VfiLVfi 50RjFy INTERIER d.o.o., trgovsko podjetje Krško. Aškerčeva 1. Slovenija, telJtax: 0608/21-8^6, 22-861, 22-090, 22-064 CAS CEST« «*«„ ¦ «2?0 ŽRTEV 2.6 921 ICO AFP AFP d.o.o. Oobova Tel.: 0608/67-051, fax: 61-588 OPELO « Ztun* Tal.: 0608/62-905, 62-906 Cesta svobode 37, Brežice -> XVII / 24. OKTOBER 1996 130 SIT Poštnina plačana pri pošti Krško TERME CATEZ Topliika cena 3», 8250 Brcilcc Ljubljanski ICEC in najemnika Vidma sklenili Dogovor o končni mirni ureditvi spornih razmerij Ljubljana, 21. oktobra - V ponedeljek so se podjetja ICEC d.o.o. Ljubljana ter Vitacel d.d. in Videm papir d.o.o, dosedanja najemnika krškega Vidma, prisotnosti gospodarskega ministra Metoda Dragonje po daljših pogajanjih končno dogovorili o mirni ureditvi spornih razmerij. Stranke so se načeloma dogovorile, da bo ICEC odkupil od Vitacela in Videm papirja osnovna sredstva investicije in zaloge kupnino pa bo plačal do 30 novembra 1996 ali pa do tega dne zavaroval plačilo kupnine z bančno garancijo. Do 10. novembra bosta stroške, povezane s proizvodnjo, ki sedaj stoji, nosila Vitacel in Videm papir, po 11. novembru pa podjetje ICEC. Kot smo izvedeli od odvetnika Mira Senice pravnega zastopnika ljubljanskega podjetja ICEC, bo novi kupec Vidma prevzel v delovno razmerje delavce pod enakimi pogoji kot doslej, tovarno celuloze in papirja pa bo prevzel v posest z dnem plačila oziroma z dnem predložitve bančne garancije. (GAIex) v::v:;:'::::::x:K:::::xSS::^^ V Brežicah odprli novo agencijo SKB banke Sodobnost, varnost in udobje Brežice, 18. oktobra - Na slavnostni otvoritvi so zbranim spregovorili direktor SKB banke Ivan Nerat, brežiški župna Jože Avšič in ljubljanski župan Dimitrij Rupel, ki je tudi slavnostno odklenil vrata poslovalnice. Otvoritev in pogovor u direktorjem SKB banke objavljamo na strani 5 5. stran Naša telefonska anketa: LDS korak pred ostalimi Posavje, 18.-21. oktobra - Predvolilni boj se je že dobro vnel, državljani Republike Slovenije smo na vsakem koraku »bombardirani« z jumboplakati, televizijskimi in radijskimi spoti, ki nas opozarjajo, da je prišel čas, ko bomo morali trezno razmisliti o številnih strankarskih kandidatih in strankah ter se odločiti, koga bomo volili na volitvah na martinovo nedeljo. 2. stran Če bi bile orihodnii teden volitve, katero stranko bi volili? SNS DS ZLSD SKD SLS SDS LDS neopredeljen ne bi volil ne vem Raziskavo je opravil Naš glas v okviru svojih rednih Javnomnenjskih meritev 18. in 19. 10. 96 ¦ '.i L , 10 15 20 25 30 35 40 ^^"^T^gPIB W%. i________,--------------------------------------------------------------—— .>------------------------------' Končno red in čistoča na pokopališčih? Krški občinski svetniki so na zadnji seji sprejeli predlog odloka o pokopališkem redu in predlog odloka o določitvi predmeta in pogojev za opravljanje gospodarske javne službe s podelitvijo koncesije za dejavnosti urejanja in vzdrževanja pokopališč in pogrebne storitve, ki bosta med drugim uredila, pa tudi vzdrževala red, čistočo in mir na pokopališču. Izbrani koncesionar bo moral poskrbeti, da se na pokopališčih ne bodo kopičili raznovrstni odpadki, ki jih je mogoče videti na mnogih tovrstnih območjih. Slika je nastala na leskovškem pokopališču, zagotovo pa je podobnih motivov še več. (GAIex) jm 6±4/jjy** jxy*o*}a&>e> 'Si 0608 22 747 flHU KRŠKO NOVO V KRŠKEM! MENJALNICA ADO CKŽ 23 KRŠKO Tel: 21-522,22-906 -KRATKOROČNA POSOJILA -POSREDOVANJE PRI PRODAJI -IN NAKUPU NEPREMIČNINE TEL: 0608/21-522 TEL.fFAX.:0608/22-906 MOBITEL: 0609/614-460 B & M vulkanizerstvo avtooptika Rostoharjeva 62 \<<«r Krtko teL: 21-407 l^ime: Michelin Goodyear fas; 32-410 Fulda Vredestein Na zalogi letne in M+Sl RD d d TOMŠItEM 3 UUBLMNA. TEL.: 061/1 Z5-10-14,17S-7O-56 RAZVOJNA DRUŽBA Id. ODKUPUJE PRIVATIZACIJSKE DELNICE IZ JAVNE PRODAJE: Dragi, Union, Kovinotehni, Sm, Mtrcator, Krita, Pivovarni Liiko, Le«, Julon, Mirna Portorož, Raderuka. ODKUPNA MESTA: KRŠKO: ADO d.o.o. KRŠKO, TEL:0608/21-522 NOVO MESTO: ADO 4.0.«., PREŠERNOV TRG S, TEL.: 068/321-225 LanGuest d.o.o. aO-saHT* orodij« rarualalksr \rr nfcuuli L>N«Lrtoraoje, postavitev im TutrJrevuaje rač. omrežij j ;• Priprav« prcdsuvftre saieg« podj«tja na Internetu xy Nadgradnja rafu»»lDiiov Tel/Fu: 0A0tt/S7-568 Mobitel: 0609/625-087 OBČINA Brežice Ob 28. oktobru, prazniku občine Brežice, čestitamo vsem občankam in občanom občine Brežice Alojzij Slavko Sušin Predsednik občinskega sveta Jože Avšič Župan občine Brežice Preventivna zaustavitev NEK Krško, 18. oktobra - Danes v večernih urah je bila Nuklearna elektrarna Krško preventivno zaustavljena z namenom, da se odklonijo manjše pomanjkljivosti v sekundarnem delu elektrarne in da se zagotovi polna razpoložljivost v zimskem obdobju. Preventivna zaustavitev je bila časovno izbrana glede na trenutno ugodne energetske razmere v Sloveniji in usklajena z dispečersko službo. Ponovni zagon in priključitev elektrarne na elektroenergetsko omrežje je pričakovan za torek, 22. oktobra. (GAIex) Peticija ob tednu otroka: Otrokom najboljša igrišča «• rf~n Zadnja letošnja dirka za DP v stadionskem motokrosu 12. stran HYunDni Prodaja novih in rabljenih vozil Ugoden kredit, leasing Prodaja original rezervnih delov PE Kriko, CKZ 51: TeL0608/22-950 NASLEDNJA ŠTEVILKA NAŠEGA GLASA IZIDE V SREDO, 28. OKTOBRA 9771318779018 Imam pravico - imaš pravico in otroški parlament 96 - odgovor Navedena članka sta bila objavljena v našem glasu 10.10.1996. Z njima se v glavnem strinjam - otroški parlament je bil res videti kot slab cirkus, pa tudi namer organizatorjev, kot jih je podala gospa Banova ni uresničil. Želim le pojasniti, zakaj so naši čenči, pa tudi jaz osebno mnenja, da je bil občinski parlament prezgodaj. To sem sicer povedala tudi na samem parlamentu, a so nekateri to preslišali. 1. Nov Pravilnik o pravicah in dolžnostih učencen v OŠ je začel veljati 1.9.1996. Vsi razredniki so ga predstavili na razrednih urah v septembru, pa tudi staršem na prvih roditeljskih sestankih. Zato ni res, da učenci še niso seznanjeni z novim pravilnikom, kot trdi gospa Banova. tega učenci tudi niso izrekli. Res pa je, da Ministrstvo za šolstvo in šport še ni poslalo pravilnikov, ki naj bi jih dobili vsi učenci in njihovi starši domov. 2. S temo letošnjega parlamenta »Imam pravico - imaš pravico« smo bili seznanjeni na šolah z dopisom ZPM Krško v sredini septembra. Kot sem že na parlamentu povedala, je tema zelo kompleksna in občutljiva in terja veliko časa, če naj bi bila tudi kvalitetno obravnavana. Na naši šoli smo se odločili, da damo slehernemu učencu možnost, da pove: " - kaj ga na šoli moti, •<% - s čim je zadovoljen, - kako naj bi se postopalo in ukrepalo do vrstnikov, ki kršijo šolska pravila, - katera pravila na šoli so dobra in katerih sploh še ni, - kako mladim zagotoviti občutek varne in prijazne šole in okolja v katerem bivajo. Seveda pa na skupnem šolskem parlamentu ni mogoče, da bi lahko vsak učenec spregovoril, zato smo temo obravnavali v 7. in 8. razredu pri urah etike in družbe v okviru aktualnih tem, učenci od 1. do 6. razreda pa pri razrednih urah. To pomeni eno šolsko uro na teden. Kmalu smo ugotovili, da imajo učenci veliko povedati, saj so v nekaterih razredih obravnavali v eni šolski uri le eno do dve točki - pa še to le v skupinah brez debate. Zato se o temi še vedno pogovarjamo in se bomo, dokler bodo učenci to želeli. Gospa ravnateljica je sklicala šolski parlament v sredo, 2.10.1996. ki so se g udeležili predstavniki oddelčnih skupnosti in se je nato nadaljeval v četrtek, 3.10.1996, ko je gospa ravnateljica odgovarjala na vprašanja učencev. Ko bodo vsi razredi zaključili temo, bodo oddali sklepe svojih razprav in gospa ravnateljica jim je obljubila, da bodo njihove pripombe in predlogi upoštevani v anjvečji meri v skladu s sedanjo organiziranostjo šole. Zato je sklep gospoda novinarja, da na naši šoli mentorji nismo pravočasno seznanili otrok s temami, neprimeren in prehiter. razlagam si ga lahko le z neobveščenostjo. Sicer pa menim, da je bilo že z vključitvijo in sodelovanjem naših učencev v razpravi jasno, da niso nepripravljeni. 3. Škoda, da voditeljici parlamenta nista usmerili razprave tudi na druge točke, ki so bile dane z vabilom. Zaključujem s tem, kar sem poudarila tudi že na parlamentu, vsi, ki nam ni vseeno, kako se otroci počutijo v šoli, v kakšno šolo hodijo in kako se uresničujejo njihove pravice, smo letošnjo temo sprejeli kot svojo. Ni nam tuja, saj se tudi sicer veliko pogovarjamo z učenci in razrešujemo njihove probleme na razrednih urah, pa tudi v okviru šolske skupnosti. Otroci si želijo tudi občinski parlament, želijo povedati svoje težave in predloge tudi širše - ljudem iz političnega življenja, ki pa naj bi odgovarjali jasno in konkretno na njihova vprašanja. Obenem pa želijo tudi jasno vedeti, kaj so sklepi njihovega parlamenti ranja in čez leto dni želijo slišati, kaj od tega je uresničeno. Krško, 14.10.1996 Marta Kožar Šolska svetovalna delavka na Osnovni šoli Jurija Dalmatina Krško Slovenski krščanski demokrati, Občinski odbor Krško, Vas obvešča o nadaljevanju organiziranja zanimivih prireditev, na katere Vas opozarjajo: V petek, 25. oktobra 1996, ob 18. uri bo v cerkvi sv. Jurija na Zdoiah koncert duhovnih pesmi ameriške skupine Exaltation in solistke sopranistke Patty Daviš. V soboto, 26. oktobra 1996, ob 18. uri bo v Kulturnem domu v Kostanjevici na Krki gledališka predstava »Igra o izgubljenem sinu« v izvedbi Mladinske skupine iz Šentjerneja. V ponedeljek, 28. oktobra 1996, ob 18. uri bo v Kulturnem domu Krško v počastitev dneva reformacije koncert duhovnih pesmi ameriške pevke Linde Septien. V torek, 29. oktobra 1996, ob 18. uri pa bo v telovadnici Osnovne šote na Raki koncert »Kavbojci in Indijanci« najboljše slovenske glasbene skupine ČUKI. Na vseh omenjenih prireditvah vstonine ne bo! BRANKO KELEMINA Blanca 48 ZADEVA: Protestno pismo zaradi nezagotovitve zadostnih sredstev za delovanje OBČIN in KRAJEVNIH SKUPNOSTI Zadnja seja OS Občine Sevnica, me je kot člana sveta spodbudila, da Vam napišem kritično pismo glede Vašega odnosa do financiranja Občin in Vašega nepravilnega odnosa do lokalne skupnosti. K protestu me je navedla obrazložitev Vašega resornega ministrstva o nekakšnem neskladju členov med Zakonom o financiranju občin in Zakonom o lokalni samoupravi. Jasno, takoj ko ugotovite, da bi bilo po členu potrebno občini zagotoviti večji delež finančnih sredstev, najdete razlog /tokrta neskladje med zakoni/, da se izognete po zakonu pripadajoči višini finančnih sredstev. Zanimivo, da že lansko leto, ko so veljali enaki zakoni, niste ugotovili neskladja. Poleg tega ste imeli v rokah več let vse vzvode za spremembo zakonodaje, ki je danes po Vaše v neskladju, pa tega niste storili, niti na pobudo drugih Naša telefonska anketa: Liberalna demokracija korak pred ostalimi Posavje, 18.-21. oktobra - Predvolilni boj se je že dobro vnel, državljani Republike Slovenije smo na vsakem koraku »bombardirani« z jumboplakati, televizijskimi in radijskimi spoti, ki nas opozarjajo, da je prišel čas, ko bomo morali trezno razmisliti o številnih strankarskih kandidatih in strankah ter se odločiti, koga bomo volili na volitvah na martinovo nedeljo. V tokratni telefonski anketi nas je zanimalo, ali je začetek predvolilnega boja že pustil sledi pri volivcih, in sicer: ali so si katere 1. vprašanje Ali ste zadovoljni z delovanjem svojega župana? NE VEM 26% Brežice DA |39% *^i_ '' *? NE 35% stranke že v samem začetku priborile svoje pristaše in kako ti ocenjuejo oglaševanje strankarskih kandidatev oziroma kaj menijo o sredstvih, ki jih stranke porabijo v predvolilni kampanji. Ob tem smo ponovili tudi naše običajno vprašanje o priljubljenosti županov v svojih občinah. Poklicali smo okoli 500 posavskih gospodinjstev, oglasili so se nam v 276 primerih, 106 od teh jih ni hotelo odgovarjati na vprašanja, iz odgovorov 170 naključnih anketirancev pa smo dobili naslednje rezultate: 2. vprašanje Kaj menite, kako stranke oglašujejo svoje kandidate oziroma koliko denarja pri tem porabijo? ravno prav 9% premalo 1% Krško preveč 81% 3. vprašanje Če bi bile prihodnji teden volitve, katero stranko bi volili? NE VEM 34% NE VEM 22% Sevnica 3. vprašanje Če bi bile prihodnji teden volitve, katero strs bi volili? ne vem.................................................. 37 fi mko % % % % % % % % % % ne bi volil................................. .................16,5 se nočem opredeliti................. LDS......................................... ....................1,1 18 8 SDS......................................... .............. 7 0 SLS.......................................... ....................7,6 SKD......................................... ...................4,7 ZLSD....................................... ...................5,3 DS........................................... ...................0,6 SNS......................................... ...................0,6 V Sevnici so, kot kaže, s svojim županom še najbolj zadovoljni, takole je zadevo komentiral ne Sevničan: »Ja, Jožek je kar v redu, ja, veliko je storil za nas, vsekako veliko več kot njegov predhodnik.« Starejši anketiranec iz Krmelja se je takole kujal: »Seveda, da stranke za oglaševanje porabijo preveč denarja. Kaj pa je to sploh potrebno? Mar bi ta denar pravično razdelili med nas, upokojence, ne pa da smo na robu preživetja.« Anketiranka iz Krškega ni bila prizanesljiva do svojega župana: »Kako pa naj bomo zadovoljni z njegovim delovanjem, ko pa o njem lahko slišimo le, da je odpotoval sedaj v Nemčijo, sedaj v Ameriko, bil na tej in oni proslavi, ko pa se odloča o podjetjih, ki pomenijo preživetje za velik del občanov, pa od njega ni glasu.« predlagateljev. Pravtako Vas moram opozoriti, da so kršena navodila EVROPSKE LISTINE o lokalni samoupravi /katere podpisnica je tudi Slovenija/ glede zagotovitve trdnih in trajnih virov za financiranje lokalnih skupnosti. Občinam je potrebno zagotoviti vsaj en zanesljiv davčni vir. To temeljno določilo pri Vas ni uresničeno, saj je najpomembnejši vir financiranja naših občin 30 % od dohodnine, kar znaša v povprečju cca. 30-35 % celotne javne porabe. To razmerje bi moralo znašati vsaj 60-70 %. Povejte mi prosim g. minister, kako naj manj razvita občina izvršuje z zakonom ji naložene naloge brez zadostnih finančnih sredstev in kako se naj prebijemo iz zaostalosti /po doseženem dohodku smo na repu v Sloveniji/, da bomo vsaj v slovenskem povprečju ali da bomo celo jutri stopili na svetovno prizorišče. Z nadaljevanjem takih trendov pri financiranju Vam povem jaz - da nikoli. Dovolite, da Vam navedem samo nekaj podatkov v podkrepitev moje trditve. Za investicije v lokalne ceste je npr. v letošnjem letu v občinskem proračunu predvideno 0 SIT na prebivalca. Ta vsota bi za najnujnejše potrebe morala znašati najmanj 5.000 SIT na prebivalca. V krajevnih skupnostih pa je v letošnjem letu skupna poraba sredstev 1.400 SIT na prebivalca, potrebno pa bi bilo najmanj 5-8.000 SIT na prebivalca. Upam. da Vam kot priznanemu ekonomistu ta podatek pove vse. In zakaj je občina na področju komunalne dejavnosti v tako težkem položaju? Zato, ker se je sirota na osnovi želja in potreb odločila, da bo dogradila osnovno šolo in omogočila enoizmenski pouk na enem mestu / sedaj se je pouk odvijal celo v treh, med seboj oddaljenih objektih/. Za to investicijo je porabila v letošnjem letu samo cca. 55 mio SIT, vsa ostala plačila pa je preložila na naslednja leta. Država bi morala na osnovi veljavnih dogovorov zagotoviti 40 % od skupne investicije rto je cca. 80 mio SIT/, pa do današnjega dne ni poravnala niti tolarja te vrednosti. Poleg tega namerava v letošnjem letu poravnati samo 15 mio SIT, ostala plačila pa prenesti na poznejša leta. Seveda, objekt je že zgrajen in vse obresti bo morala plačati občina. Da bo farsa še bolj barvita, bo šolo odprl visok gost iz Ljubljane. Pravtako npr. še do današnjega dne Vašem ministrstvu niste razložili, kaj pomeni določba v Zakonu o financiranju občin o nujnih investicijah, katerih odhodek se prišteva k zagotovljeni porabi. Ne morem si tega dejstva razložiti drugače, kakor da ste namenoma zatajili to določbo, ki bi nam omogočila pridobitev še nekaj dodatnih sredstev. Ne bom navajal novih podatkov, ki pa še obstojajo. Upam, da Vam je že iz opisanega jasno, v kako težkih pogojih ustvarjanja živi naš mali človek in kako nemočen je pri uveljavljanju svojih ustavnih in zakonskih pravicah. Vem, da bi to pismo moral napisati še komu drugemu in da niste za vse krivi samo VI, pa vendar vsi, ki ste v vladi, ste medsebojno tako ali drugače povezani in tako tudi skupno odgovarjate za pravičnost in zakonitost sprejetih odločitev. Upam, da kolikor boste še naprej tako ali drugae sodelovali pri razporejanju proračunskega denarja, vsaj malo upoštevali - ne moje, ampak potrebe ogromnega števila prebivalcev podeželja in vasi. Opravičujem se Vam za ostrino pisma, vendar sem čutil potrebo, da Vam povem resnico in upam. da ste jo razumeli. Vas pozdravlja Branko Keiemina NAŠ GLAS - Časopis za Posavje in okolico. Izdaja IR inženiring, Krško - Odgovorni urednik: Ivan Kastelic - Stalni člani redakcije: Aleksander Gelb, Nicole Kuplenik, Nevenka Bašek, Ernest Sečen, Dani Kovač, Bono Baršek - Komercialist: Borut Šibila - Naslov uredništva: Naš glas, CKŽ 23, 8270 Krško -Telefon/telefax: 0608/21 -868, telefon: 0608/22-791 - Grafična priprava in tisk: XRB Krško, Zdolska 33, telefon/telefax: 0608/22-145 -Rokopisov in fotografij ne vračamo, pisem bralcev ne lektoriramo, pridržujemo si pravico do krajšanja - Naš glas izhaja vsak četrtek, zadnji rok za oddajo nujnih obvestil je ponedeljek do 10. ure - Naš glas plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 % - Cena posamezne številke 120 tolarjev, za naročnike 100 tolarjev -OGLASI: 1 cm v koloni za ekonomske oglase 1.500 tolarjev, na prvi strani 100% in na zadnji strani 80 % dražje; razpisi, licitacije ipd. 1.900 tolarjev. Za naročnike mali oglasi brezplačni, za nenaročnike do deset besed 1.300 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 120 tolarjev. Mali oglas ni komercialni oglas. Cene veljajo od 1.4.1996. Tretje nadaljevanje 20. redne seje Svetniki in občinski funkcionarji skrbijo za lastno eksistenco Krško, 17. oktobra -Občinski svet Občine Krško se je v četrtek že tretjič sestal na 20. redni seji, ki jo je v relativno kratkem času tudi (uspešno) zaključil. Svetniki, ki so se za razpravo ogreli že na izredni seji, so najprej obravnavali pravilnik o določitvi količnikov za obračun akontacije plač in nadomestil občinskim funcionarjem ter meril za ocenjevanje poklicnih funkcionarjev občine Krško. S tem pravilnikom je občinski svet določil plače funkcionarjem, ki so sestavljene iz osnovne plače in dodatkov. Dodatki pa bodo določeni s količniki, ki bodo županu, podžupanu (ko bo imenovan), tajniku, predsedniku in podpredsedniku občinskega sveta ter vodjem svetniških skupin krojili plačo oziroma nadomestilo zanjo. Svetniki so si s pravilnikom določili tudi znesek za povračilo materialnih stroškov. Za udeležbo na seji bodo prejemali 9 tisoč tolarjev, prav tako tudi predsedniki delovnih teles občinskega sveta za vodenje sej. Člani odborov in komisij pa se bodo morali zadovoljiti s 4.500 SIT. Ob tem niso pozabili niti na predsednika ne na člane nadzornega odbora. Županu in tajniku, ki poklicno opravljata funkcijo, se bo priznaval tudi dodatek za delovno dobo, v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo za negospodarske dejavnosti, in funkcijski dodatek oz. dodatek za delovno uspešnost v višini do 50 odstotkov osnovne plače. Pri določitvi plače za delovno uspešnost oziroma funkcijskega dodatka pa bo odločal občinski svet na podlagi (ne)doslednega izvrševanja proračuna ter sklepov in sprejetih aktov. Peter Žigante: »Kdo pa bo ocenjeval uspešnost realizacije občinskega proračuna?