PRIMORSKI DNEVNIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE
ZA SLOVENSKO PRIMORJE
Lfito 3 štev. 531 - Cena 5 lir - 3 jugolire - 2 din
Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. postale
TRST, torek, 4. marca 1947
UREDNIŠTVO In UPRAVA, PIAZZA GOLDONI št. 1 - L Tel, št.: Ur. 93806. 938^j^J^^^3807^Rokopisi se ne vračajo
analizo je bilo ugotovljeno, da STO lahko doseže proračunsko ravnotežje, če se demokratizira
uprava.
Kultura in politika
V našem političnem življenju, v dnevni polemiki, v tisku in na dici se vecekrat znajdemo pred
d.turo kot pred argumentom, ki ne dopušča ugovorov. Kako stoji zadeva s kulturo in v kakšno zve-20 ;o lahko spravljamo s konkret-nmi cilji naše vsakdanje politid-ne borbe?
V glavnem spada med kulturne °brine nekega naroda to, kar je
ustvaril na umetniškem, znan-stvenem in svetovnonazorskem P°prišcu. Njegova kultura je to-rei njegova umetnost, znanost in °z°jija, v širšem pomenu pa »es njegov gospodarski, socialni u politični družbeni ustroj. V m večji meri je neki narod pri-sPeval. k ustvarjanju teh vrednot, 111 čim globlje so te vrednote pro-Me v najširše plasti naroda sa-n?ga, tem višjo kulturno stopnjo eavzema med ostalimi narodi.
Iz gornjega izhaja, da imajo kulturne vrednote, da ima kul-^Ura občečloveški značaj in po-m!n: kar je resnično kulturnega Pri nekem narodu, ni samo nje-9°va last, ampak je obenem last vsega človeštva — v nasprotju z 9°spodarskim, socialnim in poli-ričnim družbenim ustrojem, ki ga drugi narod lahko odklanja, ne da bi prt tem gršil proti kulturi. Tdko n. pr., predstavlja Shakespeare-jevo delo kulturno vredno-tudi za prebivalca kronske kolonije Indije, toda kljub temu, da sprejema Shakespeare-ja, most'- odklanjati in zavračati gospodarske, socialne in politične osno-te• ki angleškemu imperiju omo-sočajo zatiranje in izkoriščanje kolonialnih narodov.
Kultura je torej to, kar ,e v nekem narodu najboljšega, obez-dloveškega, kar lahko sprejme dsak človek, ne glede na njegovo nadonalno pripadnost. Resnično l^ilturen človek more in mora riveti v najboljših odnošajih z zszmi ljudmi, ki jim osebne ah Tnzredne koristi ne zastirajo po-Blzda na konkretne naloge sodob-ne kulture. Ker pa je sodobna družba v dobršnem delu sveta razklana na gospodarsko naspro-litjoče si družbene sloje, si v ta-^drn primeru skuša zasužnjiti tu-1 kulturo, ki je v svojem bistvu rev°lucionarna sila.
Pako se dogaja, da se določeni Petični krogi poslužujejo kultu-
re
Tf[o
hiih
P svoje določene politične nar ne, se pravi, da pretvarjajo
'turo v politično orodje, name-sio da bi s svojim konkretnim ^Sramom in političnimi cilji
dok
ozovali višino svoje kulturne Tako grešijo dvakrat: ■ s tem, da jo izrabljajo kot
u°Pnje.
Prvič.
olitieni argument, škodijo v prvi sri 'kulturi sami,- ker v tej obli-
ki
ko,
ne gre vec za kulturo kot ta-hrnpak za imperializem (Dan-
^	N*u»	ClllfJC-l	lu-llcc UL
AUghieri v osebi agenta
histič
ne organizacije eJLega nazio-
n^or>); drugič — s tem, da
*hž
ar3U7>i
strn.i
se po-
hjejo kulture kot političnega enta dokazujejo, da so oni
skrajno nekulturni.
koliko so naši poli-ti.ni nasprotniki, ki v svoji poli-rahr argumentaciji kaj radi iz-italijansko kulturo, v &e{ern konkretnem političnem Prispevali k uveljavljanju, 4JceJen?u in spoštovanju italijan-^ kulture. Vprašanje postavimo n^kretno: morejo naši politični naJ>r.otniki danes trditi, da je pri n. it(tlijanska. kultura priljub-
Tfditi
Pret,
da so spričo fašistične skrektosti Pri nas razmere prca^n° neugodne za objektivno jj.°l°n;c italijanske kulture, ne bPrat VI>raianfa, ker odpira novo !ij Van?e življenjske sile ita-Ztn0-Ske kulture same, ki ni bila (Sa n° S0Pcrstaviti se fašizmu. ne 1,10 ob sebi umevno je, da mi ^ jornljcmo kulture abstraktno in 'n enciklopcdijo znanstve nih
ko.
®sžetsfci/i vrednot — ampak
kot retno v njeni ljudski vsebini
i?t J>r°jzvod ljudske samozavesti
š6a arn°de;avnosti. S tega stali-
HocZe zmaga Sovjetske zveze nad
so^mom dejansko zmaga
ho, kulture, k kakor obrat-
ne,„ rai fašizma, dejansko poraz mske	____
^ ke in italijanske kulture).
em °r.n‘ki italijanstva niso v tli, • -
e<j
u boljši od fašizma. Prepad italijansko kulturo in ita-k	narodom,	prepad, ki ga
\ ,Ue>n še poglobil, zija še da-'% 'rok° odprt. Italijanska kul-\( ,e Privilegij zaključenega krez življenjske pove-' s Italijanskim delovnim ki ti v°m, produkt preteklosti, obrusijo v obraz v po-Pf(, cnin trdnejih argumentov. rt> in 11 ^ med italijansko kultu->105 Poborniki italijanstva pri i^oborniki, ki jim manika ^;)!osnS,C<I Andska osnova, je na-4&s(,. * °tipljiv predvsem v Trstu. p Trst tn°st italijanske kulture jj rodila in venomer po-knin0 1}flnslci šovinizem, nacio-nrpnost°Vra*tDO, nasdic in ne-stičnn , Dcdic italijanske re-
S- "
°dr,
perializma, temveč italijansko delovno ljudstvo, ki je v borbi proti antikulturnemu fašizmu našlo pot skupne borbe f slovanskimi narodi.
Zaradi tega se pri nas italijanski nacionalizem zateka k srednjeveškemu Danteju, ki je tako daleč od konkretnih vprašanj sodobne družbene problematike na splošno in od vprašanj tržaške stvarnosti še posebej. Postavljati danes za osnovo vzgoje tržake mladine Dantejevo miselnost, ki ji je moderni patriotizem popolnoma tuj, ker se je rodil celih 500 let po Dantejevi smrti, pomeni največje nasilje nad kulturo, neodpustljiv greh nad občečloveško vsebino kulture same. S tem ne-le da ne koristijo ittalijanski kulturi (če dopuščamo, da je nekaj podobnega sploh njihov namen), ampak tudi pripravljajo Se katastrofalnejši polom svoji politični akciji, kakor je bil oni, ki ga je došivel fašizem.
Politika nacionalizma in šovinizma je pravo nasprotje vsake kulture. In ker je nasprotje vsake kulture, je obenem zanikanje patriotizma. Kakor Dante ni bil patriot, ampak je sanjal o zvjpo-stavitvi Timskega cesarstva pod žezlom nemških cesarjev, tako tudi tržaška mladina ne bo nikoli patriotična, ampak kronično šovinistična, če bo iskala politične vzore v Dantejevi miselnosti.
Sicer pa ne gre tu za zgodovinskega Danteja, ne gre za njegovo pesniško genialnost; Dante ;e tu le pretveza. Dejansko gre tu za obrambo eitalijanstvart za gonjo proti vsemu, kar je slovanskega in naprednega, za razkol med Slovani in Italijani, za oviranje napredka demokratinih sil v neposredno korist reakcionarnih in imperialnisticnih sil.
Tako stoji zadeva s kulturo. Naši politični nasprotniki, ki i-majo ob vsaki priliki polna usta «kulture», so dejansko največji sovražniki vsakršne in s tem tudi italijanske kulture; mi, ki v svoji politični borbi o kulturi govorimo čim manj, a se istočasno borimo za ostvaritev potrebnih konkretnih pogojev za neoviran kulturni napredek, predstavljamo žive sile kulturnih tradicij človeštva in s tem tudi naprednih tradicij italijanske kulture. Usoda tako. slovanske kot italijanske kulture zavisi v celoti od rešitve vprašanj, ki jih Slovansko italijanska antifašistična unija v svojem programu postavlja pred tržaško demokratično javnost.
KORUPCIJA V ITALIJI
„Unita" obsoja manevre za izseljevanle iz Pulja
Rim, 3 — List «Unitii» objavlja članek, v katerem obsoja demokr-ščanske člane vlade in funkcionarje demokrščanske stranke ter nekatere organizacije, ki so pod vzele vse, da bi prisilile prebivalstvo Pulja k izselitvi. Članek poudarja, da je to izseljevanje pripravljal	R:ra> 3. — List «Giomale d’Italia» , neral Gallo je nezakonito podpiral
center, katerega sedež je v Julijski	predstavniki	sindi-	j	ameer-sko družbo, da bi si prilastila
.	........	.....	i	kal'nfi2*a	odfboira.	zia	avionski	n q ri 7ni*.of \rr\ n n j '.'taJijansk^mi pro-
AMERIŠKI KAPITAL
se s pomočijo italijanskih ministrov vse bolj uveljavlja
krajini in ki dela po navodilih no- finega odbora za avionaki prevoz
predali državnemu tozneu v Rimu
tranjega ministrstva. K izseljevanju Italijanov iz Pulja je posebno pripomogla papeževa komisija za pomoč, -ki je, po vseh znakih sodeč, vodila vso akcijo.
Novi albanski poslanik
v Beogradu
Beograd, 3. — Novi albanski poslanik pri jugoslovanski vladi Tuk Jakova je dospel danes z letalom iz Tirane v Beograd. Na zemunskem letališču so novega albanske^ ga poslanika sprejeU šef pretokola jugoslovanskega zunanjega*ministr-stva Pavle BeOjansk; ter albanski odpravnik poslov Sofo Commora s člani poslaništva.
obtožbo proti nezakonitemu delovanju bivših ministrov za zračni promet Cevellotta in Cingolanija, kakor tudi proti funkcionarju ministrstva generalu Luigiju Gallu. Vsi so prepustili ameriškim družbam nadzorstvo nad italijanskimi zračnimi progami. V obtožbi omenjajo, da je bil general Gallo imenovan leta 1945. za ravnatelja civilne aviacije in zračnega prometa pri ministrstvu za zrakoplovstvo na temelju intrig priporočil in protekcij zavezniških oblasti.
