ISSN 0550-5561 9 ..u^^u ta l«me« tedn« Postopno se 00 pooblačilo. Vsobolo padai/ine, po niSna/i bo veô'non)a cfc/evato. 52 let Številka 10 četrtek» 10. marca 2005 300 SIT KAim ^ VI^IJ^KJK Biti ženska Bojana Špeget V torek je hil mednarodni dan žena. Prazniky ki ^a vat pomnimo še iz otrošiva. In praznik ki go povezujemo z d rohnim i pozomoslmi. Zwnčkov letos ni.smo mogli na-hnifi .sanii ker so še pod snegom, vseeno pa je večina žensk dobila vsaj Icakšno rožico. liuU danes, ko je splošno znano, da ženske zasedajo nižje položaje v družbi, so za enako delo slabše plačane in še vedno v večini pregovorno /^odpirajo tri vogale pri hiši. Siadsiika je sicer (oga veda, kise ukvatja s številkami. A v njih so zgodbe. Tudi z^)dhe žensk v današnji .Sloveniji, i.ani konec septembrct je v Sloveniji živelo milijon in še 20.4.^2 žensk Jay še vedno nas je več kot moških saj je to 51 % vseh Slovencev. Več nas je tudi med brezposelnimi in najslabše plačanimi. Pa Čeprav je med iistimi, ki diplomirajo, že 61 % žensk in le nekaj manj kot 50 % med ti.'ifimi, Id opntvijo doktomie. Po končani srednji šoli se je statistično izrtičunano p(nprečna ženska v Sloveniji zaposlila. Po službi si za gospodinjska opravila vzame šdri ure, z dntžino se ne ukvarja niti polni dve uri, toliko gleda tudi televizijo, /m kidlum špori in svoje hobije pimtbi eno uro črna. Za spanje ji ostane dobrih 8 ur. Statistika izda, da pn^ega otroka ixnprečna .Slovenka rodipii 27 letih pol leta kasneje se poročil zadnjega otroka pa ima pri 29 letih. Toda .'itaiistično ima vsaka le 1,2 otroka! No, pa gremo v re.snično življenje povprečne Slovenke. Delovni časi p(^stajajo evropski, zato od domajyo-zimi hodijo po temi in se v njej tudi vmčajo domov. C-epr(\v je veliko moških danes že veščih gospodinjskih opravil, je vzgoja in pomoč pri šoli. tudi bolniške, ko otrok zboli, še vedno domena mamic. Te so razcepljene, časa jim kronično primanjkuje, mož pa si seveda želi, da bi bile še vedno lepe in urejene. Pa še prijazne, zvečer pa brez glavobolov. Nova vlada žen.fke .spet pošilja za štedilnik, tako tiste brez izobrazbe kot tiščite z dokiorafi. In si želi več otrok. K temu naj hi pripomogel (udi davek na pare, ki otrok nimajOf ker je to luksuz. Ja. otrok stane - spet po statistiki -2 milijona ,S!Tnaleio. Gospod, ki si je to izmislil, predlaga tudi, da hipnvga otroku kot davčno olajšavo itnela mama, drugegfi pa oče. Mojemu možu ob hčeri edinki torej, če hi se hotel rešiti rega davka, ne preostane drugega, kot da nafX'di še enega »po .vřwwrV in ga (udi prizna. Meni so mimreč leta, primerna za otroke, po mojem že minila. In takih je še veliko. Zaradi takih ukrepov vlade ženskam zagotovo ne lepše na tem svetu, pa (udi več otrok ne bodo imele! PS: Rada sem ženska. Z babjim pnmnkim ali brez njega. Osebno se mi zdi v.sako leto bolj gnxesken. Ker je takšen (udi ta svet. ■ Po btesteči igri v drugem polčasu so rokometaši Gorenja prema* gati v prvi tekmi pokata evropskih pokalnih zmagovalcev Izviđač s 37:31. Vedo, da jih v Ljubuškem pojutrišnjem zvečer, na pO' vratni tekmi čaka pravi pekel in najbrž nabito polna dvorana, ki menda sprejme kar 4000 gtedalcev. Toda verjamejo v svoje znanje oziroma kot pravi trener Ivan VajdI: "Vsekakor smo ve» liki optimisti, bitka pa bo zelo težka'\ Na pot bodo kreniti z avtobusom danes okrog 11. ure, po treningu v Rdeči dvoran/. V Ljubuškem pa ne bodo povsem sami, kajti v soboto zjutraj bosta za njimi odpetjala dva avtobusa navijačev. Izračunajte si dohodnino! i N Nagrade tistim, ki so včasih neupravičeno prezrti Mestni zrak osvobaja 9770350556014 OD ČETRTKA DO ČETRTKA iO. marca 2005 lokalne novice Menjava vodij policijskih okolišev Veknje. Žalw-Menjava prisiojnosiimcd Policijskima ptKi a-jama/Ćili v kratkem, O tem kako» z odkupom stavbe ali z najemnino, pa ,se bodo se dogovorili. ■ mHp Mednarodna konferenca Okolje in ekonomija Velenje, Ljubljanu - Esotech, d. d., kot nosilno pi>djetje Slovenskega ekološkega grozda in (iospodarska zbornica Slovenije basta 21. marca v prostorih GZS t)rganizirahv prvo mednarodno konferenco z naslovom Okolje in ek(")nomija. Namen konference je predstavili ekonomske učinke varovanja okolja ter okoljevarstvene lehnologije kot vez med Evropo in Kitajsko. Na konferenci bodo sodelovali predstavniki Vlade Republike Slovenije, Kitajske in evropskih dr^av, domači in tuji strokovnjaki, ki se ukvarjajo z varovanjem okolja, ter podjetja in institucije, ki že rešujejo okoljevarstvena vprašanja. Konferenca je namenjena predsiavnikom lokalnih in državnih oblasti ter okoljevarstvenikom. da bodo lahko primerjali načine reševanja vprašanj varwanja okolja in Irajnostnega razvoja, s bilertm je soočeno celotno Človeštva. Podzemno sodelovanje s sosedi Vetenje- Lahln, 2. marca-Pihalni orkester Premogovnika Velenje je vsredo na povabilo občine Labin iz Hrvaške s polurnim koncertom sc^deloval na proslavi 84. obletnice Labiaske republike, vstaje rudaijev proti takratnim italijanskim oblastem. Velenjéaní pa so hrvaškim kolegom predsiavili ludi Muzej premogovništva Slovenije, ki je za I Irvaic zelo zanimiv» saj ludi sami želijo postaviti nekaj podobnega, Sedanjo rudarsko zbirko imajo postavljeno v Narodnem muzeju v Labinu ter v 150 metrov dolgem rovu nekdanjega premogovnika. ■ mkp Iščejo ime za novo šolo Na osnovi ožjega izl)ot a bodo anketo poslali v \ sa sospodinislva - Zadnjo l)osed() bodo imeli sveiniki SošhinJ - Vprašanje o tem, kako se bo imenovala nova asnovnašola.ješe odprlo. Ker v Šoštanju ne želijo favorizirali imena nobene od sedanjih Sol, so se odločili, da bo ime piîvsem novo. O imenu se učenci obeh Šol pogovarjajo na oddelčnih skupnostih. Predloge bodo Občini ŠoStanj sporočili do 15. marca, tam pa bodo o predlogih pripravili ajiketo in za mnenje zaprosili vsa gospodinjstva v občini. Na osnovi njihovih mnenj bo nastal ožji izbor. Zadnjo besedo o tem, kako se bo šola inientwala, bodo imeli svetniki, Pričakovati je. da bodo o tem odločali na majski seji. ■ rn^ Življenje v novem Ježku se prebuja V poriodoljek, 28. lct)riiaria. jo {)[1zi(l{^k VD(] Ježek končno dobil uporal)no dovoljeiije -Varovanci so na selitev v í>novo hiso« čakali ceio doliio zimo - S seiitvijo ne morejo hiteli Velenje - Velenjska upravna enota je prcj.^ji teden, 28. fchru-arja, izdala up(")rabno dovoljenje za uporabo prizidka k Centru za vzgojo, izobraževanje in asposalv ljanje,vkalerihbo, kot je znano, Varstveno-delovni center Sa^a Velenje. Tokrat so inšpektorji ugol(")vili, da so dokončno odpravljene vse pomanjkljivosti, ki so jih ugotovili ob prvem pregledu [3. oktobra lani. Vrirt'ivanci in strokovno osebje so upali, da bo njihova nova hiša, v kateri bodo končno varovanci Jei^ka zaživeli pod eno streho, dovoljenje dobila '?.c prej. Izvajalec del, ljubljanski SCI» je najprej obljubljal, da bodo napake odpravili do novega leta, pa se je vse skupaj zavleklo. Tudi to ho pozabljeno, ko bo VDC .ležek preseljen v ncwe, lepe prc«tore. Sploh, ker so k temu, da bodo varovanci Ježka končno pod isto streho v le-pih prostorih, poleg MO Velenje in ministrstva za delo. dru/Hno in socialne zadeve pripomogli ludi Številni podjetniki in posamezniki, ki so v preteklih letih prispevali nemalo sponzorskih in donatorskih sredstev. Spisek bomo objavili v eni od naslednjih številk. Vpi^nedeljck pa smo se o poteku .selitve pt'ïgovarjali z Darjo Lesnjak. direktorico VDC sSaša, katerega del je ludi Ježek. življenje v novem JeîMu se je začeli) pmhujaii, kajne? »Zelo smo veseli, da smo končno dobili uporabno dovoljenje. Selitev ,se je začela takoj, ko smo dobili informacijo, da je vse urejeno, to pa je biJo prejšnji ponedeljek. Prvi se selijo varcïvanci zJenkovc 19, kjer je bilo doslej 15 gibalno nec^mejenih, lorej mobilnih varovancev, Te dni so veliko stvari iz prej.^njih prostorov ž.e prenesli v novo htóo, v njej iščejo svoje nove mize, sc navajajo na pr(»tor. Za nas je to velik in lep prostor, ki ho vanwancem přinesl novo kvaliteto bivanja.« Selili pa se httsíe s treh lokacij. Kako? »Trenutno pač bivajo naši varovanci na treh lokacijîih. Poleg že omenjene Jenkove 19 imamo prostore še na Kidričevi 23, v domu za varstvo odraslili, kjer je 6 varovancev, potem pa bomo selili šc tiste, ki so trenutno všoli s prilagojenim programom. Od lam bo k nam prišlo 7 varovancev. Skupaj Unno po tem imeli pod eno streho 30 varovancev.« /ili hosie^ede m nove prostorske miKjiosti sirili vašo dejavnost? » V prvi fazi je nc bomo širili, sajjezelo pestra Varovanci bodo po dolgem času s{x.'l skupaj, v istih prasiorih- Zato bodo pora-bïïï kar nekaj časa, da se navadijo na izdeUwanje naših izdeikiw, ki so utečeni. Potem pa bomo š-irili dejavnast izdeUwanja upo- rabnih predmetíw i/ gHne, lesii, posli kave svile in stekla.« Zafiotovo vsi .^-e ne vedo, kdo sploh so vasi varovanci? »Zagotovo vsi naših varovancev še ne poznajo. Čeprav nam je v zadnjem času lokalno okolje pi i predstavii%i že veliko pomagalo. Nasi var<5vanci st^ odrasle invn-lidne I'webe z motnjami v duševnem ali telesnem razvoju. Vsi so starejši od 18 let, niso več v šolskem sistemu. Namesto, da bi bili doma, obiskujejo storitev vodenega varsiva in zaposlitve pod posebnimi p(^goji,koi to imenujemo strokovno. Imamc^ delavnice, v katerih lahko ustvaijajo, imamo varstveni oddelek, kjer pcičivajo. Imamo pa tudi številne kreativne in športne prostočasne dejavnosti, kjer se lahko zabavajo. Znami obdclavnikihpreživijo8 ur, od 7. do 15. urv.« Koliko časa računate, da ho pote^ kala selitei' v nove pros/ore? »Naši varovanci potrebujejo svoj čas /a pre,selilev. Ne bomo prehudo hiteli, računamo pa, da se Iwmo do konca jnc.seca marca dokončno pn^selilL« ■ bš Večina premoženja vrnjena, ampak ... Na Upravni enoti Mo/iiievniili veano premoženja - Pri nemšenili zatknafi veliko ležav - Spreminjanje i)ra\ ne prakse - Za eno samo zadevo kar 42-krat sprenuiijen zahievek Postopki denacioa«ilizacije so večinomii sloveiiskii šibka točka, za kar pa dostikrat niso nič krive in dolžne upravne enote, ki odločajo na prvi stopnji, ( 'eprav veČina očitkov leti nanje, pa je za zamudo pri reševanju zahtevkov največkrat krivda drugje. To potrjujejo izkušnje Upravne enote Mtwirje skupaj s sedanjimi riC-merami, iz katerih sami .skoraj nc vidijo izhoda. Problematika jc, razumljivo, iz,-redno obsežna^ saj denacionaliza-cijski pcï>tcipki zajemaj o vračanje kmetijskih zemljišč in gospodarstev, gozdov, stanwanjskih hiš in poslwnih prostorov, stavbnih zemljišč, gospodarskih podjetij in premičnin. Skupno so na območju mtvirske upntvne enote prejeli 22f) zahtevkov, od tega 198 v njihovi pristojm'sti. Od sled- njih so jih rešili I9t), od tega 182 pravnomočno. Nerešenih jih je ostalo 16, od katerih jih je 8 v pritožbenem postopku, preostij-lih osem pa še rešujejo na prvi stopnji. Med slednjimi je 5 zadev vračila kmetijskih zemljišč, gozdov in premičnin, v dveh primerih gre za vračilo poslovnih prostorov, v enem pa za vračilo podjetja. Prav tako velja, da tudi pravnomočno zaključene zadeve še ne pt)menijo zaključene postopke, saj so za 8 takšnih prejeli zahtevek za obn.878 nemških marki7plačali3,2l7,5l5, odškodnina v obveznicah Slovenske iviškodninske družbe pa dosega 4.136.736 nemških mark. mJp Šoštanjsko ZLSD čaka pomlajevanje Mllojko I^lanil)erger je na čelu Obeinskcija o(ll)ora ZhvSD zamenjal Maiko Kompan Šoštanj - Na zboru članov Občinskega odbora ZLSD !so,šianj so za novega predsednika stranke izvolili Marka Kunipana, ki jc na tem mestu zamenjal Milnjk<» Plam herder, za podpredsednika pa Jureta Kndruna, člana Mladega fo- ruma ZLSD. Kol je povedal Kompan, izvolitev podpredsednika izvrši mladih ni naključje, saj želijo prav pomlajevanju siranke v Šašta-nju v prihodnje posvetili osrednjo pozornost in mladim dati več besede ob večji prepoznavnosti stranke v lokalnem okolju, kar je njihov drugi cilj. Pripravljati sc bodo začeli tudi že na lokalne volitve, ki bodo prihodnje leto. Na njih želijo odigral i eno vidnejših vlog. «To bomt) lahko dosegli le tako, da bomo tankočutno sledili dogajanju v okolju in se na tok dogodkov tudi primerno odzivali.« pravi novi predsednik. Tajnica stranke bo Še naprej Cvetka Dražnik Ledinek, na zboru pa so izvolili tudi dva-najstčlaa'sko predsedstvo občinskega obora. Vanj so bili izvoljeni: Hnnko .Sevčnikar, .limkn Zacirk(ivnik, Zdenko Slatnar, .Aiimipe Košarkoski, .Andrej Sevčnikar, Ivan Mevc, Mitja 1\irk. Danijel Tajnik. Ivan To-plišek. Branko Valíc, Mílojku Planílwrger in Vinko Ma rti novic, ■ mkp Marko Kompan: »Već pozor^ nosti bomo namenili prepoznavnosti stranke v lokal' nem okolju.» fïïTt^J^T^ S'V izdaja: Čas^ism aložniSka In RTV miiàJL^ dAJS)a, d.0.0. Vêlenie (thaja ob e^irtkth. Cena posameznega izvcHja je 300 SIT. meseCna naročnina 1 200 SFT. trimesečna naročnna $.450 STT. polletna naročnina 6.650 SIT. letna naročnina 12.600 SIT Uredništvo: 6otanju pravijo, da zaradi uvcdlxî novega iidloka ne pričakujejo večjih finančnih posledic, pač pa več reda na lem področju. Svetniki so osnutek sprejeli, nanj že na sami seji podali vrsto pripomb, v občinski upravi pa bodo te v pisni obliki sprejemali še deset dni. koininuilni prispevek |m> no\(^ni Uporabnikom se ne bo kaj dasil spremenilo. (ire le za prerazporeditev poprečnih stroškov izgradnje ki^munalnih naprav. S prerazporeditvijo in s pel odstotkov nižjo olajšavo, kot je bila v veljavi doslej, se višina obveznosti za investitorje ne bo bistveno spremenila. Razlika bo le v lem, da ho investilor celi^lno (Obveznost pe. I^ilrdili invesliťi)ski pii)grani /ii ť.KKO Ši'išianjski svetniki set brez kalcšnih posebnih pri[X)mb potrdili investicijski pro-gram za regijski Center za ravnanje z txl-padki Celje, krajše CCRO. Iz njega Izhaja, da znašajo obveznasii Občine Šoštanj letos in do leta 2007 skupaj 14.332.000 tolarjev. (ilavni namen naložbe, za katero se je odločilo 23 občin celjske regije, v katerih živi blizu 220.000 prebivalcev, je izvedba tehničnih pogojev za učinkovit sistem ravnanjaz odpadki v regiji, /a ta namen ho treba zgraditi: kompostarno za obdelavo ločeno zbranih bio razgradljivih odpadkciv,soriirnicoločenozbra-nih odpadkiTV (plastike, kovin, papirja, embalaže), novo i^nilagallščc Bukovžlak za preostanek odpadkov ter vso potrebno drugo inlhislrukturo. od upravne zgradbe do avtopridnice. Vredni")Sl celotnega projekta jc ocenjena na bilzu 20 milijonov evrov, od tega naj bisred^itva evropskega kohezij-skega sklada predstavljala blizu O milijonov evrov, 4.5 milijonov naj bi primaknila država, 3,5 milijonov evrov pa oléine pristopnice. Svel M prevcniho In v/^ojo v ccs(nen) prcnneln Na podlagi sprememb Zakona o varnosti v cestnem prometu morajo občinski sveti imenovali svete za preventivi^ in vzgojo v cestnem prometu, ki bodo na lokalni ravTij ocenjevali stanje varnosti v ccsst nem prometu in svet u občine predlagali v sprejem programe za varnost v cestnem prometu terskrbell za njihovo izvajanje. Ponekod ti svetu že delujejo, v Šoštanju pa so ga ustanovili v ponedeljek. Obenem so imenovali štiri člane, enega bodo v podjetju, ki vzdržuje šoštanjske ceste. V njem so: Matjaž Cesar in Martina KiKinin (predstavnika kv kalne skupnosti), Andrej Volk (predstavnik občinske uprave) in Zoran Stojko Krevzd (predstavnik policije). Vršilec dolžnosti ravnatelja bo župan Mnofiini so jo žo proj pixMllog, da hi l)il vi^siloc (lolžnosli ravniUolja novo soli^ ni^kdo iz ohrinski^ upravo, zdol iiajl)oli sprojeuiljiv Milena Krstič - Planine Šoštanj. 7. marca — Šošlanjski svetniki so na ponedeljkolezni že upokojili. ?.ivljcnje doma, med .štirimi stemimi, pa ni najbolj.še za njihovo zdravstveno stanje. Síínia Bere ko, siœr direktorica Zavoda RUJ, ki se ukvarja z usposabljanjem težje zapo.sljivih oseb, vodi civilno iniciativo, stvari pase i^dvijajo z veliko naglico: » Moram priznati, dasmozelo zadovoljni z novembrsko okroglo mizo. Na njej smo predstavili težave upt^rabni-kov psihiatričnih uslug v našem lokalnem okolju, ki do sedaj niso imeli ne možnosti informativne pisarne, dnevnega centra, ne skupin za samopomoč- Po tem srečanju se je takoj oblikovala skupina za samopt^moč. Ze od decembra se v njej srečujejo vsak ponedci jek^ za-enkrai še v prostorih Zavoda RUJ v domu učencev. Kot kaže, pa bo od meseca aprila letos potekala že v lastnih prost o rili. Na našo pobudo se je namreč Mestna občina Velenje odzvala zelo pozitivno, kar pomeni, da so nam že odobrili pn'fitore z^ svoje delovanje. Uporabniki psihiatrije bodo lahko v dnevnih aktivnostih v njih izboljševali kvaliteto življenja. Imamo pa stem možnosti za oblilqova-nje še ncwih skupin za samo-pom;^ tudi za druge ranljive skupine naših sokrajanov. Sodelovanje s pihiati ičnim dispanzerjem in civilno iniciativo teče zelo dobro, odobreno pa je tudi eno delovno mesto za strokovnega delavcassedmo stopnjo izobrazbe, ki bo dnevni center tudi vodil.« Uporabniki psihiatrije se ponedeljkovih srečanj .skupine zelo radi udeležujejo. »Ugotavljamo, da je mentalna higiena, čustvena skrb, pogovor z ljudmi, že to. da jih kdo posluša, izjemno pomembno. 'Ib je zelo velik del zdravljenja,« dodaja Sonja Bercko, ki je ob koncu povedala: »Rada bi se zahvalila pit-membnim ljudem, ki so v tej akcij i veliko prispevali. Najprej Francu Severju, ki se je ves čas zelo aktivno prizadeval za ta dnevni center, saj ima smisel in posluh za ljudi. Hvala tiidi i^ospodu Darku Lihtent»kerju in Petru Kovaču, Nev^nki LempI in Nadi Krautlwgeriz MO Velenje. To so ključni ljudje, ki so pomagali i, da so se stvari začele premikati in da se bodo, kol kaže, uredile.« Ob koncu še to. Po tem, ko smo mediji poročali o novembrski okrogli mizi in težavah psihiatričnih bolnikov, se je na civilno iniciativo obrnil zasebnik Roman Streliar iz I^Hlkr^ja pri Velenju. Namesto daril in voščilnic ob novem letu je za opremljanje dnevnega centra namenil 500 tisoč tolarjev. To pa so tako lepe geste, da sežejo v srce tudi nam, novinarjem! ■ Bojana Špegei AVTO VELENJE d.0.0. TEHNIČNI PREGLEDI, TRGOVINA IN STORITVE 0.0.0. Koroâka cesta 64,3320 VelefijB Tetefon: 031 227444 razpisuje prosto delovno mesto: PRALCA OSEBNIH VOZIL Pogoji: - osnovna šola Pisne vloge z ustreznimi dokazili Ktšijřte na sedež podletja! 4 UTRIP 10. marca 2005 m OD Si€D€ DO JOk\tf\ - ÇMCT 111 DOMOVIIMA Smlii. 2. mana Vlada je obiskala Pomurjc. ki vedno lx)lj caplja za najbolj razvitimi deli di^yvo. poleg lega pa se olepa ležavami v leksiilni in-dusiriji. Predsednik Janez Janša je ob (em dejal- da si bodo prizadevali. da hI Pomurje v prihodnjih Ilirih letih vendarle bolj sledilo razvoju («ralega dela države- Raz-vilosi Pomurja dosega 70 odstotkov slovenskega pí^vpreíja,v naslednjih í^tiríh letih pa bi l>ik> ireba la razkorak /rmanjšaii- Po podaïkilî Zavoda zaposlovanje v Sloveniji najbolj primanjkuje sirokwnjaktw lehniénih smeri, kemikov, farmaecviw in ućiieljcv, pcwanjkarjc delavcev oMutljo predvsem v dejavnostih, kjer je zahlevana vISja stopnja izobrazbe. S hudim pomanjkanjem se sooCajo tudi v ztlravstvu. kjer bi p4>lrelxwall kar 700 zdravnikl)nia. 5. mar< a Slovenija ni niti ena od najpomembnejših proizvajalk drog. niti ena najpi'imcmbneiših tranzitnih držav tihotapljenje preptwede-nih drog. niti ena Izmed driav, kjcrbi bilo pranje denarja i^emno pcreCe vprašanje, ugotavlja letno poroCIlo o slraiegiji za medna-rt^dni nadzor nad drogami, ki ga je danes objavil ameriški State Department. Vendar pa je njena budnost potrebna, saj leži na enem od krakc"w tako Imenovane Balkanske poti. preko katere se odvija velik pretok drt^g z. Bližnjega vzJicîda v Evropo. položaj žensk v svetu seje v primerjavi s slanjem pred desetimi let poslabšal, pravi glavno sporoCilo mednarodne organizacije 73 pravice žensk WED(>, ki so ga predstavili /družením narodom. Eno najK^Ij pereCih vprašanj je nasilje nad ženskami v partnerskem i^dno&u. Čemur je irposlav-Ijejiih kar dve ireljiiii žensk. V ZDA tako kar31 <^dstotkovparl-nerjev spolno zlorablja svoje žen- ske. /animivo je. da se je položaj žensk pc^slabSal. kljub temu da je slevilo držav, ki st) ratificirale Kon-venciji> o (îdpravl v.seh vrsi diskriminacije proti ženskam iz leta 1970. naraski Iz 146 na 170. Ver-jetno pravveCje osvešCanje žensk 5ele odstira te doslej prikrile te?.avc- Povejmc" še, da so med ne-podpisnicami Ktmvencije še zmeraj tudi /DA. ki si paC nekatere pravice žensk (recimo do splava) razlagajo po svoje. Nedelja, (i. inarca Na gori Sabotin. po kateri poteka mejna črta z [talijem, je skupina ljudi izvelikilt kamnitih blokov znova sestavila napis Na? Tito. Akcijo naj bi i/vedki okrog 50 ljudi 7 Goriškega. Idrijskega in Ajdovskega, in sicer skupaj s Slovenci ItHlfji"^. Napis je vse od konca 2. svetovne vojnc dožjvljal popravke. Izvirniku Tito so v 70- letih dodali besedo NaŠ. ob osamosvojitvi Slovenije so kamne preoblikovali v napis SLO, zatem ponovno v Nas Tito in ob vstopu Slovenije v EU nazaj vSLX). Napis nad Novo Gorico je d^lg približno IOÍ) in visok 25 melrtw, posamezni kamni pa tehiajo 5t) kilogramov in vec. V Bovcu sta se nenapovedano sešla slovenski premier Janez Janša in njegov hrvaški kolega Ivo Sanader. Aktualnih icm jima seveda ni manjkalo, saj je med drŽavama kar kopica nerci^enih dilem, ki se fj^ nekaj let prelagajo l mize na mizo in se zlorabljajo za preusmerjanje pozornosti množic od l>olj zahievnih tem. OCiino pa sta s skTivnostnim srcCanjem hotela pred javnastjo prikrili, da tudi kakšnih pametnih rešitev z.aen-krat še ni mogoCc sprejeti. Pon(*(lelj<*k. 7. marca Minister za zdravje Andrej Brucan je ustimovil nov strokovni svet (Še eden, s katerim maha vlada). Z iijegtjvo |X)iiioCjo bo za pawelovalno telo - naj bi bila izvedena zdrav.slvena relorma. ka- tere strateške smernice si) zapisane v koalicijski pogodbi nove vlade. Član novega slroktwnega .s\vta in (so)avtor kt^alicijske p^i-godbeje ludi Franc Košir, ki se bo menda kmalu vn(WiC aktiviral tudi v upravlianje Zavoda za zdravstveno zavarcwanje Slovenije. Torek. B. marca In:5tjtut za varovanje zdravja je ob dnevu žena predstavil pome mbnej-še zdravstvene kazalce žensk v Skweniji. ?!easke po njihovih podatkih veC obolevajo za grifío in pljuêniax prizadenejo jih oicužbe rodil in spolno prenos* Ijive bolezni, pogosicje kol moški se okužijo s teianus<^m. Mlade ženske najpogosteje umrejo zaradi raka. sledijo prometne nezgode in samomori. Kar piilovica vseh umrlih zaradi raka, najpogosteje raka dojk. je žensk srednje generacije. Sicer pa so ženske bc'ilj zdrave kťJt mt^ški. ob n>jstvu je njihova priCakíwana ŽK-Ijenjska doba daljša za 8 lel. Konec septembra 2004 je v Sloveniji živelo 1.020.432 žensk, to je dobrih 51 % cclotnega prebivalstva. Vsaki 13-je bilo ime Marija ir. vsaka 173. se je pisala Novak. Lrta 2fX)3 je bila ženska, koje piv vila prvega otroka, stara v povprečju 27^3 leia in je Imela v rodni dobi le 1.2 otroka. Leta 2()t)4se je v povprečju prviC poroCOa pri 27,5 letih, Leta 20i)3 je dipU^miralo 