« Vprašanje je mogoče kar umestno, kajti vsake oči imajo svojega malarja, in tudi pri uspešnosti izvrševanja proračuna so mnenja in stališča različna. V nadaljevanju je občinski svet sprejel še predlog odloka o pokopališkem redu, predlog odloka o določitvi predmeta in pogojev za opravljanje gospodarske javne službe s podelitvijo koncesije za 6. izredna seja OS Krško Osnutek generalnega koncesijskega odloka ni sprejet Pred pričetkom nadaljevanja redne seje so svetniki opravili tudi 6. izredno sejo, ki pa je bila po rezultatu sodeč povsem brezplodna. Zaradi zahteve občinskega sveta je strokovna služba na krški občini pripravila generalni odlok o podeljevanju koncesij za opravljanje gospodarskih javnih služb. Posamezni svetniki že na začetku niso podpirali odloka, s katerim se bo upravljalo občinsko premoženje. Svetnik Žigante je opozoril na to, da se mora občina najprej odločiti, kaj bo upravljala sama, kaj s pogodbo in kaj s koncesijo. Silvester Gorenc je predlagal umik osnutka, kar pa ni bilo sprejeto. Po koncu razprave je enaka usoda doletela tudi sam osnutek. Zanimivo pri tem pa je, da pa so svetniki v nadaljevanju redne seje kar po tekočem traku sprejemali številne predloge odloke, s katerim se bodo podeljevale koncesije za opravljanje gospodarske javne službe. Čeprav gre mogoče pri tem tudi za neskladje s predpisi, bomo odločitvi občinskega sveta verjeli. No, saj živimo v pravni državi. (GAIex) dejavnosti urejanja in vzdrževanja pokopališč in pogrebne storitve, predlog odloka o pogojih dobave in načinu oskrbe s pitno vodo na območju občine Krško, predlog odloka o pogojih odvajanja in čiščenja odpadnih in padavinskih voda, predlog odloka o določitvi predmeta in pogojev za opravljanje gospodarske javne službe s podelitvijo koncesije za dejavnosti oskrbe s pitno vodo ter odvajanja in čiščenja odpadnih in padavinskih voda, predlog odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki, predlog odloka o določitvi predmeta in pogojev za opravljanje gospodarske javne službe s podelitvijo koncesije za dejavnosti ravnanje s komunalnimi odpadki in odlaganje ostankov komunalnih odpadkov, predlog odloka o določitvi odstotka od povprečne gradbene cene m2 stanovanjske površine, ki služi za določitev vrednosti stavbnega zemljišča, stroškov komunalnega urejanja in določitvi vrednosti elementov za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja v občini Krško za leto 1996 ter osnutek odloka o krajevni turistični taksi. (GAIex) Z 22. seje OS Občine Sevnica Svetniki na Blanci zagriznili v zdrava jabolka Sevniška dvorana še ni plačana! Pogajanja z Rudisom v mrtvem teku Blanca, 16. oktobra -Tokratna seja sevniškega občinskega sveta je potekala na OŠ Blanca, kjer so občinske »veljake« pričakali domači učenci, jim predstavili svoj kraj in okolico, podarili jabolka, mladi harmonikar Sto-jan Imperl (na sliki) pa je dobrodošlico podkrepil še z domačimi vižami. Že gostoljuben začetek seje je pokazal, da se tokrat svetniki ne nameravojo (strankarsko) prerkati, ampak samo konstruktivno obravnavati pereča vprašanja, ki so bila v primerjavi s sicer kislimi jabolki tokrat kar sladka in zdrava. Jože Kovač, direktor sevniškega stanovanjskega sklada, je zbranim predstavil končno prednostno listo za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem na podlagi javnega razpisa za leto 1996 za področje občine Sevnica, kar so svetniki tudi potrdili. Da je problematika pridobivanja obratovalnega dovoljenja za picerijo Šumej že začela buriti duhove, je bilo videti že iz razprave nekaterih svetnikov, ki pa so v nadaljevanju zazveli stališče, naj se izda začasno obratovalno dovoljenje, ki bi veljalo do sprejetja ustreznih prostorskih aktov. Z željo KS Sevnica, da bi pridobila kredit za poravnavo stroškov zemeljskih del na cesti Orehovo-Ostrožno-Ledina, so soglašali tudi občinski svetniki, ki so sprejeli sklep, da občina izda garancijo za najetje kredita, ki ga bo sevniška krajevna skupnost vračala iz rednih sredstev občinskega proračuna in lastne realizacije. Razprava tudi tokrat ni mogla mimo sevniške telovadnice oziroma končnega obračuna izgradnje, saj izvajalec del Rudis Trbovlje zahteva še 15 mio SIT za dodatno opravljena dela zaradi višje sile. S tem zneskom se ne morejo strinjati niti svetniki niti občinsko vodstvo, še manj pa nadzorni organ. Zato je občinski svet sprejel sklep, da se plača samo 4.959.210 tolarjev, kar je po njihovem mnenju edino upravičeno, ter da se pogajanja z Rudisom nadaljujejo. Svetniki so obravnavali še premoženjsko bilanco občine, odlok o podelitvi koncesije za opravljanje dimnikarske službe, potrdili so letošnje dobitnike občinskih priznanj, sprejeli predlog sklepa o prijavi nekategorizirane ceste Gabrce (Šentjanž)-Leskovec za dodelitev nepovratnih sredstev iz naslova demografske ogroženosti, razpravljali o plakatnih stebrih ter soglašali s statuti, ki so jih v potrditev predložile posamezne krajevne skupnosti sevniške občine. (GAIex) Krajevna skupnost Blanca Do boljših razmer s svežim kapitalom in novimi idejami Upanje, da bo tudi podeželje nekoč vrednota, na katero bodo lahko vsi ponosni. Krajevna skupnost Blanca, ki obsega sedem vasi s skupno 330 gospodinjstvi, v katerih živi 1.133 prebivalcev, na vzhodu meji s krško občino, na jugu je njena naravna meja reka Sava, z ostalih strani pa jo obdajajo sevniške krajevne skupnosti. KS Blanca je geografsko zelo razgibana, pretežni del pa je hribovit. Ravninskega dela je zelp malo. Za Blanco so značilni predvsem gozdovi, travniki, polja, vinogradi in sadovnjaki. Prebivalstvo je v glavnem zaposleno v industriji, vzporedno pa obdelujejo tudi zemljo, čeprav »čistih« kmetij skoraj ni, saj ne najboljša, hribovita zemlja ne more nuditi S seje brežiškega občinskega sveta Svetniki so za dvosmernost Brežice, 17. oktobra - Od sedemnajst točk obsegajočega dnevnega reda so občinski svetniki največ časa (in žolča) namenili odločanju o prihodnjem prometnem režimu na obnovljenih mostovih čez Savo in Krko, ki ju bodo za promet ponovno odprli v petek, 25. oktobra. In zakaj je bil potreben žolč? Zato, ker je stroka, ki bi morala imeti pri tovrstnem odločanju odločilno besedo, po nojevsko vtaknila glavo v pesek, že tako skregani politiki pa naj po ne vemo kakšnih kriterijih sami odločijo, ali je za današnji promet in dimenzije častitljivega objekta bolje, da se avtomobili po njem vozijo le v eno ali pa v obe smeri. Toda izid glasovanja je bil že vnaprej jasen. Številčno močni svetniki »iz dežele Kranjske«, ki jih je bolj kot strankarska pripadnost zbližal zemljepisni položaj, k njim pa se je prislonila še opozicija, so izglasovali dvosmerni promet in pomagale niso niti skrite solze podžupana in svetnika Toneta Zorka, ki je skušal uveljaviti voljo prebivalcev mesta Brežice, ki so predlagali (po njihovo) varnejši enosmerni promet, čas bo pokazal, kdo je imel prav, sicer pa so vsi sklepi občinskega sveta tako ali tako le začasni, kot smo slišali iz ust njegovega predsednika, dr. Alojzija Slavka Sušina. (ES) ŽUPANU OBČINE BREŽICE, g. Avšiču OBČINSKEMU SVETU OBČINE BREŽICE MEDIJEM: časopisu Naš glas, Radiu Brežice, Dolenjskemu listu, Delu, Dnevniku, Slovencu, Radiu Sevnica In splošni javnosti. Zadeva: Prošnja za ponovno odprtje prostorov Foruma ustvarjalcev kulture Brežice Na našem izobraževalnem tečaju (Krško, 11.-13. oktober 196) smo bili seznanjeni s problemom zaprtja prostorov Foruma Ustvarjalcev kulture. Ker Mladi zeleni Slovenije menimo, da mladi nujno potrebujemo prostore za druženje, ustvarjanje, glasbo... vas prijazno naprošamo, da še enkrat razmislite ali je bilo zaprtje prostorov Foruma ustvarjalcev kulture v Brežicah potrebno. Naj vas opozorimo, da se je v Brežicah po zaprtju omenjenih prostorov pojavil velik problem, in sicer: V BREŽICAH JE MED MLADIMI VSE VEČ DROG. Ne trdimo, da je glavni razlog prav v zaprtju prostorov, vendar so nam mladi kolegi iz Brežic povedali, da je prej bil ta problem veliko manjši. Ob koncu pa še to. Sami smo se s člani regijskega odbora Mladih zelenih Posavja prepričali, daje ponudba aktivnosti za malde v Brežicah, žal nična ali pa zelo pičla, prav zato pa so maldi večinoma v gostilnah, barih in kafičih. Ali je res to, kar si želimo? Brežice, 13. oktober 1996 MLADI ZELENI SLOVENIJE Andrej Okreša, predsednik in Bojan Močnik, generalni sekretar REGIJSKI ODBOR MLADIH ZELENIH POSAVJA Teja Pribac in Nataša Resnik pridelka za preživetje v današnji postindustrijski družbi. Velik del prebivalstva je zato zaposlen predvsem v Sevnici, Krškem ali še dlje. Krajevna skupnost naravnih bogastev nima. V preteklosti so mnogi poskušali z različnimi projekti, vendar so žal nekateri propadli (rudnik izboljšanje gospodarskih, kmetijskih, športno-kulturnih in drugih razmer bi potrebovali svež kapital in nove ideje,« ocenjuje stanje v KS Blanca predsednik sveta Branko Kelemina, ki še dodaja: »Tudi s politiko financiranja KS ne moremo biti zadovoljni in bomo Osnovno šolo Blanca, ki ima 8 oddelkov in oddelek priprave na šolo, obiskuje 196 učencev. Zaradi velikih težav s prostorom (nekateri programi potekajo na hodnikih, prav tako tudi knjižnica) se pouk odvija d-voizmenično. »Šola, ki je stara 20 let, ne more iti s časom naprej, ker potrebuje več prostora. Še posebno, če govorimo o interesnih dejavnostih. Kljub vsem težavam pa delamo vseeno uspešno, kar dokazujejo tudi odlični rezultati na številnih tekmovanjih,« je povedala Ana Mešiček, ravnateljica OŠ Blanca. Branko Kelemina nekovin, Stilles). Edina industrijska objekta, ki še stojita na lastnih nogah, sta tovarna pletenin Inplet in Mercator -kmetijski kombinat. Številne trgovine, gostinski in podjetniški obrati pa zaposlujejo relativno majhno število delavcev. V vasi Blanca, kjer so železnika postaja, pošta, šola, krajevni urad in sedež KS, je družabno in kulturno življenjo na precej skromni ravni, aktivno pa je predvsem gasilsko društvo in nekaj športnih društev. »Smo ena revnejših in manj razvitih KS. Vendar po kriterijih države nismo ne geografsko ogroženi ne nerazviti, tako da od države ne moremo pričakovati nikakršne pomoči. Za v nadaljevanju takih trendov še naprej nazadovali. Potrebovali bi večja sredstva za ureditev vodooskrbe, za vzdrževanje in graditev cest in preostalo komunalno infrastrukturo. Kljub vsem težavam pa imamo močno zaupanje in voljo ljudi, da ostanejo na tej zemlji in jo s svojimi rokami in velikim deležem svojih sredstev še naprej oblikujejo, da bo ustrezala razmeram sedanjega in prihodnjega časa in da bo vredna ljudi, ki tukaj živijo. Ne moremo razumeti, zakaj država vsaj z nekaj dodatnimi sredstvi ne aktivira tega velikega potenciala v ljudeh za ureditev njihovih najnujnejših potreb.« (GAIex) NAŠ GLAS. 41 - 24. OKTOBER 1996 © OBMOČNE OBRTNE ZBORNICE POSAVJA Seminar na temo »Meritve in preizkusi NN stikalnih blokov« Zaradi poostrenega nadzora elektroenergetskih inšpektorjev v zvezi z opravljanjem obveznih preizkusov in meritev nizkonapetostnih stikalnih blokov v vseh vrstah nizkonapetostnih inštalacij (stanovanjski, poslovni, industrijski. mHe, elektroenergetski, napajalni objekti, transformatorske postaje, itd.) organizira agencija POTI, d.o.o., Ljubljana seminar na temo »Meritve in preizkusi nizkonapetostnih stikalnih blokov«, kot jih predpisuje veljavni Pravilnik o tehničnih normativih za nizkonapetostne inštalacije. Seminar, ki bo organiziran v torek, 12. novembra 1996. v hotelu Bor v Predvoru, je namenjen projektantom, izvajalcem, proizvajalcem, vzdrževalcem in tistim, ki opravljajo verifikacijo kvalitete in karakteristiko električnih ištalacij. Prijavnico dobite na Območni obrtni zbornici, prijavnina znaša 22.800 tolarjev. Frizerska revija »J^ondon po Londonu« Vsi samostojni podjetniki, ki se ukvarjate s frizersko dejavnostjo, ste vabljeni na veliko frizersko revijo »London poLondonu«, na kateri vam bodo modo za jesen-zimo 1996/97 prikazali frizerski strokovnjaki iz Slovenije in tujine. Prireditev bo v nedeljo, 17. novembra 1996, od 13. do 17.30 ure v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Osnovne smernice frizerske mode, ki jo narekuje angleška prestolnica za letošnjo jesen in zimo, vam bodo na prireditvi predstavili dijaki slovenskih frizerskih šol, ekipa Narta studia Ilirije, Buriingstons iz Velike Britanije, ki so znani po kakovostnih uslugah in inovativnih nastopih na frizerskih prireditvah doma in po svetu, in VVella Top team iz Madžarske. Teden Lombardije v Sloveniji Sprejeta je bila iniciativa za organizacijo »Tedna Lombardije v Sloveniji«. Zunanjetrgovinski center lombardske zbornice bo v sodelovanju z nekaterimi lombardskimi institucijami in slovenskimi soorganizatorji organiziral Teden Lombardije v Sloveniji, ki bo od 25. novembra do 1. decembra 1996. V tem tednu bo organizirana tudi poslovna konferenca, in sicer v ponedeljek, 25. novembra 1996, s pričetkom ob 10. uri. Organizatorji iz Lombardije so posredovali spisek podjetij, ki se bodo udeležila omenjene poslovne konference. Spisek lahko dobite na Območni obrtni zbornici. Za udeležbo na konferenci ni predvidena kotizacija. Če pa se je nameravate udeležiti, izpolnite prijavnico, M jo dobite na Območni obrtni zbornici, prav tako pa tudi podrobnejše Informacije. GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE OBMOČNA ZBORNICA POSAVJE Sodelovanje s tujino Seznam aktivnosti GZS na področju mednarodne gospodarske promocije: 29. oktober: Poslovno srečanje GZS v Sarajevu, BiH; informacije 061 /12-50-122, g. Miha Bedina, 15.-17. november: Poslovno srečanje v Bihaču, predstavitev Unsko- Sanskega kantona, BiH; informacije 061/12-50-122, g. Miha Bedina, 18.-19. november: Obisk GZ Makedonije in gospodarstvenikov v Ljubljani, informacije 061/12-50-122, g. Miha Bedina, 25. november: Poslovna konferenca ob tednu Lombardije v Ljubljani, informacije 061/12-50-122, g. Iztok Lenardič Sejem MEDILAB 96 Sekcija slovenskih proizvajalcev medicinske, laboratorijske, rehabilitacijske in dentalne opreme ter materialov v sodelovanju z GZS organizira skupen nastop svojih Sanic na sejmu MEDILAB 96, ki bo od 22. do 25. oktobra 1996 na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču. Vabljeni na razstavni prostor sekcije MedilabvhaliB. Seminar o poklicnem in strokovnem izobraževanju GZS Služba za izobraževanje je pripravila enodnevni seminaro spremembah in novostih v sistemu poklicnega In strokovnega izobraževanja s poudarkom na vlogi podjetij, zlasti pri praktičnem izobraževanju vajencev ter študentov višjih in visokih strokovnih šol. Seminarje namenjen vodilnim in vodstvenim delavcem, organizatorjem izobraževanja in kadrovskim delavcem. Na seminarju bodo predstavljene naslednje teme: novosti v sistemu poklicnega in strokovnega izobraževanja, pripravništvo, mojstrski, delovodski in poslovodski izpiti, višje in visoke strokovne šole, pridobivanje kvalifikacij v certifikatnem sistemu, funkcionalno izobraževanje in izpopolnjevanje ter predstavitev izobraževalne funkcije uspešnega podjetja. Seminar bo v ponedeljek, 18. oktobra 1996, s pričetkom ob 9. uri v Zeleni dvorani Hotela Sremič v Krškem. Prijavnice in dodatne informacije dobite na OGZ Posavje. Licence za prevoznike Vse zainteresirane obveščamo, da so na OGZ Posavje na voljo brošure, ki jih je izdalo Ministrstvo za promet in zveze, z naslovom Preizkus strokovne usposobljenosti. V brošuri so podrobno predstavljeni pogoji za pridobitev licenc, preizkus strokovne usposobljenosti. Zakon o prevozih v cestnem prometu in pripadajoči pravilniki. Oktobrska košarica življenjskih stroškov Posavje, 14.-19. oktobra - V času, ko cene nekako mirujejo v zatišju pred neurjem - decembrsko nakupovalno mrzlico, smo se zopet napotili v naše prodajalne, mesnice in tržnice preverit, ali so se cene od našega zadnjega ogleda kaj spremenile. Tako lahko takoj ugotovimo, da cene življenjsko nujnih izdelkov niso zabeležile večjih nihanj, in to nas še posebej veseli. Novost je, da so tudi v Mercatorjevih prodajalnah (tako kot npr. v Intermarketu v Brežicah) pristopili k tako imenovanemu sistemu drsnih cen - to pomeni, da diskonta v klasičnem pomenu ni več, temveč se za vse večje količine priznavajo določeni popusti. Večja ko je količina, večji je popust. Ravno sedaj v Sevnici prenavljajo prostore nekdanjega diskonta, zato tokrat cen iz sevniških prodajaln ni, bodo pa že naslednjič, ko bomo vas tudi obvestili o popustih na določeno količino. margarina (Zvijezda 0,5 kg) 127,50 Prodajalna olje (2 I, Cekin) sladkor (1 kg) sol (1 kg) kis (vinski) moka (1 kg) testenine (polžki 0,5 kg) riž (1 kg) kava (Bar 1 kg) mermelada (marelična) pivo (Laško 0,5 I) min. voda (1 I) nam. belo vino (1 I) sirup (3 I) maslo (0,5 kg) KRŠKO Mercator 400,00 129,90 86,60 208,30 91,90 96,10 289,00 1.656,00 2.318,00(5 kg) 121,30 101,30(1,51) 220,00 519,40 BREŽICE Intermarket 387,40 135,00 77,80 152,40 83,70 102,00 128,00 1.614,20 1.175,80(2,5 kg) 116,50 67,30 195,90(Čriček) 745,70 179,90(Pom.m) 172,90(Celeia) mleko (1 I) skuta pos. salama (Poli, šunkarica (1 kg) kruh (beli 0,8 kg) gauda (1 kg) Mesnica govedina perutnina Sadje-zelenjava krompir korenje fižol banane jabolka hruške grozdje ohrovt cvetača solata paradižnik paprika čebula česen 1 kg) 73,80 135,20(250 g) 805,30 1.146,80 127,00 888,30 117,50 79,80 216,60(0,5 kg) 805,30 1.190,00 145,00 853,10 KRŠKO Bobič 977,00 590,00 930,00 KRŠKO 40,00 200,00 300,00 100,00 80,00(10 kg) 290,00 250,00 250,00 300,00 250,00 300,00 180,00-460,00 65,00 400(1 kg) BREŽICE Intermarket 1.200,00 589,90 1.084,80 BREŽICE 35,00-40,00 280,00 320,00 120,00 120,00 300,00 300,00 200,00 250,00 200,00 300,00 200,00 60,00 1.500,00(5 kg) 1 SEVNICA Bobič 977,00 590,00 930,00 SEVNICA 24,00 200,00 300,00 140,00 80,00(10 kg) 200,00 200,00 200,00 300,00 200,00 340,00 400,00 60,00 300,00(3 kg) Otroške pekarske delavnice Za ljubi kruhek BIIIBBBBMtw. —^TilBfal BREZPLAČNA DOSTAVA MERVIN Salon UGODNE NIZKE CENE POHIŠTVA DEL. ČAS: 7-19 URE SOBOTA: 8-13 URE NA DOM i pohištva MERVJIN d.o.o., Mostec 6, 8257 Dobova, tel.: 0608/61-058 Novo mesto, 18. oktobra -V Dolenjskih pekarnah so se letos lotili akcije, s katero naj bi mladeži predstavili svoje delo ter iz njihovih vrst pridobili ne samo dobre potrošnike, ki vedo vse o osnovnem živilu - kruhu, pač pa tudi perspektiven kader. Tokrat smo se na otroški pekarski delavnici v Novem mestu pridružili osmošolcem iz Podbočja skupaj z njihovo učiteljico gospodinjstva. V proizvodnji v Ločni, kjer je sicer zaposlenih 26 ljudi, se je devetnajsterica osmošolcev zagnano lotila dela, v skrivnosti ravnanja s testom pa sta jih uvedla pekovska mojstra Igor Novak, ki je sicer izmenovodja pekarne v Šentjerneju, in Franci Kos, ki je v Novem mestu izmenovodja v proizvodnji keksov, burekov, pic in grisinov. Preden so se lotili oblikovanja slastnih žemljic, štručk in hlebčkov, so otroci spoznali, kako teče proizvodnja, po »packanju« pa so spoznavali še teoretični del -vse znanje o kruhu, njegovem vsakodnevnem nastajanju in uporabi pa o zdravi prehrani pa še kaj ... Dipl. ing. Vera Splichal je v novomeški pekarni vodja profitnega centra in pobudnica otroških delavnic: »S šolami smo pričeli na ta način sodelovati šele letos, vendar je odziva ogromno, tudi zato, ker smo eno redkih podjetij, ki smo pripravljeni praktično sodelovati. Šole organizirajo obisk pri nas v okviru naravoslovnih dni, za nas pa je poleg vzgoje potrošnikov primerno tudi za pridobivanje novih delavcev.« Direktor Alojz Muhič pa nam je povedal: »V Dolenjskih pekarnah smo v zadnjih štirih letih v posodobitev proizvodnje vložili sedem milijonov mark in pretežno industrijskega načina peke prešli na obrtniškega. Svojo ponudbo smo močno povečali, največ s posebnimi vrstami kruha, pekovskim pecivom in slaščicami ter grisini, s čimer smo se prilagodili spremembam na trgu in v svoji panogi uspešno konkuriramo drugim. Osveščenost potrošnikov in tuji zgledi so nas prisilili v proizvodnjo na obrtniški način,. Tako smo se leta 1992 lotili temeljite tehnološke prenove in nakupili sodobne peči, ki omogočajo peko različnih vrst kruha in peciva v manjših količinah. Doslej smo že vse svoje enote posodobili, obnova pa nas je stala kakih sedem milijonov mark. Na naše poslovanje močno vplivajo zamrznjene cene osnovnih vrst kruha, pa tudi stroški nedeljskega in prazničnega dela, saj naši peki ne poznajo ne nedelj ne praznikov. V matični pekarni začnejo peči 2« ob šestih popoldne, peči pa ugasnejo šale ob šesti uri zjutraj, v enotah v Trebnjem in Črnomlju začnejo peči ob desetih zvečer, minipekarne pa delajo od treh do desetih zjutraj.« (nic) Igor Novak, izmenovodja v šentjernejski enoti Dolenjskih pekarn: »Tu sem kot praktikant delal že v sedmem in osmem razredu. Ker je bilo tedaj po pekih veliko povpraševanje, me je potem to pritegnilo. Šola je bila tedaj v Mariboru, zdaj jo imajo tudi v Ljubljani. To je lepo delo, slaba stran pa sta nočno delo in vročina, saj delamo pri temperaturi 35 do 40 stopinj. Dober kruh moraš pač dobro narediti. Vendar ga vsak naredi po svoje; če dva mojstra delata isto stvar po istem postopku, še vedno ne bo prišel enak izdelek izpod njunih rok. Skrivnost je v rokah.« Aida Šabič iz Krškega: »Kruha še nisem pekla, zato mi je danes tu všeč. Zanimivo je. Najraje imam črn kruh.« G 0 Marko Kodrič iz Zagradca na Gorjancih: »Kruh - rad imam belega -pri nas kupujemo in ga še nisem nikoli pekel. Tu mi je všeč, na mojo poklicno odločitev pa to ne bo vplivalo.« a Bogdan Navoj iz Podbočja: »Včasih smo kruh pri nas pekli, zdaj ga pa kupujemo. Bel je seveda boljši, črn pa je bolj zdrav. Najraje pa imam zemlje.« mm frekvenca: 96,7 MHz 105,2 MHz Naše oddaje lahko poslušale vsak dan med 8. tat 19. uro, ob sobotah med 8. in 24. tal ob nedeljah od 8. do 17. ure. V Brežicah odprli novo agencijo SKB banke Sodobnost, varnost in udobje Brežice, 18. oktobra - V pritličje nad sto let stare stavbe, v kateri je še donedavna domoval edini brežiški hotel, starejši meščani pa jo bolj poznajo pod imenom Narodni dom, se je pretekli petek vselila nova agencija SKB banke. Dosedanji prostori kakih sto metrov niže so z leti postali mnogo pretesni, novi, okusno, a ne prerazkošno opremljeni, pa bodo na 250 m2 površine obiskovalcem nudili mnogo več udobja, za večjo varnost pa so poskrbeli s posebno varovanim prostorom s šefi, kamor občani lahko varno shranijo svoje dragocenosti. Kot je povedala direktorica krške enote, Almira Mlakar-Božovič, so se pri SKB banki za prenovo in preselitev odločili hitro ter jo ravno tako in še strokovno povrh tudi izvedli. To pa naj bi bile tudi sicer znane vrline te banke, ki se v Sloveniji in še malo dlje vse bolj uveljavlja. Na otvoritveni slovesnosti, ki so jo s svojim nastopom popestrili tudi učenci brežiške glasbene šole, je nekaj pozdravnih besed spregovoril tudi brežiški župan Jože Avšič, z razvojem in nekaterimi poslovnimi usmeritvami je navzoče seznanil predsednik uprave Ivan Nerat, predsednik bankinega nadzornega odbora in hkrati župan slovenske prestolnice, Dimitrij Rupel, pa je odklenil vhodna vrata in s tem oznanil, da je nova agencija odprta. V novih prostorih, ki so si jih številni obiskovalci z zanimanjem ogledovali, je bilo opaziti mnogo poslovnežev in podjetnikov iz Brežic in okolice, kar samo potrjuje, da SKB banka lahko vsakomur ponudi zadosti zanimiv program sodelovanja. Prenovo prostorov so po načrtih arhitekta Franca Erjavca pričeli 28. maja letos, glavni izvajalec gradbenih in obrtniški del pa je bil krški Kostak d.d. s podizvajalci. Za nadzor je skrbel Center za razvoj Posavja iz Brežic._______ Še drobna zanimivost. Za nakup novih poslovnih prostorov v nekdanjem hotelu so se pri SKB banki odločili leta 1995, ravno pred petindevetdesetimi leti pa je v tej stavbi že delovala hranilnica. Denar se torej vrača na svoje staro mesto. (ES) Pogovor z Ivanom Neratom, predsednikom uprave SKB Ljubljana: »Veliko pozornost posvečamo kreditiranju razvijajočega se malega gospodarstva« Obmejnost Brežic predstavlja velik izziv za SKB banko Slovesna otvoritev novih prostorov brežiške agencije SKB banke je vzbudila zares veliko pozornost v tukajšnjih poslovnih krogih. O delovanju SKB banke v tem delu Slovenije in o načrtih smo se ob tej priložnosti pogovarjali s predsednikom uprave SKB banke, Ivanom Neratom. Zakaj ste se pravzaprav odločili za preselitev in posodobitev ponudbe? «V Brežicah smo prisotni že nekaj časa, ko smo prevzeli prostore od nekdanje Beograjske banke. Ti prostori so bili absolutno premajhni, in to je bil razlog, da smo iskali nove možnosti za razširitev tako prostorov kot dejavnosti. Naša enota na tem območju je že doslej sodila med naše boljše v okviru Slovenije, zato menimo, da imamo tukaj večje tržne priložnosti, kot so to bili dosedanji posli. Tukaj ne želimo ponuditi svojih uslug le občanom, ampak tudi gospodarstvu. V prenovo pa smo šli tudi zato, ker se naša banka pripravlja na prevzem plačilnega prometa, ki ga sedaj opravlja SDK, preko bančne mreže pa bomo prodajali tudi zavarovalne produkte. Mi smo namreč skupaj z Generallvjem lastniki Ljubljanske zavarovalnice, ki je četrta največja zavarovalniška skupina v Evropi, in prepričani smo, da bomo uspešni tudi na tem področju.