Ameriška zračna družba «Trans-world Airways», ki se je najbolj zanimala za izkoriščanje zračnih prog v Italiji, je obljubila generalu Gallu mesto v vodstvu bodoče zračne ameriško-italijanske družbe. Ge-
nadzorstvo nad grami. S pomočjo Galla so predstavniki zavezniške vse imetje italijanskega društva «Ala italiana» v maju 1945. leta. Po imenovanju Ce-cellotta za ministra, je ta podpiral Galla; Cevelotto si je zagotovil predsedniško mesto v bodoči ttali-jansko-ameriški družbi, ki bi morala zamenjati bivše italijansko društvo «Ala. italianas.
11. februarja 1946. je bila sklenjena tajna pogodba med predstavniki «Transworld Airways» !n ministrom Cevellottom glede ustanovitve mešano italijansko-ameriške družbe za izkoriščanje zračnih prog pod imenom «Linee Aeree italianes. V obtožnic: stoji, da je minister Ce-vetlatto postopal nezakor/to.
Naslednik Cevellotta minister Cingolano, kljub protestom ni hotel
KOMISIJA SE JE SESTALA S PARTIZANI
PODPORA ZDA GRČIJI
Ali bo ameriška okupacija nadomestila angleško
razveljaviti te pogodbe z ameriško družbo, katere predsednik je postal princ Marcantonio PacelK, nečak papeža Pia XII. General Gallo je zapustil vojsko ter s protckcijo ministra Cingolanija postal ravnatelj te družbe. Minister Oingolani je sicer izdal 25. oktobra okrožnico, v katerj predlaga Italijanskim društvom izkoriščanje ostalih linij. Toda te proge so postranskega pomena, ker so bile vse glavne proge že poverjene mešani italijansko-ame-
Gostovanje SNG v Gorici
„KULTI]R1IM0SCI“
so razgalili si/oje Fašistično histi/o
Ne bomo se zmotili, če iščemo v dogodkih, ki so si med seboj sorod-
niški družbi. Poslanec Finoechia.ro ni, tudi globljo medsebojno poveza-Apr le je o tem predmetu predloži nost, kakor so na primer sorodni v parlamentu interpelacijo, toda j simptomi na različnih delih telesa minister Cingolano je izjavil, da je ^ iste boleeni_ oprostitev sodimi sporazum z ameriškim društvom
sklenjen pred njegovim prihodom v ministrstvo, ter da zaradi tega
stov iz ul. Ballosguardo, razpihovanje «esulov», bombni atentati vse-
ne more menjati sporazuma skie-' VrjX'sod in zdaj Še pobalinski napad njenega z ameriškim društvom. I 4dvatisočletnih Itultumiosoev» v Go-Državnemu tožilstvu se je prija-1 r'°* na nositelje tako izrazito kul-
vilo preko 20 prič, ki bodo potrdile obtožbo predstavniku sindikalnega odbora, ki predstavlja preko 1000 nameščencev italijanskih zračnih prog.
Atene, 3. — Iz dobro obveščenih kregov se je izvedelo, da grška vlada zaupa v ugoden zaključek pogajanj za ameriško pomoč Grčiji. Predsednik vlade Maximus je dvakrat obiskal kralja ter ga obvestil o razvoju položaja. Grška vlada namerava poslati v ZDA misijo, ki bo ameriškim finančnim krogom razložila nujnost gospodarske pomeči Grčiji. Misijo bo vcdil zunanji minister Tsaldanls. Glede vesti, ki krožijo, da bodo/ameriške čete zamenjale britanske čete v Grčija, izjavlja grška vlada, da n; v tem pogledu nič sklenjeno, ker ima Anglija še 3 mesece časa za odpoklic svojih čet Izgleda, da je grška vlada voljna sprejeti ‘ako ameriško ponudbo.
■Vplivni amerifki republikanec Wolcott je bančni komisiji izjavil, da misli, da mera Amerika na vsak način urediti-grško gospodarstvo, ker je položaj v Grčiji zelo resen. Izjavil je, da ZDA zelo skrbi možnost nadaljnjega premika «železne zaveses*. Marshall in Acheson sta se dar.es posvetovala o tem vprašanju.
Ameriški republikanski krogi so ugodno sprejeli predlog, da bi se grško vlado podprlo s 350.000.000
EGIPT B0PREDL0ZIL
spor z Anglijo Varnestnemu svetu
xnter,
rnr tradicije ni Itaki v Trstu ese italijanskega im-
Kairo, 3 — Na tiskovni konferenci je egiptovski ministrski predsednik Nokraši, paša sporočil, da je vlada dokončno sklenila, da bo predložila angleško-egiptovski spor varnostnemu svetu in odbila kakršnokoli posredovanje.
Nokraši paša je poudaril, da je Egipt v š:stih mesecih pogajanj storil vse, da bi bil dosežen z Veliko Britanijo sporazum. Pogajanja pa niso pripeljala do zaželenega uspeha, kajti Egipt ni dotegel zadoščenja ¥ svojih narodnih zahtevah. Te zahteve so po eni strani umik vseh britanskih čet iz Egipta; ta umik mora biti takojšen in popoln in ne sme biti vezan na to, ali bo sklenjena kako pogodba ali ne. Po drugi strani zahteva Egipt ohranitev enotnosti Sudana in Egipta
Anglija prssi Egipt za zniianje doiga
Kairo, 3. — Anglo-egiptski razgovori o angleških dolgovih v Egiptu bedo danes končani. Pričakujejo službor.e izjave o teh pogajanjih. Kljub temu, da so bila pogajanja tajna, se je doznalo, da niso dosegli nikakega sporazuma glede 505,000.000 funtov. Egipt ni hotel aprejeti angleškega predloga, da zniža angleški dolg Egiptu na 200 milijonov štertingov, ki bi jih plačali v 50 letih.
Amerikanec - načelnik egiptovskega propagandnega urada
Kairo, 3. — List «Saut Al Urama* komentira sklep egiptske vlade za ustanovitev propagandnega urada, ki bi mu načeloval ameriški advokat In novinar Mcrde takole: «V kateri drugi državi razen v E-glptu bi se moglo pripetiti, da bi bil tujec imenovan za ravnatelja propagandnega urada?*
Obtožbe
britanskega imnerializma
London, 3. — Na kongresu komunistične stranke )e pedal danes poročilo šef južnoafriške delegacije Daniel Duplessis.
Desmond Rucle. delegat zahodne Afrike je zatrdil, da ang’eški minister za kolonije ni napravil ničesar, da bi izboljšal razmere delavskega razreda v angleških kolonijah. Emil Tuma, član nacionalne zveze za osvoboditev Palestine,
je izjavil, da se v Palestini ni mogel zionizem razviti, preden ga ni britanski imperializem pričel podpirati Britanska vlada, je nadaljeval Tuma, n; smatrala samo cio-nistične kapitaliste za priviligirano družbo, ampak je tudi židovske delavce plačevala bolje kajror arabske. Arabski nacionalno-osvobodilni pokret je vedno šinil propagando za sodelovanje z židovskim ljudstvom, ki ima življenjski interes, da se bori preti imperializmu in da sodeluje z arabskim ljudstvom za osvoboditev.
Neodvisnost Palestine, je zakiju 5:1 Tuma, n; potrebna samo zaradi svobode arabskega sveta, temveč predstavlja temelj za. obdržanje svetovnega miru.
Arni Mikunis, - predsednik palestinske komunistične stranke, je prečital resolucijo, v kateri komunistična stranka obsoja zadnje teroristične napade v Palestini. Mikunis je omemil, da ti napadi predstavljajo veliko nevarnost za židovsko skupnost v Palestini. Mikunis j? zaključil: «Storili bomo vse mogoče, da mobiliziramo sile našega ljudstva v skupr.i borbi za neodvisno in demokratično Palestino.*
II.
Zdaj so si postavili kolovodje kapltafstičn h monopolov nevo nalogo — izkoristiti ekonomske težave, ki so jih ustvarili sam’, prav tako pa tudi realno nevarnost krize in nezaposlenosti za to, da bi Iztrgali delavskemu razredu trste pozicije, ki si jih je priboril v dolgem obdobju borbe. Ta ofenziva se razvija pod geslom: likvidirati v celoti vso progresivno delavsko zakonodajo. »Naloga* — piše list «New York Sun* je zdaj v tem, da revid'ramio vse zakone, izdane v zadnjih petnajstih letih*.
Nova etapa ofenzive kapital' stičnih monopolov na delovne množice je prišla istočasno z zrna go republkanske stranke na volitvah. Zastopniki te stranka k’ so nastopali v danem vprašanju v kontaktu z reakcionarnimi demokrati, nameravajo izglasovat' v Kongresu celo vrsto prolidelav-skih zakonskih osnutkov. Mnog' izmed teh osnutkov zahtevajo dejansko prepoved stavk, omejitev
dolarji. Poslanec Morrovv je izjavil, ■ terimi zavezniškimi državam; gle-
da je to znak odločnosti ameriške zunanje politike. ZDA bodo poskušale v vsakem^ slučaju podpreti Grčijo in pomagati Angliji.
Predstavniki EAM-a so ostro protestirali proti tej ameriški politiki in dvojni okupaciji.
Ves grški monarho-fašističnn in reakeonarni tisk je pričel s strahovito kampanjo proti preiskovalni komisiji, ker je sklenila, da se sestane s predstavniki grške demokratične armade. Preiskovalna komisija se je sestala v vasi Domo-kos v Srednji Grčiji z vodjo grških partizanov Nestonjem. Komisija je zaslišala več predstavnikov kmečkega prebivalstva, kakor tudi samega Nestorja. Člani komisije so svobodno prišli na partizansko o-zemlje in svobodno odšli.
Preiskovalna komisija je zaslišala v Solonu več prič, ki jih je v svojem memorandumu omenila grška vlada. Vse priče so b'le v svojih izjavah v p-rotislovju ter so na ta način dokazale, da je bil grški memorandum izmišljen in ponarejen, čeprav je grška vlada največ polagala na pričevanje teh prič. Dokazalo se je, da je grški memorandum lažnjiv od začetka do konca.
Jugoslovanski predstavnik Josip Djerdja, je Izročil komisiji zahtevo, da preuči preganjanja, umore in izseljevanje jugoslovanskih državljanov, ki so j'h zagrešile fašistične oblasti v Solunu.
de moskovske konference ter o posledicah, ki jih bo ta konferenca imela na turško politiko. Predsednik vfade ni omenil vprašanja morskih ožin.