8.494 žensk, lo je 61 % vseh diplomantov, in dobili smo 152 doktoric znanosti, karje bilo 41,4^-vseh, ki so leta 2003 itt^klorira 11. loda uspeSnost žensk se potem tu konCa, saj jih zjnanjka na vodilnih mestih In v pt^hiiki, njihcwe p.aCe zj enaka delovna mosta za-i^tajajo za moškimi, zjiradi nasilja v družini so ogrožena vrsta in za Številne madste usposobljene predvsem za kuhinjo in posteljo. žabjo- perspektiva Decentralizacija po vladno: eniirat zaseda tu, drugič tam I Premier slisnil roko \'elenjranii \ MuRSki Soboti - Tucfi v regijski škofiji, a ne o sedožu - i^roli Dolenjski j I pod celjskim lirihovlein - Žene podpirajo i.ri vogale lilŘe in poinijo Varne liise | I.ahko hi rekla, da je nova vludu rea naredila korak naprej, (z Ljubljane se je lUHta/a po bolj odročnih krtijih naj^e deře/fctí. Ih Jífwai je rdaj zasedjila v našem najmanj razviicrn predcíu. Vsaka država pač ima sroj vzhod: pa čeprav ni na ju^i. amjmk na savmi. In Če se minisni v LjfihljanisJaho srečujejo z našimi ljudmi^ se je fini minister vsaj z enim Vdenjčanom srečal med obiskom v Ihmurju. S/jnim možem Mure Bo-nuom Mehom. /Nekateri upajo, da ho nje^iA-emu podjetju bolj si cvetela pomlad vsaj po obisku dokaj i)omladansko zasnovane vlade. Nasp/oh vse Fomiďjc od lega obiska pričakuje à (dežno moč, da skdijxj njem nji' hovemn ohmoćjri pravi preobrat. Ko hi bi/o le del vye^'o te^a res, saj je to obmoČjt res "bogit za hrbtom«, in našim dosedanjim politikom itidi. hi čispniv so ime/i nekateri rned njimi uim svoje oirvškt korenine, f V že m tem sevtj^yvziiodnem deki Slovenije ne ÍKimo dobili nikakršnedríiivne mtanove, futj hi dobili \-saj cerkveno, liidi lu m/j hi ustanoviliŠkapjo. Nekako likratf kot na našem območju^ čepravcerheni dosiojans[\e'iildj>ra' vi jo. da je t^i, celjska, na območju sedanje mariborske škojije najbolj zrela*'. Ob tem, ko govorijo o tej naši Škofiji, nL^em zasledil, da hi kje ptiiegniH predlogu velenjskega h (pana, ki so mu pritrdili tiuli dnigi na območju Suše, da bi bil sedež le celjske Škofije v Gornjem Or^du. Ker .K Zítradi z}^}dovine topaČspodobi. In zaradi decentralizacije celjske .statistične regije. In ko enij^n'orijo o "presitem'' delu Slovenije, kise ini okoli Ljubljane, in lačnem, kimzen severovzhodnega konca zajema še območje ob Dravi tja do Koroške, lahko govorimo tudi o presitih ljudeh, ki ne x^edo. kam z denarjem, in o takih, za katere se čudimo, kako povežejo začttek meseca s koncem, ^íed j)rve gotovo sodijo najrazUčnejši menedzerji, ki si delijo plače, da .ve na\'adnim ljudem zvrti v ^mi Naiholj pa liudi mo- tijo astrořiomsko visoke otljjnrvnine. Nekateri za st/mo en dan dobijo večjo odpravnino kot navadni delavci zaslužijo i' letu ali celo v veČ letih. Saj ne, da bi ljudje zagovarjali politiko enakiJi Želodcev, ampak neke meje pa vseeno morajo hiti. '/.e zaradi dobrega okusa, Če o morali pri nas ze ne moremo več gcA onti. In kot na te pripumbe odgfA 'a/jajo nekateri znani menedzerji, lahko znox-a spoznavamo, da vrana vrani ne izkljuje oči. Vedno najdejo iz^vore. da je slišali, da je vse v redit Da ho jm kdo od takim Ji/H)djetnikoi-'< sam rekel, da je taka odpnivnina res prexisokn, pa tudi ne hmo dočakali. Stij v pravljici p»/ vendarle ne živimo, ie dni pa .smo .slišali, da je malo slvamejši načrt, da bi območje Saše in Koroške malo bolje prometno povezali z jugovzíu>dnim delom Slovenije in flnuŠko. ISvropa naj hi vendarle pokazala nuilo več razumevanja Zít to evropsko prometno os, ki predvideva tudi izgradit jo nove trase ceste od zahodnegf^t do jtànega dela Celja : to je od konca seda rye vezne ceste do zahodnuga avtocestnega iJriključka čezsir\'injsko železnico in Savinjo ter pod Anskim vrhom do ceste proti La.^kemu. Če bo Eiropa primaknila denar ti al i za izdelavo projektov, ne le za samo gradnjo, jiotem bo ta načrt .weda relativno kvialu tiresničljn: Mnoge) rnanj svečano (in hnqmo) kot pred leti pa smo v torek f?rosla-vili mednarodni dan žena. lamy kjer.so ga Še sploh slavili, liidi temu pn/z-nlhI časi niso več /uijbolj naklorijerii, saj mtI riehneri radi dajo rdeči/rred^ znak, Pa bi mu Še morali dati veljavo/Je že res da ženskam še vedno priznavamo, da podpirajo tri hišne vogak, a vodenja podjetij ali kakšnih dnižh jim Še vedno redko zaupartîo. Ali pa politike. In kakšen odnos imajo mnogi zirkonskipimnerji do njih, kažejo Uidipolne Vame hiŠe. Tudi tut tuišem območju. m k 1 »Nevarni« ljudje Katja Qšíjak Teh nekaj odstavkovpi^arije je nastalo skupaj z nasmehom izz)'anim zaradi neurtmosii, ki veliko povedo o nas^i majhnosti BHo jepred tedno uU dvema - pa to ni niti tako zelo važno. Lahko bi bilo kadarkoli. Ce dobro pomislim, je bilo že tisočkrat prej. \^edno znova in zno\ v se fwnavlja. odkar se nam Zemlj'J vrti Ki)lumnLstku je v prilogi osrednjega slovenskega dnc\mika izražala ^ojo 2askrbljeru)si nad nevarnostmi, ki z Ijrd^ljanskih ulic prežijo na nič hudega shiteČega meščima in nwščanhh Brala .sem njene vrstice in se spmšeK^ala: mar živiva v istem mesSUt? Razumela sem, da si avtorica komajda upa iz hiše in še to le of)o'druif ko je^once v zenitu, ter samo po glavnih poteh, Iger je gotovo veliko uglednih, sjyo.štovanih, nem^vmih ljudi Ihnovipa, kol da mesto obsedejo demoni, vampirji^ kloša/ji, alkoholiki, džankiji in druga škodlji]'a golazen. Ljubljančanka se Ix^ji nevamdi ljudi, kraje)' in časov. Bežtiti mora. se izogibati nepravih ljudi rut nepravem mestu ob nepravem časti. Ibznam kar nekt/jprimerov in žrtev jízičnih obračunov, tattin terposkuscA' posilstva. Vem, da se na ulicah dodajajo tudi hude stvari, saj sem kakšno doživela celo na svoji koži A še zdaleč ne povezujem tega z Ljrdiljano, poh'aryenimi, drttgo-txjzrednimi prehivttlci, t. i klo.šurji, alkoholiki in džankiji Ker tudi kadar je nekdo vse troje od naštetega (alt še kaj zraven), to ne pomeni da na ulici preži za prCsStrašenimi deklicami jih raipt/da in krade torbice. Eden je tak in drugi spet rti. Pn'i vljudno prayi za cigareto, drugi si bo njjepostregel z derurmlco. Kategorizacija odpade! Izkaže se. ái nam potrebo po prvdalčkanju »ne\-amih^ ljudi vzbudi strait. Strah na osnovi ene izkuštxje, trwrda celo posredova tie prek črne kronike, je dovolj da si začnemo ustvarjati rM(\'idezno množico sovražtiikov. Horda zamišljenih hudobcev lahko jxr.stane celo tako močna, da začne omejevati našo svobodo, da ne tipamo veČ na kavo, se izogibamo temačnih ulic in su.mljt\'ili tip/državljanov se je treba boriti A ne s »čiščenjitK tdic, pokrajin ali držav, ki rurs tako ali tako spremljajo že od začetka zgodovine. Kv/ se strinjamo, da zaradi njih nič lepše ne živimo. Pnwzaprav, /wsprotno, ugouîvfjamo. kako nesmiselna, kntta in blazna so (bila) ta dejanja, storjena iz strahu pred... Za naročnike kar 9 številk zastonj! i2tori$ltte *jQOórosti U (9) imo[o noroCnU ledrťka Mol Ne vabi Id dostcM na dom ornpak tudi nQ}a cena. PfaQo celoletne naro&^lne vem prInaSa kardevc) Stevfik zostor^. Za norofnlte pc so ugodni tudi cm malih oglasov In zahval, izkorlsttte dobra poniidbo. In kako se lahko noročite na Naš čas? Pokličite 03/898 17 51. Nmčili UMo poiltM tvdl #q «-««ttt: 9re$S(g>ii»C8S4l. 90 taiau 03/ Bf7 M 43 ail na naslon, nan^a 2a. 3321 vaianli. 10. marca 2005 «wifJLS AKTUALNO ERIGo se podaja na tuje VMCa), liisUlnl za ekološko raziskave Velenje, se podaja na Ulje - V pripravi lokalni ekoioški akdjski plan sanacije okoija v crnogorski ol)cini Plevlja-lYosloi' je v marsičem p(Hlol)en Šaleški dolini pred ekološko sanacijo Mitena Krstič - PJaninc Nobena skrivniTsl ni, dnse ju ERICo, InSiilut za ckokiSkc raziskave Velenje, pred kakšnima dvema letoma, najbrž pa že prej, znašel v preeej iC/^kem polo^.aju. Navezanimi na dva od šlirih ust an ovil cij C v, Ibrmoelek-tramo Šoštanj in PremogtTvnik Velenje, sc je po ekološki sanaciji Šaleške doline no zmanjšala. V praksi je to pomenilo manj denarja Na drugi slani sc je skokovito povečevalo število zaposlenih, nove naložbe, ki so se jih lotili, pa je bilo ludi îreba pokriti. Danes se Erieo, lako vsaj zagotavlja direklor maj». Marko Mavec, pi'>časi a vztrajno »pobira.« nove trge, zunaj Šaleške doline in zunaj meja Slovenije, V drugi poUwici marca bo Erico prisoten v Orni gori, v občini Plevlja, kjer se soočajo z enakimi ekološkimi vprašanji, kot seje Šaleška dolina srečevala pred dvajsetimi leii. Kako je z i^^uho? Kako ste poslovati? «vŠaleška dolina je v preteklosti namenjala ogromno denarja za ekološko sanacijo. Danes je dolina videti popolnoma drugačna, kot je bila pred leii. Velika vlaganja niso več potrebna, temu primerno pa so se v Šaleški dolini zmanjšale tudi potrebe po našem delu in znanju. Dejstvo je, da je zaradi tega prišlo v Ericu dn te^av, a smo jih lani pričeli uspešno nadomeščati z iskanjem novih trgov. Sredi lela smo imeli precej teřav z likvidnostjo, proti koncu leta pa so se stvari obrnile na bt>-Ije. Izredno aspešna sta bila zadnja dva mcseca. ki sla tudi pript^mogla, da izguba konec leta ni bila laka, koi seje nakazovala poleti. Ni pa nam žal uspelo leta končati pozitivno. Iz^bo, ki jc nastala, bomo pokrili s prenesenim piîslovanjem iz prejšnjih let. Za uspeh pa štejem tudi lo, da smo lani bistveno zmanjšali sinčke» racionalizirali delo v takoimenovanih skupnih službah, predvsem pa smo se podali na druge îrge.« Po dveh let iii je treba povedali tudi, koliko je bilo vaše navdušenje za analize kloramîcnikola v mleku realno? Navsezadnje se je ERICo v novo naložbo—laboratorij-podal tudiza lo. ker je pričakoval od tega posla veliko denarja? Je stvar zdaj stekla ali pa vas morda sploh ne zanima več? »Pred dvema letoma je bila afera s kloramťenikolt)m v mleku za Slovenijo velika in aktualna reč. Danes, ko Slovenija deluje skladno z evropskimi normami, ne gre več za lako veliko stvar, lašpekcij&kihvzorcev, ki bi prišli v pošlev za analize pri nas, jc na letni ravni le kakšnih sto. Oprema, ki je bila kupljena, šlo je za tekt^inski kromaiograíz masnim speklomeu-om in oprema v organski del laboratorija, pa ni namenjena samo kloramfenikolu. Z njo je mogoče delali ludi druse stvari. Zato smo začeli uvajati nove metode, predvsem metode določanja pesticidov v različnih v/orcih. kar je po novi evropski zakonodaji vedno bolj aktualno. Na tem področju pričakujemo kar nekaj dela, ne pa toliko, kot se je ocenjevalo, da g«i bo s kloramfenikolom.« Manj vas je v instiUHu. Sekateri so odšli sami. Koliko vas je pravzaprav danes? «Trenutno oseminpetdeset. Osem manj, kot nas je bilo. V administraciji, Če se lahko lako izrazim, smovključnoz menoj štirje.« Je Število zpposlmih zfJoj opti' maitto? Se razmišljate o ztiutnjš^-anju? »O tem ne razmišljamo več, ampak kvečjemu o tem, da bi bilo treba, če bi uspeli pridobili kak velik posel, koga šc zapi^sliti. Trenutno je največja naloga, ki nas čaka. vzpostavitev ustreznega sistema nagrajevanja, ki bo zaposlene spodbujal k pridobivanju poslov in jih motKiral za la'itno pokrivanje posameznih projektov. Sicer pa je treba poudariti, da imajo zaposleni ogromno izjemno strokovnega znanja in to je eden največjih potencialov, ki jih ima Erico. Kje in s čim pa mislite v hodnje nadomeščati luhijo, ki je iiastala z n/niko/n 7'i:S in Pre/nogov/iika Velenje iz mca? »Z odpiranjem, s prodajo naših storitev drugod po Sloveniji in zunaj njenih meja. Predvsem pa na trgu iščemo posel, ne čakamo več, da posel najde nas.« To ste rekli tadi, ko ste prišli v Erico za direktorja. Ste že našli kakšen posel zunaj meja? »Smo, ampak če dovolite, bi najprej povedal, kako smo se lega lotili- Med drugim smo se povezali z avstrijsko družbo Entcrpri-se support, s katero proučujemo avstrijski trg, ter s Ktiroškim centrom za inovacije in leh-nologijo- Na italijaaskem tržišču smo se povezali s llrmo Ocokarsl. Res je, da s lem zaenkrat Se nismo pridobili nobenega konkretnega posla, vendar pa preko obeh pridobivamo izkušnje in in-ftwmacije o za nas vsekakor potencial- Mag. Marko Mavec: »Ne Čakamo več, da posel najde nas.» nih tržiščih. Uspelo pa nam je sklenili posel v (Yni gori.« Za kaj gre? «Z občino Plevlja smo podpisali po-giidbo o pripravi lokalnega ekološkega akcijskega plana sanacije okolja. Ore za prostor, kijev marsičem podoben Šaleški dohni pred tridesetimi leti. Imajo premogovnik, odprti kop, s približno milijon tonami lelne proizvodnje, in elektrarno z 250 megavaiov inštalirane moči. Lahko bi rekli, da gre za model Velenja v malem. Problematika, kise tam pojavlja, pa je popolnoma enaka, kol je bila v Velenju. Na elektrarni nimajo naprav za odžveplja-nje dimnih plinov, kar pomeni izredno onesnažen zrak; sistem transporta pepela vodi direktno v vodotok, kar po meni izjemno visok pM in onesnaževanje voda ... 'Ibrej nekaj podobnega, kol je bilo pred sanacijo pri nas. Naša naloga je izdelati presek trenutnega stanja v občini Plevlja in pripraviti akcijski načrt sanacije okolja. Nalogo naj bi izvedli v naslednjih šestnajstih mesecih,« K(fliko pa je težak ta posel in kako Je .v plačilom? »Projekt je vreden približno ^JíI tisoč evrov. Za nas je. za začelek, lo lepa vsota.« Kiiko pa ste sploh prišli v Pievljo in Čmo goro? »Crna gora je nekako, kako naj rečem, projekt, ki sem ga v ERlCo prinesel iz Premogovnika Velenje, kjer sem delal na področju rudarskih škod. Preko te službe so bili .s premogovnikom Plevlja navezani prvi stiki, sledili so stiki z njihovim elektrogospodarstvom in z občino. Tako se je začelo, končalo pa s podpisom pogodbe.« Gre zdaj ekipa Erica tja? »Pogodbo smo podpisali, avans pričakujemo v dveh lednih. Računamo. da bomo v drugi polovici marca odšli v Crno goro in začeli projekt konkretno i/vaj a t i,« Dohra priloénosf za naprej po državah bivše Jugosla vije ? »Vsekakor.« Izračunajte si dohodnino Znana je lestvica za odnu^ro dotio(]nine za leto 2(K)4 - Napoved je oddali (k) 31. nuirca - Kdo komii: vi državi ali dižava vani? Milena Krstič - Planine V marcu nas čaka pomembna dolžnost, ki jo imamo do države, oddaja napovedi za dohodnino za lelo 2(K)4. V nobenem primeru se ne splača pozabiti na to. Za pravočasno oddano napoved se bo štelo, če bo do davčnih organov prispela najpozneje 31. marca. Poli do tja pa je več: osebno, po pošli ali - letos drugič zapored - po e-pušii. Nekateri so si tisto, kar jih potem, ko so znani vsi podatki - o njihovih prejemkih v letu 201)4, o cilajšavah in lestvici, ki jo objavi država, že izračunali (bcxlisi "peš*', bodisi s pomočjo programov, ki so voljo na internetu), kdo komu še kaj dt)l-guje. Cc vam izpolnjevanje (in računanje) ne gresta od rok, lahko za lo zaprosile koga, ki je lega vešč. Lahko pa se - za primerno »odškodnino« - obrnete ludi na katerega od davčnih svetovalcev, na družbe, ki se ukvarjajo s lem. Vedeli pa je ireba, da za pravilnost podatkov s svojim podpisom odgovarjale sami in ne lisii, ki je vaš obrazec izpolnil. Najpomembnejše vprašanje pa je la čas to, ali bi>sie dobili od države kaj vrnjenega, ker ste ji med lotom z akontacijo plačali preveč, ali pa bo treba državi še kaj odmeriti, ker ste med letom plačali premalo. Finančno ministrstvo je že pred časom objavilo podatke o poprečni leini plači zapíwjenih v leiu 2ÍÍ04 iii Icslvico za odmero dohodnine in olajšiive. Obrazci, kamor boste vpisali svoje podatke in jih lako vpisane tudi i>ddali, so že nekaj časa na voljo v vseh papirnicah, pred Časom pa smo po en izv(xl obrazca dodali ludi Naši.^mu času. ( e ga niste shranili, bo treba po novega. Poprečna plača: 3.210.852 tolarjev Statistiki so izračunali, daje poprečna plača zaposlenih v letu 2004 znašala .1,210.852 tolarjev. Splošna olajšava, ki sojo v višini 11 odstotkov poprečne plače deležni vsi zavezanci, znaša za lelo 2004 3.^3.194 tolarjev. To pomeni, da tisti posamezniki, ki lansko lei(^ z bruto obdavčljivim dohodkom niso presegli tega zneska, so torej zaslužili manj, dohodnine ne bodo plačali. Tem napovedi ludi ni treba oddali, razen če so med lelom za katerega od prejemkcw plačali akontacijo dolnxlnine. Olajšave za leto 2004 Zakon v 8. členu priznava olajšavo invalidom s lOOn^dstolno lelesno okvaro v višini llX) odstotkov poprečne lelne plače tolarjev); učencem in Študentom za prejemke, dosežene z opravljanjem dela preko šludent.skih in mladinskih servisov, pa v višini 40 odstotkov pi^prečne plače (1.284.341 lolaijev). Starejšim od 6.S let dohodninski zakon priznava ludi 8-odslotno olajšavo (255.868 tolarjev). Olajšava za enega otroka in vsakega drugega vzdrževanega družinskega člana zjiaša 321.085 tolarjev (10 % poprečne plače); za dva otroka 802.713 tolaijev (10 % -H 15 %),za tri 1.444.883 lolarjev (10 % -H 15 % + 20 %j, za štiri otroke 2.247.596 tolarjev ( 10 + 15 % + 20 % + 25 %), za pet otrok pa 3.210.852 tolarjev (10 % + 15 %+2i)%+25%+ 30 %). Za vsakega nadaljnjega otroka se olajšava poveča enako kot v zgoraj navedenih primerih. Olajšava za vzdrževanje motenega otroka v višini 50 odstotkov poprečne plače pa znaša 1.605.426 lolarjev. Kako računamo? če boste računali **po pešpoti"— in marsikdo bo - napravile takole: Najprej seštejte vse lanske bruto za.služke; plače, bonitete, regres, avtorski honorar, udeležba pri dobičku... Od vsote, ki jo dobite, odštejte plačane obvezne prispevke za socialno varnost ter normi- rane stroške avtorskega honorarja (če ste ga seveda imeli). Tako dobile osnovo za dohodnino. Zmanjšjilejo lako, da odšlejete največ 3 % (če imate za toliko tistih računov, ki zmanjšujejo osnovo-zdravila, adaptacije,reševanje sianovanj-skega vprašanja...), odštejeie spK^tšno olajšavo (ta je za vse enaka) v višini 353.194 tolarjev in odšlejete olajšave za otroke in vzdrževane drui^inske člane. Tako sle prišli do zmanjšane osnove. Zdaj pogledale v lestvico za odmero dohodnine. Najprej morate ugoti>viti, v kateri razred sodite (lo poiščete v prvih dveh siolpcih: nad -do), potem pa na osnovi lega izračunale svojo dohodnino. Znesek, ki ste ga dobili, primerjajte z vsoto, ki sle p med letom že plačali. Drugače: od izračunane dohivinine odštejte že plačano akontacij(X C'e je rezultat plus, pomeni, da bo treba državi loliko še poravnati. Će je rezultat minus, pa bo 10 pomenilo, da sle plačali med leiom večkot bi bilo treba, in boste loliko dobili od države vrnjeno. To je vse. Dobro računajte! Lestvica za odmero dohodnine če znaša letna itsnova znaša davek nad do 1.594.560 17% 1.594.560 SIT 3.189.117 271.073 SIT -h 35 % nad 1.594.560 3.189.-117 srr 4.783.679 829. ] 68 SIT -h 37 % nad 3.189.117 4.783.679 SI P 6.378.235 1.419.158 SIT + 40 % nad4.783.679 6.378.235 SIT 9.567.353 2.Q56.982 SIT + 45 % nad 6.378.235 9.567.353 3.492.085 SIT + 50 % nad 9.567..353 GOSPODARSTVO iO. marca 2005 100-odstotne odpravnine? M ( iul) jo vsciiii zai)()sl(^iiiin v družbi M ( lul) v likvklac iji konec febi uarja odpovíxlfil (!(^loviio raziiicrjc - Čo no bi [)ilo 32 izrotliiiti odpovedi, do le^jci ne l)i [)risl() Bojana Speget Velenje - Lansko leto, I. decembra, je teksiilno podjcijc M duh začelo likvidacijski postopek. Tak(^ st*^ sc nekaj dni pred icm naskupScini pc^djctja odločiti delničaijj.saj zaradi nckajloinlh Imančnih ležav nist) več videli drugačne re.^ilve. Do likvidacije podjetja M club torej ni prišli^ po sodni poti, amp»k prostovoljno, kar je velika ra/lika. Sploh pri vodenju pi")slopka likvidacije. Upravitelj likvidacijskega postopka je dolgoletni direktor Maijan (.mberšck, ki seje upokiv jil, delo likvidacijskega upravitelja pa opravlja brezplačno. Ob nai>cni srečajiju je še enkrat poudaril. da so se trudili, da čim več nekdaj zaptxslcnim zagotovijo delo v novo usianovljcnem podjetju Grupa Eura» ki kapitalsko ni pove/anoz M clubom. Za 50 ljudi so delo v njem tudi zago-tcwili. Mutjan (iaIwrSek pa nam je odgovoril še na nekaj aktualnih v^ra^anj. (rovonh seje ie, do inonla tikvi' dacijs'ki ptfsUfpfk M cfliha m bo itspaši^tt in da sv hosie odločili za xítraj. Pa vendaríe se /liste. Zo' kaj? »Ta trenutek nikakor ne, saj ie nimamo vseh pi^datkov. Vsi finančni delavci M cluba so nas namreč zaradi izrednih odpovedi delovnega razmeija zapustili, zato sem moral popolnoma na novo organizirali ekipo, ki ugotavlja finančno stanje podjetja. Računam, da bo bilanca pripravljena v dveh tednih. Na osnovi bilance bomo ugotwili. koliko je vrednost M cluba v likvidaciji. Seveda pa je vse odvi.sno, za kakSno vrednost bo mogoče premoženje prodali. Računamo, da bomo pri tem uspc.šni, da bomo lahko poplačali upnike in uspešno končali likvidacijo. Če pa premoženje ne bo prodano po ceni, na katero računamo, bomo po/vali vse upnike, da se delu plačila v enakem od-mv>u odpovejo. In tudi tako bi laliko uspešno končali likvidacijo. To je Se vedno veliko boljša opcija kol stečaj, ki bi pomenil ponovne stroške pri uvedbi postopka. Za pripravo bilance sem angažiral zelo znanega finančnega sirokovnjaka, zato nič ne ho narejeno »preko prsta«." Vsef» zap^ísieni/tt pa sie že konec januarja vročili <)dpdkup.« Kf) sirnj se tik pred uvedlHf likvidacijskega postopka pogovarjali o hlůfiin-ni znamki M chd>, ste mi rekli, da jo želite obdrfffti pri iivljeiyu. Kaj bo sedaj z njo? »V ponedeljek smo uspešno pripeljali do konca pogovore z lastniki mwc drui^be ( i rupa Ura, d. o. o. Dogovorili smo se, da bodo blagovno znamko odkupili. To daje tej družbi možjiosl pridobivanja tistih p<^slw, ki jih je imel M club že dogovorjene. Lahko pa povem, da bo tudi Ic-los v Velenju Vip Cup turnir in da bo na njem še vedno prisotna blagovna znamka M dub.« Ravno Vip Ctip turnirje, ki ste jih pripravljah íttdi v času^ ko je podjetje p(Kslovno ie tonilo, vam marsikdo očita ktn imdnano «72-kawvat^e moči. Vi pa trdite^ da sfe z njimi vettno xfishtzih. >»B)novno b^^m poudaril -Če ne bi pripravljali Vip Cup lumirjcv, M cluba že pred tremi leti ne bi bilo več!« Blagovna znamka M club in VIP CUP ostajata Nova leksiilna di užba (li upa Kura je začela dek)\aii v lorek -50 ljudi zaposlili za ne(k)locen eas Velenje - V torek, 8. marca, je uradno začela delovati nova družba Grupa Cura, d. o. o., ki je registrirana v Gradu na Cjoričkem, kjer je imela družba M club v likvidaciji obrat. Nova družba ga je v ponedeljek s podpisom pogodbe o najemu prcv/ela v najem. V Velenju bo poslovna enota nove družbe, prav tako v nekdanjih prostorih M cluba, tu pa bo imela pisarno tudi direktorica Marjetkđ Gaheršek - Golež. V torek proizvodnja v Velenju na približno tretjini nekdanjih proizvodnih prostoriw M cluba še ni stekla, saj so še opravljali servise na opremi. Včeraj pa je za šivalne stroje in MESTNA OBČINA VELENJE Umd župana in splošnih zaďev Na podlagi 28. Člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS št. 110/02,8/03 -popravek in 56/03) Mestna občina Velenje, Urad za okolje in prostor sklicuje PROSTORSKO KONFERENCO ki bo V sredo, 16. marca 2005, s pričctkom ob 16. uri v sejni dvorani Mestne občine Velenje, Titov trg 1, Velenje Na prostorski konferenci bo predstavljen delovni osnutek programa priprave LOKACIJSKEGA NAČRTA STANOVANJSKE CONE VINSKA GORA 2. Udcležend prostorske konference, ki predložijo dokazilo, da zastopajo organ, organizacijo, društvo ali dnigo pravno osebo, lahko na prostorski konferenci dajo svoja priporočila in usmeritve v zvezi s pripravo navedenega prostorskega akta vpisni obliki ali ustno na zapisnik. k drugim delom, kí so potrebna za pripravo in potek tekstilne proizvodnje, tako v Velenju kol Gradu spet sedlo 50 nekdaj zaposlenih v M clubu. Njihova delovna mesta je sofinanciral tudi /avod za zaposlovanje. Več o novi družbi pa nam je povedala direktorica Marjetka (laber^ek - (iolež, ki nam je v uvodu predstavila novo podjetje: »Nova druřba v bistvu ohranja dejavnost M cluba; če sem uradna, je to proizvodnja vrhnjih oblačil. Ukvarjala se bo tudi z i/delavo oblačil za znane naročnike, kooperacij-skimi posli, ena od dejavnosti pa bo tudi organizacija VIP CUP teniškega turnirja, ki bo še naprej potekal pod okriljem blagovne znamke M club. Ni rečeno, da se v prihodnosti ne bomo spol začeh ukvarjati z izdelavo kolekcijskih oblačil, saj interes .