« Torej so Brežice kot razmeroma majhno mesto, v katerem sedaj poslujejo že tri banke, vendarle primeren kraj za širjenje vaše ponudbe? -¦Absolutno! Ne glede na konkurenco ostalih bank želimo biti prisotni v vseh slovenskih poslovnih središčih. Brežice pa so za nas pomembne tudi zato, ker so obmejno mesto, ki ima velike razvojne možnosti, pri čemer računamo tudi na razvoj t.i. »off shore« cone. Že sedaj pa zelo dobro sodelujemo s Termami Čatež, ki se bodo tudi še razvijale.« Za obmejne Brežice je značilen velik dnevni priliv kupcev iz sosednje Hrvaške. Ali tudi tukaj vidite kakšno" poslovno priložnost? «Da, tu imamo seveda veliko dela na področji menjalniške dejavnosti, plačilnega prometa in opravljanja storitev za potrebe državljanov sosednje države. Konec koncev je tudi tu področje mednarodnih plačilnih kartic, s katerim tujci pogosto plačujejo. To pa je promet, za katerega lahko zaračanavamo storitve. Razmišljamo tudi o varčevanju hrvaških varčevalcev pri naši banki, toda to je odvisno od hrvaške zakonodaje. Za sedaj velja, da mora vsak državljan varčevati v svoji državi, toda če se gremo odprto ekonomijo, meje ne bi smele predstavljati omejitev za gibanje kapitala. Te omejitve bodo z vključitvijo v Evropo morale biti odpravljene. Skratka, odprti bomo morali biti do vseh.« In kaj je v vaši ponudbi tisto, zaradi česar naj bi se komitenti odločili ravno za SKB? «Ena prednost je ta, da lahko ponudimo konkurenčne pogoje, druga pa, da imamo strateško pomembne partnerje, kot je Evropska banka, skupina Generallv in nekateri drugi, imamo lažji dostop do mednarodnih finančnih trgov. Tako se lahko vključujemo tudi v financiranje zahtevnih razvojnih projektov. Samo omenjena zavarovalniška skupina upravlja z 28,5 milijardami dolarjev, in to so pomembne številke. Slovenija pa danes mora iti v nove razvojne projekte, če hoče povečati število delovnih mest, dvigniti družbeni proizvod ter zagotoviti enakomernejši razvoj. Torej tudi izven Ljubljane.« Za Posavje je značilen propad večjih industrijskih obratov in nastajanje drobnih podjetij in obrti. Kako se pri vaši banki odločate pri podpori te dostikrat tako rizične dejavnosti? «Tu ravnamo podobno kot ostale banke. Na eni strani smo povezani s skladi za razvoj malega gospodarstva in če gledamo celoto, imamo mnogo večji tržni delež pri kreditiranju malega gospodarstva kot druge banke. Res pa je, da so ti projekti mnogo bolj tvegani kot ostala industrija. Samo v to moramo ugrizniti, saj brez prestrukturiranja gospodarstva ne moremo doseči ciljev, ki si jih je začrtala naša družba. Sicer pa smo pri SKB banki zadovoljni s sodelovanjem z našimi komitenti na tem območju in se jim tudi zahvaljujem za zaupanje ter se obenem priporočam za nadaljnje sodelovanje. Naša želja je, da tukajšnja podjetja dobro poslujejo, da se ustanavljajo nova, kajti dobro delujoča podjetja so zagotovilo, da bodo tudi banke dobro poslovale.« (ES) Rudnik Senovo bo lažje zadihal Državni zbor Republike Slovenije je na zadnjem zasedanju sprejel zakon o ukrepih za sanacijo finančnega položaja s področja elektrogospodarstva. Zakonska določila omogočajo restrukturiranje dolgov oziroma konverzijo terjatev v kapitalski delež države v podjetjih elektrogospodarstva. Glede na to, da se podjetja v elektrogospodarstvu dnevno srečujejo s hudimi likvidnostnimi problemi, se. s to rešitvijo vsaj začasno rešuje problematika predvsem v NEK. Ob obravnavi zakona je naš poslanec Branko JANC, skupaj s poslancem JERIČEM predlagal, da se zakon razširi tudi na rudnike rjavega premoga v zapiranju. Na seji je bil njun predlog sprejet, kar je za Rudnik Senovo v zapiranju izredno pomembno. Predlagala sta, da Republika Slovenija izda poroštvo za kredite, najete na podlagi 2. člena Zakona o zagotavljanju sredstev za zaprtje rudnikov rjavega premoga Zagorje, Senovo in Kanižarica, s katerim je bila realizirana konverzija prenesenih obveznosti RRPS na novo ustanovljene rudnike v zapiranju. Nadalje dopolnilo določa, da mora višina glavnice novih kreditov biti enaka znesku prevzetih obveznosti po delitveni bilanci RRPS na dan 31.12.1995, dinamika vračil pa mora biti usklajena s planirano dobo zapiranja rudnikov. Sprejeti zakon z dopolnili je izredno pomemben za Rudnik Senovo, saj se s tem razbremenjuje obveznosti za pokrivanje izgube iz prejšnjih let. Zdaj je odvisno od vodstva Rudnika Senovo, da bo znalo to izkoristiti in izvajalo program zapiranja v celoti, predvsem pa za odpiranje novih delovnih mest. Vsekakor pa se je Rudnik Senovo s pomočjo poslanca Branka JANCA rešil težkega bremena. Vida BAN Poslanska pisarna Krško Odobrena prva posojila Na Sklad za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja je prispelo veliko dobrih projektov Ribnica, 16. oktobra - Upravni odbor Sklada za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja je na seji obravnaval vloge, ki so prispele na prvi javni razpis do 31. avgusta letos, ter odobril prva posojila. Od skupno 269 prispelih vlog je sklad odobril posojilo 197 prosilcem, in sicer v skupni vrednosti 593 milijonov tolarjev. Člani upravnega odbora so poudarili, da so imeli težko delo, saj je na razpis prispelo veliko dobrih projektov. Tako so pri izboru tistih, ki bodo prejeli posojilo, dosledno upoštevali vse kriterije razpisa, objektivnost in razporejenost po vsej Sloveniji. Za vloge, ki so prispele do 30. septembra, je tako v prvem javnem razpisu na voljo še 157 milijonov tolarjev. Ta znesek pa ne bo zadostoval, saj je 156 prosilcev zaprosilo za posojila v skupni vrednosti 957 milijonov tolarjev. Septembrske vloge bo sklad obravnaval predvidoma 15. novembra. MARTE in ALLEGRO GUME - NAJUGODNEJŠE TA HIP $ Yirestor\e __________ff GTRAP1AL________ PRODAJA IN MONTAŽA: Allegro ¦:¦'¦:¦:¦¦¦ ¦ ¦ .¦¦¦¦¦. : :¦ / ' ' ;.V /Z ¦¦:¦:¦¦ ' ¦/. ¦¦. ¦¦¦:.¦¦¦ ,v v :¦:.-..,;..¦,¦ :,: :: , :¦¦¦ .:¦¦¦;¦. ¦, ¦,. ¦¦ -:^m.^.- i 1*1 «!¦¦' a m m.. ¦i liMil mmmmmmiš ;':;;:-:;x-:;::x:-:;; Zveza prijateljev mladine Slovenije je ob letošnjem tednu otroka dala pobudo za organizacijo okroglih miz na temo otroških igrišč. Zveza prijateljev mladine Krško je to okroglo mizo izvedla 9. oktobra. Ugotovili smo, da so v krški občini urejena igrišča ob vrtcih, pa še to ne povsod, da pa drugje po naseljih igrišč skorajda ni ali pa so zanemarjena in za otroke že nevarna. Zato smo se odločili, da pripravimo odprto pismo, ki bi ga lahko podpisali vsi, ki jim ni vseeno, kje in kako otroci preživljajo svoj prosti čas. Spoštovani! Okrogla miza o igriščih v občini Krško je nakazala vrsto problemov, ki jih lahko razrešimo le odrasli. Želimo,'da bi otroci imeli urejena in stalno vzdrževana igrišča, ki že obstajajo, ter da se bi za otroke gradila po krajevnih skupnostih tudi nova igrišča. Zakaj ne bi naši otroci imeli tudi večjega, sodobnega odprtega igrišča, zakaj ne bi imeli prostora za kotalkanje in rolkanje, če si to želijo? Kdo pravi, da v krški občini ne bi mogli imeti pokritega bazena, da se bi vsi otroci lahko organizirano učili plavanja? Denarja je v občinskem proračunu dovolj. Le razporediti ga je potrebno. Zaradi nuklearne elektrarne živimo vsi mi in tudi naši otroci v bolj ogroženem in nevarnem okolju. Zakaj ne bi nekaj denarja, ki ga elektrarna plačuje^/ sklad stavbnih zemljišč, namenili za otroke? Zakaj ne bi zgradili za otroke tega, kar si želijo in potrebujejo za svoj razvoj? Če se strinjate z nami, da je potrebno v krški občini ob sprejemanju proračuna za leto 1997 zagotoviti tudi sredstva za vzdrževanje obstoječih in za izgradnjo novih igrišč, potem vas prosimo, podpišite to pismo. Skupaj bomo prav gotovo dosegli več, kot lahko dosežemo posamezniki iz vrst naše organizacije. Igrišč sami ne moremo graditi, lahko pa skupaj lokalni skupnosti postavimo zahtevo, da uredi to problematiko v planskih dokumentih. Tu pričakujemo vašo podporo. Če se strinjate z nami, podpišite izjavo in jo pošljite na uredništvo Našega glasa ali na Zvezo prijateljev mladine Krško. Podpisani...............................roj........ naslov ...................................telefon. dajem podporo Zvezi prijateljev mladine Krško pri njenih prizadevanjih za ureditev in izgradnjo igrišč v občini Krško ter pridobivanju namenskih sredstev iz proračuna občine Krško posameznim zainteresiranim krajevnim skupnostim. Podpis ................................. Bili smo na Vršiču Zjutraj, ko smo vstali, smo se oblekli. Nato je mami pripravila stvari, ki jih potrebujemo za v hribe. Najprej smo se odpeljali do vrat. Tam je imela teta Dragica avto. Pili smo vroč čaj, ko smo popili, smo šli na Vršič. Do tam je bilo 82 ovinkov. Na Vršiču sta nas že čakala stric Jože in Matej. Nato smo šli v gostilno, kjer smo jedli in pili. Kupili smo kartice in smo jih poslali. Potem je Matej šel skakat čez skale. Na Vršiču sem kupila tudi spominček. V poznih popoldanskih urah smo se odpravili v gostilno Trebušnik, kjer smo imeli večerjo. Domov smo prišli zelo utrujeni. Nadja Erman, 3.r OŠ Krmelj Cepljenje v Brežicah V torek smo se šli sedmošolci cepit v Zdravstveni dom v Brežicah. Bilo nas je le pet. Z nami so šli tudi prvošolci. Odpeljali smo se s šolskim kombijem. Ko smo prispeli, nas je bilo strah. Prišli smo do čakalnice in tovariš je potrkal na vrata. Prišla je medicinske sestra in pobrala zdravniške knjižice. Zdravnica je rekla, da se bodo najprej cepili fantje. Ko so bili cepljeni, so rekli, da nič ne boli. Nato sem bila na vrsti jaz. Sedla sem na stol. Najprej mi je zdravnica dala nekaj grenkega proti otroški paralizi in morala sem spiti. Ko sem popila, je zdravnica vzela injekcijo in me pičila v desno roko, ker sem levičarka. Zelo me je zabolelo. Iztisnila je tekočino in cepljenje je bilo zame končano. Na roko mi je dala vato in jo prilepila z lepilnim trakom. Ko je zdravnica prišla v čakalnico, je rekla, da so se prvošolčki manj bali kot mi. Pozdravili smo jo in se odpravili nazaj v šolo. Zame je bilo to zelo boleče cepljenje. Jožica Lusavec, 7.r nov. krožek, OŠ Artiče Malo zabave Šolsko leto se je komaj začelo, mi pa se že učimo kot nori. Delamo, delamo in delamo. Radi bi si privoščili počitek, ampak učitelji nas učijo s polno paro, tako da za počitnice res ni časa. Sobota in nedelja pa sta prekratki, ponavadi dolgočasni in deževni. Uf, spet ponedeljek, torek, sreda ... Ah, sreda ne! Tedaj smo vendar izvedeli, da si bomo v petek ogledali film! Sreda mine, ČETRTEK mine v težkem pričakovanju ... IN KONČNO PETEK! Ob osmih smo vstopili v kino. Vznemirjeni smo posedli na prostore. Film se je pričel in od srca smo se nasmejali malemu orangutanu. Kakšne vragolije je počel! Ko se je film končal, smo odšli v šolo, kjer nas je čakal pouk. Ob koncu smo veseli odšli domov in si mislili: »Končno smo imeli malo zabave!« Judita Knez, 5.r OŠ Krmelj Otrokom najboljša igrišča in igrala Sredstva za igrišča spraviti v občinski proračun za leto 1907 Otroci potrebujejo igrišča za svoj razvoj in igrišča tudi so ogledalo lokalne oblasti, zato namerava ZPM akcijo voditi preko svetov krajevnih skupnosti in politikov ^ -: lite vm I 3ŠS^ '¦ .:-..¦ ™-«a»»^|^. HIMNI 00M KRŠKO Krško, teden otroka -Zveza prijateljev mladine in Naš glas sta 27. septembra v krškem kulturnem domu organizirala okroglo mizo o otroških igriščih in igralih. Razgovor je sodil v teden otroka, čeprav ga je za nekaj ur prehitel, na njem so udeleženci predstavili vrsto problemov, s katerimi se srečujejo vsi, ki imajo tako ali drugače opravka z otroškimi igrišči, na koncu pa so sklenili, da ZPM pripravi peticijo. Zahteve peticije skupaj s poročilom o okrogli mizi objavljamo v tej številki Našega glasa, dodan je tudi obrazec. Vabimo vse krške občane, ki jim ni vseeno, na kakšnih površinah in igralih se igrajo naši otroci, da obrazec izrežejo in podpisanega pošljejo na ZPM Krško. Okrogla miza je svoje izhodišče poiskala v ugotovitvah, da se pri otroških igriščih nenehno ponavlja nekaj istih problemov. Nerešeno je vprašanje lastnine. Gre seveda ta t.i. javna igrišča, saj otroška igrišča pri šolah in vrtcih imajo znanega upravljalca in vzdrževalca, strokovno vodstvo in pomožne skrbnike. Staršev otrok, varovancev vrtca praviloma ni težko organizirati za občasne delovne akcije, vodstva pa se borijo za potreben delež proračunskih sredstev tako, kot se pač borijo za vsa ostala potrebna sredstva, in jih uvrščajo v proračunsko porabo. Drugače je pri javnih igriščih. Tudi če so starši pripravljeni stopiti skupaj in svojim otrokom postaviti takšno ali drugačno igrišče, se čez nekaj let pojavi problem, ko so igrala že poškodovana, ko ni vzdrževalca in nadzora nad dogajanjem na teh igriščih. Sodobna igrala so namreč večinoma lesena in njihova življenjska doba je približno dve leti. Praviloma pa se problem začne že pri zasnovi igrišč. Zanje se zdi škoda prostora in zato jih projektanti stisnejo na nekaj skromnih kvadratnih metrov med stanovanjske bloke. Projektanti seveda sami niso krivi za to. Večno pomanjkanje sredstev namreč sili investitorje v varčevanje in in (recimo) na Griču je igrišče namenjeno 250-250 stanovanjskim enotam. Če se hočemo lotiti obnove in ureditve igrišča, moramo pridobiti soglasje najmanj polovice lastnikov ...« Na igriščih se seveda ne zadržujejo samo majhni otroci, ki so jim igrala namenjena, ampak tudi oni malo večji, ki so vse to sicer prerastli. Ker pa nimajo kje biti, se zadržujejo tam in občasno tudi poškodujejo katerega izmed igral. Tako so se udeleženci okrogle mize srečali tudi z ugotovitvijo, da ne potrebujejo površin za varno igro samo majhni, predšolski otroci ampak tudi šolarji, mlajši in starejši mladoletniki... V imenu županovega urada je poročilo o številu in stanju igriščnih in športnih površin pripravil Zdravko Pilipovič, ki je proti koncu razgovora vzel v bran občino in zatrdil, da stanje le ni tako porazno. Ostali udeleženci ker gradnjo predpisujejo zakoni ali minimalni standardi, se lahko varčevanje začne pri t.i. zunanjih površinah, kamor sodijo tudi igrišča. (Andrej Špiler iz Savaprojekta). Svoje je k tem zunanjim, javnim površinam dodal tudi Jože Kos, direktor IR inženiringa, ki se med drugim ukvarja z upravljanjem stanovanjskega fonda: »Mesec dni po sprejetju ustreznega zakona se je občina Krško odločila, da zelenic in ostalih površin, ki kakor koli dišijo po stanovanjskih objektih, ne bo vzdrževala. Ob nakupu stanovanj pa ljudem ni nihče povedal, da bodo morali plačevati tudi vzdrževanje vseh skupnih naprav. Sedaj še noben izmed teh objektov nima ob sebi določenega t.i. funkcionalnega zemljišča. To lastnino bo morala občinska uprava čim prej razmejiti in bojim se, da bo razrešitev tega problema stala lastnike stanovanj več kot njihova stanovanja. Igrišča so praviloma na skupnih površinah pa so skušali razmišljati v malo drugačni smeri. Ne gre samo za površine igrišč in športnih objektov. Gre za kakovostno zapolnitev prostega časa mladih. Za prostor, namenjen zabavi, Kdaj sem žalosten Če mi kdo nagaja. Barbi - Če me sestra Ines tepe. Lea - Če me brat Boštjan zafrkava, Mateja - Kadar dežuje. Suzana - Kadar mi računalnik ne dela. Matic - Kadar me mami tepe. Aljaž - Če mi brat Elvis kaj vzame. Ingrid - Kadar me sestra Polona ovira. Taliana -Če smo na morju in pada dež. Špela - Kadar me brat Bruno »tera«. Miša - Kadar me pri delu moti sestra Jasmina. Daniela - Kadar me med spanjem sestra Anteja žgečka. Alen - Če mi Dragan nagaja, če me grize po glavi. Denis - Kadar mi sestra Marjeta česa ne pove. Peter - Če sem bolan in se ne morem igrati zunaj. Jani -Kadar se mi polomijo barvice. Tanja Odgovarjali so učenci 1. in 2. r. Oš Krmelj zbrala: Milanka Klenovšek, 6.r športu in zbiranju mladih. V občini je kar nekaj skupin, od glasbenikov do tistih, ki so si uspeli izboriti streho v razpadajočem domu mladih, do tabornikov, filatelistov in drugih dejavnosti, ki sicer niso namenjene samo mladim, je pa vzgoja mladine pri njih še kako pomembna. Vsi iščejo prostor za svojo dejavnost. Prostori zanje bi morali biti urejeni, predvsem pa ne bi smeli biti prepuščeni sami sebi, ker brez nadzora in oskrbovanja pač ne gre. Tudi to je namreč del problema, da so športnorekreacijski objekti v današnjem gospodarskem položaju postali nikogaršnja last in zato pospešeno propadajo. «V naši občini sploh ne bi smel biti problem noben objekt, ki pomeni višji družbeni standard. Od bazena preko športnih dvoran do igrišč. Ob jedrski elektrarni in sredstvih, ki jih ta na račun odškodnine za to, da sploh je v našem okolju, prispeva v občinski sklad stavbnih zemljišč ... Del teh sredstev si bomo morali izboriti v ločeno proračunsko postavko za prihodnje leto,« je prepričan Andrej Škafar. Andrej Romih, predsednik krške športne zveze, je sicer poudaril potrebo po obnovi igral, predvsem pa po ureditvi površin: »Vsak dež spremeni igrišča v blato, saj vemo, da trava ne prenese tolikšne obremenitve. Naj bo trava, saj je lepa in naravna, a ob igralih, kjer se otroci največ zadržujejo, bi morala biti drenaža, umetna trava, nekaj takega. Pa še: izbor igral pri nas je dokaj skromen, zato bi kazalo obiskati tudi kakega tujega proizvajalca. Vedeti moramo tudi, da se pričetek športne vzgoje počasi pomika med predšolske otroke. Ne gre za treninge, ampak za pridobivanje ustreznih motoričnih sposobnosti in da bo na igriščih razen na igrala treba misliti tudi na športne terene, mentorje ...« Franc Jenič se je lotil filozofije izrabe prostora in sožitja: »Naša naloga (enote državne uprave) se prične šele, ko so vsi drugi problemi že rešeni, usklajeni -pri izdaji dokumentov in dovoljenj. V Krškem se je dogajanje zgostilo. Z gospodarsko krizo so mnogi nezaposleni poiskali rešitev v lastnih obratih, namestili pa so jih kar v svoje garaže. Številne ustanove so še povečale naval mirujočega prometa, vozniki so prisiljeni avtomobile puščati že skoraj vsepovsod, park nam bo skoraj izginil pod kolesi. Moramo se odločiti, kako bomo ukrepali, kje bomo zagotovili parkirišča in kje bo prostor za igrišča. V svetu je dokaj pogost model sožitja: igrišča so v bližini upokojenskih domov.« Udeleženci so razgovor sklenili z ugotovitvijo, da si mora ZPM določena sredstva, potrebna za izgradnjo, obnovo in vzdrževanje otroških igrišč, zagotoviti v občinskem proračunu za prihodnje leto. V ta namen morajo začeti akcijo, ki bo temeljila na načrtovanju potreb po posameznih krajevnih skupnostih, saj imajo le tako možnost, da se uspešno prebijejo v sistem razporejanja denarja. Za vzdrževanje in nadzor nad dogajanjem po igriščih bi bili primerni ljudje iz programa javnih del. Na občinski ravni je treba doseči tudi sprejetje in izvajanje strategije prostega časa mladih. To pa že sodi v celostno vizijo razvoja občine. (Ika) ¦nBHH Z železnimi škornji v beli svet Nekega dne sem imel rojstni dan. Cela dva dni sem dobival samo nepotrebne reči. No, skoraj. Pa saj veste: spodnje hlačke, majice ... in še druge reči. Zelo sem si želel železne škornje, a svoje želje nisem izdal. Neke noči, ko sem že spal, sem sanjal, da je priletel duh z imenom Jo-jo. Rekel mi je, naj zgodaj vstanem in grem na sneg in tam bo darilo, ki si ga zares želim. Zjutraj, še napol zaspan, sem vstal in sem zagledal darilo, ki sem si ga zares želel. Tam so bili železni škornji. Toda ti škornji ne bodo za v blato ne za v vodo. Ti škornji bodo za v domišljijo. Ker sem bil sam doma, sem se odpravil v drugo sobo - KAMENO dobo. Izgovoril sem čarobne besede ... »1, 4, 6 Jo-jo!« in že sem bil v kameni dobi. Pristal sem v veliki votlini, kjer ni bilo sončne svetlobe. Na srečo sem imel v žepu vžigalnik, ki so mi ga podarili prijatelji za rojstni dan. V votlini je bilo več rovov, odločil sem se za enega. Na neki tabli je pisali BELI SVET. V tem svetu so bili praljudje. Zelo so se me prestrašili, ker sem imel v roki vžigalnik in sem bil tudi moderno oblečen. Zelo čudno so govorili, kot: BUU ali HATA, MUJA, BUU, toda kmalu smo se spoprijateljili. Vendar sem moral oditi, ker ob takem času prihajata moj oče in moja mama domov. Poslovil se se z besedo GONDE GONDE in se odpravil domov iz Belega sveta. Rekel sem: »3, 5, 7 Jo-jo!« in sem šel nazaj domov. Ta duh Jo-jo lahko obišče kogar koli. Toda samo če ste pridni in pogumni, (piše: Lovro Blatnik, Krmelj; riše: Miran Jakhel -Jaka, Krško) Moj zvezek Med počitnicami mi je mami kupila novo torbo in še vse ostale potrebščine, ki sodijo v prvi razred. Med njimi so bili tudi zvezki z lepimi platnicami, ki sem jih lahko sama izbrala. Doma sva jih z mamico skupaj zavili, da so bili še lepši. Mamica mi je rekla: »Glej, da bodo vse leto takšni.« Toda že prvi teden šole je mamica zavpila: »Glej, tvoj zvezek je dobil ušesa!« Jaz sem se ji nasmejala, ker sem mislila, da je to kaj dobrega, ona pa me je pocukala za ušesa in rekla: »Pazi na to, saj je zvezek ogledalo učenca.« Sedaj bolj pazim. Tatjana Stušek, 1 .r OŠ Krmelj Na sprehodu Bili smo na sprehodu po Krmelju. Gledali smo vozila, pešce in kolesarje. Nekateri so vozili hitro, nekateri pa počasi. Naše križišče je zelo nevarno. Ugotovila sem, da smo pešci v nevarnosti, ko gremo čez cesto. Naše zebre v Krmelju se sploh ne vidijo. Helena Bastardi, 2.r OŠ Krmelj ttepcT&eaue seLi. no..., -suče*j vse i w» sm t, istKL Lm.exue A©**«g- a I tfc!