Brazilija v objemu dolarja
Rio de Janelro, 3 — Braz.lska vlada je ukinila vsako zamenjavo 2 angleškimi šterlingi, ker smatra, da angleške devize niso zaželjene v trgovskem prometu. Na ta način bo dolar postal temelj brazilske zunanje trgovine. Od včeraj angleški šterling ne kvotira na brazilski borzi.
Mac Arthurjevi načrti
Boston, 3 — Vrhovni poveljnik zavezniških sil na Japonsk m general Maxc Arthur je danes predložil, da bi iz ključno ZDA okupirale Japonsko, čim bo podpisana mirovna pogodba s Tokjem «zaradi kolektivne varnosti».
Ponarejevalci v amer ški vojski
Frankfurt, 3 — Preiskava ameriških vojaških oblasti o ponarejanju vojaških bonov se Je obrnila v Italijo, kjer so aretirali dva častnika ameriške okupacijske vojske; našli so tudi celo vrsto klišejev. Skupno so aretirali 9 oseb. Oba aretirana častnika sta letalca.
36 ameriških novinarjev bo smelo v Moskvo
Moskva, 3. — Sovjetski zunanji minister Molotov je obvestil ameriškega veleposlanika Bedel Smitha, da je povečano število novinarjev, kj^ bodo smeli slediti delu moskovske konference za 16, tako da bo vseh novinarjev 36.
Turke skrbi moskovska konferenca
Ankara^ 3. — Predsednik turške vlade Redja Peker je izjavil tisku, da je turška vlada zadnje čase izmenjala politične poglede z neka-
Veliki neredi na Formosi
Šanghaj, 3 — Na Formosi so nastali neredi ?aradi nezadovoljstva prebivalstva s Kuomingtangovo u-pravo, ki so jo tam uvedli Ameri-kanci po japonski kapitulaciji. Bilo jč proglašeno obsedno stanje; poročajo, da je število žrtev zelo veliko in da dosega 4000 mrtvih in ranjenih.
M\ v električni industriji ameriški kanita!
Rim, 3. — Bilten «Banca Com-mercfale Italianas, poroča, da sc bili Amerikanci William Reg er Heard, Cannet Beiton in Evelet imenovani za upravitelje splošne milanske električne družbe. To pomeni, da so predstavniki ameriških industrijskih krogov prevzeH nadzorstvo nad eno izmed največjih družb električne industrija v severr.4 Italiji.
S sistematičnim nakupom delnic italijanske električne industrije nadzorujejo predstavniki ameriškega kapitala, številne velike družbe, med katerimi sta »Societa idrcelet-trica Piemic-nte* jn «Societa Adriatica di Elettricita*. Ta električni trust je ustanovil znani faš!stični bankir in industriijalec grof Volpi.
Koloniie in mornarica
ZDA In Italija
Rim, 4. — Po vesteh agencije ANSA je ameriški zunanji minister Marshall v teku svojega razgovora z italijanskim veleposlanikom Tar-chianljem zatrdil, da bodo Združene države podprle predlog, ki sta ga med mirovno konferenco .10. maja 1946 v Parizu formulirala Molotov jn Bidault, naj bi italijanske kolonije iz predfašistične dobe postavili pod italijanski mandat ezinema pod kolektivni mandat, pr: katerem bi sodelovala tudi Kalija.
Zunanji minister Marshall je nadalje izjavil, da so Združene države pripravljene v okviru mednarodnih obveznosti vrniti Italiji tisti del italijanskega brodovja, ki raj bi pripadel Ameriki na račun reparacij pod pogojem, da bi Italija te ladje razstavila in material uporabila za obnovo.
turne ustanove, kot je Slovensko narodno gledališe, vse to so simptomi prav iste bolezni, ki bi jo lahko krstili za «fašistitisi> alt «morbus mussoli ni'a nus>>.
Zapisali smo «pobalinski napad» in to je bil ta napad v dobesednem pomenu besede. Med predstavo je nekaj tipov, bolehajočih za boleznijo •rfašistHis*, prekinilo električni tok, vsulo z varnega podstrešja lističe z napisi <nltalia» in naposled so ti tipi, ho jim je fantazija že čisto opešala, porezali gume na avtu, ki je pripeljat igralce.
Za nas ni to kajpada nič novega. Toda včasih je vendarle prani, če ssimptom» sam z lastnim prstom pokaže na svoj izvor. In v tem primeru nam je ta namig s prstom prinesel ponedeljski listč, k\ je znano okužen z boleznijo »/ašisfifis*. Prinesel je namreč goreč slavospev nedeljskega pobalinstva svojih goričkih (ali morda kar tržaškihtj p-ajdašev in — še nekaj prav zanimivega. Ne zaletuje se namreč samo v Slovensko gledališče, v slovenske igralce, marveč prav izrecno tudi v snov igre same.
Slovensko narodno gledališče je v nedeljo dajalo komedijo Konstantina Simonova «In tako tud’ bo*. Delo je v svojem bistvu po čehov-Ijevsko v.ežno občutena ljubezenska igra, prav rahla komedija, ki pa je seveda prežeta s plamtečo ljubeznijo do domovine — saj se godi in je bila napisana v času velike domovinske vojne! — in s trdno odločnostjo, premagati in zapodit’ fašističnega osvojevaloa iz domovine.
A kaj piše o tem delu omenjeni fašistični listič t
cTekst komedije je doprinesel na-daljne vzroke za pravično zgražanje Goričanovi.
Fašističnih, seveda. Kajti razen prekaljenih fašistov ne more biti človeka, ki bi se lahka zgražal nad to po dvhu resda domoljubno in antifašistično, v svojem bistvu pa vendarle predvsem ljubezensko ko-] medjioo.
In povezovat Neki tuji mdvoka-ti» so zagovarjali fašistične zveri iz ul. Bellosguardo in njihova sadistična zverstva z obrambo «italio-nitd». Podobno hvali ponedeljski listič nedeljsko pobalinstvo v Gonoi z obrambo «ttalianitd». A v citiranem odstavku se je izdat. V komediji «In tako tudi bo» sploh ni besedice o kakem itnlijanstvu, pad pa je beseda o fašističnih zavojevalcih.
Krog je sklenjen; Ogorčenje nad tekstom, nad vsebino v sin tako tudi bor, ni in ne more biti obramba eitatianitči*, če ni eitalianitft* identičen s fašizmom, kakor ne more biti zagovarjanje fašističnih zverstev v ul. Bellosguardo drugega, kakor zagovarjenje fašizma, ali pa so mučenja, posilstva in sadistična klanja nedolžnih žrtev identična z — eltalianitd*/
M. B.
„Svet bo presenečen.,.11
Oesst milijonov analfabetov v ZDA
Washington, 3 — Bivši ameriški minister Henrk Wallace je ostro napadel «narodno nesrečo* zaradi brezbrižnosti vlade, v vprašanju vzgoje. Wallace zatrjuje, da bo svet presenečen, če bo izvedel, da Je bilo v ZDA še leta 1940, 10,000.000 nepismenih in da se Je med vojno 350.000 ameriških vojakov, ki n:so znali ne pisati in ne čttati, podpisovalo s križcem in odtiskom dežnega paica.
Berlinski meslni odbori predagejo oaticnal zac jo karlelov in monopolov
Berlin, 3. — Mestmd parlament štirih sekt:,rje v Berlina je predložil zavezniški kommandanturi v odobritev zakonski osnutek, na podlagi katerega bodo karteli in roonopolska podjetje postala skupna last.
Podpis v Dunquerqueu
Pariz, 3 — Zunanji m:nister Georges Bidault bo odšel v torek v Dunquerque na podpis francoske-angleške pogodbe. Odšel bo s poseb. nim vlakom in številnim spremstvom. Angleški zunanji minister Bevin bo prispel v Calais s torpe-dovko.
Medsebojno razumevanje in spoštovanje
Razkritja
na raxpravi proii madžarskim zarotnikom
Budimpešta', 3 — Na današnji razpravi proti elanom zarote ie bil zaslišan Istvan Szentimiklosi, član «Madžarske skupnosti® in 'sef »Odbora sedmorice®. Szentimiklosi je bil član tajnega pokreta Hortijevih vojaških voditeljev in je kasneje postal svetovalec za vojaška vprašanja v «odboru sedmorice®. Po izjavah obtoženca so imeli Bela Kovacs in mnogi voditelji stranke malih posestnikov in kmečke zveze važno vlogo v zaroti. Obtoženec priznan svojo krivdo in izjavlja, da je bil član pokreta, ki’ je hotel zrušiti demokracijo proti interesom madžarskega ljudstva. Odbor sedmorice je bil organ madžarske skupnosti. S pomočjo Bele Kovacsa se je ta odbor posluževal kmečke zveze kot zakonitega orožja. Oboto-ženec je priznal, da je odbor sed-norice bil tesno povezan s Kovac-sem preko Kalmana Salate. Salata je imel važne funkcije v stranki malih posestnikov, posebno pa v odboru za zunanje zadeve.
ITAUIMSKA MLADIMA V KRI
V petek je prispela v Ljubljano, goslovanske mladine. V pozdravnem italijanska delegacija »Mladinske I pismu prosi jugoslovansko mladino, fronte*, ki jo je povabila na obisk da sprejme italijansko delegacijo v Jugoslavijo Zveza jugoslovanske 1 kot predstavnico 200.000 partizanov,
mladine.
Zveza mlad. ne Slovenije je italijanski mladini prired.la banket, na katerem- jo je pozdravil mladinec Žagar. Vodja italijanske delegacije
vaeh mladih antifašistov, delavcev, kmetov, študentov 'n mladink.
Pozdravno pismo poudarja med drugim: «Odbijamo vsa obrekovanja, ki jih Sirijo nekateri reakcio-Antonio Giolitti je izjavil: «Med narni krogi o Jugoslaviji; želimo,
„Raj Amerika"
pred težko gospodarsko krizo
finančnem stanju itd.
Realna vsebma prezidentovega »delavskega programa* je za republikance povsem sprejemljiva. Predsednik vodilnega komiteja republikancev n-a kongresu je izjavil, da je Truman »očlVdno sprejel približno polovico republikanskega programa in ni nasprotoval drugi polovici; tako je ma l8 nasprotij med njegovimi pripo 'ičill in predlogi, kj so jih spro l U republikanci v minulem letu*.