še obstaja. Sploh na trgih bivSc Jugoslavije.« Nova dnržba je prezaposlila 50 nekdaj zaposlenih v M clubu; 29 jih je dobilo delo v Gradu, 21 pa v Velenju. »Večina zaposlenih bo delalo v proizvodnji; zaposlili smo torej šivilje in tiste, ki bcxîo vodili proizvodnjo. Rei^lje ni, v njej sem samo jaz. Računamo, daje izbor ljudi kvaliteten in da Direktorica nove tekstilne družbe Grupa Eura je Marjetka Gaberšek • Golež bomo uspeli nase strate.Ške poslovne načrte» ki smo si jih za-stavili 7 lasiniki, čim prej uresničiti. Lastnika podjetja sta dva: poleg italijanskega podjetja Allegri, ki je bil vrsto let poslovni partner M cluba, je solastnik Bine Aljanič iz Ljubljane.« Izvedeli smo še, da imajo zmogljivosti že v marcu 80-odsto t no zapolnjene. Direktorica dodaja: »Začeli bomo z dodelavnimi posli za Allegri. Dogovarjamo pa se áe z novimi partnerji v Italiji in doma, med drugim ludi z Muro, saj smo z njimi že doslej uspešno izvajali kooperacijske posle.« Zelja nove družbe je, da bi lahko čim prej začeli Si")et iz-delo\'ati ludi lastne kreacije pod blagovno znamko M (i'lub. Morda že v sezoni 2005-2006. ■ bš www.rafiiovelenJe.com Gorenje Glin pripravljeno na težave sosedov Posledirc slcraja tovfinio ivornili plošr sev(Hla niso ()l)šlc S()S(HJiijc potiišUciie iiuluslrijc - Tn'âvo so pričakovali in sosedom po svojih niorc^ti poniai>ali - Zdaj [)o ivciiio |)l()šč(^ v Italijo - proizvodni piogiani bodo lolos v cc^loli zanKMijali Hude težave nazarske lesno industrije vveliki meri vplivajo tudi na sicer uspeSno družbo Gorenje (îlin in na njeno proizvodnjo pohištva 1er oplemenitenih ivernih plošč. Kot prvi sosedje so razmere, razumljivo, spremljali in zato pričakovah večje težave, vseeno pa je tudi zanje stečaj pri^l pretiilro. Sicer so resne težave pri sosedih zaznali že lani, ko so se razmere hitro slabšale, zalo so se nanje ludi začeli pripravljati. SandI Vaste: »V naši družbi smo sosedom v težavah vedno pri' pravljeni pomagati pri zagotavljanju nemotene proizvodnje.« Sandi Vasle, direktor družbe: »Pcjstopno smo začeli sprejemati ixiločilve, s katerimi bi zavarovali na^ pasiovanje. Dejansko smo tovarni ivernih plošč že od novembra pomagali pri nalnivi cenovnih surovin. Kojim je začelo zmanjkovati lesa, smo bili mi tisti, ki smo jim pomagali, jih oskrbovali in sodelovali pri zagotavljanju kakovostne proizvodnje. S tem smo seveda želeli zadržali našo konkurenčno prednost na trgu, ki smo jo zaradi neposredne bližine proizva-jalcaplošč in njihove kakovosti dejansko imeli. Ker sami niso uspeli najti strateškega part-neija, je hiter stečaj pre.seneiil tudi nas. Razumljivo, ne morem reči, da to ni vplivalo na naše poslovanje. Morali smo hitro ukrepali in najti novega dobavitelja ivernih plošč pod približno enakimi pogoji. Hkrati smo sosedom pomagali iskali strateškega partnerja, ki hi bil pripravljen proizvodnjo plošč znova pognati in jo dolgoročno zagotavljati. Skupni napori so zaenkrat še neuspešni, vendar se trudimo naprej. Temu moram dodati, da smo težave v februarju še premostili. Proizvodnja je končno stekla nemoteno, torej se pri nas stečaj ne pozna več- Zagotovili smo si italijanskega partnerja, ki nam dobavlja okrog 60 odsiotkov po trebnih količin surovil: ivernih plošč, nekaj jih dobivamo s Hrvaške in Češke, malenkost pa tudi iz Slovenj (iradca. /also Slovenjgradčaiii v lem trenutku najdražji ponudniki in za nas nCvSprejemljivi glede cene in tudi kakovosti.« Sicer pa »priprave« na težave segajo že globoko v lansko leto, saj so se iverne plošče v tem letu podražile za skoraj 50 odstotkov. 'lakšnega dviga cen surovin seveda niso mogli prenesti na ceno svojega pohištva. Nekoliko jim je to uspelo v okK^bru, ko so za malenkost podražili pohištvo. »Morali smo poiskali notranje rezerve, kolikor smo jih imeli, prav vako pri nabavi materialov v drugih skupinah in bili dokaj uspešni,« pojasnjuje Sandi Vasle. To seveda niso edine tež-ave, s katerimi se Sííočajo v družbi Gorenje (»lin. (irozijo namreč ludi zapleti v druibi Glin Grif, torej z dobavo toplotne energije. Sandi Vasle: »Mi smo S to družbo v vsakodnevnem Sliku in zagotavljajo nam, da leios ne bo prekinitev v oskrbi s toplotno energijo. Vsaj kar se tiče visokotlačnega sistema, kar je za nas zelo pomembno, saj sm(^ edini odjemalci energije iz tega sistema. Pričiikujemo seveda, da ne bo večjih podražitev, saj bi to zamajalo našo konkurenčnost pri prodaji oplemenitenih ivernih plošč. Vemo pa, da bi>mo morali oboji iskati skupne rezerve in rešitve. Moram povedati, da so se kupci oplemenitenih plošč od nas Že začeli odmikali, ker v njihovih očeh postajamo nezanesljiv partner. Pričakovali so namreč motnje v oskrbi, zalo so sc obrnili k našim konkurentom, delna izguba trga pa je otipljiva posledica stečaja Iverne.« V družbi Ctorenjc Crlin torej pričakujejo, da bistveno povečanih podražitev loplolne energije vendarle ne bo, proizvajalcu pa ob tem zagotavljajo stalen odvzem energije in plačevanje v dogovorjenih rokih, hkrati pa so pripravljeni pomagali pri reševanju nakopičenih težav v njihovem pt>sl<'>vanju. »Ziivedam se, da so v družbi Glin Grif doslej imeli nezanesljive partnerje, ki velikih količin toplotne energije niso plačevali. .Ie pa res da smo mi pripravljeni redno plačevati tržno ceno, ne pa vi^je,« je Se poudaril direktor družbe (lorenje Glin Sandi Vasle. ■ jp 10. marca 2005 «wifJLS NASI KRAJI IN LJUDJE Nagrade tistim, ki so včasih neupravičeno prezrti 7 Sverniia osrcnliija proslava ol) svcIomkmh dnevu (liviliio zasrile za /alK)(lii()šlaj(M'sk() regijo je bila v velenjski glasbeni šoli - P()(ielit(^v nagrad in ii/ilek ob kulliirneni programu Bojana Špeget Velenje - Svelovni dan Civilne ■AR^Ciic (1. marcc) od Icla 1992 pni/nujemo tudi v Sloveniji. S lom jc mednarodna organizacija »ICDO« želela okrepiti za-vtísijavmxsii o ogroženosti pred naravnimi in dru gun j nesrečami» o vlogi civilne zaščite pri varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ïer pc^udarili pomen mednarodnega sodelovanja za razvoj zaSčite, reševanja in pomoči. Sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, katerega pomemben del je Civilna zaščita Je namenjen prav preprečevanju vseli vrst nesreč in ogrožanj 1er zmanjšanju njihovih posledic. Pomen lega sistema se kaže zlasti v dejstvu, da je danes varnost ne samo po-treba, temveč temeljna pravica človeka in ima univerzalni pomen. Na asrednji svečani prireditvi v zahodnoštajcrski regiji, ki .so jo vsredo zvečer pripravili v velenjski glasbeni šoli, so pripadniki Civilne zaščite, poklicnih in prostovoljnili reševalnih enol, služb in sestavov ter drugi zaslužni posamezniki, zavodi in organizacije prejeli številna priznanja in nagrade za zasluge pri krepitvi pripravljenosti, izvajanju zaščite, reževanja in pomoči ter odpravljanju posledic naravnih in drugih nesreč. S tem so se jim vsaj malo oddolžili za ves trud, ki ga vlagajo v svoje delo. (îre ludi za poslanstvo, ki velikokrat Pri mari J dr. Ivan Eržen: »Ljudje se ie premalo zavedajo, da nesreća nikoli ne poči va. H Nagrajenci iz območja zahodnoštajerske regije so ob sveto* vnem dnevu CivUne zaščite nagrade in priznanja dobiti na prireditvi v velenjski glasbeni šoli. Najvišja priznanja pa so jim že dan prej podelili v ljubljanskem Cankarjevem domu (Na sliki Jože Zapušek). Civilna zaščita je naša skupna skrb Slavnostni govornik na prireditvi je bil poveljnik Civilne zaščite za zahodno Štajersko, Prim. dr. Ivan Eržen, ki smo ga povabili pred mikrofon. Zadovoljen s potekom prireditve nam je v uvodu povedal: »To je ena od priložnosti, ko lahko pre d.s tav i mo javnosti naše aktivnosti. Dejstvo je, da številni ljudje k: vedno mislijo, da je civilna zaščita nekaj, kar se jih ne tiče, v bistvu pa je to na^a skupna skrb in naloga. Prav je» da Čim večkrat opt)zorimo na naloge, ki nas čakajo, ko pride do nesreče. Takrat je namreč z.elo pomemi>no, da pravilno odreagiramo.« Naravtte nesreče se žfl! v zfldnjem Času vrstijo lako po \yeiu kot pri nas. l^likokrai se zdi. da se ljudje š^e oh /tesreči zavemo pomena hitre po/noči. kajne? «.Ta, taki smo. Se pa časi spreminjajo. S promocijskimi aktivnosimi in vajami, ki jili ves čas izvajamo, se pripravljamo na pomi'ič v nesrečah, kar jc izjemno pomembno. V trenutku, koje potrebno odreagirati takoj in pravilno, smo ravno zaradi takšnih priprav dobro pripravljeni.« Sem iz generacije, ki se .^dohrn spomni akcij Nič nas ne sme presvneiiri (NNNP). Prniobnih akcij mlajši ne poznajo več. Mislile, da hi hile danes Še potrebne? »Morda je bil NNNP malo preveč obarvan z vojaškimi aktivnostmi, To je tisto, s čimer se še danes borimo. Ljudem je pač treba pcwedati, da nesreča nikoli ne počiva in da lahko tudi sami naredijo veliko za lastno varnost in zaSčito. Ocenjujem, da smo v SUweniji pri teh aktivnostmi di^segli visoko raven. Se pa še najdejo posamezniki, ki mislijo, daje to naša dolžnost. V resnici ni tako. Na našem področju večina ljudi deluje prostovoljno, za kar porabi ogromno prastega Časa in tudi lastnih finančnih sredstev, da lahko razvijejo svoje spasobnosti.« Svetovni dan civilne zaščiteje tudi prilifinosf, ko podetífe nagrade. Kako, po kakšnih kriterijih, iZ' hirale nagrajence? »izredno težko je, sploh v naši regiji, kije izjemno aktivna. ()i>staja pravilnik, ki natančno doliíča, koliko nagrad smemo podeliti. Zalo marsikdo, ki si zasluži priznanje, iwtane brez njega. Daje zahk'îdnc^tajerska regija pe«elHij aktivna, nam priznavajo tudi v slovenskem prostoru. Marsikdaj so aktivn<>)sti. ki potekajo pri nas, merilo in vzor tudi za ostala območja. Zasluga pa gre predvsem Upravi za zaščito in re-ševanje v Celju, v kateri dela ekipa izjemnih stn.)kovnjakov. Vlaga štaba CZ pa je ob tem bolj majhna: glavno delo opravijo oni.« temelji na prcxstovoljnem delu, kar je danes že prava redkost.,V uvodu so nagrajence in druge udeležence proslave s pesmijo navdušili mladi iz otrt^kega pevskega zbora osnovne .šole Antona Aškerca, ki jih vodi Metka OStir Smimov. Velenjski župan Srečko Meh je v svojem pozdravnem govoru ptiudaril, daje Velenje še vedno rudarskem mesto, v katerem so bile doma tudi delovne nesreče. »Včasili seje že zdelo, da smo se na ncsSreče navadili, vendar se z njimi nismo nikoli sprijaznili. Velenje je že zaradi rudarske, delavske soli- darnosti pravo mesto za srečanje ob dnevu civilne zaščite. Zal zadnje svelcwne katastrofe kažejo, da bomo ljudje pomoč še potrebovali. Ta je potrebna tudi v vsakdanjem življenju, nudile pa jo prav vi, pripadniki Civilne zaščite ...« Sledila je podelitev nagrad, o čemer smo na kratko že poročali. Naj ponovimo, da sta dva nagrajenca tudi iz Velenja: to so taborniki rodu Jezerski zmaj. ki so prejeli srebrni znak. bronasto plaketo pa je prejel Jože Zapu.šek, vodja reševalne postaje ZD Velenje. Bronasti znak Civilne zaščite so prejeli I udi trije posamezniki iz Zgornje Savinjske doline, in sicer Voj-teh Klemenšek, župan Občine Solčava, Ivan Pusti>slemšek, gasilec PGD Mozirje, in Peter ahelj, gasQec P(îD Mozirje. Sledil je koncert orkestra Skv venske vojske, ki ga v večini sestavljajo diplomanti akademij za glasbo. Koncert je navdušil skoraj polno veliko dvorano glasbene šole, mladih glasbeni-kovskorajda niso hoteli spustiti z odra. To pa je bila lepa nagrada tudi vsem nagrajencem. Srečanje stare]sih Desnega brega Za K), da malo sprcnietiijo rileni življenja, poskrbi ki^ajovna organizacij Rdea^ga križa l^oslaii 443 vabil, na srečanje jih je prišla polovična Milena Krst/č - Planine Veknje, 1. marca — Mestna četrt Desni brcgje eden najstarejših predelov Velenja. To se kaže t udi po tem, da v njej živi veliko starejših ljudi, tistih, ki so napolnili 70 inveč let. Koso v krajevni organb^aciji Rdečega križa, kjer vsa leta skrbijo za srečanja, pripravljali tokratno, so poslali natanko 443 vabil, REKLI SO .. Srečku Korošec, predsed-niksveta Mestne čeu-ti Desni breg: »V me.stni četrti Desni breg bomo takoj, ko bodo vremenske razmere dopu.ščale, začeli s saniranjem ce.st, ki jih je načela zima. Na pomlad pripravljamo očiščevalno akcijo, že po tradiciji pride najprej na vrsto Rakov gozd. Med deli, ki jih načrtujemo za letos, gre omeniti ureditev ulične razsvetljave na Vojkovi in Jurčičevi cesti ter razširitev križišča na Kersnikovi I in nadaljnje zbiranje sredstev za obntTVO Koroške, Jenk(we in Tomšičeve ceste.« Na srečanje, pripravili so ga v domu učencev v Saleku jih je prišla polovica. program so poskrbeli učenci in učitelji osnovne šole Gustava Šiliha in harmonikarji orkestra Barbara Premogovnika Velenje. Oboji na teh srečanjih sodelujejo že vrsto let. Najstarejše krajane mestne četrti je pozdravil župan Mestne občine Srečko Meh, nagovorila jih je predsednica krajevne organizacije Rdečega križa Danica Markiis, o načrtih pa jim je spregovoril predsednik sveta Srečko Korošec. Vsi trije govorniki so podčrtali, kako pomembno je medgenera-cijsko sožitje, ki se kaže tako, da so .starejši pripomogli k razvoju mesta, s tem pa mlajšim omogočili dragocena delovna mesta. Z-avalili so se jim, ker so k lemu tudi sami veli ko prisfx vali in jim zaželeli zdravja do naslednjega srečanja. ■ © REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA FINANCE DAVČNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE DAVČNI URAD VELENJE SPREJEM DOHODNINSKIH NAPOVEDI za leto 2004 bo Davčni urad Velenje organiziral: V pritličju(avli) stavbe Mestne občine Velenje, Titovtrgl, Velenje: od 1.3. do 25.3.2005 in sicer: v ponedeljek, torek in četrtek od 8.00 do 15.00 ure, vsredo od 8.00 do17.0C ureter v petek od 8.00-13.00 ure, od 29.3. do 31.3.2005 vsak dan od 8.00 do 18.00 ure. V prostorih Občine Šmartno ob Paki: v ponedeljek, 21.3.2005 od 8.C0 do 15.00 ure, v četrtek, 24.3,2005 od 8,00 do 15.00 ure. V prostorih Občine Šoštanj: v ponedeljek, 21.3.2005 od 8.00 do 15.00 ure, v sredo, 23,3.2005 od 8.00 do 16.00 ure. Davčnim zavezancem je omogočeno oddati svojo davčno napo-ved tUdI po elektronski poti, Več informacij vam je na voljo na spletni strani http;//edavki.durs.si. Vse dodatne inlormaoije v zvezi z dofiodnlno lahko dobite na telefonski številki DU Velenje 03 8961 750. Dohodninska napoved se lahko vloži tudi s priporočeno poštno pošiljko na naslov: Davčni urad Velenje, Titov trg 1, Velenje. Zanimalo jih je vse, kar se dogaja v Desnem bregu, (foto: B.L) Radio Velenje 8 ZANIMIVO iO. marca 2005 Mestni zrak osvobaja Tako pravi iKMUŠki prc^ijovoi; z njim pa se sliinja ludi dr. Stanko Blalnik iz vokMijskoi^a instilula IPAK, ki je vodil delavnico na temo :iije - ustvarjalno mesto Bojana Špeget Veknje - V petek so sc na prvi Uclavnici na Lcmo Velenje -ustvarjalno mcslo - Številni udeleženci (mod njimi je bilo največ mladih, dijakov, nekaj pa tudi predsihvnikov lokalneskupnosii in gospodarstva) sprascvali, k slediCno pomeni, da bomo imeli uspešnejši gosp^xiarski razvoj. Izhajamo iz knjige Wzpon ustvarjalnega razreda« proťc-soijci Richarda Floride, ki je sve- tovno priznan strokiwnjakza regionalni riizvoj. Naredil je zelo podrobno analizo ZDA in Ev-rope in ugotovil, daso regije, ki imajo mixían ustvarjalni razred, tudi gospodarsko uspešne. Zato Dr. Stanho Blatnik je števitnim udeležencem prve deiavnice na temo Velenje - ustvarjalno me« sto najprej predstavil dosedanje rezultate raziskave. Ljubljana zaenkrat ustvarjalnim ljudem nudi največ. je to naša izU")čniea za pogcwor.« Koga Sle vahiii na prro deiav* nico v Velenju? »Povabili smo vse tiste, ki so p(î našem mnenju odgovorni in prispevajo k razvoju mesta: od pi> litičnih organizacij, krajevnih skupnosti do predstavnikov gc> spodarstvii, gospodaiske ziuTnice, društev in posameznikov, za katere vemo, da so ustvarjalni.« Skupaj z Uroitom RS za ntta-diito vodi/e projekt, ki je del te de-(avnice. Kako daleč ste? »Ib jc projekt Mladi v ustvarjalni družbi in zopet smo izhajali iz podottnih razlogov, kol je la delavnica v Velenju, ki je v sklopu tega projekta. Zajeli smo več slovenskih mest: Koper, Ptuj, Ljubljano, Maribor in Velenje. Doslej smo naredili osnovno analizo pokazateljev ustvarjalnosti za ta mesta. Naredili smo precej anket v različnih skupinah. Danes bomo že pred-stćmli delne rezultale. V Velenju smo pripravili prvo delavnico, želimo pa, da bi podobne izpe- Ze lahki* rečete, katero siovensko m&ito nudi ustvarjalnim ljudem najhvtjše pogoje zû Življenje in delo? »Richard Florida pn^vi, da je za ustvarjalno okolje potrebno imeli tri pogi^je: tehnologijo, la-lenl in strpnosi ali toleranco. Tehnologija pomeni, da so v okolju visokotehnološka podjetja. ki prccej prispevajo k nacionalnemu dohodku regije. Talent pomeni, da so v leh podjetjih zaposleni visoko izobraženi ljudje in daje na .^levilo prebivalcev prijavljenih veliko Število paientov. Sirpnml pa pomeni, da je družba odprla do razbt^ vsi ostali pa 5-7 %. Število patentíw je v Ljubljani bistveno večje kol v drugih mestih, čeprav je tudi nie.sio večje. Strpnosii nismo podrobno merili, vendar je la v večjih mestih ponavadi večja, ker se človek v njem lažje »izgubi«. Nemci pravijo, da mestni zrak osvobaja. Verjetno je, na žalost, resnica, da Ljubljana ponuja največ. To pa je slabo za nas, ker bodo mladi po-ska^ali ostali tam, kar se dogaja že nekaj let. Florida je med drugim ugotovil, da ustvarjalni ljudje, ki delajo v visokih tehnologijah. pač nimajo pravvga delovnega časa. Delajo ves dan. ostalimi slovenskimi mesti. V manjših mestih, tudi Velenju, pa moriimo razmisliti, kaj lahko naredimo, kaj ponudimo ustvarjalnim ljudem. Osebno mishm, daje prednost Velenja zelo lepa okolica, veliko mirnosti za rekreacijo. U.stvarjalni ljudje pa so ludi rizično bolj aktivni, ker si tako polnijo baterije. In to je na^a prednasi.« Kaj je t isto, kar v Velenju po vasetn muenju najbolj manjka, kaj hi pripomoglo k temu, da hi se mladi po končanem študiju vračati donwv? »Vsa ustvarjalna središča, kol je recimo Silicijeva dolina, so se razvila okoli univerz. Silicijeva dolina sc je razvila zahvaljujoč univerzi v Slandlordu, od koder so prihajali Solani ljudje, ki so poslali podjetniki. Varianta, da Ijalivvseh mestih. Potem bomo oblikovali akcijski načri, v katerem bodo predlogi, kaj bi bilo potrebno narediti, da bo razvoj hhrcjši.« Delni rezultati so torej ie zjiani. vseh. Po delnih rezultatih naše raziskave ob upoštevanju leh kazalcev v Sloveniji vsi zaostajamo za Ljubljano, kar je bilo tudi pričakovano. Ljubljana ima 15% ljudi z visi^ko ali višjo izob- tudi ponoči, ker delajo na projekt ih. V pri'ftiem času pa hočejo kaj doživeti, zato potrebujejo razvito nočno življenje, ulično sccno... Tudi v tem smislu ima Ljubljana velike prednosti pred mladi SiudirajovLjubljani in se po končanem študiju vračajo v svoje okolje, mogoče ni prava. V Velenju bi se morali zavzemati za to, da postanemo visoko Računalniški navdušenci 'žurajo' po svoje liAN (local area network) part> je tekmovanje v igianju računalniških igric - Po novem tudi v MC Velenje Velenje - V Mladinskem centru so se odločili, da bodo občasno pripravljali Lan par-tyje. Marsikdo, ki je slišal vabilo, se je verjetno vprašal, katóna zabava neki je to. Tudi mi, zato smo se po odgovore odpravili kiir k tistim, ki jih pripravljajo. Pobudo, da z njimi začnejo tudi v MC Velenje, je dal Dušan Tešanovič - Tešo, v ideji pii ça je poleg MC-ja podprl tudi Šaleški šiiidenlski klub (SŠK). Predsednik ŠSK-ja David De Cosla nam je najprej odgovoril na vprašanje, kaj je to Lan party: »To je način druženja, v katerem mladi, predvsem lisii, ki radi igrajo računalniške igrice, med sabo povežejo računalnike in tekmujejo v igranju računalniških iger. V MC-ju smo doslej pripravili dva Lan parlyja. udeležba je bila dobra, Na zadnjem, prejšnji petek, je bílo skoraj .'^O mladih računalniških navdušencev. Obakrat je party dobro uspel, zato .se dogovarjamo, da bi pripravili še kakšnega večjega.« Ponavadi ude leže nci opremo pripeljejo s seboj, kar je logično, organizatorji pa ptiskrbijo predvsem za prostor in nagrade. »Tekmovanje se ponavadi zavleče pozjio v noč, kar v zgodnje jutranje ure. To je seveda odvisno od Števila tekmovalcev in tudi njihove kondicije. Igra se lahko pasamezno ali skupiasko, mi pa poskrbimo tudi za lepe nagrade najboljšim. To so re- cimo grafične kartice, DVD re-corderji, CD-ji in podobno. Vedno so paČ povezane z računalništvom. Nagrade dobimo od naših sponzorjev in do natorjev, saj je to tudi možnost za uspešno promocijo računalniških pl v zadnjih štirih Iclih prcccj razmahnila in obogatila 7 novimi ohlikaniL /adnji dokaz za lak.4no zadovoljslvo so prircdilvc ob pravkar minulem I9.mesccuk;il-lurc. Marjan l)<»brc»vi\ ki je že drugi mandat predsednik sveta območne izpnsiavc republiškega sklada za kulturne dejavnosti, pravi: »Veseli smo porasla dramske dejavnc"»sti, šc bol) pa dejstva, da so v zadnjih Iciih v/niknile nijvc oblike, ki jih prej na na^em poda">Oju ni bilo, vsaj ne v većji meri. Ziasli to velja za likovno Ln folklorno pcxiročje in še nekaj drugih se uveljavlja. Nastajajo liidi p(wscm nova društva, kar je omogočil nov zakon, pri tem pa smo pascbej veseli, da so pobudniki in ustanovitelji teh novih društev mladi. Seveda vse to poCudjo na proslo-voljni, ljubiteljski («n(7vi. zalo se na skladu še posebej trudimo in tem zanesenjakom pomagamo z organiziranimi oblikami izobraŽevanj. Med ostalim jih pošiljamo na strokovne seminarje, kjer pridobivajo c*»snovna znanja o režiji, kosiumogratlji, plesu in pc^dobno.