* *"*•* '**#- A •»«'• *¦*• "*& icc i hih4. jom «»*«,r«;jji,: jr Wt*j7 HAf«Kj m«, v«*„ *,L Cw ¦Stroje v* >uvro.NE: xa V VoDo iU VLc SoO^AJg CvCTloKg-. s*» j« Mirto "nnoa.. Mofeti utn *«T I »m »*ct t«n in. v jjoji So\\. Čsr VoKo/.TUto 3»H tZGciM>tn.<&pingi I TUDI V*i olii&e »H JO-JO. Moja tovarišica Moji tovarišici je ime Mojca. Ima dolge lase in sive oči. Sedaj uči prvi razred. Z učenci se veliko ukvarja in tudi igra igrice, ki se iz njih učimo črke. Tovarišica nam je dala ime Sonček. Kadar jo razjezimo, je tudi huda. Jaz pa jo imam zelo rada. Ingrid Muharemagič, 1.r OŠ Krmelj Moja igrača Moja najljubša igrača sta dojenček in barbi. Ko popoldne naredim nalogo, se z njima igram. Vozim ju v vozičku, v katerem sem se včasih vozila jaz, ko sem bila še dojenček. Skuham jima hrano in jima dam jesti. Ko ju nahranim in previjem, ju nosim v naročju. Barbi ima dolge lase in jo zelo rada češem in preoblačim v druge oblekice. Mamico bom prosila, da mi naredi zanjo še več oblekic. Zvečer, ko grem spat, vedno stisnem k sebi dojenčka in sladko zaspim. Suzana Ručman, 1.r OŠ Krmelj Najlepše je tam, kjer sem doma Za vsakogar je dom najlepši kraj na svetu. Ko se vračaš domov, si srečen, saj te tam čakata ati in mami, pa tudi sestrice in bratci. Če sem dlje časa od doma, ga vedno močno pogrešam. Bogastvo je vsako prgišče zemlje, ki je tvoje. Na tej zemlji stoji dom, ki je tudi samo tvoj in zato ga imaš rad. In to sploh ni res, da je vsaka tuja stvar ljubša kot domača. Naš kraj je zame najlepši. Presladol je dolinica, ki jo obdajajo gozdovi in prepletajo potoki. Tu je tudi sedem ribnikov in močvirje. To močvirje je moj najljubši kraj in tja pogosto zahajam. Ko sem žalostna ali ko sem vesela, grem k močvirju, s seboj pa vzamem psa in skupaj se tu rada sprehajava. Tanja Prosenik, lit. krožek OŠ Adama Bohoriča, Brestanica Žabice na obisku pri vojakih V okviru tedna otroka si je skupina otrok iz koprivniškega vrtca ogledala vojašnico v Cerkljah ob Krki. Pri poveljstvu so nas pričakali pripadniki 24. OKBM in nas najprej zapeljali na letališko stezo, kjer so nam piloti 15. BrVL pokazali nova letala. Vsi smo imeli možnost v njih tudi sedeti in se pogovarjati s komandnim stolpom. Sledil je oklep oklepnih vozil. Vojaki so nas s tankom in oklepnim transporterjem tudi peljali. Bilo je nepozabno, na koncu pa so nas odpeljali še v svojo učilnico, kjer nas je čakala malica. Tako je minil naš obisk pri vojakih kar prehitro. Zahvalili bi se radi še podpolkovniku Mirku Ognjenoviču in vojakom 24. OKMB za celotno organizacijo ogleda in pogostitev. Bilo nam je zelo lepo. (Žabice s tovarišicama Manco in Dragico) DOLENJSKA BANKA Splača se varčevati. Dolenjska banka nudi svojim varčevalcem različne oblike varčevanja v obliki vezave tolarskih depozitov: Doba varčevanja Minimalni znesek depozita*'' Obrestna mera od 31 do 90 dni od 10.000 do 100.000 SIT od 100.001 do 1.000.000 SIT nad 1.000.000 SIT TOM + 4,50 % TOM + 4,80 % TOM + 5,00 % od 91 do 180 dni nad 10.000 SIT TOM + 5,50 % od 181 dni do enega leta nad 10.000 SIT TOM + 6,00 % nad 11 mesecev nad 10.000 SIT TOM + 6,36 % nad 24 mesecev nad 10.000 SIT TOM + 6,52 % nad 36 mesecev nad 10.000 SIT TOM + 7,50 % 4yl>4***ep ¦ ¦'¦¦¦'¦" ¦ . ¦ ¦¦¦¦wmmm ASTROLOŠKI HOROSKOP ZA OBDOBJE MED 24. IN 30. OKTOBROM 19% 3 OVEN 21.3.-21.4. BIK 224.-20.5. TOTO> DVOJČKA 21.5.-21.6. RAK 22.6.-22 S 7. LEV 23.7.-23.I DEVICA 24.8.-23.9. oio. TEHTNICA 24.9.-23.10. Škorpijon 24.10.-22.11. Mars je v zelo nevarnem položaju s Plutonom, zato pazite na svoja dejanja. Naj ne bodo uperjena proti drugim, hkrati pa se jim ne podrejajte. Vaši strahovi bodo v tem času zelo močni, za mnoge boste lahko videli, da so brezpredmetni, če jih pogledate še z druge strani. Iskali boste nenavadno družbo in tudi vi boste lahko zelo iskani kot dobra in neobičajna družba. Neobičajni dogodki bodo lahko zelo stimulativni, če se ne boste prestrašili. Ne zapirajte se preveč vase, izkoristite priložnost, pojdite v akcijo, stalno naprej in ne ozirajte se nazaj. Zelo boste nemimi in ne boste prav vedeli, kaj hočete. Begali boste sem in tja, v svojih mislih in dejanjih. V enem trenutku vas bo navdušila ta ideja ali oseba in v drugem druga, tako da boste zelo neodločni in lahko marsikoga spravite ob živce, še najbolj pa partnerja. Vaše ideje so idealistične*a vaša dejanja temu vedno nasprotujejo. Razmišljate in govorite o svobodi, a je drugim ne želite dati, hkrati je nočete privoščiti niti sebi. Zaprli se boste in ne boste hoteli priznati enostavnih dejstev - da niste nič drugačni od tistih, ki vas mučijo. Predvsem za tretjo dekado levov velja, da so stopili v nevarno obdobje in če ne bodo znali obvladovati svojih strasti, se jim lahko zgodi marsikaj slabega. Pokazale se bodo lastnosti kot ljubosumje in fanatizem - in dobro veste, da tega tudi sami ne prenašate. Zato to premagajte. V ljubezni boste ognjeviti in originalni kot že dolgo ne, možnosti za zaslužek pa so zelo velike. Morda bo kaj padlo na lotu, vi pa se morate potruditi, da vse, kar dobite, ne zadržujete sebično, ampak daste naprej. Ne preveč, seveda, in samo tistim, ki zaslužijo vaše zaupanje. Za vas velja skoraj enako kot za device. Ob tem se boste morda zalotili, da ste v bistvu prestrašeni in se bojite zares dajati. Pravo dajanje je nesebično, ko človek sploh ne pomisli nase in potem dobi vse, kar potrebuje. V trenutku! Sebičnost pa prinaša v vašo bližino tudi sebične ljudi. Polotil se vas bo velik nemir, zato se pazite svoje jeze. Pa ne zato, ker bi bila jeza prepovedana, ampak tista agresivna jeza, ki si je ljudje ponavadi ne priznajo, dela vse vrste nesreč. Uporabite jo raje za to, da spremenite sebe in ne druge. To je zelo enostavno storiti. "J Po eni strani boste lahko uživali v nenavadnem odnosu z neko osebo, po drugi strani pa boste postavljeni pred preizkušnjo: ali ste sposobni ta odnos poglobiti ali pa STBE boste padli spet v svoje igrice in ga uničili, ker ga ne 23.11.-22.12. boste mogli sprejeti. Prilagajanje je bistvo. 9 ~2m SUfl KOZOROG 23.12.-20.1. VODNAR 21.1.-19.2. RIBI 202.-20.3. Jupiter v vašem znaku je izgubil vse aspekte z drugimi planeti in bo njegova moč prišla do večjega izraza. Zato vas utegne začeti zanimati duhovna znanost, ki se da tudi praktično uporabiti - in ta je tudi edina prava. Vsaka filozofija, ki nima praktične podlage, je zanič. Tretja dekada naj bo bolj pazljiva kot doslej. Če ste napeti, ne delajte zgage, bodite sami, sčistite se. Imate velike možnosti, da ravno v tem času rešite velike probleme. Z discipliniranim delom pri sebi se da rešiti prav vse. Ko je čas, je treba v akcijo, ko ni, počakajte. Tudi vam se bodo lahko zgodila velika spoznanja - če jih boste le hoteli videti. Ta so v vsakem trenutku dana vsakemu človeku, a žal zaradi določenih vzorcev padejo v vodo oziroma jih ne vidimo. Potem pa je treba ponavljati lekcijo, dokler je ne osvojimo. Včasih je treba znati reči ne. Bono Baršek Trgovina /|L Krško BohoričeVa 5 in CKŽ 35 CF" tel: 31-622 in 31-883 Velika izbira konfekcije znanih proizvajalcev % za vse generacije h Na zalogi =^) $ \ velika izbira plaščev \\ od 21.000 SIT dalje Trudimo se *M za vas OBVEŠČAJTE JAVNOST O SVOJIH DOSEŽKIH! OGLAŠUJTE V NAŠEM GLASU Kinološko društvo Krško Kar 30 slušateljev v šoli in v mali šoli Silvo Urek iz Mihalovca pri Dobovi vzreja in šola belgijske ovčarje groenendaele in malinoise, ki so se izkazali sila primerni za šolanje in med službenimi psi počasi izrivajo nemške ovčarje študentski servis maribor Krško, CKŽ 15, teL/fiuc 0608/21-980 Brežice, Trg izgnancev 14, mobitel 0609/610455 ZŠ^ Štipendije in posojila Posredovanje dela za dijake in študente Krško kinološko društvo uradno deluje že od leta 1985, zadnjih šest let pa ima svoj vadbeni prostor v Žado vinku, kjer so si letos uredili tudi poligon za agilitv. Predsednik društva, Robert Letnar: »Za vadbo agilitija še nimamo svojih trenerskih kadrov, čeprav zanimanje za to disciplino pri nas je. Trenutno je večina našega dela še vedno šolanje po programih za izpite. Tečaje pripravljamo dvakrat na leto, v letošnjem jesenskem roku smo vpisali kar trideset novih tečajnikov, od tega jih je kar 18 v tako imenovani pasji mali šoli. Psi so najrazličnejših pasem, šolanje pa bodo seveda sklenili z izpitom. Nekateri vodniki vadijo bolj zaradi športnega duha, drugi upajo tudi na kaj več, kajti imamo nekaj kar dobrih vodnikov.« Društvo je v šolanju aktivno že dlje časa, vendar je šele letos organiziralo tudi tekmovanje šolanih psov. Za začetek je bilo to na regionalni ravni - sodelovali so vodniki iz nekaterih najbolj aktivnih slovenskih kinoloških društev in klubov - in so bili z organizacijo tekme vsi zadovoljni, za naslednje leto pa imajo že večje želje, saj nameravajo pripraviti tudi tekmovanje za državno prvenstvo, (nic) Barvno in črno-belo fotokopiranje \ Delovni čaj Cf^ Vezava Kiiko: vsak dan od 7.30 do 16h ob sredah od 7.30 do 17h Brežice: vsak dan od 7.30 do 15h ob sredah od 7.30 do 17h REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE TRGOVINE P&J Rešitev križanke iz devetintridesete številke - Geslo: TRGOVINA Z OBUTVIJO IN TEKSTILOM. Po vodoravnih vrstah: SORA, ZALOG, OLIKA, BEBER, TRUP, KALA, RIT, OBA, AMAN, GOVEKAR, PAN, DO, ITAKA, IR, OVOJ, REM, TEKSTILOM, LE, ANILIN, IONU, NAPAKA, NARTA. Srečni nagrajenci: 1. Sabina BAJC, Gubčeva 3, Krško (bon v vrednosti 6.000 SIT); 2. Rozalija AVSEC, Valvasorjeva 31, Brežice (bon v vrednosti 5.000 SIT); 3. Nevenka FLAJS, Brezje 27, Krmelj (bon v vrednosti 4.000 SIT); 4. Bojan ČURIČ, Artiče 12/a, Artiče (bon v vrednosti 3.000 SIT); 5. Blaž SOTOŠEK, Veliki dol 46, Koprivnica (bon v vrednosti 2.000 SIT). Čestitamo. Nagrajenci naj se oglasijo v TRGOVINI P&J na Cesti 4. julija 129/a v Krškem (Stara vas). MODASKOP Zakaj ima Anže modre lase, jaz pa ne Lahko bi rekli samo ZATO, pa smo vendar dolžni pojasniti Rokovo zmedo. Moda je v določenem času zapovedan ali uveljavljen kroj in barva oblačila, obutve, frizure. Še veliko stvari bi lahko našteli, mi pa se bomo pomudili pri zadnjem. Za primer in za razmišljanje. Anže je samozavesten fant, športnik, igra kitaro, in tudi šola mu ni zadnja stvar na svetu. Svojo garderobo dopolnjuje tudi z modrimi lasmi, ki so letos moderni. Zna jih nositi in zaradi njih ne stoji kot kup nesreče pred katedrom, del njega so, in to vedo tudi drugi. Povsem drugačen pa je ROK. Tih in nežen fant, skoraj neopazen, to ve tudi sam. In sedaj ga je »obletela misel«: če bo imel modre lase, bo postal takšen kot Anže. Jaz pa vam pravim: NIKOLI I Ni vse »obleči« se v modre lase. Čeprav je enostavno razmišljati , tako kot drugi. Nič drugačen ne bo postal naš Rok, samo smešen * bo rdel pred sosedi, ki se bodo porogljivo nasmihali. Že res, da bo | naredil vtis pred »žlahto« in starši, kar pa je pri vsem tem tudi ves ¦ učinek. Naj gre za lase, oblačilo, glasbo ali pa čevlje. Vse moramo sami I izbrati, sami želeti, sami videti, s srcem, kot Mali princ. Potem I nam kar samo zleze pod kožo in postane del nas in tako nas vidijo , potem tudi drugi, kot našega Anžeta. Ne postani žrtev! Ta tvega v modi še v tem, da je videti narejeno | in neumno. Nekdo, ki sledi vsakemu trendu, nikoli ne razvija ¦ osebnega stila. Torej - ni potrebno biti v koraku z vsako novostjo, ' da le imaš nek osebni stil, da si zadovoljen s sabo in da se dobro | počutiš! i Še nekaj vam moram povedati. Spoznala sem našo manekenko . Pavlino, verjetno jo poznate tudi vi. Mislim, da me ona razume, I čeprav je takšna, kot mora biti (postava, lasje itd.). Pa vendar je v | njej toliko drugačnosti, svojstvenosti in prijaznosti. To sem opazila. ¦ Torej, vso srečo, Pavlina, in drugim Pavlinam tudi! Bodite prijazni tudi vi, predvsem do sebe, in razmišljajte z | Modaskopom. Prihodnjič berite: NA POHODU SINTETIKA! Atelje mode _ Maja Šušteršič I Se vedno brez naslova ponedeljek, 14. oktobra Nekaj čudnega se dogaja v naši deželi. Slovenske skupine si želijo prodreti na tuji trg, konkretno na hrvaški. Za to se bodo seveda morale bolj potruditi - velja tudi obratno - saj komadi niso v slovenščini. Nazadnje je to storil Magnifiko, sedaj pa se pripravlja še Avia band. Mi je že žal, da sem to napisal, ker sedaj izgleda, kot da jih obsojam, ker ne pojejo v materinem jeziku. No, ne obsojam jih, želim jim veliko sreče. četrtek, 17. oktobra Ste že kdaj iskali parkirni prostor v Ljubljani? Vem, da ste ... in tudi vem, da ga niste našli. Vem, da ste takrat sami sebi obljubili, da nikoli več v Ljubljano... Nekaj podobnega sem doživljal danes zjutraj, ko sem hotel okusiti pico, pa sem se na koncu zadovoljil s sendvičem. Nabralo se je nekaj svežega glasbenega materiala z druge strani meje in oddaja, posejana z glasbeno »jugonostalgijo«, je na Gammi zopet štartala. petek, 18. oktobra Svet se vrti na zahod in okoli denarja. To se je nazorno pokazalo tudi na današnji otvoritvi novih prostorov SKB banke. Večina povabljenih se denarja še vedno boji, kako bi drugače lahko razložili, da so mnogi prireditev spremljali kar z druge strani ulice. Zadeva se je tako prijetno zavlekla, da sem v obleki in kravati, kar oblečem enkrat na tromesečje, odšel direktno na oddajo in kasneje v Pacific. sobota, 19. oktobra Predvolilni boj se je zares začel šele danes, čeprav uradno poteka že od 11. oktobra. Imam občutek, da bodo tokratne volitve potekale veliko bolj »easy« kot dosedanje, vsaj upam, da bo tako. Volitve kot politično dejanje me ne zanimajo, čeprav bom šel volit, zelo pa me zanima delo, ki ga lahko dobim pri volitvah. Gre za zelo zapleteno zadevo, zato je bolje, da takoj preneham. Ko listam po teletekstu in iščem rezultat povratne tekme RK AFP Dobove, imam slab občutek ... in slab občutek je slab rezultat postal. Prvič si ogledam Mišino oddajo Res je, tisto, ki je po glasovanju v Nedeljskem dnevniku izgubila proti Teatru paradižnik. Ne vem, za katero bi se odločil; bom kar drugim prepustil odločitev. nedelja, 20. oktobra Zjutraj sem na teletekstu opazil, da se bo danes začel svetovni pokal v smučanju. Najbrž sem narobe gledal, ker smučanja ni bilo nikjer. Morda pa so ga prestavili zaradi prelepe nedelje, ki sem jo še jaz opazil, čeprav sem za naravne lepote totalni antitalent. Edina naravna lepota, ki jo opazim, je ženska. Po nekajtedenskem premoru si zopet privoščim kino, tokrat »Misijo nemogoče«. Mnogi so prišli zaradi filma, še več jih je prišlo zaradi filmske glasbe; mimogrede: original je bil narejen veliko prej. (EDI) Civilna zaščita predvsem odstranjuje posledice Potem ko se je nesreča že zgodila in je treba ___________________pomagati___________________ Poveljnik regijskega štaba za civilno zaščito o vaji »Potres 96«, o ogroženosti Posavja, o kloru in protipožarnem preventivnem delovanju Ljubljanska vaja »Potres 96« je mimo in njeni udeleženci so za nekaj spoznanj bogatejši, vodstvo vaje pa se je lotilo analiz in iskanja pomanjkljivosti, ki bi jih kazalo odpraviti. Jože Kos iz Krškega je poveljnik regijskega štaba za civilno zaščito v Posavju, vajo »Potres 96« si je 5. oktobra v Ljubljani ogledal s skupino opazovalcev iz vse Slovenije, in to je bil povod, da smo ga povabili k razgovoru o razmerah na področju civilne zaščite. Začeli smo pri ljubljanski vaji in pripombah udeleženk iz Posavja na njeno logistiko, nato pa smo »pobrskali« še po drugih stvareh, ki bi utegnile ogrožati prebivalce Brežic, Krškega in Sevnice. V Sevnici gre za nevarnost snežnih in zemeljskih plazov - najhuje je na območju med Boštanjem in Trebnjem, proti Tržišču. V krški občini lahko »računamo« na potrese, poplave, kemijsko nevarnost, plazovitost (na širšem območju Bohorja), medtem ko brežiško občino pretežno ogrožajo potresi in poplave. bil v Rojah in v njem so se zbirale vse enote, ki so na vajo prišle od drugod, iz Slovenije in tujine. Tam so jih razvrščali na posamezna prizorišča. Drugi, mestni logistični center, je bil na dan romale v Ljubljano in so skoraj ostale brez ocene. V centru so jih sicer usmerili na njihovo lokacijo, a (očitno) neiznajdljivi spremljevalec je na prvem semaforju prišel čez Vaja »Potres 96« v Ljubljani Jezici. Obveljala je ocena, da je bila vaja uspešna, po vaji pa so prišle na dan ugotovitve, da je bila ravno logistika ena njenih najšibkejših točk, zlasti če izhajamo iz izkušnje posavskih enot za PP. Te enote PP so po novem organizirane izključno pri Na civilno zaščito običajen človek pomisli praviloma takrat, ko gre kaj narobe, v vojni ali miru. Tisti, ki se s temi enotami ukvarjajo, pa morajo na to misliti že takrat, ko še ni nič narobe, ko se da delovati preventivno in ko je še mogoče z dobrimi pripravami povečati učinkovitost ukrepanja takrat, ko »se kaj zgodi«. In kaj se lahko zgodi v Posavju? Področje občine Sevnica je najbolj izpostavljeno nesrečam zaradi snežnih in zemeljskih plazov. Najhuje je na območju med Boštanjem in Trebnjem, proti Tržišču, medtem ko brežiško občino pretežno ogrožajo potresi in poplave. V Krškem lahko »računamo« na potrese, poplave, kemijsko in radiološko nevarnost ter plazovitost na nekaterih področjih, vendar v manjši meri (na širšem območju okrog Bohorja). Jože Kos: »Posavje ima oblikovane in kadrovsko izpopolnjene vse specialne enote, nima pa na voljo ustrezne opreme za vse. Zato enote niso vadile in niso sodelovale na zadnji vaji »Potres 96« v Ljubljani. So pa bile na vaji (med 2.200 udeleženci) članice enot prve pomoči (PP) iz Posavja. Tolikšna masa ljudi terja tudi logistiko. Center za logistiko je občinskih štabih za zaščito in reševanje. V Posavju je precej usposobljenih bolničark, ki so opravile 80-urni tečaj, nekatere pa so svoje znanje še nadgradile. Osemnajst članic naših ekip (iz vseh treh občin) se je udeležilo vaje »Potres 96« in eden izmed ciljev vaje je bil tudi, da bi ocenili njihovo znanje. Zaradi logistične napake bi naše ekipe PP skorajda zaman ves Regijski centri za obveščanje (ima jih vsaka regija) so namenjeni (tudi) logistični podpori delovanja civilne zaščite. Gre za centre, ki jih po telefonu lahko prikliče vsak občan (številka 985). V teh centrih zbirajo vse operativne informacije in vodje centrov naj bi tudi sami vodili ali usklajevali reševanje manjših nesreč. Regijski center za obveščanje v Krškem velja za enega najbolj dodelanih in v njem se zbira vrsta informacij s področja urgentne medicine, gasilstva, veterine, komunale, eiektrodistribucije itd. V njem deluje štiriindvajset ur na dan brezžični sistem alarmiranja za zaščito in reševanje (ŽARE), preko katerega so nenehno dosegljivi vsi morebiti potrebni odgovorni strokovni delavci s področja zaščite in reševanja. V času, ko smo ga fotografirali, je bil center v Krškem na zasilni lokaciji, saj so njihove prostore ravno preurejali oz. pripravljali za namestitev nove opreme. križišče, medtem ko je avtobus s posavskimi udeleženkami obstal pred rdečo lučjo in tako ostal prepuščen sam sebi. Vsa odprava je nato nekaj ur tavala po deževni Ljubljani. Samo iznajdljivosti namestnika poveljnika sevniškega občinskega štaba za CZ Jožeta Zvara se imamo zahvaliti, da so lahko sodelovale na enem izmed prizorišč in si tako »izborile« oceno. Jasno je, da se zlasti pri prvi vaji tolikšnih razsežnosti hitro kaj zaplete. To pomeni, da bo treba v analizi vaje logistiki v vseh okoljih posvetiti posebno pozornost, saj brez nje pri nesrečah večjih razsežnosti preprosto ne gre. Kljub vsemu pa je bila vaja zame velika izkušnja - tudi zadnja informacija. Pri nas v Posavju namreč pripravljamo vajo na isto temo, le da je letos še ne bo. Nimamo namreč ustrezne opreme, a ker je naše območje eno izmed treh v Sloveniji najbolj potresno ogroženih (možni potresi s posledicami 8-9 stopnje po lestvici MSK), je treba temu delu posvetiti posebno pozornost. Še zlasti nam ne sme uiti iz rok logistika. Če pobrskam po spominu, lahko ugotovim, da je v logističnem centru v Ljubljani delalo premalo ljudi, čeprav je bila vaja vnaprej načrtovana. Vendar takih napak, da posamezne ekipe v mali Ljubljani zgubljeno iščejo svoja prizorišča, ne bi smelo biti.« Kaj pa, če nas potres prehiti? Kos: »Mislim, da v delovanju civilne zaščite ne bi bilo prehudo, saj imamo pripravljene temeljne enote za tehnično reševanje in prvo pomoč. Manjkajo nam geofonisti, a v Sloveniji je ustrezne opreme in ljudi dovolj, tudi v sosednji regiji. Želel pa bi animirati kinološka društva, da bi začela usposabljati ustrezne pasme psov (nemški ovčarji, zlati prinašale), labradorci, veliki kodri ...) za iskanje ponesrečencev pod ruševinami. Glede na potresno ogroženost Posavja bi bil to vsekakor izziv za lastnike psov, sredstva pa bi morali zahtevati preko Kinološke zveze Slovenije.