Proračun za leto 1947-48, k’ ga ie predložil prozident v odobritev Kongresu, nas sili, da se spomnimo d'skusije o značaju pavojnlh
pravic in dejavnosti sindikatov, “ proračunov, ki se je razvila v obvezna intformacUe o njihovem ZDA lani. Zna.no j«, da je pov-
zročil proračun 194647 ostro kri tiko mnogih progresivnih javnih delavcev. Zlasti Wallace je v svojem pismu, naslovljenem na pre-zjdenta, opozarjal na nenormal nost tega, da so izdatki za vojsko v ZDA po končani vojni več ka kor desetk-at večji kakor so bili v mirnem času. V letu 1938. je pisal Wallace »so znašali proračunski izdatki za naiodno obrambo manj kakor 1 milijardo dolarjev v tekočem letu pa znašajo 13 milijard dolarjev*.
Pristaši vlade so takrat odgo varjali Wallecu in drugim kriti kom, da ne smejo hiteti z zaključki, ker Je proračun za leto 1948-47 «preho(,!-’l» 'z vojne v mirne čase in zato ni povsem tipičen as proračun« mirnega, čase. Zdaj K
vojno smo se borih z jugoslovanski mi partizani. Sedaj smo prišli med vas, da vidimo, kako junaški jugoslovanski narodi nadaljujejo svojo borbo za zgraditev močne demokracije. Mnogo pričakujemo z našega potovanja po Jugoslaviji. V deli »mo že in še bomo videli, koliko ste napravili in kakšno delo nas čaka*.
Italijanska delegacija je imela sestanek s predstavniki slovenske mladine, na katerem so preučili vsa skupna vprašanja. V soboto je delegacija nadaljevala pot proti Beogradu.
Italijanska »Mladinska fronta* je poslala jugoslovanski mladini pozdrav, v katerem izraža prijateljstvo italijanske demokratične in an-tifašlst čne mladine do junaške ju-
v luči novega proračuna za leto 194748 v celot; odkriva resn 'čni značaj teh «pojasnil». V novem proračunu znašajo izdatk' za vojsko eno tretjino izdatkov 'n so 11 krat večji, kakor so bili izdatki pred vojno.
Povsem jasno je, da bo začrtana struktura preračuna še bolj poglobila zveze med vladnim aparatom in monopoli, ki so skoncentrirali v svojih rokah dobave za armado. Na drugi strani pa bo okrepila že tako ali tako naraslo vlogo militarističnih elementov v
vsem političnem življenju dežela
•
* *
Ce ne računamo posamezn'h podrobnosti, je republikanska večina Kongresa sprejela prezldento-ve poslanice v splošnem z zadovoljstvom. Prvaki republikancev zdaj vztrajno propagirajo tako imenovano dvostrankarsko politiko. Pri nastalem sorazmerju si! ne pomen) »dvostrankarska politika* nič drugega nego politika re publ'kanske večine v Kongresu, k[ jo \'oda demokratov sprejema in uveljavlja.
KONEC.
da bi se rešila vga vprašanja med našimi ljudstvi v duhu prijateljstva, medsebojnega razumevanja in apo-štovanja*.
Italijanski kulturni krožek v 1/ub’janl
Ljubljana, 3 — Za delavce italijanske narodnosti, ki delajo v Ljubljani, je bil ustanovljen kulturni krožek »Paolo Morgan®. Dru-štvo bo organiziralo tečaje slovenskega jezika, kulturne krožke, dramske in glasbene skupine. Predstavnik italijanskih delacvev je izjavil na prvi skupščini društva, da italijanski delavci ueivajo na vseh poljih iste pravice kakor jugoslovanski delavci.
RIM. — Italijansko vojaško sodišče bo sodilo polkovnika Edehar-da Kapplerja, bivšega polkovnika SS v Italiji.
890 inozemskih študentov
bo pomagalo graditi progo Samac-Sarajevo
Beograd, 3 — Na zaključnem sestanku konference jugoslovanskih Študentov so razpravljali o mednarodnih odnošajih med Jugoslovansko študentovsko organizacijo in študentovskim:	organizacijami v
inozemstvu. Na sestanku je bilo sporočeno, da bo mednarodna študentovska zveza sodelovala pri giadnji mladinske železniške proge Samac-Sarajevo, ter da bc poslala mednarodno študentovsko brigado, sestavljeno iz 800 mladincev. Študenti londonske univerze so izrazili željo, da bi poslali na gradnjo proge 200 mladincev. Ob zaključki konference so bili poslani brzojavni pozdravi maršalu Titu, mednarodni Študentski zvezi in demokratični organizaciji g*»ae m.a-dine.
Demonstracije zaradi papeževega sladkorja v Perugljl
Perugia, 3. ■— V Perugiji je izzvala veliko protestno manifestacijo delitev sladkorja, ki ga je podaril Vatikan članom katoliških delavskih društev. Velika množica je poskušala vdreti v prestore škofije, kjer se je vršila delitev sladkorja. Manifestacije so se udeležile v glavnem ženske, ki so zahtevale, da 38 sladkor zapleni in razdeli najpotrebnejšim družinam. Prefekt je izjavil, da si ne upa zapleniti sladkorja, ker ni za to pooblaščen.
1KRATKE VESTI Mm
LONDON. — «BBC» javlja, da bu namestnik ameriškega zunanjega ministra Dean Acheson predložil finančnim strokovnjakom kon-giesa poročilo o položaju posojil tujim državam in to v zvezi z britanskimi prošnjami za podaljšano finančno pedporo Grč,'ji.
PARIZ. — Sedež organizacije, ki se bo bavila s preselitvijo razseljenih oseb v zapadnih zasedbenih področjih v Nemčiji in Avstriji, v Italiji in Srednjem vzhodu, bo premeščen v Pariz. Ravnatelj bo Amerikanec Cohen.
TREVISO. — Stara vzhodna vrata v Trevisu »Santi Quaranta» so se zrušila zaradi zavezniškega kamiona, ki se je zaletel v obzidje. Kamion je na begu povozil tri pešce. od katerih je bil eden takoj mrtev. Med prebivalstvom je vzbudil ta incident veliko ogorčenje.
PARIZ. — V Parizu se vršijo pogajanja med Francijo in Norveško za obnovo trgovinskega sporazuma.
RIM. — V Rimu so zopet' pričeli pogajanja za sklenitev grško-italijanskega sporazuma. Pogajanja so 1'i'a zaradi raznih težav pre-lrinlP"'’
PARIZ. — Francoski zdravniki so danes v raznih francoskih mestih demonstrirali, da bi jiim nakazali večje število avtomobilov za opravljanje njihove službe. Grozili so s stavko, če ne bodo ustregli njihovim potrebam. Od meseca Jurija 1945 so razdelili samo 715 avtomobilov 35.000 zdravnikom v Franciji, medtem ko je 7000 zdravnikov v Parizu dobilo samo 63 avtomobilov.
OTTAWA. -— Nad Ontarijem in Quebecom divja st-ašen snežni vihar. Po razsežnih področjih je zapadel velik sneg zaradi katerega so ustavili promet. Poročajo, da je bilo pet oseb ubitih.
PARIZ. — Visoki vladni funkcionar je izjavil, da bo admiral d'Arger. lieu kmalu zapustil mesto visokega komisarja za Indokino. To tolmačijo kot prvi znak za možnost sporazuma v Vietnamom.
DUBLIN. .— Mednarodna nogo metna tekma, med Španijo in Irsko se je končala z zmago irskega moštva s 3:2.
7 ENE V A. — 5. marca se bo pričela v Ženevi seja upiavnega odbora mednarodnega urada za delo.
PABtfSl — Eraadja pripravlja
PRIMORSKI DNEVNIK
— 2 —
4. marca 1047.
Fašistična ustanova
Pokrajinsko kmetijsko ud ni tern'e v Trstu je nedvomno fašistična ustar.ova. Ustanovili so ga fašisti in je vedno sluzilo le njihovim interesom. Njegovi voditelji so vedno odbijali sodelovanje s pravimi kmetovalci. V odboru PKU je bi! in je še član udruženja bivši Bauern-fiihrer. Sedanji ravnatelj, kti je bil ravnatelj tudi za časa fašizma in v dobi nemške okupacije, se je vedno upiral sodelovanju med udru-ženjem in Kmetnaprczo ter ni hotel, da bi naši ljudje postali člani udruženja. Vsakikrat ko so se začela pogajanja, je na predlog uprave ali ravnatelja PKU, ZVU izdala kako naredbo, ki je pogajanja onemogočila. Vse to je bilo v korist ravnatelja PKU in njegovih bivših fašističnih sodelavcev. Zal ni referent za kmetijstvo pri ZVU ukrenil vsega potrebnega, da bi odpravil te nezdrave razmere.
Tržaško ozemlje In šport
V 18. mesecih upravljanja cone A po ZVU so se tudi na športnem polju pričele pojavljati nezdrave tendence, ki imajo svoje temelje v športnih prilikah zapadnih držav, predvsem v Ameriki in Angliji. Športna igrišča so pričela postajati tržnice. Temu nezdravemu in nevarnemu pojavu pa se je pridružila se politična nestrpnost tržaških šovinistov- Pod takimi pogoji se je del tržaškega športa vedno globlje pogrezal v blato ter se oddaljeval od prvotnega poslanstva.
Z ustanovitvijo Tržaškega ozemlja pa se za naše športno življenje postavila v vsej nujnosti vprašanje reorganizacije športa. Rešili ga bomo z ustanovitvijo vrhovne športne organizacije, ki bo včlanjena v Mednarodni športni zvezi z vsemi pravicami in dolžnostmi, ki jih imajo druge države. Najidealnejša rešitev ustanovitve vrhovne športne organizacije, ki bi se imenovala Tržaški olimpijski odbor ali že kakorkoli, bi bila v združitvi obstoječih športnih organizacij ZDTV in CONI. Le tako bomo lahko rešili naš šport ter ga zopet usmerili na pot prave fizkulturne vzgoje.
»Policist št. 1589
mora pred sodiš«e“
V petek je naš list priobčil kratko poročilo pod naslovom »One-mogli bes civilnega policista*.
Nismo zgrešili, ker je to prizadeti kanalski policist s svojim dejanjem istega dns, v petek zvečer potrdil. Okoli polnoči je pričel razbijat; po vratih Ivančičeve prodajalne časopisja. Uradno je zahteval, da vstar.ejo in ko ga je lastnica skozi okno vprašala, kaj išče v tej pozni uri, ji je odgovoril, da oni lahko pridejo, k*d*ir koli se jim zljubi.
