CELJSKI TEDNIK
CELJE, 20. maja 1960
Leto X., štev. 20
GLASILO SOCIALKTICNE ZVEZfi
DELOVNEGA LJUDSTVA
OKRAJA CELJE
LI9T IZDAJA IN TISKA
ČASOPISNO PODJETJE
.CELJSKI TISK.
DIREKTOR IVAN MELIK-GOJMHl
UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR
ODGOVORNI UREDNIK
TONE MASLO
pANES PLENUM
00 SZDL V CELJU:
Naloge organizacij
SZDL po l(ongresu
Gradivo V. kongresa že pro-
učujejo v množičnih organizaci-
jah Socialistične zveze. Med gra-
divom proučujejo tudi organiza-
cijske spremembe, katere predvi-
deva spremenjeni statut. Danes
se je sestal tudi plenum Okraj-
nega odbora SZDL v Celju, na
katerem obravnavajo edino točko
dnevnega reda: Proučevanje gra-
diva V. kongresa in izvajanje
statuta SZDL Jugoslavije.
Osnovni smisel organizacijskih
sprememb v Socialistični zvezi
je v tem, da se Socialistična zve-
za po načinu zbiranja svojih čla-
nov in metodah dela čim bolj
prilagodi specifičnosti in potre-
bam kraja. Zato statut ne pred-
videva vsega, temveč daje le
okvire, v katerih bo vsaka orga-
nizacija iskala najprikladnejše
poti za svoje čim uspešnejše de-
lo. Statut torej ne predvideva, da
se delo članstva odvija po na-
prej določenih šablonah, temveč
nasprotno, da sami člani najdejo
najprikladnejše oblike v okviru
komune in krajevne organizacije.
To pomeni, da se organizacij-
ske spremembe ne morejo uspeš-
no izvršiti brez posvetovanja z
večino članstva. Z drugimi be-
sedami povedano, ljudje bodo ra-
zumeli vsebino kongresnega gra-
diva ter politični pomen reorga-
nizacije Socialistične zveze šele
tedaj, ko bodo proučili kongres-
ne smernice v luči svojih »doma-
čih« prilik in potreb.
Naloga organizacij in še po-
sebej odborov Socialistične zveze
ni le v tem, da »predelajo« kon-
gresno gradivo; pred njimi je ne-
majhno delo proučevanja smer-
nic V, kongresa. To pomeni, da
bodo morale organizacije poli-
\\čno razčleniti prilike, v katerih
iit\ijo in na tej pjodlagi ugoto-
viti, kako uporabiti v praksi
n. pr. v stanovanjski skupnosti,
na vasi, v komuni — tisto, kar
je nakazal kongres.
Kongres je posvetil posebno
pozornost političnemu delu v ko-
muni. Zato je tudi novi statut dal
predvsem poudarek organizaciji
Socialistične zveze v komuni. V
katerih oblikah se manifestira ta
zamisel? Kako bo v novih pogo-
jih delal občinski odbor Sociali-
stične zveze in njegova pomožna
telesa, na kakšen način se bo de-
lo krajevnih organizacij povezo-
valo v eno celoto? Brez praktič-
nega odgovora na to vprašanje
bodo mnogi težko razumeli pravi
smisel in pomen prizadevanj, da
postane komuna osnovno področ-
je dela Socialistične zveze. Ce ne
bi govorili o tem s podatki iz dela
občinskega ljudskega odbora,
njegovih svetov in služb ter o
možnostih državljanov, da vpli-
vajo na politiko komune, dalje o
tem, kakšno pomoč v tem pogle-
du nudijo družbene organizacije,
hi ne približali človeku ene
osnovnih smernic V. kongresa.
Vse to jasno kaže, da izvaja-
nje statuta v praksi ni le organi-
zacijska, temveč predvsem poli-
tična naloga, katere se bodo mo-
rali lotiti v prvi vrsti občinski
>dbori Socialistične zveze. Očitno
je, da se to delo ne more kon-
čati v neki kampanji »reorgani-
zacije«. Vsklajevanje dela orga-
nizacij Socialistične zveze druž-
beno-političnim smernicam V.
kongresa, torej^ programskim ci-
ljem in ne samo »organizacijski«
črki statuta pa je stvar daljšega
'n stalnega procesa. A. M.
Lepo je v naši domovini biti
mlad!
Isicren pozdrav mladim pevcem I
Dobrodošli dragi gostje I
Oj ti mesec maj, iki imaš
toliko pomembaiih in zgodo-
vinskih dni. Vsi te pričakuje-
mo z neusahljivim upanjem,
čutimo prerojen je, mladost,
napredek in novo kipeče živ-
ljenje. S prvim majem, zgo-
dovinskim za delavski razred
sveta, pričnemo in dosežemo
višek s praznikom mladosti
ter rojstnim dnem maršala
Tita. V te lepe pomembne
majske dni se je vpletel kot
šopek rdečih rož še MLADIN-
SKI PEVSKI FESTIVAL.
Mladinsko petje se bliža svo-
jemu cilju.
Te dni bo zapela mladina
vseh naših republik v slavo
domovini in svojemu ljublje-
nemu voditelju maršalu Titu.
Le zapoj mladina in izpovej
v vsej veličini svojo ljubezen
in predanost svobodni, socia-
listični domovini. Petje polno
radosti, optimizma in srčnosti
da ti vKje trdno voljo do uče-
nja, dela in navdušenja pri
izgradnji domovine.
V imenu Okrajnega sveta
Svobod in prosvetnih društev
ter festivalskega odbora želim
vsem pevcem, gostom, vzgo-
jiteljem in zborovodjem
iskreno dobrodošlico!
Iskrene in tople pK>zdrave
bratom iz zamejstva, našim
koroškim in tržaškim pevcem.
Zelja nas vseh je, da bi tudi
vi čutili polni utrip naše brat-
ske ljubezni.
Naj bi bili festivalski dnevi
za vse prijetno in bogato du-
hovno doživetje.
CELJANI!
Potrudimo se, da bo prišlo
gostoljubje do polnega izraza.
Posvečaj mo v teh dneh vso
skrb in ustrežljivost našim
gostom. Poskrbimo, da bodo
festivalski dnevi velik praz-
nik mladine in jugoslovanske
mladinske pesmi. Celjska
mladina, navezi tople, prisrč-
ne stike z mladino iz ostalih
republik in zamejstva. Naj
postane festival trdna vez
bratstva in enotnosti.
Andrej Svetek
ŠE NA MNOGA LETA
tovariš TITO!
Na sto tisoče mladih ljudi je ponovno, kot vsako leto,
polno notranjega ognja prevzelo vlogo nosilcev iskrenih
čestitk največjemu sinu naše socialistične domovine — pred-
sedniku Titu. Naša cvetoča domovina, milijoni delovnih ljudi
Jugoslavije z vsem srcem sodelujejo pri tej največji športni
manifestaciji mlade generacije, kajti mladi rod je bodočnost,
naša skupna vera v bodočnost, lepšo in svetlejšo. Ob imenu
Tito je ta vera tista sila, ki nas dela neomajne, močne in
ustvarjalne.
Na deset tisoče kilometrov bodo spet pretekle tisočere
štafete. Iz kolektivov, naselij, mest, prek rodovitnih polj,
mimo gigantov naše socialistične graditve; mimo hidrocen-
tral, tovarn, po novih cestah in ob novih železnicah, skozi
nova mesta. Lahko bi za gotovo trdili, da ni bilo mladega
človeka, ki bi štafetne palice ne nosil mimo številnih spome-
nikov našega naglega razvoja, mimo znamenj novega časa,
mimo spomenikov, ki bodo za vselej pričali o svetlem obdob-
ju Titove socialistične domovine.
Letos je v štafeti sodelovala z večjim delom naša povoj-
na Titova generacija, kajti hkrati praznujemo petnajsto ob-
letnico osvoboditve, petnajst let naše socialistične graditve,
ki jo kronajo nedopovedljivi in za nas same domala never-
jetni uspehi. Praznujemo tudi deseto obletnico delavskega
upravljanja, ki je po svoji dejanski vsebini najbolj dosledna
izpolnitev dolgoletnih teženj in borb delavskega razreda —
zmaga delovnih ljudi za resnično oblast, saj so postali prvi
v svetu svobodni upravitelji.
Z bogatim in plodnim življenjepisom predsednika Tita se
začenja tudi zgodovina težkih in uspešnih bojev delovnega
ljudstva Jugoslavije. Z njim so povezane vse velike zmage
in uspehi, štiridesetletna epopeja Zveze komunistov, težka
in nepopisno boleča leta osvobodilnega boja in revolucije ter
petnajst let socialistične graditve. Tovariš Tito je sodobnik
in vzor starih prekaljenih ter od bojev in zmag ovenčanih
revolucionarjev, herojev revolucije in junakov socialističnega
dela. Tovariš Tito je sodobnik mladega z novim duhom pre-
žetega rodu, je največji prijatelj sto tisočev najmlajših, ki so
te dni trosili cvetje na tekaško stezo štafeti naših plamtečih
pozdravov. Tovariš Tito je v teh časih izvor našega notra-
njega miru, ki ne vliva vere v svetlejšo in brezskrbnejšo
bodočnost samo osemnajstim milijonom Jugoslovanov, tem-
več je izvor verovanja in simbol mirnega sožitja stotinam
milijonov delovnih ljudi sveta.
In kakšne so dejansko naše čestitke. So zadnji juriši na
postavke petletnega načrta, ki ga končujemo leto dni poprej.
So novi načrti za novo obdobje socialistične graditve in rasti
zavestnih socialističnih sil.
Se na mnoga leta, za srečo nas vseh in bodočih generacij
— tovariš Tito!
TOPLO POZDRAVLJENI V CELJU
Letošnji praznik mladosti
združujemo v Celju z veliko
pevsko manifestacijo, s festiva-
lom mladinskih pevskih zborov.
Od 20. do 22. maja bo v Celje
prišlo na stotine mladih pev-
cev iz vseh krajev naše repub-
like in prav tako najboljši mla-
dinski zbori iz bratskih repub-
lik. Te dni pa bomo pozdravili
še mlade pevce iz Trsta in Ko-
roške ter zbor italijanske na-
rodne manjšine iz Rovinja.
Vse mlade udeležence pevske-
ga festivala in goste toplo po-
zdravljamo in jim želimo, da bi
se v našem mestu počutili kar
najbolje.
Občinski ljudski odbor
Občinski komite ZKS
Občinski odbor SZDL
Občinski sindikalni svet
Občinski komite LMS
CELJE
Lep sprejem štafete mladosti v Celju
NA STADIONU »BORISA KIDRIČA« SE JE ZBRALO NAD PET TISOČ MLADIH LJUDI
V torek je tudi celjska mladina
pozdravila udeležence štafete mla-
dosti, ki so na stadionu Borisa Ki-
driča pritekli iz žals'ke, šentjurske
in seveda celjs'ke občine. V celoti
je samo na tem področju teklo več
tisoč mladih ljudi, katerim so v vseh
krajih pripravili prisrčne sprejeme.
le pred napovedanim prihodom
štafet se je na stadionu zbralo nad
pet tisoč celjske šolske mladine, pri-
padnikov celjske garnizije JLA in
drugih. Na tribuni pa so bili naj-
vidnejši predstavniki jav lega in
političnega življenja celjskega me-
sta in okraja.
Ko so na stadion pritekli nosilci
22 štafetnih palic, je godba na pi-
hala »France Prešeren« intonirala
državno himno, zatem pa je v imenu
celjske mladine spregovoril sekretar
Okrajnega komiteia LMS tov. EMIL
ROJC. Ko je govoril o letošnjem
praznovanju dneva mladosti, je med
drugim dejal: Petindvajseti maj ne
praznujemo samo kot rojstni dan
maršala Tita; to ni več samo njegov
praznik, temveč praznik vseh delov-
nih ljudi, posebno pa še nas mlade
generacije, kateri je svoj praznik
tudi posvetil. V zadnjih dneh so tudi
v našem okraju z radostjo v srcih
pretekli mladi na desetine kilome-
trov s štafetno palico, s pozdravi
ljubljenemu maršalu in željami za
njegovo zdravje in osebno srečo.
Krenile so štafete izpod Pohorja, s
pogorja Savinjskih Alp in Bohorja
Povsod so mlade nosilce spremljali
delovni ljudje in jim izročali še
svoje pozdrave za maršala Tita. Tu-
di naše misli se jim pridružujejo.
Veseli kličemo: naj nam še dolgo
živi naš maršal in mu pošiljamo po-
zdrave z željo, da bi nas še dolgo
vodil po tako uspešni poti.
Toplo pozdravljam v imenu
okrajnega komiteja Ljudske mladi-
ne Celje vse nosilce štafetnih palic
in vam mladinci in mladinke ter
pionirji ob prazniku dneva mladosti
iskreno želim veliko novih delovnih
uspehov na vseh vaših področjih,
veselja, osebne sreče in zadovoljstva.
Zatem je pred mikrofon stopila
mladinka Meta 2nidaršič, ki je pre-
brala pozdravno pismo celjske mla-
dine maršalu Titu:
Dragi naš maršal Tito! Še nekaj
dni nas loči od praznika dneva mla-
dosti. Še nekaj kratkih dni in vsak
izmed nas bo iskal v zadnjem kotič-
ku svojega srca besede, s katerimi
bi ti želel vse tisto, kar si želiš ti
sam in kar ti želimo tudi mi, mla-
dinci in mladinke celjskega okraja.
Želimo ti z našimi preprostimi iz-
razi in čestitkami vse najboljše. Edi-
no darilo, ki ti ga lahko podarimo
je, da se bomo pridno učili in delali.
Želimo postati dobri in zavedni dr-
žavljani in z vsem srcem služiti na-
šemu ljudstvu in seveda tudi tebi.
Hočemo postati mladinci, ki bodo
vredni tvoje ljubezni, ki bodo nada-
ljevali plemenito delo, katero si ti
svetlo in jasno začrtal.
Sprejmi naše tople pozdrave in
najboljše želje. Mladinci in mladin-
ke celjskega okraja.
Zatem se je na stadionu razvil
bogat športni in telovadni nastop.
Razen atletov so nastopili tudi mla-
dinci in mladinke v vajah na orodju
ter parterni telovadbi.
M. B.
Sprejem
republiške štafete
v sredo, nekaj minut pred sed-
mo uro zjutraj, so skozi^ Celje
tekli nosilci republiške štafeto
mladosti. V vseh krajih na ob-
močju celjskega okraja so tej
štafeti pripravili lepe sprejeme.
To še pasebej velja za Celje,
kjer je nosilce štafetne palice
pozdravilo več tisoč mladine, ki
se je pred tem zbrala na glavnih
ulicah.
Trije državni rel(ordi
Po veličastnem sprejemu lokal-
nih štafet mladosti na stadiotnu
Bopisa Kidriča v Celju so med
drugim nastopili tudi celjski
atleti. Med njimi sta največji
usi>eh doseg-la Lorger in šikovče-
va, ki sta izenačila kar tri držav-
ne rekorde. In sicer Lorger v te-
ku na 100 m s časom 10.4 sekun-
de ter šikovčeva v teku na 60 m
s časom 7.6 in v teku na 100 m
s časom 12.0 sekunde. Zraven nji-
ju je bil odličen še deseterobo-
jec Brodnik, ki je v metu kopja
zabeležil rezultat 66.57 (Kač ko-
maj 58.53 m!) ter v teku na 100
metrov 11,2 sekunde.
VREME V NASLEDNJIH DNEH
za čas od 19. do 29. maja.
Nestalno vreme s pogostimi pa-
davinami in zlasti pozneje tudi
hladno vreme.
Razjasnitve ne bodo trajale več
kot dva dni.
11 novjli članov ZX
v »Celjskem tlsku<
Pred dnevi je organizacija
Zveze komunistov v časopisnem
podjetju »Celjski tisk« sprejela
ll novih članov iz vrst mladih
delavcev. Na sestanku so komu-
J^isti analizirali tudi gospodare-
^ia v prvem četrtletju in ugo-
^vili, da so uspehi zadovoljivi,
^^retlvsem je razveseljivo, da so
?^ zmanjšali proizvodni stroški
iQ da se je p>ovečal učinek dela.
Da bodo uspehi še večji, se bo-
d<> člani Zveze komunistov v or-
K^anih delavskega samoupravlja-
nja zavzemali za čim hitrejše
'Uveljavljanje spodtudnejšega
Načina nagrajevanja.
OBČNI ZBOR OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA V CELJU
Jasne in odločne besede
Zadnji med občnimi zbori občinskih sindikalnih svetov na
območju celjskega okraja je bil v nedeljo pregled dela sindikal-
nega sveta za celjsko občino. Med številnimi gosti so se skupšči-
ne udeležili še član Centralnega sveta Zveze sindikatov Jugosla-
vije J TUBO MIJATOVIĆ, član glavnega odbora Zveze sindika-
tov Slovenije inž. TONE TRIBUŠON, predsednik OSS Celje JO-
ŽE JOŠT, sekretar Občinskega komiteja ZK Celje TONE SKOK,
predsednik ljudskega odbora celjske oi)čine FRANC RUPRET m
drugi.
Ce na splošno ocenimo poročilo
predsednika občinskega sindikal-
nega sveta JOŽETA BEVCA, po-
tem se moramo strinjati z nje-
govim zaključkom, v katerem je
dejal, da je v poročilu predvsem
nakazal nekatere slabosti iz po-
slovanja sindikalnih organizacij,
občinskega sindikalnega sveta
ter vseh samoupravnih in politič-
nih organov, ki obravnavajo pro-
bleme, ki neposredno vplivajo
na življenjske pogoje delovnega
človeka. Navzilic kritičnosti, ki
je bila potrebna zato, da bi delo
v prihodnjem obdobju izboljšali,
pa so vendarle očitni še vsi uspe-
hi, ki smo jih dosegli tako v go-
s.p>odarskem kot političnem živ-
ljenju. Naloga sindikata je nam-
reč tudi v tem, da kritično pre-
soja celotno dogajanje in daje
Jože Bevc čita poročilo
svoje pripombe in jasna stališča
na določena vprašanja.
In če zdaj minuli občni zbor
občinskega sindikalnega sveta v
Celju ocenjujemo s tega stališča,
potem je prav, če povemo, da
je v tej težnji povsem uspel in
da so izrekli sindikalni delavci
jasne besede tako glede nekate-
rih problemov samoupravljanja,
kot dela ostalih organov druž-
benega upravljanja, pa bodisi, da
so se nanašale na občinski ljud-
ski odbor, kot na ostale organe.
Zato so sindikati pri obravnava-
nju vseh teh problemov prav la-
ni, bolj kot kdajkoli prej, našli
svoje mesto v celotnem družbe-
nem dogajanju in vplivali pri
reševanju najbolj občutljivih
vprašanj, kot so skrb za človeka,
nagrajevanje ipo učinku, vpraša-
nja družbenega standarda in po-
dobno. Tako so sindikalne orga-
nizacije in z njimi vred občinski
sindikalni svet v Celju lani po-
segli v obravnavanje vseh pro-
blemov. Zato so se ostro spopri-
jeli tudi z vsemi tistimi redkimi
(Nadaljevanje na 2. strani)
2"

CELJSKI TEDNIK — Stev. 20 - 20. maja 1960
Sindikalne organizacije -
pomemben činitelj
v gospidarskih organizacijah
OBČNI ZBOR OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA V MOZIRJU
Kako pestro, vsestrano je lah-
ko delo sindikalnih organizacij
je med drugim pokaizal tudi red-
ni občni zbor občinskega sindi-
kalne(ga sveta v Mozirju, ki so
se ga med številnimi gosti ude-
ležili še zvezni poslanec zbora
proizvajalcev Peter Šprajc, pred-
sednik OSS Celje Jože Jošt, se-
kretar občinskega komiteja ZK
Mozirje Franjo Pajk, predsednik
občine Hinko Cop, predsednik
občinskega sindikalnega sveta
Šoštanj Rafko Žagar in drugi.
Poročilo o delu in nalogah pa je
imel predsednik sindikalnega
sveta Stanko Prodnik.
Čeprav je predsednikovo poro-
čilo kritično ocenilo nekatera do-
giaJanja, pa so bili prav tako očit-
ni tudi uspehi, ki so jih dosegli
v Zgornji Savinjski dolini. Le-ti
se ne nanašajo samo na gospo-
darstvo, na povečanje proizvod-
nje, dohodka in podobno (žal se
skladi niso sorazmerno večali),
temveč tudi na velike uspehe, ki
so jih dosegli zlasti pri delav-
skem in družbenem upravljanju.
Številka, da je v povprečju vsak
dvanajsti prebivalec Zgornje Sa-
vinjske doline član enega izmed
organov upravljanja pove, da so
tu na široko razpredli sodelova-
nje ljudi pri upravljanju pod-
jetij in ustanov. Velika zaintere-
siranost ljudi za doseganje uspe-
hov je rodila razveseljive sadove
zlasti pri reševanju nekaterih
komunalnih vprašanj. Tu je bil
delež prebivalcev takšen, da so
z lastnimi deleži v eni in drugi
obliki skoraj podvojili vrednost
vloženih sredstev ljudskega od-
bora. Zlasti veliko pozornost so
posvetili urejevanju objektov
družbenega standarda, kot so
stanovanja, -voidovodi, elektrifi-
kacija naselij in podobno.
Od 1550 članov organov uprav-
ljanja jih nad 380 dela v delav-
skih svetih, 370 v zadružnih sve-
tih itd. Med podjetji so se zlasti
izkazali v Lesni industriji Nazar-
je, sorazmerno največje rezulta-
te pa so dosegli v Kemični to-
varni. V Uisnjarskem obratu Re-
čica se razmere normalizirajo,
zlasti, odkar je bil priključen
Konusu v Slov. Konjicah. V kme-
tijstvu se čedalje bolj uveljavlja
KG Savinja v Mozirju. V obrti
pogrešajo avtomehanično in in-
štalatersko dejavnost. Medtem,
ko tu na splošno dobro gospoda-
rijo, pa so na težave naleteli pri
Smreki v Go^rnjem gradu. Nekaj
težav je tudi zaradi slabega uve-
ljavljanja delavskega samouprav-
ljanja. Zanimivo in pravilno je.
da si prve koristi od turizma
obetajo zlasti od solidnega if)Oslo-
vanja -gostinskih obratov, od pri-
merne ipostrežbe, čistosti lokalov.
Po reorganizaciji trgovskih pod-
jetij (namesto prejšnjih osem jih
imajo zdaj pet), se je iposlovanje
znatno popravilo, predvsem pa
se je povečal promet.