« Mladi so lorej vveíini na kulturnem ustvarjalnem in poastvar-jalnem področju. Marjan Dobrove: »Naslajajo mwe gledaEške in plesne skipine, krepi se tudi či-talniski del kulturnega dela. Tako dani društva Utrip z Rcéice ob Savinji na že zelo uveljavljene či-talniške veiere že vrsto let va- bijo znane in uveljavljene rojake» prav lako pa priznane kulturne delavee iz vse SUwenije, njihovemu zgledu pa Mijo sledili tudi drugod. Ve.seli smo tudi, da se je nazarsko kulturno društvo odločijo za gledališke abonmaje. V tej sezoni so pripravili ^est predstav priznanih gledališč. Na novo. »Izjemen je njen %pliv na glasbeno vzgojo mladih iz vseh šestih občin. Iz njeniiî vrst prihajajo odlični gla*^niki, predvsem pa glasbeni pediigogi, kar jc za naše razmere velikega pomena. Napaja ludi različne glasbene sestave, predvi>cm pa godbo na pihala, pri lempavsebikorne ^ moremo mimo njenega odličnega mladinskega pihalnega orkestra, ki pod vodstvt^m profesorja Stdana Odrkovď vedno znova navdušuje. Vse to je seveda trdna asnova za glasbeno ustvarjanje mladih,« je zadovoljen in tudi ponosen Marjan Dobnwc. Ponosen pa je upravičeno ludi na godbo Zgornje Savinjske doline: »Vsako leto z veseljem ugotavljamo kakovosten napredek naše godbe na pihala. Zadnja leta nas vsako leto bolj navdušuje s svojimi kon- Marjan Dobrove: »Razmah kufture v zadnjih tetih z mladimi pobudniki in nosilci nas resnično veseli.K vso srečo jc zanimanje presenetljivo veliko, poizkus sc je odlično prijel, zalo ga bodo nadaljevali. Toje zelo pi^membno, saj tako v našem okolju oblikujemo publiko in dvigamo njeno raven, poleg tega pa iz njenih vrsi prihajajo novi ljubitelji kulture, ki d:ijejo kultumemu delovtmju svoj priî^vek in nov utrip.« (rlasbena dejavnost je bila v Zgornji Savinjski dolini vedno doslej zelo raznolika, vzadnjem obdobju pa ji diije poseben pečat Glasbena šola Nazarje, ki .se razvija v močno izobraževalno usia- certi, pri čemer je zelo po-memlmo, da se scduj lahko predstavi tudi množiei ljubiteljev le zvrsti glasbe v veliki nazarski dvorani. Z igranjem tudi pred tisoč ljudmi godba dobiva širši pomen in priznanje, predvsem pa prepoznavnost. Tudi ta godba se napaja iz glasbene šole in z mladimi godbeniki i/ vse doline, posebno priznanje za njeno stalno rasi pa seveda velja ludi neumornemu dirigentu in umetniškemu vodji .Alešu Gučku, ki z veliko ljubeznijo in vnemo dela z godlx^niki in jih pripravlja na različna tekmovanja in odmevne konec rle.« ■ Jp Zelo delovno in složno društvo Ravne nad Šoštanjem, 5. nuirca - Na občnem zboru kulturno-umelniškega društva Ravne je bilo minulo soboto čutiti ustvarjalnega duha. ki se jc še stopnjeval preko poročil posameznih sekeij. V kraju, koi so Ravne, kjer jc prebivalstvo kljul) podc/.ulju pretežno zaposleno, jc društvu neverjetno složno in delovno. Ne .samo, da je celota kot taka v občini Šoštanj prepoznavna, nadgradnjas<î tudi posamezne sekcije, ki nastopajo v kraju in šir.še. Moški pevski zbor, ki bo leti*> zaokrožil kar 30, obletnico delovanja, dramska sekcija, reeitalorski krožek, harmonikarji in tako imenovani »šlrajharji« dajejo pečat kulturnemu dogajanju. Na občnem zboru pa se je že lako pestri dejavnosti pridružila Še sckcija ravenske godbe. Kar niti ni nenavadno, saj je v ŠoŠ lanjske m pihalnem orkestru toliko Ravenčanov, da jim ni težko zbrati pravo malo godbo v mfelem kar v Ravnah. Umetniški vodja jc Frane VaČovnik, vodja pa Srečko Potočnik. ?lelje raveaskega KUD pa so, da bi se v kraj vrnila folklorna skupina. Društvo g(*»podari sicer s .skromnimi sredstvi, a z veliko lastno vloženega dela, ki ga uspešno koordinira predsednik dru.^tva Peter Obšteler. Ta jc potem, ko je predal vodenje občnega zbora Ivanu T<>-plišku. z zaiJovoljslvom poudaril, da tudi v letu 2005 računa na člane, zahvalil se je ostalim društvom za pomoč in sodelovanje ter poudaril tudi pomen podružnične osnovne šole v kraju. Dobro pa je sodelovanje s krajevno skupnostjo in Občino ŠošUinj. Iz Občine seje zbora udeležila pomočnica župana za družbene dejavnosii Alenka Verbič, ki tudi siccr sodeluje s posameznimi društvi v lokalni skupncxsii. Znaćrlni za naprej in v prijcinem druženju so člani zaključilizboriudi s sprejetjem dveh novih članov v svoje že lako številčne vrste, saj je članov kar 62. In po čem se še p(xsebej odlikuje društvo? Prav gotovo je največji zalogaj vsakoletna obletnica pohoda XIV divizijevOsreških pečeh, člani pa pripravljajo za vse pomembnejše državne praznike in dogodke lep kulturni program. ■ Miiojka Homprej "Sem Znidarjev Joschko..." Zřiodnjc podobe in Lipicanci Joca Žnidarsien četrtkovi otvoritvi fotografske rčizslave Joca Znidaršiča v Mestni galeriji Šoštanj bi bilo mogoče oporekati pr>svežila dogíijanje ob odprtju, pa nas jc Acljko Kozinc rcsno opcizoril na pi)men Znidarjevc fotogra.lje, ki je večna in neminljiva in je nosilka lega trcn jlka v prihodnost. Ob pogledu na Lipicance, ki bodo viseli v Mestni galeriji cel mesec marec, se namreč lahko tudi vprašamo -ali res obstaja nevarnost, da bodo prihodnje generacije ob pogledu nanje rekle: »Ja, Znidaršičpaje te konje fo:o^a-fual, ko so l^ili šc skjvenski,« ■ Miiojka Homprej Zagovor branja dr. Mete Grosman V sredo, 2. marca, jc bila v organizaciji Društva za kulturo Gorenje in Kulturnice v prostorih slednje gostja večera dr. Meta Grosman, redna profesorica angleške in ameriške knji:^evnost na Filozofski fakul- leii v Ljubljani, predsednica Bralnega društva Slovenije in mednarodno uveljavljena avtorica številnih knjig in študij. Ra/gov(v z avtorico knj ige Z:juCnil|jii in drugih znamenitih mentoriih. Kiparsko speci-alko je končal pri Luju Vodojiivcu. Konec 80. in v začetku 90. let jc v svetu kiparske umelnosti zapihal svež veter iz Anglije. Nova struja pomeni odvračanje od formalnih zahtev kiparstva in usmerjanje h gradivu in iskanju sporočilnosti v večplastnem kombiniranju različnih maieria-lov. Umetnostni zgodovinar Marko Kosanje na otvoritvi konec februarja opisal Braiuševo ekspcrimenliranje s poveztïva-njem vseh klasičnih in .soilobnih materialov v dovršene izdelke. Umetnik isče sporočilo na dvoumen način: vidno je že na prvi pogled, potem pa se nekako izmuzne in zahteva od opazovalai novo iskanje. Inspiracijo Z£ svoja dela avtor ne išče samo v okolju, temveč se stalno premika tudi pn duhovnih svetovih. ■ D.V 10 KULTURA 10. marca 2005 Večer harmonike V oîgriski (Ivot aíii filashciK^ šolc l'Yana Koi una Koželjskcga sla se prcHlstavila dva harmoiiikai ia, šliKioiiia Visoke šole /a jilasbo IVaiiza Lis/la v W(-iiiiarjii (olia iz ia/rnalist (med drugim je napisal 9 simfonij, ukvče bi jih zapisal še več. ■ Aca Poles KD RASTKO, delniški vzajemni sklad □ Nižje vstopne provizije; po novi provizljski lestvici vam ob večjih vplačilih zaračunavamo nižje vstopne provizije. O Nove oblike varčevanja; naredite varčevalni načrt In se odločite za znesek, ki ga boste v sklad vložili vsak mesec. Provizija se bo določila za celoten znesek vlaganj In ne za vsdi< obrok posebej, kar pomeni, da ]e dosti nižja! Podrobnejše informacije in nove provizi|ske lestvice poiščite v najbližji Finančni tocki ali na www.flnanena-tocka.si 'rev.p/^vii« jpnhiiltiV*,wttiv'HdclpfMpnUvMiviTi'Wja WM^KDOmUaMinski ridttnn^«kitd,t■^ou(L»l. li^ér «9 v ««atroAiiJ odi ki op) do omenjene vLwke, klasične kultura in 11 met nosi i. Kaotično mešanje vsega z vset}7 pa je tako ali tuko značilno za na,^e Mesto. In tu je stagnacija, ker se uporabniki/obiskovalci kulturnih priredite\' (sploh mlajši in tisti ki ne bodo ali niso Šludirah v slovenskih metropolah) ne morejo izobraziti do te mere, da bi si lahko ustvarili oktis, pogled in nwe-nje. saj pogosto v institucijah, ki so prepoznane kot me roda-jne, domuje ali Ijtibiieljska. iuri)o ali komercialna kultura in runetnost. Tako kulturni dogodki, ki so nagrajeni z nacionalnimi /uigrudami in priznanji (Piaj, Fdit Piaf, režija Tijuna '/.inajič-Mela za kultumo-umetniško sceno in produkcijo našega Mesta. Verjetno bo težko premostiti osebna prepričanja in pogleda na poimenovanje vrst' kulture in umetnosti, ampak prostor je za vse. Ob enakomerni porazdelitvi količine posameznih zi^rsti, finančne podpore in ustrezni umestitvi v velenjski hdturniprostor bi oh tako h'alitcini inj'mstnikturi lahko intenzi\ na nega kot zazrtje vase in revizija preteklih razprtij ter ponudbe kulitunih dogodkov, pri^'edla do prijetnega konsenza, ki ga lx>mo veseli prav vsiprçbh'alci Mestu. ■ Nataša Tajnik 10. marca 2005 iwifjLS 107,8 MHz 11 R/ï\D[]JQKO IDO Č/^S®P0SD0I Glasbene novičke Mučenci, lepo praznovanje! Ccludise/ima nikakor m>cc fKwioviti in virozo še vcdnc» pustosijo po Jclovnih okoljih. šojah in vrtcih, je v /raku vendarle čutili pomlad. Pred dvema dnevoma so jo s prisrčnimi čcsUikami med ženski del kolektiva prirîcsli naši moški sodclavci. Čeprav jim nikoli ne priznamo, da si"> mučenci, jim danes ludi me česlilamo /a njihov praznik! Veliko zanimivega se dogaja v radijski in Časopisni družini. Zalo skrbijo ludi nasi zunanji sodelavci. V lako ra/:^irjeni familiji med drugim pričakujemo dva nova družinska člana. Očka najprej poslal nas Marko (iovek, sledila pa mu lx) Tadeja Mravi,jak Je-^nsník, seveda, ona misli postali mamica. Menda pa načrluje velik življenjski korak tudi Aleksandru Murtinšek. Med nas, tu redno zaposlene, pa se bc^ prav kmalu vrnila naša oblikovalka Janja Košuta Špt^el. ki v teh dneh mrzlično išče prosii)r v jaslih za svojega Ar la. Naša Riijku (na sliki: prva skrb ji je kava in čaj za vse!) pa bo verjetno ludi kmalu »izgubila« hčerko Bojano. Zelo nestrpna je v leh dneh ludi naša novinarka Bojana Špegel, hči se ji sicrr Šc ne moži. bo pa jeseni odšla od doma. Bo 10 Ljubljana ali Maribor - odvisno, kam se bo vpisala. Odločitev pa lx> padla v prihodnjih dneh. ••• na kratko (. \RIN\ Nkupinn. \ k.Hťri naslopu tudi /iiiini Jgralcc ÍNinuv IVikv>vs\k iViko, bn pn /ali'/Hi Nika J/dala pr-\ciu c. Pvivnch so A- hull pi»k'li m iCNcni v sUidiu Bvï-niUi ( 'niča. SRF h >!n:» /niigiA ulka k ^ 'v nfc^a SjovcnskL'via ladři-Icvuvala K hUa /.(lo/lvi Mtjnan PoÍMali su li^'.inik.k /a lm ku! (liri/-^alna hn/ja • Aiomik liar-iiii'iiiki. iiajvt v krai pre dva-jafio vklaJbo i Lun.j nukl a|o • KinLíst<íni in nai-lv>l;šo tc vk skladho {F lui J -Al va) FP I ER JAM S Ra/scl N4. jc- > svti|un pro-dik\nU>JTi Miani- jcin - !*i]^ij|cni iKurma). s kii'ci jni jc skupaj soJcK'val f Nknarî- < > novem vHk'Iovaniusc /c do^» i\aria / diupmi /alo/hami K()N(.ERII Pi"» icm. k" ic /araUi pre.--niaihnc^ia /anunanju I. marca odpadel Ijiif^lianski ki^DCcii iKkJanjc supcr^ku-pinc Asi.i. naj hi 27. aprila\ mali dvorani I ivoli v Luil»-Ijani vendarle nasiopif le-iiviulariîi hlucsovski k!l»ir;sT Bo[);ddkv. VIKIORfl V), marca K'dn \ikiorjk. pi'pul«irn«^ sli. \ kaîciii^nu uU^slxnih j/\ajaîccv so se \ /a žlahim ki|vc uvrstili irjie izvajiik*i: /orm Prcdin 1er ^kiipiui Sid,i[uirl;i la lahit, Take OiThcstra Juiri, v petek, 11, marca ob 22.30, bo v Max kJubu v Velenju v organizaciji SalcSkcga î5iu-dcntskega kluba nastopila latino etno jazz skupina Fake Orchestra. Zítsedbo je leta 1997 ustanovil kitarisi Igor Leonardi, v začclku oscmdcsciih Ici soustanovitelj kuhnih slovenskih skupin Begnagrad in Quale-briga. Šolal seje na gra^ki akademiji za ja2z, deset let pa je živel in ustvarjal v /DA. Fakc Orcheslra izvaja Širok spekter na prvi pogled nezdružljivih glaslK-nih zvrsti, ki pa v stilsko razpoznavnih izvedbah zaživijt) kot dobro premii5ljena celota. Avtorskim skladbam in prede-lavřim slovenskih narodnih pesmi skupina dodaja zvoke ita-lijai:skih popevk, španiikih romanc in bosanskih sevdalink, kise prepletajo z elementi ja?7a 1er afriških in kubanskih ritmov. Nastali Tvokovni kola^ sami označujejo kot »fakc« ali ponaredek. gre pri novem albumu za nekolikem globlje kopanje pn glasbeni zgodovini funkvja in ja^-soula. Tudi sama jc ob naslajanju ploSče dejala, da jo občuti kot prvenec, da bo novi album drugačen pa je napovedal že prvi singl Gel Right. l\ovd Jeiinírcr v ponedeljek, 28. fehruaija, je v Evropi uradno izšel nov aJ-buni pevke in igralke Jennifer Lopez z naslovom Rebirih. Zvczdnica bujnih oblin, znana ludi po odmevnih razmerjih z osebki moČneji>cga spola iz sveta slavnih, je tokrat pripravila nekoliko drugačen album, ki je po glasbeni plali zanimiv odmik od lega, kar smo poslušali v njeni dosedanji karieri. Tokrat se Jeiuiifer ni zadovoljila le s posluSljivim irendovskim r'n'b-jem, ampak Spel fťstívdl inctald Slovenski ljubitelji metala se bodo razve.selili novice, da se po iestih leiih premora spet prebuja Metal Festival v Kranju. Tako se bo 15- aprila v dvorani na Primskovem zgodil že šesti po vrsti. Prvi sega v leto 1994, kose jc rodila ideja, da bi na enem mestu zbrali vse najboljše slovenske metal zasedbe. Poleg šlcvilnih domačih skupin (Interceptor, Sl^ower, Revolver, In A Spleen, Requiem, God Scard .„) so skozi leia na festivalu nastopili tudi številni tuji izvajalci (Belphegor, Alro-cityz Liv Kristine, Pyogenesis, Obsceniiy, Anasthesia). Zadnjih je bil festival na sporedu leta 1998» polem pa je zaradi običajnih težav (finančnih) in nezanimanja zamrl. Letos seje očilno obrnilo na bolje in organizatorji se že dogovarjajo z nekaterimi izvajalci. Točen izbor nasiopaji^ih bo znan v prihodnjih dneh. Pdlly Dipliiisa • i/poved poriu» dívť v torek, 15. marca ob 20.00, bo v klubu Max v Velenju na sporedu druga predstava iz cikla Maxovih večerov šansona in kabareta. Po u-spešni uverturi s predstavo Piaf Cdilh Piaf se bo ciklus nadaljeval s kabaretom Pany Diphusa - izpoved porno dive. Gre za delo Pcdra Almodovarja, ki ga je za domaČe odre predelala režiserka Ivana Djilas. Skupaj z nasiopaji>činii ji je uspelo p^»ia-viii premišljeno in zabavno odrsko kreacijo, polno humorja in dobre glasbe, Naslopajo: Bcišljan Ciombač (v\ii\ vas ne mine prijaleljskl nasmeli, ker je zunaj pošteno mraz in ker smo se zbrali v za naše poslanstvo mcnxla rK^pri-nic^rni telovadnici. Ofíi^ejte nas znova z dobrimi napol ki. mi pa vas homo oyreli in ognile z našimi b(\s(ulami. ki smo jih vroče kovali v pesmi. Ce vse skupaj morda le ne hi pomagalo. pa lahko vmes tudi nuilo potelo\ariimo.lj svclle Iikíí PUIKKÍ? Kar nekaj nerešenih vprašanj §c imajo v Kavčah. Doslop v samo naselje je teiřak, je ccsia izjemno o/ka To je verjetno še posebej icžko pozimi, pa tudi v vremensko bolj prijaznih mesecih je srečevanje dveh vozil na njib majhna avantura. Zalo nas je zanimalo, kako ka:^e z novimi pridobitvami na tem področju. »Vsak, ki pride k nam v Kavče prvič, sc kar prime za glavo, saj so ceste izjemno ozke. /al je pri nas zelo liribovit teren, Širitev pa marsikje skorajda nemogc^ča. /aio moramo v vzdrzevaaijc obsi ojcčih cest vlagati zelo veliko. Moram reči, da MO Velenje namenja precej sredstev za urejanje krajevnih ccsl. Tako smo pred leti obnovili cesto v Zgornjih Kavčah do Tičerja, uspeli smo na novo urediti odvodnjavanje, kar jc velika legava prav zaradi razgibanega terena ludi raz.svelljava je že nekiijletni problem. KS ima v planih ?c nekaj Časa zapisano izgradnjo javne cestne razsvetljave. Na zboru krajanov so se krajani strinjali, da izgradnjo začnemo. Lansko Predsednik KS Kavče Miha Votmut leto žal nismo imeli dovolj denarja, da bi sploh začeli. Zalo pa upamo, da bomo lelas začeli delati in dabo do konca leta zasvetilo vsaj nekaj svetilk.« Imajo pa fc nekaj večjih inťrastruk-iurnihleřavinželja. »Največja rak rana in precejšna težava jc infrastruktura. Kar nekaj tcžavjc še s kanalizacijo, saj je 18 gospixJinjstcv, ki še niso priključena na javmi komunalno oma'žje. Će bomo s Komunalnim podjetjem Velenje in MO Velenje dosegli, da bi lo uvrstili vsaj v občiaske plane, bi bil I o že aspeh.« Znajo pa v Kavčah pt>skibeli za bogato družabno in Špc^rtno življenje, Prireditve so ponavadi d(^bro obiskane. »V Kavčah se res radi družimo in naŠa druženja tudi pritegnejo veliko krajanov, zato bomo to nadaljevali. To nas zbližuje, boljše volje smo in lažje živimo skupaj. Pred dnevi smo pripravili tradicionalno sankanje. P(^ieka že 15 let, vsiiko leto pa se ga udeleži več krajanov. Letos smo imeli že okoli 100 ickmtwalcev, gledalcev pa je biloše enkrat toliko. Poteka na KolenČevem hribu, tekmuje pa se z doma narejenimi sankami, ki jih na Po-hoiju imenujejo pležuhi. Ikfcšne sanke dt)scgajo dobre hitrosti, zalo je adrenalina veliko. Tekmujemo v več kategorijah. udeleženci pa so od otrok pa tja do 70 let. /imski časje za sankanje, l.maj prinese čas kresovanja, poletje pa s-porlno druženje na našem športnem igri.^ču. ki ga i^e gradimo. Če bo v letošnjem letu in tudi v prihodnje udeležba večja kol dcvslej, bom zelo vesel,« je pogovor končal Volmut, V Kavčah je več kot 100 tekmovalcev dvigovalo adrenalin na tekmovanju v sankanju. S pležuhi po KolenČevem hribu je bil spust prava avantura. Mladi Konovčani so ustvarjalni DrnsiNO pi ijaU^ljev mladine na Konoveni \e(lno bolj aklivno - Poleg uslvarjalniti (lelavnir velika skrl) za špoH in zal)a\() Velenje — Jutri ob 16. uri se bixlo na rednem letnem občnem zboru zbrali člani in članice društva prijateljev mladine Koňovo. Mi pa smo se na obisk v društvu, kije zelo aktivno, oglasili žc nekaj dni prej. .lelka Her* munje predsednica draživa prijateljev mladine Konovo, ki nam je tudi predstavila delo na novo obujenega društva. »Leta 2002 smo se po nekajletnem nedelo-vanju društva pa sanirati svojih ostankov? Kako prikladno za Vegrad, ko vedno v kamnolom lufa v Gorenju, ki ga nc izkorišča več, porine odpad starih avtomobilov ali odpad jedrskih ostankov. Vsako odlagališče jim pride prav, sajTio da se izogne sanacij i pn\siora, ki ga je izkori^al fe pred petnajstimi leti v Škodo vseh stavb v Cîorenju s svojim pretiranim streljanjem ob izkopu tufa, od česar pa Gorenje ni imelo prav nič koristnega. Ko so prenehali obralovati, bi morali sanirati celotno zemljišče za seboj, pa kot priviligiranl v velenjski občini tega niso storili. Oziroma, nijim bilo treba, kljub nalsim zahtevam. Sedaj, kobi to končno morali storiti, pa so ponudili zemljišče naši občini za jedrsko odlagališče. Da se izognejo st r(X^omî In naSa občine Šmartno ob Paki je to takoj sprejela v razpravo. Na seji svetnikov je župan povedal takole: /povzetek Naš čas 3-.3.20ri5/ "(jlcdena to, daje v občini evidentiran kct možen prostor za (e namene hivši kamnolom tufa v Gort'.nju» ki je last velťínjskcga Vegrada, sem bil dolžan uvrslili zadevo na dnevni red seje. Vegrad je izrazil voljo, da bi se laliko v soglasju z lokalno skupnostjo tu začele raziskave o ustreznosti in primernosti lokacije za odlagališče, sam pa tudiverjamcm, dase lahko do-gíTvorimo ozačetkih postopka.^ I Ivala g. župan! Se vedno krojite občinsko politiko po direktivah velenjskih mogotcev. Le zakaj bi imel Vegrad stroške s sanacijo? V vasi Ciorenje, ki je bila pred drugo svet.ovno vojno izrazito obrtniška vas, saj so sc ljudje preživljali s sedemnajstimi obrtmi in morda ni naključje, da je ravno tu \7klila lovarna (iorenje, se mun sedaj ne godi prav dobro. Za občino smo nekaj takega, kolje bil Šoiianj za Velenje, '/.c tako smo obremenjeni z ogromnimi cisternami plina, ki ga uporablja Keramika. Zaradi lega nam ni lahko pri srcu, .saj nikoli ne vemo, kdaj se lahko kaj hudega zgodi. Obljube, da bodo napeljali plin in da se bomo rešili cistern, so že zelo stare, a nikoli izvršene. Od čistilnih naprav na šoštanj-ski elektrarni lu niniamo še nobene izboljšave zraka. Emisijo so vedno prekoračene, zadašljiv smrad je še vedno prisoien in voha se ludi ktirjenje kostna» moke. Da ne govorimo o zdravju gozdov in dreves, o ljudeh pa tako nihče ne govori. Ta kamnolom tuťa, ki je bil predviden za odlagališče odpadkov, smo na zadnji seji vseh treh zborov občine Velenje, ki je bila lik pred osami>svojiivijo Slovenije 30.1L 1990, zaastavili sklep in ni bil sprejet. Naša občina pa je v svoj prostorski plan sprejela poleg trase za cesto plin in železnico v Zgornjo Savinjsko dolino ludi odlagališče odpadkov. Toda lokacija za to sploh ni primerna. Iz (ineča pritiska voda z vseh smeri, se ivori v potok, ki teče skozi celo vas, .fe sicer kanaliziran, a usalinil ni Še v nobeni su-Ši. Zalo ni ustrezen niti za odlagališče jedrskih odpadkov. Mislim, da ni pc^tenega krajana, ki bi pristal na to. Proti temu se bomo branili z vsemi sredstvi, kljub temu daje nekaj takih v občini, ki samo mencajo s prsti, češ, koliko denarja se nam ponuja. V teh časih, ko bi za denar nekateri prodali svojo dušo, je možno vse. Vendar odločujoča ho bližnja okolica in prebivalci, ki jih to najbolj zadeva. Ce ne bomo mogli preživeli v občini brez takega "umazanega" denarja, se bo pa malo paszalegnil tudi tam, kjer so sedaj navajeni živeti v preobilju. ■ Marinka Obu Srečanje, spomini ... Pismo / Dunaja Kako hitro vse mine. Za nami je božič, novo lero, valentinwo, ild. Dogodkcyv še In še. Včasih hi rekli "zmanjkuje nam časa". A. pride ponedeljek ali Uirck, ko v poštnem predalu vidim moj casi^pis. sc ura zauslavi: lakole ob treh in petnajst minut popoldne sem že i? službe doma. Nihče me takrat ne sme klicali, to moja dva možička že vesla, izjema so Ic svojci. NAS ( *AS ima svoj časi In ta me ujame! In kje ga začnem najprej čil a ti, če ne na zadnji ali predzadnji sirani. Potem od začelka do konca. Ko sem živela še doma, .som se čudila materi ali očetu, ko sta ga tudi vedno načela pri predzadnji strani Vendar komaj čakam, da 7 leti sta-riTsti Čimprej dohitim in lako zaključim 17-letno neprekinjeno delo v tem isie pťídjetju in sc upokojim. Služba kot vsaka ;'4hleva usjíešiio opravljciio delo, s katerim zelo rada prispevam, pîsebej še kol Slovenka. Srečanja s planinsko družbo so mi vedno v ospredju v.sega. Že res, da sem bila nekaj let malo ločena, rada pa sem z družino obiskala naše Karavanke, J ulijske Alpe, pa tudi mnoge druge kraje Slovenije, Avstrije, Evro[x;, Azije. Včasih so kakšni izleti popolnoma golo naključje, kakor lanski po tistem deževnem obisku 15-leîne Hkc Nogavičke ob velikem jezeru, kose nam je prilegel izlet v neznano. Oh Zavetišču Savica na 6611 m smo se vsi srečali, blet čez Ko marčo nad Bohinjem, tja k Črnem jezeru 134(1 m nadmor-slno I u risi ov, poln<^ avtobasov, naša skupina jc pač tisla z gojzarji in mnogi nas gledajo. Komsj smo našli naše železne konjičke, iskali smo jih po registrskih tablicah. Že res, daje kar iride.sel kil minilo, ko sem lakral šc v Velenju zbirala od hišc do hiše, od tovarne do spel druge ustanove čkuie za planinsko društva — in mi jc tokrat Vikica Ciračun omenila, s kakšnim navdušenjem sem jo v družbo pripeljala? Nekako vsi smo obujali spomine še lu, na planinski koči pri Savici Izlet, ki nam bo vsem Še dolgo v spomin, je za nami. Zaključim z mislijo Cirila Zlobca: >^Pojdi kamorkoli, zmeraj te ostane nekaj tam, kjer si se rodil.