Komaj je civilni policist stopil v trgovino, je iz stojnice pograbil »Primorski dnevnik* iti s surovimi besedami ter z grožnjo skušal prisiliti trgovko, da prizna, da je ona avtorka članka »Onemogli bes civilnega policista*. Nato je kratko-malb zahteval,, da dopis prekliče in ji je grozil, da ako tega ne stori, ne bo govorila več. Na to grožnjo je prisotna sestra Antonija Poberaj zahtevala pojasnila, policist pa ji ni odgovorit Pričel je oblastveno kričati, da bodo eni tu še mesec dnj in mogoče še več in da se pač mora vse tako zgoditi, kot »on hoče*.
Ves dogodek in postopanje nadutega civilnega policista v Kanalu ne potrebuje nobenega komentar-
TRŽAŠKI DNEVNIK
MLADINSKA KCNFERcNCA
Mladina ima pravico odločali
v javnem življenju
DAROVI IN PRISPEVKI
Ob obletnici smrti svojega sina arjana daruje družina Gec 500 ■ za Dijaško Matico.
Danes ko je STO postalo dejstvo, se je tudi mladina znašla pred nevimi problemi. Pokazala se je potreba sklicati mladinsko konfe-.-.enco, na kateri bi se mladina z r.jimii seznanila. Do vseh teh vprašanj mladina ne sme ostati ravnodušna, kajti od njih pravilne rešitve je odvisna bodočnost mladine STO-ja. Zato se je v nedeljo zbralo skoro tis:č mladincev v kinodvorani Alabarda. Govoril jim je tov. Flavio. Prikazal je položaj mladine v tovarnah, delavnicah in v šolah. Kritizirali je nesocialno postopanja z vajenci. Dttakml se je vprašanja šolstva, kjer še vedno uče po starih učnih metodah. Se vedno so v veljavi visoke takse, s katerimi ovi-isjo posedanje šol delavskim slojem. Tudi se ni še nihče spomnil, da b; bilo treba temeljito reformirati šolski pouk, to pač zato, ker nekaterim gospodom to ne gre v račun.
Mladini v Trstu primanjkujejo prostori za sestanke, nimajo r.a razpolago dovolj športnih igrišč in naprav, ker morajo še vedno čakati, kdaj jdm ba okupacijska vojaška oblast, ki je vse to rekvi-rirala. vrnila.
Za najvažnejše je smatrala mladina priznanje volivne pravice z 18 leti. Statut STO-ja ne omejuje pravice glasovanja z ozirom na starost. O tem bo odločal šele začasni vladini svet, o bo pripravljal volitve. In prav zaradi tega se bo mladina borila, da si pribori pravico udeležbe na volitvah. Tako bo omogočeno mladino sodelovanje v javnem življenju in si bo lahko izvolila iz svoje srede najboljše predstavnike, ki bodo potem v novi skupščini zagovarjali im zastopali vse njene interese. Za rešitev tega vprašanja se mera zanimati vsa demokratična mladina ne glede na politično pripadnost in versko pre-pričajnje. Za desego tega cilja mora biti mladina združena in se mora boriti proti vsem tistim, k; bi jo hoteli razdvojiti.
Z velikim zanimanjem so mladinci poslušali tov. Flavia, kg jim je navajal konkretne primere iz življenja mladincev v zapadnih državah, še prav posebej pa v kolonijah.
V diskusiji so mladinci ponovno poudarjali, da ima mladina vso pravico zahtevati volivno pravico z 18. leti ;n da je dolžnost mladincev sodelovati v javnem življanju. Zelo humorističen pa je bil nastop prof. Pescanija, ki je hotel prepričati mladtoce, da z 18. leti še niso dovolj zreli, da bi se bavili z raznimi Javnimi vprašanji, Po njegovem mnenju bi se mladina sploh ne smela sama acetati na takih konferencah, temveč bi morala povabiti »izkušene* učitelje in profesorje, ki bj jim šele povedali, s kakimi problemi se lahko ukvarjajo. Sicer pa — po njegovem mnenju — naj se mladina zanima samo za šolo (naj se brez kritike pusti vzgajati do 25. leta raznim protiljud-skim profesorjem!). Ali ne g. profesor, tak način vzgoje bi ugajal Vam in še mnogim, drugim, v katerih interesu ste razvijali svojo zastarelo naztranje. Vkljub sveji mladosti je vendar mladina takoj razumela, kam meri Vaš govor in je takoj protestirala. Tov. Brenčič
mu je pa dovclj jedrnato povedal: «D03edaj je bilo mladini vedno prepovedano povedati svoje mnenje. Nihče ni hotel priznati mladini pravic, ki ji pripadajo. Sele r.arodno osvobodilna vejna je omegočila, da si je mladina priborila svoje pravice. Takrat nas nihče ni vprašal, aii že jmamo 18 let, ko s® nas zapirali v fašistične zapore, ko smo se borili v partizanskih vrstah in ko jih je na stotine umiralo v koncentracijskih taboriščih. Tisoče in tisoče mladincev je žrtvovalo svoje življenje za svobodo. Z vsemi našimi žrtvami smo si mi priborili pravico imeti svoje predstavnike v skupščini STO-ja, ki bodo zastopali naše zahteve in branili to, kar smo skupaj do sedaj branili: Pravico do življenja!*
Preskrba
Odrezke za testenine naj dvigne jo danes vsi trgovci na drobno pri občinskem prehranjevalnem uradu.
Testenine za menze. Upravnik' menz pri podjetjih in v ostalih civilnih iti vojaških ustanovah morajo dvigniti danes pri občinskem prehranjevalnem uradu odrezke ali bone za testenine za tekoči mesec.
Vrni.ev bonov za tekstilno blago predilnice Brunner. Do 8. t. m. morajo pooblaščene trgovine v tržaški občini vrniti prehranjevalnemu u-radu (občinska hiša, trg Unta) bone za tekstilno blago, prodano meseca februarja t. 1. Obrnem bodo trgovci predložili tud' prometno knjigo za tekstilno blago Brunner-jeve predilnice. Odrezki te prodaje so: št. XIII, boni 25 do 26, nakaznice za julij-oktober 1946. Uradne ure od 8. do 12. in cd 16. do 18. ure.
Delitev tobcika. Ta teden delijo na odrezek št. 10 po 20 gr. tobaka «for-te», 10 cigaretov «Macedonia», 10 «FIB» in 10 «I/'berty». Brez nakaz-rice se lahko dob; 60 cigaret raznih inozemskih znamk.
Milo za brivce. Obrtni ška zveza rabi svoje člane brivce, na dvignejo na sedežu (ul. Udine l-II) milo za britje domače proizvodnje.
Peščica izzivačev doživela polom
na zborovanju Delavskih zadrug
V nedeljo dopoldne je bilo v dvoran: Tersicore še zadnje zborovanje članov Delavskih zadrug ki se ga je udeležilo 695 elanov.
Delavci so še enkrat pokazali svoje ustanove zopet v lastne roke. Nekateri motilci miru in reda so trdili, da volitve z dviganjem rok niso p. avilue. Dr. Time us in tov. Ferjančič sta jih zavrnila in s či-tanjem pravil dokazala, da je biio do leta 1922 v navadi voliti na vseh zadružnih sestankih s tem sistemom. Celo sam odstopivši odv. Pue. cher je bil izvoljena ta natin in njegova izvolitev, je bila od vseh priznana kot pravilna. Na ugovor, da zborovanje ni veljavno, ker je odv. Puecher podal ostavko, je odgovoril tov. Ferjančič:	»Zboro-
vanja so bila sklicana soglasno od vseh treh elanov upravnega sveta; tudi odv. Puecher je bil soglasen!».
Na to so prešli k izvolitvi, štirih
POD
13 A
FIZKULTURA
Vse t redu, samo Rdeči zvezdi se ie spotaknilo
V nedeljo se je pričelo prvo kolo omiadnega dela Jugoslovanskega igometna prvenstva, ki Je tudi prišlo prvo presenečenje, za kate-ga je poskrbela subotiška enaj-orica Spartaka. V Beogradu se ji
posrečilo iztrgati Rdeči zvezdi agoceno točko ter s tim zmamiti njene možnosti za osvojitev venstva. kajti Partizana, Hajduk Dinamo so na tujih terenih pre. ičljivo zmagali.
V Titovgradu je Partizan z Lah-»to premagal domačo Budučnost
ponovno svojo klasično igro nav-isil ljubitelje nogometa, ki so pri-teli od blizu in daleč, da vidijo lajstonco, katero vsi smatrajo za idocnega Jugoslovanskega prvaka. Zagrebški Dinamo je v Sarajevu ičel z nasledovanjem Partizana r spravil na varno prvi dve too-. Enako Je tudi Hajduku uspelo [nesti z Reke polni rezultat. Dru. i zagrebško moštvo Lokomotiva doma odpravila enajstonco 14. ttobra, beograjski Metalac pa je visokim rezultatom premagal sko-jansko Pobedo.
Tržaška enajstorica Lj. Ponzla-> je v Mariboru, zaradi neuporab-iga igrišča, ki Je bilo pokrito z 20 n debelo platjo snega, odigrala z afto prijateljsko tekmo, katero zgubila z rezultatom 2:0. Rezultati:	Partizan	-	Budučnost
0; Dinarao-Zeleznicar 3:1: Haj-ik-Kvarner 1:0; Lokomotiva-14 ktober 2:0; Rdeča zvezda-Spartak 0; Metalac-Pobeda 4:1; Nafta-Lj. onziane (prijateljska) 2:0.
Kvalifikacijska			lestvica			
Partizan	14	12 1	1	39	9	25
Hajduk	14	10 2	2	31	4	22
Dinamo	14	10 2	2	40	14	22
Rdeča Zvezda 14		10 1	3	43	16	21
Metalac	14	8 2	4	28	19	18
Spartak	14	6 2	6	19	23	14
Lokomotiva	14	5 3	6	20	22	13
Pobeda	14	3 5	6	22	23	11
Lj. Ponziane	13	4 1	8	14	27	9
K vam er	14	2 5	7	13	23	9
Budučnost	14	3 3	8	19	32	9
14. oktober	14	3 3	8	12	34	9
Nafta	13	3 0	10	12	41	6
Železničar	14	2 2	10	13	41	6
Skedenj		in Koper				
gresta nezadržno proti cilju
V pokrajinskem nogometnem prvenstvu sta Skedenj in Koper s ka-
tastrofalnim rezultatom odpravila svoja nasprotnika. Gaslini je nezasluženo zmagal nad Montebellom. kjer bi neodločen rezultat bolje odgovarjal, Tržič pa je z lepo igro odpravil Tovarno strojev. Ostale tekme so bile preložene. Rezultati:
Skeden-Piran 5:0; Koper-Reke 5:0; Gaslini-Montebello 4:3; Tržič. Tovarna strojev 2:0.
