Poštnina plačana v gotovini. Izhaja vsako soboto. Naročnina se plačuje vnaprej in stane letno Din 60’—, polletno Din 30-—, mesečno Din 5-—. Ob plačevanju za nazaj stane list letno Din 70 —, polletno Din 35-— in mesečno Din 6 —. Rokopisov ne vračamo. Uprava in uredništvo: Gregorčičeva ulica štev. 23, telefon štev. 2552. Poštni predal 169. Čekovni račun štev. 15.420. LetO II. V Ljubljani, dne 9. avgusta 1930. Štev. 32. Pred novo dobo v Navidezno običajni trgovinski razgovori naše vlade v Rumunijo /.a sklep trgovinske pogodbe, ki so se te dni zaključili s popolnim soglasjem obeh delegacij v Bukarešti, imajo veliko globlji pomen kot je pri sklepanju sličnih gospodarskih pogodb med dvema državama v navadi. Razgovori, ki so bili posledica sinajske konference so se zaključili s sklepom trgovinske pogodbe med obema državama, ki stopi v veljavo 1. septembra 1. i. in ureja na podlagi medsebojnih največjih ugodnosti vprašanje medsebojne 'trgovine in carin, poleg tega pa ureja piavni postopek obojih državljanov za dobo do sklenitve drugega sporazuma, ki so po \sei priliki sledil že letos in čigar namen je, ustvariti carinsko unijo mod .i u:.Mi.-hivijo in Rumunijo. Z ozirom na dejstvo, da je Evropa-pretežno industrijski del sveta, ki mora veliko večino živi jenskih potreb in surovin dobavljali iz prekomorskih držav, dasiravno ima v svojem ozemlju tudi mnogo krazito poljedelskih držav, kateri- se morajo navzlic potrebam svojih sose.k v r>oriti z agrarno krizo, ker le te krijejo .a oje potrebe po agrarnih pridelkih rajši od drugod, je potreba ustvarjanja bloka agrarnih držav v Srednji Evropi neizbežna posledica napačne gospodarske politike pretežno industrijskih držav. Žalostna resnica je, da gospodarska politika industrializiranih držav Srednje Evrope s protekcionizmom lastnega kmetijstva škoduje veliko bolj svoji last- našem gospodarstvu, j ni industriji, ker ne razumeva'potreb j svojih agrarnih sosedov in na ta način ustvarja pri njih gospodarsko krizo, ubijajoč s tem kupno sposobnost svojih lastnih tržišč. Menda vodi pri tem tudi večino odgovornih činiteljev zavist in nespametna politična modrost, da je ustvarjanje gospodarskega neugodja pri sosedih njih lastna potreba, ker naj to neugodje pri sosedu služi v opravičilo lastnega slabega gospodarskega stanja. Mnogo se je zadnje čase govorilo o ustvaritvi evropske carinske unije, ki naj bi služila gospodarskemu izboljšanju vseh evropskih držav. Razgovori pa so naleteli na nepremostljivo zapreko ter so se razblinili ob nerazumevanju gospodarskih predstavnikov posameznih držav za potrebe svojih sosedov. Večina delegacij je sicer navdušeno pozdravila načrte, ki bi njim samimi prinašali kakršnekoli koristi, nepopustljive pa so bile nasproti vsakemu načrtu, ki se ni do pičice skladal z ambicijoznostjo njihovih državnih voditeljev, zametavajoč pri tem tudi koristi, ki bi jih bila deležna večina lastnega gospodarstva. Kako velik pomen imajo zaključni razgovori za ustvaritev carinske unije med Jugoslavijo in Rumunijo kot izrazito poljedelskimi državama, pričajo glasovi inozemskih časopisov, ki pripisujejo tem razgovorom veliko važnost ter poudarjajo, da je to nrvi korak k ustvaritvi evropske carinske unije, storjen po inicijativi našega zunanjega ministra dr. Marinkoviča, zlasti, ker se zadnje čase kaže nagnjenost ostalih srednjeevropskih agrarnih in polagrarnih držav za pristop k tej gospodarski zajednici. Edino tak sporazum bi bil v stanu pospešiti izmeno blaga med evropskimi industrijskimi in agrarnimi državami in zaščitili oboje glvnih gospodarskih panog ter ustvariti v vseli državah enake gospodarske pogoje. Ta načrt nam kaže tudi edino, in uspešno pot iz sedanje vsesplošne gospodarske depresije. Uprava trgovine. (Nadaljevanje.) V našem slučaju dobimo za račun zgube in dobička dva podatka: 1. koncem leta pripisane obresti, ki smo jih dolžni upnikom plačati v znesku 25.000 Din kot izgubo in 2. razliko, ki jo tvori seznam dubijoz na tem računu, ker smo v otvoritveni •bilanci izkazali za 1800 Din naših dolgov dobaviteljem kot spornih in jih izločili iz premoženjskega računa. Med letom pa se je pokazalo, da ta razlika obstoji sporazumno samo iz polovice •tega zneska, vsled česar moramo to razliko v znesku 800 Din tudi izkazati kot izgubo. Račun odjemalcev (dolžnikov) pa nam za sestavo računa zgube in dobička daje sledeče podatke: 1. obresti, katere so nam naši dolžniki za pretečeno leto dolžni plačati in smo jih pripisali glavnici ter izkazujejo koncem leta skupno vsoto 29.000 Din, kar predstavlja naš dobiček. 2. moramo vsporedno z računom odjemalcev tudi pregledati naše v zadnji bilanci izkazane dubijezne terjatve ter ugotoviti, v koliko se je izkazano stanje izpremenilo med poslovnim letom. — Novosestavljeni seznam dubijoznih dolžnikov koncem poslovnega leta nam izkazuje skupno vsoto dvomljivih terjatev v znesku 12.000 Din, dočim smo v otvoritveni (zadnji) bilanci izkazali za 15.000 Din dvomljivih terjatev, kar zna-či, da se je stanje naših dvomljivih terjatev med letom za 3000 Din znižalo za one dolžnike, ki so bili v začetku leta izkazani kot dvomljivi in so med letom zopet postali plačila zmožni. Znesek 3000 Din predstavlja vsled tega vsoto, ki smo jo med letom pridobili na prej izločenih terjatvah, vsled česar predstavlja ta vsota podatek za dobiček. 