Ko pa je tov. Prodnik igovoril
o delu v kolektivih, je dejal, da
je v njih še vedno premalo po-
litične aktivnosti, v kolikor pa
je je, se omejuje na ozek krog.
Pravijo, da ljudje nimajo inte-
resa. Toda, primeri so potrdili, da
je treba ljudi najprej seznaniti
s programom, jih zainteresirati
za določeno delo in potem tudi
uspehi niso in ne bodo izostali.
Precej besed je bilo izrečenih
še na račun dela občinskega zbo-
ra proizvajalcev. Odborniki še
vedno premalo poročajo voliv-
cem o svojem delu. To velja tudi
za poslance. Zbor proizvajalcev
kot celota se doslej ni najbolj
uveljavil. Morda tudi zato ne^
ker je v njem premalo neposred-
nih proizvajalcev. Zanimivo je,
da se samoupravni organi v pod-
jetjih niso v^i enkrat obrnlili
na ta organ zaradi rešitve kate-
regakoli vprašanja. Po mnenju
sindikatov bi morali člani zbora
proizvajalcev delati tudi v kra-
jevnih odborih in se na ta način
bolj povezati s terenom. Navzlic
vsem tem ugotovitvam pa je ob-
činski ljudski odbor dosegdi
uspehe, kot doslej še nikoli!
Kar tiče nagrajevanja po učin-
ku, stalno rase odstotek izplača-
nih osebnih prejemkov. Medtem,
ko so 1958. leta izplačali 19% pre-
jemkov na ta račun, lani 52, se
letos giblje ta odstotek pri 70,3%.
Kljub uspehorn,_pa ito še ni do-
volj! Dosedanja prizadevanja za
uveljavljanje spodbudnejšega
načina nagrajevanja so zelo to-
ga in ozka. V kolektivih prema-
lo iščejo novih oblik, novih meril
za takšno nagrajevanje. Premalo
se tudi ceni in spodbuja delo ne-
posrednih proizvajalcev, zato pa
več delo obratovodij in drugih.
Ko je tov. Prodnik govoril še o
ostalih uspehih in problemih, jft>
zaključil: Pri doseganju vseh teh
uspehov so imele lep delež sin-
dikalne organizacije, ki so posta-
le važen faktor v gospodarskih
organizacijah.
Živahna in izredno zanimiva
razprava je opozorila na niz pro-
blemov, ki tarejo tamošnje ljudi.
Tu so v isto vrsto postavljali t;a-
ko zahtevo po ureditvi družbene
prehrane v Nazarju in Solčavi,
vot želijo ipo nadaljnjem obstoju
pekarne v Lučah, ipo ureditvi
zdravstvene službe, oziroma za-
gotovitvi zadostnega števila
zdravnikov. Vse tudi kaže, da
imajo zlasti starejši gozdni de-
lavci precej težav pri priznava-
nju delovne dobe. M_ g.
V zadnjem tednu
po domovini
Petek, 13. maja
NA POSVETOVANJU pri Zvezi Svobod
in prosvetnih društev Slovenije v Ljub-
ljani so govorili o problemu izobraže-
vanja v prosvetnih društvih.
IZŠLA je dve stota številka »Naših
razgledov«, štirinajstdnevnika, ki posta-
ja čedalje bolj priljubljen in iskan ča-
sopis.
Sobota, 14. maja
NA PLENUMU Okrajnega odbora SZDL
v Kopru so za novega predsednika tega
foruma izvolili tov. Gustava Guzeja.
Nedelja, 15. maja
OB 15.LETNICI OSVOBODITVE je bilo
v Mariboru veliko zborovanje, na kate-
rem je pred 60 tisoč ljudmi govoril član
CK ZKJ tov. Sergej Kraigher.
Ponedeljek, 16. maja
PREDSEDNIK Ljudske skupščine Slo-
venije tov. Miha Marinko se je po de-
setdnevnem potovanju po severni Italiji
vrnil v Ljubljano.
Torek, 17. maja
V LJUBLJANI je bilo zasedanje Ljud-
ske skupščine Slovenije, na katerem so
govorili o uvajanju spodbudnih oblik
razdeljevanja osebnih dohodkov v gospo-
darskih organizacijah in o strokovnem
izobraževanju.
Sreda, 18. maja
V LJUBLJANI je bil sprejem zvezne
in treh republiških štafet mladosti, ki
je 19. maja nadaljevala pot proti No-
vemu mestu in Zagrebu. Palico zvezne
štafete je predsedniku CK LMS Stanetu
Kranjcu izročil znani celjski atlet Stan-
ko Lorger.
PRED TEDNOM VARNOSTI OD 5. DO 12. JUNIJA
Splošna skrb za varnost -
splošna preventivna dejavnost
Včasih se kaj dolgo vrtimo
in razpravljamo o problemu, ki
morda niti ni najvažnejši, vča-
sih pa strašno hitro, lahko in
brez posebnih skrbi gremo mi-
mo velikih številk in resno za-
skrbujočih ugotovitev. Kaj bi
rekli odgovorni činitelji v na-
šem okraju, če bi samo za ne-
kaj dni prenehalo delati eno od
naših manjših podjetij, recimo
samo s 50 do 100 delavci? Lah-
ko si zamislimo, kakšni resni
in hitri ukrepi bi bili izvedeni,
da bi ugotovili prave vzroke in
da bi stanje normalizirali. In
vendar smo vsako leto zelo,
zelo mirni in nič kaj zaskrblje-
ni, ko nam zaradi obolenj in
raznih poškodb in s tem zaradi
izpadlih delovnih dni stoji v
našem okraju leto dni tovarna
z 2700 delavci.
Čudno in vendar je res. Tudi
lani nam tovarna s takšnim šte-
vilom zaposlenih ni delala. In
nihče se prav posebno ne vzne-
mirja, čeprav smo zaradi tega
izgubili vsoto narodnega do-
hodka, ki je tako visoka, da je
bolje, da je ne omenjamo in da
tudi ne navedemo izdatkov so-
cialnega zavarovanja.
Obolenja in razne vrste po-
škodb so grda in zelo nevarna
rana na našem gospodarskem
telesu, zaradi katere smo že no-
sili težke posledice in jih še bo-
mo, če jo ne bomo začeli zdra-
viti z vsemi poklicnimi in ne-
poklicnimi zdravniki in z vsemi
zdravili. Ce ne bomo uporabili
prav vseh možnosti in vseh
sredstev za splošno preventiv-
no dejavnost na vseh področjih
našega dela v industriji, na ce-
sti, doma v gospodinjstvu, v
športu, skratka povsod, kjer ži-
vi in dela naš človek, če ne bo-
mo začeli pravočasno odstra-
njevati vseh vzrokov ogromnih
posledic, se nam bo to sčasoma
čezmerno opletalo in nam de-
lalo težko premostljive težave.
Organiziramo TEDEN
SPLOŠNE VARNOSTI
in SPLOŠNE PREVEN-
TIVE, da bomo začeli in na-
daljevali nič kaj lahko borbo s
sovražnikom, bolj nevarnim,
kot si to zamišljamo. Poprimi-
mo vsi, povsod in z vsemi sred-
stvi — gre namreč za zdravje
in življenje našega človeka!
Spored prireditev miadinsliega
pevskega festivala v Celju
PETEK, 20. MAJA: OB 17. URI — Revija dvanajstih najboljših
slovenskih mladinskih zborov kategorije A v veliki dvorani
Narodnega doma. Nastopajo zbori osnovnih šol: »Majde
Vrhovnik« iz Ljubljane, zbor iz Kamnika, zbor »Miran Jarc«
iz Ljubljane, prve osnovne šole iz Vidma-Krškega, Idrije, Se-
žane, zbor »Silvira Tomazini« iz Gornje Radgone, zbor »Stane
2agar« iz Kranja, »Bratov Polančičev« iz Maribora, »Ivana
Cankarja« iz Maribora ter zbor iz Šmarja pri Jelšah in druge
osnovne šole iz Celja.
SOBOTA, 21. MAJA: OB 9. Uri — Posvet mladinskih pevovodij
v Narodnem domu.
OB 15,30 — Manifestativni nastop zdru-
ženih mladinskih zborov ob spremljavi mladinske godbe pri
spomeniku na Šlandrovem trgu. V istem času bo prav tam
sprejem mladih pevcev iz Koroške.
OB 17. URI — Revija desetih najboljših
slovenskih mladinskih zborov kategorije B v veliki dvorani
Narodnega doma. Nastopajo: zbor učiteljišča iz Kopra, gim-
nazijski zbor iz Idrije, oktet Zavoda za slepo mladino v Ljub-
ljani, ženski zbor vzgojiteljske šole v Ljubljani, gimnazijski
zbor iz Kranja, Zbor KUD »Jože Kerenčič« iz Maribora in
zbor gimnazije iz Raven na Koroškem, mešani zbor društva
esperantistov iz Ljubljane, ženski zbor celjskega učiteljišča
in mladinski zbor »Svobode« s celjske gimnazije.
NEDELJA, 22. MAJA: OB 9. URI — Nadaljevanje in konec po-
sveta mladinskih zborovodij.
OB 16. URI — Revija najboljših republi-
ških zborov in zborov iz zamejstva ter narodnih manjšin.
Nastopajo: zbor »Igo Gruden« iz Nabrežine, zbor »France
Pasterk-Lenart« iz Železne Kaple, zbor italijanske osnovne
šole in gimnazija iz Pirana, zbor »Plamen« iz hrvatsko-
italijanske gimnazije v Rovinju, zbor osnovne šole »Vo-
lovčica« iz Zagreba, zbor »Stanko Dragojevič« iz Titograda,
zbor »Mladi učitelj« iz Sarajeva, zbor iz Prizrena ter dva
slovenska zbora, ki bosta določena na republiških revijah.
Na reviji bo nastopil tudi ženski zbor celjskega učiteljišča,
ki ga vodi Marinka Križajeva
Za boljše politično-ideološko
delo
v ponedeljek je bil v dvorani
Narodnega doma plenum ol>čin-
skega komiteja ZKS Celje, skli-
can z namenom, da se pogovorijo
o iprogramu politično-ideoLoškega
dela v naslednjem razdobju. Za-
to so na plenum povabili tudi
politično-ideološke komisije vseh
ostalih organizacij. Po dveh refe-
ratih, ki sta orisala uspehe in pro-
bleme ter nakazala najvažnejše
naloge za v bodoče, se je razvila
živahna razprava, ki je bila te-
melj za nekatere važne sklepe
lin sprememibe v ipo liti čno-ideo-
loškem delu.
Pokazalo se je, da so študijski
aktivi preštudirali polovico ideo-
loškega programa in da je pri
študiju sodelovalo povprečno
1800 komunistov. Predavanj se je
udeležilo tudi nekaj nad 2000 ne-
komunistov. Številke nam po-
vedo, da so uspehi dosti večji
kot lansko leto, ko so študirali po
osnovnih organizacijah. Letos je
bil program veliko bolj poglob-
ljen, vendar je še vedno nekaj
komunistov, ki pri študiju niso
sodelovali. Svoj namen pa so po-
polnoma dosegle politične šole in
seminarji, ki sta jih organizirala
občinski komite ZKS in LMS. Ta-
ko je partijsko ipolitično šolo
opravilo 58 slušateljev, mladin-
sko ipa kar 80. Tudi tu je izsto-
pal problem literature, kajti slu-
šatelji bi bili lahko dosti več pri-
dobili, če bi imeli na razpolago
nekaj priročnih knjižic.
Ko so razipravljali o delu štu-
dijskih aktivov, so poudarili, da
bi morali vzgajati ne le dobre
strokovnjake, temveč predvsem
družbene delavce in da je treba
visokostrokovni kader v nekate-
rih podjetjih in ustanovah tudi
politično izobraziti, medtem ko
lahko nestrokovni kader politič-
no vzgajamo vzporedno s stro-
kovnim izobraževanjem.
Zaradi teh obširnih nalog se
kaže potreba po koordinaciji de-
la vseh ipolitično-ideoloiških ko-
misij. Kljub temu, da nekatere
delajo v specifičnih pogojih,. bo
le z najtesnejšim sodelovanjem
možno rešiti vse naštete proble-
me. Da pa bo delo v prihodnjem
razdobju še uspešnejše, ibodo za-
gotovili ne le prepotrebno litera-
turo, temveč že zdaj določili pre-
davatelje, ki bodo v poletnih me-
secih imeli dovolj časa, da svoje
predavanje temeljito pripravijo.
Ob koncu so se domenili tudi
to, da bo treba zaradi tesnejše
povezave politično-iideolo^ko ko-
misijo razširiti in posamezne čla-
ne določiti za nekatera področja.
Politično-ideološko delo 'bo v pri-
hodnjem razdobju še bolj po-
globljeno-in bolje pripravljeno,
saj bo komisija pri občinskem
komiteju ZKS v sodelovanju z
vsemi ostalimi komisijami, sku-
šala najti najboljše oblike za
čim uspešnejšo delo. -ij
OBISK ANGLEŠKEGA
KONZULA V CELJU
Pred dnevi se je mudil v Celju
angleški generalni konzul iz Za-
greba gosipod R. S. Milward. Obi-
skal je uredništvo Celjskega ted-
nika ter študijsko in ljudsko
knjižnico.
POGLED
PO
SVETU
Morebiti je najtehtnejšo besedo
k sodobnemu položaju spregovoril
voditelj angleških laburistov —
Gaitskell, ko je »najvišjim« sve-
toval, naj pohite z mirotvornimi
sklepi. Pohitite, državniki! Zdaj
niso več časi dunajskega kongre-
sa, ki se mu ni nikamor mudilo,
ker ga ni moglo nič prehiteti.
Zdaj smo v atomskem veku, svet
je postal majhen, naglica je taka,
da se ji morajo prilagoditi tudi
protokoli konferenc.
Podoba je, da se je državnikom
zares mudilo v Pariz. Neuradno
se je začela konferenca že pred
16. majem, saj je bil Herter v Pa-
rizu že v petek, v soboto je pri-
letel Hruščev, v nedeljo so bili
že sestanki. In seveda napovedi
iz vseh koncev sveta, optimistične
in pesimistične! Svetovno javno
mnenje je seveda za kompromis,
za mir, za toleranco in sožitje. So
seveda izjeme, a te so v manjšini.
Največ se je seveda ves teden
pisalo in govorilo o ameriškem
letalu U2, ki ga je sovjetska ra-
keta sestrelila nad Sverdlovskim.
Vohunsko letalo s tako maršruto
— Turčija — Daljnji vzhod —
Norveška je v zgodovini vohun-
stva doslej gotovo edinstven pri-
mer. Prav pravi Lipmann, da je
edini zločin v vohunstvu, biti za-
sačen. Nobena laž ne pomaga,
zato so ZDA v odgovc>ru priznale,
da gre za vohunsko akcijo veli-
kega stila, seveda za obrambne
namene. Končno, tudi Hitler je
napadel Poljsko zaradi obramb-
nih namenov, zaradi obrambe
nemškega življenjskega prostora
je imel peto kolono in zaradi iste
obrambe je prodrl do Volge in
Kavkaza, do El Alemaina in Nor-
vika. Ameriški odgovor, potem ko
ko ?o spodletele laži, res ni nič
kaj prida za uvod v konferenco
na najvišji ravni. Eisenhotoer sam
je izrekel nekaj besed, ki v SZ
ne bodo sprejete ugodno: Vohun-
sko letalo da ni izzivalna akcija!
Ce bi ZDA ne imele venca leta-
lišč okoli meja SZ in na vsakem
taka letala, potem morebiti res
ne. Ena lastovka ne prinese po-
mladi, eno letalo morebiti še ne
nezaupanja. Toda istočasno so
ZDA sklenile nove obrambne
pakte z Iranom, Pakistanom in
Turčijo, s tremi državami na so-
vjetski meji. Ali se ameriške meje
branijo v Karakoromu in na El-
brusu? Nočemo več »Pearl Har-
bourja«! Cemu SZ skriva svoje
vojaške zmožnosti, je dejal dalje
je dejal dalje Eisenhower. To po-
meni, da ga pričakuje od SZ. In
od iste države pričakuje, da bo
naredila črto čez »vojno tajno«
na ljubo ZDA, ki že desetletja ne
skrivajo, kako so razpoložene do
socializma in socialističnih držav.
Tudi beseda, da se o mejah Nem-
čije Eisenhower sploh ne bo po-
govarjal v Parizu, je trda, kajti
to pomeni, da do mirovne pogod-
be, do normalizacije razmer v
Evropi ne bo prišlo, da Ameriki
ni do tega, da bi prišlo.
No, obveščevalna služba je od-
povedala, ZDA gredo na predsed-
niško konferenco hočeš ali nočeš
osramočene.
Seveda SZ je tudi odločno po-
novila svoja stališča, če konfe-
renca ne bo imela uspeha. Hruš-
čev, Gromiko in Malinovski so
poudarili vojaško moč SZ in po-
vedali svoje na račun Turčije,
Pakistana, Irana in seveda Japon-
ske.
Kakšne priprave, takšen zače-
tek. Hruščev je v Parizu povedal,
da SZ takih opravičil, kot jih je
navajal Eisenhower ne more spre-
jeti. Zato se ni udeležil sestanka,
ki ga je sklical de Gaulle. Ko to
pišemo, je že skoraj gotovo, da
je šla zgodovinska vrhunska kon-
ferenca mimo nas brez tistih do-
sežkov, ki jih željno pričakujejo
delovne množice sveta. Obžalova-
nje nad tem razvojem odmeva po
vsem svetovnem časopisju. Teht-
no besedo k temu je spregovoril
tudi naš maršal Tito. Ta je po-
zval na akcijo tudi OZN.
Adenauerjeva in von Brenta-
nova politika je jasno za to, da ne
pride do sporazumevanja. Nemci
naj bi iz spopada med ZDA in SZ
vlekli profit še naprej. Res ni
spodbudno, ko vidimo, kako gre
v klasje ta v bistvu nacistična
politika. Zato tudi ni čudno, če
rastejo neonacisične organizacije
in antisemitistični izgredi. Sestan-
ka dr. Kreiskyja z vodstvom ko-
roških Slovencev ni omenil noben
avstrijski list. Res ni težko uga-
niti, kje tiči v Evropi vojna ne-
varnost. Hudo pa je to, ker jo za-
hodna diplomacija eksploatira
proti Vzhodu.
T. O.
Jasne in odločne besede
(Nadaljevanje s 1. strani)
primeri, ko iso njekateri hoteli
pri upravljanju prezreti vlogo
proizvajalcev in upravljalcev.
Tako je predsednik sindikalnega
sveta ostro kritiziral vse tiste
primere, ko člani delavskih sve-
tov niso dobili pred zasedanji
potrebnega materiala in gradiva
o točkah dnevnega reda. Tak od-
nos do samoupravnih organov je
seveda omogočal sprejemanje
sklepov delavskega sveta brez
sodelovanja, oziroma brez pred-
hodnega iposvetovanja s člani
kolektiva. Na eni strani gre torej
za problem demokratičnih odno-
sov do samoupravnih organov,
na drugi pa za iste odnose orga-
nov s-amou pravi Janja do kolek-
tiva. Bili so celo primeri, ko so
organizacijski iprijemi onemogo-
čali aktivnost delavskih svetov
in upravnih odborov, to je de-
mokratično odločanje o določe-
nih vprašanjih.
Ce izvzamemo Tovarno emajli-
rane posode in Železarno v Što-
rah, kjer imajo že s poslovni-
kom določeno, kako je treba pre-
našati skleipe delavskega sveta
na kolektiv in obratno, pa je
bila druigod ta ipovezava več ali
manj zelo šibka. V vseh teh pri-
merih gre za premajhno upošte-
vanje dejstva, da je delovni ko-
lektiv kot celota nosilec samo-
upravljanja.
Ob uigotavljanju takih in po-
dobnih primerov so sindikalne
podružnice zlasti v letošnjem le-
tu napravile temeljito prelomni-
co. Zato so se tudi sindikati za-
vzeli, da so T nove delavske sve-
te prišli najboljši člani kolekti-
vov in med njimi precej mladih.
Občni zbor je postavil tudi
jasno stališče glede odgovornosti
samoupravnih organov in njiho-
vih članov do sprejemanja in po-
znejšega zagovarjanja sprejetih
sklepov. V tej zvezi se še vedno
pojavljajo primeri dvojne mo-
rale, ko člani enkrat zagovarja-
jo in glasujejo za določeno stali-
šče, pozneje, zlasti pa pred ko-
lektivom, govorijo drugače. Ra-
zumljivo je, da so sindikalne or-
ganizacije napovedale najostrej-
ši boj takim primerom.
Kakor poročilo, ki je v glav-
nem obravnavalo samo probleme
delavskega in družbenega uprav-
ljanja, tako se je tudi razprava
Slikala okoli teh življenjsko važ-
nih vprašanj. Tako je med dru-
gim tovariš Skok razpravljal o
sodelovanju med komuno in
podjetji. Zlasti pa je opozoril na
važnost večjega sodelovanja čla-
nov samouipravnih organov pri
delu na terenu. In končno, me-
nil je še, da bi morali imeti čla-
ni zbora proizvajalcev več stikov
s svojimi volivci.
V razpravi je sodeloval tudi
tov. Mijatović, ki je najprej go-
voril o vloigi sindikalnih organi-
zacij pri igraditvi novih družbe-
nih odnosov in pri uresničevanju
gesla: demokratičnost pri uprav-
ljanju, disciplina pri izvajanju,
zatem pa tudi o tem, da morajo
zlasti sindikalne organizacije de-
lati na tem, da podjetja zagoto-
vijo takšne ipogoje, ki bodo spod-
bujali delavce k večji proizvod-
nosti.
-mb
Srečanje vaške mladine v Naklem
Preteklo nedeljo je bilo v Na-
klem pri Kranju veliko srečanje
vaške mladine, ki ga je organi-
ziral v počastitev 15. obletnice
osvoboditve Okrajni komite LMS
Kranj. Na srečanju je govoril
sekretar Centralnega komiteja
LMS tov. Tone Preložnik, nato
pa je bil na sporedu kulturen
program, pri katerem so sodelo-
vali mladinci iz našega okraja.
Največ priznanja je požela sku-
pina, ki je izvajala holandskc
narodne plese, ter zabavni an-
sambel iz Velenja. Nastopali p*
so še tamburaši, dekleta so ^
izvajala vajo z obroči itd. Brei
dvoma je srečanje pokazalo, fl*
se naša mladina ne zanima sain^
za mehanizacijo, ampak ob t*^
večji mehanizaciji kmetijstva o*
pozablja na kulturo. bfi
CELJSKI TEDNIK — Stev. 20 — 20. maja 1960
3
2726 piostovoljnih ui v Emajliiki
Ivan Lazičnik med delom v surovinskem obratu.