Poraz Nabrežine in zmaga Primorja P v okrožnem prvenstvu
Medtem ko je Primorje odpravil enega svojih najnevarnejših nasprotnikov, je Nabrežina morala priznati premoč Kraljiča. Dreher I ni imel težkega dela s Tovarno strojev II, Roianese Montebello II in Sv. Marko pa so tudi spravili na varno obe točki. Miren ga je zmagal nad Krminom II s 3:2.
Rezultati: Roianese-Acegat 4:1: Montebello II-Raubcr 8:1; Primorje P-Col 3:1; Kraljič-Nabrežina 2:0; Dreher I-Tovarna strojev 4:0; Sv. Marko-Pisoni 2:1; Miren-Krmin II 3:2.
Porazi favoritov v italijanskem prvenstvu
Vicenza-Venezia 2:1; Milan-Ju. ventus 2:1; Sampdoria-Torino 3:1; Atalanta-Triestina 3-1; Inter-G-noa 2-1; Bologna-Alessandria 4:1; Ba-ri-Brescia 0:0; Napoli-Modena 1:0; Lazio-Roma 0:0; Livorno-Fiormti-na 2:1.
Italijansko C prvenstvo
Krmin-Edera 1:1; Libertas-Sv. Ana (odgodena); Ponziana-P.er s (odgodena); Ronke-Zagiaj 2:0: I-tala-Palmanova 2:0; Tržič-Saicl 2-2; Sangiorglna-Cividale 4:3.
Rinaldi in Col sta boljža od reprezentanc ZDTV
V nedeljo dopoldne sta bili na igriščiu Delavske športne zveze v ul. Conti 11 odigrani tekmi v košarki med moško ekipo Cola m Repez. ZDTV ter žensko ekipo Ri-naldija in repez. ZDTV. Obe ekipi sta pokazali krasno tehnično in kombinatorno igro ter sta se posebno odražali po vigranosti. Goi je zmagal z rezultatom 36:24; Rinaldi pa z 22:7.
ORLEK
Za spomenik padlim borcem. Ob priliki poroke Tavčar Zore in Kocjan Josipa so darovali svatje 1C00 lir, vaščani pa so zbrali 1630 lir za postavitev spomenika padlim borcem.
Akcija za pogozdovanje. Preteklo nedeljo so začeli udarniško kopati jamce za borove sadike. Vkljub’ temu, da je b’l hud mraz se je odzvalo lepo število udarnikov. V Štirih urah so izkopali 1.000 jamic.
Naše ljudstvo se zaveda, da so bili v tej vojni naži gozdovi zelo opustošenj in se zato v polni meri sodeluje pri vseh ako jah pogozdovanja.
SEŽANA
Mladina se izobražuje. ASI2Z iz Sežane so 13. pr. m. priredile igro «Mutasti muzikant*. Nastopile so tudi z raznimi pesmimi. Po uspelem nastopu se je razvila zabava s plesom in drugimi šaljivimi točkami.
Veliko aktivnost j: pokazala sežanska mladma tudi pri izob. aže-vanju. Tedensko se udeležuje s-u-dijskjh sestankov, na katerih raz-
pravljajo o raznih zanimivih sodobnih vprašanjih.
Mladina je tudi sodelovala pri obletnici Pr. šemo ve proslave. Ob tej priliki so nabavili 140 knjig. S tem je dosegla naša knjižnica število 500 knjig.
Dre 22. pr. m. so imeli v Sezam množični sesianek. Na sestanku je bilo predavanje a gospodarstvu. Po predavanju se je razvila živahna diskusija. Sežansko ljudstvo si želi še več podobnih predavanj.
NABREŽINA
Priprave za proslavo S. marca. Vse ženske organizacije v nabre-Ž nskem okraju naravnost tekmujejo kako bodo čm boljše proslavile 8. marec. Vrše se delovne konference, na katerih razpravljajo o glavnih problemih, ki zanimajo žene.
POSTOJNA
Dne 26. pr. m. se je viršila v Po. stojni okrajna skupščina RK. Iz poročil na skupščini je razvidno, da je v postojnskem okraju 3.741 članov RK. Najboljše enoie RK so v Predjami, Studenern, Kočak, Bukovju, Slavni ici Senadolah. V vseh
Prosvetno življenje
v Barkovljah
Prosvetne tradicije, tega .izrečno slovenskega tržaškega predela niso od da.ies. Pred fašizmom so se zbirali Barkovljani okrog svojega pevskega in bralnega društva «Adrija» in marsikateri mož ali žena v Abrahamovih letih se rad spo-mija: «Lepo je bilo takrat! Zb.rali smo se v društvu in zapeli, da je bilo veselje*. «Adr:jo» je fašizem razpustil 1927. leta, ko je uduševal še zadnje ostanke slovenske kulturne delavnosti v mestu. Potem je nastopila dolga doba podtalnega dela,
Sele avgusta 1945. je tudi v Bar-koveljah prosvetno delo stopilo zapet na plan. Ustanovili so prosvetno društvo v Barkovljah po-sebnega imena za enkrat še nuna). Stari elani, ki so bili navajeni kulturnega dela pri «Adriji», so se povezali v' novem društvu z mlajšimi močmi in jih uva.ali v slovensko kulturno življenje. V začetku je bilo vse majhno in preprosto, le težave so bile vedno velike. N bilo primernih društvenih prostorov in tudi z dvorano je b.l križ, ker so v obrtniškem demu nastanjeni, vojaki.
Po prizadevanju požrtvovalnih odbornikov in nekaterih drugih članov pa je delo stalno in dobro napredovalo. Naj večja zasluga gre tov. Čermelju, ki je bil duša vse organizacije. Zal da ga letos, po zaslugi začasne šolske oblasti, ni več- med nami, da. bi izpopolnil in nadaljeval tako dobro začeto delo.
Danes ima društvo nad 300 članov, od katerih jih dobra tretjina aktivno sodeluje. Poleg pevskega in dranukega odseka se lepo razvija
sodobne probleme i z našega kulturnega in političnega življenja.
Društvo je organiziralo lepo uspel Prešernov večer v dvorani športnega kluba. Dvorana je bila nabita ih ljudje so b.li zadovo,jn: s programom, ki je pokazal znaten napredek z pr.meru z lanskim letom. Pretekli ponedeljek so začeli prirejati bralne vaje za mladino. Pokazalo se je, da so take vaje zelo potrebne in ko se mladina ne bo več sramovala napak, ki jih dela pri izgovarjavi, bodo te vaje prav gotovo rodile dobre uspehe.
šolah so orgari'zirani odbori RK, ki štetejo skupno 2.282 članov, izven šole pa je organiziranih 110 podmladkarjev. Na šolah je v podmladek RK vpisanih 90% učencev.
Na skupščini so pregledali višino pomeči, k jo je prejel okrajni RK, prav ta ko so ugotovi! kol ko je b -lo razdeljenega blaga med revnejše prebivalce.
Iz skupščine šo odposlali resolucijo maršali Titu in glavnemu odboru RKS.
SOČERGA
Analfabetski tečaj. V Sočergi se vsši analfabetski tečaj. Ob.skujejo ga mladeniči in starčki do 60 let, ki nso imeli prej možnosti, da bi se nauč'li vsaj pisati.
Vaška učiteljica hedi tudi v Tu-ljake, uro daleč, kjer nimajo šole. !n ima tudi tam tečaj za analfabete. Z veliko požrtvovalnostjo poučuje mlade učiteljica odrasle može In žene. Uspehi so zel: zadovoljivi, vsi ctvskujejo tečaj redno ob vsakem vremenu. V Tuljakih sa si sami pripravili prirriren prostor in klopi.
Ob brleč; petrolejki s pomočjo zavedne učiteljice Istrani pridobivajo, kar so zaradi fašizma zamudili na kulturnem polju.
P. B.
PIRAN
Splovitev novih ladij. V ladjedelnici $S. Giusto’. so 21. pr. m. dokončali dve'motorni ladji, ki-jih je naročili Vojna 'uprava JA. Ladja «A1-cione* ima 720 ton. dolga je 500 m, š’roka 8.50 m; »Neptun* pa 150 ton.
V delu je še «Folgore*. ki bo tudi imela 720 ton. Sedaj opravljajo v ladjedelnici najnujnejša poprav’la, nato pa bodo nadaljevali gradit-čolne.
A. B.
nadzo.nikov in njihovih namestnikov ter enajstih delegatov. Za predlagano li-to se je izreklo 675 prisotni!-. članov dočim jih je samo 12 volilo proti h 8 se jih je vzdržalo glasovanja. Novoizvoljeni izhajajo iz delavskih vrst in bodo zastopali svoj okraj ni zborovanju Delavskih zadrug, k: se bo vršilo v dneh 15. in 16. t. m. na glavnem sedežu. Prisotni so novoizvoljene navdušeno pozdravili in so prepričani, da jih bedo na občnim zboru' dostojno zastopali in branili delavske koristi, ki se obenem tudi njihove koristi.
Dr. Timeus je v zvezi s člankom, ki ga je prinesla v njem «Voce lihe ra* izjavil, da bo izvršil poverjeno mu nalogo pri Delavsk h zadru-j gah do konca, kakor je obljubil ob i prevzemu avgusta 1945. leta. Obenem je izjavil, da so se vsa aose-I danja zborovanja izvršila s popol-. nem redu in da jim je lahko pr-sostvoval slehern: č.an. ne glede na narod ros: ali str.inko,-ter da je vsak lahko svobodno izrazi) svo.o voljo in svoje mnenje.
Dovoli ja izzivanj
Odbor za sindikalni sporazum kovinarske stroke je na svojem zadnjem zborovanju preučeval tudi pc-I lirični pridaj, k; je nastal v zad-ii.tm času.
Zopet so se razvneli skrajneži, ki so povzročili teroristične napade na pie-u Leg.. Na-ionule in na sioven-ski ša.i v ul. Corslca. Zato ta odbor meni, da bi bilo potrebno zahtevati od oblasti, da iattrvf-n-rrio in da preprečijo ponovitev podobnih izzivanj domačih in tujih imperialistov, ki b: rudi motili mir in mirno sož.tje tržaškega ljudstva, zlasti pa delavstva.
Hovs (*emis.-je pol c jsH ži iu ikc onarjev
Pri civilni polic ji je prišlo do no-! vih donlisij. Namestnik v šjega to-■' tendanta fiskalne polki je Savasta-; no in glavni inšpektor personalnega oddelka Gann ni nista več na svojih službenih mestih. Drslej je kar sedem,funkcionarjev civilne policije zapustilo svoja n^esta.