3. Iz istega seznama dubijoznih terjatev nasproti, našim odjemalcem je razvidno tudi, da je med letom postal znesek '5000 Din popolnoma izgubljen, ker so postali za to vsoto naši odjemalci popolnoma plačila nezmožni, ali smo terjatve nasproti njim med letom docela izgubili in ne obstoji nobeno upanje več, da pridemo kdaj do kritja te vsote, vsled česar jih tudi v premoženjskem računu odpišemo. Vsota 5000 Dui je tedaj podatek za vpis izgube iz na-I skica izgubljenih terjatev. | Iv računa denarnih zavodov v glavni I knjigi dobivamo za sestavo računa zgube in dobička sledeča dva podatka: 1. obresti naloženega denarja, katere so nam denarni zavodi koncem poslovnega leta v dobro pisali v znesku Din 11.000--—, ki predstavlja naš dobiček in 2. obresti izposojenega denarja pri denarnih zavodih, za katere so nas koncem leta le ti obremenili z zneskom Din i 42.000, predstavljajočim podatek za vpis izgube. ; Poleg obresti imamo v prometu z de-! narnimi zavodi navadno še druge po-! datke za vpis izgube, kakor: manipula-j cija, provizija, pristojbine in slični stro-1 ški. Te postavke pa smo prišteli k ra-j čunu režijskih stroškov in jih v raz-j delniku stroškov vodimo pod oddelkom . bančni stroški , zato jih izkažemo v j računu zgube in dobička obenem z vpisom režijskih stroškov. Račun blagovnih stroškov je izrazit račun zgube in dobička, ker so vsi zneski, bodisi izplačani, bodisi povrnjeni taki, da zanje ne najdemo kritja v kakem drugem premoženjskem računu; zato spadajo prav vsi zneski, ki so vpisani na tem računu v račun zgube in dobička; ne samo faktično izplačani, ali v gotovini prejeti, temveč tudi oni, ki Sn>° jih v prejšnji bilanci izkazali kot naše dob roimetje iz naslova predplačil, Pa so med poslovnim letom zapadli, (to ^e: bili porabljeni ža poplačilo, ker je pogojeni opravek med poslovnim le-)°»i izvršen) vsled česar ne predstavljajo več našega dobroimetja in služijo ■^a vpis izgube iz naslova blagovnih strokov v poslovnem letu. Nasprotno pa spadajo vsi v prejšnji bilanci pod pa-Slva izkazani neplačani (zaostali) bla-fiovni stroški, ki smo jih med poslov-'lll» letom poplačali v račun izgube in dobička kot podatek za dobiček. ' našem slučaju nam daje račun blagovnih stroškov sledeča dva podatka za račun izgube in dobička: 1- A’ otvoritveni bilanca kot aktivna Postavka izkazani predplačani blagovni sb'oški v znesku Din 800-— ne obstoje Več, ker je bilo delo (voznina ali slično), katerega je bil ta znesek predpla-(.atl, že opravljeno, vsled česar predstavna ta znesek podatek za zgubo v poslovnem letu. '-»benem pa opazimo, da je v otvorit-'ei'i bilanci med pasivi izkazan tudi 7-nesek Din 1200'— kot neplačani blagovni strošek. Račun blagovnih stroškov v glavni knjigi izkazuje, da ta naš dolg lla neplačanih blagovnih stroških še 'edno obstoji, vsled česar nam služi si-^ei' pri sestavi poslovne bilance še ve-11 r> kot pasivna postavka; pri računu zRube in dobička pa ne igra vloge, ker Se stanje našega premoženjskega raču-j'a ni radi tega dolga med poslovnim etom prav nič izpremenilo. 2. Izgubo predstavljajo tudi vsi med 6toni izplačani blagovni stroški, ki so v ^iavni knjigi izkazani z zneskom Din 28-500-—. Povrnjenih blagovnih stroškov med poslovnim letom, ki bi predstavljali naš običek, nimamo, vsled česar igrata vlo-v račun zgube in dobička samo ta va zneska. . Hafun premičnega inventarja nam da- ■,e podatek za izgubo z zneskom 10% 0clPisa na vrednost Din 3.488-88. Kafun nepremičnega inventarja pa Prispeva k izgubi še Din 3.600-— iz na-^ °'ra 2% odpisa na vrednosti. Oba ta dva računa pa nam v gotovih slučajih nudita tudi podatke za vpis dobička, ako so namreč posebne prilike tako nanesle, da se je vrednost inventarja, ali nepremičnin izredno povečala (padec vrednosti denarja ali sličuo). — Ponekod običajejo tudi, da inventar po popolnem odpisu vrednosti (premični po desetih letih, nepremičnega pa po petdesetih) iznova precenijo, seveda s primerno najnižje možno cenitvijo in novo cenilno vrednost vpišejo kot aktivno postavko, v bilanco. V tem slučaju je seveda cel znesek nove cenitve že popolnoma amortiziranega invetar ja, oziroma razlika, za katero se je vrednost povečala, podatek za dobiček. Račun režije je zopet tipičen račun za podatke izgube in dobička, ker so vsi zneski, ki smo jih za ta račun izplačali ali zanje kak drug račun priznali, izgubljeni; nasprotno pa predstavljajo povračila že izplačanih stroškov in odpisi vsot, ki smo jih iz tega naslova dolgovali ter kot take v prejšnji bilanci izkazali, naš dobiček. V našem slučaju imamo že v otvoritveni bilanci izkazano kot pasivno postavko vsoto Din-2000-— na neplačanih stroških iz prejšnje dobe ter kot aktivno postavko vsoto Din 1000-— na stroških, ki smo jih v prejšnji dobi plačali naprej za poslovno leto. Oboje zneskov koncem poslovnega leta ne obstoji več, ker smo neplačane stroške med letom poplačali, predplačani stroški pa so bili med letom odsluženi. Račun režije nam tedaj za sestavo, računa zgube in dobička daje sledeče podatke: 1. Din 2000— v otvoritveni bilanci kot pasivno postavko izkazanih neplačanih stroških, ki smo jih med letom z drugimi stroški vred poplačali in jih izločimo iz premoženjskega računa na ta način, da jih izkažemo kot dobiček. 2. nam otvoritvena bilanca izkazuje aktivno postavko Din 1000-— na pred-plačanih stroških. Ker je bila ta vsota (predujem na plačo ali slično) med letom odslužena in ne obstoji več, je ta znesek podatek za izgubo v poslovnem letu. 3. V izgubo štejemo tudi vse med letom izplačane stroške, ki izkazujejo v računu režije v glavni knjigi skupno vsoto Din 152.200 in 4. izkažemo kot dobiček vse v poslovnem letu povrnjene nam stroške, ki izkazujejo v našem slučaju znesek Din 1300-—. Račun vrednostnih papirjev nam daje snov za dobiček v razliki za katero se je kurzna vrednost papirjev zvišala nasproti v prejšnji bilanci izkazano vrednostjo, oziroma za katero se je povečala kurzna vrednost nad nakupno vrednostjo papirjev, ki smo si jih v poslovnem letu nabavili. Nasprotno pa predstavlja kurzno izgubo vsota, za katero se je vrednost papirjev zmanjšala nasproti v prejšnji bilanci izkazani vrednosti, oziroma padla do sklepnega dneva pod nabavno ceno za med poslovnim letom nakupljene papirje! V našem slučaju se je kurzna vrednost v prejšnji bilanci izkazanih in med j poslovnim letom nakupljenih papirjev j znižala za Din 3500'— pod prej izkazano vrednost, oziroma pod nabavno ceno med letom nakupljenih papirjev, vsled česar predstavlja ta vsota našo izguh°- Račun blaga daje pri trgovini vedno glavni podatek za sestavo zgube in dobička pri prodanem blagu odvisen uspeh poslovnega leta. Način ugotovitve kosmatega ali nečistega (brutto) dobička pri blagu je opisan na straneh 451, 452, 466 in 4(W • zato naj se omejim tu samo na ob*'® pravilo, da izraža kosmati dobiček p11 blagovnem računu vedno ona vsota, katero je lastna vrednost inventiranih blagovnih zalog ob sklepu poslovnega leta večja od vrednosti, ki nam jo V°' kazuje račun blaga v glavni knjigi, kazujoč prejšnjo bilančno vrednost, pri' števši k njej vse izdatke za blago nied poslovnim letom in odbivši prejemke v isti dobi prodano blago. V našem slučaju je vrednost inventi' rane zaloge blaga koncem poslovnega leta za vsoto Din 377.000-— višja kot jo izkazuje,zaključeni račun blaga v glavni I knjigi, vsled česar predstavlja podatek za vpis kosmatega dobička na blagu- (Dalje prih.) Sprava in pravda. »Bojjsa kratka sprava nego dolga pravda!