Nova velika proizvodna hala
Tovarna emajlirane posode sodi
med največja industrijska podjetja
v celjskem okraju. Hkrati pa tudi
Bied ona, ki so se z vso vnemo lotila
obnove. Res, da se je začetek rekon-
jtrukcijskih del zavlekel, vendar so
že lani začeli graditi prvo veliko
proizvodno halo.
Surovinski obrati v Emajlirki so
doslej imeli najslabše prostore. Ni-
zek strop in visoki stiskalni stroji,
ki so se skoraj dotikali stropa, so
bili v tem oddelku nekaj navadnega.
Temno in neprijetno je bilo v teh
prostorih. Taiki pogoji pa so vpli-
vali tudi na delovno storilnost.
Zanimivo je, da so novo halo gra-
dili kar preko stare. S tem so do-
segli, da se med delom stroji niso
ustavili. Najprej so postavili železno
ogrodje, potem zunanje stene in
končno so halo še zasteklili. Naj
povemo še to, da bi halo dogradili
že prej, če bi ne imeli težav z do-
bavo stekla.
To izimo je bilo v surovinskih
obratih Emajlirke, kjer iz pločevine
obdelajo posodo do surovega sta-
nja, zelo naporno delo. Stara, nizka
hala je bila deloma /podprta, nova
pa še ni bila dograjena. Tako so de-
lavci delali v mrazu. Najhuje je bilo
na tistih delovnih mestih, kjer imajo
delavci med delom mokre roke. Ven-
dar iniso obupali. Vedeli so, da po-
meni nova hala prav zanje veliko
pridobitev. Konec aprila so halo do-
gradili.
Pojavila pa se je nova velika te-
žava. Kako podreti zidovje starih
prostorov, ne da bi pri tem zastala
proizvodnja. Surovinski obrati so
namreč v Emajlirki osnova vse pro-
izvodnje. Ce bi tu ustavili stroje,
bi zastalo delo v vseh obratih. To
pa se ni smelo zgoditi. Veliko so
razpravljali o raznih možiostih. Na
koncu pa so se odločili, da bodo od-
stranitev vmesnih sten, stropa in no-
silnih sten stare hale opravili sami
s prostovoljnim delom. Pobudo za
to akcijo je dala sindikalna podruž-
nica skupno z organizacijo Ljudske
mladine.
Odziv je bil skoraj nepričakovan.
Vsi so hoteli pomagati. In ne samo
delavci iz surovinskih obratov, tudi
iz drugih obratov so prihajali. V teh
dneh je prostovoljno delalo v Emaj-
lirki preko 460 ljudi, ki so opravili
2726 delovnih ur. Odziv je bil tak,
da je zmanjkalo dela za vse. Tako
so tisti, ki niso več prišli na vrsto
pri odstranjevanju ruševin, delali
prostovoljno pri strojih. Dosegli so
še en pomemben uspeh. Ne samo,
da proizvodnja med tem delom ni
zastala, celo ipovečali so jo za 6 od-
stotkov.
Prednosti nove hale so velike.
Lahko bi jih naštevali, a pustimo
naj nam o tem pove delavec Ivan
Lazičnik, ki sem ga srečal v tem od-
delku. Starejši možakar je, Emaj-
lirko pozna dobro — zato je bilo
njegovo pripovedovanje še bolj
učinkovito. Takole je med Topota-
njem strojev povedal: »Zaradi niz-
kega stropa je bilo doslej v teh pro-
storih temačno. Razen tega, da je
delo v temnih prostorih neprijetno,
je obstajala nenehna nevarnost po-
škodb. Saj so v teh prostorih name-
ščene stiskalnice, ki oblikujejo plo-
čevino, včasih pa so prav zaradi te-
me zagrabile tudi prste. Že sedaj,
ko še ni vse do kraja urejeno, se
počutimo (precej ibolj sproščeno.
Hkrati pa je v prostorih neprimerno
boljši zrak. Eno in drugo pomeni
boljše delovne pogoje in ti vseka-
kor vplivajo na storilnost. To pa je
velika prednost. Razen tega bo se-
daj več prostora, stroji bodo lahko
bolj sistematično razporejeni, de-
lovni postopek pa bolj povezan.«
Tako je povedal delavec. Zvedel
pa sem še, da bodo v novi hali lah-
ko namestili tekoče trakove, da bo-
do transportne poti širše in da bo-
do lahko namestili nove stroje.
Nova hala surovinskega oddelka
pa je le začetek široko zasnovane
zamisli za obnovo celjske Emajlirke.
Postaviti bo treba še nove, opraviti
še mnogo dela, da bo tovarna so-
dobno urejena. Vendar nam že ta
primer zgovorno priča, da se kolek-
tiv Tovarne emajlirane posode tega
dela in naporov ne boji. -mi
UREDITVENA DELA GREDO
H KONCU
Z novo celjsko tržnico je bilo
že veliko težav. Enkrat so dela
zastala zaradi tega, drugič za-
radi druge maiLenkosti. Končno
so jo dogradili. Sedaj urejujejo
še okolico. Občinski Ijudsld od-
bor se je namreč odločil, da bodo
prostor okoli tržnice asfaltirali.
V teh dneh so začeli valjarji ure-
jevati spodnji ustroj trga, a tudi
naprave za asfalt so že priprav-
ljene. Ce ne bo znova kakih ne-
predvidenih ovir, se bo tržnica
preselila iz letnega kina v svoje
prostore. To pa je končno tudi
potrebno, saj bo letni kino tudi
moral začeti s predstavami na
prostem.
V ŠENTJURJU NOVA
STANOVANJA
Pred dnevi je zasedal občinski
ljudski odbor v Šentjurju. Raz-
pravljali so o gibanju gospodar-
stva v prvih mesecih. Ugotovili
so nekatere negativne pojave.
Zlasti neugodno je, da analiza
kaže tudi letos zaostajanje pro-
izvodnje v prvih mesecih. Kme-
tijske zadruge pa so v tem ob-
dobju zabeležile dokaj lepe uspe-
he in so presegle planike obvez-
nosti. Zlasiti visoko jih je presegla
kmetijslca zadruga Planina.
Odborniki so na tem zasedanju
sklenili, da bodo iz sredstev sta-
novanjskega sklada začeli graditi
nov stanovanjski blok z osmimi
stanovanji. Uredili bodo tudi sta-
novanja za učitelje v Dramljab
in na Ponikvi.
Med drugimi pomembnimi skle-
pi za razvoj kmetijstva so spre-
jeli tudi predlog o ustanovitvi
obrata za proizvodnjo močnih kr-
mil. Obrat, o katerem v celjskem
okraju že dolgo govorimo, ho v
biA'šem Ferleževem mlinu Sodijo,
da bo novi obrat lahko izdelal
preko 100 vagonov močnih krmil
letno.
OB ROBU
Stanovanje je koristna
in potrebna dobrina
Pred dnevi je bilo v Banja
Luki zasedanje stalne konferen-
ce mest, na katerem je imel ko-
referat tudi predsednik celjske-
ga občinskega ljudskega odbo-
ra^ Franc Rupret. Tov. Rupret
je obdelal probleme uslug pri
vzdrževanju stanovanjskih po-
slopij
Vzdrževanje stanovanjskih
poslopij zahteva precejšnjo
strokovnost, zaradi tega ni
možno za vselej obdržati stare
primitivne forme organizacije
teh uslužnostnih služb. Gotovo
je tudi, da so v raznih mestih
posamezni posebni pogoji in da
zaradi tega ni istočasno možno
dati neke trdne okvire organi-
zaciji službe za vzdrževanje
stanovanjskih poslopij. Tovariš
Rupret pa je v nadaljevanju
poudaril, da se vseeno mora-
mo nasloniti na nekaj osnovnih
principov.
Za manjša popravila stano-
vanjskih poslopij bo potrebno
poiskati zelo elastične oblike
organizacije, morda leteče ser-
vise, ki lahko hitro zadovoljijo
nastale potrebe. Za večja po-
pravila pa ti ne bodo zadostovali
in jih bodo morali opravljati
posebno izvežbani strokovnja-
ki. Najboljša oblika bi bila ko-
munalna podjetja. Posebno po-
zornost pa bo treba posvetiti
ustanavljanju tehničnih servi-
sov, ki bodo lahko hišnim sve-
tom pomagali, opravljali za
njih razna investicijska dela
in podobno.
Tov. Rupret je analiziral tu-
di nekatere druge pogoje za
nemoteno in boljše vzdrževanje
stanovanj. Ugotavlja, da je ka-
kovost gradbenega materiala
v sedanjem obdobju še nezado-
voljiva, da bo potrebno spreme-
niti nekatere odloke in določiti
tehnične normative vzdržljivo-
sti in podobno. Zanimiva je tu-
di ugotovitev, da bi stanovalci
s povečano pozornostjo lahko
precej pripomogli. »Stanovanj-
ska kultura« je še neznan, a
potreben pojem.
Razen tega bo ena poglavit-
nih nalog občinskih ljudskih
odborov, da bodo pomagali
hišnim svetom, enako pa bo po-
trebno tudi na tem področju
čutiti večji vpliv sistematične-
ga političnega dela. Stanovanje
je pomembno za družino in za
družbo. Saj petino našega na-
cionalnega bogastva predstav-
ljajo stanovanja. Osvojitev te-
ga načela je še toliko bolj po-
membna, ker so bila stanova-
nja v obdobju neekonomskih
najemnin silno slabo vzdrževa-
na.
-mi
Da ne bo več poplav
Neradi in s trpkostjo se spomi-
njamo velike poplave 1945. leta,
ki je prizadejala našim ljudem in
gospodarstvu toliko škodo. Ven-
dar pa je še več potokov in rečic,
ki navidez ne pomenijo mnogo,
pa vendar lahko marsikdaj po-
vzročijo precejšnjo škodo. V le-
tošnjem letu se bodo nadaljevala
regulacijska dela na Dobmici, ta-
ko, da bo ta dobila zaključno hi-
drotehnično in komunalno celoto.
Dela na Dobrnici so se že začela
1958, vendar bodo zaradi pomanj-
kanja sredstev končana šele letos.
Precejšnje preglavice povzroča
tudi hudournik Gračnice ob okraj-
ni cesti Jurldošter — Rimske To-
lice, vendar predvidevajo, da bo-
do dela končana že letos, tako,
da bo promet odprt tudi po tej
cesti. Marsikdo je že dejal, da je
v Solčavi neurejeno stanje, pred-
vsem na obrežju Savinje, vendar
vse kaže, da bodo tudi tukaj že
letos uredili del hudournika, se-
veda če bo na razpolago dovolj
sredstev.
Lansko leto so Velenjčani pre-
cej prispevali k regulaciji Paks
s prostovoljnim delom, letos pa
bo potrebno še regulirati Pako
med Šoštanjem in termoelektrar-
no v dolžini dveh kilometrov, za.
kar bo prispevala sredstva tudi
Šoštanjsfca termoelektrarna. Prav-
tako bodo letos še nadaljevali z
regulacijskimi deli Pake skoEi
Novo Velenje in s tem bo omo-
gočeno urediti še razne komunal-
ne naprave.
V našem okraju je še precej
površin, ki jih je treba meliorira-
ti, tako, da bo letos obsežna in
temeljita akcija tudi na tem po-
dročju. Končale naj bi se meli-
oracije na Kmetijskem gospodar-
stvu Lava pni Zepini, manjše me-
lioracije pa ibodo izvršili tudi . na
vseh površinah družbenega sek-
torja ikmetijskih gospodarstev in
s tem seveda (pridobili nove pri-
delovalne površiine. Nadaljevali
bodo z urejanjem odvodnic Dra-
vinje, z melioracijami Imenskega
polja ter začeli z melioracijami na
območju Ložnice. Torej v vodnem
gospodarstvu res obsežne naloge,
ki jih bo treba izvršiti, vendar
bo to mogoče le z mehanizacijo
in dobro organizacijo dela. Letoš-
nje leto bo terjalo veliko več tru-
da, kot prejšnja leta, saj so nji-
hove naloge res obsežne.
bš
Nagrajevanje po delovnem učinku
zahteva nove oblike strokovnega izobraževanja rudarjev. —
V Rudniku lignita Velenje so ustanovili izobraževalno središče
Večja produktivnost dela, poveča-
na proizvodnja in nagrajevanje po
ekonomskih enotah so zahtevali na-
črtno delo pri strokovnem izobraže-
ranju velenjskih rudarjev. Do ne-
davnega, ko v Rudniku lignita Ve-
lenje niso imeli kadrovske službe, so
največkrat nenačrtno reševali stro-
kovno usposabljanje delavcev. Že
vsa leta niso imeli na razpolago do-
volj kvalificiranih delavcev, vendar
pa so vrzel reševali sami in prire-
jali v sklopu podjetja razne tečaje,
pa katerih so rudarji dobili potreb-
no kvalifikacijo. Tako so preteklo
leto usposobili 42 polkvalificiranih,
15 kvalificiranih in 60 visokokvalifi-
ciranih rudarjev. Navzlic temu pa
imajo v velenjskem rudniku na jam-
skih odkopih še zmeraj 47,5 odstot-
koT nekvalificiranih delavcev.
Kadrovska služba v podjetju je
ugotovila, da rabijo do 1963. leta, ko
bodo povečali letno proizvodnjo na
3 milijone ton lignita, še najmanj
910 strokovno usposobljenih rudar-
jev. Vendar pa tako velikega števi-
la kvalificiranih delavcev ne bodo
mogli dobiti iz sedanjih rednih ru-
darskih šol.
Po tem času, ko so v Rudniku li-
gnita Velenje razdelili nekatere
obrate na ekonomske enote, so obču-
tili potrebo po priučenih delavcih.
Zaradi pomanjkanja kvalificiranih
in priučenih delavcev in zaradi od-
maknjenosti sedanjih rudarskih šol
od proizvodne so se odločili, da bo-
do ustanovili lastno industrijsko-iz-
obraževalno središče. Strokovno iz-
obraževanje s pomočjo tega središča
bodo razvijali v dveh smereh:
# šolsko čelo in ostala šolska
delovišča v jami, kjer bodo delali
nekvalificirani delavci pod stro-
kovnim vodstvom rudarskega in-
štruktorja, bodo dopolnili in po-
vezali s teoretičnim poukom, ki ga
bo organizirala Delavska univer-
za. Po šestih mesecih povezanega
šolanja bodo dobili rudarji po-
trebno strokovnost;
# industrijs/ka rudarska šola pa
bo obdržala le staro ime. Na njej
bo oddelek vajenske šole, kot viš-
jo obliko izobraževanja pa bo in-
dustrijska šola izobraževala sred-
nje in višje tehniške kadre.
S pomočjo takšnega vzgajanja
strokovnih delavcev bo možno od-
praviti največje pomanjkljivosti pri
dosedanjem šolanju kadrov — od-
maknjenost šole od proizvodnje. Se-
daj bo šola dihala z življenjem, ki
se odvija v delovnem kolektivu.
,VEKO"
pionir organizirane obrti
v Velenju
Komimalno obrtno podjetje
»VEKO« Velenje se je osnovalo
z novim letom po priključitvi Ko-
munalnega remonta Šoštanj k
obrtnemu podjetju z enakim na-
zivom v Velenju. To je torej
»VEKO«.
Toda bivši komimalni remont
Velenje ni le zibelka sedanjega
močnega obrtnega podjetja, tem-
več ima v nastajajočem moder-
nem mestu prav svojstveno po-
slanstvo.
Pred tremi leti so imeli pov-
prečno 32 zaposlenih in 13,5 mih-
jonov realizacije. Število zaposle-
nih se je nato naglo večalo, v letu
1958 pa je že 55 in lani že 120
Eaposlenih. Tudi realizacija se je
minulo leto povzpela že na preko
97 milijonov dinarjev, pri čemer
so ustvarili nekaj več kot 9 mili-
jonov dinarjev lastnih skladov.
Podjetje je torej v kratkem ob-
dobju pozakalo, da ima pogoje za
obstoj. Nenehnemu razvoju je
sledila sedanja organizacijska ob-
lika in obseg, ki pa še vedno ni
dokončen.
»VEKO« snuje vedno kaj novega
Ne le, da organizacijsko izpo-
polnjuje obstoječe obrate in de-
javnosti, temveč snujejo tudi no-
*e. S tem pa ne jačaj o le svoje
materialne osnove in ne večajo
le obsega poslovanja. S tem vršijo
pomembno gospodarsko-politično
poslanstvo v tem izredno hitro
razvijajočem se industrijskem
središču.
Velenje, takšno kot je sedaj, in
kakšno bo čez nekaj let, je no-
vost Močno razvijajoči se rudnik
ie za svoje delavce postavil novo
ttiesto, kjer so domala same sta-
novanjske zgradbe. Hitremu ve-
čanju števila prebivalstva, pove-
čanim komunalnim potrebam in
vsem ostalim pojavom, običajnim
▼ mestih, pa niso mc^e sl«iiti
•State gospodarske panoge v ob-
čini in kraju samem, zlasti pa ne
obrt. »VEKO« sedaj maši te vrzeli
v gospodarskem življenju. Ne
združuje več pod svojim okril-
jem le raznih obrtnih strok, tem-
več opravlja za občino tudi vso
komunalno dejavnost, kar še zla-
sti v novem mestu ni mala na-
loga.
Načrti za bodoče
V Velenju manjka še marsikaj.
To čutijo prebivalci tega mesta.
Razviti mislijo zato še vse manj-
kajoče obrtne stroke, razen onih,
za katere obstajajo že močnejše
obrtne gospodarslce organizacije,
s katerimi mislijo razviti proiz-
vodno sodelovanje. Med drugim
mislijo čim prej losnovati avto-
mehanično delavnico, ki na tem
področju zelo manjka, poleg tega
pa rabijo mehanično delavnico
tudi za lastne potrebe. Toda, mar
ne bo taltšna organizacija dušila
iniciative posameznih obratov? V
upravi ipodjetja odgovarjajo, da
ne! Upoštevajoč potrebe kraja,
bodo razvijali vedno nove obrate.
Pomagali bodo s svojim že usta-
ljenim sistemom dela, organiza-
cijo in računovodsko evidenco ter
skušali vsakemu obratu pomagati,
da se čim bolj in čim hitreje raz-
vije. In ko bo dovolj močan, raz-
vit in organizacijsko utrjen, pred-
videvajo (postopno osamosvajanje
teh obratov v samostojne obrtne
gosjKjdarske organizacije.
Vprašanje proizvodne in usluž-
nostne obrti je bilo še pred nekaj
meseci v Velenju in v vsej občini
Šoštanj dokaj pereče in brez
praktičnih perspektiv za hitro re-
šitev. »VEKO« s svojimi prijemi
ter zamislim! odločno pomaga pri
reševanju te problematike in je
dejansko pionir sodobno organizi-
rane obrtne dejavnosti v Velenju,
SaleSkl donm in 5e v širšem me-
rilu.
Večni popotnik
Občinski ljudski odbor Šentjur
je na ^aanjem zasedanju bprejei
sklep o ustanovitvi zdravstvenega
doma v Šentjurju. Za upravnika
doma so izvolili dr. Ivana
M o zer J a, miaaegj. zdrauu.t^a,
ki se je z vso svojo vnemo zag, i-
zel v delo. Mnogo je i/\.oa na
tem področju v šentjurski občini
urediti, mnogo bo treba še delati,
vendar, kjer je volja in prizadev-
ujst, ni srah,u pred nsuspehi.
Usposobili bodo zdravstveni dom,
ki bo dobil potrebne preventivne
ustanove, v Slivnici bodo usta-
novili zdravstveno ambulanto. Za-
druga je pri tem veliko pomaga-
la. Enako nameravajo v Ponikvi
in v Dramljah. Spodbudna pa je
ugotovitev, da razvoju zdravstva
in zdravstvene zaščite občinski
ljudski odbor posveča posebno
pozornost. Zlasti sta se za te pro-
bleme zavzela predsednik občine
Peter Hlast e c in sekretar
Občinskega komiteja ZKS Sreč-
ko P r atn e m e r.
Dr. Mozerja sem najprej obi-
skal v ambulanti. Težko me je
sprejel, čeprav se dobro poznava
iz šolskih let. Čakalnica je bila
polna. V Šentjurju pa zdravnik
ne more reči, »pridite jutri!«, kar
se v mestih še zgodi. V ambulanto
pridejo bolani ljudje od daleč. Ali
naj pridejo jutri še enkrat? To
bi bilo nečloveško. Tako se am-
bulantni čas zavleče, dokler zad-
nji pacient ni pregledan.
Ker je zdravnica šla za nekaj
mesecev na specializacijo, je dr.
Mozer ostal sam. Tako tudi po
kosilu ni bilo časa za intervju.
Treba je hilo opraviti še obiske
na domu. Sedem krajev je moral
obiskati ta dan; raztresenih po
vsem občinskem območju. Pa sva
se usedla v avto in se sproti po-
menkovala.
Najprej sem ga vprašal, če je
preveč dela. Dejal je: »Seveda,
vendar bomo to krizo kmalu pre-
stali.« Sedaj je pač hudo. Ves dan
ni oddiha, ie ponoči ne. Avto je
ta čas drdral po razriti cesti. Res,
strašne ceste imajo v šentjurski
občini. Najprej sva zdirjala v
Vrbno — gnojna angina, sem zve-
del pozneje. Potem nas je pot vo-
dila v Slivnico. Tu se začnejo
revni kraji — pasivno področje.
Ljudje se pehajo za skorjico kru-
ha po pobočjih, vsako malenkost
nosijo vkreber v koših na ramah.
Pa tudi lepi predeli so vmes, na
primer Volčja jama, stare lesene
hišice in še mnogo drugih podrob-
nosti.
Ko sva se peljala mimo Zusem-
skega gradu, je sam začel novo
temo. Preventivna služba.
»Nekateri naši predeli so zelo
zaostali. Mnoge bolezni imajo
svoj prvi vzrok v razmerah, ki bi
jih ljudje lahko spremenili. Zato
bo prav s temeljitim preventiv-
nim delom možno odpraviti mar-
sikatero gorje.«
Ustavili smo se v Loki — injek-
cija. To je majhen idiličen, a za-
puščen kraj. Zapuščeno poslopje
stare tovarne kisa nudi le nepri-
jazno sliko. Od tam smo zdrveli
v Tinsko, enako — idilično, a ne-
urejeno. Začudila me je nedov-
zetnost ljudi za osnovne pojme
higiene. Skozi vas se vije poto-
ček, ki moči tudi cesto, da je vsa
blatna. Ce bi ga zajezili in navo-
zili na pot nekaj kamenja, bi po-
dobo kraja spremenili. Potem
smo zavili še proti Trški gori. Tu
je kmetovanje muka. Vse je na
strmih pobočjih, kjer je še košnja
nevarna. Zdravnik pa jo je »mir-
no« mahnil v hrib, kot da hi bil
izurjen plezalec. Mimogrede mi
je tudi povedal, da je to za po-
deželskega zdravnika vsakdanji
opravek. Polagoma se hoje in
»plezanja« človek navadi, potreb-
no pa je tudi. Morda vrh griča v
mali koči umira človek, morda hi
umrl, če mu ne bi o pravem ča-
su pomagal.