KULTURA
JOSIP JUHČ1
prvi slovenski romanopisec
(* 4.3.1844 - ♦ 3.5.1881)
Oddelek ang ešMti mornarjev ostane v Trstu
Včeraj so iz mornariških krogov ■ javili, da bo po zavezniškem unvku iz T.sta estal v mestu manjši mornar ški oddelek kot predstavnik vrhovnega poveljn ka na Sredozemlju.
Oddelek bo tvoril en zvezni častnik z osebjem in ne bo operacijska edirica. Nudil bo nasvete ;o pomoč v pomorskih vprašanjih.
Konferenca jlubonem H
Preteklo nedeljo so imeli gluhonemi v ul. Conti konferenco. Tov. Giandresco, ki je , bil sam partizan, je opisal nekaj slik'iz partizanskega -življenja. Iz Pulja, kamor se bo vrnil, je prinesc-l g.uhonemim pozdrave iz svojega rodnega mesta.
KRONIKA
Vojaški kamion ga je povozil
Ko je sel v ponedeljek Žnideršič Marcel preko ulice Sonni iq, ga Je dohitel angleSki kamjon št. 5654 — 695 in ga povozil. Dobil je rane na obrazu, posebno nad levim očesom Civilna polijica iz Sv. Jakoba ga je prepeljala v bolnico, kjer bo o-stal 3 do 6 dni.
S ponarejenimi ključi
V soboto popoldne so prišli tatovi s ponarejenimi ključi v podstrešje stanovanja Dotti Frančiške v ul. Imbriani 7 in odnesli več kosov o-bleke, čevljev in perila v skupni vrednosti okrog 60.000 lir.
Tudi Faustu Tuzziju so odnesli iz nekega hleva v ul. dei Porta 3 kompletno kolo njegovega motornega kolesa, škoda znaša 30.000 lir.
Spoiočilain
Nova skupna menza
Jutri bodo odprli v ul. Crosada 9 tudi godba na pihala, ki* je že ne- novo podružnico skupne menze. Je-
kajkrat nastopila. Knjižnica ima ; dila, ki jh stranke nosijo domov, preko 900 knjig. Sicer sa to po ve- j bodo delil-; ob istem času kakor v čini starejša dela, toda društvo na,' ul. Gambini 10, od 11.30 do 13. ure merava v najkrajšem času nabavi- ir od 17.30 do 19 ure. Vsaki obrok ti večje Število naših najnovejfeih (3 krož-niki) stane 50 lir in se dobi knjig, zlasti onih. ki obravanavajo brež živilske nakaznice.
Prosvetno drultrO «Simon Jenko» ima danes ob 20.30 uri v Kraljiču predavanje. Govoril bo tov. Tone Penko o »Koristnih mikrobih*.
Prosvetno društvo Vojka Smuc priredi danes v Vicolo Ospedale 2 ob 20.30 siri članski sestanek s predavanjem.
Enotni sindikati
Pokrajinski odbor držaamih uslužbencev vabi svoje člane (železnii-oarje, poštne uradnike, ucitelje, u-radnike pri ftnanci, prefekturi jav-n.h skladiščih, pri policiji, pri C.R. D.A. itd.) da se udeležijo petega zborovanja dne 9. marca t. 1. ob 10.30. Kraj bo objavljen pozneje v časopsu. Razpravljali bodo o perečih strokovnih vprašanjih.
Zaposleni m brezposalni peki. Vsi peki, ki so delali od 1. 10. 1946. do 31 januarja 1947. morajo dobiti od svojih delodajalcev takoj izplačane vse zahtevke, ki' so bili določen: od ZVU, ne da bi bilo treba čakati na povračilo finančnih uradov. Zatorej naj tisti, ki še n so , dobili plačila, javijo takoj sind.katu v ul. Imbrta-r.j 5 imena delodajalcev, ki niso iz-vršili svoje dolžnosti. Sindikat bo podvzel potrebne mere.
Brezposelni peki ali oni z delno zap:stitv‘jo do treh dni v tednu, r.aj se javijo na sindikatu od 8.30 do 10. ure, da jih bodo vp'sali v vrstni red za bližnje razdeljevanje
podpor iz prostovoljnih prispevkov «za brezposelne peke*.
Prehrana. Iz tehničnih razlogov se danes ne bo vršila odborova seja, ampak je preložena na petek 7^ t. m. ob 18.30 uri.
Kovinarji. Danes ob 18. urj sestanek posvetoval n *iga odbora uradnikov.
Rojstva, smrti, poroke
Dne 2. in 3. t. m. se je rodilo 11 otrok, umrlo 17 ljudi, poroke pa je bilo 5.
CIVILNE POROKE: optik Norman Friedman in zasebnica Dani-iela Srebotnjak, dr. agr. Emil de Pret s in učiteljica Laura Fonda, advokat Anton Marcucci in kemičarka dr. Rosama Bottg-lia, mornar Romolo Salomon in zasebnica Elvira Belio, profesor Branko Pegan Žvokelj in urednica Marija Podobnik.
UMRLI: 62 letni Aleksander Vas-serot, 56 letni Guglielmo Lowe, 46 letna Karmela Chervatin por. Dab-cevlc, 71 letni Policastro Malacri-no, 67 letni Egon • Florenth de Blu-mfeld, 61 letni S iveter Pugher, 69 lelna Ortensia Buttazzoni, 72 letni Aleksander Tabacco, 81 letna Ana Crescisoh vd. Bassin, 21 dni star Rinaldo Jurman, 76 letna Karla Tercion po-r. Crevatin, 8 mes. Laura Percussi, 7 mes. Aberto Gat-to, 6 mes. Ida Algh-eri, 1 letni Viktor Neller, 17 letni Sergi Lovtno-vich in 61 letni Alojz Nardin.
ALEKSANDER BECK;
54
V010K0LAMSKA CES1A
.Spre ji mali so me s poveljem: »Vstani! Mirno!*, 7,e po samem tem vzkliku se da pogostoma občutitj vojakova duša. Kako je tega dne veselo zvenel!
Ko sem prišel k skupina, ki je bil Garkuša središče, šem opazil: eden izmed borcev je nekaj skrival zahrbtom. Garkuša je ujel moj pogled.
— Daj setn! — je ukazujoče dejal.
Borec mu je Romolil nemško čutaro.
— Z rumom, tovariš kombat! — je javil Garkuša. Čeprav je nemški, pa vseeno ni slab, prijema... Predavam jim -in jih gestim: Naj st na dejstvu prepričajo. Pokušajte, tovariš kombat-
Ponudil mi je Čutaro. Srebnil sem.
— Garkuša je dobro tolkel, — je na kratko dejal Rahimov.
— Ko bi bil, tovariš kombat, —• Je bahavo .in mlateč s čutaro nadaljeval Garkuša. — vsakemu, kogar sem ubil, vzel po eno tako, bi jih bil prinesel dvajset. Ali kdo bi jih vlačil! Tam človeku n: do tega.
Garkuša je neprestano pripovedoval in pripovedoval...
Sli smo dalje po črt! rovov. Srečali smo Murina, ki se je v sestavu mitraljezkega oddelka prav tako udeležil napada. Nekam se mu mudilo, vendar je že od daleč zavzel junaški položaj in dobrih deaet metrov od nas stopal z ostrim korakem. Tu je bila sprednja črta; tu nas ni nič, razen cone, ki se na fronti imenuje »nikogar*, delilo od Nemcev, toda Murin Je korakal s paradnim korakom, ko je stopal pred kembatom. Odzdravil sem. Murin me je pogledal in •e naenkrat naamehnžl. In kot v odgovor som se mu tudi jaz na-
smehnil. To je bilo vse. Nisva se zaustavila, nisva rekla niti besede, toda dušo mi je kot minulo noč prevzela radost. Ljubil sem ga in občutil sem — da tudi on ms ne ljubi. To so spet bili Čudoviti trenutki sreče — posebne sreče za starešino, ko občutiš, da si združen z bata-ljonom v »no celoto. Vedel sem tako z možgani kakor s srcem: v bataljonu se je danes rodila neustrašnost.
Okrog nas je, tako se je zdelo, bilo vse po starem. Izza črne. r.ezamrznjene roke se je belila daljava. Skozi zgodnji sneg so ponekod meleli koščki izorane zemlje. Temnili so se robovi gozdov. Vedel sem prav tako kot dotlej: vsak trenutek lahko zabobni, pu-ščajoč. za seboj po snegu črne sledove; prišli bodo tanki, iz gozda bodo pni-drveli v teku in skakajoč možje v zelenih plaščih, ki prihajajo, da bi nas ubili -p strojnicami, toda v meni je zvenelo: »Poizkusite boriti se z nami!* In v pogledih, v nasmeških, v besedah, v smehu, ki nas ni zapustil, se je zdelo, da odmeva vedno isto: »Poizkusite beriti se z nami!*.
Tako je tega dne odmeval naš bataljon, naš bat. Želel bi izraziti se bolj okrašeno, na primer tako: da, naš bataljon je postal bat — prekaljena, zaostrena izipisana ostrina meča. ki seka železo, s katere nič na svetu ne more izbrisati vlite podobe. Toda naj povemo skromneje: Ta dan smo dokončali srednjo vojaško šolo. Zadnji razred te šole je udarec, ali da uporabimo vcjaško-profesionalni izraz, vbod 7. bajonetom, zbod ne v lutko iz krp, marveč v živo telo so viažmka. Ta vbod, ki osvobaja sfrahu, smo uspeli izvesti sorazmerno lahko — v drznem nočnem napadu.
Težki boji, izpit iz hrabrosti — vse to nas je še čakalo. Velika dvomesečna bitka za Moskvo se je komaj začenjala.
V teh dveh mesecih smo oni, prvi bataljon Talgarakega polka, sprejeli petintrideset borb; nekaj časa smo bili rezervni bataljon generala Panfllova; šli smo v boribo, kot »e to zahteva od rezerve, v ehuTvrc tvžkih trenutkih; borili smo sc. pri Volokolamelcu, pri Istri, pri Krjukovu. Zmagal; sina in nagfcal, Nemce.