« V stari »Jugi« smo vedeli, da ne obstajata ločena (zvočna) alarmna znaka za radiološko nevarnost in za nevarnost izlitja klora. Kako je s tem v Sloveniji? « Ločenih znakov še vedno ni, čeprav so ukrepi za zaščito in reševanje pri teh dveh nevarnostih popolnoma različni. Pri jedrskem sevanju se je treba skriti v zaklonišča ali vsaj v kleti, pri izlitju klora pa ostaja oblak plina pri tleh in je treba pobegniti na visoko. Za radiološko nevarnost smo v Posavju vajo že imeli, za klor pa še ne. Klor je relativno lokalen problem, lokalen po prostoru, ki bi ga prizadel, po številu žrtev pa verjetno velik. Že naš stari občinski štab za CZ je pripravil načrt zaščitnih ukrepov. Verjetno bi kazalo v kratkem izvesti ustrezno vajo, je pa to predvsem naloga krškega občinskega štaba. Regijski štab bi pri tem vsekakor sodeloval, tudi poklicna gasilska enota je za primer take nesreče ustrezno opremljena. Edino, kar pri tem pomaga, je, da se ogroženo prebivalstvo pravočasno umakne na varno. Ker oblak razlitega klora ostaja pri tleh, to pomeni, da se morajo ljudje pravočasno umakniti na dovolj visoko lokacijo (na okoli 300 m nadmorske višine), na Libno ali na Trško goro. Časa imajo manj kot pet minut, saj se klor ob dotiku s kakršno koli tekočino veže v kisline. O možnostih za umik stanovalcev iz blokov (recimo) na Vidmu do Libne ali na kranjski strani do Trške gore bodo morali razmišljati v občini Krško in njenem štabu za CZ. Res pa je, da smo pred časom načrte za reševanje že pripravili. Bolj kot to me skrbi začetno vprašanje o neustreznih znakih alarmiranja. Nekajkrat sem tudi na ravni države terjal, da se to uredi. V okviru novega sistema obveščanja je predvidena ukinitev dosedanjih alarmnih znakov. Imeli bomo samo še tri znake. Ko bo to sprejeto, bo javnost obveščena. Trije znaki bodo veljali na državni ravni, medtem ko bo lokalna skupnost lahko dodala še svoj znak v skladu s potrebami. Mimogrede si bom dovolil omeniti, da najnovejši zaplet v zvezi z lastništvom papirnice Videm ni ravno prispeval k ukvarjanju vodstva tovarne s pripravami za ukrepanje ob morebitnem izlitju klora. Kolikor vem, tudi rednih informacij o količini klora v tovarniškem skladišču nismo dobivali v center za obveščanje. Šele po zadnjih sklepih in dogovorih o prevzemu tovarne je bil center zopet obveščen o količini klora, ki je kar precejšnja. To je lahko ena največjih nesreč, ki se lahko zgodi na našem območju in osebno jo postavljam (po stopnji mesto! Žal pa delo celotne civilne zaščite nastopi šele pri odpravi posledic, medtem ko so preventivne naloge stvar priprav in spoštovanja zakonov. Recimo: če bomo gradili protipotresno, če bomo spoštovali vodnogospodarska določila pri posegih v vodne režime, če bo papirnica prešla na brezklorno beljeno celulozo ali vsaj dodatno zaščitila sedanje skladišče klora, bodo tudi posledice možnih nesreč manjše. To je preventiva, na katero civilna zaščita nima vpliva. Tudi okrogla miza, organizirana v okviru vaje »Potres 96«, je pokazala, da smo organi za zaščito in reševanje boljkone na neki evropski ali svetovni ravni, da imamo vrhunske strokovnjake na inštitutih in razvite tehnologije zaščite, da pa je praksa dokaj šibka in da se na preventivnem področju dogaja bistveno premalo. Seveda smo zaradi tematike vaje govorili predvsem o protipotresni zaščiti, a vzporednice lahko potegnemo tudi na druga področja.« Požar v ljubljanski Laguni je pokazal, da imajo ljudje po stanovanjih in kleteh kup nevarnih snovi. Z razpadom sistema polne zaposlenosti so ljudje »pripeljali« delavnice v garaže, pisarne pa v stanovanja. To je še dodatno povečalo koncentracijo nevarnih snovi v blokih in pretok neznanih ljudi po soseskah. Kaj lahko civilna zaščita ali pa (nenazadnje) upravljalec stanovanjskega fonda (to je Kosova osnovna dejavnost, kadar ni v civilni zaščiti) stori za preventivo, saj ne moremo pričakovati, da bi lahko odraslim ljudem kdor koli kar brskal po garažah, kleteh in stanovanjih, čeprav gre za njihovo varnost? Jože Kos: »Če sedaj govorim kot upravljalec stanovanjskega fonda: nenehno opozarjamo stanovalce na to, da stanovanja, podstrešja in kleti niso shrambe za kakršne koli nevarne snovi (plinske jeklenke, laki, barve, posode z gorivom). Edini prostor, kjer je mogoče spregledati kako jeklenko ali manjšo količino nevarne snovi, je balkon. Na prostem je nevarnost najmanjša. Te probleme bi lahko elegantno rešili, če bi imeli v stanovanjskih naseljih hišniške sisteme, kjer bi hišniki redno nadzirali stanje. Lažje je že v objektih, kjer lastniki stanovanj imenujejo zaupnike, ki imajo t.i. zmanjšano hišniško vlogo. Gre bolj za sodelovanje med upravnikom in lastniki stanovanj. Tam, kjer so ti aktivni, smo že skupaj ukrepali, pregledovali smo kleti, podstrešja in skupne prostore. Ponekod so tudi inšpektorji pisali odredbe. Predvsem pa mislim, da bi inšpektorji, ki delujejo v strukturi Ministrstva za obrambo, pri zaščiti in reševanju morali odigrati svojo vlogo. Mislim, da bi vsaj enkrat do dvakrat letno morali pregledati stanje, pa tudi, t.i. celice po kleteh ne bi smele biti zaprte s kartonom, lesoniti ... S tem stanovalci preprečijo vpogled v vsebino svoje kleti, bistveni element varnosti pa je tudi vzajemna kontrola med sosedi. V blokih naj bi bil bencin samo v rezervoarjih motorjev, pa še to samo v enem prostoru - v kolesarnici. Bencinskih črpalk je namreč toliko, da so kakršne koli zaloge nepotrebne. ogroženosti ljudi) na prvo L, Jože Kos - Civilna zaščita Organiziranost Civilne zaščite S spremembo zakonodaje na področju zaščite in reševanja je organiziranost civilne zaščite v Sloveniji in v Posavju spremenjena. Ravni odgovornosti in nadrejenosti so razčiščene. Na vrhu hierarhije je poveljnik štaba za CZ Republike Slovenije, Miran Bogataj, ki je hkrati državni sekretar pri Ministrstvu za obrambo. Na ravni pokrajin pa je 13 regijskih štabov za civilno zaščito in med njimi je tudi posavski. Poveljniki regijskih štabov imajo svoje namestnike, ki so zaposleni v upravah za obrambo Ministrstva za obrambo. To raven imenuje država, na ravni občin pa imenujejo štabe župani. Vsi poveljniki imajo svoje štabe, podrejeni so sicer poveljnikom na ravni nad seboj, a zakon opredeljuje tudi določeno stopnjo samostojnosti ob hkratni odgovornosti za sprejete sklepe. Posamezni deli civilne zaščite delujejo na osnovi dogovarjanja in medsebojne pomoči ter usklajevanja. Regijski štab CZ v Posavju je nastal iz ljudi, ki so doslej, vključno s poveljnikom Kosom, delovali v krškem, brežiškem in sevniškem občinskem štabu. To pomeni, da so v njem ljudje tudi z desetletno prakso. Regijska štabna vaja je v začetku junija pokazala dokaj učinkovito delovanje štabov in njihove medsebojne komunikacije, pa tudi točke, kjer bi kazalo pomanjkljivosti odpraviti. »Zato apeliram na župane, da v prihodnjem letu omogočijo novim članom temeljno izobraževanje v centru za zaščito in reševanje na Igu. Pri tem ne gre le za usposabljanje, ampak se morajo člani skupin med seboj spoznati in se naučiti uskladiti delo v štabu. Hkrati bo treba ljudem zagotoviti specialistično usposabljanje na področjih, kjer nam specialistov primanjkuje,« pravi Jože Kos. W$M$!ffl$$ .v. v. v. v.:.:. v.;.::-;.:. :-:¦:.;.; ¦-:¦;¦:¦:¦:¦:¦:¦:¦:¦:¦:¦:¦:¦:¦:¦:¦:¦:¦:¦¦¦ ¦:¦. ::;L:s«3$KH$3 Leskovška šola bi bila lahko za zgled Za Ljubljansko banko stoji star »zarustan« kontejner, ki pušča na vse strani. In mimo vodijo stopnice, ki vsak dan v šolo peljejo številne otroke. In ti se v šoli učijo, da naj za seboj ne bi puščali odpadkov. Pa ne zaleže. Zaleglo pa je v leskovški osnovni šoli, kjer so z Zeleno stražo, ki jo tvorijo učenci nižje stopnje, pohvalno očistili okolico in jo vsak dan negujejo. Zgled že je, samo zmigati se je treba. Ob stopnišče smo se spotaknili, ker mimoidoči že leta pogrešajo čiste stopnice. (EkoJozo) Kostanjevica, Kostanjevičani in šola Kostanjevica, 18. oktobra - V okviru prireditev ob krajevnem prazniku je v petek dr. Franc Bučar - Aci pripravil razširjeno predavanje z diapozitivi o Kostanjevici v minulih sto letih. Fotografsko gradivo, preneseno na diapozitive, je šolarjem že predstavil, tokrat pa je bilo predavanje namenjeno tudi širšemu občinstvu. Gradivo je bilo razdeljeno v dva večja sklopa: o šoli in vsem z njo povezanem ter o kraju na splošno, še najbolj zanimivi so bili stari posnetki poplav in znanih obrazov iz prve polovice stoletja. Večina fotografij je arhivskega izvora, večji del pa je iz zapuščine vsestransko aktivnega Franca Rabuseja, ki je kot ljubiteljski fotograf ohranil marsikateri trenutek, in sega vse do začetka stoletja, (nic) Tehtamo tono in 26 kg Pri razredni uri smo se sedmošolci iz Artič dogovorili, da se bomo stehtali. Po končanem pouku smo odšli pod kozolec, kjer imamo tehtnico. Zaposlili smo tri učence. Dva sta pomagala pri merjenju, tretji pa je zapisoval težo. Ko smo se stehtali, smo nagovorili še tov. Vido, da je tudi ona stopila na tehtnico. Ugotovili smo, da osemnajst sedmošolcev s tovarišico vred tehta 1.026 kg ali 1 tono in 26 kg. V sedmem razredu torej tehtamo povprečno 54 kg. Lepo, kajne? Najtežji učenec tehta 81 kg, najlažji pa 35 kg! Tudi to se dogaja! (Mojca Glogovšek, 7.r nov. krožek, OŠ Artiče) Prvič v gledališču V ponedeljek, 14. oktobra, smo se učenci šestega, sedmega in osmega razreda odpravili v Slovensko ljudsko gledališče v Celje. Ko smo prispeli, smo pomalicali in odšli v dvorano. Sedeli smo v parterju in na galeriji, ogledali smo si komedijo Florentinski slamnik. Bila je zelo zanimiva, ker smo se nasmejali od srca. Fantje so najbolj uživali ob pogledu na igralke, ki so velikokrat pokazale gola kolena, dekleta pa ob Pubiju, ki je neprestano pljuval. Ob koncu predstave smo šli na oder in občudovali veliko sceno. Med potjo domov smo se nasmejali g. Beanu na videokaseti. Vrnili smo se dobre volje. (Irena Kunej, 6r OŠ Koprivnica) Živ-žav V petek, 11. oktobra, smo imeli v naši šoli ŽIV-ŽAV, ki je trajal od 14. do 18. ure. Na prireditvi nas je zabaval ansambel Klas. Na igrišču smo pekli kostanj, krompir in hrenovke. V šoli smo si ogledali tudi nekaj skečev. Prišlo je veliko ljudi -otroci, starši, nekdanji učenci, znanci in krajani. Nekateri so se igrali z žogo, nekaj jih je plesalo. Nekateri so jedli, drugi so se pogovarjali. Vreme je zdržalo celo predstavo, čeprav je bilo prej videti, da ne bo. V načrtu smo imeli tudi nekaj iger med razredi. Živahno popoldne je prehitro minilo in morali smo se posloviti. Starši so odšli z avtomobili, učenci pa z avtobusom in kombijem. (Andrej Luzar, 7.r OŠ Koprivnica) GREMO KOZEHAT KUD »Oton Župančič« Artiče vabi v soboto, 26. oktobra 1996, ob 19. uri v Artiče na ličkanje koruze. Spoznali boste, kako se je kožehalo brez traktorjev. To vam bodo pokazali člani KUD-a in Turističnega društva Artiče. Na kožehanju ni nikoli šlo (tudi tokrat ne bo!) brez raznih iger, harmonike, plesa, domače hrane in pijače. Gost Kožehanja: Jože Galič - Štajerc Joža. Vabljeni, ker so vse to pripravili samo za Vas! peiwuwsmwa^ pedikura (•TMtf* R na vašem domu pedikura nog . _ o*#*&*» to manikura nohtov gu*^ t refleksna masaža Aleksandra SEDAJ •<%,- Stopal _______zdravstveni tehnik - medicinski pediker 20 let nove šole in 184 let šolstva v Leskovcu pri Krškem Leskovec pri Krškem, 17. oktobra - Zgodovina šolanja v Leskovcu se je pričela 16. oktobra 1812, ko je krški »maire« v času Napoleonove Ilirije izdal dekret o ustanovitvi ljudske šole. Takrat še ni bilo rednega pouka, pač pa so bili organizirani zimski in poletni tečaji. Od 1830. do 1840. leta je tečaje obiskovalo le 30-50 otrok, na urniku pa so imeli branje, pisanje, računstvo in verouk. Otroci so hodili v šolo toliko časa, da so opravili spoved in prvo obhajilo. Novejša zgodovina šolstva v Leskovcu pa datira v leto 1976, točneje 18. septembra, ko so odprli vrata nove šolske stavbe. V šoli so se na dvajseto obletnico še prav pozorno pripravili in sestavili bogat program za učence, učitelje, starše in nekdanje prosvetne delavce. Odločili so se za zgodovinsko in športno obarvano popoldne. Tako so učenci v učilnicah spoznavali zgodovino leskovškega šolstva v »veliki zgodovinski uri«, kjer so pregledali anketo, ki jo je izvedla šolska psihologinja. V anketi je bilo postavljenih šest vprašanj: ali radi hodite v šolo, koliko ur dnevno preživite v šoli, kaj ti je na naši šoli najbolj všeč, kaj ti ni všeč, ali se ti je v šoli že kdaj zgodila krivica, kaj bi ti na naši šoli spremenil. V obliki grafov so anketo predstavili tudi v avli šole, kjer so si jo lahko vsi ogledali. Teden dni pred dnevom šole pa so učencem razdelili še vprašalnik - poiskati so morali čim starejšega sogovornika ter ga povprašati o tem, kako je bilo v časih, ko je on hodili v šolo. Veliko zgodovinsko uro so začeli s spomini teh svojih sogovornikov. V telovadnici pa je potekalo tekmovanje v vlečenju vrvi za naziv najmočnejšega oddelka na šoli. Bilo je izjemno zanimivo, najbolj zabavo je bilo pri vlečenju vrvi videti tiste prav najmanjše iz prvih razredov. Najmočnejši med »prvčki« je bil 1 .c, ki je na hitro opravil s sovrstniki. Ob 16. uri so pripravili kulturni program in otvoritev razstave šolske opreme ter pribora »nekoč in danes«. V največji učilnici so s pomočjo sevniškega in brežiškega muzeja pričarali razred izpred več kot sto let -star kateder in šolske klopi s tedanjim priborom, ki je najpogosteje vseboval le tablico in kredo. Med starimi šolskimi pripomočki smo si lahko ogledali tudi čitanke. Druga polovica razreda pa je bila v današnjem slogu - s šolskimi potrebščinami in vsem, kar je današnjemu učencu v korist pri nabiranju znanja. Za konec so se na šolskem igrišču v malem nogometu pomerili učenci s starši in tako zaključili dan šole, ki bo vsem ostal v lepem spominu. (Mr. Jožo) c -% ValantiEevo 17, 8000 Novo mesto Telefon: +386 68/23174, 323 300 Teleta: +386 68/342 094 t*Hz r Čas oddajanja: Ob sobotah oddajamo dokler na* boste klicali. Vsak dan oddajamo med 5.30 In 24.00 uro. Računalniško podprt pouk angleščine Osnovna šola Sava Kladnika stopa v tretje tisočletje Sevnica, 16. oktobra - »Če naj trdo delo zanesljivo rodi sadove, se ta trditev kaže danes na šoli po desetih letih uvajanja računalništva v pouk. Pridružili smo se množici učiteljev in dvesto prireditvam po vsej Sloveniji pod skupnim imenom Računalniško opismenjevanje. Z računalništvom smo se začeli resneje ukvarjati že prej, v zadnjih letih pa smo ob pomoči Ministrstva za šolstvo in šport in Zavoda za šolstvo uspeli v svet računalniškega opismenjevanja popeljati vse naše učence. Uspeli smo izobraziti tudi precej učiteljev, tako da jim pomeni računanik vsakdanji, sodoben učni pripomoček pri obravnavi primernih vsebin. Učenci so nad računalniško podprtim poukom navdušeni in pripravljeni bodo na informacijsko dobo tretjega tisočletja,« je dejala Anica Pipan, ravnateljica sevniške osnovne šole ob pozdravu obiskovalcem njihovega dneva odprtih vrat. Letošnji dan odprtih vrat je potekal pod naslovom Uporaba račuunalnika pri pouku. OŠ Sava Kladnika, OSREDNJA ŠOLA V SLOVENIJI ZA UPORABO RAČUNALNIŠKEGA POUKA PRI ANGLEŠKEM JEZIKU, je predstavila svojo dejavnost v okviru kongresa Računalniško opismenjevanje, ki bo potekal dva meseca na skoraj devetdesetih šolah po Sloveniji. Sevniška šola je obiskovalcem predstavila zanimive programe z vseh področij ustvarjanja in dela. Sestavljanje električnih vezij, risanje, utrjevanje poštevanke in znanja o samostalniku, načrtovanje embalažne škatle, kotiranje, računanje in nenazadnje delo na internetu so pritegnili učence in tste starše, ki jim ni vseeno, kakšno šolo obiskujejo njihovi otroci. Ob tem so se tkale nevidne vezi v mrežo sodelovanja in zaupanja, mrežo, ki so jo v sevniški šoli izbrali za svoj znak ob predstavitvi. Romana Ivačič, profesorica angleščine in nemščine, učiteljica, ki je orala ledino na področju računalniško podprtega učenja angleškega jezika, nam je takole predstavila svoje delo: »Ko sem nekako pred desetimi leti prvič sedla za računalnik, ni bilo nobenih resnih programov, ki bi bili uporabni za pouk angleščine. Večino programov, s katerimi smo delali še na starih računalnikih Commodore, sem sestavljala sama. Danes, po desetih letih dela in iskanja, poteka pouk angleščine z uporabo skoraj vseh aplikacij, ki so na voljo pri uporabi računalnika. Uporabljamo že izdelane didaktične programe, urejevalnik besedila, multimedijo in seveda zadnjo pridobitev, internet. Posebno ta je za učence zelo zanimiv, saj se preko računalnika lahko približajo najbolj oddaljenim krajem, kamor mogoče ne bodo nikoli zašli. Pri tem pa je pomembno tudi urjenje v iskanju in zbiranju informacij. Učitelj ima pri tem veliko vlogo in nalogo usmerjati učence. Poleg ostalega jih mora naučiti kritične presoje viov, ki so na šole. Poudaril je, da je bilo veliko narejenega, da pa so možnosti še vedno dovolj odprte. Ministrstvo vodi aktivno politiko, in tisti, ki dela in zahteva pomoč, si lahko pridobi opremo. Drago Slukan, učitelj računalničar, ki skrbi za računalniško in programsko opremo, pa razmišlja takole: »Stanje, ki ga imamo danes na naši šoli na področju izobraževanja ob računalniku, voljo v informacijski mreži. Kljub temu, da je računalnik privlačn medij, z njim ne kaže pretiravati, saj tudi tu lahko pride do zasičenosti.« Svetovalec z Zavoda za šolstvo in član programskega sveta za računalniško opismenjevanje pri MŠS, Janez Čač, je pohvalil delo sevniške ni naključje, pač pa rezultat trdega dela. Tak razvoj je stvar tirna, en sam človek bi zelo malo naredil. Če ima tudi vodstvo posluh za novosti, potem se ni težko držati načela, da mora iti človek vedno naprej - če stojiš, že padaš nazaj. Menim, da imamo danes dobre pogoje za izobraževanje ob računalniku, k čemur prispeva predvsem kakovostna strojna in didaktična programska oprema. Intenzivni razvoj je potekal predvsem z zadnjih petih letih in tu gre omeniti tudi Zavod za šolstvo, ki je znal spodbuditi šole za delo na tem področju. V prihodnosti bomo poleg tega, kar že delamo, poudarili razvijanje uporabe multimedijskih aplikacij in vključevanje v mednarodno mrežo infomracij - internet. » (Jakob) 44 BKhSSEv : ;¦......::.....::;:::::;:y:;::v:':'-'-:'-:: liMwiiillitaiiittiitt:: 50 let lovske družine Kapele H^IMiiSSiMi MM! [i :¦ U0 '¦ / «.M^ l/t- Kapele, 19. oktobra - Kapelski lovci, štiriintrideset jih je, ter dva častna člana so skupaj s številnimi gosti in družinskimi člani v soboto v kapelskem gasilskem domu slovesno proslavili petdeseto obletnico ustanovitve Lovske družine Kapele. Tudi Drago Vidmar in Boris Janežič, ki sta bila takrat med ustanovitelji, sta bila med njimi. Sicer pa kapelski lovci, tako kot vsi ostali, trdijo, da imata družabnost in tovarištvo tisti posebni čar, zaradi katerega je lepo biti lovec. Kot nam je povedal njihov starešina Ivan Šepec, imajo kapelski lovci svoje 2.050 hektarjev veliko lovišče, razdeljeno na štiri lovske revirje, poleg najbolj pogoste divjadi, kot so srnjad in fazani, pa kar sami poskrbijo tudi za divje race. Imajo namreč lastno gojišče rac, račnik, ponosni pa so tudi na znamenite Jovse, saj so, kot zatrjujejo, ravno oni prvi opozorili na posebnost te za nekatere vrste ptičev poslednje oaze v Sloveniji. Njihovo lovišče zanima tudi tuje lovce, čeprav jih zaradi upadanja števila divjadi ni več toliko kot nekoč. Neki vneti lovec iz daljne Belgije jih pa kljub temu obišče prav vsako leto. Kakor koli že, kapelski lovci imajo z vzdrževanjem naravnega življa v okoliških gozdovih, kakor tudi s svojim lovskim domom zadosti dela in zadovoljstva in le želimo jim lahko, da bi bilo tako tudi v prihodnje. (ES) Slike je razstavila Silvi Magvar, sklupture pa Peter Vene Kulturni dom Krško, 18. oktobra - V avlo si je otvoritev razstave prišlo ogledat za domače razmere kar lepo itevilo ljubiteljev slikarske in kiparske umetnosti, kar ne preseneča, saj se mnogi med njimi prav dobro spomnijo svetovno znanega slikarskega umetnika Viktorja Magvara, ki pa zaradi prezgodnje smrti svojega poslanstva ni v popolnosti dokončal. Slikarsko tradicijo nadaljuje hči, ki ji je bila to debitantska promocija. Za to priložnost je uvodno besedo podal umetnostni zgodovinar in kritik Mirko Juteršek. Program pa so popestrili učenci domače glasbene šole. Rudi Stopar je v izdani recenziji med drugim o slikarskih delih Silvi Magvar zapisal: »Njeno slikarstvo je še (vedno) iskanje, bolj kotaljenje, ob katerem se nanjo oveša vse že odpadlo in prežvečeno, da jo tišči in ji ne pusti, da bi kal svobodno vzbrstela in pognala steblo, ki bi lahko kljubovalo vsemu in prosto pot po svoje vzniknilo k svetlobi njene in samo njene (morda) zvezde.« Svoja dela je razstavljal tudi naš znanec iz Sevnice, Peter Vene, ki ima za seboj že kar 35 razstav. Tokrat pa je pokazal nekaj izjemnih skluptur, med katerimi je izstopala miza, po katerih je Vene znan daleč naokoli. Kritik Alojz Konec je Venetovo početje imenoval Samoikonografija v lesu in med drugim dodal: »Peter Vene se ves čas ukvarja s podobami v lesu. Iskal jih je v najdenih koreninah, rogovilah - umetno ustvarjal v lipovem plohu - in sedaj v drevesnih lupinah vrbe in topola, premore izredno tankočutnost do naravnih Y^ ¦¦:;**.^,1.. iv.^rT', H-^a' "9^- S.......... i! M W fl "4 |V-t i J'.