Takšno je življenje zdravnika.
Drugačno od tistega, ki si ga za-
mišljajo nekateri in tudi dijaki,
ki se odločijo za študij medicine.
Tema je bila, ko sva se vrnila v
Šentjur. Za zdravnika Mozerja pa
to ni pomenilo oddih. Ljudje pri-
hajajo tudi ponoči po pomoč. Ka-
dar je treba in tudi, če ni tako
nujno. Ko sva se poslovila, mi je
ie povedal zanimiv doživljaj.
Tisto noč je ie dvakrat vstal in
se zapeljal na bolnikov dom. Se
v tretje ga je zbudila neka žen-
ska. Takole mu je povedala svoje
težave: »Najprej me je bolel zob,
hudo me je bolel. Slišala sem že
prej, da pomaga, če si stlačim v
Dr. Ivan Mozer na poti skozi Tinsko
uho česen. Tako sem naredila, se-
daj pa me strašno boli uho. Gos-
pod doktor pomagajte, prosim.*
Med ljudmi se vse zgodi, tudi
največje neumnosti. Manj ko bo
teh, bolje ho. Tako misli večni po-
potnik dr. Ivan Mozer in mislim,
da prav misli.
Mile Iriič
ZADNJI DAN POUKA, POTEM KO SO SE V SOBOTO S TRADICIO-
NALNO CEREMONIJO POSLOVILI OD ŠOLSKIH KLOPI, SMO JIH
POVABILI V UREDNIŠTVO NA RAZGOVOR. ZANIMALO NAS JE,
KAJ MISLIJO O LETOŠNJI NOVI MATURI, KAKŠNE NALOGE SO
SI IZBRALI, ZA KAJ SO SE ODLOČILI, KAJ BODO TOREJ ŠTU-
DIRALI. POVABILU SO SE RADI ODZVALI — PRIŠLO JIH JE
CELO VEC, KAKOR PREMOREMO STOLOV
»MATURA« CELJSKIH MATURANTOV V NAŠEM UREDNIŠTVU
Za začetek-konec tradicije
stare častitljive ma'ture, ki je vsa-
ko leto znova rahljala živce, kratila
spanje, vlivala strah (in seveda, tu-
di pogum), grozila z neprizaneslji-
vostjo (in vendar tudi prizanašala),
štela dneve in ure in laiposled, ko
je bila tu, stehtala zrelost in znanje
vsakega posebej in mu v zameno
zanju odštela drobiž — te mature
m več. Ni verjetno, da se bo še kdaj
izipitni komisiji in seveda tudi kan-
didatom nudil na primer prizor, ko
je bilo treba povedati vse o urinu,
pa kandidat, ki je nebogljeno držal
v rokah epruveto, o urinu ni dosti
vedel in mu je profesor zagrozil,
rekoč: »Jaz vas bom s tem vašim
urinom v r . poslal!« Toda to je
samo intermez^zo. Ne gre namreč,
da bi takšnim aH drugačnim spo-
minom dajali prednost pred refor-
mo, porojeno iz občih potreb in do-
zorelosti šolsikega sistema.
Prvi maturitetni izpiti na tedanji
državni reahi gimnaziji v Celju so
bili v šolsikem letu 1851/52, zadnja
tradicionalna matura je bila 1958/59.
Vmes je torej več kot sto šolskih
generacij in prav toliko matur, je
nenehna borba in so napori za uve-
ljavitev in enaikopravnost slovenske
gimnazije, in je naposled razvoj, ki
je do dandanašnjih dni izoblikoval
takšen tiip šole, kaikršnega pozaamo.
Letošnji maturanti z zaporedno
številko 1959/60 stojijo tedaj tam,
kjer je preteklost zaključila svoje
poslanstvo in je sedanjost postavila
nov kažiipot — v svobodno izbiro
maturitetiie naloge. Namesto pred-
metne mature — zagovor naloge,
lamesto učenja in obvladanja več
predmetov hkrati — zbiranje gra-
diva in obramha enega samega
predmeta. Nekateri pravijo, da tiči
v tem kos akademskega sistema, da
tu nekaj diši po akademizmu, v če-
mer je navsezadnje kos resnice. Vse-
kakor, če smo že pri reformi, ne gre
več za identifikacijo znanja in zre-
losti v »starem« smislu, marveč za
svohodni nagib vsakega posamez-
nika v to ali ono smer, za demokra-
tični ukrep, pa prav tako za premo-
stitev prepada, ki je v prenekaterih
primerih zazijal pred takimle novo-
pečenim akademikom, brž ko se je
ta prikazal na univerzi. S tem pa
seveda ne nameravamo reči, da je
stara matura »ugonabljala« in da
bo nova morda »reševala«. Kaj mi-
slijo o tem maturanti?
Celjski maturanti v tradicionalnem sprevodu po celjskih ulicah
Beseda maturantov
Ob vprašanju, kaj sodijo o le-
tošnji novi maturi in v čem vidijo
njeno prednost, se je med ijimi
vnela živahna debata, iz katere po-
vzemamo tale mnenja:
# Profesorji, pa tudi dijaki na
sploh menijo, da bo lažja od prej-
šnje. Ce pa bo vsak delal nalogo
sam, bo seveda prav tako težka. Za
bodoči študij nam bo vsekakor ko-
ristil predmet, ne pa toliko naloga.
# Naučili se bomo iskati knjige
in zbirati literaturo.
0 Ta matura teži za specializa-
cijo.
# Splošno izobrazbo lahiko nudi
človeku šola, ne pa maturitetna na-
loga
# Naša generacija je prehodna
— ta matura bo verjetno več nu-
dila tistim, ki pridejo za nami.
# Kdor bo hotd napisati dobro
nalogo, bo vsekakor moral pokazati,
koliko je sposoben; ker bomo morali
nalogo oddati ceah petnajst dni pred
zagovorom, je vsakršno prepisova-
nje izključeno, kajti profesorji bodo
lahko preverjali.
# Letošnja matura — večja se-
lekcija!
# Gre za uvajaije kandidatov v
študij na univerzi.
# Morala na gimnaziji je neko-
liko padla, zakaj vsak se uči le tisti
predmet, ki ga bo študiral — zakaj
bi se recimo učil zgodovine ali zem-
ljepisa, če ga ne bo potreboval?
# Smo nekaki poskusni zajci —
nekdo mora biti prvi.
9 Pri prejšnji maturi je bil uspeh
dostikrat odvisen od sreče, ki si jo
ali pa je nisi potegnil z listkom,
kajti v kratkem ča"U si se moral na-
učiti več predmetov; zdaj sicer ni
toliko učenja rn tudi nevarnost, da
bi kdo padel, bo manjša.
# Ce si se poprej učil vse pred-
mete recimo 14 dni, se jih seveda
niso mogel kaj prida naučiti, če boš
zdaj delal na nalogi morda še en-
krat toliko, bo s tem vrzel v obvla-
danju predmeta odpravljena.
# Ta matura bo vsekakor zahte-
vala dosti več samostojnosti in iz-
najdljivosti.
# Gre za iskanje virov, ki zahte-
va precej časa — odvisno seveda
od teme, ki si jo izbral.
0 Zagovor naloge bo seveda le
del izpita, kljub temu ni verjetno,
da bi pri drugem delu spodrsnilo.
# Prej je šlo za utrjevanje zna-
nja, ki si si ga pridobil v osmih le-
tih, zdaj bo šlo za to, da boš dal
od sebe tudi kaj svojega.
# V letošnji maturi vidim vse-
kakor prednost: lažja bo po obsegu,
toda zato morda težja po vsebini.
# Potrebni bodo celi skladi
knjig, da boš nazadnje izluščil naj-
nujnejše.
# Omejen obseg naloge v neka-
terih temah bo zahteval zgoščenost.
Tako mnenja. In kakšne naloge
so si izbrali?
razvoj medicinske znanosti že zdav-
naj ovrgel. Naslaijam se zlasti na
članke in revije; tema se mi zdi
težka.
J02ICA TR2AN: Spočeftka sem
mislila na fizioterapijo, zdaj mislim,
da bi šla v službo. Toda človeku
vendarle koristi, karkoli zna in tako
sem si izbrala temo o zgradbi mišic.
Delam po najrazličnejših knjigah.
MATIJA JURKOVIC: Izral sem
si krvni obtak — primerjalno, o ka-
terem je dovolj literature, kar se
človeka tiče, vendar m^nj, kar za-
deva nižje živalstvo.
IVAN PRODAN: Vpisati sem se
nameraval na arhitekturo, pa sem
se kasneje odločil za umetnostno
zgodovino. Zato sem izbral Arhitek-
turo gotike in delam po dveh virih,
po Cankarju in Flisu. Moral bom
seveda vskladiti c*be knjigi, kajti
prvi obravnava to snov razvojno,
drugi je sistemat.
PAVEL ŠIFER: Tudi jaz sem se
odločil za ta študij, vendar sem iz-
bral dobo romantike. Delal bom po
Cankarju, Flisu in Zadnikarju; sku-
šal bom 'lajti nek svoj sistem. Ne
vem še, pred kom bova zagovarjala
nalogi, ker v Celju strokovnjaka za
to menda ni.
ANTON KOLAR: Posvetiti se na-
meravam glasbi, zato sem si iz-
bral za nalogo stebre opere do
Wagnerja. Ker bom letos polagal
tudi prvi izpit na srednji glasbeni
šoli, mi bo tema vsekakor prav
prišla. Literature je sicer dosti, ven-
dar take, ki bi obravnavala prav
to temo, ni. Se pravi, dosti knjig
in bolj malo vsebine, ki jo moram
preštudirati.
JOŽE VRACKO: Izbral sem nalo-
go o fiziologiji presnove, ker se na-
meravam vpisati na medicino. Ker
je v drugem letniku iz tega tudi
izpit, mi bo proučevanje teme vse-
kakor koristilo. Problem je v tem,
da je sicer dosti literature, toda ne-
razumljive.
**
»Matura« celjskih maturantov
v našem uredništvu je s tem
opravljena, preostane nam še, da
zaželimo tako njim kakor vsem
tistim, ki tu niso bili soudeleženi,
srečen in uspešen start v pri-
hodnost!
Kaj in kam?
MARJETA LOGAR: Ker se na-
meravam posvetiti študiju elektro-
tehnike, sem si izbrala kaj nena-
vadno temo: električni gospodinjski
stroji. Težave so predvsem z litera-
turo, ki jo bom morala iskati vse-
povsod, kajti posebne knjige o tem
ni.
JOŽE SUSNIK: Kemija je moj
lajljubši predmet, zato bom v ma-
turitetni nalogi zagovarjal — uran.
Tudi tu bo največ problemov z lite-
raturo; imam namreč okrog 20 de-
belih knjig, in če bom hotel najti
kaj o uranu, bom moral prebrskati
vse. Menim, da je tistim, ki imajo
teme iz zgodovine ali zemljepisja,
dosti laže — preštudirajo lahko le
eno knjigo in v njej najdejo vse,
kar je potrebno.
MARJANA PUNCER: Moj konji-
ček je matematika. Moti me to, da
v svoji nalogi ne bom mogla opo-
zoriti na nič novega, določene stvari
bom morala celo prepisati, kajti ma-
tematičnih pravil ne morem spremi-
njati. Moja tema je — vse o trikot-
niku. Menim, da so ostale teme prav
zaradi tega, ker puščajo svobodnej-
še roke, prijetnejše.
STANKO SENICA: Odločil sem
sem za ladjedelništvo. Ker literatu-
re, kakršno bi potreboval, ni, sem
vezan iia obisike v ladjedelnicah.
Obiskal sem že »3. maj« na Reki,
kjer so me prijazno sprejeli in mi
povedali mnogo koristnega; razen
tega sem nekatere reči našel v Po-
morski enciklopediji.
MOJCA KRUSIC: Studirala bom,
če bo le mogoče, stomatologijo. Iz-
brala pa sem si prirodapisno temo
—- celice. Imam dosti problemov, li-
terature je še kar dovolj, študiram
deloma po Proteusu deloma po dru-
gih revijah. Toda prav nič mi ne
pomaga, če je dovolj literature — v
vsaki knjigi je le malo o celicah in
jih bom zato morala pregledati zelo
veliko.
FRANC KRPAC: Ker sem se od-
ločil, da bom študiral gozdarstvo,
sem izbral za nalogo — anatomijo
stebla. Silne težave so z literaturo.
ki v glavnem ni dostopna naši iz-
obrazbi in jo moram iskati med fa-
kultetnimi priročniki. Marsičesa ne
razumem in ne preostane mi dru-
gega, kakor da se vse naučim na pa-
met. Upam, da bom kasneje dosti
več razumel.
FANIKA KOZINC: Delavsko gi-
banje in NOB v Zasavju sta tako
obširni temi, da že zdaj vidim, da
sem pogrešila, ko sem ju združila.
Povsem dovolj bi bilo, če bi obrav-
navala le eno. Naloga pa mi bo ko-
ristila tudi pri nadaljnjem študiju,
saj se nameravam vpisati na eko-
nomijo oziroma sociologijo. Litera-
tura je precej skopa in v njej so vsi
problemi le nanizani, nikjer pa ni
obrazloženo, zakaj so nastali. Po-
magala si bom z Orožnovo Zgodo-
vino Hrastnika, Dola in Trbovelj ter
raznimi časopisi.
KRUMPAK: Ker bom študiral
ekonomijo, je moja tema o ekono-
miki Šmarja. Literature skoraj ni
nobene, le o sestavi tal in o klimi.
To pa seveda ne bo dosti koristilo.
Podatke iščem po družbenih planih,
in bom imel priliko, da bom ustva-
ril nekaj povsem svojega. Le tega
ne vem, kako bodo ugotovili, kaj
je prav in kaj narobe in se zato bo-
jim, da me ne bodo spraševali le
o sestavi tal in o klimi. Naletel sem
na nekaj zanimivih ugotovitev, ta-
ko na primer, da je v Šmarju ena
tretjina delovne sile odveč, drugi
problem je padanje števila prebi-
valstva; leta 1905 so imeli neikateri
trgi po 500 prebivalcev, danes jih
imajo po 200, na drugi strani pa
se nekateri kraji silno razvijajo. Lep
primer je Rogaška Slatina. Za tako
analizo bi porabil veliko časa in
tudi naloga bi bila zelo dolga. To-
da moram se omejiti na 11 strani
in zato ne vem, kako bom mogel
zajeti vse.
J02E AVZNER: Izbral sera temo
o virusih, ki mi bo koristila pri štu-
diju medicine; to sem si izbral, ker
se mi zdi eden najbolj humanih po-
klicev. Tudi tu se javlja problem
literature, kajti predvsem moram
paziti, da ne bom delal po zastarelih
knjigah in ta'ko trdil nekaj, kar je
V Celju bo razstavljal MušiC
v torek, 24. maja ob 19. uri bodo
v Narodnem domu odprli razstavo
zagrebškega slikarja Zvonimirja
Mušica, ki ima za seboj že preko
dvajset samostojnih razstav v Za-
grebu, Zadru, Osijeku, Vukovaru
Kostanjevici in drugod. Sodeloval
je tudi na razstavah Združenja sli-
karjev Hrvatske.
Razstava bo zlasti zanimiva, ker
se nam bo Z. Mušič predstavil s slo-
venskimi pejsaži, ki zajemajo moti-
ve iz Celja, Rogaške Slatine in Ko-
stanjevice.
Razstava, ki bo odprta do 29. ma-
ja, bo hkrati prva, ki jo Z. Mušič
prireja v Celju, kar pomeni, da bo
celjsko občinstvo imelo priliko, da
se po daljšem času spet seznani z
umetnikom sosednje republike.
Poljski tnali jazz orkester v Celju
V četrtek, 2. junija bomo imeli v
Celju znova redek zabavno glasbeni
dogodek. Na osnovi mednarodnega
sporazuma s Poljsko, bo gostoval v
mestu ob Savinji najboljši poljski
jazz ansambel Juliusz Skowronski.
Zbor ima 15 članov, od tega dve
pevki in enega pevca. Med njimi je
tudi črnska pevka Betty Charles. Re-
pertoar obsega poljsko zabavno glas-
bo ter poljski jazz, razen tega pa
bodo gostje izvajali še dela iz sve-
tovnega repertoarja.
Kakor vsi podobni nastopi, tako
bo tudi ta v veliki unionski dvorani
pod okriljem in v organizaciji Olep-
ševalnega in turističnega društva.
Prebujenje v Rog. Slatini
Rogaška Slatina ima svoje DPD
Svoboda. Njen prednik je bilo SKUD
»Brata Simončič«. Vedno je bilo do-
volj amaterjev, ki so se hoteli udej-
stvovati v društvu kot pevci, god-
beniki, igralci itd. Vendar pa so
večkrat naleteli na popolno nerazu-
mevanje pri drugih. Tako ni čuda,
da je zmrznila seikcija za sekcijo.
Nekoč je bilo, a danes nikdar
več!... Tako je počasi umrl pevski
zbor, razipadel je pionirski orkester,
zaspal pa je tudi igralski krožek.
Nočem razpravljati o vzrokih tega
nazadovanja kulturnega dela v Rog.
Slatini. Najvažnejši je vsekakor ta,
da ni nobenih prostorov in da so
Dovsod, kjer so nekdaj bili naši svo-
)odaši, vrgli društvo ven. Danes je
naša Svoboda brez slehernih prosto-
rov. Nima dvorane, nima sobe za
pevske vaje, nima prostora za seje.
nima prostora za godbo itd.
Tako je zaspalo tudi gledališko
življenje. Delno je krivo omenjeno
pomanjkanje dvorane, delno pa tu-
di trenja v samem društvu. Dobri
dve leti je bila zavita Rogaška Sla-
tina v kulturni molk. Sedaj pa se je
prebudila in postavila novo igral-
sko družino pod vodstvom tovari-
šice Marije Kosove.
Ta prerojena igralska družina se
je predstavila z duhovito Novako^ro
komedijo >Dobirodešla miss Agata«.
Uprizoritev je uspela tako v režiji
kakor v igri, na odru so ustvarili
prirodno vzdušje brez kakega smeš-
nega pretiravanja. Velik obisk pred-
stave tako v Rogaški Slatini kakor
v Kostrivnici, pa prav tako hrupen
aplavz ob zaključku dokazuje hva-
ležnost publike, da so ji požtrvo-
valni igralci naše Svobode pripra-
vili takšno plemenito in vendar iz-
redno prijetno zabavo R. D.
CELJSKF TEDNIK - Štev. 20 - 20. maja 1960
5
POBORNIKI
ČLOVEKOUUBJA
v petek je bila v Celju osred-
nja proslava v Tednu rdečega
^riža .K tej za uspehe in zasluge
preskromni svečanosti so pova-
bili najboljše aktiviste organiza-
cij Rdečega križa, najboljše
krvodajalce in zaslužne organi-
zatorje humanitarnih akdij. O
vlogi rdečega križa, o njegovih
nalogah in zaslugah organizacij
-ter posameznikov je govorila
podpredsednica Glavnega odbo-
ra RK Slovenije tov. Helena Bo-
rovšakova. Pri /proslavi je z usipe-
liom sodeloval pevski zbor celj-
skega učiteljišča in recitatorki liz
istega zavoda.
Po govoru so med prisotne raz-
delili 76 odlikovanj in to: 8 zla-
tih, 38 srebrnih in 31 bronastih
odličij. Bilo je naravnost gan-
ljivo prisrčno, ko so prejemali
odlikovanja stari, od let in na-
porov upognjeni veterani, ki so
vse svoje življenje delovali v tej
najbolj človekoljubni organizaci-
ji. Nekateri med njimi kljub vi-
soki starosti tudli danes ne stojijo
ob strani. Ljudje, kakor so Jože
Repenšek iz Rečice ob Savinji,
Ol^a Pivc iz Žalca, Mirko Cujnik
iz Vranskega, Amalija Mravljak
Iz Zreč, Zvonko Kajtna iz Rečice
£ri Laškem, Marija Razpotnik iz
aškega. Ana Kristanova iz Voj-
nika in Ivanka Zupančič iz Celja,
sodijo v vrste tistih požrtvoval-
nih občanov, ki jim nobena teža-
va in nobena žrtev ni previsoka
•za zdravje in srečo sol juda. Zato
«o le-ti dobili zlata odlikovanja
za svoje delo kot organizatorji,
požrtvovalni krvodajalci in
uspešni družbeni delavci na (po-
dročju zdravstva, varstva itd.
Zadruge na
Kozianskem
napredujejo
Blizu tam, kjer se v Lesičnem od-
cepi cesta proti Drenski rebri, je
lansko leto mrgolelo delavcev in le-
tos stoji na tem mestu prijazen za-
družni dom. Postavila ga je Kme-
tijska zadruga Lesično.
Uslužbenci so se že preselili iz
tesne sobice v sušilnici v nove lepo
urejene prostore.
Novo skladišče je bilo že polno,
potem ga seveda zopet izpraznijo za
novo zalogo, saj tako lepo cvetoče
drevje obeta obilo sadja. Ribeza se
je dotaknila zadnja slana. Upamo,
da bo toplo pomladansko sonce po-
pravilo posledice mrzlih deževnih
dni.
Vsi, ki so se vključili v delo pri
zadrugi, so vedno zaposleni. Ko
traktorist Franček orje, že Lojzek za
njim brana, Zvonko pa vlači hlode.
Drugi dan je zopet obratno. Delav-
ke najraje kopljejo za ribez. Si-
cer je to težje delo, se pa zato več
zasluži.
Tudi Kmetijska zadruga Kozje
ima nov zadružni dom v spodnjem
delu trga ob cesti, ki pelje proti Bu-
čam. Lepi sadni in hmeljski nasadi
nas pozdravljajo, katere so ob živ-
iavu mladine in starejših pod delo-
vodstvom Frančeka Kramerja skrb-
no okopali. Živino dobro krmijo,
zato jim je dala ena kravica dva
fepa telička, svinja pa sedemnajst
piijskov. '   1
V petrovški kmetijski
občini - mimogrede
Kot povsod po Savinjski dolini
v tem času hmeljarji pridno čisti-
jo hmelj, ki je sicer nekoliko za-
mudil, toda v zadnjih toplih dneh
kar vidno poganja. Pripravljajo
se tudi za skorajšnjo košnjo.