* Ko bi se ta stari pregovor nekoliko boli upošteval, bi ostali lepi milijončki letno v žepih pravdarjev, katerih tudi med trgovskim stanom ne manjka. Res je sicer, da vrsta slarih, tipičnih pravdarjev vedno bolj izumira; vendar imamo še danes povsod veliko število k pravdanju bolestno nagnjenih ljudi. Ne mislimo.se tu baviti z različnimi vrstami različnih tožb, med katerimi zavzema prvo mesto v statistiki časti-kraja, marveč z onimi vrstami civilnih pravd, katerih se trgovec vsaj navidezno težko ogne. Te bi v glavnem razdelili na dve skupini: 1. v ono, pri kateri nastopa trgovec kot tožnik in 2. v ono, pri kateri je on loženec. Uspeh tožb prve skupine, v kateri nastopa trgovec kot dolžnik, je v večini slučajev več ali manj dvomljiv; edini neizbežni uspeh pa je ta, da si z vsako tožbo nakoplje sovraštvo t°' ženca. Predmet trgovčevih tožb je v največ stučajih terjatev dolga na blagu. u tem smo že lelos govorili ter pripor0' čili, naj si trgovci za take slučaje na' bavijo obrazce opominjevalnih tožb’ ki jih ima na razpolago skoraj vsak9 boljša trgovina s papirjem, da na I'1 način obvarujejo dolžnika pred preveti' kimi stroški. Tako tožbo pa je vložili šele polen1', ko smo dolžniku poslali že nekaj lvS.^1 dva) trgovskih opominov, od kalei'111 naj ima prvi milejšo obliko, drugi Pa mora biti že bolj energičen ter m0,a poudariti, da v slučaju neplačila čaka dolžnika tožba. Pri trmoglavih dolznj' kih, ki se navzlic drugemu opominu 51 vedno nočejo odzvati, je v večini 5JU" čajev vložitev tožbe povsem upravice' na. Vendar najdemo tudi med navidcZ' nirni zakrknjenci mnogo ljudi, ki bi svoje obveze prav radi izvršili, a jim renutne razmere lega ne dopuščajo; 9°t k upniku v svrho opravičila pa je cesto težka, ali vsaj nerodna in sitna. Jrugi zopet upa na dohodek iz gotovega vira, ki naj bi služil v kritje dol-9Q. On sam je od dneva do dneva bolj r9zcčaran in nestrpen, a vendar še , . Vedno upa na jutrišnji dan. S takimi dolžniki postopa trgovec v lastno korist z vso previdnostjo in obilnostjo ter stori najboljše, če sam Poišče ugodno priliko za ustmeni raz-9ovor in obojestransko razjasnitev. ^ri mnogokaterem dolžniku najdete celo sorodnika ali tovariša, ki je pripravljen zanj jamčiti. Take slučaje je lreba izkoristiti na ta način, da dobite 0(J njega in njegovega žiranta (poroka) -Podpisano menico za gotov termin (ne i!'"rd šest mesecev!). Seveda morate k dolžni glavnici prišteti tudi še obresti ''a dobo do določenega plačilnega termina. Predno pa vložite kako tožbo, prepričajte se o premoženjskem stanju ^olžnika, ker se najmanj ena tretjina ^toženih vsot pogubi zaradi neizterljivosti. Posebno pri zakonskih parih rno-[ale paziti na to, da sta za varstvo vase terjatve odgovorna nerazdelno oba pokonča, ker se v večini slučajev izka-2e> da je gospodar (zlasti oprave, ki bi Prišla za kritje v poštev) navadno ne-'°žena polovica. Cesto trdi dolžnik ob rubežni goto-N|ti predmetov, da zarubljeni predmeti n'so njegova last, kar pa mora vedno dokazati in na tožnikovo zahtevo tudi Položili razodetno prisego. V vsakem slučaju pa se pred vlo-ž,tvijo tožbe prepričajte vsaj o tem, če obstoji sploh kako upanje, da pridete do kritja. Ako niti tega upanja nimate, odložite tožbo za boljšo priliko, med o m pa skušajte od dolžnika lepim polom dobiti kako garancijo. Na vsak način pa se v takih dvomljivih slučajih v lastno korist nikar ne Poslužujte odvetnikov, ker je gotovo, da morajo biti njihovi stroški poplačani, irelevantno ali iz vašega ali iz toženčevega žepa. Poleg izterjevalnih tožb so najpogostejši sodni spori zaradi neizvršene dobave, dalje naročilu neodgovarjajo-čega blaga, ali zakasnitve dobavnega roka in slično. Tudi pri vlaganju sličnih tožb naj vas vedi predvsem previdnost, preračunljivost, in nikar se ne pustile zavajati od prvega, če tudi upravičenega razburjenja. Predno se odločite za tožbo, napravite vse, da dosežete sporazum izven pravde, če tudi ste morebiti prepričani, da bi potom pravde več dosegli. Obenem pa ravno s« spravnimi poskusi ugotovite nasprotnikove glavne argumente, na katere se on sam opira. Teh ne smete enostavno podcenjevati, marveč dobro razmisliti o njihovi utemeljenosti, ker se često opirajo na kako šibko stran pogodbe (naročila) ali na kake obstoječe uzance. Za take pravne spore, ki so navadno bolj kompliciranega značaja, se poslu-žite odvetnika, najboljše vedno enega in istega, in to šele takrat, ko so se končnoveljavno ponesrečili prav vsi spravni poskusi. Pri tem pa pazite, da so vse vaše navedbe odvetniku ne samo popolnoma točne in resnične ter podprte z dokazi, marveč naj bo vaša glavna skrb, da odvetnika seznanite predvsem tudi z vsemi šibkimi stranmi vaše zadeve in z argumenti, ki jih uporablja vaš nasprotnik. Nikdar ne računajte s tem, da bo vaš nasprotnik prezrl in opustil kako točko, ki gre njemu v prid, temveč bodite prepričani, da bo poleg vam znanih ugodnosti znal poiskati in izkoristiti še druge, o katerih se vam samim niti ne sanja. Na slabih informacijah slonečo ložbo izgubi tudi najboljši odvetnik, in se upravičeno razjezi nad svojim klijen-tom, ker je s tem škodoval njegovemu dobremu glasu, da ne govorimo o stroških, ki jih šteje tožitelj v takem slučaju. Isto, kar velja za trgovca kot tožnika, velja tudi zanj kot toženca ter naj mu bo prva skrb, .da se izogne potom sprave tožbi in z njo vezanim stroškom, ki navadno že sami presegajo tožbeni zahtevek. še o agrarni krizi, Konferenca agrarnih držav, o kateri poročamo v zadnji številki, je izzvala v srednji Evropi naravnost nerazumljive, vsekakor pa popolnoma neutemeljene proteste, dasiravno se