-V i" ]yw$* ^ t 1 i m1 '¦¦ rZ i j materialov, lesa, kamna in železa. Pozna jih, kot bi živel v sožitju z njimi; čustvuje, misli in orodjari z lesom, ker pozna »njegovo logiko«, naravo, značaj, kar predstavlja tudi bistvo kiparjenja kot umetnosti in veščine. Razstavo je odprl poslanec Franc Černelič, sledila je zakuska in belo vino. (Mr. Jožo) Jesenske in zimske prireditve v občini Sevnica Sevnica, oktobra - S sobotno dirko Breg-Lisca, ki je štela za gorsko državno prvenstvo v kolesarstvu, in četrtkovim balinarskim tekmovanjem na balinišču v Krmelju se je začel bogat niz prireditev, ki bodo popostrile jesensko-zimski čas v sevniški občini. Pester in raznovrsten program bo zagotovo privabil tudi številne gledalce iz bližnje in daljnje okolice, seveda pa tudi občane Sevnice. V petek, 25. oktobra, se bodo pomerile industrijske gasilske enote, naslednji dan, natančneje v soboto, pa pripravlja PGD Šentjanž gasilsko vajo (požar v šoli). V organizaciji KO RK Sevnica se bodo, prav tako v soboto, v jedilnici sevniške Lisce srečali starejši krajani. V Šentajnžu bodo v nedeljo, 27. oktobra, odkrili spominsko znamenje, v Boštanju pa bodo v teh dneh odprli novi del osnovne šole. PGD Sevnica in sevniška policijska postaja bosta 29. oktobra pripravila kviz na temo preprečevanja požarov. Za ljubitelje lutkovnih in gledaliških predstav bo poskrbljeno v organizacij! ZKO Sevnica, Tenis klub Krmelj bo pripravil teniški turnir, krajani Krmelja pa se bodo srečali na kostanjevem pikniku. Z dnevom odprtih vrat sevniškega gasilskega doma bo zaključen šele prvi del programa jesenskih in zimskih prireditev v občini Sevnici. O prireditvah, ki se bodo odvijale v novembru in decembru, pa več v prihodnjih številkah. (GAIex t Gazi Darinke Pavletič-Lorenčak v galeriji Esculap Sevnica, 15. oktobra - V torek smo bili v sevniškem zdravstvenem domu priča otvoritvi razstave akademske slikarke Darinke Pavletič-Lorenčak, J:i je z delom svoje bogate umetniške bere zapolnila bele strani galerije Esculap, v kulturnem programu pa se je predstavil harmonikar Slavko Žnldaršič. Darinka Pavletič Lorenčak ni samo slikarka, pač pa tudi pedagoginja, ki je v dolgih letih letih službovanja vzgojila mnogo: če ne slikarje, paJubitelje in poznavalce likovne kulture. Njena slikarska Izraznost je večplastna in zavzema poleg slikanja z oljnimi barvami in akvarela še grafiko, ilustracijo in animirani film. V zadnjem časupa se predaja predvsem slikanju s svojo priljubljeno tematiko pokrajine, tihožitja z rožami v akvarelu ali olju na platnu. Njena posebnost so tiki otrok m obrazi mladih ljudi. Je slikarka nekega notranjega trpljenja, ki se 2rcali v očeh, jezercih duše. Tako dosega v svojih likih močan občutek osamljenosti vsake osebe pri bivanju v svetu, ki ni ne občutljiv niti prizanesljiv. Temu težkemu razmišljanju pobegne v slikarsko sanjavost krajine in rožnih tihožitij. To je tudi osrednja tema razstave, ki si jo je vredno ogledati (GAIex) Tečaji za mlade organizatorje in ozvočevalce Krško Društvo zaveznikov mehkega pristanka in koprsko Društvo prijateljev zmernega napredka sta s finančno pomočjo Urada RS za mladino prejšnji mesec pričela tečaj za mlade organizatorje v Posavju in tečaj za mlade organizatorje in ozvočevalce. ki poteka v koprskem MKC-ju. Namenjena sta ustvarjalnim in kritičnim mladim ljudem, ki se posvečajo sočloveku, pokažejo željo po učenju in imajo voljo do dela z mladimi, pri tem pa jih ne zanima zgolj dobiček. Udeležencem tečajev bodo poskušali posredovati del svojega znanja in izkušenj, ki jih pridobivajo z organizacijo prireditev, predvsem koncertov tržno nezanimivega ročka. Obdelali bodo različne teme: ustanavljanje in funkcioniranje društev, računovodstvo v društvih, obveščanje javnosti, plakatiranje, pisanje prošenj, zagotavljanje sredstev, pridobivanje sponzoijev, hrana, pijača, čistoča, nastopajoči, obiskovalci, sosedje, zavezniki in sovražniki, dovoljenja in soglasja, birokracija, delo v skupini, medsebojni odnosi, vzdušje v organizaciji... Tečaja, ki ju sestavljata teoretični in praktični del, potekata v manjših skupinah, predvsem ob koncu tedna, do srede decembra. Ni še prepozno, da se morebitni novi zainteresirana'javite oz. prijavite, vsekakor pa to storite čim prej. saj bo glavnina tečaja za ozvočevalce potekala med 25. oktobrom in 2. novembrom. Informacije i dobite: Tom (0608) 21 -757 aH DPZN (066) 271 -989. (Mr. Jožo) ' Oživljanje pevskega zbora »Viktor Parma« v Ze drugič brez uspeha Očitno postaja »oškodovanim« jasno, da ni dano, da bi se po treh letih premora obnovil preostanek nekdanjega ponosa zborovskega petja pri nas v Posavju. Še večji problem pa je dobiti zborovodjo in rastoče težave stopnjujejo žalost pri tisti nekaj zagnancih, ki bi si želeli petje v zborovskem vzdušju nadaljevati. Pred nekaj meseci je županov urad zanje posredoval javni razpis za zborovodje, a zainteresiranih ni bilo. Kaj je narobe v Krškem, da za to ni večjega interesa, ne vemo. Vemo pa. da v bližnjih Brežicah deluje kar 15 zborov. Prav čudno je, da v Krškem še vedno nihče ne rešuje problematike, povezane s kulturo. Kot vemo, je problem krške ljubiteljske in siceršnje kulture številka ena prostorska stiska. To je le en vezni delček, ki pa sam pri ustanovitvi zbora nima neke odločilne teže. Njihovi problemi se vlečejo iz obdobja izpred treh let, ko je tedanji »Viktor Parma« razpadel. »Ostalo nas je kar nekaj, ki si želimo, da bi zbor ponovno oživel,- nam pove Franc Šušteršič, glavni pobudnik te misli. Vse se zatakne pri zagonskih sredstvih, do katerih menijo, da so upravičeni, brez njih pa ne morejo nič. Franc Šušteršič obljublja, da ne bo prenehal, ker je bilo vloženega dela in truda preveč, da bi kar pozabili. Pa tudi želja po petju je še vedno velika. (Mr. Jožo) Nov asfalt na Dobah Dobe pri Kostanjevici, 19. oktobra - Asfaltiranje ceste v po gričkih razpršeni vasici Dobe, »predmestju« Kostanjevice, je na uresničenje čakalo že nekaj let. Letos je svet krajevne skupnosti skupaj z občino zanj zbral sredstva in do krajevnega praznika večino ceste že preplastil. Svečanega odprtja se je udeležil tudi državni sekretar pri ministrstvu za promet in zveze, Marjan Dvornik. (nic) Sokrajanom je o reševanju komunalnih vprašanj v Kostanjevici in okolici spregovoril pedsednik Sveta KS, Milan Herakovič KULTURNI NAPOVEDNIK Predstavi Kljukec in Pavliha ter Maček v žaklju Zveza kulturnih organizacij Sevnica pripravlja prvo lutkovno in gledališko predstavo v okviru letošnjega abonmaja. V četrtek, 24. oktobra, ob 18. uri se bo v Kulturni dvorani Sevnica predstavilo ljubljansko gledališče Unikat s predstavo Kljukec in Pavliha. Gre za živahno komedijo, polno hitrih sprememb, narejeno v tipičnem stilu •commedie dell'arte«. Že v nedeljo, 27. oktobra, 1996 ob 17. uri pa se bo v sevniški kulturni dvorani predstavilo gledališče Dva obraza - Slovensko ljudsko gledališče iz Celja s komedijo Maček v žaklju. Vstopnice za obe predstavi so še na voljo v občinski knjižnici in uro pred predstavo. (GAIex) Ljubljanski madrigalisti prihajajo v Brežice Ljubljanski madrigalisti in Zveza kulturnih organizacij Brežice vljudno vabita na slavnostni koncert ob prazniku občine Brežice. Koncert bo v soboto, 26. oktobra, 1996 ob 19. uri v slavnostni dvorani brežiškega gradu. Vabljeni! Retrospektivna razstava Mire Pregelj (1905-1966) Posavski muzej Brežice in Galerija kulturnega centra Ivana Napotnika Velenje vljudno vabita ob občinskem prazniku na odprtje retrospektivne razstave Mire Pregelj v četrtek, 24. oktobra 1996, ob 18. uri v galerijo Posavskega muzeja Brežice. Razstavo bosta predstavila dr. Morko Juteršek in um. zgod. Milena Koren-Božiček, odprl pa jo bo direktor Festivala Brežice Klemen Ramovš. Program ob otvoritvi bo izvedla dramska igralka Jerca Mrzel. Razstava bo odprta do 15. decembra 1996. Priznanja KS Kostanjevica Priznanje Janezu Kuharju za četrtstoletno delo v glasbi Kostanjevica, 19. oktobra - Ob prazniku KS Kostanjevica so v Lamutovem likovnem salonu priredili slavnostno skupščino, na kateri so nekateri krajani L priznanji dobili javno zahvalo za svoja prizadevanja v obče dpbro. Posebno priznanje s plaketo mesta je prejel Janez Kuhar za svoje bogato delo na področju zborovskih aktivnosti. Izhaja iz družine, kjer je bila vedno doma glasba in katere člani so po vojni sestavili tamburaški ansambel, nato pa še narodno-zabavnega, znanega po vsej Sloveniji. Leta 1970 je bil soorganizator Kostanjeviškega okteta in mu bil dobrih dvajset let korepetitor. Leta 1975 je postal tudi pevovodja in organist cerkvenega pevskega zbora, ki uspešno nastopa po vsej državi, pred štirimi leti pa je ustanovil komorno skupino tega zbora, ki jo sestavljajo mlajši pevci in se je letos poimenovala Mladinski pevski zbor Seraphicum. Zbor se je sokrajanom predstavil na božičnem koncertu, našo državo pa so mladi pevci zastopali tudi v tujini. Priznanja krajevne skupnosti so dobili še: družina Jenškovec za vzorno urejeno domačijo, ki že nekaj let prejema pohvale in priznanja; učiteljica Marija Jordan za vsestransko pedagoško in družbeno delo, Slobodan Novakovič za vsestransko pomoč pri urejanju vodotokov v kraju, Katarina Zahrastnik za uspešno vodenje turističnega podmladka, brata Ladko in Martin Petretič za uspešno vodenje obrti v novi obrtni coni, dr. Ivo Podrgajs za požrtvovalno delo v Ribiški družini Kostanjevica in Melita Skušek za vsestransko pomoč pri vodenju prireditev v kraju ter delo s turističnim in gledališkim podmladkom. Posebno priznanje je Svet KS Kostanjevica namenil državnemu svetniku Francu Glinšku, ki je v okviru občinskega oddelka za gospodarsko infrastrukturo po svojih močeh poskrbel, da so se nekatere komunalna težave v krajevni skupnosti Kostanjevica vendarle pričele reševati, (nic) Koračev pokal Interier - Meysu Spor 54 : 65 (23 : 26) Interier: Jeklin 5, Sullivan 11 (2:2), Murovec 2 (2:2), Bošnjak 4, Nakič 21 (4: 6),Ademi11 (3:3)v Četrtfinale pokala KZS Interier - Comet 71 : 68 (36 : 34) Interier: Jeklin 21 (9 :10), Zaturoski 3 (0 : 2), Sullivan 3 (0 :2), Murovec 7, Bošnjak 6. Nakič 17 (4:4), Ademi 9(1:1). Vukič 5 (2:2). Interier - BW Maribor 72 : 80 (39 : 48) Interier: Jeklin 17 (2:2), Sullivan 9 (0:2), Murovec 3(1:1), Bošnjak 3(1:1), Nakič 34 (2:2), Ademi 6 (0:2) ., Pokal RZS AFP Dobova - Radeče papir 38 : 17 (19 : 8) AFP Dobova: Kostevc, Dapo 3, Begovič 5, Mijačinovič 3(1), Voglar 2, Ocvirk 3, Česnovar 4, Žibert 5(1). Glaser, Kranjc 3, Leveč 10, Denič Radeče: Lesjak, Novak 3. Doberšek 2, Novak 2, Hočevar 1, Cepin 3, S. Zupančič 3. G. Zupančič 2. Debelak 1, Mitič Gorenje - Krško 23 : 17 (9 : 6) Krško: Bašič, Škof. Iskra 3. Dragar, German. D. Urbanč3, Kekič, Deržič 1, Čurak 3, Privšek 2, Vrtovšek 5. Lisca - Inženiring Šarbek 25:33 (11:15) Lisca: Marcola, Plazar 1, Mitrovič 3. Blagojevič 7, Simončič 2, Rupert 3, Čater 4, Teraž 5. Pokal mest TUS NETTELSTEDT - AFP DOBOVA 33 : 17 (16 : 11) AFP Dobova: Denič, Oapo 1, Begovič 6, Mijačinovič 2 (2), Voglar 1, Ocvirk 6 Česnovar, Glaser 1, Kranjc, Leveč, Kostevc________________________ STADIONSKI MOTOKROS Nekaterim se ne ljubi Tudi lepo vreme ni na stezo v Prilipah privabilo več kot borih 15 dirkačev Kljub temu, da je bil v nedeljo krasen sončen dan, kakršnih je bilo to jesen zelo malo, se je v zadnji dirki za letošnje državno prvenstvo v stadionskem motokrosu na stezi v treh kategorijah skupaj pojavilo le 15 voznikov. Nekaterim dirkačem se po sezoni, ki niti ni bila tako dolga in naporna, očitno ni ljubilo umazati svojih motorjev na od dežja dobro razmočeni progi, ki pa je dirko kar dobro prestala. Vodja sekcije za motokros pri brežiškem AMD Ivan Plohi je ob tako porazni udeležbi samo zmajeval z glavo, saj se je na dirko prijavilo 37 voznikov, pojavila pa se nista niti njegova Andrej Čuden in Primož Jazbar. Nastopi zaradi redko posejanih dirkačev niso bili kdo ve kako zanimivi, če ne štejemo res atraktivnih skokov tistih najboljših, kot so Sitar, Kampuš, Golež, Rozman in Grkman. Za posebno atraktiven vložek pa je poskrbel Alojz Vogrinc, ki je na lažji kombinaciji trojnega grebena naredil takšen salto preko krmila motorja, da bi mu ga lahko zavidal sam Aljaž Pegan (orodni telovadec, op.p.) In kaj sta o odsotnosti nekaterih svojih kolegov menila nova državna prvaka? Sebastjan Kern, državni prvak v kat. do 80 ccm: »To, da je vozilo tako malo tekmovalcev, pomeni, da ostali nimajo jajc, da bi si upali nastopiti na takšni prireditvi. Naslov sem pričakoval, prihodnjo sezono pa bom nastopil v razredu do 125 ccm.« Aleš Rozman, prvak v kat. do 125 ccm: »To, da je danes nastopilo tako malo tekmovalcev, ne vodi nikamor. Vem, da se nekateri ne čutijo sposobni izvesti in vzdržati vse te številne skoke, toda če superkrosa ne voziš, se ga tudi ne moreš naučiti.« Zmagovalci: - do 80 ccm: Kem (Proton), - do 125 ccm: Kampuš (Mototurist), - do 250 ccm: Sitar (Proton), - superlinale in posebna dirka za nagrado Brežic: Sitar. Organizator je na koncu pripravil še tekmovanje za najlepši skok, a sta voljo za nastop pokazala le Rozman in Vogrinc. Škoda, da ta v svetu vedno bolj priljubljena panoga motošorta pri nas ne najde dovolj posnemovalev, saj so na zahodu ravno zaradi posebno privlačnih skokov stadioni vedno polni. (ES) ŠAHOVSKI KOT(ICEK) Mlada krška šahistka na SP Mirela Ahmatovič: »Ne bom razočarala« Nettelstedt - AFP Dobova Odločile poškodbe, sodnika in boljši nasprotnik Do sredine prvega polčasa so bili Dobovčani povsem enakovreden nasprotnik V povratnem srečanju pokala mest so Dobovčani gostovali pri nemškemu Nettelstedtu, ki je prav tako kot Dobova pravzaprav vas. Zato so tekmo igrali v bližnjem mestu Luebeckeju. kjer imajo veliko dvorano, ki sprejme blizu 4.000 gledalcev. Preteklo soboto se jih je v njej zbralo kakih tisoč manj, toda vzdušje je bilo kljub temu takšno, kakršnega dobovski rokometaši še nikoli niso doživeli. Kljub temu pa se zanje neobičajnega okolja in slovitega nasprotnika niso ustrašili. Na začetku so povedli s 3:0 ter 5:2, po izenačenju Nemcev na 6 : 6 pa so dosegli še en zadetek ter tako znova prešli v vodstvo. Domače občinstvo kar ni moglo dojeti, kaj se dogaja, zato je v dvorani nastala prava operna tišina. Ko pa se je igra prevesila v drugo polovico prvega polčasa, so se začele za Dobovo velike težave. Vratar Denič je dobil v glavo tako močan strel, da je doživel pretres možganov, zaradi česar se večjega dela srečanja sploh ni mogel spomniti. Še pred tem je v gneči nekdo udaril krožnega napadalca Bojana Levca v spodnjo čeljust, tako da je moral poiskati zdravniško pomoč, za spomin na ta dogodek pa mu je ostalo dvoje zlomljenih in dvoje razmajanih zob. Poleg tega pa Dobovčani niso imeli sreče niti pri strelih na gol. Kar štirikrat so zadeli vratnico, nekajkrat vratarja, švedska sodnika pa sta še tako očitne prekrške na črti šestih metrov pomaknila na devetko. In kot da težav še ni bilo dovolj, je na začetku drugega polčasa Bruno Glaser začutil ostro bolečino v hrbtni mišici, zaradi česar v drugem polčasu ni več igral. V nadaljevanju je poškodbo ahilove tetive staknil še odlični obrambni igralec Borut Voglar in zdesetkano dobovsko moštvo ni v nadaljevanju moglo storiti ničesar, da bi se izognilo visokemu porazu. «Ta tekma je bila za nas velika izkušnja in moram reči, da sem kljub porazu zadovoljen, saj smo v prvem delu, ko smo bili še zdravi in kompletni, dokazali, da sodimo v evropski rang tekmovanja. Žal pa so nadaljni potek igre krojile poškodbe. Tako je recimo začasna odsotnost Bojana Levca, ki je po poškodbi Nenada Stojakoviča naš edini krožni napadalec, popolnoma podrla model naše igre. Ob vsem tem pa nam ni šel na roko niti kriterij sojenja švedskega sodniškega para. Da bi nam ta kaj podaril, niti pomislili nismo, toda da nam bodo toliko vzeli, pa res nismo pričakovali. Pravzaprav sta prvi polčas odločila sodnika, drugega pa naše poškodbe. Toda to ni nikakršno izgovarjanje, saj menim, da so domači zaenkrat le boljši od nas, le razlika bi bila ob normalnem poteku dogodkov veliko manjša. Menim, da smo izgubili z bodočim prvakom pokala mest. Je pa za naše dobovske oz. brežiške razmere zanimiva še ena primerjava. Nettelstedt je podobna vas kot Dobova, prostrana športna dvorana, v kateri smo igrali, pa stoji v bližnjem mestu Luebeckeju, ki je približno tako veliko kot Brežice. Zato se kar sama po sebi ponuja varianta, da bi mi po dokončanju nove športne dvorane pri brežiški ekonomski šoli pomembnejše tekme igrali tam, saj je tako za evropsko raven tekmovanj kakor tudi za lokalne derbije dobovska dvorana občutno pretesna,-je razmišljal po vrnitvi domov trener dobovskih rokometašev Stane Ostrelič.(ES) AFP Dobova - Radeče papir Dobovčani igraje Naključje je v teh dneh Dobovčanom za nasprotnike namenilo same posavske klube. Potem ko so pred tednom in pol v ligaškem spopadu z lahkoto opravili s Sevničani, so jo tokrat še slabše odnesli solidni B-ligaši iz Radeč, na vrsto pa čakajo že tudi nevarni sosedje iz Krškega. O pokalnem srečanju med Dobovo in Radečami pravzaprav ni kaj dosti povedati. Kakovostna razlika je bila prevelika in edino odprto vprašanje je bilo, kakšen bo ob koncu rezultat. Po zagotovitvi visokega vodstva je dal trener domačih Stane Ostrelič v drugem polčasu priložnost vsem Igralcem, tudi tistim, ki običajno prvoligaška srečanja opazujejo le s klopi. Ti so jo dobro izkoristili in razlika v korist domačih je še naprej naraščala. Največji val navdšenja med domačimi navijači so izzvali zadetki 28-letnega Antona Ziberta, ki je na podobno priložnost res dolgo in potrpežljivo čakal. Tokrat je bil uspešen kar petkrat, Bojan Leveč pa je bi za goste sploh nerešljiva uganka. Dosegel je 10 golov in bil hkrati tudi najboljši Igralec srečanja, na katerem je Bruno Glaser zaradi poškodbe v glavnem počival. Na svoje je končno prišel tudi vratar Kostevc, ki je Imel na razpolago ves drugi polčas, da pokaže, kaj zna, in ne bi mogli reči, da priložnosti nI izkoristil. (ES) Poraz Lisce 25 : 33 (11 : 15) Domači rokometaši se niso proslavili v vlogi favorita, še več, tekmo so gladko izgubili. Gostje so odlično odigrali obrambo tri na tri in domačini so bili popolnoma nemočni. Upajmo, da bodo proti Slovanu v sredo odigrali bolje, saj to. kar smo videli v dvorani osnovne šole, ni bilo podobno ničemur, vsaj. kar se igre Sevničanov tiče. Gostom gre vsa pohvala za prikazano igro in očitano lekcijo domačim. (Midva) Krško : Badel Zagreb 25 : 30 (16 : 14) V športni dvorani v Leskovcu ste se v soboto pred 347 gledalci na mednarodni prijateljski rokometni tekmi pomerili ekipi Krškega in Badla iz Zagreba. Sodil je sodniški par Juratovec in Kuntarič. Srečanje je prišlo prav obema ekipama, saj sta njuna prvoligaška nasprotnika, s katerima bi morali igrati prvenstveni tekmi, nastopala v evropskih tekmovanjih. Krčani so nastopili v popolni postavi z vojakom Kukavico, v moštvu Zagrebčanov pa so manjkali poškodovani Cavar, Goluža, Ivandija in Šujster, tako daje zagrebški trener Glavaš dal priložnost tudi igralcem, ki sicer nastopajo nekoliko manj. Na začetku tekme sta se ekipi izmenjavali v vodstvu, po rezultatu 5:5 pa so bili domačini ves čas v rezultatski prednosti in so prvi del dobili. Tudi na začetku drugega dela so vodili vse do 40. minute, ko so gostje vnovič izenačili na 20:20. Domači pa so še prej izpustili več priložnosti za izdatnejše vodstvo, ko so naredili več tehničnih napak ali pa so slabo streljali na vrata odličnega Loserta. KopajetrenerArslanagič poslal v igro rezervnega vratarja Škofa in še nekaj »rezervistov«, se je domačim ustavilo, saj v napadu kar 14-krat niso zadeli. Napake, ki so jih delali v napadu, pa so Zagrebčani kaznovali s hitrimi protinapadi in rešetali nemočnega Škofa. Od 22 : 23 so gostje povedli na 22:29. Na koncu pa je domačinom le uspelo zmanjšati razliko na sprejemljivih 5 zadetkov. (J JV.) Koračev pokal (Interier - Meysu spor) Prvi »evropski« poraz Interierja Košarkarjem Interierja ni uspelo spraviti na kolena še tretjega nasprotnika v skupini F Koračevega pokala. Turki so vso tekmo igrali zelo zavzeto in disciplinirano, medtem ko so imeli domači preveč obdobij blede in premalo agresivne igre, odločil pa je njihov katastrofalen met. Na začetku srečanja ni kazalo tako. Interier je hitro povedel s 4:0 in po trojki Iva Nakiča je bilo že 11:4. Tedaj pase je domačim vse ustavilo. Bošnjak in Nakič po dvakrat ter enkrat Jeklin so vrgli mimo koša, Turki pa ne, in na semaforju je bilo že 11:18. Skoraj osem minut torej domači niso zadeli nasprotnega koša, kar se v leskovški dvorani doslej še ni zgodilo. Poleg tega pa je bil trener Jelovac v 10. minuti prisiljen »nevidnega- Evericka Sullivana potegniti na klop, zamenjal pa ga je VValter Jeklin, ki tekme zaradi poškodbe desne noge tokrat ni pričel v prvi peterki. Po četrti osebni napaki Murovca se je Sullivan vrnil, ob anemični igri v obrambi je v napadu trikrat zapored zgrešil koš ter se tako znova znašel na klopi. Žal njegova zamenjava Misel Krajcar tudi ni bil uspešnejši, in gostje, za katere ne bi mogli reči, da so boljši od Krčanov, so predvsem po zaslugi belega Američana Mitchella Smitha, ki ga Ademi in Vukič nikakor nista uspela zaustaviti, polčas zanesljivo dobili. Tudi v drugem polčasu je bilo v igri Interierja veliko nihanja. Potem ko so takoj na začetku po dodatnem prostem metu Habiba Ademija izenačili ter po zabijanju Sullivana celo povedli, sta se moštvi nekaj časa menjavali v vodstvu. Najvišja prednost domačih je znašala 4 točke (34:30). Toda takoj zatem so gostje ustvarili delni izid 0:9 in Jelovac je znova zahteval minuto odmora. Ta je očitno zalegla, kajti čez 3 minute je bil rezultat znova izenačen na 44:44. To pa je bil tudi labodji spev Krčanov. V zadnjih minutah njihove žoge znova niso hotele skozi obroč in prednost gostov iz Istambula je vztrajno naraščala. Poslednji žarek upanja je posijal v zadnji minuti, ko je Sullivan s trojko znižal na 54 : 58, toda po zgrešenem poizkusu za tri točke Željka Bošnjaka (!) je bilo vsega konec. Trener Vinko Jelovac je po tekmi povedal: »Srečali sta se dve podobni ekipi z dobrimi branilci. Toda medtem ko so naši odpovedali, so njihovi igrali odlično. Tekmo so imeli povsem pod nadzorom, naši pa so bili preveč živčni in s poraznim metom smo zapravili priložnost za zares fenomenalen izkupiček v enem evropskih tekmovanj, v katerem igramo prvič.« (ES) Oče Hilmija in Mirela Ahmatovič po vrnitvi z letošnjega DP za pionirje. Krško, 19. oktobra - Le dan pred odhodom na pionirsko svetovno prvenstvo, ki bo potekalo od 20. oktobra do 3. novembra na otoku Menorca v Španiji, so obiskali mlado šahistko ŠK Triglav Krško, 10-letno Mirelo Ahmatovič. ki se je kot državna pionirska prvakinja uvrstila na najvišje tovrstno tekmovanje na svetu. V Španijo jo bo spremljal Toni Kos. In kaj Mirela pričakuje od tega tekmovanja? »Za to tekmovanje se nisem še posebej pripravljala; to je še posebno težko, ker ne poznam svojih nasprotnic. Redno sem trenirala, predvsem z očkom in mentorjema Kosom in Meštrovičem. Vesela sem tega tekmovanja in zato že komaj čakam, da grem. Strah me ni nič in mislim, da ne bom razočarala.- Hilmija Ahmatoviče. Mirelin oče. ki je največkrat tudi njen trener: »Kaj posebnega od tega tekmovanja ne pričakujem, sem pa optimist, ker verjamem v njeno znanje. Mirela je vse leto pridno vadila po inštrukcijah mednarodnega mojstra Zvonimirja Meštroviča. Znanja ji ne manjka, primanjkujejo pa ji izkušenj iz dolgih, počasnih partij, kajti nekaterih tovrstnih tekmovanj se zaradi objektivnih težav nismo mogli udeležiti. Ker je Mirela še vedno samo 10-letni otrok, je z uspehom ne smemo obremenjevati. Že nastop na SP je zanjo, za našo družino, krški ŠK Triglav in za Slovenijo nasploh že velik uspeh.