*
Petrovška kmetijska zadruga
ustanavlja zadružno ekonomijo,
obrat, na katerem naj bi v pri-
hodnje dosegali čimveč je donose.
Vendar se jim vsa stvar ni tako
posrečila, kot so sprva želeli. No-
va razmejitev interesnih področij
med zadrugo in posestvom Ar j a
vas (meja je železnica) jim je i>o-
brala večji del pvovršln, ki so jih
zadrugi dali kmetje v pogodbeni
najem. Tako jim je zdaj od 35
hektarjev ostalo samo še 12 hek-
tarjev obdelovalnih površin. Od
tega je 3,5 hektarje hmelja, osta-
lo pa so travniki in njive, ki so
jih letos zase j ali s krmnimi rast-
linami in deteljo. Prvotno so mi-
slili na gradnjo 2»družnega hleva,
vendar bodo i>očakali še eno leto,
da bodo imeli več razjpoložljive
zemlje, kajti brez zadostne krm-
ske baze, nima smisla računati
Ha intenzivno živinorejo.
Zadružna mladina v Petrovčah
se je v zadnjem času močno po-
stavila na noge. Interes mladih
zadružnikov za sodobno proizvod-
njo je velik, čeprav mladine v
Petrovčah, zlasti na področju
kmetijstva, ni ravno veliko ostalo.
Letos bodo bržčas prevzeli eno
izmed zadružnih hmeljišč, da si
bodo z lastnim delom in trudom
zaslužili potrebna sredstva za
razne ekskurzije, izobraževanja
in ziabavo. Lani so ta sredstva do-
bili na ta način, da so pri gradnji
zadružnega doma pomagali ure-
jevati okolico in da so popolnoma
samostojno uničevali divji hmelj.
Za to delo pa jih je zadruga de-
narno nagradila. J. Kr.
OGLAŠUJTE
V CELJSKI TEDIK!
KOMUNALNO PODJETJE LAŠKO
zaposli
ELEKTROMOJSTRA
sposobnega vseh elektroinstalaterskihdel in vodenja
elektro delavnice
Nastoip službe takoj ali po dogovoru. — Plača po tarifnem pra-
vilniku podjetja.
Kmetijstvo v laški občini po novi poti
V laški občini delujejo sedaj tr
kmetijske zadruge — Laško, Rimsk
Toplice in Jurtdošter. Bile so štiri,
a so kmetijsko zadrugo Rečica pri-
ključili zadrugi v Laškem. V pretek-
lem obdobju so zadruge iz laške ob-
čine bile večkrat kritizrane. Nekaj
zaradi tega, nekaj pa zaradi drugih
okolnosti se je njihovo delovanje v
zadnjem obdobju bistveno popravilo.
In sicer v materialnem in organiza-
cijskem pogledu.
Kljtib temu pa ne smemo misliti,
da pri njih ni več težav. Največja
med njimi je pomanjkanje ustreznih
kadrov, skladišč in primernih pro-
storov. Le kmetijska zadruga v Rim-
slkih Toplicah je z zgraditvijo nove-
ga zadružnega doma rešila vsaj del
težav. Dobili so prepotrebia skladi-
šča in poslovne prostore. Vendar jim
manjka nekaj preko mifijon dinar-
jev, da bi lahko zadružni dom do
kraja uredili in opremili. Brez dvo-
ma bo tu treba najti neko rešitev,
saj bi v zadružnem poslopju domo-
vale tudi druge družbene organiza-
cije, ki tudi nimajo primernih pro-
storov. V Laškem in Jurkloštru pa
zadrugi sploh nimata nobenih skla-
dišč za kmetijske pridelke. Zato je
i njihova prva naloga v naslednjem
eobdobju, zlasti pa v prihodnjem le-
tu, da si bosta zgradili, če ne že za-
družne domove, pa vsaj potrebna
skladišča in poslovne prostore.
Zanimivo je, da so zadruge v la-
ški občini, kljub tem težavam, v zad-
njem času svojo gospodarsko dejav-
nost pojačale. Tako je kooperacija
zajela mnogo širši krog kmetoval-
cev kot v prejšnjih letih. Pravijo, da
imajo za te spremembe največ za-
slug zadružni sveti vsake posamez-
ne zadruge. Tako so že doslej izpol-
nili plan kooperacije v rastli-iski pro-
izvodnji s 70 odstotki. Visoko so tu-
di dosegli plan za krm'ske rastline
(detelja in lucerna) in travništvo,
kar kaže, da kmetovalci posvečajo
vedno večjo pozornost živinoreji. Ko
smo govorili z upravniki zadrug,
smo ugotovili, da si vse tri zadruge
prizadevajo, da bi dvigni-le stalež ži-
vine. To je zlasti vzpodbudno, ker
vemo, da so lani te zadruge dajale
preveč poudarka odkupu živine in
so hkrati premalo skrbele za vzrejo
plemensike živine. To je seveda ne-
ugodno vplivalo na nadaljnje delo
in še sedaj čutijo posledice tedanje
nepravilne politike.        ^
Težave pa imajo s svinjerejo. Tu
je stanje precej slabše, in sicer pred-
vsem zaradi pomanjkanja dobrih
pasem plemeisikih svinj. Ta problem
je v zadnjem času začela reševati
laška zadruga tako, da je začela s
sistematičnim odkupovanjem ple-
menskih svinj.
Pozitivna pa je ugotoviitev, da
imajo vse zadruge v laški občini po-
goje za ustanovitev lastnih kmetij-
^ih obratov — ekonomij. Z uresni-
čitvijo te zamisli se bodo lahko kme-
tijske zadruge razvijale kot kmetij-
ske gospodarske organizacije, nji-
hov vpliv na individualna gospodar-
stva pa bo neprimerno večji. Velike
možnosti obstajajo tudi za razširja-
nje bodočih obratov kmetijskih za-
drug. Saj mnogi kmetovalci, kjer so
sinovi šli v mesto in se zaposlili v
industriji, želijo opustiti kmetova-
nje. Ko smo se o tem problemu po-
govarjali z upravnikom kmetijske
zadruge v Rimskih Toplicah, nam je
dejal, da na njihovem območju v ne-
katerih vaseh skoraj vsi kmetoval-
ci ponujajo zemljo. Tako na primer
v Belovem in še v nekaterih nase-
ljih. Tako stojijo pred kmetijskimi
zadrugami v laški občini v nasled-
njem obdobju velike naloge. Razen
njihove prizadevnosti pa bo brez
dvoma potrebna še temeljita pomoč
občinskega ljudsikega odbora in vseh
političnih organizacij. Saj je kme-
tijstvo za laško občino še vedno po-
memben gospodarski činitelj, ki ga
ne kaže zanemarjati. -mi
Uspel kmečki praznik
V SLOVENSKIH KONJICAH MLADI ROD NAPREDNIH
V nedeljo je bila v Sloveiskih Ko-
njicah velika kmečka svečanost. Po-
vod zanjo je bila proslava 10-letnice
obstoja kmetijisko-gospodarske šole,
katere nesporen uspeh je velik, saj
so ravno absolventi te šole veliko
pripomogli k naprednejšemu kmetij-
stvu; v občini. Kakor je ravnatelj
kmetijsko-gospodarske šole v svo-
jem jubilejnem referatu prav pouda-
ril, je precejšnja težava pritegniti
odraščajojo mladino znova v šolske
klopi, če je le-te enkrat že zapustila.
Toda v konjiškem primeru so poka-
zali izredno vzitrajnost ter zanima-
nje, saj je šola delovala deset let ne-
prelkinjeno, medtem ko so v drugih
krajih celjsikega okraja kaj rade usi-
hale. Mnogi med absolventi šole
dandanes že samostojno gospodari-
jo, sodelujejo in soodločajo v za-
družnih upravnih organih, se kot
Tudi tu je treba pohiteti
strokovno usposobljeni kmetovalci
bijejo za večje in boljše pridelke.
Vpliv mladih ljudi, ki so izšli iz ko-
njiške kmetijsko-gospodarske šole,
na okolico je pomemben, saj so za-
govorniki in poborniki novih oblik
in metod globoko uverjeni, da le
na osnovi zadružnega sodelovanja
kmetijstvo lahko uspešno napreduje.
Ob prazniku se je v Slov. Konji-
cah zibralo veliko ljudi. Na tej sve-
čanosti so sodelovale vse zadruge v
občini in z njimi vred mladina, šol-
ske zadruge itd. Obiskal jih je tudi
predsednik OZZ tov. Franjo Lubej
in pa politični ter gospodarski funk-
cionarji občine. Svečana proslava je
bila na dvorišču šole. Zelo lep je bil
pogled na zbrane slušatelje vseh de-
setih letnikov, ki so se na prireditvi
zbrali. Tu je govoril ravnatelj šole
tov. Jože Novak, za njim pa so go-
vorili še drugi politični, upravni in
gospodarski voditelji.
Po svečanosti se je zvrstila po-
vorka, ki je pokazala vse zvrsti kme-
tijskega poklica, zlasti pa nove, mo-
dernejše in naprednejše pridobitve.
Zelo močno je bila zastopana za-
družna mehanizacija, tako da je bil
pohod skupine ročnih koscev prej
simbol preteklosti kot sedanjosti, še
manj pa prihodnosti. Z zadružno
mladino je v povonki sodelovala tu-
di šolska mladina in Agrotehnika iz
Celja s svojimi izbranimi stroji.
Uporabo teh raz'ličnih strojev so
prikazali s praktično demonstracijo,
medtem ko so se krepki fantje po-
merili pri košnji na star način — <ia
roko. Povorko in demonstracijo si je
ogledalo vsaj 3000 Konjičanov in
vaščanov iz okoliških vasi.
J. K
ANICA SLAPNIK IZ VRBENSKE KMETIJSKE
SREDNJE SOLE PRIPOVEDUJE
ZAME POMENI TITO VSE
Na slavnostno zborovanje
ob sprejemu mladinskih šta-
fet v Žalcu je prva prišla
štafeta iz Zabukovce, katere
zadnje kilometre do cilja je
pretekla trojka iz vrbenske
srednje kmetijske šole. Med
postavnima fantoma nekoli-
ko drobnejše dekle — Anica
Slapnik, ki je med najboljši-
mi slušatelji lani ustanovlje-
ne šole, članica Zveze komu-
nistov, članica Centralnega
komiteja Ljudske mladine
Slovenije, drugače skromna
in vedra hči s pobočja parti-
zanske Menine planine.
»Zame pomeni Tito vse«, je
odgovorila na vprašanje, kaj
čuti in misli ob prazniku
predsednika Tita. In kakšna
je njena pripoved?
Rojena v številni družini
hribovske kmetije bi Anica
Slapnik bila eden izmed de-
dičev težkega in brezperspe/c-
tivnega življenja. S svojimi
sestrami in brati bi delila
usodo neprekinjenih življenj-
skih težkoč. Toda, ko je pa-
sla ovce in kravo po strmi
rebri in hodila uro in pol
daleč v šmartinsko šolo, je
bil zmagovit boj že končan.
Njena Menina planina je bi-
la zatočišče in bojno polje
partizanov. Nov čas ji je od-
prl možnosti, ki jih drugače
ne bi bilo. V Šmartnem so
zgradili novo šolo in odprli
osemletko, tako da je Anica
lahko dokončala popolno os-
novno šolo z lepim uspehom.
Pozneje se je sama izpopol-
njevala in si v vrstah mla-
dinske organizacije odprla
pogled v novo stvarnost. Bila
je med prvimi mladimi fanti
in dekleti, ki so pomladili
šmartinsko osnovno organi-
zacijo Zveze komunistov.
Da je možnost razvoja v
naši domovini dana vsakemu,
Anica Slapnik globoko čuti.
Ko pri devetnajstih letih ni
vedela ne kod ne kam, se ji
je priložnost sama ponudila.
V Vrbju so odprli srednjo
kmetijsko šolo. Dobila je šti-
pendijo kmetijske zadruge
Kalobje. Studija se je okle-
nila z vso vnemo, z vnemo
mladega človeka, ki ve, da je
od njega samega odvisno kaj
bo postal, koliko bo znal in
veljal. Anica je med najbolj-
šimi na šoli. Njene ocene so
odlične in prav dobre. Je ži-
vahna in dejavna, saj vodi
šolsko knjižnico, sodeluje v
njihovem časopisu, ukvarja
se s športom in se razvija v
dobro politično delavko. Cez
leto dni bo Anica kmetijski
tehnik. Morda bo takrat njen
cilj dosežen, morda še ne. Pot
ji je odprta do največjih
možnosti. Tudi na pobočjih
Menine planine so za vselej
prenehali časi, ko so se tam
ljudje rodili za trpljenje in
skrbi ...
Zato njene besede, da je
zanjo ime Tito vse, prav za
gotovo niso geslo, temveč
globoka resnica.
PRALNICE MORAJO BITI
koristne in rentabilne ustanove
Pred dnevi je bil v Celju sesta-
nek tajnikov Stanovanjskih skupno-
sti z območja Celja, temu sestanku
pa so kot gostje prisostvovali tudi
tovarišica Vinika Simoničeva in
predsedniki komisij za servisno de-
javnost. Na sestanku je tovarišica
Dana Vodebova prikazala vse pro-
bleme, ki zadevajo delovanje in ure-
ditev pralnih servisov v Celju. Med
drugim je poudarila predvsem, da
je treba v najkrajšem času določiti
v vseh pralnicah čas siprejemanja in
izdajanja perila, da stranke ne bo-
do zastonj hodile v servise in da že-
ne, zaposlene v pralnici, ki ni ves
dan obremenjena, ne bodo izgub-
ljale časa s čakanjem na morebitne
stranke.
Uvesti je treiba nadzor nad spre-
jemanjem perila. Najbolje bi bilo,
da žene priložijo listič s seznamom
perila im da ta listič pri prevzemu
opranega perila spet vzamejo. Tak
nadzor nad perilom pa bi bil kori-
sten tudi za servisne komisije, ki
bi tako mogle ugotoviti kakšnega
pranju se stranke servisnih pralnic
predvsem poslužujejo.
Stranke naj bi perilo zaznamova-
le (dobe se majhne številke, s kate-
rimi bi prinašalka zaznamovala
svoje perilo). Tako bi bilo najlaže
preprečiti morebitne zamenjave. Si-
cer pa bi lahko pralnice same to
vprašanje rešile s tem, da bi si
omislile mreže. V vsaki mreži bi se
pralo perilo ene stranke. Prav tako
bi temu deloma mogli odpomoči vo-
zički, ki se jih v zadnjem času po-
služujejo pralnice v Zagrebu. Na
vsak tak voziček naloži perica peri-
lo ene stranke, voziček pa je nare-
jen tako, da se prilega odprtinam v
pralnem srtroju in tako spremlja pe-
rilo od predpranja do sušenja. Pri
tem pa je delo ženi zelo olajšano,
ker ji perila ni treba prenašati in
vzdigova4i. Tovarišica Vodebova je
poudarila tudi koristnost dostave
perila na dom.
Naloga komisij za servisno dejav-
nost pa bo, da bodo določile, kaj
naj perejo pralni servisi. Po izkuš-
njah žena, zaposlenih v pra'lnicah,
bo tu potrebna temeljita prevzgoja
strank. Bržkone bo v kratkem času
spremenjena tudi tarifa za pranje.
Za pranje belega perila bodo stran-
ke plačevale še vedno od kilogra-
mov, medtem ko bodo pranje bar-
vastega perila plačevale od kosa, ker
se mora to perilo prati posamič.
Teže rešljive naloge, ki jih je po-
stavila tovarišica Vodebova, pa so
ureditev ločenih prostorov za uma-
zano in čisto perilo, preskrba teht-
nic, da bi enkrat za vselej prene-
halo negodovanje gospodinj, uredi-
tev sušilnic in združitev pralnih ser-
visov. Vse pralnice v Celju razen
servisov v Ključavničarski in v Mal-
gajevi ulici niso polno obremenjene,
medtem ko zlasti servis v Ključav-
ničarski ulici komaj zmaguje delo in
to tako, da obratuje od petih zjutraj
do 22. ure zvečer. Zato je stroj pre-
obremenjen- (po šestih pranjih mo-
ra stroj obstati! — stroj v pralnici
v Ključavničarski ulici pa opravlja
tudi deset pranj zapored) in je pogo-
sto pokvarjen. Združitev pralnic bi
zagotovila rentabilnost teh ustanov
obenem pa bi v servisih zaposlene
žene prišle do osemurnega delavni-
ka. Tu predstavljajo seveda glavno
oviro prostori, saj bi poleg take
pralnice morala biti tudi sušilnica.
Tovarišica Vodebova je ob koncu
predlagala še ureditev pralnice na
Dolgem polju, ki deluje sedaj res v
nemogočih pogojih in poudarila
prednost pralnega servisa, ki bi bil
v neposredni bližini stolpnice na
Otoku, saj ima ta centralno kurja-
vo, torej urejeno kotlarno, ki bi
oskrbovala tudi servis s paro.
Za izboljšanje dela v pralnicah,
da bodo te ustanove res koristne in
rentabilne, mora skHbeti vsa skup-
nost. Na tem sestanku je bilo po-
udarjeno, da bi pri izboljšanju raz-
mer lahko ogromno vplivale žene, ki
se servisnih ustanov poslužujejo.
Zavod za pospeševanje gospodinj-
stva, ki stalno bdi nad dejavnostjo
uslužnostnih ustanov, pa je tudi to-
krat ponudil vso svojo pomoč.
O.
NASVETI
Ribjim in divjačinskim juham dodamo
pred serviranjem nekaj žlic vina. Moč-
na goveja juha je še boljša, če ji do-
damo žličko konjaka, juhi iz osvenih kos-
niičev pa dodamo pred serviranjem dve
žlici belega vina in košček surovega
masla. Zelenjadnim in ragou juham do-
damo nekaj žlic smetane, v katero srna
pred tem žvrkljali rumenjak.
Steklenico od mleka operemo najprej
v mrzli, nato v topli vodi.
Steklene zamaške, ki jih težko odpi-
ramo, natremo z oljem.
Čitajte Celjski tednik
Plesnive madeže na vlažnih stenah in
na tapetah očistimo, če jih premažemo
s čopičem s 50 % raztopino solne kis-
line.
Metle in krtar^< potem, ko jih operemo
v topli vodi, izperemo dobro v mrzli,
da postanejo spet trde in prožne.
SCETKE...
Le malokatera žena ve. da »ta njeno
zdravje in zunanji izgled v mnogočem
odvisni od redne uporabe vrste ščetk.
Močna ščetka, s katero si naj vsaka
žena večkrat na dan pošteno prekrtaži
lase, da bodo ob takšni negi dobili lesk
in postali voljnejši.
Umivalne ščetke za kopanje, za roke
in dve zobni krtački so nujni pripomoč-
ki za higieno.
Dve ščetki za suho masaža telesa npo-
rnbljamo za poživitev krvnega obtoka.
Sčl^tka za nego obrvi in trepalnic ter
posebna, zelo mehka ščetka, s katero po
šminkanju odstranimo odvečni puder,
so nnjne kozmetične potrebščine.
Druga redna letna skupščina
združenja
knjigovodij LRS
V soboto je bila v veliki dvorani Narodnega doma II. redna letna
skupščina Združenja knjigovodij LRS, ki so ji poleg republiških delega-
tov prisostvovali še državni sekretar za finance JVIATIJA MALE2IC,
podpredsednik Zveze knjigovodij Jugoslavije JVIATO TRGOVCIC, za-
stopniki Združenja knjigovodij LR Srbije, Hrvatske, Bosne in Herce-
govine in drugi.
Združenje knjigovodij LRS je
kljub temu, da obstaja šele dve leti,
doseglo vidne rezultate tako v okre-
pitvi organizacijske strukture kakor
v aktivizaciji članstva. Medtem ko
je do prve letne skupščine štelo
2091 članov, se je v razdobju do
druge skupščine število članstva
podvojilo in šteje sedaj 4591 članov.
Cilj združenja je spričo nenehnih
razvojnih sprememb našega gospo-
darskega sistema v skupnem reše-
vanju vseh knjigovodskih proble-
mov, pa prav tako v postavitvi moč-
ne in enotne organizacije, katere
delo mora slediti enemu samemu
programu — programu ZKJ. S tem
v zvezi se pred knjigovodje ne po-
stavljajo zgolj naloge podjetij, v
katerih so zaposleni, marveč morajo
ti najti svoje mesto v družbi kot
javni družbeni delavci, skrbeti za
afirmacijo knjigovodstva in za to,
da bodo vselej in povsod prikazo-
vali dejansko stanje podjetij, s či-
mer bodo koristili predvsem skup-
nosti. Zato bo potrebno še tesnejše
sodelovanje združenja in društev
knjigovodij z ljudsko oblastjo na
področju finančno ekonomske pro-
blematike, pa prav tako, s seminarji
in tečaji še naprej strokovno uspo-
sabljati zlasti mlajše člane, kakor
tudi skrbeti za medsebojne stike
društev in za razvoj društvene de-
javnosti.
Da bi vse te obsežne naloge, ki
stojijo pred združenjem, čim popol-
neje uresničili, bo upravni odbor še
naprej stremel za tem, da bi v posa-
mezne komisije pritegnili čim več
članov, ki bodo aktivno sodelovali
pri delu organizacije ter s tem pri-
spevali svoj delež Zvezi knjigovodij
Jugoslavije.
V tem smislu so vsi gosti, med
katerimi je govoril tudi državni
sekretar za finance Matija Maležič
o vlogi knjigovodij v javnem življe-
nju ter o nalogah pri utrjevanju
družbenega upravljanja, naglasili
potrebo po sodelovanju Združenja
knjigovodij LRS v Zvezi knjigovo-
dij Jugoslavije ter mu dali visoka
priznanja.
PETER ŠPRAJC - novi predsednik
šoštanjske občine
Pod vodstvom .podpredsednika
Antona Močilnika je bila pred krat-
kim redna seja obeh zborov občin-
skega ljudskega odbora v Šoštanju.
Na njej so med drugim izvolili za
novega predsednika ljudskega od-
bora tovariša PETRA ŠPRAJCA.
V nadaljevanju zasedanja so spre-
jeli rebalans investicijskih izdatkov.
Tako so na račun nekaterih drugih
dejavnosti povečali investicije za
potrebe gostinstva, oziroma turiz-ma.