je vršila na poziv Zveze narodov, da reši skupna vprašanja in stavi predloge za ozdravljenje evropske agrarne krize. Izrazito poljedelske države v Evropi o predvsem Jugoslavija, Rumunija, Madžarska in Poljska. Prve tri so se udeležila konference, dočim Poljska njene sklepe odobrava in bi bila najbrže tudi sama pripravljena sodelovati. Zakaj se to ni zgodilo je — vsaj ofioijelno — neznano. Čudno pa zveni ob tej- priliki dejstvo, da je Avstrija baš ob sklepu konference prepovedala uvoz naših svinj in jih istočasno naročila 560.000 komadov iz — Poljske. Enako čudna je okoliščina, da nad agrarno krizo jadikujejo vse srednjeevropske države in tekmujejo med seboj v uvajanju agiarno-zaščitnih carin, medtem ko je statistično dokazano, da uvaža Evropa devetkrat toliko žita iz Amerike in dvakrat toliko koruze kot jo predela sama Ta uvoz je porazdeljen z izjemo omenjenih štirih držav med vse ostale. Prekomorsko žito je cenejše |i! zato konkurira pridelku evropskih agrarnih držav. Ker pa evropske, pretežno industrijske države reflektirajo na prodajo svojih industrijskih izdelkov v evropskih tržiščih in sicer predvsem v agrarnih državah, mora biti njihova skrb, omogočijo le tem prodajo kmetijskih produktov, ker jim šele to daje možnost, oskrbeti se s potrebno gotovino za nakup industrijskih potrebščin. Zvišanje carin na poljske pridelke pa to možnost zmanjšuje in skoraj onen.fi' goča prodajo, ker vsled tega spadajo cene poljskih pridelkov skoraj pod stroške produkcije. Zato je tudi najnujnejši sklep, ki ga je stavila v svojo resolucijo agrarna konferenca, zahtevajoč za evropske poljske pridelke ugodnostno carino v evropskih državah, kar industrijskim državam ob ogromnem uvozu teh pridelkov iz prekomorskih držav ne samo ne more biti v škodo, marveč j'11* je z ozirom na njih industrijski značaj naravnost koristno in potrebno, ker bo agrarnim državam omogočena prodaja lastnih pridelkov in nakup svojih potrebščin v evropskih industrijskih državah. Gospodarske beležke. Poravnanje dolgov v madžarskih kronah. Vsled obilega povpraševanje, kako je poravnati dolgove med našimi državljani in madžarskimi podaniki, je izjavilo naše finančno ministrstvo, da se imajo na podlagi konvencije z Madžarsko z dne 22. februarja 1928 dolgovi, ki so nastali pred 15. januarjem 1919 poravnati v relaciji 25 par za eno predvojno krono. Obresti so 5 odstotkov, če ni drugače dogovorjeno. Poravnava se mora izvršiti do 22. septembra t. 1., sicer je podvržena moratorijskim obrestim. — Vložne knjižice se morajo predložiti denarnim zavodom, pri katerih se vloge . nahajajo do IB. marca 1931. Ugodnostna tarifa za mesne izdelke. . Direkcija državnih železnic je dovolila, da velja ugodnostna prevozna tarifa št. 31, ki je doslej veljala za izvoz mesa ; in zaklane živine tudi za izvoz sveže, 1 sušene in soljene slanine, za svinjsko ! mast, za surov in topljen loj in za čreva. Novi trošarinski pravilnik, o katerem poročamo v zadnji številki, ima iste trošarinski tarife kot stari s to razliko, da so v novem zakonu vse postavke zbrane skupaj, dočim so bile poprej raztresene s posameznimi odredbami v posameznih komadih Službenih novi n . Statistika konkurzov. V juliju je bilo priglašenih v celi državi 38 novih konkurznih slučajev (lansko leto 90). Po posameznih pravnih področjih odpadejo konkurzi v juliju na sledeče pokrajine (v oklepaju primerjava z lanskimi): Hrvatska Slavonija 9 (5), Srbija in Črna gora 17 (69), Slovenija in Dalmacija 4 (9), Bosna in Hercegovina 2 (4), Voj- 1 vodina 6 (3). Skupno število letošnjih konkurzov v prvih sedmih mesecih pa znaša 443 slučajev nasproti 700 lanskim v istem času, ki so razdeljeni po posameznih pravnih | področjih takole: Hrvatska in Slavonija 47 (49), Srbija I ir. Črna gora ‘279 (565), Slovenija in Dalmacija 62 (40), Bosna in Hercegovi- j na 12 (9), Vojvodina 43 (37). Poleg tega je bilo v juliju priglašenih tudi 25 poravnav izven konkurza v sledečih pokrajinah: Hrvatska in Slavonija 6, Srbija in Črna gora 5, Slovenija in Dalmacija 5. Bosna in Hercegovina 4, Vojvodina ■>. Banke nočejo znižati debetnih obresti Akcija Narodne banke za znižanje obrestne mere pri privatnih bančnih podjetjih je naletela na nepripravljenost bank za znižanje obrestne mere posojilom. Nasprotno zahtevajo banke, naj Narodna banka posreduje pri finančnem i ministru, da zniža njihove davčne dajatve za 15 odstotkov. Značilno za bančno razumevanje potreb našega gospodarstva, je dejstvo, da hite zniževati obrestno mero — vlogam. Gospodarski interesi zahtevajo, da se v tej smeri ukrene kaj bolj efektnega kot so samo nasveti in pozivi. Ustanovitev tvornice za steklo v ploščah. Pri nas doslej nimamo tovarne za izdelovanje okenskega stekla in smo ga morali letno uvažati iz inozemstva za vrednost 30 milijonov dinarjev, se je velika francoska tvornica odločila osnovati v naši državi tovrstno podjetje, ki bo v stanu pokrivati celotno našo potrebo. Razvoj naše tekstilne industrije. Uvoz volnenih, bombaževih in svilenih tkanin je še vedno glavna postavka naše zunanje trgovine. Vendar pričajo vedno raztoči podatki o uvozu tekstilnih surovin (surovega bombaža, volne in svile) ter nasprotno padajoči uvoz tkanin in blaga o lepem razvoju naše tekstilne industrije v zadnjih petih letih, kar nam dokazuje zlasti sledeča primerjava uvoza z vrednostjo v milijonih dinarjev za prva polletja zadnjih petih let- 1926 1927 1928 1929 1930 Tkanine 1007 847 756 854 <>29 Surovine 319 375 435 453 480 Skupaj 1326 1222 1191 1107 1109 Ti podatki pričajo, da se je uvoz teksti luili surovin, ki se predelavajo v domačih tvornicali, dvignil v petih letih za 161 milijonov dinarjev, vrednost uvoza gotovega blaga pa se je istočasno zmanjšala /a 378 milijonov dinarjev. Tudi skupna vrednost uvoza tekstilij (surovin in blaga) je v tej dobi padla za 217 milijonov dinarjev, kar se pri naši zunanji trgovini mečno pozna. Novo se snujoče tekstilne tovarne pa bodo vrednost uvoženega blaga gotovo še /■' afno znižale. Za pospeševanje naše industrije. V ministrstvu za trgovino in industrijo se dokončavajo načrti velikopoteznega dela za povzdigo naše industrije, zlasti tekstilne, ki