« Ob tej priložnosti se Mirela. oče Hilmija in ŠK Triglav Krško zahvaljujejo vsem sponzorjem, ki so jim doslej pomagali ter tako pripomogli, da se bo Mirela lahko udeležila tako velikega tekmovanja. (G Alex) Mesečni turnir osvojil Grilc V nedeljo je ŠK Milan Majcen Sevnica pripravil hitropotezni šahovski turnir za mesec oktober 1996. Zmago s stoodstotnim izkupičkom je slavil Andrej Grilc (ŠK Triglav Krško), ki je zbral 10 točk. Sledijo: Predrag Lazič 9, Franc Derstvenšek 7, Bojan Kuzmič 6, Ludvik Cvirn 5, Jože Kolman 5 (vsi ŠK Milan Majcen Sevnica) itd. V skupnem seštevku po desetih letošnjih turnirjih, od katerih se šteje osem najboljših uvrstitev, je v vodstvu Grilc z 127 točkami, pred Lazičem (113), Kuzmičem (110), Kolmanom (102), Derstvenškom (100), Mesojedcem 90 itd. Naslednji turnir bo v nedeljo, 17. novembra 1996, ob 9. uri v prostorih ŠK Milan Majcen Sevnica v TVD Partizan Sevnica. (GAIex) Pokal KZS (Interier - Comet in Interier - BW Maribor) V sobotnih polfinalnih srečanjih krške skupine, v kateri so ob domačem Interierju nastopili še BW Maribor, Kemoplast Šentjur in Comet iz Slovenskih Konjic, gledalci niso videli posebej kakovostne košarke, kar je po svoje tudi razumljivo, kajti drugoligaša prvoligašev iz Krškega in Maribora nista mogla zadosti motivirati, slednja pa sta nekoliko tudi varčevala z močmi, kajti igranje v državni ligi in v evropskih pokalih terja od igralcev velik napor. Takšen pristop k igri pa bi se Krčanom kmalu maščeval, kajti igralci Cometa so imeli malo pred koncem tekmo praktično že dobljeno, takrat pa so Krčani le še zmogli toliko moči, da velikega presenečenja le niso dovolili. Nedeljski finale, v katerem so nasproti Krčanov stali mariborski »volnarji«, je postregel z nekoliko boljšo košarko, obojim igralcem pa se je poznala utrujenost, ki je kljub veliki bojevitosti niso mogli prikriti. Za prvo presenečenje je poskrbelo domače moštvo, kajti na klopi ni bilo trenerja Vinka Jelovca, za katerega je predsednik Drago Radej povedal, da je bolan. Tekmo je zato vodil njegov pomočnik Ranko Djurič, po razburljivih zadnjih minutah pa je zmaga pripadla nekoliko bolj zbranim gostom, ki so končnico odigrali nekoliko mirneje od domačinov, ki so porabili veliko moči med lovom za zmanjšanje razlike, ki je v nekem trenutku znašala kar 16 točk v korist Mariborčanov, minuto pred koncem pa je na semaforju pisalo 70 : 72. »Naši so nekoliko slabše skakali in metali, kar gre pripisati veliki utrujenosti, saj smo zadnje dni odigrali veliko tekem,- je po tekmi povedal Ranko Djurič. (ES) V Velikem Podlogu najboljši Goričani Športno društvo Veliki Podlog je organiziralo košarkarski turnir za ekipe iz domače krajevne skupnosti, ki so ga igrali na igrišču v Podlogu. Rezultati: V. Podlog - Gorica 9:15. M. Podlog - Jelše 0:15, Pristava - V. Podlog 6:15, M.Pootog - Gorica 0:15, Jelše -V. Podlog 15:8, Pristava - Gorica 5:15. V. Podlog - M. Podlog 15:4 Pristava - Jelše 2:15, Gorica - Jelše 15:4, M. Podlog -Pristava 3:15. Končni vrstni red: 1. Gorica, 2. Jelše, 3. V. Podlog, 4. Pristava, 5. M. Podlog. (JJV.) NAŠ GLAS. 4! i 24. OKTOBER 1996 ORT Jesenski kros Dela Velik uspeh posavskih atletov V soboto je v Velenju potekal že 31. kros občinskih reprezentanc za pokale Dela, ki sta se ga udeležili tudi izbrani vrsti Sevnice in Brežic. V kategoriji večjih središč so Sevničani zabe- ležili izjemen uspeh, saj so nepričakovano osvojili drugo mesto, med manjšimi mesti pa so se s četrtim mestom zelo dobro odrezali tudi Brežicam'. Med posamičnimi dosežki velja omeniti Sevničana Roberta Grojzdka, ki je med člani osvojil drugo mesto, zmagali pa so: Boris Žerjav (Brežice - ml. dečki), Brežice ekipno (ml. dečki), Borut Veber (Sevnica -st. dečki), Sevnica ekipno (st. dečki), Petra Radišek (Sevnica - st. deklice), Aleš Tomič (Sevnica - st. mladinci). Druga mesta so osvojili Sandi Novoselič (Brežice - ml. dečki), Sevnica ekipno (ml. deklice, ml. mladinke in člani) in Jasna Zagrajšek (Sevnica - ml. mladinke), na tretjo stopničko pa so stopili Boštjan Vimpolšek (Brežice - ml. dečki), Marčelo Knez (Sevnica - st. dečki) ter sevniški starejši mladinci. Bolj ali manj uspešno je teklo še 47 posavskih tekačev. Robert Grojzdek (prvi z leve) Brežiške srednješolke tretje v državi V finale sredješolskega atletskega prvenstva Slovenije, ki je pretekli teden potekalo v Velenju, so se uvrstili tudi dijaki brežiške gimnazije in ekonomske šole ter se odlično odrezali. V konkurenci dvanajstih finalistov so bila dekleta tretja, fantje pa četrti. Za ekipo sta v vsaki disciplini nastopila po dva tekmovalca. Moški: 100 m: 2. Pungerčič, 10. Pangrič; 400 m: 8. Tršelič, 17. Kocjan; 1.000 m: 9. Divjak, 11. Knez; 2.000 m: 16. Lisec, 23. Kolar; 6. štafeta - ženske: 100 m: 3. Planine, 15. Šular; 400 m: 8. Zagrajšek, 20. Rostohar; 1.000 m: 4. Tomažin, 10.Čargo, 7. štafeta. Občinsko prvenstvo Artičanom in Brežičankam Pretekli teden je atletski klub FIT Brežice priredil občinsko osnovnošolsko atletsko prvenstvo, ki so se ga z izjemo Bizeljskega in Globokega udeležile vse osnovne šole brežiške občine. Pri dečkih so bili najboljši Artičani, pri deklicah pa Brežičanke. Rezultati: -dečki: 60m: 1. Avšič (Artiče) 7.86, 2. S/ovenc 8.15, 3. Trajkovski (oba Brežice) 8.38; 300 m: 1. Dušic (Artiče) 46.75, 2. Slovenc (Brežice) 47.25, 3. Fuks (Artiče) 48.21:1.000 m: 1. Žerjav (Artiče) 2:59.70, 2. Novoselič (V. Dolina) 3:13.57,3. Hotko (Artiče) 3:16.09; višina: 1. Musar (Brežice) 160, 2. Žerjav 160, 3. Ban (oba Artiče) 150; daljava: 1. Šekoranja (Brežice) 513, 2. Avšič (Artiče) 510,3. Trajkovski (Brežice) 474; krogla: 1. Musar (Brežice) 10.42, 2. Andrejaš (Cerklje) 10.06, 3. Ban (Artiče) 9.94; žogica: 1. Šekoranja (Brežice) 67.00, 2. Černelič (Pišece) 61.10, 3. Škorc (Artiče) 9.94; štafeta 4x100 m: 1. Artiče 54.38, 2. Brežice 55.24, 3. Cerklje 59.80; ekipno: 1. Artiče, 2. Brežice, 3. Cerklje, 4. Vel. Dolina, 5. Dobova - deklice: 60 m: 1. Gudalo 8.74, 2. Hribar 8.90,3. Lovrinovič (vse Brežice) 8.93; 300 m: 1. Zore 47.77, 2. Popovič (obe Brežice) 49.42, 3. Rostohar (V. Dolina) 51.32 1.000 m: 1. Ivanšek 3:48.68, 2. Pungarčič (obe Brežice) 4:03.09, 3. Ajster (Cerklje) 4:05.84; višina: Cetin 141, 2. Vareško 138, 3. Jurovič (vse Brežice) 135; daljava: 1. Zore 451, 2. Ivareško 428, 3. Cetin (vse Brežice) 418; krogla: 1. Grmovšek (Pišece) 9.70, 2. Šalamon (Brežice) 9.28,3. Bevc (Cerklje) 8.48; žogica: 1. Turšič (Cerklje) 40.80,2. Knežič 34.80, 3. Adamič (obe Brežice) 34.80; štafeta 4x100 m: 1. Brežice I 57.86, 2. Brežice II 1:00.47, 3. Brežice III 1:02.49; ekipno: 1. Brežice, 2. Cerklje, 3. Velika Dolina, 4. Pišece, 5. Dobova. KARATE Srebrno odličje Povodnika Kempten, oktobra - To nemško mesto je gostilo 655 tekmovalcev iz 12 držav Zahodne Evrope, ki so se prišli na grand prix tumir v katah in bojih pomeriti z vrstniki. Uspešno so nastopili tudi tekmovalci sevniškega karatekluba, še posebej Gašper Povodnik in Marko Stopar. Med tekmovalci iz Anglije, Avstrije, Češke, Belgije, Danske, Hrvaške in ostalih evropskih držav je Sevničan Gašper Povodnik (na sliki) v katah v kategoriji let. 1985 osvojil odlično drugo mesto, medtem ko je Marko Stopar v športnih bojih v kategoriji let. 1980/79 zasedel peto mesto, za las pa je zgrešil finale v katah, saj je na koncu pristal na devetem mestu. (GAIex) Mladinec Vaš »ruši« tudi med člani Furstenfeld, oktobra - Na enem najmočnejših evropskih članskih turnirjev, na odprtem prvenstvu Avstrije sta barva slovenske reprezentance branila tudi dva sevniška tekmavalca, in sicer Silvo Koželj in Sašo Vaš, za karate klub Sevnica pa sta nastopila še Martin Hriberšek in Sašo Božičnik. Silvo Koželj, ki je nastopil v borbah v kategoriji do 75 kg je v prvem kolu gladko premagal hrvaškega tekmovalca, v drugem kolu pa ga je slovenski tekmovalec Žmavc z nedovoljenim udarcem poškodoval, tako da je tekmovanje končal na urgenci, Žmavc pa je bil diskvalificiran. V kategoriji do 80 kg je nastopil Sašo Božičnik, ki je na tekmovanje prišel iz Berlina, je v prvem kolu premagal nasprotnika iz Belgije, v drugem kolu pa mu je v akciji počila mišica na roki in je moral zato boj predati. Za sevniški klub je to tudi velika izguba, saj se tako brata Sašo in Urban Božičnik ne bosta mogla udeležiti mladinskega državnega prvenstva v Žalcu. V kategoriji nad 80 kg, najtežji kategoriji in skupini, je nastopil Martin Hriberšek. Po zmagi v prvem kolu je v nadaljevanju s tesnim izidom 0:1 izgubil s hrvaškim reprezentantom Protuderjem. Mladinec Sašo Vaš, bronasti z zadnjega svetovnega prvenstva v Južni Afriki, se ni dal presenetiti v prvem člnaskem nastopu v konkurenci do 65 kg. Z dovršenostjo in veliko mero taktike je premagoval nasprotnike in na koncu osvojil bronasto odličje. Ob tem je povedal: »Do polfinalnega boja sem dokaj gladko in zelo načrtovano premagoval nasprotnike1 iz Hrvaške, Avstrije n Slovenije, v boju za vstop v finale pa sem se pomeril s 30-letnim slovenskim reprezentantom Mavcem in po podaljšku za las izgubil z rezultatom 3:2. Sledil je še boj za 3. mesto, v katerem sem zmagal z rezultatom 6:3 in tako osvojil eno od šestih slovenskih medij na tej tekmi. S tem rezultatom sem se uvrstil v ožjo člansko selekcijo slovenske karate reprezentance in vesel sem, da sem se že v zelo kratkem času začel uvrščati v evropski nivo karateja tudi v članski konkurenci.« (GAIex) NOGOMET Vransko - Krško 0:0 Derbi 6. kroga se je končal brez zmagovalca. To je glede na dogajanje na igrišču najbolj realen rezultat. Na težkem in blatnem igrišču v Vranskem so se v začetku bolj znašli Krčani, ki so v 20. minuti zapravili lepo priložnost za zadetek (Zakšek), v končnici prvega dela pa se je izkazal njihov vratar Budna. V drugem polčasu so imeli oboji nekaj priložnosti, zato je delitev točk najbolj pravična. NK Krško: Budna, Trebe, Kalender, Molan M., Zlobko, Bovha, (Lenič), Zakšek, (Kolar), Molan V., (Omerzu), Zorko, Brdik, Derviševič. Ekipa Brežic je bila prosta. Trenutni vrstni red na lestvici: 1. Vransko 13, 2. Usnjar 8 3. Brežice 8 4. Krško 6(-3) itd. Neodigrana tekma iz prejšnjega kroga med ekipama TI M Laško in Brežice bo prinesla še veliko preglavic tekmovalni komisiji MNZ Celje. Na zadnji seji je iznašla salomonsko rešitev. Obe ekipi je okrivila za neodigrano tekmo in objavila, da bo potrebna nova tekma, s čimer pa se Brežicam' ne strinjajo. (Pilip) Mladinski nogomet Krški mlajši dečki so gostovali v Šentjurju in v derbiju za vrh lestvice izgubili s 6 : 0, malo bolje so se odrezali starejši dečki, ki so z istim nasprotnikom izgubili s 5 : 2. Strelca za Krčane sta bila Dinič in Koretič. Brežiški mlajši dečki so gostovali v Rogaški Slatini in zmagali z 1 : 0. Strelec zmagovitega zadetka je bil Kneževič. Starejši dečki pa so z istim nasprotnikom izgubili z 10 : 0. Aluminij - Krško 2:1 (1:1) Krški mladinci so v derbiju 8. kroga gostovali v Kidričevem proti tamkajšnjem Aluminiju, vodilni ekipi lige, in kljub dobri igri izgubili, za kar pa ima zasluge tudi slab sodnik. Zadetek za Krčane je dosegel Panič. Učenci boljši od staršev (in učiteljev) Ob dnevu leskovške šole je bila v četrtek, 17. oktobra, v šolski športni dvorani nogometna tekma med učenci in njihovimi starši. Atraktivno športno prireditev si je ogledalo več kot 500 učencev, učiteljev, staršev in gostov, več uspeha pa je imel mladi rod, ki je svoje vzornike premagal s 5 : 4. (Pilip) STRELJANJE Dejan Župane in Mitja Kržan osvojila tretji mesti v Rušah V Rušah je bilo v soboto in nedeljo veliko strelsko tekmovanje ob otvoritvi novega strelišča. Ob sodelovanju najboljših slovenskih strelskih ekip so bili odlični tudi strelci leskovške Kanje. Med pionirji je zmagala ekipa Ml Pomurka iz Murske Sobote s 545 krogi. Pionirji Kanje pa so bili tretji s 540 krogi. Med posamezniki je zmagal Valter Pajič (Pomurka) s 186 krogi. Drugo mesto je zasedla Maja Dular 185 krogov, 3. mesto Matija Kržan 182 krogov, 5. mesto Gašper Arh 179, 6. Kristijan Šumej 179, 8. Mišo Zorko 179,10. Mitja Pacek 178 (vsi iz Kanje Leskovec). Med članskimi ekipami je v konkurenci 22 ekip zmaga pripadla Brestu Cerknica s 1.788 krogi pred Trbovljami 1.752 in Rušami 1.742 krogov. Strelci Kanje so s 1.731 krogi zasedli 6. mesto. Med posamezniki je bil prvi Rajmond Debevc, druga Nina Selan, tretji pa Dejan Župane, ki se je na tretje mesto v finalu prebil z 10. mesta. (J.A.) Strelsko društvo Kruno Brežice vabi v svoje vrste vse mlade, ki bi se želeli preizkusiti v športnem streljanju z zračno pištolo ali puško. Vpišete se lahko vsak petek med 17. in 19. uro na strelišču, Cesta prvih borcev 24 v Brežicah. Ostale informacije dobite na telefonski številki 62-025. Velika nagrada Slogolda Skoda v Zaprešič, Rudi Mlinaric najboljši na glinastih golobih Bizeljsko 18., 19., 20. oktobra - Strelsko Društvo Slogold iz Ljubljane je skupaj z domačini pretekli vikend organiziralo veliko strelsko tekmovanje za nagrade Slogolda. Tekmovanje je z zračno puško potekalo v dveh kategorijah - za zlati cekin in najnatančnejšega centra. Strelci na glinaste golobe pa so tekmovali v treh kombinacijah. Na tekmovanju je sodelovalo več kot 300 strelcev. Velike nagrade so privabile tudi strelce iz sosednje Hrvaške in Avstrije. V za strelce najbolj privlačni tekmi za najnatančnejša centra, kjer je bila prva nagrada škoda felicia pokrovitelja Avtolina iz Krškega, je zmagala Mihaela Tkalčič iz Zaprešiča, ki se s strelstvom ukvarja le za hobi. Drugi je bil Janez Škof iz Cerknice (kuhinja), tretji pa je bil Sevničan Jani Horvat (spalnica). Na tekmi za zlati cekin je bila tekma skupno in posamezno, nastopile pa so najboljše slovenske in hrvaške ekipe. Med moštvi je zmagal Brest Cerkno z 1753 krogi pred Olimpijo Ljubljana 1745, tretji so bili strelci Končarja iz Zagreba 1734. Kanja iz Leskovca je bila s 1731 krogi na 8 mestu. Sevničani pa so bili s 1728 krogi dvanajsti. Posamezno je bil v finalu najboljši Rajmond Debevec, 695,7 krogov, druga je bila Sonja Drakulič z Reke s 688,8 krogi, tretji pa Zoran Zigman iz Zaboka 688,1 krogov. Od posavskih strelcev je bil na 17 mestu Gorazd Zorič, 23. Jani Horvat, 30. Danilo Petrih, 32. pa Zupane iz Kanje. Najboljši strelec na glinaste golobe je bil Krčan Rudi Mlinaric, ki je osvojil 1. mesto. Odlična pa sta bila tudi Strgar in Verstovšek, oba iz Globokega. Kombinacija 10:1. Mlinaric (Krško), 2. Strgar (Globoko), 3. Verstovšek (Globoko). Kombinacija 15:1 .Strunjak (Hr.), 2. Strgar (Globoko), 3. Stanilovič (Hr.) Kombinacija 20: 1. Hodi (Avstrija), 2.Mlinarič (Krško), 3. Stanilovič (Hr.) (J.A.) Radanovič Brežice Prodojalec In »rv.^r vodi VW, AUDI, SEAT L.fiilovo 3, 1250 MEŽICE Delovni čas: od «-16» h, sobota od 8-12h; TeL 0608/61-065 VOZILO GOLF z Cena vozila POLOG Mesečni obroki na: 2 leti 3 leta 4 leta 5 let bogato opremo 23.495 DM 10.000 DM 640 DM obrok 452 DM obrok 355 DM obrok 305 DM obrok KREDITI-POSEBNO UGODNO V OKTOBRU BREŽIŠKA PORODNIŠNICA i so v brežiški porodnlcnici rodite: Silve Gorjup z Mrčnih sel - dečka, Pavica Novak iz Kjuča -dečka, Danijela KOdrtc te Dolenjega Leskovca -dečka, Irena Glogovšek iz Male doline -Miha, Mttra Bajs Iz Nove vsai -dečka, Sladana Slovenec iz Krškega - dva dečka, Lucija Brajdič z Gorice -deklico, Nada Cirinski iz Cerfne -deklico in Antonija Jeler iz Senovega - dečka. Čestitamo! . ¦ •• . .,.:.¦¦ K:W»MMBiliilillHII^^ MALI NOGOMET Kdo bo tretji? En krog pred koncem malonogometne lige Cerklje-Krška vas je odprto le še eno vprašanje, kdo bo zasedel trelje mesto. Možnost imajo trije. Zanj se bosta v zadnjem krogu neposredno spopadla Kolibri in Sobenja vas, če pa bo izid neodločen, jima tretje mesto lahko izmakne ekipa Boršta, ki po slabem začetku silovito finišira. Bomo videli! Rezultati 21. kroga: Natalija - Sušica 7:3, Gazice - Boršt 1 :4, Blondv - Pirošica 7:1, Jurček -Krka K. vas 11:1, Beli konjiček - Sobenja vas 9:1, Cerklje -Kolibri 5:2. Vrstni red: 1. Beli konjiček 63.2. Cerklje 43,3. Kolibri 37 4. Jurček 36, 5. Sobenja vas 35,6. Boršt 35,7. Gazice 34,8. Natalija 26,9. Blondv 23,10. Krka Krška vas 13,11. Sušica '93 7,12. Pirošica 7.(ES) Občinska malonogometna liga Brežice Beli konjički dobili derbi kar z 9 : 0 V sedmem krogu občinske malonogometnVlige sta se srečala vodilni Beli konjiček in tretjeuvrščeni Studenec iz Sobenje vatf. Konjički so tudi tokrat dokazali, da so tudi v tej ligi razred zase in Kranjcem nasuli kar devet golov. Največji skok na lestvici so naredili nogometaši Bizeljskega, ki so z zaostalo tekmo proti artiškim »partizanom« zabeležili že tretjo zaporedno zmago. Rezultati: Studenec - Beli konjiček 0 :9, Elektronik - ŠD Sela 3:22, ŠD Bizeljsko - Maksi Pišece 7 :1, GH Cepin -Videoteka Sony 8:2, Bijou bar - TVD Partizan 3:0, MNK Olimp -Artiče 1: 5. Bizeljsko - TVD Partizan 3:1. Vodi Beli konjiček pred Artičami, Studencem in Bizeljskim.(ES) KOLESARJENJE Gorsko državno prvenstvo v kolesarstvu Sevnica, 19. oktobra - Kolesarsko društvo Sevnica je odlično pripravilo gorsko državno prvenstvo za vse kategorije na progi Breg-Lisca. Ženske in mlajši mladinci so se pomerili na 5.100 m dolgi progi, ostale kategorije pa na 9.400 m dolgi z višinsko razliko 700 metrov. Cilj za vse kategorije je bil na parkirišču 300 m pred Tončkovim domom na vrhu Lisce. V absolutni konkurenci je slavil Borut Rovšček, član profesionalne ekipe Sava profi - Cantina Tollo, ki je z novim rekordom proge dosegel tudi prvo letošnjo zmago. Med najboljšimi slovenskimi kolesarji sta manjkala samo Martin Hvastija in Valter Bonča ter Robert Pintarič. Rezultati - absolutno (9,4 km): 1. Rovšček (Sava profi), 2. Križnar, 3. valjavec (oba Sava), 4. Kranjec (Rog), 5. Šmerc (Sava), 6. Murn (Krka), 7. Premužič (Rog), 8. Filip (Krka), 9. Hauptman (Rog); elite: 1. Rovšček, 2. Kranjec, 3. Šmerc; člani do 23 let: 1. Križnar, 2. Valjavec, 3. Mum; starejši mladinci: 1. Plankar (Krka), 2. Mrvar (Krka), 3. Šilar(Sava); mlajši mladind (5,1 km): 1. Kavčič (Sava), 2. Strgar (Astra), 3. Blažek (Sava); ženske: 1. Trobec, 2. Logonder (obe Polocco Scott), 3. Uršič (Stopteam).(GAIex) WM&M0li *»IPq!m»$iSvxSLi STREUANJE Kanja druga, Kruno Brežice četrti V Hrastniku je bilo v soboto prvo kolo tekmovanja v republiški pionirski ligi in pokalu prijateljstva. Odlično sta se odrezali tudi posavski ekipi Kanja iz Leskovca in Kruno iz Brežic. Leskovčani so se vse do zadnjih strelov borili za prvo mesto, vendar niso imeli sreče in so za zmagovalcem zaostali za en krog, tudi Matija Kržan. Med 97 tekmovalci pa je bilo vseh 5 strelcev Kanje med prvo deseterico, peto mesto pa je pripadlo Ediju Zakovšku iz SD Kruno Brežice.(J.A.) Kristjan Sumej 187 krogov Ob 20-letnici nove šole v Leskovcu so člani strelskega krožka organizirali strelsko tekmovanje, ki se ga je udeležilo 29 učencev. Z odličnimi 187 krogi je zmagal Kristjan Šumej. Rezultati: 1. Šumej 187,2. Kržan 184,3. Zorko 177,4. Arh 175,5. Pacek172.(J.A.) PLES . Odprto prvenstvo Anglije Sebastjan in Urška štirinajsta v ST plesih London, oktobra - V angleški prestolnici je od 13. do 17. oktobra potekalo 44. mednarodno plesno tekmovanje - odprto prvenstvo Anglije v standardnih in latinskoameriških plesih za vse kategorije. Tekmovanja se je udeležilo več kot 180 parov iz Anglije, Rusije, Poljske, Islandije. Izraela, Ukrajine, Danske, Izalije, Irske. Litve, Vvelsa, Finske, Švedske, Nizozemske, Malte, Švice, ZDA in Slovenije. Sebastjan Vodlan in Urška Klakočar, plesni par Posavskega plesnega Muba Lukec Krško, sta se v svetovni konkurenci na prvi tekmi uvrstila na 14. mesto In na drugi na31. mesto, kar je doslej njun najboljši mednarodni uspeh. Dobri rezultati se torej nadaljujejo, še posebno v stndardnih plesih, saj je PPK Lukec dosegel na zadnjem državnem prvenstvu v ST plesih do sedaj najboljši ekipni rezultat, saj so kar štirje plesni pari nastopili v polfinalu. Sebastjan Vodlan in Urška Klakočar se že pripravljata na naslednje državno prvenstvo v standardnih plesih za leto 1997, ki bo 14. decembra letos na Ptuju.(GAIex) ŠPORTNO PLEZANJE DREN V SLUŽBI ZDRAVJA Piše: STANE ISKRA Dejavniki tveganja, na katere lahko vplivamo Znano je. da je pomanjkljiva telesna aktivnost pomemben dejavnik tveganja za razvoj obolenj srčno-žilnega sistema, po drugi strani pa jih redna aktivnost lahko preprečuje. Ker je telesna aktivnost tako vsestransko koristna, jo je treba vključiti med temelje zdravega načina življenja. Zato je neaktivnost proglašena za škodljivo navado. Telesne neaktivnosti ne smemo enačiti s splošno neaktivnostjo oziroma z lenarjenjem. In kdo je potem telesno neaktiven? Tisti, ki redno ne zaposluje svojih mišic, neaktiven pa je tudi tisti, ki izkorišča za svojo telesno dejavnost samo soboto ali nedeljo. Kakšna mora biti telesna aktivnost, da je koristna za zdravje? Učinek gibanja na zdravje je pogojen s primerno intenzivnostjo, trajanjem in pogostnostjo. Priporočilo American College of Šport Medicine glede primernosti načrtovane rekreativne dejavnosti za njen optimalen učinek na srčno-žilni sistem zdravih netreniranih odraslih ljudi je 3-6 krat tedensko 15-20 minut ob intenzivnosti, ki predstavlja 50-80 odstotkov aerobne sposobnosti (sposobnost srca, dihanja in presnove). Primerna intenzivnost se določa s pomočjo merjenja pulza. Prihodnjič bomo govorili o programirani telesni aktivnosti, koristni za zdravje, kondicijo in dobro počutje. Redna rekrativna dejavnost je najcenejša naložba v zdravje in ena najučinkovitejših možnosti za preprečevanje obolenj srca in ožilja. 