Prav tako so se zedinili za prispe-
vek občine pri gradnji velenjske
šole. V razpravi so sprejeli še sklep,
da bo morala tako občina, kot go-
spodarske organizacije posvetiti več
pozornosti in zato nameniti večja
sredstva za gradnjo stanovanj za
bivše borce NOB.
Ob zaključku seje so sprejeli od-
poved upravnika zdravstvenega do-
ma v Velenju dr. Stojana Cergola
in imenovali na to mesto za vršilca
dolžnosti dr. Fijavža.
Spored prireditev v Celju
v počastitev Dneva miadosti
Nedelja, 22 maja
ob 10 koncerti godb na pihala.
Ponedeljek, 23. maja
ob 16 turnir kluba za konjski šport ob Mariborski 154.
Torek, 24. maja
ob 17 povorka mladosti po celjskih ulicah.
ob 17,30 telovadna akadenaija na telovadišču za drugo
osnovno šolo ob Kersnikovi ulici.
Sreda, 25. maja
ob 15 letalski miting v Levcu.
ob 20 slavnostna proslava dneva mladosti v veliki dvo-
rani Narodnega doma.
Začel se je mladinski pevski festival
v prostorih JVlestnega muzeja v
Celju je bila včeraj popoldne ob
petih slavnostna otvoritev razstave
mladinske glasbene literature in de-
javnosti mladinskih pevskih zborov
pred, med in po vojni. S tem do-
godkom so se začele tudi prireditve
mladinskega pevskega festivala v
Celju, ki bodo trajale do nedelje
22. maja.
Otvoritve razstave so se udeležili
najvidnejši   predstavniki   javnega,
političnega in kulturnega življenja
celjskega mesta in njegovega okra-
ja. iVled gosti so bili tudi mnogi
glasbeni delavci iz Ljubljane in dru-
god. Slavnostni govor o pomenu
mladinskega pevskega festivala, pa
tudi o namenu razstave je imel
predsednik prireditvenega odbora
tovariš Andrej Svetek.
Razstava bo odprta danes, jutri
in v nedeljo od devete do šestnajste
ure.
Priložnostni poštni žig
Okrajni svet Svobod v Celju prireja
Mladinski pevski festival, na katerem
bodo nastopali najboljši mladinski zbori
iz vseh okrajev Slovenije, iz vseh brat-
skih republik, zbori narodnih manjšin
ter mladinski zbori iz Trsta in Koroške.
Tako bo festival mogočna manifestacija
mladinske kulture,-namenjena rojstnemu
dnevu Maršala Tita, ki bo mogočno od-
jeknila po vsej državi, saj je ta prire-
ditev prva te vrste v državi. Da bi dali
prireditelji Mladinskemu festivalu tudi
viden zunanji poudarek, so prosili Ge-
neralno direkcijo za PTT v Beogradu,
da bi odobrila uporabo priložnostnega
poštnega žiga.
Generalna direkcija za PTT je odo-
brila priložnostni poštni žig, ki gg bo
uporabljala pošta Celje 20., 21., 22. in
23. maja 1960.
Filatelistično društvo PTT Slovenije v
Ljubljani bo izdelalo spominski ovitek
številka 16. Ovitki bodo frankirani z 20
dinarsko znamko iz Serije Olimpiada
1960.
VSI iV\LADINCI V PROSVETNEJW
DRUŠTVU
V zadnjem času so močno zaži-
vele mladinske organizacije v šent-
jursiki občini. Aktive so ustanovili
tudi v najbolj oddaljenih krajih.
Zdaj imajo v 14 organizacijah nad
700 članov. Najm'očnejše organiza-
cije so v šentjurskih podjetjih; naj-
bolj delavna pa sta aktiva na Po-
nikvi in v podjetju »Alpos«. Mla-
dinski aktiv so lani ustanovili tudi
na šentjurski osnovni šoli.
Precejšnje težave povzroča pro-
blem, kako nuditi mladini zdravo in
koristno razvedrilo. Najbolje so to
vprašanje rešili na Ponikvi, kjer so
se vsi člani mladinske organizacije
vključili v prosvetno društvo ter v
aktiv mladih zadružnikov.      K- S.
Prvič udarni
Druga celjska mladinska de-
lovna brigada »Cvetke Jerinove«,
ki dela na avtomobilski cesti
»Bratstva in enotnosti« v Klisuri,
je bila proglašena za prvič udar-
no. Brigada dosega lepe uspehe
posebno na delovišču in so pov-
prečno dosegali normo za 151 %
Brigada se bo udeležila tudi festi-
vala brigadirjev v Leskovcu. Zelo
razvito je tudi notranje življenje
v brigadi.
bš
Občni zbor upokojencev Kozje
V Kozjem so pred dnevi zborova-
li upokojenci iz Kozjega, Buč in Pil-
štanja. Udeležba ni bila popolna,
kar kaže, da se nekateri člani še
vedno ne zavedajo, da podružnica
skrbi za vse in da bo delo lahko
boljše le, če bodo sodelovali vsi. Po
poročilu predsednika upravnega in
nadzornega odbora ter po poročilu
blagajnika je bil na željo vseh stari
odbor spet potrjen, za predsednika
pa so izvolili tovariša Speča. Na
občnem zboru so isi začrtali tudi bo-
doče delo.
NOV DELAVSKI SVET
VELENJSKIH RUDARJEV
Enajsitega maja so v rudniku
lignita Velenje izvolili nov delavski
svet, ki šteje 70 članov. V njem je
precej mladih ljudi. Volišča so od-
prli že ob petih zjutraj; vsa so bila
lepo Okrašena. V. S.
ClTAJTE
CELJSKI TEDNIK
Za dan mladosti v šoštanjsici občini
v vsej Šoštanjski občini so pridno
zaključili priprave na praznovanje
dneva mladosti. Posebno lepo bodo
ta dan počastili v Velenju. Tam bo-
do za dan mladosti odprli novo šo-
lo. Le-ta bo imela 16 učilnic, telo-
vadnico, dvorano za prireditve in
upravne prostore. Vsi prostori bodo
ozvočeni.
V počastitev dneva mladosti so že
imeli lepo slavje na Paškem Koz-
jaku, prav tako pa tudi koncert pev-
skih zborov obeh osnovnih šol v Ve-
lenju. Nocoj pa bo še oddaja — po-
kaži, kaj znaš. Naslednje dni bo še
več takih, tekmovanj v športnih igral
atletiki nadalje bodo uprizorili
pravljično igrico »Čarobne gosli«,
lutkovno predstavo »Kekec z gora«,
imeli akademijo otroškega vrtca v
Velenju in nazadnje tekmovanje v
šahu.
Novo šolo v Velenju bodo odprli
25. maja; imenovali jo bodo po
prvoborcu Mihi Pintarju-Toledu.
Več prireditev v počastitev dneva
mladosti pa bodo imeli tudi v Šo-
štanju. V. S.
OBISK iz Centralnega komiteja
Ljudske mladine
Ta teden je obiskala skupina
članov Centralnega komiteja
Ljudsike mladine Slovenije celj-
ski okraj. Sluipina, ki jo je vodil
član predsedstva CK LMS Božo
Jurak, je obiskala celjsko, mo-
zirsko in žalsko ol>čino. Skupina
si je ogledala delo aktivov na šo-
lah, predvsem so se zanimali za
šolske zadruge, obiskali so tudi
nekaj aktivov mladih zadružni-
kov, ter nekaj tovarniških akti-
vov Ljudske mladine. Skupina se
je zanimala predvsem za sistem
dela posameznih aktivov, kakor
tudi občinskih komitejev Ljudsike
mladine.
Tudi letos tabor
v MedvejI
Na seji okrajnega odbora počit-
niške zveze v Celju so sklenili, da
bo tudi letos tabor zveze v Med-
veji. Redno delo v njem se bo za-
čelo prvega julija. Tabor bo lahko
hkrati sprejel 120 članov. Sicer pa
bodo tabor z weekend hišicami od-
prli že prvega junija za udeležence
najrazličnejših izletov in podobno.
Okrajni odbor počitniške zveze bo
izdal tudi zbornik.
Med občinskimi odbori počitniške
zveze je najbolj aktiven šoštanjski.
Tu nameravajo sporazumno z občin-
skim komitejem LMS odpreti lep
sprejemni turistični center v vili
Gutenbihel. V. S.
KOPALI SE BOMO
V soboto zvečer bo na celjskem
bazenu otvoritev letošnje »ko-
palne« sezone. Kljub temu, da
smo se še prejšnji teden s pre-
cejšnjim nezaupanjem ozirali v
nebo, pa danes že lahko verja-
memo, da se bodo v nedeljo na
bazenu lahko sončili, če ne tudi
kopali, prvi  navdušeni kopalci.
Ce bo vreme tako kot je bilo te
dni, bo voda imela okoli ZO« C.
Na svoj račun pa bodo prišli tudi
plesalci, kajti odslej ibo na ba-
zenu vsako soboto [n nedeljo ples,
kar je za Celje, kjer ni nikjer
plesa na prostem, velika prido-
bitev. Vrt je preurejen in še ga
bodo podaljšalli, da bo lahko spre-
jel več sto ljudi.
Zdaj pa še nekaj o kopališču.
Cene bodo iste kot lansko leto;
prav tako bodo uvedli sezonske
karte, ki pa se lani med Celjani
niso dobro uveljavile. 15. junija
pa bodo v bazenu začele delati
čistilne naprave (filter Mibis, ki
ga je konstruiral ing. Bloudek).
Filter je prvi i>oskus v Jugoslaviji
in je zato tembolj zanimiv. Sred-
stva je zagotovila občina.
ZA2IVEL JE DELAVSKI KLUB
Življenje v delavskem klubu v Ve-
lenju postaja vse bolj živahno. Vsak
večer se tam zbere lepo število lju-
di ob televizijskem sprejemniku.
Poleg nedavnega recitacijskega ve-
čera je pred dnevi nastopil tudi jazz
ansambel domače Svobode. Tudi si-
cer je kulturno življenje v Velenju
razgibano. V. S
VASE VRSTICE
CESTARJI IZ OBSOTEUA
Pred 1. majem smo se cestarji iz
Obsotelja dogovorili, da tudi letos
ne bomo prekinili tradicije in bomo
uredili cestarske odseke. Tako se šo-
ferji ne bodo več toliko jezili nad
cestarji in trdili, da šo oni krivi, ker
je cesta tako jamasta. Obsoteljski
cestarji so dela^li tri mesece in tako
uredili vsak svoj 3500 metrov dolg
odsek ceste. Malce pa smo bili raz-
očarani, ker po končanem delu ni-
smo idobili nobene aagrade. Meni-
mo, da to ni povsem pravilno.
Cestar Janez
Teletina samo za člane sindikata?
v soboto v mesnici »Pri magi-
stratu« v Celju:
Stranka: »Dajte mi prosim, kilo-
gram takega mesa, kj ste ga prav-
kar zavili v papir!«
Mesar: »Kakšnega mesa?«
Stranka: »Telečjega vendar!«
Mesar: »Je samo za člane sindi-
kata. Drugim ga dajemo le, če kaj
ostane!«
Komentar: Ko sem mesarja opo-
z<M-il, da se mi to ne zdi prav, ml je
rekel, da ima tak nalog Itd. Zdaj bi
rad vedel, če je to res in ali se ni
morda za tem skrivalo nekaj druge-
ga, če si ni morda mesar vse sku-
paj sam izmislil. Menim pa, da bi
morali vodilni uslužbenci v podjetju
in sindikalna podružnica izkorenini-
ti podobne pojave v naših mesnicah
in tako obvarovati uslužbence ne-
potrebnih rdečic.
In še nekaj. Večkrat sem v mesttl-
ci »Pri magistratu« moledoval O
telečje kosti za juho (da ne bo pO'
mote — za kosti, ne za meso),
jih nisem dobil, kljub temu, da so
nekateri izbranci dobili ne le kosti-
temveč tudi meso.
Potrošnik — tuši čl«*
sindikata
Vabimo poverjenike
Prešernove družbe
ki še niso poslali zaključnega poro-
čila o številu članov in naročnikov
na doplačilne knjige ter barvne re-
produkcije umetniških slik, da to ta-
koj store. Od tega je odvisna dolo-
čitev naklade in pravočasen izid
zbirk. Z zaključnim poročilom po-
šljite tudi nerazdeljene srečke, ker
bo žrebanje nepreklicno 3 junija, ob
16. uri v prostorih uprave v Ljub-
ljani. Kdor do žrebanja srečk ne bo
vrnil, bomo smatrali, da je pridobil
toliko članov, kolikor je prejel srečk.
Zbiranje naročnikov na vse naše
izdaje ali pa samo na knjižno zbir-
ko žepnih romanov »Ljudska knjiga«
in revijo Obzornik ^a traja seveda
dalje. Novi naročniki iahko še dobe
vse letošnje številke revije Obzor-
nik In rom&BC Ljudske knjige.
Tajništvo
Koncert Kunejevega mladinskega zbora
Ob petnajsti obletnici STojega obstoja
je nastopil pred dnevi t Celja Knnejev
mešani pevski zbor >Svoboda< celjske
gimnazije pred polno koncertno dvorano
■ celovečernim programom, čijar izved-
ba je žela spontano priznanje. Sprioo
velikih kvalitet tega pevskega sestava
je prav, če se mimogrede spomnimo tudi
ogromnega truda, ki ga vlaga dirigent že
celih petnajst let v zbor stalno doteka-
jočih, še neizoblikovanih mladih grl, da
je dosegel ono popolnost, ki jo je z raz-
položljivim materialom sploh mogoče do-
seči. Mladinski zbori so izpostavljeni
nenehnemu odtekanja izvežbanih moči
in dotoka pevcev, s katerimi je treba
začeti delati znova, a kljnb temu je
kvaliteta tega pevskega zbora rasla iz
leta v leto, kajti rasle so ustvarjalne
sposobnosti dirigenta, ki razpolaga da-
■es z redkim znanjem.
Ker je imel koncert namen, proslaviti
15-letnico osvoboditve, je bil tudi pro-
gram sestavljen tako, d« je bilo težišče
■a revolucionarnih in borbenih pesmih,
lačenši z znano koračnico >Hej brigade«,
ki je v Mihelčičevi harmonizaciji neko-
liko pridobila na svežini, dirigent ji je
pa dal blesk virtaozne izvedbe, pri ka-
teri so prišle do izraza kvalitete zbora:
•bsolntna  disciplimiranMt  ia   abraaost
glasov, jasna izgovarjava in vsebinsko
akcentiranje besedila.
Ves prvi del programa, poln pietete
do velikih dni, pomeni eno samo veliko
bitko dirigenta, da bi dal skladbam bolj
zgodovinsl^e vrednosti kot koncertni
blesk, tako da je marsikatera, sicer po-
vprečna skladba, ustvarila močan vtis
z izpiljenostjo in zavzetostjo izvedbe.
S spretno skonstruirano dinamiko je na
primer skladba Jakoba Šegule izzvenela
kar mogočno, a mnogo efektneje napi-
sana »Mitraljeza« Natka Devdiča, po
teksta Vladimira Nazora, je neverjetno
zablestela v izvedbi, ki je izčrpala vse
ritmične in zvočne posebnosti skladbe.
Ob tako izvrstni pripravljenosti Kune-
jevega mladinskega pevskega zbora je
pomenila IX. rukovet Stevana Mokranj-
ca doživetje, po katerem napetost ni več
popustila. Seriozno izklesana, s pravim
občutkom za ravnotežje vseh gradbenih
delov, je dvignila ta umetnina poslu-
šalca v one sfere umetniškega doživlja-
nja, ki so povprečnim zborom popolno-
ma nedosegljive in neznane. Mestoma
se v tej skladbi ubrano vodeni glasovi
tlijeje in dobijo ono polnoto občutja,
ki je lastna le a capella kompozicijam.
Ob aspelem koncertu obžalujem le, da
Bi vseboval niti »ae skladbe slovenskih
klasikov mladinske zborovske glasbe.
TRGOVSKO PODJETJE »CENTER« CELJE
uvaja v samopostrežni trgovini ob nedeljah dežurno službo od
8. do 12. ure. — Se priporočamo, ter Vas pričakujemo.
Celjski trg
Krompir 20 (25—55), stara čebula 110—12«
(120—300), nova čebula 80 (80), česen 110
(150-200), solata 98-200 (150-200), špi-
nača 80-90 (80-150). radič - 150-180),
peteršilj HO (100-200), zelena - (150),
por 40 ( 50—80), korenjček 60—160 (80—90),
korenje — (60). hren — (150—200), red-
kvica 80 (80-100), grah 146 (-), suhe
gobe — (1500), pomaranče 190 (—), ba-
nane 2?0 (—). jabolka 80 (60—90), mleko
— (36), smetana - (240). skuta - (160),
maslo - (520-680), jajca 18 (15-18),
visok fižol 115 (90—150). nizek fižol 100
(60—90), ohrovt 80—100 (—), češnje
140-160 (-), jagode 300 (-).
Videti je, da se stanje na trgu močno
izboljšuje, v preteklem tednu smo lahko
dobili že precej solate, ki ji je tudi
cena moc^io padla, zato pa so cene po-
skočile pri korenju in peteršilju. Ven-
dar je trg dobro preskrbljen, še vedno
pa primanjkuje mleka, mlečnih izdel-
kov, jajc in perutnine.
Gibanje prebivalstva
v času od 7. do 14. maja 1960 je bilo
rojenih: 32 dečkov in 29 deklic.
Poročili so se:
Leopold Drame, ključavničar in Sava
Mastnak, natakarica, oba iz Celja. Janez
Gričar, ključavničar iz Gorenja in Eli-
zabeta Streicher, knjigovodkinja iz Ce-
lja. Jožef Korent, strojni tehnik in Ka-
rolina Mužič, knjigovodkinja, oba iz
Celja. Daniel Mam, klepar iz Pondora
in Jožefa Marovt, administratorka iz Pa-
riželj. Marijan Petelinšek, strojni teh-
nik in Silvestra Lopan-Kveder, tehnični
risar, oba iz Celja. Roman Dobrišek,
avtomehanikar in Albina Jelen, delavka,
oba iz Celja. Vincenc Drozg, upokojenec
in Frančiška Cvelbar, gospodinja, oba
iz Celja. Vinko Osolnik, delavec in An-
tonija Dvoršak, delavka, oba iz Celja.
Umrli:
Vincenc Flis, kmetovalec iz Podloga,
star 74 let. Štefan Kovač, kmetovalec
iz Zibike, star 33 let. Anton Brilej, pre-
vžitkar iz Starega irga, star 64 let.
Ivan Pratneker, socialni podpiranec iz
Celja, star 72 let. Anton Škrlep, otrok
iz Velenja, star 7 let. Anton Kajtna,
kmetovalec dz Celja, star 84 let. Venče-
slav Kozorok, elektromonter iz Radeč,
star 54 let.
Kronika nesreč
Anton Fajs iz Pijevcev pri Šmarju je
padel s kolesom, si pretresel možgane
in poškodoval nogo. — Suzana Gorenšek
iz Višnje vasi pri Vojniku si je pri pad-
cu s kolesom poškodovala glavo.
KOLESAR JE PODRL
Terezijo   Podgornik  v  Aškerčevi   ulici.
Poškodovala si je glavo.
PRI SEKANJU DRV
se je s sekiro vsekal v nogo Marija«
Antolinc iz Loga pri Rogatcu.
NESREČEN PADEC
Marija Vodišek iz Muzejskega trga je
padla s kolesom in si zlomila obe nogi.
NA RAZBITI ŠIPI
na vratih si je razrezal roko Franc Be-
lak iz Zadobrove pri Škofji vasi.
PREDSTAVLJAMO VAM
Anico Zupane
Zakaj ravno njo? Ce vam
izdamo datum njenega roj-
stva, hoste takoj našli odgo-
vor na to vprašanje. Torej —
rojena je 25. maja 1945. leta,
rojena na dan Mladosti in
hkrati v letu naše osvobo-
ditve. Povabili smo jo v
uredništvo, ker je od petih,
ki so bili rojeni v Celju prav
takrat, le še Anica v našem
mestu.
Anica hodi na III. osem-
letko in jo bo letos zaklju-
čila. Ko smo jo vprašali, kam
namerava prihodnje leto, je
malo v zadregi povedala, da
se še ni odločila, da bi pa
najraje šla kar v službo. Ani-
ca stanuje s starši in bratcem
v Zagradu že enajst let, prej
pa so nekaj časa živeli na
Polulah. Toliko o njenih
osebnih podatkih. Zdaj pa še
to, za kaj se najbolj zanima?
Kot vsi mladi ljudje rada
hodi v kino, gledališče, rada
bere, vendar je potožila, da
za to ni dovolj časa. 29. no-
vembra pa je bila sprejeta
tudi v organizacijo Ljudske
mladine. Pa še to — sode-
luje v matematičnem krož-
ku, ker ji matematika dela
preglavice. Radovedno smo
jo vprašali, če se v zvezi s
svojim rojstnim dnevom spo-
minja tudi kakšnega poseb-
nega doživetja. Povedala je,
da so pred leti sošolci in so-
šolke po vseh tablah napi-
sali datum njenega rojstva,
ker se jim je zdel pomem-
ben. Ona pa se tega ni za-
vedla vse do takrat, ko je
dobila naše pismo, v katerem
smo jo prosili za razgovor.
Mislim, da lahko Anici
zdaj želimo le še vso srečo
ob njenem dnevu in lepo
praznovanje Dneva mladosti.
CELJSKI TEDNIK — Stev. 20 — 20. maja 1960
7
v nedeljo odločitev
BRANIK ali KLADIVAR?
Bolj ko se bližamo koncu prven-
stvenega tekmovanja v slovenski
conski ligi, bolj je položaj zapleten
in napet. To še posebej velja za sam
vrh, za katerega se potegujeta ma-
riborski Branik in celjslki Kladivar.
po zmagah obeh moštev prejšnjo ne-
deljo (Branik — Ilirija 4:1 in Kla-
divar — Nova Gorica 2:0), je v vod-
stvu še zmeraj Branik z 31. točka-
mi, tesno za njim pa je Kladivar s
30. točkami.
Kot pravijo strokovnjaki, bo od-
ločitev o letošnjem slovenskem pr-
vaku in s tem o udeležencu za kva-
lifikacije v drugo zvezno ligo padla
v nedeljo, 22. maja v Celju, ko se
bosta na Glaziji srečala oba rivala.
To bo prav gotovo tekma sezone!
Obe moštvi se za ta boj resno pri-
pravljata; z njima pa tudi navijači.
Iz Maribora jih bo menda prišlo cel
vlak. upajmo, da tudi Celjani ne bo-
do zatajili in da bodo z živahnim
bodrenjem podprli domačega ligaša
v borbi za odločilne točke.