je doslej pokazala uspe-čen razvoj in napredek. V zvezi s tem se pripravlja tudi podpora za one vrste našega poljedelstvo, ki je z industrijo v sorodstvu. Poleg pomoči za ono industrijo, ki je zašla vsled slabe konjunkture v težak položaj, se predvidevajo še posebne mere z zvišanjem davkov in carin za surovine ter druge industrijske potrebščine. Gospodarsko zbližanjo v Ameriko. Zedinjene države Amerike so ustanovile v Beogradu svoj trgovinski urad, združen s kmetijskim zastopstvom, čigar namen je, povečati gospodarske zveze z Jugoslavijo. Gibanje gospodarskih podjetij v prvem polletju. Poročilo ljubljanske Zbornice za 4 01 izkazuje sledeče prijave in odjave trgovskih, obrtnih in industrijskih podjetij v Dravski banovini v letošnjem prvem polletju: Trgovin je bilo na novo prijavljenih 634, odjavljenih pa 643 ter se je stanje zmanjšalo za 9 trgovin. Obrtnih podjetij je bilo na novo prijavljenih 1431, odjavljenih ja 882 in se je njih število povečalo za 549 obratov. Poleg tega je bilo na novo prijavljenih tudi 13 industrijskih podjetij. Novi cenik za zavarovanje valute ob izvozu določa med drugim sledeče zavarovanje za poljske pridelke (za 100 kilogramov): pšenica iz Srbije in Bosne 160 Din, iz ostalih krajev 180; rž ječmen in oves 1C0 Din, koruza nova prosta, stara 120, moka luksuzna 340, >0« 310, >2« 290, »4« in »5 260, črna moka 6 210, 7 130, koruzna moka 120, otrobi 70, fižol drobni 320, debeli (tetovski) 450. suhe slive v vrečah 70/75 900, 80/85 800, 95/100 650, 110/120 550, 120/130 450, v zabojčkih pa 100 Din dražje, slive brez koščic po 800, mariftelada 750, suhe hruške 150, suha jabolka 100, kon-servirano sadje s sladkorjem 2000, brez sladkorja 1000 Din. Pridelek hmelja. Hmeljski urad v Žatcu poroča da je stanje hmeljskih nasadov v Nemčiji manj povoljno in je površina zmanjšana za 18 odstotkov, poleg tega pa se pričakuje za kakih 20 odstotkov manj prirastka kot lani. Istotako se pričakuje na Češkoslovaškem in Poljskem za 20 do 25 odstotkov slabejša letina. Še slabejše je poročilo v stanju hmeljskih nasadov v Jugoslaviji, kjer se pričakuje komaj polovični pridelek lanskega priratska. Tudi ploskev nasadov je v Jugoslaviji razmeroma najbolj zmanjšana vsled slabih izkušenj iz preteklih let. Celokupni pridelek jugoslov. hmelja se ceni na 18 do 20 tisoč stotov. Stanje naše trgovske mornarice. Po poročilu splitske trgovske zbornice smo imeli koncem leta 1929 164 paro-brodov s tonažo 292.878 bruto ton. — Stroji teh parobrodov proizvajajo 160 tisoč 469 konjskih sil. Število mornarjev znaša 2.608. Od teh parobrodov odpade 65 ladij s 162.632 čiste tonaže na dolgo (prekomorsko) plovbo, in 99 ladij z 18.385 čiste tona/.e na obalno plovbo. Propast vojvodinskega hmeljarstva. Publikacija Zbornice za TOI v Novem Sadu, obravnavajoča gospodarski položaj v Vojvodini priznava, da je vojvodinsko hmeljarstvo popolnoma propadlo ter s tem uničilo cele naselbine in veliko število bogatih posestnikov. Poročilo pravi, da so glavni vzroki neuspehov sledeči: 1. naraščajoča produkcija hmelja ob zmanjšani produkciji piva; 2. prenagli prehod vojvodinskih kmetov k hmeljarstvu; 3. neracijona»na pridelava in pomanjkanje prodajne organizacije, poleg tega pa tudi nepriklad-nost zemlje. Najcenejše pivo v naši državi je na vsak način ono, ki ga proizvaja pivovarna trapistovskega samostana v Banjaluki. Nekateri gostilničarji so točili doslej to pivo po 1 Din čaša in 3 Din i vrček. Na zadnjem zborovanju gostilni-| carjev pa se je sklenila enotna cena 2 Din za čašo in 4 Din za vrček. Zopet nov parobrod. V nedeljo je bil v Gružu krščen na ime Rad liovokupljeni parnik angleškega izdelka z nosilnostjo 7500 ton. Francija se zanima za našo drobnico. Naš generalni konzulat v Bordeavu sporoča, da bi se po primerno znižanih cenah moglo tedensko tam prodati do 500 komadov drobnice. Interesenti naj se obrnejo za pojasnila na Zavod za pospeševanje trgovine v Beogradu. Rusko blago v Šibeniku. Y Šibenik je prispel parnik Ismeni ;. 600 ton antracita za tvornico La Dal-matiene . To je prvo rusko blago, ki je prišlo v šibeniško pristanišče iz Rusije. Borzna DENARSTVO. Gibanje valute v tekočem tednu. Uradni i tečaj Prosti tečaj Din Din angleški funt 274-40 274-50 anierikanski dolar 56-40 56-35 avstrijski šiling 8-— 7-99 belga 7-90 7-89 bolgarski lev —•41 —•40 češkoslovaška krona 1-673 1-67 francoski frank ‘2-219 2“22 grška drahma —■731 —■73 bol. goldinar 22-70 22-70 italijanska lira 2954 2 96 madžarski pengo 990 9-90 nemška marka 13-50 13-49 poljski zlot 6-35 6-35 ru nmnskilej —•335 -•35 švicarski frank 10-959 10-96 španska peseta 6 -55 6-28 turška lira 26-80 26-80 argentinski pezos 20-50 20-50 danska krona 15"165 15-16 turška lira zlata 247-— 247-— švedska krona 15-11 15-11 zlati frank 1096 10-96 kanadski dolar 56-20 56-20 norveška krona 15-11 15-11 Španska peseta je tekom tedna zopet občutno nazadovala od 6-47 na 6-28, šifer je stanje z malenkostnimi razlikami poročila. VREDNOSTNI PAPIRJI. Državni papirji: Vojna škoda prompt-na 4:59—439 50, 7l/.,% Blairovo posojilo 8675—87-25, 8% Blairovo posojilo 9725 čo 98, investicijsko posojilo 8825 do 8875, tobačne srečke 40 ponudba, 7% posojilo Državne hipotekarne banke 86 do 86-50, 4Vj.% bosanske agrarne obveznice 55—5550, begluške obveznice 77-80. Tobačne srečke so šle nekoliko navzdol in težko najdejo kupca, ostali državni papirji pa so se nekoliko okrepili, posebno investicijsko posojilo. Privatni efekti: Celjska 170, Ljubljanski kreditna banka 125, Prva hrvatska štedionica 907—912, Kreditni zavod 175, Združene papirnice Vevče 124 (povpraševanje), Ruše 280—300, Strojne tovarne 75, Narodna banjh lokalov. Isto je s številom praznih skladišč, ki jih je bilo pred petimi leti 60, lani 147, letos pa že nad 500. Belgija znižala diskont. Belgijska narodna banka je znižala diskontno obrestno mero od 3 odstotke na 2 in pol odstotka. Rruska trgovska mornarica. Ruska trgovska mornarica je po vojni cbčulno padla; tekom zadnjih dveh let pa se je znatno popravila, kar dokazujejo sledeči podatki o stanju ruske trgovske mornarice. Število ladij Tonaža 1914 1254 1,054.000 1920 613 534.000 1926 346 