« Vikica hvala da si organizirala ta izlet in da sem lahko bila z Vami. ■ Rezka Stropnik Schwarzott FORIOTinKO [ŽiSŮSÍÉíSÉSlpSOSl^ ©asmgflžDSsi^ to Maturantom ponujamo 10% popust, gg SPORT IN REKREACIJA Branili bodo šest zadetkov v prvi lok ml rclitllnala pokala evropski ti pokalni ti zmagovalec v Coretije premagalo Izvidae s 37 : 31 - Zadnjií] peinajsi minul filedaki spremljali igro sloje Roktva Bosne in Hercegovine. V prvem polčasu je bila igra izenačena, si\j je tudi izviđač nekajkrat ušel Velenjčanom za zadetek. Na odmor so domači vseeno odSH z dvema zadetkoma razlike. Toda po desetih minuta drugega polčasa s(5 gostje zntwa za-asiajali le za zadeiek (26 : 25), nato pa se je igra domačih raz- REK1.I so Jofsip (ilH\a8. Ircncr izviđača: «Ciledc na pdgiw<'»mo. zato ludi lolikc^ golov v prve po\ ure. EX^mačisti prijeli do v^xi^lva z visc^kimi devclimi zadetki pravv obdobju, ko smo mi zgrešili praklično vse, ludi tri scdemmc-trovkc zapored. Domači so nas seveda kaznovali iz liilrih naspnv tnlli napadov, pri čemer se* imeli ludi prcccj sreče. Vsek:ikor je bil t{> ^Ic prvi polčas nagega dvo-lx>ja, drugega bomc^ cxligrali v nnSi ^tvorani.Pomoiemje kakovx)slna razlika med pravvn«- liki Šest zadetkov, vendar vseeno pričakujem nase naprcdiwanjc,« Ivan Vajdl. trener C^^renja: »Goslje so bili zelo žilav nasprotnik. Pričakovali smo težko tekmo, saj smo vedeli, dasoodličnizla.sli vnapadu/ludi zatosmoimeli velike težiwe v pr- vem polčasu, v drugem pa smo zadali izredno in faniom lahko samo čestitam zii 60 minul garanja. Dwegli smo ugcxJen izitL vendar ni fc nič odiix'cnega, saj nas na povralni lekmi gottwo čaka zelo težkodelo. Res je kazalo še bolje, vendarsopadci .^\stavni deligrc. maki sta »pomagab« tudi sodnika, ki nista puSčala přednesli, malo prehilro smo zaključevali napade, pa tudi fantje so bili že malo iziro^eni. Izključitev Zrniča seje poznala, vendćir so fantje garali ludi zanj. Vsekakor smo veliki optimisti» l^itkapa bo zelo težka,« planuela, tudi po zaslugi sijajnega vratarja DiJ^ina hKlpečan^i, ki je na vsej tekmi ukrotil kar 23 slrelov gostw. Njegove bravu-rozne obrambe in sijajna igra sti-igralcev, zitčinjena s »cepelini,« je 15 minut pred koncem pri izidu 32:26 d\dgnila gjedake s sedežev in sloje so bučno navijali za svoje rokometaác vse do zadnjega žvižga makedonskih sodnikov, ki sta s svojimi odločitvami kar nekajkrat spravila ob iivce lako igralce kol gledalce. Njuno strogost je najbolj občutil Vedran Zmič, saj Sla ga sodnika že v 36. minuli poslala med gledalce, ker naj bi po njuni (xcjú s komolcem namerno udaril gostujcKega igralca. Domači so po delnem izidu 9 : 1 imeli v 52. minuti tako rekoč sanjsko vodstvo dcveiih zadetkov (35 : 26), a lakšnega rilma niso zdr/ali do konca, Po delnem izidu 4 : O so se gostje približali le ^ na j>iiri zadeike, na koncu paso Ve lenjčani vendarle zmagali z razliko, ki jim, kot smo že zapisali, daje veliko upanja, da jih bomo videli med Štirimi najboljšimi v tem pokalu. Itrc/ te/HV odpravili Ormo/ RokometaiU velenjskega Ciore-nja so med tednom v 14. pr-veastvenem krogu v Rdeči dvorani po pričakovanju premagali .1 eruzalem Grmčjo. Po visokem vodstvu so namreč moči hraniU za sobotno lekmo z Izvidžačem. Ta je pokazala, da so jih dobro razporedili. Moj^lvo iz Bosne in Î lercegovine, predstavnike te države v pokalu pokalnih zmagovalcev (o tej tekmi pl^mo posebej) so premagali prav tako s Šestimi zadetki razlike. lekma je bila odločena že v prvem polčitsu in v nekaj minutah v nadaljevanju. V slabih de-seiih minutah igre so povedli s 5 : O, v prvih minutah drugega pcilčasa pa so gosije celo zamtali - kar za devet zadetkov. ■ vos Elektra utrdila četrto mesto v Poineml)na zmaga s Postojno - OcJliena ponovno (]mcv in Krejie -Sinori v Sošianju Ilelios Ko?x(rkitrji Elekire so v soboto g(*»lovali v Pxïslojni pri ekipi Postojnske jame. Oba nasprotnika sta se dvakrat srečala že v rednem delu, obakrat so bili boljši šo.šlanjski ko.^arkarji. Sobotna lekmaje biJazelo pomembna, saj ho prav boj med Poslojask<\jamo in Clektro na koncu dru^ga dela prvenstva najverjetneje odltxal o končnem četrtem mestu, ki vodi v nadaljevanje tekmovanja in novo ligo šestih ekip, ki se bodo borile za prvaka Varovanci treneta Perice ao v Pt^kStojni žc narc- 1. \SKL,2.dťlza napredovanje 5, krog Postojnska jama — Cleklra Š(-«ianj 76:93 Clektra: Ručigaj 14, Krejič 22, Buršič 15, Vidovič Nedelj-kovic ^^ Cmcr 11, Nuhanovič 2 Vrslnired: I. Krkii Novo mesto, 2. Helios Domžale oba 9, 3. Creoplin Slovan, 4. Eleklra Šoj^tanj oba 8, 5. Postojnska jama 6,6. Krai>ki zidiir Jadran kras 5 1. i)<)lu moški, mini liga /a prvaka 2. krog St'ssianj Tt>poL^ca - Calcit Kamnik 3 r 1 (21,-21,20, 16) 3. krog OEmpija Ljubljana - Šoštanj dili p<^memben korak k t^ojilvi tega velikega cilja, saj so nadigrali P("«lojnskojamos 96 : 73. v Šti^tanju so s to pomembno zmago zelo zadovoljni, saj so se utrdili na želenem čelrtem mestu. Pred pelo Postojnsko jamo imajosedajžedvezma^ prcdmv sti, do konai pa jc sicer še pet krogov, lako dasc lahko karle še prcccj premešajo. Z zav/elostjo, ki jo fani je kažejo na trenin^h, in z bojevito igro, kakršno prikazujejo že celotno sezono na lekmah, pa se za njihov uspeh ni bati Tako so igrali Topc^lSical :3(22,-10,-l8,-2I) Šoštanj TopoiSica: Vinčič, Primožič, Čebrt^n, Tot, Pavle. Djordjc\'ič, Fujs, S. Sevčnikar, Pomer, Sailer, Sovinek, D. Sevčnikiir Vrslnired: 1. Autocommerce 57,2. ŠoStanj TopoBica 42,3. Calcit Kamnik 41,4. Olimpija 38 3. IX>L. ženske Nova KBM Branik Maribor 11 -KajuhSoiitanj3:2 Kajuh Šoštanj - Partizan C'^ma 3:2 Vrslni red: 1. Culum, s. p., Vaišped 33, 2. Braslovce 31, 3. Partizan Ćrna 29, 4. Nova KBM Branik 111^ 5, Kajuh Šoštanj 23... lii^i Telekom. 14. krog: _ Sinoči so se ŠoStanjčuni v domači dvtirani pomerili s lle-liosom, ki mu vzadnjih kn>gih cxliično, takt> da so imeli igralci Elekire vse prej kot lahko delo. Ker Si) v lem lednu ponovno vnaprej odigrali srečanje 6. kroga, ker igra Ilelios ob sobotah ligo Goodyear, ima Elekira vikend ponovno prost. Naslednje srečanjejihčaka šele naslednjo soboto, ko se bodo v Novem meslu pomerili s Krko. ■ Tjasd Rehar Gorenje - Jeruzalem Ormož 37:31(18: 11) Gorenje: P(xlpečan, TamSe 2, J. DolKlŠck l.Bcdckovíč4. Œiir 2,S^7vič3, Sirk3,llič7. Ruiar5, Prcái, Simon, Lesar 3, Zmič7, Oî5tir. Vrstni red po 14. krogu: 1 .Celje PL 28,2. Gorenje 21,3. Irimo 20,4. Jeruzalem Ormož 16,5. Prevent 16, 5. Gold club I.S,7.'lbrmo I4.aCimos 13,0. Rudar 12, lU. Adria Krka 10, II.i;VlŠ2,12. PruleO. Pokal pokalnih /ma^^ovakev. prva lekma eetrifinala: Gorenje - Izviđač Ljubuški 37 : 31 (21:19) (jorenje: Podpečan (24 obramb - 2x7m), Pro.šl (1 obramba - lx7m), lamše, J. Dobelšek, Bedekovič Kaviičnik 9, M. Ošlir 2, B. OStir,Sovič 2,Sirk2,lličI2,L Dolx:Uek 2, Šimtin, Zrnič 2. Dvig forme v pravem trenutku l)\ e zaporedni zmagi - Jc sino^n 'padď se AiiloeommiM ee? Odbojkarji S("^tanja Ibpolšice znova dokazujejo, da se znajo odlično pripra\iii za najpc^memb-nej^ tekme. To so dokři/ali že lani, ko so brez porazii dobili pol-llnale in finale» letos pa se jim je forma dvignila Že v mini ligi. V sredo so najprej v domači dvorani prepričljivo ugnali Calcit Kamniks3: l,nalopasov«+»olo v gasteh ugnali še Olimpij(X Na obeh tekmah je trener Šc«tanja loj^il^ice Unino Na jdič z začetno postavo nekoliko premet karte. Proli Calcitu je na igriSče poslal Dejana Vinčiča na mesto organi- zatorja igre, ki sicer pripada Roku Sallerju. na igralnem mestu srednjega blokerjapji je Davoija Ct-bronaz^mienjalZomn PjviČ.Viej yiîremenjeni postavi so Sť^tanjčani igrali izvistno in prepričljivo dobili prvi nb. Odlično jc igral ArKirejlbt. ki ga gostujoči igralci nikakor niso mogli ustavili, na mreži pa se je (xJIiČnoznaáel Ce-bron, potem ko je vstopil v igro. Se bolj prepričljivo kol Kiim-nikpa so odbojkarji Ši)štanja To-poláice slavili v Ljubljani, kjer so sicer izgubili prvi oiz-, v naslednjih treh f^a povsem nadzorovali potek srečanja. V drugem nizu so gostitelji dosegli vsega deset U')čk. Odlično sta bila razpoložena kapelan Dejan Rijs in ponovno Cebron, ki je na rmch učinkovito Ziiključeval nap«idc. z bloki pii je dobro ustavljal napade na^ro-inika. S tema dvema zmagama se Sosianjski odbojkarji s četrtega piwpelicelo na drugo musio prvenstvene lestvico, imajo pa točko prednosti pred Kamnikom in isiiri pred Olimpijo. Sinoči je v Šoštanju gostoval AultKommerce. ■ Tjaša Rehar Dva zaporedna poraza odbojkaric V zadnjili dveh lekjiiah so od-bojkarice Kajuha î^oi^tanja pričakovale maksimalen iz-kupiček^stih točk, na koncu pa osvojile le dve točki. Na ol'>eh srečanjih pa so bile ŠoSianjčanke blizu zmagoslavja, saj so žc vodile z 2 : t v nizih. Na prvi lekmi v Marib^^ru so domačinkam včelr-lem ni/u dcwolile, da prevzamejo pobudo, nato pa izgubile še peli niz, v katerem so imele §c nekaj smole s poi^kodbami. Zeki razburljiva pa je bila sobotna domača tekma s Partizanom Cmo, kjer so igralke Kajuha SoStanja píwsem nadzorcTvalc potek igre v prvih dveh nizih, v tretjem paso gcstjev(xlile že s 23: 18. Z (xlličnimi začel nimi udarci seje nato i/kazala Anja PIei>riik. tako daje Kiijuh Soítanj izenačil in si Nadaljevanje 2. lige preloženo Zima in mraz ne popuščata, zato razmere na naših nogometnih igriščih 5e zdaleč niscî primerne za igro. V ligi Si.mobil so prvi pomladanski krog konec minulega ledna vseeno odigrali in imeli obilo pre^iivic. V 2. državni ligi bi morali prvi krogpii-mladanskega dela prav laki^ odigrati v nedeljo, 6. marca, vendar gaje nogi>metna zve/a najprej prestavila na 13. marec, ob slabih vremenskih napovedih pa je že v začetku ledna prišlo sporočilo, da je začelek tekmovanja drugoHga^-v preložen še za teden dni, torej na 20. marec. Več časa za uigravanje in krepitev telesnih mi^i bi lahko dejali, a žal igrahie površine v bližnji in daljni okolici tudi temu niso prav naklonjene. celo priigral zaključno žogo, najprej z-a 24« nato še za 25. točkt^, ži\l pa tega niso znale izkoristiti. Piv dobnos<)bile ludi včetriem nizu v končnici srečnej.^^ g^'^tje, ki nato dobile §e petega. Do konca prvenstva sta 5e dva kroga. Šoštanjčanke so trenutno na petem mestu, trener Plam-berger pa irdi, da nimajo razlo-g(w za slabo voljo. Ztidnjo tekmo sCmo so tudi posneli, dajo bodo lahko analizirali in se skušali iz nje naučiti največ, kar lahko. !\ov predsednik kinha je Ivan nia/insek v Odbojkarskem klubu Kajuh Ša^tanj so imch pred ča.st^m skupščino, na kateri so i/rvolili novega predsednikii kluba, 'fo vlogo je prevzel Ivan Blazinsťk. dosedanji predsednik Miloš Lju-bojevič pa je po novem podpredsednik, član uprave pa je še Dušan .AJtnik ■ Tjaša Rehar 16 SPORT IN REKREACIJA iO. marca 2005 D NA KRATKO Křivánek in LeiiHi l (li/avna prvaka Na dr/aviicm yllclskcni mnogoboju v mladinskih kategorijah v C eljusciscirijo predstavniki velenjskega kJuha z dvema naslwoma prvaka odrezali veC kol dobro. Pri slarcjših mladincih jc (îurazd Kri Vil nek/H prvo meslozl^rai 4642 loêk. Enako sc jc pri mlajših mladincih Matic lenari, ki jeza naslovprvakji/bral 3(J24iočk. pri mlajših mladinkah pa je Uršk;» KrHlj7272i lovkami naCelr-icm mcslu za malciikosi zgrešila hronaslo kolajno. Za vse iri pa velja, da so z dosežki v Celju piîsia-vili <3sebnc rekorde in izboljšali svoje rezultate v kar î5tirih disciplintih. /anhniv karale na IHujii Karate klub Pîiij je organiziral tradicionalni .1. štajerski turnir v kalah in kumheju (iporlnc borbe) za asnovnoSolsko mladino po pasovih. Tovrstno tekmovanje po pasovili je v Sloveniji zelo redko organizirano in izredno ziinimivo. Turniija so se udeležili tudi najmlajši tekmovalci iz Karate kluba Velenje in se dobro izkazali. Uvrstitve: Granitni pjisovi (kate-kadetinje): TJaša Zaje. 3. mesto: modri pasovi (kale-deklice); Astrid Kljun. 1. mesto: Alena Music, 2. mesto; modri pasovi (kale-dećki): .Jaka Zalul)erš«'k 1. mcslo» Netlin Hod/ič. 3. mesto; modri pasovi (kumitc-dečki): Jaka Cnidišnik, I. mesto. ke4jl|aii|e v petek in soboto je bilo v Kopru in Kranju letošnje mladinsko državno j^rvenstvo, na katerem jc nastopil tudi član KK So.^tanj Jure Klauz-ner. Vsobolojc vKopru poruSiI515 kegljev, v nedeljo je v Kranju s 536 podrtimi keglji p<îsiavil osebni rekord, s skupnim bidom 1051 podrtih kegljev pa je med 61) nastopajc^íimi osvojil 21. mesto. IV>l(>pi pod led Vsobolo 5. marca 2005, smo potapljači Dra^t\'a za podvodnem dejavnost Jezero Velenje izkoristili zimske razmere na Velenjskem jezeru in pripravili tečaj specialnosti potop pod led. 'leOaja se je udelei'ilo 6 poiaplja^îcv. Vodil gaje inštruktor po-tapljimja in predsednik druSlva Marřin Rebula. Luknjd zgoraj in iz ribje perspektive, foto: Leon Verdnik Vreme je bile kot nalašč za potop pod led. Pri potopu pod ledje treba upoštevati stroga varnostna merila. Vsa oprema m-^ilnicki. pri iantih pa Mirko Ju ruičko pred Fnmjein Zućkoni in Bojanom Lesniko. Skalašeni enaisl pokalov v soboto jc bil na Polzeli 2. Sun Open, mednarodno tekmovanje v taekwondoju za dečke, dc-khce, mladince in mladinke, ki so se ga udeležili ludi tekmovalci Taekwi>ndo kluba Skžila iz Velenja Domov so se zopet vrnili z lepo zbirko pokalov. Maja Zupančič (deklice, forme, rumeni pas), Uroš Rupreht (dečki, forme, rdeči pas), Darja Skrt (mladinke, forme, rumeni pas) in Drejc Pečečnik (mladinci forme, rumeni pas in borbe. -HTOkg) so osvojili prva mesla. Drugi so bili Luka KednJak (dečki, forme, rumeni pas in borbe, • 5i)kg), Maja Zupančič (deklicc, borbe, -45kg), Denis Ninič (dečki, borbe, -55kg) ter Borut St4M)ta (dečki, borbe, -35kg). Bronasla odličja pa so dobili Aljaž Zvikart (dečki, forme, modri pas in borbe, )kg), Uroš Ruprelit (dečki, borbe, -45kg) in Matej Gmbelnik (dečki, borbe, -50kg). Najbolj prijetno je iia tem lekintwanju prcsene-lil Drejc i^cečnikzzmagovborbah, saj je bilo ti> šele njegovo drugo tekmovanje v borbah, premagal paje nasprotnike, ki imajo za sabo mnogo več izkušenj in tekmovanj kol on. Ta zmaga mu je prinesla tudi naziv naJtHiyše^ia mladinca lekmovat^ja. Ekipno drugo mesto v l>orl)ah si je prisvojila tudi ekipa dečkov, vsi skupaj pa so asvojili pokal za tretje mesto v izboru za najboljši klub. Viliarniki šUrikial na stopničkah Vsolx)io, 5, marca v Kranjski Ciori izvedli zadnjo tekmo let(^njega slovenske^ pokala v deskiinju na snegu. Odlične snežne razmere so organizatoiji dodobra izkoristili za pripretvo atraktivne proge, na kii- Jure Hafner, Ghrija Kotnik. Luka Jerome/. Tim-Kevin Ravnjak leri je uživalo 79 Ickmovalk in tekmovalcev, ki so lekmovaiivštirihstarostnihkaiegorijali. Nazmago-valnc stopničke sose posTpcli kîir štirje člani velenjskega snov^oard kluba Viharnik: Tim-Kevin Ravnjak, Luka Jeromel, Gkmja Koinik in Jure I lafner. »(ii^ov( Í6 na /elenkl Vsoboto, 5. marca, so »gigovci« smučali po progi Zelenica pri Tržiču, in sicer na državni ravni v slalomu. Barbara Bračič je bila 7., Vanja Glinšek IL, Nasya Lesnik 2(1 Naslednji dan jihječakalše veleslalom. Tomaž Sovič je bil2., Žsin Silovšek 9., Vanja Glinšek 6., Nastja Lesnik23.« Crt Gojznik 20.,.|asaC>l>iilpa32. llsp^^nl vsepovsod Mladi skakaJci SSK Velenje so nastopali tudi z reprezentanco Slovenije na OPA igrah v nemškem I limerzartnu. V nordijski kombinaciji je (iašper Berlot osvojil zelo dobro 7., Marjjm Jelenko pa 22. mesto. V skokih je tekmoval Klemen Oniladič v nemškem Obervisenthalu in zasedel 13. mesto, z ekipo paje bil peli. Slatinšku in Bojaniču bron V soboto in nedeljo, 5. in 6. marca, je bilo v Tržiču 14. državno prvenstvo Republike Slovenije za člane in članice v posamični konkurenci ter v konkurenci parov in mešanih parov. Na prvenstvu je nastopilo tudi sedem članov NTK Vegrad 'lempo Velenje: Jure Slaliašek. Damijan Vodušek, Nenad Bojanič, Tamara Jerič. Ivana Zera, Jaka Go-lavšek in Mihu Kljajič. Jure Slatinšek in Ivana Zera sta sc v posamični konkurenci uvrstila na mesla od 9 do 16. Damijan Vodušek in Nenad Bojanič pa na mesi bili vsekakor organizacija avtcimobilske gorske hi-iroslnedirkc na Roglo"GllD UNIOR Rogla 2\)W in odlični dosežki voznikov, ki so v klubske vitrine prispevali veliko pokalov. V ospredju je v.sekakor dosežek posadke Borut Smrdelj/Aleš Cjuha -CLio RS, kije vtekmovanju za DP dosegla v svoji skupini med 35 vozniki odlično 2. mesto: Franjo Mcrkač je v Yugo pokalu d(%scgel 2., v diviziji 1. pa 4. mesto. Pokale za posamezne uvrstitve na stopničkah so prispevali ludi vozniki v Se-icenlOvSiemeas Junior Pokalu - Matej Grudnik kot najboljši novinec in pa Dani (ioltnik. Voznik kartinga Milja Strožič je dasegel končno skupno 4. mesto, v pokali) Alpe Adria pa končno skupno 2. meslo. V letu 2(105 bodo nadaljcvalizastiivljenc cilje. Dirka na Roglo bo letas 18. in 19. junija in bo poleg DP štela ludi za FIA Challenge. Klubu se je pridružilo tudi nekaj novih odličnih voznikov, pa tudi šporlnih funkcionarjev bodo imeli Šc več kol preteklo lelo. tako da dobri rezultati ne smejo izostati. ■ Dobitniki pokalov v sezon/ 2004 10. marca 2005 «»^JlSř SPORT IN REKREACIJA 17 Skoki na skakalnici Munti Šoslanj, 5. niHixa - V sť)b(Mo so dani SvSKŠoi>ianj organizirali tekmo za pokal štajersko korc^ke regije v kategoriji cícihřtni do 9 ici. dećki do 11 Ici in veterani, nato pa šc nočno tekino z alpskimi smućnii v kategorijah mladinci. člani in veterani. Prireditev sije tudi leti» i)glcdalo ogromno ljudi, ki HO umivali ob wjio^u res lepe in lepo pripravljene skakalnice, ki so jo člani SSK Šoštanj prizadevno in marljivo pripravljali cel teden. Rezultati lekme za pokal štajersko koroške regije v kategoriji cicibani do 9 let: 1. Matevž Samec, SSK Velenje, 2. Malic Aj-nitSSK Ljubno BTC in 3. Vid Vrhovnik, SSK Velenje. Dećki II let: I.Urh Krajnean, SSK Velenje, 1 Nejc ( *ajncr^ SSK Ljubno BT('in3. Un^(mK.SSK Mislinja. Veterani: L.lanez Debelak. SSK Ljubno BVC, Z Ivan Navcršnik, SSK Mi.s-linja. in 3. Bojan Lešnik. SD Vizore, Na nočno tekmo z alpskimi smučmi se je prijavilo kiir 56 skakalcev. ()t-voritevnťičnc tekme je bila kol se šika, s fanfarami, vo>^jijo z zastavami, pozdravnimi giwori, \)PÁ skok pa je taki^ kol lani pripadal županu Ol'ićine Scátanj Milanu Kopuíarju. V kiUegoriji mladinci je l.mc-sio osvojil Nejc Kokolj - Velenje, 2. Matej Špital - Šožtanj, in .3. Luka'lés<")vnik-Ši:Řlanj. Med člani je bil I. Srečko Ledinek -Lepa Njiva, 2. Sandi Andreje -iv)$tanj, 3. mesto pasta si razdelila Božo C>ljn.^k-Velenje, in Ivi Lipičnik- Velenje. ludi veterani so preizkusili trdnost skakalnice. L mesto si je priskočil Jože Kovač-Velenje,2. Peter Rožič-Šiístanj, in 3. Silvo (Imajner -Šoštanj- Po obeh tekmah jc bila šc tekma za najdaljši skok dneva, ki sta ga dosegla v kategoriji registriranih tekmovalcev Urh Krajnčan (19,5 m) in v kategoriji alpskih smuči Srečko Ledinek (9,5 m). Nagrado za najmlaj.^ga skakalca je dobil Vid Vrhovnik, SSK Velenje, ki Se ni dopolnil 6 let, njegov najdaljši skok pa je meril karl5j^m. ^ Člani SSK Scštanj so poskrl^eli ludi za lačne in žejne, za dodatno zabavno-razvedrilni del sla poskrbela pt^puiami Fredy Millerin Matjaž Ograjenj^k, tekmo je izvrstno komentiral Toni Rehar,Zii glasbo je skrlxíl DJ Miha, prireditev pa so popestrili tudi člani kluba jadralnih padalccv Velenje. ■ Zakaj pa ne enkrat za spremembo skupinska si tka? Po njihovi za' siugi je tekma uspeta. Novice iz SAO mr/f}. Olaiiica SAO na najvišjem vrlin Jn/nc Amerike Pred mcsceem dni sc jc z odprave na najvišji vrh Južne Amerike vrnila Simona Prijiač (na sliki), članica S.4(). V začetku januarja sc je i ostalimi i>lirinaj-slimi člani skwcnskc odprave na Aconcaguo odpravila v Argen- tino, Po aklimatizaciji na sami gori sc je 2.5. 1.201)5 zgodaj zju-Iraj odpravila po normalni poti proti vrhu. Pol proti 6962 m vis;)-kemu vrhu je začela z višinskega tabora na .S4t)()m Nido de Con-dore.s skupaj fe z dvcmačlanoma odprave. Zaradi hudega mraza (-.31) st. C) sta po pol uic drugtt dva obinila nazaj, sama pa je pot nadaljevala naprej. Tudi Simona je imela v jutranjih urah nekaj icž^v z mrazom, venda r j ihjc aspesno prestala. Vztrajala jo in tako nekaj pred 17 h stala na vrhu Aconcague. Na gre)"ïcnu lik pod vrhom jo jc dohilcl vtxija odprave in .skupaj sta sestopila nazaj na Nidcî de Condo- res, Aconcagua jc ^fUll^^ najvi.^ja gora na južni polobli, s svojimi 6962 m pa ludi najvišja gora obeh Amerik in tako zelo privlačen cilj /z mnoge gornike. Dostop po Normalni polije tehnično nezahteven, upoštevati pa jc ticba hilio spremenljive vremenske pogoje, ivcrcdno nizke temperature in težave, ki jih lahko pov/j'oči v litina. Več o sami odpravi in o dc^ga-janjih lahko preberete na www. aconc agu a05, t)dprava. ne t. Odprava jc bDa uspcSna, saj jc vrh Aconcague doseglo kar 8 njenih udeležencev. AG^R^Nr Nudimo pohištvo za opremo: spalnic, dnevnih sob« otroških in mladinskih sob, predsob, omare v GARANT d.d. Poliela, industrijska prodajalna različnih barvah, kosovno Delovni čas prodajalne: pon-pet od 8. • 18. ure. sob od 8. -12. ure pohištvo,^kuh[nje, Informacije na telefon: 03/ 70 37 130,03/ 70 37131 E-mail: info@garant.s), spletna stran: wvm.garant.si računalniške in pisalne mize. VEUKA VELIKONCNA AKCIJSKA PRODAJA POHIŠTVA od 7. marca do 4. aprila 2005 grtîMglMtaMiî mMsiMroiBn lil['lili>:n'l o [rgajMfapigîBijig^^ Sto let je minilo, zdaj pa naprej Občni zl)()r Pl) Sošlinij Planinsko društvo SoSlanj je prav gotiwo eno izmed najpomembnejših druSiev v občini Soj^umj. Obćni /bor, ki je bil minulo soboto v prostorih gasilskega doma, je potrdil tako veliko slevilo Članov kot njihovo udeležbo in pripadnost. Člani so predvsem obravnavali lansko lelno praznovanje KKI. obletnice društva, izvolili pa so ludi novo vodstvo, je mandal dosedanjemu predsciiniku Bojanu Riv to vniku poiekcl. Občni zbor %o člani društva pričeli 7 ogledom dokumenlar-nega filma, ki je prikiizovjil do-gc^dkc preteklega leta, ki je prav gotovo zaznamnvalo draživa Sto iel ni malo in drušlvo je visoki jubilej res d(»lojno praznovalo. Pričeli so že januarja z otvoritvijo praznovanj, vmes so izdali Popotnik, odkrili spominsko pkiščo na pn>čelju Kajuhovcga doma, kjer jc pa'd davnimi .stotimi leii polekal ustanovni siiod podružnice Slovenskega planinskega druisiva v St^štanju. Istega dne,5. marca, je bila tudi osrednja slcjvesnost ob praznovanju. Seveda pasočlani, kol se za planince spodobi, hiîdili na poh(xJc, izlete, izobraževali kadre in tudi pridobivali nove člane. Delovno predsedstvo, ki ga je vodil Matej Korinik, je z ogledom filma nekako zaključilo točko dnevnega reda, ki je vsebi> Vřila kiaskolelno pimičilo, člani pa so potrdili ludi plan dela za naprej. Ta bo sicer malo manj napo ren, a vseeno zajeten in zahteven. .saj jc ona i/mcd točk aktivnt") delovanje za ohranjanje narave, predvsem Smrekovca. Olvnizborpajc bil tudi volilen. Bojan Rotovnik, prav gotovo izredno aktiven in sposoben predsednik, je svoje poslanstvo pre-dřil novemu predsedniku Vladu Stropniku. Ostali novi člani vodstva so še Milan ^"»gorelčnik, podpredsednik, /inka MoiUcon,Tajnica, Bojan Ri>tovnik, blagajnik. Vladka Lepko, voljena članica, Jožica Andreje, voljena članica, Filip Vrabič, voljen član, ter ravno tako Valtcr Piri(wà:k, voljen član. Bojan Rotovnik je novemu članstvu zaželel uspešno delo, podelil pohvalo B:iri>ari Mavsar in bronasti časlni /nak PZS Kmncu Petku. Dobitnik srebrnega častnega znaka P/S pa je Rnjan Rotovnik. ( estitkc in varen korak. ■ M. Komprej, /bto: O. Tonkli Ohranjanje tradicije lepo uspeva Letošnja zima jc znova omogi^čila ureditev smučarske tekaške proge v krajevni skupnosti Šentilj pri Velenju. To .so s pridom izkoristili člani komisije za rekrcacijo pri šcniiljskcm pododboru Društva upokojencev Velenje in pripravili drugo tekaško smučarsko tekmovanje v spomin na Rada Pim^irtnika. športnega pedagoga iz Velenja. Teka ob koncu minulega tedna niso namenili zgolj obujanju spominov na lepe trenutke, ki so jih številni ljubitelji iz .