Kdo bo zmagal? Odgovor naj da
tekma sama! Sicer pa Braniku zado-
stuje že neodločen izid, medtem ko
mora Kladivar pobrati ves izkupi-
ček. Za obe moštvi pa velja ^e to,
da do konca teikmovanja ne smeta
izgubiti nobene tekme. Kladivar igra
še v Ljubljani z istoimenskim mo-
štvom ter doma s kranjskim Trigla-
vom. Branika pa čaka srečanje s
Krimom v Mariboru in potovanje v
Izolo.
V nedeljski tekmi z Novo Gorico
je Kladivarja spremljala prava boj-
na sreča. Domačini so bili boljši in
ves čas zaman oblegali celjska vra-
ta. Pa še nekaj — v celoti so stre-
ljali enajst kotov, Kladivar pa sa-
mo enega! Ne glede na to premoč,
so zmagali Celjani. Prvi gol je do-
segel Sega, drugi pa je padel po
»zaslugi« domačega igralca. Tako
je bila usoda Nove Gorice z izgub-
ljeno tekmo 2:0 zapečatena.
Šega v akciji
CELJE ALI OLIMP?
Prvenstvene tekme celjske nogometne
podzveze se še nadalje odvijajo v zna-
menju dvoboja med nogometaši Olimpa
in Celja. Tudi preteklo kolo ni prineslo
odločitve. Oba favorita za najboljše me-
sto sta visoko premagala svoja nasprot-
nika. Zato bomo na končno odločitev
morali počakati do zadnjega kola, ko
se bosta srečala Olimp in Celje v Ga-
berju. Velenjski Rudar je v Rogaški
Slatirei zanesljivo zmagal in se tako
utrdil na tretjem mestu.
Rezultati Celje : Šoštanj 9:0, Olimp :
Konjice 8:0, Kladivar : Kovinar 4:3, Ru-
dar : Edinstvo 3:0.
Rezultati mladinskih tekem: Celje :
Šoštanj 4:0, Olimp : Konjice 3:0, Kla-
divar : Kovinar 3:0 in Rudar : Edin-
stvo 2:1.
Stanje na tabeli: CLANl. Celje 22,
Olimp 18 in tekmo manj, Rudar 12,
Edinstvo 10, Šoštanj 6, Kovinar i in
Konjice brez točke. MLADINCI. Kla-
divar 22, Olimp 18, Celje 17, Rudar 14,
Kovinar 9, Šoštanj? Edinstvo 6 in Ko-
njice 1 točko.
Za AD Kladivarja
dve prvi
mesti
v nedeljo se je začela prvenstve-
na sezona tudi za atlete. Tako so
mlajši in starejši mladinci ter mla-
dinke startali v prvem kolu zvezne
atletske lige.
Prvi start v letošnji sezoni je po-
kazal, da so bile priprave na tekmo-
vanje solidno izvršene. To še pose-
bej velja za mladinke Kladivarja, ki
s precejšnjo prednostjo zavzemajo
prvo mesto na državni lestvici. Bolj
trdo pa je šlo mlajšim mladincem,
ki so se na domačih tleh spoprijeli
z najresnejšim pretendentom za
prvo mesto — zagrebško Mladostjo.
Starejši mladinci Kladivarja so to-
Arat pristali na drugem mestu.
Lestvica ekip po prvem kolu izgle-
da takole: starejši mladinci: Ljub-
ljana 18.909, Kladivar 18.131, Crve-
na zvezda 18.105, Partizan (Beo-
grad) 17.795, Mladost 17.793, Voj-
vodina 16.981, Dinamo 15.399, Ru-
dar 15.040 itd.
Mlajši mladinci: Kladivar 15.809.
Mladost 15.188, Branik 14.255, Di-
namo 13.894, Sloboda 12.863, Kar-
lovac 12.251, Partizan (Žalec) 11.782
itd. '
Mladinke: Kladivar 12.336, Slobo-
da 11.804, Špartak 10.946, Mladost
10.409 itd.
V prvem kolu smo imeli tudi v
Celju zanimiv atletski miting, saj so
se, kot kažejo številke, srečala naj-
boljša moštva mlajših mladincev in
mladink. Medtem, ko so mladinke
premočno odločile dvoboj v svojo
korist, (od desetih disciplin so po-
brale kar sedem prvih mest), pa so
mlajši tekmovalci Kladivarja in Mla-
dosti dosegli po pet zmag; dve sta
pripadali atletom Dinama, Največji
uspeh je zabeležil Vravnik, ki je v
metu diska postavil z rezultatom
50.38 metra nov slovenski mladinski
rekord.
Plezalna šola v Celju
Alpinistični odsek pri planinskem
društvu v Celju organizira v letoš-
nji spomladanski sezoni prvo plezal-
no šolo, v katero vabi vse mlade
ljubitelje gora. Plezalno šolo bosta
vodila inž. Ivo Reya in Elč Prezelj.
Pod njunim strokovnim vodstvom
se bodo mladi udeleženci v približ-
no enem mesecu seznanili z osnova-
mi plezanja v kopni skali. Šolo pa
bodo zaključili konec junija z dvo-
dnevnim alpinističnim tečajem na
Okrešlju v Savinjskih alpah.
KRATKE ŠAHOVSKE
NA OKRAJNEM šahovskem prven-
stvu za Titov pokal je v finalu zmagala
prva ekipa celjskega ŠK, ki je prema-
gala ŠK Žalec 4:0. V zmagovalni ekipi
so bili: Oder, Janežič, Bervar in Pešec.
V FINALU republiškega šahovskega
prvenstva je celjska ekipa po nesreč-
nem žrebu že v prvem kolu naletela na
močno ekipo LSK II in izgubila 3:1. Toč-
ko za Celje sta priborila Oder in inž.
Vrbovec.
ŠAHISTI gimnazije, ki so letos poka-
zali največjo dejavnost v Celju, bodo
igrali prihodnji teden z moštvom raven-
ske gimnazije.
-tv
Tovairna emajlirane posode,
Celje
POZIVA
vse delavce in uslužbence,
katerim je delovno razmerje
prenehalo, a imajo pravico
do udeležbe pri dokončni raz-
delitvi dela osebnega dohod-
ka nad tarifno postavko za
leto 1959, ki se deli po za-
ključnem računa, da se zgla-
sijo tekom treh mesecev od
dneva te objave pri podjetju
radi uveljavljanja svoje mo-
rebitne pravice do tega dela
osebnega dohodka.
Uredništvo: Celje, Titov trg 3 —
poštni predal 16 — telefon 25-23
in 24-25 — uprava: Celje, Trg
V. kongresa 3 — poštni predal 152
— telefon 23-75 in 20-89 — Tekoči
račun pri Komunalni banki Celje
6O3-70-1-656 — izhaja ob petkih —
letna naročnina 500, polletna 250,
četrtletna 1Ž5 din — posamezna
številka 15 din — rokopisov ne
vračamo.
Poštnina plačana v gotovini.
SPORT V KRATKEM
CELJSKI ŽELEZNIČARJI
V VODSTVU
V soboto se je nadaljevalo rokometno
prvenstvo v celjski podzvezni ligi. V
prvi tekmi je Partizan Celje-mesto pre-
magal Rečico 26:13, v drugi Polule Re-
čico 20:16, v nedeljo pa železničarski
rokometni klub Celje Rečico .s 28:13.
Moštvi velenjskega Rudarja in Partizana
iz Polul sta se razšli z neodločnim izi-
dom 21:21.
Pred zaključkom tekmovanja vodijo
celjski železničarji s 16. točkami, sle-
dijo: Partizan Celje-mesto 14, Rudar 9,
Šoštanj 4, Reč'ica 4 in Polnle 3 točke.
iro TEKMOVALCEV V VIRŠTANJU
Preteklo nedeljo je občinski strelski
odbor v Šmarju pri Jelšah pripravil v
počastitev dneva mladosti tekmovanje
z malokalibrsko puško in zračno puško.
Na strelišču v Virštanju se je zbralo
170 tekmovalcev in tekmovalk, oziroma
35 moških ter 5 ženskih ekip.
Pred tekmovanjem je bila še kratka
slovesnost, na kateri je organizacijski
sekretar občinskega komiteja Zveze ko-
munistov govoril o pomenu praznika
mladosti ter obletnici delavskih svetov.
Rezultati. MOŠKE EKIPE pri strelja-
nju z malokalibrsko puško: SD Virštanj
259, SD Šmarje 216, SD Virštajn II 212.
POSAMEZNIKI: Štrukelj (Virštajn) 73,
Šušter (Kristan vrh) 66, Štrukelc (Pri-
stava) 65 itd.
ŽENSKE EKIPE: SD Šmarje pri Jel-
šah 212. PIONIRSKE EKIPE: SD Me-
stinje 233.
Ce sodimo po tem, pa tudi ostalih
tekmovanjih, lahko pohvalimo delo ob-
činskega strelskega odbora v Šmarju in
njegovega predsednika Franca Košenino.
USNJARSKI DELAVCI V ŠT. VIDU
V počastitev desete obletnice delav-
skih svetov je strelska družina »Usnjar«
Šoštanj pripravila minulo nedeljo tek-
movanje z zračno puško članov sindi-
kalnih podružnic usnjarske industrije
Slovenije. Sodelovalo je 12 moških in tri
ženske ekipe. Tekmovanje je bilo lepo
izvedeno v št. Vidu nad Šoštanjem.
RezultaU. MOŠKE EKIPE: »Peko«-
Tržič 796, »Usnjar« — Šoštanj 785 itd.
2ENSKE EKIPE: »Usnjar«-Kamnik
390, »Usnjar«—Šoštanj 368 itd.
POSAMEZNIKI: 1. Pikovački (Šmart-
no pri Litiji) 178, 2. Jakovec, 3. Bedeki
(oba Tržič), 4. Novak (Šoštanj 171).
ŽENSKE Pird 144, Golob (obe Kamnik)
142, Lužnik  (Šoštanj)  136.
I. P.
PARTIZANSKA MOŠTVA MED SEBOJ
Nedeljski špoortni spored so z zanimi-
vimi tekmami izpopolnili rokometaši
partizanskih društev, ki so se pomerili
na okrajnem prvensitvu. Nastopilo je
sedem ekip, do tega tri ženske. V moški
konkurenci je zmagala vrsta Partizana
iz Celja mesta, drugi so bili Konjičani,
tretji igralci iz Žalca, četrti pa Šoštanj-
čani. Tudi pri ženskah so zmagale tek-
movalke iz mesta, druge so bile članice
Partizana iz Šoštanja, tretje pa iz Pre-
bolda.
KVALIFIKACIJSKA TEKMA za prven-
stvo šmarske občine v nogometu med
Industrijsko steklarsko šolo in Edi«-
stvom iz Rogaške Slatine se je končala
z zmago šole 3:2. Tekma je bila ves ča«
zelo napeta in razburljiva. Zmagala pa
je med drugim tudi večja borbenost ia
požrtvovalnost. Finalna tekma bo 25.
maja med Partizanom iz Kozjega in In-
dustrijsko steklarsko šolo iz Rogaške
Slatine.
L. b.
Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri
KOVINSKEM PODJETJU ŽALEC
razpisuje delavno mesto
MOJSTRA strojnoključavničarske stroke
Pogoj: Izpit za mojstra in večletna praksa. — Plača po tarifnem
pravilniku, nastop službe takoj ali po dogovoru. Vloge pošljite
najkasneje do 30. maja 1960 upravi podjetja.
KMETIJSKO GOSPODARSTVO SLOM — PONIKVA
sprejme takoj v službo
1. BLAGAJNICARKO
z znanjem administrativnega posla
2. SKLADIŠČNIKA
z daljšo prakso v kmetijski ali sorodni stroki.
Pod točiko 1 se zahteva popolna srednja šola ali nepopolna sred-
nja šola s prakso. — Plača po tarifnem pravilniku, samsko sta-
novanje in hrana preskr'bljeno
ZAMENJAM dvosobno komfortno stano-
vanje z vrtom na periferiji za stano-
vanje v centru. Naslov v upravi lista.
PRODAM
DOBRO OHRANJEN »Puch Roller«
125 ccm prodam. Ogled od srede 25.
t. m. dalje v Veselovi 13.
POSESTVO, 4 ha s posevki ter hišo z
gospodarskim poslopjem, 30 minut od
postaje Lipoglav prodam. Cena din
800.000. Mulej Cecilija, Dobovec 25,
Ponikva.
VEČJO KOLIČINO platnenih vreč pro-
damo. Rdeči križ, Žalec.
V CELJU PRODAM krasno zazidalno
parcelo. Ponudbe pod »Maj«.
»BMW« 350 ccm prodam, tudi za ček.
Cena 110.000 din Naslov v upravi lista.
ZAPRAVLJIVCEK, dobro ohranjen, oljne
osi, ugodno proda: Katarina Ocvirk,
Prekopa, Vransko.
PODJETJA POZOR! Prodajamo prvo
nadstropje, v najstrožjem trgovskem
središču mesta, 190 m' površine, pri-
merno za pisarne, trgovino, obrt.
Vprašati od 12. do 15. ure, pri Krušič,
Celje. Stanetova 2-II.
KOMFORTNO VILO V CELJU, takoj
vseljivo, prodamo. Korošec Tone,
Celje, Aškerčeva 5/1.
ENOSTANOVANJSKO HIŠO v bližini
mesta prodam, proti zamenjavi sta-
novanja v mestu ali neposredni bli-
žini mesta. Naslov v upravi lista.
»HOREX« 350 ugodno naprodaj. Ljub-
ljanska 6/II — 209, Celje.
ENOSTANOVANJSKA VILA z vrtom,
Lava 31 (Vila Ana) naprodaj. Vseljivo
julija. Pojasnila: Rainhofen, Maistrova
št. 6 (Miklavški hrib).
MOTORNO KOLO »Puch Roller 125 ccm,
prodam. Jelen, Celje, Cesta na grad
št. 29 (od 14. ure dalje).
OKNO 180 X 130, stekleno, primerno za
verando in vezna vrata prodam. Nova
vas 22, Celje.
HIŠO, novo gospodarsko po.slopje in
2 ha zemlje, na lepem sončnem in raz-
glednem kraju v Vojniku prodam po
ugodni ceni. Informacije v trafiki Voj-
nik, vsak dan od 15. ure dalje.
ENOSTANOVANJSKO HIŠO z gospodar-
skim poslopjem in 1 ha 31 arov zem-
lje, prodam. Senica, Žigon, Vrh nad
Laškim.
KOŠNJO dam v najem. Rom, Polule 47.
ZELO POCENI prodam omaro in gojze-
rice, številka 38. Meško, Aškerčfeva
ulica l/HI.
MOTOR NSU 500, s prikolico prodam.
Vprašati popoldne od 14. do 15. ure.
Naslov v upravi  lista.
UGODNO PRODAM dobro ohranjeno
80 basno klavirsko harmoniko, nemške
znamke »KlingentaJ«, fotoaparat nem-
ške znamke na plošče 9 krat 12 s sta-
tivom, koncertne citre z usnjenim
etuijem in radioaparat »Kosmaj-Fi-
lips« z gramofonom. Informacije: tele-
fon. Voh, 22-29.
OBVESTILA
OBVESTILO
Dne 1. junija 1%0 prične voziti avto-
bus na redni sezonski liniji Celje—Lo-
garska dolina.
Odhod iz Celja ob 7.36. prihod v Lo-
garsko dolino ob 10.0«. Odhod iz Logar-
ske doline ob 17.00, prihod v Celje
ob 19.30.
V Celju ugodna zveza z vlaki.
Na sezonski progi Celje—Piran vozi
avtobus po naslednjem voznem redu:
Celje odhod ob 4.45, prihod v Piran ob
9.30. Odhod iz Pirana ob 16.30, prihod v
Celje ob 21.25.
Na tej progi vozi avtobus že od 15.
maja 1960.
St priporoča avtobusni promet Celje.
OBVESTILO
Okrajni ljudski odbor Celje obvešča,
da zaradi del v stavbi v Vodnikovi ulici
št. 3 Katastrska urada Celje 1. in 11.
od 25. 5. do vključno 30. 5. 1960 ne bosta
poslovala.
KUPIM
ČRPALKO z bojlerjem kupim. Rak Ivan,
Gotovlje, Žalec.
PAZN
NA DOSMRTNO OSKRBO s hrano in
stanovanjem vzamem upokojenko ali
podpiranko, ki bi pazila na otroke.
Naslov v upravi lista.
PRI NEBOTIČNIKU v Trubarjevi ulici
je bila najdena ženska ročna ura. Dobi
se proti opisu pri Medved Mariji, na
očesnem oddelku Splošne bolnišnice,
Celje.
NUJNO POTREBUJEM 30.000 din poso-
jila za dobo 6 mesecev. Za uslugo na-
pravim vsa soboslikarska ali pleskar-
ska dela. Več po dogovoru. Ponudbe
na upravo lista pod šifro »Zajamčeno«.
Preklicujem kot neresnično, kar sem
govorila o Jelen Pepci, posestnici
iz Lok št. 8 in se ji zahvaljujem za od-
stop od tožbe.
Stanko Justina,  posestnica
Loke št. 7
Zasebni gostilničarki KOŽELJ FRAN-
ČIŠKI iz Štor je Častno sodišče pri Go-
stinski zbornici za okraj Celje izreklo
JAVNI OPOMIN
z objavo v časopisju, ker je v svojem
gostinskem obratu dajala alkoholne pi-
jače pijanim gostom. S tem dejanjem je
imenovana kršila dobre poslovne obi-
čaje v gostinstvu in odlok o javnem
redu in miru.
V ponovnem takem primeru bo Častno
sodišče predlagalo odvzem obrtnega do-
voljenja.
OBLOGE TAL IZ POLIVINILA, STRA-
GULE, PODOLITA, GUME itd. boste
pravilna vzdrževali samo z najnovejšo
WlX-EMULZIJO, specialnim loščilom iz
inozemskih surovin. Ne pozabite, da z
drugimi loščili to oblogo samo uničujete.
Zahirajte jo v svojih trgovinah, ki
lahko prve količine že nabavijo pri gro-
sističnem padjetju »MERX« v Celju s
skladiščem v Slovenjem Gradcu.
IZGUBLJENO
NAJDITELJA izgubljenih dveh nalivnih
peres od trgovske šole do postaje pro-
sim, naj JU odda proti nagradi v
»Kristaliji« Celje.
UPOKOJENEC želi poznanstvo z upoko-
jenko z lastnim stanovanjem zaradi
skupnega gospodinjstva. Naslov v
upravi lista.
MOŠKO osebo od 45 do 52 let starosti
vzamem na stanovanje in hrano. Po-
nudbe na upravo lista pod šifro
»VRANSKO«.
RAZPISI
RAZPIS
RAZPISNA  KOMISIJA
PRI  ZDRAVSTVENEM   DOMU   CELJE
razpisuje  naslednja delovna  mesta  za:
1. zobarja za Zdravstveno postajo
Vojnik,
2. zobotehnika za Zdravstveno postajo
Vojnik,
3. blagajnika za Zdravstevni dom
Celje.
Pogoji:
ad 1. zobar — dentist z opravljeno
srednjo ali višjo strokovno šolo za den-
tiste in položen strokovni izpit;
ad 2. zobotehnik Iz opravljeno zobo-
tehnično strokovno šolo ter položen stro-
kovni izpit;
ad 3. nepopolna srednja šola z nekaj
leti prakse v računovodski službi.
Plača po zakonu o javnih uslužbencih
FLRJ, položajna plača po pravilniku
ustanove.
Dvosobno stanovanje za dentista je
zagotovljeno v Vojniku.
Pravilno kolkovane prošnje vlagajte
na  upravo  Zdravstvenega  doma   Celje.
Rok za vlaganje prošenj je do 5. ju-
nija 1960. K prošnji priložite tudi ob-
širnejši življenjepis z navedbo doseda-
njega službovanja.
Na podlagi sklepa seje Zadružnega
sveta Kmetijske zadruge Planina pri
Sevnici z dne 24. IV. 1960
RAZPISUJE
prodajo   naslednjiih  osnovnih   sredstev:
2 mlatilnici znamke ZARJA
1 mlatilnico znamke VESNA
2 ročna trierja
1 krožna žaga za traktor Ferguson
1 hladilnica, motažna v izpravnem
stanju
1 radioaparat znamke PHILIPS
1 klima kotel za mleko, 800 litrski
2 bojlerja 600 litrska
1 traktor STEVER 30 s priključki
2 dvokolesa STEVER in DIAMANT
2 elektromotorja 7—9 kW
3 škropilnice motorne TPS
1 kotel za žganjekuho
2 travniške brane
4 plugi vprežni obračalniki
1 posnemalnik za mleko 150 litrski
12 nahrbtnih škropilnic več vrst
10 razpršilcev inžveplarnic
1 krožna žaga navadna
Za zgoraj omenjena osnovna sredstva
imajo prednost zadružne in ostale go-
spodarske organizacije, v kolikor te ne-
bi bile interesenti pa pridejo v poštev
zadružniki in potem ostali privatniki.
Javna licitacija bo dne 29. V. 1960 v
prostorih skladišča v Dobjem pri Pla-
nini s pričetkom ob 8. uri. Cene bodo.
ugodne.
DELAVSKA UNIVERZA OKRAJA CELJE,
razpisuje naslednji prosti delovni mesti:
1. ŠEFA CENTRA za poljudno znan-
stveno izobraževanje.
Pogoji: srednja ali višja ustrezna iz-
obrazba in praksa v delovanju na tem
področju, sprosobnost upravljanja so-
dobnih tehničnih pripomočkov in veselje
za to izobraževalno področje.
2. VODJE SPLOŠNEGA ODDELKA.
Pogoji: po možnosti srednješolska iz-
obrazba in praksa v vodenju takšnega
oddelka, vodenje pisarniškega poslova-
nja, samostojnega korespondiranja,
opravljanja evidenčnih in zahtevnejših
strojepisnih poslov.
Plača po pravilniku o plačah oziroma
po dogovoru. Prošnje z osebnimi in do-
sedanjimi službenimi podatki pošljite
Delavski univerzi okraja Celje, Malga-
jeva ulica 2, do 31. tega meseca (telefon
20-24). Zaposlitev je možna takoj ozi-
roma po dogovoru.
RAZPIS
KOMISIJA  ZA  ODPOVEDI
IN NAMESTITVE
pri trgovskem podjetju »Avtomotor«
Celje
razpisuje naslednja delovna mesta:
FINANČNEGA KNJIGOVODJA-NJO.
Pogoj   večletna  praksa   v   finančnem
knjigovodstvu.
MEZDNEGA KNJIGOVODJA-NJO,
BLAGAJNIKA.