308.000 1929 379 440.000 Da izvrši svoj gradbeni progi am, kupuje v velikih množinah ladje v inozemstvu. Madžarsko-romunska trgovinska pogodba. Te dni se pričnejo v Bukarešti razgovori za sklenitev trgovinske pogodbe med Rumunijo in Madžarsko. Uvoz vina na Poljsko. V prvi polovici tekočega leta je Poljska uvozila iz inozemstva 18.000 Id vina v vrednosti 3,438.000 zlatov. Lanski uvoz v prvem polletju je znašal 24.000 hi. Poljska uvaja agrarno-zaščitne carine. Poljska je zvišala uvozne carine za pšenico (na 17-50 zlotov), pšenično moko (25-50 zl.), svinjsko mast (100 zl.). svežo slanino (80 zl.) in suho slanino (120 zl.). Francija še vedno kupuje angleško zlato. Dne 28. julija je kupila Francija v Londonu zopet za 222.000 funtšterlingov zlata, 29. julija pa celo pošiljko zlata, ki je prispelo iz Južne Afrike v London v vrednosti 670.000 funtšterlingov. Nove drevo za pridobivanje gumija. Na otoku Madagaskar so slučajno prišli na debla dreves, ki dajejo olupljena prav tak gumi kot se je doslej pridobival samo iz gumovca. Američani 2e razmišljajo o nasadih teh stebel. So zdrava in rdeča ličeca moja, ker mamica kuha mi kavico ,PROJA‘.r Tržna poročila. Cene opija, ki je v južni Srbiji ponekod glavni in edini pridelek, so zelo nizke in nestalne ter se gibajo v višini od 350 do 500 Din za kg. V drugi polovici junija se je plačevalo za kg celo 250—400 Din. Ob tako nizkih cenah je zelo dvomljivo pokritje produkcijskih stroškov; poleg lega pa je letina tako slaba, da doseza komaj 50% lanskega pridelka. Povpraševanje po belem fižolu. Na ljubljanski blagovni borzi je opažati precejšnje zanimanje za beli fižol, za katerega nudijo velikoprodejalci že Din 4 50 do 5 za kg. Zn:žanje cen bakra v češkoslovaški. Cena bakra in medenine je bila v sredi julija znižana za 20—30 helerjev, koncem julija pa zopet za 15—25 helerjev pri kg. Cene banaškemu -vinu. V Banatu se je zaloga vina že precej zmanjšala ter se ceni samo še na približno 500 vagonov. Staro vino se plačuje po 1-70 do 2 40 Din, lansko pa po 2 do 3 Din liter. Tudi letos se pričakuje dobra letina. Podražitev riža na milanski borzi. Tekom zadnjih dni je nenadoma na-rastla cena za riž na milanski borzi cd 13965 Lit na 170 Lit. Baje gre za špekulacijo, ker se je ponudba nenadoma znižala za 5000 ten blaga, ki je bilo odtegnjeno iz iržišča. Pred povišanjem cen surovega olja. Ker so romunski producenti surovega olja vsled nadprodukcije zmanjšali pridobivanje, je pričakovati, da bodo šle cene zopet navzgor, d oči m so bile doslej v stalnem nazadovanjb. Cene dalmatinskih vin. Izvoz vin iz Dalmacije je v popolnem zastoju; nekaj malega kupuje Slovenija in Hrvalska. Na severnih dalmatinskih otokih se plačuje hi po 250 do 350 dinarjev, v Šibeniku se plačujejo črna vina po 250 dc 280, bela po 370 do 400 dinarjev, v ostali okolici Šibenika pa se plačuje opolo in črna vina po 16 do 18 Din za hektolitersko alkoholno stopinjo. V srednji Dalmaciji se plačuje stopinja belih vin po 28 do 30 Din, črnih pa po 18 do 25 Din. Južna Dalmacija pa ima za stopinjo črnih vin ceno 16 do 18 Din, belih pa 28 do 32 Din (stopinje Maligand). Toča je škodovala na Pelješcu in v okolici Dubrovnika, še več pa pero-nospora ter so se izgledi za trgatev poslabšali. Žito v Angliji padlo. Vsled ogromnih ruskih ponudb žita so cene žita v Liverpoolu nazadovale za 1 do 4 šilinge. Sovjeti skušajo svojo pšenico plasirati tudi na drugih tržiščih za skoraj vsako ceno. jajca. Cene so se nekoliko ustalile, dasirav-no je ponudba (zlasti iz Bolgarije) nekoliko večja. Naši izvozniki plačujejo kcmad 90 do 05 par prvovrstno izvozno blago. Berlin plačuje jugoslovansko blago po 8 5 do 8-75 pfeniga za komad franko meja — neocarinjeno. Hmelj. Na produktni borzi v Ninnbergu vladajo za hmelj sledeče cene: gorski pri-rria 50—60 mark, secunda 30—40, lertia 15—25; »tiallertauer Siegel« prima 70 do 90, secunda 40—65, lertia 20—35 mark za ceni (50 kg). Tržne cene v Ljubljani, dne 1. avgusta 1930. Govedina za kg: V mesnicah po mestu: I. vrste Din 22—, 11. vrste Din 20—; na trgu: 1. Din 18—20. II. tli 18, III. 12—16, jezika 17—20, vampov 8—10, pljuč 6—10, jeter 16—20, ledic 18—24, možganov 20—25, loja 5—12 Din. Teletina asa 1 kg: 1. Din 24—25, II. 20—22, jeter 25—30, pljuč 20—22 Din. Svinjina za 1 kg: prašičjega mesa 1. Din 25 —, prešičjega mesa II. 22—24, pljuč 10, jeter 15—20, ledic 25—80,.glave 8—10, parkljev 6, slanine trebušne i8, slanine ribe in sala 22, slanine mešane 20, slanine na debelo 19, masti 24, šunke (gnjati) 30,' prekajenega mesa 1. 30, prekajenega mesa II. 25—28, prekajenih parkljev 8—10, prekajene glave 10—12 Din. Drobnica za 1 kg: koštrunovega Din 14 do 15, jagnjetine 18—20, kozličetine 25 Din. Konjsko meso za 1 kg: I. Din 10, II. 8. Klobase, za 1 kg: krakovskih Din 42'—, debrecinskih 42, hrenovk 30—34, safalad 30 do 34, posebnih 34, tlačenk 21, svežih kranjskih 25, pol prekajenih kranjskih 32—35, suhih kranjskih 50, prekajene slanine 24. Perutnina: Piščanec majhen Din 10—14, piščanec večji 15—25, kokoš 25—40, Petelin 25—30, raca 25—35, domači zajec, manjši 8—12, domači zajec, večji 14—20 Din. Ribe za 1 kg: karpa Din 25—30, ščuke 30 do 35, postrvi 60. klina 20, mrene 15—20, pečenke 10—15 Din. Mleko, maslo, jajca, sir: 1 liter mleka Din 2 50 —3, 1 kg surovega masla 35—40, čajnega masla 44—52, masla 40—44, bohinjskega sira 30 —32, sirčka 8—10. par jajc 175 do 225 Din. Pijače: 1 liter starega vina Din 18—22, 1 liter novega vina 14—18, 1 čaša piva 350, 1 Vrček piva 4-50, 1 steklenica 550 Din. Kruh za 1 kg: belega Din 5, črnega 4 50, rženega 4 50 Din. Sadje: 1 kg jabolk za kuho Din 6—12, hrušk I. 16, hrušk II. 8—12, hrušk III, 5—7, ena oranža 2—4, ena limona 0 75—1, 1 kg rožičev 8, fig 10, mandeljnov 48, luščenih orehov 48, češpelj 6—8, suhih češpelj 14, suhih hrušk 10, breskev 24—28, marelic 24, malin 7—8, grozdja 8—16, 1 liter borovnic 2-50—3 Din. Špecerijsko blago: 1 kg kave Portoriko Din 80—84, kave Santos 52—54, kave Rio 36 —40, pražene kave I. 100—110, pražene kave II. 80—90, pražene kave III. 66—70, kristalne ga belega sladkorjal3, sladkorja v kockah 14, kavne primesi 18, riža I. 10'—, riža II. 8, 1 liter namiznega olja 18, jedilnega olja 17, vinskega kisa 450, navadnega kisa 2 50, 1 kg soli debele 2-50, soli drobne 2 75, celega popra 70, mletega popra 72, paprika 111. vrste 32,"sladke paprike, po kakovosti 46, 1 liter petroleja 7-50, 1 kg testenin I. 10, testenin II. 9, pralnega luga 375, čaja 80 Din. Mlevski izdelki za 1 kg: na debelo moke št. 0 405-420, moke št. 2 355-375, moke št. 4 300—310, moke št. 6 280; na drobno moke št. 0 4’50, moke .