10. memorial v ruskem kegljanju Branko Baje tokrat nepremagljiv ALPINISTIČNA ŠOLA Posavski alpinistični klub vabi vse ljubitelje alpinizma, da se vpišejo v ALPINISTIČNO ŠOLO. Vpis bo v četrtek, 24. oktobra 1996, ob 19. uri na cesti 4. julija 38 a v Krškem. Kandidate bomo seznanili s pogoji vpisa in potekom šole. PAK Nove točke za športne plezalce V nedeljo, 13. oktobra, smo tekmovalci Posavskega alpinističnega kluba tekmovali na umetni steni na OŠ Radovljica, kjer je potekala četrta tekma državnega prvenstva v športnem plezanju, in pridno zbirali točke. Med cicibani je Urša Vlahušič dosegla četrto, sestra Špela enajsto mesto, Samantha Hrušovar pa je bila dvanajsta. Med cicibani je Nejc Pozvek dosegel dvanajsto mesto, v kategoriji mlajših deklic pa je bila Ana Suvajčevič osma. Nina Zaje pa enajsta. (Nejc Pozvek, 4. razred OŠ Senovo, novinarski krožek) Krško, 18. oktobra -Znani krški pevec Branko Baje je v petek na 9. memorialu v ruskem kegljanju, ki je potekal v Okrepčevalnici Buršič v Stari vasi, dokazal, da je je odličen tudi pri »rušenju« kegljev. Med 16 tekmovalci, ki so se letos spomnili tragično preminulega prijatelja Milana Mižigoja - Čura. je Baje premočno zmagal s 86 podrtimi keglji, drugo mesto je zasedel lanskoletni zmagovalec Branko Drobež (75). tretje pa je pripadlo Borisu Planincu (65). Kljub dežju, ki je botroval zamudi na začetku memoriala, so prijatelji pokojnega Mižigoja s športnimi boji počastili njegov spomin. (GAIex) Ko sem se prepustil enakomernemu zibanju letala, sem se spomnil pripovedovanja znanca, ki je pred skoraj dvajsetimi leti obiskal Španijo, takrat za nas Živi kip sredi Barcelone še bolj eksotično deželo. Pripovedoval mi je, kako je v nekem hotelu naročil kosilo. Po dolgem čakanju se je sam odpravil na lov za hrano. Iz jedilnice je skozi hodnik prišel na notranje dvorišče, kjer sta se med raznovrstno ropotijo za umazano krpo ravsala majhna psa, vmes so kokodajoč frfotale kokoši, ob podrti ograji pa je starejša ženska skubila kokoš. Kakšen je bil razplet njegove pustolovščine, sem že pozabil, vem le to, da je kosilo obilno zalival z vinom, ki ga je spremljalo še drugi dan, kot glavobol namreč. Bombnega napada ni bilo! Zdramil me je glas iz zvočnika, ki nas je opozarjal, naj se pripnemo. Pristajamo v Geroni, nedaleč od Barcelone, glavnega mesta Katalonije, ene značilnih in najbolj znanih pokrajin Španije, ki ji je bila v prvi polovici tega stoletja za nekaj časa podeljena avtonomija. Dobra desetina Kataloncev se še danes zavzema za neodvisno Katalonijo in na mnogih avtomobi lih sem opazil oznako »CAT«. Tudi kasneje na avtocesti sem opazil, da je veliko označb tako v katalonščini kot v kastiljščini, ki je sicer najbolj razširjen jezik. Takoj na letališču me je stisnilo v grlu, ko sem se med čakanjem na pregled potnih listov zazrl v tiralice na stenah, s katerimi poizvedujejo za pripadniki baskovske separatistične organizacije ETA. Spomnil sem se poročil o eksplozijah bomb na poštah, bankah in letališčih. V mislih sem se priporočal Najvišjemu, naj vendarle upošteva, da sem prvič v Španiji in da želim kaj videti in doživeti. Za ščepec Španije! Pregled potnih listov poteka brez zapletov, uslužbenci so prijazni, bombnega napada ni in že se peljemo proti znanemu letovišču Lloret de Mar, ki postaja turistična meka predvsem za busturiste iz Vzhodne Evrope. Lloret de Mar, letoviško mestece ob toplih vodah Sredozemskega morja, je pravo turistično mesto, saj živi predvsem ponoči ob soju neštetih reklamnih napisov, ki vabijo turiste. Za prenočišče je poskrbljeno, saj se za goste poteguje več kot 200 hotelov različne kategorije, ki niti približno ne spominjajo več na hotel, v katerem je moj znanec pričel s spoznavanjem Španije. Brez naglice! Ko se v večernem mraku vozimo po slikovitih ulicah, se bleščijo napisi diskotek, ki jih je čez 60 in v katera te vabijo posebej za to najeti fantje in dekleta kar na ulici. Zveneča imena, kot so Revolution, Flamenco, Colossos in druga, obljubljajo čudovito zabavo pozno v noč. Resnici na ljubo so nekatere diskoteke zelo privlačne, v njih je tudi poskrbljeno za red in varnost, v nekaterih pa se lahko noč tudi bolj klavrno konča, z bunkami in modricami ter drugimi nepredvidenimi nevšečnostmi. V večernih urah smo prispeli v hotel, razkošno osvetljen, s čudovitim bazenom na vrtu. Z vso prtljago smo se divje zapodili na recepcijo, da bi čim prej dobili ključe sob in se seveda podali v »lajf«. Sledila je prva lekcija počitnikovanja v Španiji. Na vprašanja, ki so kar deževala, je receptor mirno odgovarjal: »Si, magnana.« Kljub temu, da je v slovarju pisalo »jutri«, sem ujel prvo pravilo naših gostiteljev, ki nas je spremljalo ves čas našega bivanja v Španiji in je pomenilo -brez naglice. Pomirila nas je šele sangria, sladka pijača, ki jo izdelujejo iz različnega sadja in je kot nekakšno desetino vino. Njena učinkovitost je bistveno pripomogla k našemu Kolumbov spomenik v barcelonskem pristanišču razumevanju besedice magnana. Balkan v denarju! Po namestitvi v sobi, ki je bila lepo urejena, s kopalnico in majhno teraso, opremljena tudi s televizorjem, sem se odpravil v nočni Lloret de Mar. Pozornost mi je vzbudila majhna gostilna -pub, kasneje sem videl, da jih je še veliko več, ki je delovala tako domače in prijazno, da sem takoj vedel, da nisem zadnjič tukaj. Po stenah so bile obešene obcestne tablje z različnih koncev sveta, majice športnih klubov, deli športne in jahalne opreme, fotografije in različne drobnarije, manjkal ni niti stari džuboks, kjer si lahko izbral kakšen star komad iz šestdesetih. Vse skupaj je bilo nametano, a vendar je dajalo prostoru ravno pravšnjo podobo, ki je potrebna, da se z vrčkom dobrega piva udobno zlekneš v naslonjač in se prepustiš dogajanju. Lastnik George, ki je sicer Škot, pa že več kot 25 let v Španiji, me je pozdravil kot starega znanca. Zadovoljno se je muzal, ko sem ga vprašal, kje je dobil vse tiste bankovce, ki jih je imel nalepljene na steni za šankom. Za mnoge izmed njih niti sam ni vedel, od kod so, podarili so mu jih pač različni gostje, ki so prihajali. Med bankovci sem odkril star jugoslovanski denar, hrvaške kune, slovenske osamosvojitvene bone, bankovce srbske banke z »nešteto« ničlami in celo bankovce srbske republike v Bosni. Skratka, cel Balkan na bankovcih. Prijeten večer se je podaljšal pozno v noč, ki je bila prekratka. Zjutraj me čaka potep po Barceloni. dalje prihodnjič vsak ponedeljek ob 18. uri OTROŠKA ODDAJA in po NOVICAH ŠPORTNI PREOLED vsak torek ob 20. url CELOVEČERNI FILM In NOVICE ob 21.30 vsako soboto tedenski pregled OD SOBOTE DO SOBOTE in mladinska oddaja MKC TV vsak dan ob 19. in 21. uri NOVICI mmmm ::::*:SM*: KRONIKA Italijani so imeli lovske puške Ilegali prihodi v Slovenijo - Največ je Romunov Pretekli teden je bila slovensko-hrvaška meja v znamenju ilegalnih prehodov, seveda pa tudi brez orožja in avtomobilov sumljivega izvora ni šlo. Začelo se je med Obrežjem in Jesenicami na Dolenjskem, kjer državljanu BiH ni uspel ilegalen prehod čez zeleno mejo. Res pa je tudi, da je omenjeni pred tem poskusil legalno, pa kaj, ko dokumenti niso bili v redu. Naslednji kršitelj je bil očitno lovec. Gre za Italijana, ki je skušal v Slovenijo spraviti dve lovski puški. Morda ju je pa pozabil prijaviti? Nekaj dni kasneje pa so na Obrežju zopet »zaplenili« dve lovski puški in kar 390 lovskih nabojev. Tudi tokrat sta bila kršitelja iz Italije. Tudi v tretje je lovsko puško čez mejo peljal Italijan. Policisti so našli tudi 23 nabojev. Očitno so bili Italijani res na lovu. Nato je hrvaški državljan na Obrežje pripeljal priklopnik, pa so policisti ugotovili ponarejene številke šasije. Postopek je v rokah kriminalistov. V Slovenski vasi je policist pri pregledu potnikov in prtljage, ki so na mejni prehod prispeli v avtomobilu hrvaškega državljana, našel 19 nabojev. S tremi avtomobili se je pri Slovenski vasi čez mejo skušalo ilegalno »spratiti« 19 Romunov. To jim je sicer uspelo, a so prišli samo do Čateža ob Savi, potem pa se je njihova pot nadaljevala v smeri, od koder so prišli. Na Hrvaško. Ilegalen prehod pa se je slabo končal tudi za drugih 6 državljanov Romunije. Bili pa so boljši od svojih predhodnikov, saj so prišli celo do Krakovskega gozda. Potem pa nazaj. V Slovenijo so hoteli tudi državljani Makedonije. Prišlo jih je šest. Vstopili so ilegalno, in sicer pri Orešju na Bizeljskem, pa jih je zalotil policist. Čeprav so povedali, da jih je do meje pripeljal neznanec iz Zagreba, so se morali vrniti na Hrvaško. (GAIex) Nič kriv, škode pa za milijon tolarjev in pol Na magistralni cesti Drnovo se je v sredo, 16. oktobra, pri naselju Log zgodila prometna nesreča zaradi prehitevanja neznanega voznika. Po nesreči je pobegnil, ne da bi nudil pomoč poškodovanima. Materialna škoda po nestrokovni oceni znaša 1.500.000 tolarjev. Voznik osebnega avtomobila BMW, Š.F. iz Sevnice, je vozil po magistralni cesti z Vrhovega proti Drnovemu. Ko je pripeljal do Loga, je opazil, da je neznani voznik belega golfa, ki mu je vozil nasproti, začel prehitevati neznanega voznika lade samare, bež barve. Š.F. je opazil, da bo prišlo do trčenja, zato je pričel močno zavirati in se umikati v desno. Pri tem je vozilo zdrsnilo v jarek, kjer se je po 14 metrih prevrnilo na steho. Voznik Š.F. in potnica v njegovem avtomobilu Š.l. sta dobila sled poškodbe. Vse morebitne očividce prometne nezgode naprošajo, predvsem pa to velja za voznika golfa in lade samare, da pokličejo na najbližjo policijsko postajo ali na OKC UNZ Krško, telefon 0608/92 oziroma na Postajo prometne policije Krško, telefon 0608/22-080 Izginilo marsikaj S parkirnega prostora v Čateških toplicah je izginil osebni avtomobil. Hrvatu, ki je parkiral svoje tovorno vozilo na parkirišču v Dobovi, je neznanec odnesel dva sedeža, okvir za ključavnico krmilnega mehanizma, avtoradio, več kosov raznega orodja ter gasilni aparat in tako je lastnik ob 300.000 tolarjev. Z vlomom pa je bil oškodovan tudi vaščan iz Kaplje vasi. Z neznanim predmetom je vlomilec odprl oziroma odklenil ključavnico garaže in odnesel (večina delov je za vozilo Nissan) šest avtogum, dva senčnika, volan, rezervni menjalnik, štiri diske za zavore, več petlitrskih posod olja, turbino, osem luči, tekmovalne svečke, diskploščice, prednji del vezne pločevine, dvanajst platišč in gum, sedem rabljenih gum, dva zvočnika in razne MALI OGLASI Vodimo knjigovodstvo, plače, prometni davek in svetovanje za d.o.o., s.p. in društva. KON-TIM d.o.o. Brežice, Stare pravde 26, tet.: 62-380. V Krškem prodamo gostilno Kužnik ali jo oddamo v najem. Tel.: 21-234. Lokal - najboljša lokacija v Brežicah (27 m2), obvezen odkup inventarja in investicije. Tel.: 62-501. V najem dajemo prostor (30 m2), primeren za pisarno, na CKŽ132 b.Tel.:21-046. V najem oddam poslovni prostor v Brežicah, primeren za pisarno ali trgovino. Tel.: 61 -576. V najem oddamo poslovni prostor (100 m2), v prvem nadstropju stanovanjske hiše, v Krškem (Hočevarjev trg 6). Pišite na naslov: Marta Findrik, Hočevarjev trg 6, 8270 Krško. Manjše stanovanje (39 m2) na Senovem (CK016) zamenjam za večje (dvosobno) stanovanje v Krškem. Jože Černelič, CKO 16, Senovo. Prodam enosobno stanovanje na Vidmu (42 m2) ali zamenjam za dvosobno stanovanje v Brežicah. Tel.:31-910. V Brežicah ali bližnji okolici najamemo hišo ali trisobno stanovanje. Tel.: 61 -270. V Krškem takoj najamem enoinpolsobno ali dvosobno stanovanje. Tel.: 22-026. Dvosobno stanovanje (84 m2) v Krškem ugodno prodam - takoj. Tel.: 31-550. Prodam trisobno stanovanje na CKŽ v Krškem. Tel.: 32-430. Prodam vinograd in sadovnjak (13,5 arov) na Trški gori (Krško). Tel.: 99 385 1/678-004 (Zagreb) ali pišite na naslov: Marta Findrik, Hočevarjev trg 6,8270 Krško. Nexia GLX 1,5 16 V, letnik 10/95, prevoženih 28.000 km, veliko dodatne opreme, prevzem lizinga, v račun vozilo do 7.500 DEM + 25 x 606 DEM. Tel.: 62-109 ali 62-644. Kombi IM V, letnik 1988, registriran do 1/97, ugodno prodam ali menjam za gradbeno parcelo. Tel.: 0609/645-838. Prodam gorsko kolo za otroka od 4 do 6 let. Cena 100 DEM. Tel.: 33-597 (zvečer). Prodam oblačila za otroke (posamezno ali za dvojčke) od 2 do 4 let, stolčke za mizo, hojico, gugalnico do prvega leta in dve kolesi. Tel.: 31 -092. Prodam otroško posteljo, leseno, 3 višine, z jogijem, hojico, otroški sedež za avto in trajno žarečo peč TOBISKITPP. Cene po dogovoru. Tel.: 068/27-093. Prodam barvni televizor Gorenje (še pod garancijo), zakonsko posteljo (široko 2 m) z velikim jogijem, sedežno garnituro z ležiščem (4,5 m) - pliš. Cene po dogovoru. Jože Černelič, CK016, Senovo. Prodam odlično ohranjeno spalnico. Tel.: 31-009. Ugodno prodam spalnico, masivni les - hrast Tel.: 32-768. Sedežno garnituro, dobro ohranjeno, poceni prodam. Tel.: manjše rezervne del (seveda za vozilo Nissan). Neznanec je tako odnesel okoli 1.500.000. Razburjeni voznik se je ujel v blato Sevniški policisti so imeli v petek kar živahen večer, saj se z njihovim delom poigraval mladi voznik M.J., roj. 1976, z Žigerskega Vrha. Ob 23. uri ga je policijska patrulja opazila v Orehovem, ko je obračal na vozišču. Policisti so zapeljali za njim, ga dohiteli in poskušali ustaviti, a je voznik odpeljal naprej proti Sevnici. Med vožnjo je zagrešil še vrsto kršitev cestnoprometnih predpisov, zato ga je patrulja skušala večkrat prehiteti, a jim je to vedno preprečil. Na Zigerskem Vrhu je celo zapeljal proti službenem vozilu policije, na rdečo luč pa se ni hotel odzvati. Okoli 23.30 so policisti nekaj metrov pred stanovanjsko hišo na Zigerskem Vrhu 42 opazili zastavo 128, ki jo je vozil M.J. Ko je ta opazil policista, je z vozilom odpeljal proti kolovozni poti, kjer pa je vozilo obstalo v blatu. Ker je voznik kazal znake alkoholiziranosti, sta policista 0609/632-556 (popoldan). Ugodno prodam novo kuhinjo Zala (Svea Zagorje), staro tri mesece, spodnji elementi še zapakirani. Možno obročno odplačevanje. Tel.: 21-210 int 650 (do 15. ure), po 16. uri: Titova 86, Senovo -Ristič. Prodam trajno gorečo peč Plamen Magma 7 - uporabno. Tel.: 62-726. Prodam vikend z vinogradom v okolici Krškega. Tel.: 70-150. V najem oddam garsonjero v Krškem, možno tudi kot poslovni prostor. Tel.: 80-545. Pogostitve in sprejeme pripravljamo strokovno tudi na vašem domu, Kličite med 16. in 20. uro. Tel.: 61-578. Nudimo osebne ali manjše tovorne prevoze s kombijem, možen tudi najem. Tel.: 31-637 (Mižigoj) ali 32-279 (Žnidaršič). Likam na vašem domu ali odpeljem - zlikano pripeljem. Zaupajte mi. Tel.: 56-168 (kličite zjutraj). Oddamo psa čuvaja, primernega za kmetijo. Tel.: 21-286. Prodamo odojke od 20-30 kg, domača reja, lahko zakoijemo in očistimo. Tel.: 78-365. Posredniško prodajamo dvostanovanjsko hišo s pripadajočim zemljiščem v Krškem, Kvedrova 9. Prodaja je možna tudi po etažah. Informacije na telefon 22-996. Posredniško prodajamo stanovanjsko hišo v Krškem, Sovretova 28. Informacije na telefon 22-996. nemočnega voznika preizkusila z alkotestom, ki je pokazal 0,8 g/kg. Ker pa je obstajala tudi bojazen, da bo prekrške nadaljeval, so ga pridržali. Vse se je zgrnilo na »nesrečnega« voznika Na lokalni cesti Šentjanž-Kal je bil torek, 15. oktobra, »nesrečen« za nekega mladeniča, saj so policisti zabeležili potek veljavnosti prometnega dovoljenja, izrabljene pnevmatike, tudi vozniškega dovoljenja ni bilo nikjer, pa je »revež« na koncu napihal še 2,45. Nadaljnja vožjnja je bila prepovedana, kršitve je nadaljeval, pa je na koncu vendar srečno končal v prostorih za pridržanje. *$? FILMSKI SPORED »Kino servis« Brežice 24., 25., 26. in 27. X. ob 17.30 in 20. uri in 28. X. ob 20. uri: ALKATRAZ, akcijski 19. X.: ni predstav Kulturni dom Krško 24. X. ob 20. uri in 26. X. ob 19. uri: UKRADENA SRCA, akcijski 25. X. ob 20. uri in 27. X ob 18. uri: TVVISTER, drama Kino Kostanjevica 26. X. ob 20. uri: DIM, drama 27. X. ob 20. uri: MISIJA NEMOGOČE, akcijski Kino Šentjernej 25. X. ob 18. uri: DIM, drama 25. X. ob 20. uri: MISIJA NEMOGOČE, akcijski tel: 0608/62-0881 v"l*^f^P A ¦ //s r s .«i cr m/ d**. INZENIMG-mOVINA Finigarjeva 1, 8250 Brežice Tel.: 0608161-746, fax: 62-780 TRGOVINA J || *) W del. čas: tel.: 21-572 1*C^»f iLsLl8 J kolekcija adidOS %^ tekstil za odrasle in otroke obutev usnjena galanterija ZA NAROČNIKE SO MALI OGLASI BREZPLAČNI yC^>>^\ S^ TUKAJ BI BIL LAHKO VAS OGLAS REPUBLIKA SLOVENIJA UPRAVNA ENOTA KRŠKO Na podlagi 5. člena Uredbe o razporeditvi delovnega časa v upravnih organih (Uradni list RS, št. 72/93) izdajam ODREDBO o določitvi uradnih ur v Upravni enoti Krško 1. člen Uradne ure za neposredno poslovanje upravnih organov za državljane in druge osebe, za organizacije in skupnosti ter za druge pravne osebe (v nadaljnjem besedilu: uradne ure) se razporedijo v Upravni enoti Krško na štiri dni v tednu, in sicer: - v ponedeljek in torek od 7.30 do 14.45 ure, - v sredo od 7.30 do 15.45 ure, fc - v petek od 7.30 do 13.45 ure. 2. člen Uradne ure na krajevnih uradih trajajo: - v ponedeljek, torek in četrtek od 7.00 do 15.00 ure, - v sredo od 7.00 do 16.00 ure, - v petek od 7.00 do 14. ure po naslednjem razporedu delovnih dni: - Brestanica: torek in četrtek - Senovo: ponedeljek, sreda in petek - Leskovec: vsak delovni dan - Raka: ponedeljek, sreda in petek - Veliki Trn: torek in četrtek - Podbočje: ponedeljek in četrtek - Kostanjevica: torek, sreda in petek 3. člen Razpored ur mora biti na primeren način označen v poslovnih prostorih Upravne enote Krško. 4. člen Z dnem uveljavitve te odredbe preneha veljati odredba o določitvi uradnih ur v Upravni enoti Krško (Naš glas, 12.10.1995). 5. člen Ta odredba začne veljati s 1.11.1996, objavi pa se v Našem glasu. Številka: 2/25-152-2/96 Datum: 9.10.1996 NAČELNIK: ANTON PODGORŠEK, dipl.iur. ZAD NAŠ GLAS, 41 - 24. OKTOBER 1996 Obisk krškega Sožitja pri Blažu iz Krmelja Krmelj, 17. oktobra - Ko so člani krškega Sožitja, društva za pomoč duševno prizadetim, iz medijev izvedeli za dvanajstletnega slepega in nepokretnega Blaža iz Krmelja, so se odločili za finančno pomoč njegovi družini, ki nujno potrebuje sredstva za nakup pomožnega dvigala. Blaž spada sicer pod okrilje sevniškega Sožitja, vendar je upravni odbor krškega društva kljub temu sklenil priskočiti sosedom na pomoč. Presenečenega Blaža in njegove starše so obiskali Dane Mižigoj, Branko Cizelj, Tone Žabkar in varovanec Cico, ki je darilce izročil Blaževi materi. Blaževo domovanje je sicer samo sedem stopnic z dvorišča, vendar ga je z vozičkom pretežko prenašati, zato si njegovi starši želijo priskrbeti priročno dvigalo, za katerega pa bi bilo stroškov za okoli 40.000 nemških mark. Na pomoč so jim priskočili tudi delavci v vseh obratih Lisce, ki so zbrali že za 10.000 DEM pomoči. Obisk krškega Sožitja pri Blažu iz Krmelja Apeliramo na vse ljudi dobre volje, naj po svoji moči pomagajo s svojimi prispevki na žiroračun Pomoč otrokom: 50100-743-50176 (Za Blaža iz Krmelja). Sožitje Krško VRTNI CENTER &'CVETLIČARNA CKZ 65a 8270 KRŠKO - TeL (0608) 31-457 Šopki * Zavijanje daril -m- «#2- -S5&- * r> i j -i * Razne dekoracije * Poslovna darila J * Izdelki Zlatarn Celje ponedeljek-petek 7h - 19h, sobota 7h - 19h, nedelja 8h-llh DELOVNI ČAS: Prometni režim na mostu čez Savo in Krko v Brežicah Dne 25. oktobra bo odprt promet za motorna vozila na mostu čez Savo in Krko v Brežicah. 1 I ' i i ! Po sklepu 24. seje Občinskega sveta občine Brežice z dne 17.10.1996 bo uveden dvosmerni prometni režim, s prepovedjo vožnje za vozila težja od 3,5 ton in višja od 4,2 m, prepovedano je tudi zavijanje iz mostu čez Krko v smeri Čateža. Udeležence v prometu prosimo, da upoštevajo prometno signalizacijo ter jim hkrati svetujemo, da so previdni. OB KOFETKU Supercross ARTO '96 V nedeljo 27. oktobra ob 13. uri organizira klub FUN Spori »supercross starih in mladih« (od 96 do 1188 mesecev starosti). Arto boste našli ob magistralni cesti, približno 10 km od Krškega proti Sevnici. Udeleženci se lahko prijavijo dve uri pred pričetkom prireditve, štartnina znaša 1000 tolarjev, nagrade bodo prejeli vsi udeleženci, po tekmi bo prijetno druženje. Vse informacije na telefon 0608 22 145 Ulični tek »Brežiški oktober« in 4. državno ekipno prvenstvo osnovnih in srednjih šol v cestnih tekih V petek, 25. oktobra, bo v Brežicah potekal ulični tek »Brežiški oktober« in hkrati 4. državno ekipno prvenstvo osnovnih in srednjih šol v cestnih tekih. Tekmovanje se bo pričelo ob 15. uri, start in cilj pa bosta pred stavbo Občine Brežice. Kot vsa atletska tekmovanja doslej bo tudi to tekmovanje organziral prizadevni AK FIT iz Brežic in s tem prispeval svoj delež k praznovanju občinsega praznika. Prijave sprejemajo 5 dni pred tekmovanjem na naslov AK FIT. Kategorije: 1. Mlaši učencilke) - 5. in 6. razred OŠ. letnik 84 in mlajši; 2. Starejši učenci(ke) - 7. in 8. razred OS. letnik 82/83; 3. Mlajši dijaki(nje) -1. in 2. letnik SŠ. letnik 80/81; 4. Starejši dijaki(nje) - 3. in 4. letnik SŠ, letnik 78/79; 5. Člani in članice • 1976 in starejši; 6. Veterani in veteranke -1956 in starejši. Dolžina proge: za kategorije od 1 do 3 (1 krog - 2.200 m), za kategorijo od 4do 6 (2 kroga - 4.400 m ). Točkovanje za ekipno prvenstvo osnovnih in srednjih šol: ekipa mora nastopiti z najmanj dvema tekmovalcema v kategoriji, ki bosta štela za ekipo (vsaj 8 tekmovalcev v konkurenci). Vrstni red bo določen po sistemu negativnih točk. Nagrade: Zmagovalci po kategorijah prejmejo pokal, prvi trije po kategorijah prejmejo medalje in praktično nagrado. Prve tri ekipe v konkurenci osnovnih in srednjih šol prejmejo pokal, medalje, spominske majice in praktične nagrade. Štartnine ni in organizator bo za vse udeležence zagotovil malico. Na svidenje v Brežicah! Predsednik AK FIT Brežice Stane Grame XX. Pohod »Po poteh Brežiške čete« V sklopu prireditev ob prazniku občine Brežice organizira Športna zveza Brežice, skupaj s Planinskim društvom Brežice in Okrožno organizacijo zveze borcev tradicionalno športnorekreativno prireditev, pohod po poteh Brežiške čete. Letošnji jubilejni pohod, ki je obenem tudi družabno srečanje borcev in izgnancev, bo v soboto, 26. oktobra, na Sroml jah in bo tokrat še posebej slavnostvo obarvan, saj med udeleženci pričakujemo tudi predsednika Republike Slovenije, Milana Kučana. Slavnostna otvoritev s kulturnim programom bo pred zgradbo stare osnovne šole v Sromljah ob 9. uri. V programu bodo sodelovali godba na pihala iz Loč, domači moški pevski zbor, folklorna skupina KUD Oton Župančič iz Artič ter učenci OŠ Artiče. Nato bo sledil športni program prireditve, ki obsega množični planinski pohod (okoli 3 ure) s Sromelj mimo spominskih obeležij na Lastinah, Silovcu, Rakonci ter po gozdnih poteh in med vinogradi nazaj na Sromlje. Istočasno bodo potekala v okolici Sromelj tekmovanja v orientacijskem teku ter tekmovanja v lokostrelstvu. Za vse udeležence pohoda bo organiziran avtobusni prevoz na Sromlje in nazaj. Avtobusi bodo vozili iz Brežic, odhod ob 8. uri izpred Gimnazije Brežice, ob 7.45 z železniške postaje Brežice ter ob 8.10 z železniške postaje Dobova. Na svidenje na Sromljah! Organizacijski odbor