Šentilja in Velenja pred več kol petnajstimi leti preživljali na smučarskih tečajih in udeležbah na tekmah po domovini, pa ludi v Šentilju, za kar jc imel največ zaslug prav Rado Pungarlnik, temveč ludi ženskimi ob njihovem mednarodnem prazniku. »Cc bi oče vedel, da negujele lo tradicijo, bi bil zelo ponosen,« je na podelitvi priznanj povedala Pungartnikova hčerka Lučki) Matjaž in dodala, daje očevciikokral hodil v Šentilj »k svojim športnikom — smučarskim tekačem«. Najboljše uvrstitve H. Pungari-nikovega memctriala v smučarskem teku: Ženske do let: Suzana Cesar, Neža Cestnik. Klavdija Kolmanič: nad 4<) let: Marija Vok, /-ala Cesar, Jožica Mavrin; moški do39 let: Milan Župane, Branko (kepek, Maks Cestnik: mt>Ski nad 40 let: Janko Šmc, Jakc^b GrošL Slaven Pandel. ■ HinkoJerčič To pa bo izlet! Planinsko dn;Štvo Velenje že vrsto iel v marcu pripravlja izlet za žene, matere in dekleta, da jim ludi tako izkaže malo pozornosti, za bolj pdstro dra^ino pa so vabljeni so seveda ludi njihovi mučcnci in trpini. Letošnji izlet bodo v nedeljo, 20. marca, udeleženci pa se bodo ob 9. uri zbrali na kotalkališču pri stari Nami. Do tokratnega cilja v Cîa-berkah bodo pohodniki priŠU po dveh urah m pol hoje, kaj se bo dc^gajalo vmes, pa bodo razumljivo doživeli le udeleženci. Za lep izlet in prijetno druženje s pestrim »sporedom« vsako leto poskrbita Milica in Marjan Ska/a. Navabilosia lelos (med drugim) zapisala: »Pot bo lahka. zato ne boste potrebovali zaščitnih čelad, plezalnih pasov in vivi, le palice bodo dovoljene. Na začetku poli bomo pregledali vsebino nahrblnik^w. C'c bo kdo imel več kot en liter pijače - alkoholne seveda-jo bomo morali takoj umčiti. lak »^befcUje dal Keber. Ni padal natančnih na-vixlil zii uničevanje, zal o se bomo morali pač sajiii znajti. 1 loje ne ho veliko, zato vam v nahrbtnik ni ircba stlačili pol prašiča, za vse bodo namreč poskrlK^i pri Križniku.« 18 V SREDISCU iO. marca 2005 Bolečina /draviiiški kolif^ek Bolečina je eden najfKigoslcjših simplomiw bolezni in poSkodb. /. njo se srciamo žc ob rojstvu, saj nřis spremlja na po\\iz maicmice vSirnisvct Jcneprijelniu^^uinain čustvena izkušnja. Vedno je sub-jekiivna, od človeka do čUweka pH sc zaradi vpletanja psiholcwkih dejavnikov acIo razlikuje. Kolikor je moteča, je ludi koristna in pogosto nujna 7a preživetje. Sporoča nam, da je telo poškodovano in nsejani po vsem telesu. Električni impulzi se preko živcev prena^jo v hrbtenjačo in nato navzgor v miwgane, kjer se informacija obdela in pretvori v Čutno bolečino. Zaradi obrambnih mehanizmov se oh električnem signalu sproži refleksni ročijo bolečino. Občutek bolečine je pri različnih vrstah bolečine različen, prav tako pa Je odvisen tudi ixl mesta nastiuika. Koža ima veliko sprejemnikov, zalo lahko mesio bolečine natančno dokučimo. pt)-leg tega dobimo tudi informacijo o vzroku pt^kt^dbe -vbod, dotik, pritisk, hlad, vročina. Povsem dru^če pa jc z bolečinskimi dražljaji izčrevesa, ki so slaK^ omejeni in nenatančni Ocvo je občutljivo le na naieg, sicer pa ga lahko šč-ipamo, zbadamo, opečemo ali celo režemo, pa ne bomočuJiii bolečine. Kar neverjetno je, da lahko povsem nedolžen mehurček zraka ob raztezanju čre-ve.sa povzroči neznt^no bolečino, ki vodi celo v Šok, Biilečinski dražljaji iz r čeljust ali levo nad lah t. Doživljanje in prenašanje bolečine je značilnost vsakega pča, omejena na eno mesto ali pa diťuzno razlita. Po intenzivniwti se spreminja od komaj zaznavne do neznosne. Kljub vsej tehnologiji nimamo pixiiskavne metode, ki bi bolečino objekth'no izmerila, /a oceno uporabljamo grafične tablice, pt) kitterih bc^lnik bolečino subjektivno ixeni od O do 10. Vzrok za bolečino je lahko telesne ali duševne narave. Pojavlja se pri številnili kroničnih bolez-nili, kot so artritis in rak. Redno .spremlja tudi akutna dogajanja -Cïpekl ine, rane, poškodbe, vnetja, žolčne ali ledvične kamne, srčni infarkt. Pogi'isto pa se pojavlja tudi pri duševni bolezni, predvsem pri depresiji ali anksioznlitve, alkohol, morfij, zdravilni zvarki in Caji, danes pa najpogasteje segamo po zdravilih. Uporabljamo jih lahko v obliki injekcij, tablet ali kapsul, sirupa, svečk, mazil ali nalepk. Kljub znanosti in razpoložljivi tehnologiji tretjega tis^Tčleija, pa je bUižitev bolečine še vedno težavna. Srečujemo se sštcvilnimi vprašanji; i"H;eno jakosti bolečine, pomanjkljivo komunikacijo z bolnikom, strahom pred od\lsnc\stjo, strahcmi pred neželenimi učinki, strahom pred bolečino. Akutna se začne nenadoma in praviloma ne Iraja dolgo. S pojavom sproži verigo fizioloških reakcij od pospešenega srčnega utripa do dviga krvnega tlřika, pct^'šenega dihanja in pcv tenja. Kronična bolečina traja tedne in mesece ali pa se ponavlja. Praviloma ne sproža vzporednih fiziološldh strcsogenih odgovorov. Pogosto vpliva na čustveno, duševno, bÍok«ko,ck(v nomsko in socialno stanje bolnika ter njegove d nižine. Med najpogostejše vrsle sodijo nevTopatska bolečina, bolečina po operativnem posegu» bolečina pri raku in bolečina, pi')vczana s psiiiičnimi motnjami. Ncvropat-ska bolečina nastane zaradi okvare živcev, ki prevajajo bolečiaske dražljaje od periferije do hrbtenjače» 1er zaradi pa-tolcSkih dogajanj v,sami hrbtenici ali v csrednjem živčevju. Značilna je spontana i*»ira bolečina, ki se ponavlja in traja še potem, ko šk(xlljivcgavplivaženiveč. Ptwe-ben primer je fantomska bolečina ko človekčuli bolečino vmanjkajočem udu, Vnetje živca (Iterpes) pcwzrcía hudo kroitóio pekočo pasasto bolečino. Vsako operacijo, ki je grob poseg v telo, praviloma spremlja bolečina, ki pa izzveni znotraj nekaj dni. Bolečina pri raku je posledica vrašć'anja tumor?>kega tkiva v kosti, mišice, živce in druge organe. Ob tem se sproža širok razpon bolečine - od blagega neugodja do hude, nepopustljive bolečine. Pogosto je bolečina povezana z duševnimi motnjami in boleznimi. Bolečina ima siccr lahko organski v/rok, duševni stresi in motnje pa povečajo njeno inten-zivn^ist in podaljšajo njeno trajanje. Včasih se pojavi bolečina, ne da bi bili prisotni zjiaki bolezni, ki bi jo povzročala. Bolniki tožijo za glavoboli, bolečinami v križu, obrazu, trebuhu ali medenici. Kljub temu da se f>oIcčinc vsi bojimo, pa lahko prinaša bolniku Ziikrivarijem bolezen-skih znakov, pravnimi in straškovnimi vidiki uptirabe zdravil 1er socioloi^kim pojmovanjem bolečine. GIav Iczni, dobre» sodelovanje bolnikii, zdravnika in svojcev ter pravilen izbor zdravljenja pa bodo rešili mnoge stiske in dovolj zgodaj učinkovito txlpravili bolečino. ■ Prim. Janez Poles, dr. med.-Mernist Velik porast izjemnih denarnih socialnih pomoči Nř) CjCnlvu za socinino (iolo VcHonjo so lani doddili nunij socialnili (icraniili pomoči kol pivdliocliio Iolo - Mod pix^joinniki /nova največ piYili iskalcev zaposlilve - llrinki novele zakona nični Tatjana Podgoršek Na Centru za socialno delo so lani dixielili 4833 rednih denarnih socialnih pomoči, ki jih lahko upravičenci prejemajo za dobo šestih mesccev, ali za ui odstotke manj kol leta 2()t)3. »Če je to razveseljiv podatek, je pa toliko bolj /a.skrbljuji:)ča struktura prejemnikov pomiki. Kar 80 odstotkov je bilo med njimi sa niskih - mladih iskiîlcev prve zapíxlltve brez izolv razbe ali z doseženo minimalno stopnjo izobrazbe, za katere v lem okolju ni mogoče poiskati u.streznczapt>4litve,«je pi'jvedala direktorica ( entra za scx:ialno delo Velenje mag Jeika Fužir. Lani je znii&iila denarna stKialna pomoč za samsko oselxi v družini 45J>24 tolarjev, naslednja ixlra^a oseba je bila upravičena do .31.876, otroci pa do 13.657 tolarjev na mesec. So pa lani zabeležQi izjemen porast vlog za dčanov iz občin Ve-lei3jc, Š^^tanj in Šmartno ob Paki pa je poleg denarne socialne pomi^či prejemalo Še dodatek za najemnino (25 odstotkov od minimalnega dohodka ali tolarjev). »Ob tem naj povem, da od letošnjega prvega januarja dalje o tem, kdo je upravičen do dodatkii za najemnino, odločajo občine.« Na vpraf^anje, kakSni so bili učinki lani sprejele novele zakona o sčuiek. da se naie pravice do dobrega vodenja bolezni zmanjkujejo, čeprav gre za bolezen in njene posledice Širega družbenega pismena, '/.c vso letošnjo pomlad se namreč otepamo težav zaradi lesenih pravil, ki nam jih daje 7í/7s. Ena od teh novosti je strogo držanje načela, da za možnost dodelitve aparata in merilnih lističev s.straniZZZS nujno potrebuješ inzuliasko terapijo, torej že precej hudo sladkorno bolezen. Po strokovnih načelih je namreč prihranek zavarovalnic ravno v tem. da so ljudje bolj zdravi - z omejevanjem samokontrole in vodenja bolezni to gotovo ne bodo. Ali lahko samokontrolo ukinemo: težko odgovoritn prhr-dilno. Će bi - na primer - Sef v službi nar("ičil, da nc moremo div biti več sluiřbenega avta, ali lahko torej nehamo hoditi v službo? Predlagam nekaj poenostavitev, da bi prihranili kakšen merilni listič. Minimum samokontrole za diabetika tipa 2 je še vedno 3x tedensko: ena meritev se izvede zjutraj, drugi dve na isti dan v določenem obdobju, ki ga bomo primerjali Za liste »boljpridne«svetujem lxtedensko tudi kontrolo jedi: saj veste, KS lahko skoči le za 2 mmol na liter 2 uri po obroku.. Ce pa že nimamo volje za povsem individu-aln<^ dieto, spozjiajmc^vsaj sebe. Večina ljudi nas dela po enakem kopitu: osebno redko zajtrku-jem. takodabi imel najvii^ji krvni sladkor popoldne po kosilu (od 3. do 4. ure p-ipoldne). V kolikor pa gre za rednega človeka (- morda že upi^kojenega), pa ho Ziiradi zajtrka in malice časovno blizu skupaj imel najvišje vrednosti dopoldne po zajtrku, od 9. do K). . Sladkornemu bolniku ostane le še to, da sebe dobro spozna - ali ima najvišje sladkorje zjutraj po zajtrku, popoldne po kasilu ali zvečer: takoj bo lahko u.strezno ukrepal in prilagodil zdravila. V kolikor niniamo aparata in si lističe kupujmo sami samo za določevanje glukoze v vodi. merimo pc^dobno-na teSče se skoraj ne splača, saj je navadno KS nizek. Ob meritvah na uriaskih lističih ugotovimo, da večina ljudi najde glukozo v urinu, ča krvni skidkor prc.scžc K) mmol / lit. Ob tako minimalnih kontrolah kihko istt^asno omejimo meritve v obdobjih, ko je KS navadno nizekin redneje merimo v listih »terminih«, ko pričakujemoviSje vrednosti krvnega sladkorja! Zželjo, da bi bila dost(^pni^l do informacij čim boljša, nameravamo organizirati »diabetične weekende«, Recimo, da naj bc^ poskusni kar ta prvi. 12. in 13. marec 2005. Predlagam, da pokličete po telelbnu (npr. med 1Û. uro in 18. uro sobota in nedelja) v bolnišnici^ Topol^ico (tokrat na telefon 89 87 809) in pweste ali svoj problem gtede meritev KS ali samo predlog za izboljišanje vodenja in edukacije s strani nas članov diabetološkega tima. Na jXHlIagi potreb in Vašega mnenja bomo re (Organizira I i na^o dejavnost, posebno še v pričakiwanju uporabe inzulinskih črpalk- V tem primem je pomoč se toliko bc^lj potrebna, saj so inzuliaske č-rpalke kljub izjemni tehnični izpopolnjenosti novost tako za večino bolnikov kot tudi zdravstvenega asebja ŠALEŠKI ŠTUDENTSKI KLUB Mil M4PSMSKI fLSS r aMt, Î2S2005 p Httefu Ťtka informacije na telefonu 031 326 801 www.ssk-klub.si/aka0emc2005 TURISTÍCA tlnNerea m Primonkam Turfstfca - Vl6c^ Sola a turtzem San^PotlO 6320 Portorož ^ TeJ:OSei 77000 FaJcOS 81 77 021 tfNivt»'^*' p I Turizem postane način življenja že med itmlljem! ' triletni vîsokololski itudíjskí program hotelirstva in turizma f redni Studij v Portoroiu, izredni tudi v Ljubljani in Radencili MODROBELA KRONIKA Sojenje policistu preloženo (ílíívna obravnava i)iel()žena na 1. april Celje, marca - Na okroincm sodišču v Celju bi sc v pclck morala pričeli glavna obravnava zoper velenjskega poiicisia, ki jc obtožen, da je kol voznik službenega vozila pov/rt>čiI promelno nesrećo iz maJornarnosii. Obravnava pa je bila preložena, ker jc obloi^ni zamenjaj Zitgcwomika. Sojenje so prestavili na 1. april. Nesreča se je pripel il a pred šeslimi leli in pol v kri/iSču Šaleáke in Kidričeve cestc v Velenju. V njej sla umrlal9-letni voznik kolesaz molorjem Dalibor Anič in sopotniea na zadnjem .sedežu, 18-lelnaPelra ĆeSek. bodo policisiu dokazali, da je krh', mu ^oá do osem lel zapora. Na parkirišču zagorel peugeot Velenje, 2. marca - V sredo, peugeol. Ogenj, ki je na vozilu zaradi kralkcg^t slika na cleklrični malo pred 12. uro, je na par- piTV7rť>Čil za okoli 2.0i)0.(H>(l lo- napeljavi. B:>licisli v zvezi s lem kirišču na Kidričevi cesii v Vele- larjev gmoine Škode, so pega- požarom áe zbirajo obvesiiia, nju,v prostoru med poslo in sili velenjski gasilci. pi^n^čilo o njem pa bodo podali na reko Pako, zagorel iwebni avto Dopozitrajenajveijelnejeprišlo Okrožno državno uvilsivcx ■ Deset osumljenih za nešteto kaznivih dejanj Velenjski policisti in ccljski kriininalisli so v zadnjih (K e>h niescdh preiskali preko 120 kaznivih dejanj Velenje - Celje - Velenjski po-licisii so v sodelovanju s kriminalisti Policijske uprave Celje že v decembru na podlagi zbranih obvestil, opravljenih hišnih preiskavah in zaseženih pred-meiih uspesno preiskali preko iOO kaznivih dejanj, za katere l^olicisti sumijo deset siorilcev. /X' decembra pa jc bilo raziskanih že 20 kaznivih dejanj, predvsem odvzemov motornih vozil ter vlomov v vozila na območju Šoštanja. Med kaznivimi dejanji, ki so jiJ) raziskali, so bili med odmev-nejšimi vlom v poslovne pros-lore podjelja v Starem irgu v Velenju, kjer je bila odtujena računalniška oprema v višini 2.200.(J(Xi tolarjev; vlom v pros-lore fou) trgovine na Kardeljevem trgu, kjer je bila odlujena fotografska in računalniška oprema in nekaj fotoaparatov. Gmotna Skoda, nasiala v tem vlomu,znaša lolarjev. Sicer pa so osumljenci na vlomilskih poh(xlih po Velenju kradl i predvsem računaIni.Ško opremi^ - kcvnponenle in LCD moniiorje. Slorilci pa so kazniva dejanja nadaljevali tudi v januarju in februarju. Vseh desel osumljencev so, v različnih dneh v febru-aijujudi pridržali / zbranimi obvestili, opravljenimi hišnimi preiskavami in zaseženimi predmeti jO bilo raziskanih 75 kaznivih dejanj, med katerimi prevladujejo velike lalvine. Med raziskanimi kaznivimi de- janji jih je 45 storjenih na območju Velenja, 12 na (">bmočju ^^alca, 9 Slovenskih Konjic, 3 v Celju, 1 v Lákem in po dve v Trbovljah in Ljubljani. Med kaznivimi dejanji sta najbolj odmevna vlom v irgovino v Slovenskih Konjicah, kjer sta storilca povzročila za približno 1.700.1)1)0 tolarjev in serijo vlomov v t rgovine, gosli nske lokale, cvetličarno in druge poslovne objekte na obmi">čju Zreč. Pa nekaj velenjskih »primerov: vlomi v irgovino v íaleku (za 7(1.00f) škode), na Foitovi (20.000 tolarjev), Si arem Velenju (60.00t) tolarjev), na 'Ibmšičevi (70.000 tolarjev). Stanîetovi (50,000 tolarjev), na Kidričevi (150.000 tolarjev), eveiličama na Šaleški (20.000 tolarjev).,. Konec februarja pa so zaradi suma storitev kiiznivih dejanj velikih lalvin odvzeli prost asi in odredili pridržanje za štiri 20-lelne moške z območja Velenja. Bili so »zraven«, pri vlomu v objekt, kjer je bil ukraden trezor z denarjem, dokumentacijo, mobilni telefon, prenasni računalnik in di^talni fotoaparat. 7. dejanjem je bilo povzročene za 1.500.000toiaijevškode- Potem jih sumijo vloma v trgovino z računalniško opremo v Starem Velenju (300.000 lolarjev), v skladiščne prostore podjelja v Šmarinem ob Paki (enkrai za 260.000 tolarjev, drugič za 100.000 lolarjev), v trgovino s pnevmatikami (500.01 K) lolarjev) itd. ■ O varnostnem pasu Varnosini pas je eden teiiieljnlh saniozaščilnili ukrepov. Med vožnjo morajo hiii voznik in pomiki na vseh sedežih, kjer so vgrajeni varnosini ()asovi, pripeli Varnostnega pasu ni potrebno uporabljali le osebi, ki z veljavnim zdravniškim potrdilom dokaže, da pasu zaradi zdravstve-nili razlogov ne more upora)>ljatL Nepripel voznik ali potnik se kaznuje z globo 20.0i)0 uilarjev. Otroci, mlajši od 12 let in manjši od 150 centimetrov, morajo biti med vožnjo zavarovani v otroškem sedežu oziroma z ustreznim zadrževalnim sLsiemom. ki je primeren oirokovi siarosti in telesni masi. V avtomobilu, kjer zaradi konstrukcijskih lastno-sli avtomobila olroka ni mogoče tako zavarovati, sme otrok sedeli le na zadnjem sedežu. Z globo 30.0000 tolarjev se kaznuje voznik, ki ne poskrbi za ustrezno zaščito olroka. Enako določilo velja ludi za prevoz otrok na irakiorju ali delovnem stroju, kjer se sme otrok, mlajši od 12 let, vozili le, če je zavarwan z njegovi telesni rasli ustreznim zadrževalnim sistemom. ■ Oropan taksist Velenje, 6. marca - Velenjski policisti so bili v nedeljo obveščeni o ropu, ki se je zgodil v Podkraju pri Velenju. Okoli 7.30 sta 26- in 29-lclnik iz Velenja z onržjem grozila vozniku taksija in mu vzela denarnico s približno 16.000 tolarji gotovine. Policisti so oba na podlagi zbranih obvestil izsledili že nekaj ur po dogodku. Plinsko pištolo, ki je bila uporabljena v ropu, so policisti zasegli. Vloma v hiši Velenje, I. marca - Policisti so biliviorekobve-ščeni o vlomu v stanovanjsko liišo na (?esli talcev. Lastnik pogreša za 4O.00O tolaijev vreden diktafon in glasbeni stolp z zvočnikoma. Žalec, 5. marca - med petkt^m in stîboioje bilo v Vrbju vlomljeno v stanovanjsko hišo. Vlomilec je odnesel 80.000 lolarjev. Odnesel preko dva milijona Velenje, 5. miiaa - V Lokški je v Bele V^xle klical laksi. Taje prišel in ga peljal v Velenje. Potem se pa voznik in potnik nikakor nista mogla zmeniti za račun. Taksist je irdii, da računa po nočni tarifi, ki je precej višja od dnevne, potniku pa se je račun zdel odločno previsok. Da se policisli ukvarjajo z vsem mogočim, pa kaže še en dogodek pred tednom dni. Na policijsko posiajoje prišel nekdo prijavit poškodbo na registrski tablici. Si predstavljate? Dva risii na tablici, pa na policijo? ■ dohodnina uporabnike Klika niLB www,nlb.sj/klil( Uporabniki Kitka NL6 lahko s svojim kvalificiranim digitalnim potrdilom, ki gâ uporabljajo pri spletnem bančnem poslovanju, oddajo tudi dohodninsko napoved v elektronski obliki prek spletnih strani Davčne uprave RS. Če Želite tudi vi poslovati z banko 24 ur na dan, 7 dni v tednu prek Klika NLB in oddati ^dohodnino že ietos, vas obveščamo, da postopek za pridobitev kvalificiranega digitalnega potrdila traja nekai dm. Zato ne odlašajte m čimprej oddajte vlogo za uporabo Klika NLB v najbližji bančni poslovalnici. m ljubljanska banka Nova Lfubljatiska banka dLdL, LJubljana 20 TV SPORED iO. marca 2005 ČETRTEK, 10. marca SLOVENIJA 1 06,30 Odmevi 07,00 Poročila 07.05 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.05 Dobro jutro 03.00 Poročila 09.05 VolkDvf, čarovnice in velikani, nan. Oâ.15 Pod klobukom 09.50 Hiia eksperlfneotov, 8/8 10,15 Pod žarometom 11.05 IZ2lvi 11.35 Omuie 13,00 Poročila, èport, vreme 13.25 Intervju: dr Milan Zver 14.15 Umetnost igre 14,40 Odpeti pesniki 15,00 Poročila, promel 15.05 Mostovi 15.40 Cednk, 10/52 15.55 Igrajmo se v Siriji. 10/13 16.10 Enajslasola 16,40 Mahmoud, dokum. film 17,00 Novice, èport, weme 17.30 Jasno in glasno 18,20 Duhovni utrip 1840 Mojster Mit», risanka 19,00 Dnevnik, vreme, Sport 20.00 Tednik 21.00 Osmi dan 21 30 Knjiga mene bnga 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.50 Glasbeni večer 22.50 400 let slovenske glasbe 23,25 Lepa Vk^a, tv priredba baleta 00,15 Dnevnik, èport 01,10 Tednik 02.05 Dnevnik/:amejskelv 02.30 Infokanal SLOVENIJA 2 06.30 Infokanal 08.50 Tv prodaja 09.25 Finale $P v alp. smuč., SVSl (M), prenos 10,25 Otroški infokanal 11.55 Tv prodaja 12,25 Finale SP v alp. smuč., SVSL (Ž), prenos 13.25 Zabavni infokanal 14.25 Slmpsonovi, 3/22 14.45 Cifcom regional 15.25 Po sledeh Brontejevih. 2/2 16.25 Vesoljska Odiseja, 2/3 17.20 Mostovi 17.50 Davi, izbor iz jiitr. pro. 19,00 Pod rušo, 9/13 20.00 Evroliga v košarki: Gibona • Maccabi. prenos 22,00 MišelovkaWaltaOisneyja, hrvaška drama 23.10 Jasnoinglasno 00.10 Soseda, franc, film 02.00 Infokanal SOBOTA, 12. marca ji-v^ 07.55 RickiLake 08.45 Petskrtvnosti, nad, 09.40 Kbn,ndd. 10,30 Tv prodaja 11.00 Srčna dama. nad. 11.50 Vrtnarieva hči, nad, 12.45 Na kraju zločina, nan. 13,40 Tv prodaja 14 10 RickiLake 15.00 Vrtnarjava hči, nad. 15,55 Srčna dama. nad. 16.55 Klon, nad. 17.55 24ur-weme 18.00 Petskrtvnosti, nad. 19,00 24 ur 20,00 Trenja 21.30 Parčka nje, nan. 22.10 f^ kraiu zločina, nan. 23.05 XXL premiere 23.10 Dejanske avtopsije 00,20 Stnjpena krona, amer, film 02.05 24 ur 03,05 Nočna panorama 09.00 Pop Oom. glasbena oddaja 10,15 Vabimo k ogledu 10.20 Odprta tema. ponovitev 11 20 Nai spot dneva 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18,00 Brez panike, mlad, oddaja, 18.40 Regionalne novice 18.45 Iz olimpijskih krogov 18,50 Nedeljsld Izleti: Vogar, 19,00 Vldeostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Odbojka ' Šoštanj Topoisica ; Avtocommerce 21.30 Naj ^a • gostje: Zapeljivke 22,45 Iz olimpijskih krogov 22.50 Mai spot dneva 22.55 Videostrani, obvesttla SLOVENUA X 06^0 Odmevi 07,00 Poročila 07.05 Dobro lijtnj 03,00 Poročila 03.05 Dobro jjtro 09.00 Poročila 09,05 Risanka 09.15 Mahmoud, dokum. film 09.25 Enaistašola 10.00 Modro 10,35 Z vami 11,25 Junaki divjine, 2/2 12,15 Osmidan 13.00 Poročila, šport vreme 13.15 Obzorjaduha 13.45 Duhovni utrip 14.00 Mednarodna otizorja 15.00 Poročita, promet 15.05 Mostovi 15.40 Grimmovepravlfioe, 10/13 16.05 Risanka 16.10 Iz popotne torbe 16.30 Emona, dokum. oddaja 17.00 Nov ice. vreme, šport 17,35 Nationalgeographic,5/'12 18.30 Žrebanje deteljice 13.40 Medvedek, risanka 19.00 D nevn ik. vreme, šport 20.00 Najšibkejši člen. kviz 20.50 24,21/24 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.50 Polnočni klub 00 05 Turistika 00.25 Dnevnik, vreme, šport 01.20 Zdaj!, oddaja za razgibano življenje 01,45 Dnevnik zamejske tv 0210 Infokanal SLOVENUA 2 06,30 Infokanal 10.00 Otroški infokanal 11.00 Tv prodaja 11,30 Infokanal 12.00 Tv prodaja 12.35 Glasnik, tv Maribor 13,05 Nikoli ob desetih 14.10 SPvbiationu, štafeta(2) 16.25 Zdaj!, oddaja za razgibano življenje 16.55 SP v smuč. skokih, prenos 18.45 Mostovi 19.15 Renzo in Lucija, 2/4 20,05 Vesoljska Odiseja. 