št. 2 4-25, moke št. j 4 4-—, moke št. 6 3 50, kaše 5—6, ješprenja I 6, ješprenjčka 10—12, otrobov 1-75—2, koruzne moke 3 50, koruznega zdroba 4—4-50, | pšeničnega zdroba 5—6, ajdove moke I. 6—,8 ajdove moke II. 6, ržene moke 4 Din. žito za 100 kg: pšenice Din '230—245, rži 200—210, ječmena 190—200, ovsa 205—225, prosa 200—210, koruze 175—185, ajde 200 do 220, fižola, ribničana 330, fižola, prepe-ličarja 410, graha 1 kg 8—10, leče 1 kg 8—10 Din. Kurivo: 1 tona premoga Din 460, m3 trdih drv 180, m.i mehkih drv 60—70 Din. Krma za 100 kg: sladkega sena Din 100, polsladkega sena 85, kislega sena 75, slame 60—70 Din. Zelenjava in gobe za 1 kg: glavnate solate Din 5—6, štrucnate solate 5—6, ajse-rice 5—6, endivije 5—6, zgodnjega zelja 2 do 2 50, kislega zelja 3-50, ohrovta 2—250» kolerab 6—7, špinače 6—7, paradižnikov 4 do 6, kumar 3—4, 100 kumaric za vkisanje 10—12, 1 kg buč 3—4, graha v stročju 8—10 luščenega graha 12—16, fižola v stročju 4 do 8, čebule 2—2-50, česna 12 —14, krompirja novega 1—1'50, kisle repe 2 50—3, jurčkov 8—10, korenja 2—4, peteršilja 3—4, zelenjave za juho 3—4, zelene paprike 8—12, ma-lancan 12 Din. Zanimanje za gradbeni les v lialiji. Ker je zadnja potresna katastrofa uničila mnogo tisoč hiš, katere bo treba iznova dograditi, je zanimanje za naš gradbeni les v Italiji nekoliko po-rastlo ter je pričakovati, da se trgovina z lesom že v kratkem času zopet poživi.. Začasno znižanje prevozne tarife za drva. Na prizadevanje Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine je železniška direkcija začasno z veljavnostjo do 30. septembra znižala izvozno tarjfo šl. 8 za drva za 20% do vseh jugoslovanskih mejnih postaj iri pristanišč. . Poljski lesni izvoz. Med lesnimi izvoznimi državami je bila Poljska do leta 1927 na prvem mestu, sedaj pa je potisnjena na četrto mesto za Rusijo, Finsko in švedsko. Ruska trgovinska ekspanzija je poljski lesni trgovini zadala najhujši udarec. Njen izvoz je leta 1027 6,624.000 Ion, lansko leto pa je padel na 3,746.000 ton. Glavni del izvoza (66%) gre v Nemčijo, sledi ji Češkoslovaška z 10% in Anglija, ki je leta 1927 odkupila se 18% celega lesnega izvoza, lani pa samo še 7 4%. »Našička« znižuje mezde in plače. To veliko lesno industrijsko podjetje je vsled slabili razmer na lesnem trgu sklenilo znižati mezde in plače nastav-ljencev. Te dni se vrše pogajanja med zastopniki nameščencev in podjetja. Lesni trg. Prva pošiljka lesa v Španijo iz Splita- V splitski luki naklada parobrod »Ko-strena«, last družbe »Oceanija« večjo mncžino jelovine in parjene bukovine za Španijo, ki jo izvaža tvrdka G. in M. Nani. LJUBLJANSKA LESNA BORZA. Promet na borzi je bil pretečeni teden nekoliko boljši, vendar še vedno ne doseza povprečne višine. Nekaj več zanimanja je opaziti zadnje čase za drva. Cene so neizpremenjene. Povprašuje se po sledečem blagu: Več vagonov tramov, usc Trst, blago zdravo in suho, dimenzije 5/6, od 4 do 12 m d: Ižine, dolžinska medija 7 m. — Cena fran-ko vagon nakladalna postaja. Večja množina hrastovih drv, rezana nar 30 cm dolžine. — Cena franko vagon meja via Pc-tc.jna tranzit. 25 m3 tise v normalnih dolžinah, 38 mm debeline, od 25 cm širine naprej. Cena naj ?e glasi franko vagon Sušak pristanišče. Trami: 15 m3 tesanih tramov: 13/16, 5 m dolžine; 13/16, 6 m dolžine; 13/16, 7 m dolžine; 13/16, 8 m dolžine; 20 m3 tesanih tramov: 16/21, 5 m dolžine; 16/21, 6 m dolžine; 15 m3 tesanih tramov: 19/24, 5 m dolžine; 19/24, 6 m dolžine. Kantinele in morali (remeljni); 8 m* 38/78, 5 m* 24/48, 5 ni* 34/69, 5 m3 28/48, 8 m3 28/58, 6 m3 78/78, 6 m3 68/68, 3 m3 58/58. — Cena naj se glasi franko vagon nakladalna postaja. 4(H> komadov fekuret 12 mm, fiksne širine 18 cm; 1100 kom. škuret 12 mm, fiksne širine 25'A cm; 50% smreke, koinpletirati z deskami 24 mm, od 16 cm sir. naprej. Franko vagon meja Postojna. 1 vagon desk, 24 mm, lepe, L, II., III., od 16 do 21 cm z 80% smreke paralelno dobava 10' dni. Bukovina parjena: v debelinah 50, 60, 70, , £0 in 90 mm, od 2 m naprej, s 15% kratke ! rabe in sicer: 10 m3 I. in 10 m* II. — Cena ' i ran ko vagon Sušak pristanišče, plačljivo •potom akreditiva. 1220 kcinadov smrekovih hlodov: 300 kom. premer 22, 23 lin 25 cm, 6 m dolžine; 200 komadov premer 22, 23 in 25 cm, 5 m dol- j line; 300—400 komadov premer 25 cm, 5 m dolžine; 360 komadov premer 18 do 20 ; cm, 6 m dolžine. — Cena Iranko vagon na- j kladalna postaja. Rezana jelovimi, tcmbante (I./IV.): 2500 komadov 18 mm X 19—30 cm, 4 m dolžine. Rezan rdeči bor: 209 komadov 58 mm X 25 cin, 6 m dolžine; 400—500 kom. 48 mm X 25 cm. 48 mm X 28 cm, 6 m dolžine; '25 cm X 25 cm, 22 cm X 22 cm, 20 cm X 20 cm, 8 m dolžine; 68 mm X 19 cm, •68 111111 X 22 cm, 4 m dolžine. Cene naj se i glase ieo vagon meja Djevdjelije. Rabi se vsako množino bukovih metlišč, ca. 25 do 30 vagonov, v uzuelhih dimenzijah. Cena franko vag. meja via Postojna tranzit. Borovi brzojavni drogovi, dolžina 8’50 m, premer v vrhu 10/11 cm, dobava takojšnja. — Cena franke vagon meja. Plačljivo potom .akreditiva. 100 do 120 m:1 d»sk, 20 mm, smreka, jelka. 4 m, tcmbante, prizmi ranih na 23, 29, 33 cm. — Cena naj se glasi Iranko vagon meja Postojna tranzit. Železniški pragovi, vsako množino: hrastovi: dolžina 2•60 ni, širina 24 cm, debelina 14 cm; borovi: dolžina 2-60 ni, širina 25 cm, debelina 14 cm; hrastovi: dolžina 2-45 m, širina 22 cm, debelina 12)4 cm; borovi: dolžina 2’45 m. širina 23 cm, debelina 13^ cm; hrastovi: dolžina l-4o m, širina 12 cm, debelina 10 cm. — Cena naj se glasi franko vagon Sušak pristanišče z navedbo kvan-luma. 1 vagon bukovega žanianja (odpadki, 1 m dolžine, vezano dvakrat), popolnoma suho. — Cena franko vagon meja Postojna. 