(B6 *adalptl«l
Prvega slovenskega romanopisca Josipa Jurčiča je rodil genialni Levstik, ki j'e s svojima razpravama <(Napake slovenskega pisanja»,
«Popotovanje od Litije do Catelan in s prvo slovensko povest.o o Martinu Krpanu (l. 1858) postavil temelje slovenski prozi. Res se je ubil Jurčič še drugod, posebno pri angleškem pisatel.u Waiter/u Scottu, res je tudi, da je bil veliki Mulja-vec izredno nadarjen, toda brez Levstika ne bi imeli Jurčita. Levstik mu je pokazal, kje naj snov zajema, učil ga je na napake pri delu. Največja škoda je, da se Jurčič kot pisatelj ni razvil do viška, ker ie bilo njegovo življenje razklano in ie v letih št.udij izprodko-prano. Ze v dvajsetem letu je bil Jurčič s povest.o. o Juri.u Kozjaku, slovenskem janičarju, priznan pisatelj. Dve leti prožneje (1866) je spisal roman «Desetega bratarr. ki je najvet.i dokaz, kakršnega mojstra je dobilo naše dotlej tako skromno leposlovje. Tudi število povesti, ki jih je Jurčič, napisal v teh letih, priča o nadarjenosti pisatelja, ki je verjel, da mu bo mogoče zastnuiti si vsakdanji kruh s peresom, s književnim delom V teh letih največjih uspehov, a obenem največ.ih naprorov je mladi mož, vpisan na dunajskem vseučilišču, bridko spoznal svojo zmoto. V tujini, kjer. se. je stradajoč in oze-ba;oč sprominjčl dragih dolenjskih ljudi, njihovih običajev in govorice, kjer je mislil na Johane Ottovo, izobraženo hčer nemškega graščaka, ki jo je bil učil slovenščine in se vanjo zagledal, je doživel vso obupnost, ki jo je mogel doživeti sin revnega slovenskega kmeta Po letih v Alojzevišču, kjer ni imel svobodnih proti in ne misli, si je kot osmošolec sam veel svobodo za ceno, da se bo preživljal s svojim darom. Zdaj je zašel vzlic svoji nafvecji pridnosti in plodnosti v vedo, ki mu je načela zdravje, porušila čanje in vzela vero vase. Njegov prijatelj Levec priča, v kakšnem težkem duševnem stanju so potekali Jurčičevi dnevi na Dunaju. Prišel je pjrvi prelom, mladi pisatelj se je moral vrniti v domovino, na časnikarsko tlako pri «Slovenskem narodun v Mariboru.
Od tega časa (1868) do smrti se ni vec mogel odtrgati od časnikarskega dela, ki ga je prva leta tako zaposlilo, da ni imel več urice za svobodno pisateljsko delo. Napisal je Erazma Tattenbacha, pa to je bil le alistek za časniku, povest pro-litičnega' šnabaja, kakor jo je terjal politični. list. Jurčič ni imel nikakršnega zadoščenja na svojem mestu tudi tedaj, ko je l. 1872 postal glavni .urednik «Slovenskega naroda». Ostal jej — izgubljen študent. Slovenski, časnikar ni bil spo-štovan kot izobraženec, kot človek, ki: fe dr-Ugim -enak. Mlado slovensko meščanstvo je videlo v njem hlaptea in njegovemu delu ni priznavalo prravtga plačila, kakor koli je gara'.. Ko je Jurčič prosil za roko hčerke obrtnika Sehuiantneria, agitatorja in politika v vrstah liberalnih Mladoslovencev, je bil odklonjen z razlogom, da ne bi mogel preživljati rodbine... Tako so cenili malomešcani slovenskega pisatelja po njegovih prejemkih, ki so mu jih sami odmerjali.
Ni pa imel Jurčič, ki je prešel v politično življenje, zadoščenja tudi po uspehih dneine politične borbe. Slovensko meščanstvo je tedaj tavalo neodločno, premalo razi ito, neborbeno in nenačelno po blatnem močvirju, sproti je izdajalo vse velike ideale slovenstva, ki so bili vzplamteli še Prešernovih dneh. Pohlep p>o bobastvu. združen z vsemi nizkimi nagoni, Z nsusmile-nostjo in brutalnostjo, z lažjo pod-kupljivosto in umazanostjo, z ode-ruštvom in šlo po moči je značilen v teh časih za slovensko meščansko plast. Nbravno, da taki ljudje niso mogli voditi uspešne borbe pjroti združeni sili slovenske in nemške reakcije. Tako je prav desetletje 1870-1880 doba, ko slovenstvo ne more nikamor. Josip Jurčič, je kot idealen slovenski rodoljub toliko težje občutil vse Sisifovo delo. ki ga je opravljal na >zanhlienih postojankah.
Sele l. 1876, ko se je začel vzdi-gati slovanski Balkan proti Turkom, je zavela sveža sapa tudi cez slovensko zemljo. Jurčič je oživljal. Spet se je. pokazalo, da je tudi odličen knjižni organizator, začel je izdajati iiSlovensko knjižničen Ze v /prvem zvezku je objavil svojega uDoktorja Zobran, ki spet dokazuje, kak talent je Josip Jurčič. To delo ni vet romantično, v njem skuša pisatelj hoditi tista pofa, ki jih je ie nastopilo evropsko slovstvo, pota stvarnosti, realizma. «Doktor Zeber* je mejnik mod starim in novim. Prvi slovenski romanopisec spet ustvarja. Premagal je. kar ga Je tlačilo toliko let, pridobil si je ugled vzlic temu, da ni kapitalist, v političnem življenju ga morajo upo. števati kot zmožnega moža. Napiše ttLepo Vido*, katere dejanje se odigrava na našem slovenskem obrežju in v Benetkah, dokonča roman «Cvet in sad*, ki ga je bil pisal že na Dunaju pod Stritarjevim vplivom, spiše dramo eVeronika Dese-niškan, zasnuje «Rokovnjače», pripravlja «Ljubljanski zvon».
Toda dunajska leta bede se maščujejo. Prebavila niso v redu in ne pljuča. Pisatelj se zadnjic sreča z Johano Ottoio, ki odhaja v Nemčijo. Po tolikih letih se še drami bolečina v srou. Jurčič gleda v preteklost, ki je sam napor in velike odpoved. Kaj mu je dalo življenje! Morda mu bo prineslo še kaj lepega, kar je zamudil, do česar ima še pravico. Morda.
Toda luč dogoreva. Jurčič je bolan, proletarska bolezen, bolezen pomanjkanja in napo, o v gloda v njegovih pljučih. Rad bi še Uvel: tisoč načrtov ima še pred seboj, mlad je še. Gre v Gorico, Benetke, išče sonca moči. Gospodarji, ki jbn je ustvaril bogat list s svojim neutrudnim delom, z največjimi 0' sebnimi žrtvami, mu dajejo s zdravljenje beraških dvesto goldinarjev-Ko bi mu dali leto dni dopusta, bi mu rešili zdravje. Tako pa... A ji® je še hvaležen, skromna proletarska duša!
Vrne se v Ljubljano, mlademu možu, velikemu pisatelju ni vet zdravja. «Saj bo itak umrl!n, pran brezčutna usmiljenka prijatelju, ki ga je prišel obiskat na smrtni P0" stelji.
3. maja 1887. je. umrl sedemintridesetleten in slovenska Ljubljani mu je napravila veličasten pogreb--JOŽE PAHOR
Radijski sporedi
V torek 4. marca TRST D.
Pred kratkim je naš list priobčil kratko poročilo pod nastevem «One' predavanje: Prve slov. šole in nji* hovi učitelji; 12.15 srbske in hrvšj ske pesmi:	13	ritmična	glasbai
13.15 slavni solisti; 13.45 slavni vak" ki; 14 sodobna Anglija: Gradben* razstava v Londonu; 14 citanje večernega sporeda - Zaključek; 17.18-simfonični koncert (prenos iz Vidma), izvaja Liverpoolski filharm0-nični ork. pod vodstvom dirigent* Constonta Lamberta in dr. Malco*' ma Sargenta (Schubert: Uvertur* v C-duru, Field-Harty: Suita John* Fielda, Glazurov: Simfonična Pe£* nitev «Stenka Razin*) ; 18.15 bif*rl slovenske književnosti; 18.30 Pest^! glasba; 19 mladinska oddaja; 19;*“ skladbe Albeniza in de Falle; 2 glasba po željah; 20.30 večer s!°" vanske opere (prenos iz Ljubljan®” izvaja orkester Radia Ljubljane p0* vodstvom dirigenta Sama Hubadi' pojeta tenorist Drago čuden'in baritonist Vekoslav Ja-iko; 21 pregF® tiska; 21.15 komorna glasba.
KlNOPREDSTAUEl
ROSSETTL 20: »Danes stavka1*
SUPERCINEMA. 14.30:	«T'h°'
trpeli. 1 -l	,
FENICE. 14.30: »Ubežnik je potrk^ na vrata*, Gary Grant. FILODRAMMATICO. 18: «Pe^n’ življer ja*.	.
CINE MARE. 15.30: «Baltiški F slanec*, sovjetski film.
ITALIA. 15: «Boheme», Maria
n‘s-	sr
ALABARDA. 14:	«Norčava ar
kleta*.	-
IMPERO. 14.30:	«Zlcčini brv*
VIALE. 18: »Beli jeglič*. MASSIMO. 18: «Mcž v sivem*. GARIBALDI. 15: »Emil Zcla*.
Muni.	.
IDEALE. 18: »Julijan Medicejs«1" Mčntenegro.
SAVONA. 15: »Gorska žena*.
Odg. urednik DUŠAN HRESCA1^ Tisk Stabilimentn Tip. Triesti*1
Delavske zadruge
za Trst, Istro in Furlani)0
TRST
*
V skladu s ponovno uvedenim tutom iz 1.1922 se skliče za SOBO’*' 15. MARCA t. 1. ob 9.30 uri 11 glavnem sedtžu, Trst, PassegS' S. Andrea št. 68 prvič, in če bo trebno, v nedeljo 16. marca ob uri drugič
IZREDNI
KONGRES
delegatov, izvoljenih na društveri skupščinah, s sledečim
dnevnih redom:
lt Volitev predsednika kongresa,
2/ Volitev overovateljev,
Si Sprememba društvenega'statn1 1 t,j Volitev upravnega sveta,
5) Volitev nadzornega odbora.
Trst, 2. marca 1947.
PRIPRAVLJALNI ODB°* DELAVSKIH ZADRU®
Dr. Giovanni Timeus Ferdinand Ferjan^
VVVV.VVVVVVrtV.-.V.-.V'
Tovorni avto
6 ton nosilnosti, z avtomatičnim dvigalom in rezervnim motorjem prodam. TRST, ul. Rapioio št. i-
ŠENTJAKOBSKI PEVSKI ZBOR « I VA N CANKAR* priredi
CERT
v ČETRTEK 6. t. m. ob 20.30 v kinodvorani DOMA PRISTANIŠKIH DELAVCEV (Cine del Mare). Vstopnice so v predprodaji v gostilni sJADRAN*, Bv-Jakob, (n. v gostilnUPETELIN*, Trg Oberdan št.