21.00 Alpe, Donava, Jadran 21.30 Onstran meja: Češka 22.00 Simpsonovl, 4/22 22.25 Kasbah, španski film OO.OO Krvava nedelja, film 02,05 Infokanal 07.25 03.15 09.10 10,00 10,30 11.20 12.15 13.40 14.10 15.00 15,55 16.55 17.55 18.00 19,00 20,00 20.40 23.50 23.55 01.35 02,35 09.00 10,00 10.05 11.20 11.25 14,00 17.55 18,00 18.40 18.45 19.15 19.20 19,25 19.55 20,00 20.55 21.00 21.30 2200 22.30 23.20 2a25 23,30 RkM Lake Pet skrivnosti, meh, nad. Klon, nad. Tv pn^daja Srčna dama, nad. Vrtnarjeva hči, nad. Trenja Tv prodaja Rkki Lalœ Vrtnarjeva hči, nad. Srčna dama. nad. Klon, nad. 24 ur • vreme Pet skrivnosti, meh. nad. 24 ur Sanjska ženska Bratovščina prstana, film XXL premiere Cilj Zemlja, amer, film 24 ur. ponovitev Nočna panorama © Dobro jutnj Vabimo k ogledu Naj viža Naj spot dneva Odbojka • Šoštanj Topolšica : Avtocommerce Videostranl. obvestila Vabimo k ogledu Miš maš Regk)nâlne novk:e Rad (gram nogomet Iz olimpijskih krogov Naj spot dneva Videostranl, obvestila Vabimo k ogledu Župan z vami-mag. Štefan Tisel, Šentjur Regionalne novice V harmoniji 2 naravo, kmetijska oddaia Kulturni utrinki Furešhs Krasa: G.Lešniak Iz oddaje Dobro jut/o Vabimo k ogledu Naj spot dneva Videostranl, obvestila SLOVENIJA 1 06.30 Odmevi 07.00 Zgodbe iz školjke 07.30 Pod klobukom 03.05 Oddaja za otroke 08.20 Začarana Emma, film 09.55 Najšibkejši člen 10.45 Polnočni klub 12,00 Tednik 13.00 Poročila, šport, vreme 13.20 Turistika 13.40 Slovenci v Italiji 14,15 Bolnišnica na koncu mesta po dvajsetih letih, 1/13 15.15 Visoka sierra, čb film 17.00 Poročila, šport, vreme 17.15 Ozare 17.28 Sožiía, tv Maribor 18.40 Risanka 19.00 Dnevnik vreme, šport 20.00 Metod Pevec: Se zgodi 20.35 Hri-bar 21.35 Prviindfugi 22.00 Poročila, šport, v^me 22.35 Izbranec, 10/12 23.30 Petek, amer, ttim 01.00 Dnevnik, vreme, šport 01.40 Dnevnik zamejske tv 02.05 Iniokanal SLOVENUA 2 06.30 infokanal 07.40 Tvprodaia 08.10 Infokanal 08.25 Onstran meje; Češka 03.55 Finale SP v alp. smuč., SL (2). 1. vožnja 10.00 Finale SP v alp. smuč., VSL(M),1. vožnja 11,00 Zdajl, oddaja za razg. življenje 11.25 Finale SP v alp. smuč., SL (2), 2. vožnja 12.30 Finale SP v alp. smuč., VSL (M), 2. vožnja 13,30 Tv prodaja 14.10 SP v biatlonu, štafeta 4 X 7.5 km {M), prenos 16,00 Košarka nba actk)n 16.30 Magazin lige pmkov 17.15 Celje: liga prvakov v rokometu; Celje f^v. Laško -Lemgo 19.00 Liga prvakinj v rokometu, prva tekma Čehtfinala: Kometal-KrimMercator 20.30 Grešno življenje 21.30 Renzo in Lucija, 4/4 22.30 Nikoli ob desetih 23.30 To je gonilo, glasbenf dokumentarec 00.35 Infokanal 07.30 08,00 08.10 03.36 09.00 09.10 09.20 09.30 09,40 11.00 11.30 12.00 13.05 14.50 16.00 17.10 17.15 19.00 20.00 22.26 01,10 02.50 03.50 09.00 09.40 09.45 10.15 10.20 11.20 14.00 17,55 18.00 13.30 13.35 19.15 19,55 20.00 20.25 20.30 20.55 21.00 22.00 22.45 23.15 23.20 Tv prodaja Mah rdeči traktor, ris. senja Palčiča, ris. senja Transfomeni, rts. sertja Ogijeva druščina, ris. serija Doktor Oto, ris. serija Tom in Jerry, ris. serija Mjavl, Mjav!, ns. serija Jernej in pračlověk Dogodivščine Jackieja Ghana, ris. serija Glavca, nan. Šolska košartcarskaíiga Sinovo upanje, ang. film Skrivnosti NoA^eške Rajski svetBIg Sur 24 ur - vreme Ranjeno srce, amer, film 24 ur Erin Brockovich, amer, film Ivana Orieanska. franc, film Močni občutid, amer, film 24 ur, ponovitev Resnični svet © Miš maš. ponovitev Vabimo k ogledu Rad Igram nogomet Naj spot dneva Župan z vami - Gost mag. Štefan TIsel, Šentjur Na) spot dneva Vkleostrani, obvestila Vabimo k ogledu V harmoniji z naravo Naj spot dneva čas za nas Vfdeostrani, obvestila Vabimo k ogledu 1349. VTV magazin Kultura Slavko Grum, dok. film Vabimo k ogledu Ain v Chicagu Zapojmo In zaigrajmo Polk'n'roll, glasi^ena oddaja Nai spot dneva Videostranl, obvestila NEDEUA, 13. marca SLOVENUA 1 07.30 Živžav 09.55 Pomagajmo si 10.25 lzvir(n)l 10.55 Gospcrâarduhov, 2/13 11.20 Ozare 11.25 Obzorjadutid 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, špori, vreme 13.10 Pri Jožovcu z Natalijo 14.15 Tistega lepega popoldneva 14.20 Poldnevnik 14.26 Človeški faktor 14.30 Nedeljsko oko 14.40 Pet minut stave 14.45 Panika 14.50 Planetv 15.25 Predmet poželenja 15.45 Žive legende 15.50 Šport & ang. nogometna liga 16.00 Šport na današnil dan 16.05 Osmi potnik 16.20 Stereotipi 16,25 Lorella 16,45 Živalski sveL anim. serija 17.00 Poročila, šport, vreme 17.15 Tistega lepega popoldneva 17.20 Glasbeni dvoboj 17.35 Keks 17.40 Koyaa, animirani film 17.45 Vabitozadva 18.05 Vroče 16.10 Družabna kronika 18.30 Žrebanje lota 18.40 Rksanka 19,00 D nevn ňt, vreme, šport 19.25 Zrcalotedna 20.00 Spet doma 21.45 Š - športna oddaja 22.15 Večemi gost Nataša Pirc-Musar 23,10 Poroč Pa, šport, vreme 23.30 Osem in pol. Hal. čb film 01.45 Dnevnik, vreme, šport 02.25 Dnevnik zamejske tv 02.55 Infokanal SLOVENUA 2 06.30 Infolanal 07,05 Tv prodaja 07.50 Hrt-bar 08.55 SPvalp smuč.,SL(M), 10.00 SPvalp.smuč.,VSL{2) 10.40 SPv&iatk)nu. skup. start 11.25 SPvalp, smuč,, SL (M), 12.20 Sp v alp. smuč., VSL (Ž), 13,40 SP v smuč, skokih, prenos 15,30 Magazin lige prvakov 16,00 Košarka nba: Miami-Nbmt Jersey, posnetek 17,30 SP v biattonu, skup. start 15 km (M), posnetek 18,10 FinaleSPvalp. smuč,, VSL (i), posnetek 19.00 FinaleSPvalp. smuč 20.00 Arktíka, 2/5 20.50 Brez sramu, 7/7 21.40 Impromptu 21.50 Ob 70-letnicj baleta 23.55 Infokanal 07.30 Tvpnîdaja 08.00 Mali rdeči traktor 08.10 Palčiča, ris. serija 08.35 Transfomerji, ris. serija 09.00 Ogijeva druščina, ris. serija 09.10 Doktor Oto, ris, serija 09.20 Tom in Jerry, ris, serija 09.30 Mjav! Mjav!. ris. serija 09.40 Alica v čudežni deželi 10.30 Hfkarian, ris. serija 11.00 Na deželi je lepo, nan. 12.00 Šolska košaricarska liga 13.05 Močno zdravik). nan. Sanjska ženska, ponovitev 14.50 Pod svetilnikom, nim 16,35 Čudežni pristanek, film 18.15 24 ur-vreme 18.20 Entrada 19.00 24 ur 20,00 Opn^stite prosim! 21.30 Športna scena 22.30 Zavečno. amer, film 00.45 24 ur, ponovitev 01.45 Nočna panorama © 09,00 Miš maš, ponovitev 09.40 Iz pon. oddaje Dobro jutro 10.30 1348. VTV magazin 10.50 Kultura 10.55 špojtni torek 11.15 Iz olimpijskih krogov 11.20 Špoftnigost 12.00 Vab i rrx^ k ogledu 12.05 Najviža 13,20 Opozicijski pogledi na dogajanja v MG Velenje 14.20 Izsredineodd, Dobrojutro 15,10 Vkieostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 1349. VIV magazin 18.25 Kultura 18,30 Iz petkove odd.Dobro jutro 19,20 Pop Corn, glasbena oddaja 20.35 Župan z vami 21.35 Vabimo k ogledu 21,40 Videostranl, obvestila PONEDELJEK, 14. marca SLOVENIJA 1 06.45 Zniiak^ tedna 07.00 Poročila 07.05 Dobrojutro 08.00 Poročila 08.05 Dobrojutro 09.00 Poročila 09.05 l2 popotne torbe 09.25 Emona, dokum. oddaja 09.45 Oddaja za otroke 10.05 Tistega lepega popoldneva 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Tistega lepega popoldneva 14.25 Čarizačimb 15.00 Poročila, promet 15,05 Dober dan. Koroška 15.40 Telebajski, 2^45 16.05 Hisanka 16.10 Radovedni Taček: slama 16.25 Pepi vse ve: o bontonu 17.00 f^vice, sk}vens ka kronika 17.35 Orangutani v nevarnosti 18.30 Žrebanje 3)^ 18.40 Risanka: lolek In 6olek 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Pogovor s predsednikom siade 20.50 Bolnišn^a na koncu mesta po dvajsetih letih, 2/13 21.50 Umetni raj 22.25 Odmevi, šport, vreme 23.15 Anne Frank. 1/2 00.45 Dnevnik, ponovitev 01.40 Pogovorspredsednikom vlade 02.30 Umetni raj 02.55 Dnevnik zamejske tv 03.25 Infokanal SLOVENIJA 2 06.30 Infokanal 09,25 Tv prodaja 10.00 Otroški infokanal 11.30 Tv prodaja 12.00 Zabavni infokanal 12.45 Alpe, Donava, Jadran 13.15 Š-športna oddaja 13.45 Impromptu, oddaja o umelnosti 13.45 Sidadateli T. Svete, balet 13.55 Ob 70-letnici baleta 15.55 Arktika, 2/5 16.45 Turtstlka 17.10 Dober dan Koroška 17.40 Davi, izbor iz iutranjega programa 18.50 Peščica izbranih, 3/10 20.00 Osebno 20 30 Resnična resničnost 21.00 Studiocity 22.00 Aritmija, glasbena oddaja 22.30 Študentska 23.00 Brane RončeMzza odra 00.55 Infokanal 07.55 08.45 09.40 10.30 11.00 11.50 12.45 13.40 14.10 15.00 15.55 16.55 17.55 18.00 19.00 20.00 20.55 21.50 22.45 22.50 23.45 01.05 02.05 Ricki Lake Pet skrivnosti, nad. Klon. nad. Tv prodaja Srčna dama, nad. Vrtna rieva hči, nad, Špcrtia scena Tv prodaja Ricki Lake Vrtnarieva tiči, nad. Srčna darru, nad. Klon, nad. 24 ur - vreme Pet skrivnosti, nad, 24 ur Naša mala klinika, nan. Providence, nan. SM\ aduti, nan XXL premiere Tretja izmena, nan. Umor po Žici, amer, film 24 ur Nočna panorama SLOVENUA 1 06.30 Odmevi 07,00 Poročila 07.05 Dobrojutro 08,00 Poročila 08,05 Dobro iutro 09,00 Poročila 09.05 Risanka 09,10 Pepivseve 09,35 Cedrik, 7/52 09.45 Zgodbe iz školjke 10.25 Sožitja, W Maribor 11.40 Pri Jožovcu z Natalijo 13.00 Poročila, šport, vreme 13.20 Hn-bar 14.20 Se zgodi, 10. epizoda 15,00 Poročila, šport, vreme 15.05 Mostov f 15.40 Marjan, konj, ki pleše step 16.05 Oddaia za otroke 16,10 ZlatkoZakladko 16.30 Knjiga mene briga 17.00 Novice, slovenska kronika, vreme, šport 17,35 Naravni parki Sfôvenije 18.05 Prisluhnimo tišini 18,40 Metka in zverinko zver, risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Pogovorzopozicijo 21.00 Manboska dvorišča, dokum. meseca 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.50 Ženske v boiu, dokum, oddaja 23,45 Naravni pariti Sbvenlje 00,20 Dnevnik, vreme, šport 01.15 Pogovor z opoziciio 02.05 Dnevnik zamejske tv 02.30 Infokanal SLOVENUA 2 06.30 Infokanal 09.25 Tv prodaja 10.00 Otroški infokanal 11,30 Tv prodaja 12.00 Zabavni infokanal 13.00 Tv prodaja 13,35 Osebno 14,05 Slovenci v Italiji 14.35 Resnična resničnost 15.05 Arttmija, glas. oddaja 15.45 Študentska 16.15 Studiocity 17.20 Mostovi 17,50 Davi, izbor iz jutranjega programa 18,50 Beno Zupančič: pogreb 20.00 Frasier, 21/24 20.35 Liga prvakov v nogometu, Inter • Porto, prenos 22.35 Kovinar Mimi, ital. film 00,40 Infokanal 07.55 08.45 09,40 10,30 11.00 11.50 12,45 13.40 14.10 15.00 15.55 16.55 17.55 18.00 19,00 20.00 21.00 22,45 22.50 23.45 01,30 02,30 Ricki Lake Pet skrivnosti, nad. Kk»n, nad. Tv prodaja Srčna dama, nad. Vrtnarieva hči Providence, nan. Tv prodaja Ricld Lake Vrtnarieva hčf, nad. Srčna dama, nad. Kk>n, nad. 24 ur • vreme Pet skrivnosti, nad 24 ur Preverjeno Za Aaronovo ljubezen, film XXL premiere Tre^a Izmena, nan. Kriza identitete, amer, film 24 ur, ponovitev Nočna panorama : i 09.00 Župan z vami. 1 09.00 Dobro jutro 1 10.00 Vabimo k ogledu [ 10.00 Vabimo k ogledu j 10,05 Košarica, posnetek tekme \ 10.05 1349. VTV magazin. Rvovama Laško: Bosna 1 10.30 Kultura, 1 11.4 Naj spot dneva 1 10,35 Polkffroll i 14.00 Videostranl, obvestila i 11.05 Naj spot dneva \ 17,55 Vabimo k ogledu 1 14.00 Videostranl, obvesbia j 18.00 TV instrukcija: matematika ! 17.55 Vabimo k ogledu ! 18,40 Nedeljsla izleti: Poreze n i 18.00 Regionalne novice j 18.50 Naj spot dneva 1 18.05 Alfi v Chicagu 1 18,55 Pravljk;a za najmlajše i 19,05 Naj spot dneva i 19.10 Videostranl, obvestila 1 19.10 Videostranl, obvestila i 19.55 Vabimo k ogledu 1 19.55 Vabimo k ogledu j 20,00 1350. VTV magazin 1 20.00 Župan z vami j 20.25 Kultura 1 21.00 Regionalne novice i 20.30 Športni torek j 21.05 Košarica, posnetek tekme i 20.50 Sortni gost, Pivovarna Laško : Bosna i 21.30 Fair play, športna oddaja 1 22.35 Iz oddaje Dobrojutro 1 22.00 Asova gibanica. i 23.25 Vabimo k ogledu j 22.30 Vabimo k ogledu \ 23.30 Naj spot dneva ! 22,35 Naj spot dneva i 23.35 Videostranl, obvestila i 22,40 Videostranl, obvestila SREDA, 16. marca SLOVENUA 1 07.00 Poročila 07,05 Dobrojutro 08.00 Poročila 08.05 Dobrojutro 09,00 Poročila 09.05 Obisk v akvariju, n/17 09.10 Zlatko Zaldadko 09.30 Knjiga mene briga 09,55 National geographic. 5/12 10,45 Prviindnjgi 11.05 Spetdoma 13.00 Poročila, šport, vreme 13,15 Nekaj minut za domačo glasbo 13.35 Ljudje In zemlja 14,25 Gospodar duhov, 2/13 15.00 Poročila, promet 15.05 Mostovi 15.40 Jurij Drobižek, 11/26 16.05 Male sive celx:e. kviz 17.00 Novice, slovenska kronika. vreme, šport 17,30 Z vami 18.20 Turistika 18.40 Žrebanje Astra 18,45 Risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 SkupnosL švedski fi1m 21,40 Odpeti pesniki 22,00 Odmevi, šport, vreme 22.55 Omizje 00.10 DnevniK vreme, šport 01.05 Z vami 01.55 Dnevnik zamejske tv 02.20 Infokanal SLOVENIJA 2 06,30 Infokanal 10.00 Otroški intokanal 11.00 Tv prodaja 11.30 Zabavni Infokanal 12.25 Tv prodaja 13.00 Evropski magazin 13.30 Fraiser. 21/24 13.50 Elu in njeni mami, drama 15.35 Nikoli ob desetih, glasbena oddaja 16,45 Mostovi 17.15 Pogovorspredsednikom vlade 18.05 Pogovor 5 opozicijo 19.00 Slačenje, 11/20 20.00 Pred finalom SP v smuč. poletih v Plank)i 20,20 SP v umet dreanju, športni pari, prosti program 22.00 Slovenska jazz scena 22.50 Nikogaršnja zemlja, film 00.40 Infokanal 07 55 08.45 09.40 10.30 11.00 11.50 12.45 13,40 14.10 15.00 15,55 16.55 17 55 18,00 19.00 20,00 21.35 22.30 22.35 23.30 01,15 02.15 09.00 10.00 10.05 10,25 10.35 11.00 11.40 14.00 17.55 18,00 18,40 18.45 19.25 19.30 19,55 20.00 21.15 21.20 21.25 21,30 22.30 23.20 23.25 23,30 RKki Lake Petskrtvnosti, nad. Kk^n, nad. Tv prodaja Srčna dama, nad. Vrtnarjeva hči, nad. Preverjeno Tv prodaja Rteki Lake, pog. oddaja Vrtnarieva hči, nad. Srčna dama, nad. Kton, nad. 24 ur, vreme Petskrtvnosti, nad. 24 ur Žensko maščevanje, film Na kraju zločina, nan. XXL premiere Tretja izmena, nan. Etiidavčmem, amer film 24 ur. ponovitev r^čna panorama Dobro jutro. Vabimo k ogledu 1350. VTV magazin Kultura Športni torek športni gost Naj spot dneva Vkleostrani. obvestila Vabimo k ogledu Brez zadrege Regionalne novice Mladi upi, ponovitev Naj spot dneva Videostranl. obvestila Vabimo k ogledu Pop Com Regionalne novk:e Naj spot dneva Vabimo k ogledu Odprta tema, kontaktna problematika Športa na državnem in lokalnem nivoju Iz oddaje Dobro jutro Vabimo k ogledu Naj spot dneva Vkleostrani, obvestila 10. marca 2005 TO IN ONO 21 Kdaí - kje - Icaí Oven od 21 «3. do 20*4. Učinkovilosi in delavnost sta ře sicer vali spietnosli,"^ dlrenulfiQtoneporruga ka] preveč P^eti bedo poskrbeli, dabovvase ^ ^^ 9 žjvljenjeprišianovaenergijá.kivamboutirdldnovepottmvďspovzdig^ lp nilddovišav, Levljubezen$kili sdevsh bosle povsem racionalni in nič kaj romantični. SreCa. krai^ Cas. Se boste pa i vam dragimi osebami dobro znašli, iđkoi bosle n^ll skupen jeak irt pol do rešitev vseh ledvic, ki so se nabrale Sreča vas čaka na dosegu roke. a je žal nočete ne opaziti m še n^j okusiti Bik od do21.S> V^ Pred vami te leden velikih napelosli in razburjen). Zdravje bo na veliki preizluišnji, pa ludi dela boste irneli več kot (^ičajno. Najširše bo, če boste zalo na veliko tarnali in s tem morili vse okolt sebe. V ljubezni bos^e uMi veliko lepega m nepoabnega Predvs^ boste zelo isk^ ^^^^^ sogovornik, saj boste znali le poslušati in nič kaj soliti pamet.Čas bi »bil, da izstopite izsence.lakšno početje vam fahico spremeni življenje Zapomnite si ludI, da Si zaslužek lahko krojile ludi sami. Gibanievaaravi bo za^in^elo poseben zdravstveni učinek, sito 33 ne zanemarjajte Dvojčkg od 22.S do 21.^. Celo zimo slese tolažili, ús so dnevi kratki m da zalo nimate časa, da ÉBflí naredile vse. kar ste hoteli. Dnevisosectel daljii, pomlad napragu leta. ^t^Jmf Cim prei se i(^He pomembnimi dejavnih obveznosti, ki so vam le c^ij trn vpeli. Počuije bo dokaj nervozno m napeto, zdelose vam bo. _ ^^ da ^rahločutrte prihodpomladi, pa čeprav niii zadišalo nebo ponjej. Velikt nalojpi naj §e malo počakajo. Vtem lednu ne izgubljaiie niti minule a nepomembne stvari. ObiSki vvcéem domu vam ne prinašajo nič prijetnega, sploh, ko se bo začela zbirali »llalila^zato bodile sami veliko zdoma Rok od 2K6* do 22.7» Sfeča Catej predvsem ti sle, ki bodoanli ludi sami kaj naredili zanjo Pravvsi taki pa bosia kljub temu v prihodnji dneh razgibani. Pri delu boste imeli veliko opravka t ljudmi iz poslovnega svela Há čustvenem področju v naslednjih dneh ne boste imeli ie^. se pa lahko navezete na i^loveka. ki vas ne bo razumel. Brzdajte svoj lempe/ament.Vale misli bodo sedaj tu, sedaj tam Zbe^ni boste, zato velja previdnost predvsem v prometu. Sredina tedna bo povezana z veliko izgubo. Poja^ijose vam lahkoiežavezožiljem in bolečine v hrtAenici. zalo se čim več gibaite. Zimski spanec le bil letos dolg, miiice pa bodo se- po prvih pomladnih pocfvigili kar malo bolele. Lov od 23.7* do 22«8* 60 karOrzalo, Oa sicer sodite med pesimiste, 8 ste dovolj prizemlteni, da do pcAďikosli poznate svoje obveznosti in lastna pričakovanja. Kavno zaradi teh vrlin sle še posebej priljubljeni. Prij^elji se bodo kar tepli za vaso n^lonienost VI pa boste ^ali uMi Še v tako malih užitkih, ki vam Jih bodo nuddi vam dragi l]udje Dobžeie lahko, cb vam delo zares ni luje, pa č^rav se ne boste sicer počulili tako sijajno Nekdo iz važe okolice bo pfecenil v^e namene. Opozorite ga, da dela sebi medvedjo Lislu;^), nikakor pa jene dela vami Devk« od 23*8. do 22*9. ^ Polni bo^e nežnih vibracij in sreče Vse.karnositevsebi.boslera- 9 dodamo delili naokrog Prihrandesi kanček te energije^ za kasneiše obdobje, ai je večno ne boste imeiiiol^o kol vnaslednjem tednu. Tako kot v ljubezni vam bo šlo od rolcpn delu in z denarnimi zadevami Še zdravo se boste bolj počutili, pače (udi nebo povsem tako. Vsem pač ne bo poslano z rožicami, pa čeprav je na pragu pomlad Veliko predstavnikov vašega namenja bo imelo v tem lednu nwžnost napredovali ali ameniati sluSo, Tohtnlca od 23.9. do 22*10* Letos boste te^ko rekli, da prihod pomladi na vas nebo vpirval Krepko se boste morali popásli spomladansko utrujenostjo. V tem lednu se boste bolje ujeli z osebami, rojenimi v vodnem znamenju V ČusNe-nem življenju pa boste trajnejše vezi spletati zosebami, ki so rojene v ognjenih znamenjih Tudi neumnosti utečete počeli ker se jili boste ovedalirpaziteinnikarnepreliiavajte. To leč^s ko se boste povsem do izčrpanosti posvečali delu m vsakodnevnim obveznostim. Uspeh seveda ne bo izostal Vpralanje. kako boste v tem času urejali ljubezenski odnos, je zelo odprto in dopušča številne mo^nosli. Škorpijon od 23*10. do 22.11. ' f- ^ V tednu, ki je pred nami, so moïti vidni veltki podvigi na poslovnem I področtu m vlaganjihvnepremičnine. Denar bo začel plahnetkkotda ga nikoli ni bilo, a ga boste zelo dobro naložili Ce seveda to vzamete ^^MU koldolgoročno naložbo leredkibostetedenpreávelibrezprecejšnjih pretresov V ljubezni ne boste našli pravega izziva, zato lahko posta-neteše dodatno nesirpnl, V službi se vam obetajo spremembe. Bodte zelo pozorni na liste sh^ri. ki se dotikajo prav ves. Zvezde vam priporočajo, da si privoščite vikend v dvoje. Če |ih boste ubogali, se boste še dolgo spominjali. Pozitivnoseveda. Strelec od 23.11. do 21.12. ^^^^^ v naslednjih dneh boste zelo veliko delali učinki pa bodo bolj kol ne fl^ slabi. Kar ne bodovam verjeli, da ste utrujeni m dasitudivi aslužite ^Sá^ počitek. Bilo bi skoraj nujno, da se postavite zase Zberite vso moč in ob novih nalogah, kr vam jih bodo hoteli nalo^ti. lokrai recile ne, Nihče ^^^^ vam v^rše utrujenosti ne bo bolj zameril, kot vaà liubijena oseba. Denarna nagrada pa bo agotovo prišla v ravno pravem času. Z njo boste naredili veliko veselja sebi m svojim bližnjim Privoščili si boste n^j zelo osebnega in nekaj zelo družn-skega Kar se široke tiče. pa vas Čakajo laskave polivale, ki se jih bo veselila cela družina. Koiorofl od 22.12. do 20.1. ^^^^ čutili bosle neizmerno energijoinše tako slabi planetarni tranziti vam ^^ je nebodovzeli Denarja sicer neboste imeli na pretek, pa boste kljub ^^ lemu videti srečni Dogovarjali se boste ovelikispr^embivvašem Y žŇljenju. Čas prebujanja narave ima na vas blagodejen učinek če bodo ^^^^ VSI lamali, da jih daje pomladanska uirujenosl. bo vas kar razganjalo od energije. Velja opozorilo, da vtemlednu ne uživalehitre hrane, ker bi lahko trpelo vaše črevesje. Na ljubezenskem področju bo novo to. da vas bo začelo grabili ljubosumje. Vodnar od 21.1. do 19.2. ^■^HJJ^^N Teden bo pret^semanimiv, pa Čeprav bo krepko naporen. Predvsem fň zaradi obilice dela, s katerim vas bodo 2isuli. Vam pa zalo na linančnem i^đjL področju lože odlično- pribikujete lahko dotok denarja, na katerega ste zaradi dolgega zavlačevanja že ^oraj pozabili. Malo težav z hrtitaiico pa vas bo le dni opozorilo na to. da sle se kar malo zanemarili Ne bo pa nič ne^rnega, le precej neprijetno bo. Posebej ^ečen in uspešen dan bo tokrat sreda. Česteženekaičasa načrtovaliveČjOinvesticijo, jobostevtemtednulažjespeljali Ribi od 20.2. do 20.3. Tudi če bo šlo za pomembne življenjske odločitve, se v naslednjih dneh ne bosle znali odločili. Delo, ki vam sicer prinaša zaslužek, latiko poslane celo vaš priljubljeni liobi le malo več boste morali misliti nase in manj na druge. Pa čeprav to ni v vaši naravi. Zelo dobro se boste v naslednjih dneh ujeli z osebami, ki so rojeni v znamenju leva Komunikacija vam bo odlično lekla. íznekega zelo nepomembnega pogovorapase vam obeta odlična prilo2nosl tb novo kariero. Vpitje je le, česi bosle upali tvegali. Colrlek. 10. marec 19.00 Knjižnica Velenje Predavanje - Zdravje kot harmonija. Predaval bo indolog in naturopat Franc Božjak. 19.30 Glasbena šola Velenje, velika dvorana Maraton po belih in iirnih lipitali. Nastopili bodo pianislj osnovne in srednje slopnje Glasbene šole Velenje Pcick. 11. marec 19 00 Galerija Velenje Odprtje razstave. Cvetka Hojnlk: Likovno tekstilne farmacije 20.00 Rdeča dvorana Velenje Koncert ob dnevu žena • Petar GrasD iR Oanijela 20.00 Mladinski center Velenje Tematski večer, p o sveče rt ženam in dekletom 2Q.00 Mladinski center Velenje Klubski večer 22 00-24 00 Galerija Mladinskega centra Velenje Razstava étiriti videastov • Videopolje 2/4 23.00 Max Club Velenje Utlno koncert-Fake orchestra (Ljubljana) Sobola. 12. mare<' 8 00-1200 Cankarjeva lilica, Velenje Bo lij i sejem. Iniorniacije in prijave: 03/B96 1 8 60. lic ©Velenje .si 20.00 Hotel Paka Velenje Akademski ples 20.00 - 24.00 Galerifa Mladinskeoa centra Velenje Razstava štirih viiiesslov Vtdeopolje 2/4 Torek. 15. marec 15 00- 18.00 Ljudska univerza Velenje Predstavitev programa Voznik viličarjev 18.30 Mladinski center Velenje Filmski večer 19 30 Glasbena šola Velenje, orgelska dvorana Koncert - Pihalni kvintet Mariborske opere ^ Max Club Velenje Maxovi večeri šai}sot}a It) kabareta • Patty Diphusa (izpoved pomo d we po motivih istoimenskih zgodb Pedra Almodovarja) Sreda. I(>. niaree 17 .00 Knjižnica za mladino Špeline ure pravljic - Mišek Tip noče spati Casalis) In Miška in veter (T. Kokalj) 17 00 fnterspar Velenje Cvetna delavnica za otroke -Zajček Sparky obdaruje otroke 17 00 Mladinski center Vefenje Ernine ustvarjalne delavnice 1900 Knjigarna Kultumica Velenje Predstavitev knjige • Ciril Zlobec; Med utopijo In skepso 19.30 Dom kuiture Velenje Gledališka predstava - SLG Celje: Tone Partljič Mojata socialistični kulak Beli gledališfd abonma in izven Cetrlek. 17. maree 10.00 Knjigarna Mladinska knjiga Knjižna čajantia - '>Sija|, sijaj, sonćeoe« 17.00 Dom kulture Velenje Pozdrav pomladi 2005. Območna revija otnjikih in mladinskih pevskih zborov Iz Velenja, Šoštanja in Šmartnesa ob Pakj 18.00 Vila Mojca Šola za starše - osnovni pnDgr^m Milena Čeli na • Uspešni starši, uspešen otrok 19.30 Dom kulture Velenje Pozdrav pomladi 2005. Območna revija otroških in mladinskih pevskih zborov iz Veienja. Šoštanja In Šmartnega ob Pakl Za dodatne infomiacije o prireditvah In dogodkih lahko poldičete Turistično-informa-cljski in promocijski center Mestne občine Velenje (03/8981860). Pozdrav pomladi 2005 Velenje - Javni sklad RS za kulturne dcjavnosli - 01 Velenje in ZKD Šaleške doline ludi leu« pripravljata tradic i finalno pevsko j'îriredituv Po/drav pcmiladi 21)05. To bo območna revija otročkih in mladinskih pevskih zbortw. Polekala bo v Četrtek. 