Pogoj praksa v mezdnem knjigovod-
stvu.
Mesečni prejemki po tarifnem pravil-
niku podjetja.
Za oba delovna mesta nastop službe
1. junija 1960.
RAZPIS
KOVINSKO PODJETJE KLIMA CELJE
sprejme v uk v šolskem letu 1960/61
20 vajencev naslednjih poklicev:
vajencev
Ključavničarji 6
Strojni ključavničarji 3
Kleparji 1
Instalaterji parnega in vodnega
ogrevanja 5
Instalaterji  vodovoda   in   kana-
lizacije 5
Kandidati morajo zadostiti naslednjim
pogojem:
a) starost 14-18 let,
b) dovršenih 8 razredov osnovne šole,
c) fizično  in  duševno  zdrav ter spo-
soben za uk v kovinski stroki,
d) državljan FLRJ,
e) uspešno položen preizkus,
f) 14 dnevna uspešna preizkusna .doba
v podjetju.
Interesenti naj vlagajo prošnje ^ taj-
ništvo podjetja do 50. junija 1960. Proš-
nji morajo priložiti izpisek iz rojstne
knjige, dokazilo o državljanstvu, zdrav-
niško spričevalo in spričevalo, da je do-
vršil 8 razredov osnovne šole. Pozneje
vloženih prošenj se  ne bo sprejemal«.
SLUŽBE
GOSPODINJSKO POMOČNICO z zna-
njem kuhe sprejme takoj tročlanska
družina. Naslov v upravi lista.
SAMOSTOJNA gospodinjska pomočnica
bi se zaposlila za 8 ur dnevno v do-
poldanskem času ali menjalno. Pogoj:
stanovanje. Pismene ponudbe na upra-
vo lista pod »Ljubiteljica otrok«.
SPREJMEM samostojno gospodinjsko po-
močnico srednjih let k štiri članski
družini. Bošnak Zdenka, Celje, Na-
rodna banka — žarišče.
GLEDALIŠČE
SLOVENSKO  LJUDSKO   GLEDALIŠČE
CELJE
Petek, 20. maja ob 20. uri — John Pat-
rick: Cajnica na Okinavvi. Predstava
za abonente iz Vojnika in izven. Vstop-
nice so v prodaji.
Sobota, 21. maja ob 20. uri — Joha
Patrick: Cajnica na Okinavvi. Sobotni
abonma in izven. Vstopnice so v pro-
daji.
Nedelja. 22. maja ob 10. uri — Joh«
Patrick: Cajnica na Okinavvi. Nedelj-
ski dopoldanski abonma in izven,
ob 15.30 uri — Jonh Patrick: Cajnica
na Okinavvi. Nedeljski dopoldanski
abonma in izven. Vstopnice so v pro-
daji.
Ponedeljek, 23. maja ob 15. in 19. uri —
Levstik-Griin: Kastelka. Gostovanje t
Hrastniku.
Torek, 24. maja ob 20. uri — Joh«
Patrick: Cajnica na Okinavvi. Torkov
abonma in izven. Vstopnice so v pro-
daji.
Sreda, 25. maja ob 16. uri — Johm
Patrick: Cajnica na Okinavvi. III. šol-
ski abonma in izven.
Četrtek, 26. maja ob 13. uri — Bratk«
Kreft: Krajnski komedijanti. Zaklju-
čena predstava za Industrijsko tek-
stilno šolo Maribor.
Petek, 27. maja ob 15.30 uri — Joh«
Patrick: Cajnica na Okinavi. II. šolski
abonma in izven.
Sobota. 28. maja ob 20. uri — Joh«
Patrick: Cajnica na Okinavvi. Izven.
Vstopnice so v prodaji.
.Nedelja, 29. maja ob 10. uri — Joh«
Patrick: Cajnica na Okinavvi. 11. ne-
deljski dopoldanski abonma in izven.
Vstopnice so v prodaji,
ob 15.30 uri — John Patrick: Cajnic«
na Okinavi. Izven. Vstopnice so v pro-
daji.
MALI ODER
SLOVENSKEGA LJUDSKEGA
GLEDALIŠČA CELJE
Sobota, 28. maja ob 16. uri — Sylvanus:
Korczak   in   otroci.  Zaključena  pred-
stava v Žalcu za sindikat prosvetnik
delavcev.
KINO
KINO UNION
Od   18.   do  23.   V.   1960,   »POVODENJ
GROZE«, ameriški VV film
Od 24. do 27. V. 1960, »RAJ NA ZEMLJI«,
italj.-franc. barvni film
KINO METROPOL
Od 22. do 24. V. 1960, »IVAN GROZNI«,
L del
Od 25. do 27. V. 1960, »IVAN GROZNI«,
H. del
MATINEJA
Dne 22. V. 1950, »PEVEC TOMY STELL«,
ameriški film
DPD »SVOBODA«
MLADINSKI KINO CELJE
Dne 21. in 22. V. 1960, »NA TIHEM OCE-
ANU«, ruski barvni film
Predstave   so  vsako   soboto  ob   15.   
17. uri in vsako nedeljo ob 10., 15. 
17. uri
KINO »SVOBODA«
ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI
Od 21. do 22. V. 1960. »BREZ DRUŽINE«,
francoski barvni VV film
Samo 25. V. 1960, »LJUDJE - TORPE-
DA«, japonski vojni film
japonski vojiTi film ^
Samo  26.   V.   1960,   »ŽRTVOVANA   DE-
KLETA«, japonski film
STANOVANJE
MIREN   FANT   išče  opremljeno   sob«,
eventualno gre kot sostanovalec. Na-
slov v upravi lista.
Vse, ki Želijo obiskovati prvo ple-
zalno šolo vabi alpinistični odsek
P D Celje na prvi sestanek, ki bo v
ponedeljek, 23. maja ob 19. uri v
društveni pisarni v Stanetovi ulici.
Iz življenja starih Rimljanov
Vzgoja in šolstvo
v republikaTisikl dobi so bili otro-
ci v letih pred šolanjem strože vzga-
jani in bolje varovani, kot v poznej-
ši dobi. Očetje so se že zgodaj za-
čeli zanimati za dečke in jih sami
vzgajali. Pozneje so ostali prepušče-
ni sami sebi. V družbi aavedenih
sužnjev so že zgodaj slišali in vide-
li mnogo slabih stvari in se pokva-
rili.
Starejše otroke niso puščali na ce-
sto same. Kot rimske državljane so
jih spremljali bodisi sužnji, ali pa
očetov prijatelj. Le v skrajnem pri-
meru je vlogo spremljevalca prevzel
oče. V glavnem so to nalogo vršili
sužnji, posebno z uveljavljanjem
grških kulturnih vplivov. Otrok je
hodil v spremstvu učenega grškega
sužnja in se tako učil grškega jezi-
ka. Tak suženj, ki so ga imenovali
pedagog, je učil otroka tudi lepega
vedenja. Pedagog je sipremljal deč-
ka tako dolgo, dokler ni zrasel v
mladeniča. To je bilo z 18. letom.
Rimljani so že zgodaj uvedli šo-
le, ki so bile javne, a v privatnih
rokah. Imeli so tri vrste šol. V prvi
elementarni šoli, so se učenci učili
pisati, brati in računati. Učitelj se
je imenoval literator. Bil je lastnik
šole i'.n se je moral vzdrževati iz šol-
nine, ki so mu jo prinašali učenci in
je bila tako skromna, da si je moral
iskati še stransko zaposlitev.
Šolsko leto se je pričelo v marcu.
Poleg poletnih počitnic so imeli še
mnogo prostih dni. Pouk se je pri-
čel v zgodnjih jutranjih urah in je
ke, nato zloge, besede in stavke. Pi-
sali so na voščene tablice. Ko so bili
že bolj izvežbani, so prešli na papi-
rus i.i pergament. Knjige so bile ze-
lo drage, zato so se posluževali dik-
tata, ki so se ga učili na pamet,
trajal 6 ur. Uči'Inica je bila zelo
skromna, opremljena z najnujnejšim
pohištvom.
V šoli je vladala stroga disciplina
in veliko vlogo je igrala palica. Se-
veda so tudi učenci nagajali učite-
lju in se posluževali vseh mogočih
izgovorov, ko so prihajali nepriprav-
ljeni v šolo.
Pri čitanju so se učili najprej čr-
Mnogo važnosti so praktični Rim-
ljani polagali računstvu. Računaili
so na prste in računala. Učili so se
Rimska šola, kakor jo je upodobil neznani rimski umetnik v kamen
vse štiri vrste računanja in tudi
kompliciranih ulomikov.
Kdor je hote! svojemu sinu pri-
skrbeti nadaljnjo izobrazbo, ga je
poslal v šolo gramatika. Cilj te šole
je bilo pridobivanje sposobnosti v
dobrem ustnem in pismenem izraža-
nju in sicer v grščini in latinščini.
Do podrobnosti so se učili pesnike
in se urili v pesniški umetnosti. Naj-
bolj priljubljeno čtivo je za grščino
predstavljal Homer, za lati.iščino
Vergil. V tej šoli so obravnavali
vprašanja iz metrike, glasbe, slov-
nice, slovstva, zgodovine, zemljepi-
sa, fizike, astronomije. Posebno po-
zornost so posvečali mitologiji. V
tem času so privatni učitelji pouče-
vali računstvo in posebno geometri-
jo. Telovadbo so gojili v toliko, ko-
likor je bila potrebna za utrditev te-
lesa za poznejše napore v vojski in
ni nikoli dosegla toliko razmaha, kot
v Grčiji. Učila so bila zelo skrom-
na in zaradi pomanjkanja knjig so
se tudi tukaj posluževali diktata.
Učitelj-gramatik se je moral vzdr-
ževati iz skromnih šolnin in njegov
položaj ni bil zavidanja vreden. Obe
opisani šoli sta bili privatni in so-
cialni položaj teh učiteljev aizek.
Zaključek visoke izobrazbe je
predstaljala govorniška šola, ki je
bila državna. Predavatelje-retorje pa
je nastavljala in vzdrževala država.
Le-ti so imeli bolj'ši položaj in uži-
vali ugled. To šolo je obiskovalo le
malo miadeničev, ki so se priprav-
ljali za višje državne službe. Urili
so se v različnih vrstah govorništva.
Vzor jim je bil Cicero. Solo so ob-
iskovali do 18. leta, ko so postali
polnoletni in se vpisali v državljan-
sko knjigo. To je bilo zvezano z raz-
nimi slovesnostmi. Del miadeničev
je odšel v vojsiko, del se jih je po-
svetil javnemu življenju. Tisti, ki
so se hoteli posvetiti znanosti, so se
priključili kakšni osebnosti, ki je bi-
la po navadi učitelj.
V 2. stoletju pn n. št. so ustano-
vili univerze, seveda le v največjih
mestih rimskega imperija. Student-
sko življenje je bilo zelo razuzdano.
Opazi se propad, ki se kaže povsod
v državni upravi, veri, umetnosti in
znanosti, uveljavlja se pri vzgoji in
načinu poučevanja, kljub navidezne-
mu blišču visokih šol.     V. Kolšek
15 let štafete mladosti
iVlladost, zdravje in vera v bodočnost
Prizor z letošnje predaje štafetnih
palic v Žalcu ...
Letos praznujemo še eno pomemb-
no petnajstletnico — Titove štafete,
ali od 1956. leta dalje — štafete
mladosti.
Dne desetega aprila 1945. leta je
Centralni odbor USAOJ izdal iz
osvobojenega Beograda navodila o
organizaciji množične mladinske
štafete Zato ta datum predstavlja
rojstni dan Titove štafete, simbol
razvoja in stremljenj bratskih naro-
dov v novi socialistični državi.
Od leta 1956 dalje pa proslavlja-
mo 25. maj kot dan mladosti, štafe-
to pa od tega leta dalje poznamo
pod imenom — štafeta mladosti.
April, 1945. leta.
V Sremu je bila fro.ita že prebi-
ta. Enote naše armade so vedno bolj
prodirale proti severu in osvobajale
tudi te predele naše domovine. So-
vražnik je bežal...
V tem času se je porodila misel
o organizaciji štafetnega teka na
čast rojstnega dne tovariša Tita.
Potmdnik te zamisli je bil Centralni
odbor USAOJ.
Pobuda je rodila sklep in desetega
aprila 1945. leta je že šel iz Beogra-
da dopis o množični mladinsiki šta-.
feti. Eden izmed teh dopisov, s pod-'*
pisom SlaVka Komara, je prispel tu-
di v Šibenik, kjer je bil tedaj sedež
USAJ hrvatske mladine (Zagreb te--
daj še ni bil osvobojen). Ta dopis
je zdaj v arhivu republiške Zveze
Partizan Hrvatske v Zagrebu kot
dragocen ddkument o nastanku Ti-
tove štafete.
V uvodu tega pisma je med dru-
gim rečeno:
, »Ob 53. rojstnem dnevu tovariša
Trta bo naš oddelek za šport in fiz-
kulturo organiziral maožične mla-
dinske štafetne teke po vsej Jugo-
slaviji. Mladi tekači bodo nosili le-
po izdelane palice in v njih pisme-
no čestitko za rojstni dan našega
Maršala ter ponesli s seboj v Beo-
grad pozdrave ljudstva, ki jih bo ob
poti pričakalo ...«
Zraven tega je v dopisu še govo-
ra o organizaciji štafete, o razpore-
ditvi tekačev in o drugih organiza-
cijskih nalogah. Iz dopisa so tudi
razvidne prve smeri štafete. Štafeta
naj bi šla iz Hrvatske, s fronte in
nato preko Sida v Beograd. Ponesli
bi jo naj mladinci iz vojske.
V pismu pa je še rečeno:
»V oddaljenih krajih in enotah
armade (Hrvatska, Slovenija), kjer
se še bije boj za osvoboditev, je mo-
goče organizirati slične štafete, ven-
dar naj bi bili tam cilji štafete glav-
ni štabi ia štabi korpusov, od koder
bi čestitke predajali z radiogrami«.
Med tem je prišel čas za začetek
Titove štafete. V prvi polovici maja
je bila naša država že osvobojena.
Iz Hrvatske je šla štafeta na pot iz
treh smeri: iz Splita, Pule in Ča-
kovca. Vse tri smeri so se združile
v Zagrebu, od koder je šla na pot
proti Beogradu ena sama štafeta,
kamor je prispela 25. maja. V istem
času se je maršal Tito zadrževal v
Zagrebu. Ko je zvedel, da so nosilci
štafetne palice prispeli v Beograd,
je poslal poziv, da naj pridejo v Za-
greb. Tako je tovariš Tito sprejel in
pozdravil prve nosilce štafete in
prve nosilce iskrenih čestitk za
rojstni dan v Zagrebu.
Od tedaj proslavljamo pri nas 25.
maj kot vsesplošni ljudski praznik,
kot praznik mlade generacije, kot
prazinik vseh naših narodov.
Iz vseh vetrov za smeh
Janez se je v šoli učil o adoptira-
nju. Ko je prišel domov je o tem
povedal mamici in očku in zatrdil:
»Prepričan sem, da mene niste
adoptirali, ker bi me sicer že davno
vrnili, ko sem tako poreden.«
V DOBI TEHNIKE...
4-letna punčka se igra poleg oč-
kove postelje. Očka je zadremal in
začel vleči dreto. Nenadoma se je
obrnil na stran in utihnil. Mala ga
začudeno pogleda in zakliče: »Ma-
mica, poglej sem, zakaj je očka
ustavil motor.«
ZAKAJ JE NEBO OBOKANO?
To pa je enostavno varljivost naših
oči. Za naše oči je oddaljenost do hori-
zonta večja kakor do zenita. Ztiradi te
zmote je nebo za naše oči obok. Zaradi
tega pride tudi do različnih presenečenj
na nebu. Najbolj pomembni pojav je
vsekakor povečano sonce ali velikanski
mesec, kadar sta blizu horizonta. Ce pa
bi si vzeli toliko truda in izmerili ploš-
čino sonca ali meseca, kadar sta v za-
tonu ali vzhodu, ter to velikost primer-
jali z velikostjo obeh nebesnih teles,
kadar so navpik nad vami, bi presene-
čeni ugotovili, da ni nobene razlike.
ODKRITOSRČNA IZPOVED
Pred dnevi sem srečal znanko, ki
je skoraj nisem spoznal, ker je no-
sila očala. Začuden nad tem, sem ji
kar odkrito priznal, da je »čisto
drugačna«. Zasmejala se je in rekla:
Veš, očala bi morala nositi že dav-
no prej, vendar sem šele sedaj toli-
ko stara, da je moja radovednost
močnejša kakor moja nečimernost.«
Neprijetno letalo :»U2« in razgovori na vrhu
Dogodek je podoben basni o
vrču, ki je tako dolgo hodil po
vodo, dokler se ni razibil...
Sedemindvajsetega aprila je
poletelo ameriško reaktivno le-
talo iz Adana v Turčiji na leta-
lišče v Peshawar v Vzhodnem
Pakistanu. »U 2« je letalo poseb-
ne konstrukcije, sposobno za dol-
ge polete in veliko vdšino. Oprem-
ljeno je bilo z vsemi modernimi
pripomočki za vohunjenje. Vodil
ga je preizkušeni ameriški pilot
— kapetan Francis Powers, ki je
bil ves čas po vojni obveščevalni
oficir.
Iz Pakistana je letalo za prvo-
majski praznik od'letelo na tve-
gano pot. Morda je zanimivo, če-
mu ravno za prvi maj? Morda so
tisti, ki so ga poslali na pot ra-
čunali na slabšo pozornost sov-
jetske obrambe ob prazniku, ki
ga v Sovjetski zvez;i zelo bučno
praznujejo? Letalo je z velike
višine posnelo zelo važne sovjet-
ske vojaške in gospodarske ob-
jekte. Vse je bilo preračunano
in predvideno, le to ne, da so
letalo ves čas, ko je letelo nad
njihovo državo, budno spremljali
in ga nad Sverdlovskim za Ura-
lom sestrelili. V tem trenutku je
nastal p)oložaj, ko je samo večja
prekanjenost mogla zmanjševati
nastalo luknjo. Američani so tu-
di za tak primer imeli vse pri-
pravljeno. Peklenski stroj, ki naj
letalo popolnoma uniči, in stru-
peno iglo za samomor pilota. Na
to so tudi računali. Začela se je
bitka, ki redko nastopa v zgo-
dovini špijonaže. Ce je š,pijonaža
odkrita, jo prizadeta država taji
ali pa se za obtožbe sploh ne
zmeni. Špijoni so izven zakona in
v primeru smole prepuščeni sa-
mi sebi.
Suhi sovjetski protestni noti. da
je globoko v sovjetsko ozemlje
prodrlo ameriško letalo in bdlo
(Levo) Pilot Francis Powers ob svo-
jem »U 2«, od katerega so ostale še
vedno preveč zgovorne ruševine na
polju blizu Sverdlovska (zgoraj)
sestreljeno, je sledil naiven in
običajen komentar, češ, pilot se
je onesvestil zaradi višine in za-
šel ... Kdo bi vedel, koliko bi
Američani bili pripravljeni dati,
da bi šla nerodna zadeva z dnev-
nega reda. Toda tu so imeli po-
sebno smolo. Ne samo da pilot
Powers ni uničil letalo do kraja,
tudi umreti se mu ni hotelo. Eno-
stavno je odskočil in se pustil
ujeti. Letalo samo pa, čeprav je
padalo z višine 20 kilometrov, se
pri dotiku z zemljo ni tako raz-
bilo, da bi ne ostala celi ravno
najbolj spotaikljivi dokazi —
namreč posnetki sovjetskih voja-
ških in industrijskih objektov.
Poleg tega je ujeti pilot povedal
svojo nalogo, pri čemer je spra-
vil v zadrego ne samo svojo, tem-
več tudi druge države, ki so bile
neposredno vmešane.
Toda nerodno je toliko, da se
je to zgodilo nekaj dni pred pri-
četkom konference predsedni-
kov vlad Sovjetske zveze. Zdru-
ženih držav, Anglije in Francije,
od katere je svet pričakoval
iskreno prizadevanje za spora-
zum in zbližanje. Sovjeti, ki ima-
jo že precej časa iniciativo v ro-
kah, so dobili s slučajem »U 2«
še eno močno karto, ki pa na
žalost ni v prid izboljšanja od-
nosov in je majav steber v toliko
pričakovani stavbi miru, ki si ga
svet tako želi. špijonaža je v tem
primeru zato tako neprijetno od-
jeknila, ker kadar sedeš s sose-
dom za mizo. da bi se poravnal
z njim na odkrit in pošten način,
mu pač ne boš pod okna in na
ključavnice obešal ogleduhov. To
je hud spodrsljaj Američanov, ki
skupaj z zelo ostrim stališčem
sovjetov vnaša nemir in dvome
med človeštvo, ki si je od pa-
riških razgovorov na vrhu tolito
obetajo — zaenkrat zaman.
Da, še več takih filmov
Da nas spominja na film »Dnev-
nik Ane Frank« ... da mu dajejo .le-
kateri celo prednost pred njim ... da
je bil v Cannesu navdušeno po-
zdravljen in to takoj po filmu »Ben-
Hur« — tako smo brali o jugoslo-
vanskem filmu »Deveti krog«, ki so
ga te dni vrteli v kinu »Union«. Pa
vendar smo precej nezauplijvo sto-
pali v kinodvorano. Spomnidi smo
se vseh tistih filmov z bučno rekla-
mo, ki niso bili dosti prida. To pot
pa ni dovolj, če rečemo, da smo bili
prijetno presenečeni. Več — tudi
celjska publika ga je navdušeno
sprejela in pridružujemo se mnenju,
ki so ga izrekli v Canesu, da jugo-
siovansika filmska produkcija 'na-
preduje in nam daje vsako leto vred-
nejše filme. Navdušila nas je mlada
Ruth, navdušili prizori s fakultete,
čudovita igra s prsti in iz dvorane
nismo odhajali razočarani. Vendar
je bilo vse, kar smo lahko tedaj re-
kli — da, še več takih filmov.
Ruth (šestnajstletna Duška 2egarac iz Beograda) in Ivo (enaindvaj-
setletni študent zagrebške akademije za igralsko umetnost) sta novi imeni
našega filma. Novi in bržčas tudi najbolj popularni, čeprav film vrtijo šele
od nedavnega po naših dvoranah. Pretresljiva zgodba dveh mladih žrtev
bestialnega rasnega in antisemitskega divjanja doživita svojo prvo lju-
bezen, povezano z nečloveškim mučenjem in trpljenjem. Deveti krog je bil
film, ob katerem se je zrosilo vsako oko in stisnila prenekatera pest...