17. marca, v velenjskem domu kulture. Koncert bo polekal v dveh delih: ob 17. uri bodo nastopili: otroSka vokalna skupina OS Antona Aperça, OPZ Vrtec Velenje - Enote Vrliljak, Tinkara. Ciciban, Najdihojca, LuCka> glasbena skupina prvoSolcev OŠ Gorica Drugi konccri se bo priCel ob \930 uri. ko bodo nastopili OP/ in MP/ oS Gustava Šiliha. OPZ OŠ Aniona Aškerca • po-dru'^nica Pcsjc, OPZ in MPZ glasbene šole Frana Koruna Ko/eljskega, MPZ OŠ Dibe Roecka i/ Šoštanja in McMPZ Šolskega centra Velenje. Tekstilne formacije in kolaži V velenjski Galeriji bodojulri» vpelek, oh I9.uri odprli ra/j^tavo oblikovalke (Vetke Kojnik iz Lendave. Vprogramu sc bodo s plesno instalacijo predstavile plesalko Plesnega teatra iz Velenja. CVetka Jlojnik je rojena v Murski Soboti. Po končani gimnaziji v Murski Soboti je leia 1997 diplomirala na Naravaslovno-iehniški lakulteti Univer/e v Ljubljani, oddelek za lekstilstvo, studijski progiam oblikovanja lekstilij in oblaCil (mentor rcd.j:)ror. Darko Slavec, aL'id. slik., graf. spec.). Je speciaiizantka mešanegii .študija Akademije za likovno umetnost in Naravoslovno-tehnlske fakultete v Ljubljani. /^ivi in astvarja v Lendavi. l/bor petnajstih del ?.a rajstavo predstavlja izbran segment iz petletnega obdobja od leia 1999-201)4 in avtorico predstavljajo predvsem kot oblikovalko tekslilij. Tekslilne formacijc in kolaži Cvetke 1 lojnik SIÎ sicer interdisciplinarno povezani z oblikovanjem tekslilij, oblačil In tudi s slikarskim medijem. Oksperimcmira z likovno lunkcijo črt, vzorcev, simbolov, barve in proučevanja svetlega in temnega» v konturah in s Sivi krpank. ki jih iz ostankov tkanine kolažira v pi.Tvezavi z intervencijo slikanja. Barvi prcpu&ía odk^čujočti vlogo, ne glede na to, ali je ta monohromna ali kontrastna. Del njenega raziskovanja oblik pa je ludi v p'wnemanju oblik narave in poustvarjanju teh. PoustvarjaInost ponavljajočih sc oblik, stopnjevanja in barvnih kontrastov je v slikarstvu vznemirjala številne gcneracijc umetnikiw, vse od nekaterih primerljivih segmentov v moderni umetnasti. Še nc desetletno ustvarjalno pot v obllkcwanju s tekstilom je Ilojnikova '^c kolažirala vse od barvnih krpank do monohrom-nlh in kolorlstičnih tekstilnih reliefov in tekslilij. V nekaterih lek-stilijah tudi zapušča meje formata in združuje statičnost z oblačilno kreacijo. Katalog ob razstavi prinaša raznú^ljanja vodje galerije Milene Koren Božiček o izbranih delih za razstavo. Razstava bo na ogled do 6. aprila. Zgodilo se je... i)d II. do 17. num^H. - na šoštanjskem sokolském odru so v nedeljo, 12. sušca zvečer, pripravili ^e tretjo gledališko predstavo v letu 1939. Kol so napisali na vabilo, je »v režiji gospoda Karbe oder predvajal zanimivo burko v treh dejanjih "Zene stavkajo"; • 12. marcn 1989 so v Velenju uspeSno organizirali in izpeljali 34. l>alkansko prvenstvo v krosu; • L^. marca leta 1925 se je v Šoštanju rodil Viktor Kojc, slikar, učitelj, ustanoviielj in vodja šostanjske Napoini-kove galerije, dopisnik Številnih slovenskih časopisov, med katerimi je bil na vid- nem mestu tudi Nadčas,zbiralec narodnega blaga» kronist .svojega kraja in 5e marsikaj drugega. Vikior Kojc je umrl 2. avgusta leta 2(X)() v Šoštanju; Viktor Kojc iH60sejevSlovenj Gradcu rodil skladatelj 1 !ugo Wolf, največji mt^jsler simiospeva in najbolj nekon-vencionalen glasbenik druge ptilovice 19- stoletja: Wolf je umrl 22. februarja 1903 na Dunaju: marca leta 1943 so tudi v parku pri Velenjskem gradu uredili gajjunakov kot sim-t^olno pokopališče z lesenimi pomniki za tiste Ve-lenjčane, ki so padli kot prisilno mobilizirani vojaki nemške vojske na froniah po vsej Evropi ali na Spodnjem Štajerskem v boju s partizani: od marca leta 1942 naprej je bilo za prebivalce Spodnje Štajerske članstvo v Štajerski domovinski zvozi povezano s podelitvijo nemškega državljanstva, ki gaje oku-palor, kije vse povprek krŠiJ mednarodno vojno pravo, podelil Članom te zveze: dokončni Člani so poštah dokončni nemški državljani, začasni člani pa državljani na preklic: 15. marca 1972 ob 15. uri in 7 minut so vključili v (Obratovanje tretji blok šoštanjskc termoelektrarne; 16. marca 1984 je bilv Velenju 9. festival amaterskega ti I ma; 16. marca 1986 so se krajani Šaleka na referendumu odloČiU za simuislojno krajevno skupnost, ki je bila že 27. krajevna skupnast v nekdanji velenjski občini; [6. marca letu 2002 je na delovni obisk v velenjski Esotech prišel lakratni minister za okolje in prc\stor Republike Slovenije Janez Kopač. Pripravlja: Damijan HSjajič JI 22 OBVESCEVALEC iO. marca 2005 KINO VELENJE v hotelu paka IJIIVIOMV SîVICkKT'S: /\IM)Ri;i)JFi i)0(; DOi.GA /\KOK\ mAtA «{vtMikift /I:L<) DOiXiA /AROKA DEŽURSTVA Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO Spoštovane zavarovBnke. spoštovani zavarovanci, obveščamo vas. da je tel.: 112 rezervirana za služtxi nujne meúcmke pomoà'. Na to telefonsko štBviS (družinska fantazijska komedija) Dolžina: 113 minut Sobota. 12 3., ob 17.00 In nedelja. 13. 3.. ob 17.00 ' Otroška matineja / CA. WO OH /il) (romantična drama) Sobota. 12,3. ob 19.30 in nedelja. 13., 3. ob 19.30 • Art kino Ponedeljek 14. 3. ob 20.30 in Torek. 15.3. ob filmski cikJus LAJF PO LIFFE-u - informacije: v oasu predstav - 898 24 91.ob delavnikih dopokian -8982493. Predprodaja vstopnic, na blagaini kina najmani tri dni pred predvajanjem! Kino nagrajuje naročnike Našega časa Izžrebali smo: Franc Skorber, Letuš 83» Šmaitio ob Paki: Aleš Sebanc, Tomšičeva 29. Velenje in Ivan Golob, Janka UIriha 44, Velenje. (Potrdila o nagradi prejmete nadom). GIBANJE PREBIVALSTVA Upravna enota Velenje Prešernova ul. št. 21 ; Danijel Učakar, roj. 1952, Vinska Gora št, 14; Pavla Cmok. roj. 1912, Tratna pri Grobelnem št. 37; Mihael Pesjak, roj. 1925, Per-novo št. 1 a; Rajmund Žagar, roj. 1932, Celje, Vojkova ul. št. 17; Peter Štehamik, roj, 1931, Javornikšt. 45; Angela Plesec, roj. 1954, Rudarjevo šl 9; Marjan Turkar, n)j. 1947, Velenje, Cesta X/41. ■ Smrti: Ana Krkiec, roj. 1913. Rogaška Slatina, Ul. XIV divizije 7; Stanislav Jam-nikar, roj. 1927, Velenje, Prešernova C. 22 a; Štefanija Poznič, roj. 1919, Velenje, Prešernova c. šl 4; Til Koren, roj. 1916, Šoštanj, Cesta talcev §t 2; Štefan Goleš, roj, 1937, Šentjur, Nagradna križanka ESOTECH d. d. ESOTECH 8€STAVIL PEPS âESTI QLASSENI IWTtR- HRVAâKt PISATBJ. IM9R0 (1024-1 $12) NSOUKAK, NÊR006N ČLOVEK (SLAM.) t- POVRŠIN» SKO KOfWiJE Ruce PREV1_É-KA ZA ODEJO (POO.) OEL PROFITA, PLACA GA POSOJB.O-JEUALEC GOJITEU P80V OlLAfiO^ f«MJiWOV ajtCKCh VCCMA ft«* ME3TD V NUI K iVlCJfL' FRANCOS PI3ATEU> CLAUDE A KOOR ABSTINS RA ZNAMtt tetM- ZAfi^NK ROOU ncweAA (KNJl^i AN9ELA VOOE V AAraiNM BOK JAPONSKA UTEŽNA ODQOVOR NA KOMTRO PRIMORSKA PEVKA aA NABOŽNE VSEBINE 2NANA TEKSAd- KA JTRDBA SUROVINA 2A PWO BRE2> ClUNA HOJA VOJVODIN. MAÍ32ARS. PESMK-KAROLY D NIKOLAJ BASOV , A A MITER UMIK IZ STRAHU, BS2ANJE PREOJAMS- Kt VTPSZ rTALUAN. íGRAlSC* UASSIMO R T O ESOTECH Preloška cesta 1 3320 Velenje http://www.esoteDh.si Kupcem zagotavljamo najboljše dosegljive tehnologije na področju ekologije, energetike in informacijske tehnologije. Rešitev križanke pošljite najkasneje do 21.3. nanasiov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 23.3320 Velenje, s pnplsom »ESOTECH d. 1«. Izžrebali bomo (ri nagrade:! nagrada: 10 ur koriščenja řílnesa in savne Esotech, 2. nagrada: 5 ur koriščenja iitnesa în savne Esotech, 3. nagrada: 3 ure koriščenja fît-nesa in savne Esotech. Nagrajenci nagradne križante Garant, Pohištvena industrija d. d. Polzela, objavljene v tedniku Naš čas. 24.2.: t nagrada: klubska miza K3/Nv beii barvi: Bogomir Meža. Podkraj 3a, Velenje 2.nagrada:klubskamiza K3/M v beli bar\i:l\ÂcafV1agrica.Smartioob Šmartno ob Paki Nagrajenci dvignejo nagrade z osebno izkaznico v industn|ski prodajalni Garam Polzela, vsak dan od 8. do 18. ure in v soboto od 8, do 12. ure. rlls Ě Ê K il II I O ĆETRT£K, 10. marca: v U L ÎI X j 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6,30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.0Û Horoskop; 7.15 Cestne Informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7,30 Poročila; 7,45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9-00 Zanimivosti in vedeževanje; 9.30 Poročila; Rekreacijski nasveti Olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila: 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Kvaa kviz; 19,00 Na svidenje. PETEKJl.marco: 6.00 Pozdrav In veseio v nov dan; 6.30 R^očia; 6.45 Na današni dan; 7.00 Horoskop; 7,15 Poročilo Avto moto 2veze Slovenije; 7.30 Ftiročila; 7.45 Današnji kulluiïi ut^i; 8.00 Špcrtni i;tnp; 8.30 Poročile^ 9.00 Gospodïski uïip; 9.30 Poročia; 10.00 Na sstóerje; 14.00 tetav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročála; 15.00 Aktudno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdai,l^.kaj; 16.30 PonDcSa; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 MlaSnski boom; 19.00 Na svidenje. SOBOTAJ2. marco: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avlo moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7,45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 8.45 Živali moje prijateljice; 9.00 Skriti mikrofon; 9,30 Poročila; izbor pesmi tedna; 10.00 Ma svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16,00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Vimenu Sove; 17.45 Lunin kaleidoskop; 18,00 Rock šok; 19.00 Na svidenje. NEDEUAJ3. morco: 6,00 Doûro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne infonnacije - poročilo Avlo moto zveze Slovenije; Glasba razvedri življenje; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.Ó0 Tretje življenjsko obdobje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. P0NEDÍUEKJ4. mg S02n7i3 infá OBVESCEVALEC mali OGLASI NUDIM privez za mirnega konja s polno oskrbo, možnost izpusta in urejeno manežo. GSM: 031/233-314. TRISOBNO stanovanje. 74 m^ na Goriški cesti prodam za 10,5 mio/sit. GSM; 041/299-919. HIŠO na Starem trgu v Velenju zeio ugodno prodam. GSM; 041/299-919. FORDiieslal.1,1. 93,63,000km, zeio dobro ohranjen, prodam. Cena po dogovoru. Telefon: 5869-411. KUPIM BUKOV les (lOomdebeiine). dolžina dol m, kupim, GSM; 041/849-474. REZERVIRAJTE si dopust v prikolici, Poreč, kamp Zelena laguna. Gsm: 041/518-907. PRENOSNI DVD player, ekran 17.5 cm, predvaja DVD in CO, alkalne bateriie, 12 V avto adapter, omrežni priključek. AV kabelj, daljinski ipravljalec, primeren tudi za v avto, prodam. Telefon: 5870-969. ALU PLATIŠČA s pnevmatikami (215/17/45) prodam. GSM: 041/686-260. GARNITURO kegljev, belo in rdeče vino ter neškropljena jabolka prodam. GSM; 041/849-474. TELIČKI (sl^^o in simenlalko), stari dva meseca, prodam. GSM: 051/341-360. NEMŠKE ovčari(e, stare dva meseca, čistokrvne z rodovnikom, cepljene, odličnih staršev, prodam. Telefon: 5869-299, GSM: 041/966-252. SPREJEMAM naročila za purane (za nadaljnjo rejo), ki bodo na voljo okoli 15. aprila. Telefon; 5886-268. PRAŠIČE Švede, težke od 20 do 250 kg, prodam. Lahko očiščene, dostavljam tudi na dom. GSM: 041/239-651. JA80LČNIK in žganje prodam. GSM: 041/344-883. SUHO krmo (druga košnja) prodam. Teleion: 5882-702. KONJSKI gnoj prod^. GSM: 031/233-314. SENO v kockah prodam (20,00 siVkg). GSM: 031/876-874. CVETUCARNA «S H POGflEMA SUifiM TtSDIA Prai«mova7.3a2OV«lMiJa.PSt0lut19S,3d27 ftmarliio ob PaU m:Qa/B07Q002.GSM.:041/M2 348 —iirolc» ponudba ariniiiMjvv. ev«t]«. lonćnto... - pograbn« ttorttvo v cfllotl — Motnoti platilla na vać obrolcovi NUMERO UNO Robert KuKovec s.p. Mlinska ulica 22 Maribor Ugodni gotovinski ali Bvlo«nobU8kl krediti do 7 lel za vse zaposlene» ter upokojence, tudi 09. Star kredit nI ovira, možnost obreflienltve dohodka do 50%. Pridemo tudi na dom. Ugodan odkup In prodaja rabljenih avtomobilov. T»l.s 02/ 252 48 26 041 790 560, 041 331 991 Paxs 02/ 252 48 23 Nagrajenci nagradne križanke ERICO objavljene vtedniku Naš Čas, dne 24.2,2005, so: •Jože Pocajt, škale 82/b, Velenje - Jožefa Nabernlk, Perzonal) 13, Prevali e -Jaka ŠullgoJ, Stantetova 19, Ve-len|e Nagr^sncl pi^jmejo potrdilo po pošti, s katenm se oglasijo na Inštitutu za ekološke raziskave ERiCO Velen|e. Kofoška58,Velenje, telefon: 03/898 19 30. ZAHVALA Po Jolgolrajrii b<)|c/ni nas jc zapustil dragi mož, ck^c in dedek EDVARD KUHAR iz Ložnicc pri Velenju 10.7.1929-25.2.2005 Iskreno se zahvaljuje mt) sosedom, sorcKi nikom in prijateljem za nuclcno p<'>moč ter darovano cvelje, svece in svete maše. Posebna zahvala osebju Zdravstvenega doma Velenje, gospodu /.upniku Mazeju, giisilcem PCiD Šenlilj. KS Šentilj, Premogovniku Velenje in Pogrebni službi Usar. '/jilttjfK'i vsi njef^tvi r> [mati md jc najlepše (iaiilo. Ko i/.gubiš, k(ir si inwl najrajQ, izgubiš vse. Oiitunele Irjieča du^a in srce. ZAHVALA liho in mnogo prezgodaj nřis jc zapuslil mož, i>čc, dedi DANI UČAKAR 10.12.1952-2.3.2005 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam vdnehglotx^ke žalosti pomagali, z nami sočustvovali, podarili cvelje Ln ga tako številno spremili na njegovi zadnji poti. Po.sebna zahvala gospe Maijanci Kíinieník. Zdravstvenemu domu Velenje, gospe Ireni Cíasič, dr. med., Ler Reševalni in Patronažni službi. Lepa hvala GD Vinska (iora, rudarskemu oklelu, rudarski godbi in rudarski častni straži, Šenljaaškim fantom, govornikom, gosptxlu duhovniku Kraševcu in Pogrebni službi Usar. fjilujoC'i: zeria Zvonka^ sin liošijan z z^fio Matejo, siti Roht z Andrejo in muk Matic V 77. letu nas jc zapustil STANE JAMNIKAR Dragi Stane, zakaj si ze odšel? Ljubil si gore, naravo in vse, kar je lepo. Bil si poŠlenjak. Krasila Te je delavnosi in skromnost, pa izredna prijaznasi. Vedno si hiJ pripravljen pomagati. Odšel si iznenada Ln prehitro, zalo je bolečina še globlja in praznina neizmerna. Toda dal si mi kol svoji življenjski sopotnici skoraj 27 prečudovitih let ljubezni in spošlovanja. Najina polovanja so bogatila našo nenasitnost po nečem lepem in novem. Moji sprehodi bodo namenjeni odslej k Tvojemu zadnjemu domeku. lam bom našla moč za nadaljnje življenje. Na Tvoji zadnji pot i.so Te pt'>spremili prijatelji: planinci, borci, znanci, gospodarji ŠPP in poli XIV. divizije, sostanovalci, sorodniki, rudarji in njihova godba ter gospod Seme, ki jc osvetlil Tvojo plodno življenjsko pol, in številni praporščaki. Hvala vsemi Hvala za darovano cvetjc, sveče in zaigrano Tišino v slovo. Žalujoča Tvoja sopotnica Julijana Hočevar s hčerko Lidijo, vnukinjo Ivo in želom Marinkom. Osial nam bi>š v lepem spominu. Imeli smo le i.skreno radi. Žůiujova Jtdijanirui druzi rut KOMUMALNO PODJETJE VELENJE d.0.0. Pogrebno pokopališka dejavnost Koroška cesta 37 b, 3320 Velenje NA POKOPAUŠČU PODKRAJ IN ŠKALE SMO EDINI, KI IZVAJAMO V CEUTI: POGREBNE iN POKOPALIŠKE STORITVE - PREVOZE POKOJNIKOV - NABAVA ŽALNIH ARANŽMAJEV, CVETJA - UREDITEV DOKUMENTACME • MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV • UREDITEV ZNIŽANJA STROŠKOV NA ZZZS Tel.: 03/891 91 53. GSM 031/39 01 38; 041/39 01 38; 031/37 SO 41 Dosegljivi sna 24 ur na dan. Umrla je mt domc^v. Vsi njetiiy posebno hči ZAHVALA Ob lihem slovesu našega dragega očela, moža, dedka in pradedka TILA KORENA 17.8.1916-1.3.2005 se iskreno zahvaljujemo vsem. ki sle z nanii delili ?alosî in bt)lečino in ga pospremili na njegovi zadnji poli. Hvala za darovano cvetje, sveče in izrečeno «ižalje. 1 Ivala g. Vovku za lep gíwor ob slovesu in duhovniku za opravljen obred. I Ivala tudi godbenikom, ki so našega dragega pokojnika pospremili k večnemu pi")čilku, Prisrčna hvala vsem, ki ste bili z nami lakrat, ko nam je bilo najtežje, in vsem, ki sle nažega dragega Tila med lx>leznijo obiskovali in vzpodbujali. Posebno se zahvaljujemo za zdravljenje g. Lazarju, dr. med., in osebju Bolnišnice Topolšica ter skrbnim zdravstvenim delavlami Palronažne službe Zdravstvenega doma Velenje. 'AaUtjoa: hci Mira zJožetom, zena Z/fjtja, vnuk '/jiran in vnukinja Irena z družino »Na kmetiji dela nilioli ne zmanjlcacc V Škalali skiJi)ina kinerkiti žena že 23 lei praznuje dan žena-Tokrat so jili fiosliil pii Miklavžinovih Velenje-Vandu Miklavžina jc bila v ponedeljek, dan pred S. inarcem. gosiitcljica. Pri pripravi prave pojedine so ji na l^omoć priskočili ludi domači. '?xinsko družbo smo zmoiili pri sladici in kavi v prcScrncm razpoloženju. Seveda, kol že dolga lela doslej so ženske i/ Skal praznovale. Dan je zanje ^ vedno pravi praznik, ko si vzamejo čas druga za drugo, klepci in zdravieo. Vanda Miklavžina nam jc povedala: »//; Z^ lei polekajo na^ srečanja in praznovanje dneva žena Smo namreč kmečke žene. večina od nas nikoli ni hodila v službo. Pa smo si rekle» da je prav, da ludi me pra;?nujemo. saj so naái dnevi vseeno od juîra do večera polni dela. Najprej smo srečanja pripravljale doma: vsako lelo je bila na vrsli druga. Polem smo nekaj lei srečanje pripravljale v gostilnah, da pač vsaj la dan ni bilo Ireba delali in pripravljali pogostitve. Letos pa smo se spet odločile, da bomo srečanje pripravili doma, na vrsti pa je bila naša hiša,« smo izvedeli v uvodu. Zanimalo me jc, ki^liko žeask pravzaprav prihaja v teh leiih. »Letos nas je 12, tri pa se niso mogle udeležiti. NaSa srečanja so zelo prijetna, vedno se jih veselimo.« Na vprašanje, aliji je bilo kdaj žal, dani hodiJa vslužbo,pove: »Saj sem hcxiila. pred dolgimi leli. Vem, kako je. Ampak doma sem osiala z veseljem. saj je bilo pri nas dela vedno veliko. Vstajam ob 5. uri, polem me čaka molža. Ćez dan dela okoli Iiiše in v gospodinjstvu, kjer ga nikoli ne zmanjka. Zvečer je na vrsli spet molža, v hlevu i mamo 4^)-glavo čredo. Ni-koM mi ni bilo dolgča:^ to pa moram poudariti. Težko .si predstavljam drugačen način življenja.« in kaj Vandi pomeni 8. marec, dim žena? »Veliko. Menijcioáe vedno lep praznik, sploh ker ga praznujemo že od nekdaj. Ma-teriaski dan je prišel kasneje in ga mt.^rda ludi zalo nikoli nisem vzela za svojega. Zdi se mi pa čisto prav, da imamo ž^aske svoj praznik.« Cvetka Lipník na praznična srečanja kmečkih žensk ob 8. marcu v Skalah prihaja že vsa leta, odkar jih pripravljajo. »Ko smo začele, sem bila mlada,« pripomni medsmehom in nadaljuje: »Nai^e druženje ob 8. marcu mi veUko pomeni. To je čas, ko se si'ïsede zberemo, se pomenimo in seveda praznujemo. 'lako vse vemo, daje praz- nik. Pri nas doma imamo srednje veliko kmclij(\ sama pa nikoli nisem h(xiilavslužho. Sedaj imamo II) glav živine. Doslej smo prodajali mleko, sedaj pa smo se odločili, da bomo začeli z vzrcjo bikov, saj sia »ta mlada Tudi uradno nezaposlene kmečke žene, k/ pa imajo vsak dan veliko dela, si znajo vzeti čas 2d praznovanje. V Skalah 8. marec praznujejo že 23 iet zapovrstjo. Letos so se ženske zbrafepri MiMavžinovih. dva« v .službah. Sama sedaj pazim vnuke in skrbim za gospodinjstvo. Sicerpa moram reči, d«i je ptwimi več časa ludi za laksna druženja, kol jc tole. Sosedje v Skalah se sicer družimo ludi med leiom, prihajamo na družinska praznovanja. Naše praznovanje 8. marca pa se vedno zavleče v popoldne. Domov gremo, ko je treba v štalo. In moram reči, da pa^.« Tudi CVetkosmo sprašali. če .si je kdaj želela v službo: »Radra so najprej poslušali poročila o delu društva v preteklem letu. Še posebej izčrpno je predstavil delo selekcijske službe v Šaleški dolini Zoran Kramar, vodja od- delka za živinorejo pri Kmetij-sko-gozdarskcm zavodu Celje. Osrednji del občnega zbora je bil namenjen 70-letnici sc lekcij-skega dela v Šaleški dolini. Obstaja precej bogata dediščina v pisni in slikovni obliki, ki jo je zbral in oživil na občnem zboru Marjan Jakob. Tako častitljive obleinice so primerne ludi za podelitev priznanj najboljšim. Govedorejsko društvo je p<.)delÍlo priznanja rejcem za krave z najvišjo življenjsko proizvodnjo pri rjavi, črno-beli in lisasti pasmi. Pixleljena so bila tudi priznanja rejcem za najvišje p<'>vprečne mlečnosii v standardni laktaciji (305 dni) v čredah krav rjave pasme, lisaste pasme in v mešanih-večpa-semskih čredah. Rejcem pila-nega goveda pa so bila podeljena priznanja na osnovi kvalileie, tradicije in količine pri pitanju MPG. Priznanja sla podelila predsednica (icř/cdorejskega društva Sonja Ariič in predsednik Kmc-lijsko gozdarske zbornice Slovenije Peter Vrisk. Naiboljsi rejci V počastitev visokega jubileja smo se odločili, da podelimo [|)lakele najboljšim rejcem v Šaleški dolini- Pri lem sta nam bila v veliko pomoč Govedorej-ska služba Slovenije in oddelek za živinorejo pri KGZ Celje, ki sla zbrala in obdelala vse pt>-irebne podatke. Plakete smo podelili za najvišjo doseženo življenjsko proizvodnjo pri kravah RJ,LS inĆB pasme. Pri kravah R,| smo se glede na re/.ultate življer^jske proiz- vdh»čili. daje m^Ja zap^Klelitevpnznanj 70.(K>(>kg mleka v življenjski dobi. Plakcle so dobile naslednje kmeiije: kmetija Ukutí iz fo-polšlce za kravo Sanelo, ki je dala v Ki lakiacijah 81.736 kg mleka in tu kravo Mojco, ki je dala v y laktacijah 80.319 kg mleka, kmetija Pečečnik iz Velenja za kravo Sašo, ki je dala vil kiklacijah 78.280 kg mleka, kmetija Rotnik z Raven za kravo Sojo, ki jc dala v 9 laktacijah 76.215 kg mleka, kmetija Knez i/. ZavmlenJ za kravo Mimo, ki je dala v 9 lakiacijah 74.993 kg mleka, kmetija Videčnik iz (îa-berk za kravo Doro, ki je dala v 6 lakiacijah 72.788 kg mleka Pri kraviih LS pasme je bil kriterij za piKleUtev priznanja 40.000 inlekii v žlvljenj.^iki dobi. Plakete so dobile na.slednje kmetije: kmetija Likeb, z Velikega Vrha. kravo Luna, kije dala v 7 laktacijah .53.971 kg mleka, kmetija .îuvan i/. Z^ivo-denj za kravo Roža, ki je dala v 7 laktacijah 43.384 kg mleka, kmetija Sovič z Raven za kravo Anda, ki je dala v 6 laktacijah 42.564 kg mleka Pri kravali ĆB pasme je bil kriterij iň podelitev plakete več kot 55.000 kg mleka v življenjski doli i. Plakete so prejele naslednje kmeiije: kmetija Spital iz G;)-l)erk za kravo Wciwiske, ki je dala v 5 lakiacijah 65.170 kg mleka za kravo Janije, kije dala v 6 laktacijah 63.581 kg mleka in za kravo Bella, kije dala v 5 laktacijah 57.887 kg mleka, kmetija Napotnik iz Topolšice za kravo Bonije, ki je dala v 6 laktacijah 58.981 kg mlekii, kmetija Ročník il ZaviHlenj za kravo ( 'ara, ki je dala v 6 laktacijah 57.029 kg mleka Tudi rejci pilanega goveda so člani nagega drasiva. Odloči lev je bila zelo težka, ker se nam je zdelo, da količina prodanega pi- lanega goveda ni edini krilerij za današnji dan, ko vendarle praznujemo zaradi napredka tako pri mlečni kot tudi mesni proizvodnji. Zalo smo se odloČili za tri poglavitne kriterije: kakovost, tradicij» in količina in izbrali naslednje rejce: kmetija Knijnc z La/. kmetija Mazej iz IM\U V