14 komadov rezanih tramov iz surove bukovine v sledeči meni: 20X30 cm v dolžini cd 6 m. blago ostrorobo rezano, popolnoma na franko vagon nakladalna postaja. 200 nr kratke rob«, smreka, jelka, 18 mm, širine 8/9 do 15/16, medija 12/13, blago mola biti vezano. Cena naj se glasi franko vagon nakladalna postaja z označbo roka dobave. 10 vagonov bukovih svežih hlodov, s premorem na tanjšem koncu 30 cm naprej in v dolžini cd 2 m naprej do 4 m. Blago mora zdrave, lahko sc tudi hrastovi trami. — Ce-biti zdravo, brez grč in rdečega srca, ravno, z navedbe cene franko vagen meja Postojna ali franko vagon nakladalna postaja. — Dobava takojšnja. t vagon bukovih metlišč, 2Q/20 mm, v dolžini l‘C'5, 1 '40, 1-45 ni. — Cena franko vagon meja Postojna tranzit. 1 vagon jelovih letvic, 20X60 in 25X100 r.im, podmerne deske 20 in 25 111111 in kratice 20 in 25 mm.'— Cene naj se glasijo Iranko vagon meja Postojna. Hrastovi pragovi, I., II. (16X16X26 in 15 X16X26 cm, dolžina 2‘60 111). Cena naj se glasi franko vagon Spielfeld. Plačljivo proti akreditivu. Dobava takojšnja. Hrastovi pragovi, I. in II. tipa in to: 16X16X26 in 15X16X26, 2'60 111 dolžine. — Cena franko Špilje in Rosenbach. Testoni, I., II., III., monte in IV. — Cena Iranko Sušak pristanišče. Bukove tavolette, 4K 111111. — Franko Sušak pristanišče. Hrastovi morali: 200 kom. 166X166 111111, t'70 111; .400 komadov 146X156 mm, 0'65 ni; I. kvalitete, popolnoma brezhibno, brez be-Ijave in srca. — Franko Sušak pristanišče. , Ime »MAXIM« bodi vsakemu dobro znano! To je najnovejša Ditmar-jeva petrolejsko plinska svetiljka, katera Vaše prostore krasno razsveti in potroši 95 % zraka in samo 5% petroleja t. j. 1 3tr. v 16 urah pri jakosti svetlobe do 800 sveč. Varujte se manjvrednega izdelka, ki s3 Vam ga vsiljuje in pazite skrbno na znamko MAXIM . Glavno zastopstvo za Jugoslavijo: Josip Kostanjšek, Celje, Vodnikova ‘J. Sprejmejo se agilni krajevni zastopniki. Maxim Ne pozabite poravnati naročnino! Novi konkurznl in poravnalni zakon. (Nadaljevanje.) Za denarne zavode, ki se bavijo tudi •s prevzemanjem vlog odloča novi poravnalni zakon še poseone odredbe za za-'arovanje upnikov (vlagateljev), kateri imajo pravico izvoliti tudi enega izmed sv°je srede v zaupniški odbor. Poleg *ega pa sme odvzeti sodišče načelstvu denarnega zavoda pravico vodstva upra-Ve in jo izročiti poravnalnemu upravi- felju. Važna je tudi odločba, ki določa, da med prvenstvene terjatve vlagateljev Sejejo, terjatve vlagateljev do zneska ■deset tisoč dinarjev. Ta odločba ima namen varovati zlasti male vlagatelje. A ko ima kdo izmed vlagateljev denar naložen na več knjižic, se 11111 šteje kot Prvenstvena terjatev samo enkratni znesek do deset tisoč dinarjev, ne glede na višino posameznih vlog. Kekurz proti nekaterim odločbam poravnalnega sodišča je dovoljen potom 'stega sodišča na apelacijsko sodišče in sicer samo v sledečih slučajih: 1. proti odločbi glede zahtevkov poravnalnega upravitelja; 2. proti odmeri povračila stroškov za-npniškega odbora; 3. zoper odločbo o potrditvi poravna-'e (vsak upnik, ki ni glasoval za po-Nvnavo, kakor tudi vsak porok ali pa dolžnikov sodolžnik); zoper odločbo o odklonitvi poravnave pa dolžnik in vsak upnik, ki ni glasoval proti poravnavi; 4. zoper odločbo, s katero se zavrne predlog za uvedbo poravnave; 5. zoper zavrnitev predloga za izmeno poravnalnega upravitelja ali članov za-upniškega odbora; 6. zoper obsodbe na denarno kazen za katero koli izmed strank; 7. zoper odredbo, s katero se zahteva položitev denarja pri sodišču; 8. zoper odločbo, s katero se odreja izplačilo denarja; 9. zoper zavrnitev predloga s katerim se zahteva, da se odvzemi dolžniku uprava nad premoženjem; 10. zoper zavrnitev predloga, s katerim še je zahtevala proglasitev končanja ali 'ustavitve poravnalnega postopanja. Rekurze je treba vlagati v osmih dneh po prejemu predmetnega odloka pri poravnalnem sodišču, naslovljene na apelacijsko sodišče. Poravnalno sodišče pa sme rekurzu tudi samo ugoditi, ako s tem ni oškodovan kak drugi udeleženec poravnalnega postopanja. V vseh ostalih točkah pa veljajo določbe že objavljenega konkurznega zakona. (Konec prihodnjič.) Praktični Konserviranje masla. Maslo sicer že samo po sebi lahko sbji nepokvarjeno daljšo dobo, vendar Pa je še najmanjša škoda ta, da izgubi Vrednost na barvi, duhu in na okusu. Ako hočeš shraniti maslo sveže in okus-ho za daljšo dob, ga žali j z na ognju Natopljenim sladkorjem par miliine-tr°v na debelo. Kadar ga pričneš rabiti, odstrani najprej sladkorjev« skorjo na Vrhu, ki je ena najboljših slaščic za otroke, ker je vroč sladkor raztopil tudi hekoliko masla in se spojil z njim. nasveti. Lepilo za kovinske predmete. Kovinski predmeti, ki so nasajeni na ročaj iz druge tvarine (kosti, alabastra, stekla, porcelana in slično), zlasti razne damske igle, manikire, noži in vilice ter slični predmeti se kaj radi razsodijo ter postanejo nerabni. Take predmete brez truda in stroškov popraviš, če v vdolbino ročaja oziroma nasajenega predmeta natreseš v prali zdrobljeno kolofonijo, kovinsko ost pa nad svečo ali drugim plamenom močno razgreješ ter jo razgreto vtakneš nazaj na njeno mesto. OPOZORILO. Ker se dogaja, da so nekateri naročniki tako (milo rečeno!) malomarni, da se še po posebnem opominu ne zavedajo svoje dolžnosti in naročnine še do danes niso poravnali, jih tem potom ponovno opozarjamo na njihovo dolžnost. V nasprotnem slučaju naj nam vrnejo vse dosedaj prejete neplačane izvode, ker bodemo sicer prisiljeni do nam zelo neljubih, za take malomarneže pa vsekakor umestnih, dasiravno neprijetnih korakov. Trgvstvu v čast pa naj bo povedano, da je število teh majhno, ter bo zadostovalo za objavo njihovih imen par strani našega lista, na kar še posebej opozarjamo. Uprava. Trgovci, nabavljajte svoje potrebščine pred vsem pri tvrdkah, ki z oglasi podpirajo vaš tisk! »Tribuna« F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov. Ljubljana, Karlovška cesta št. 4 Prodaja na obroke! .Najboljše men najboljšim vrvarskim blagom se izdeluje v Urošu pijem. V arstvena znamka garantira za izbrano, neprenosljivo kvaliteto. To je olago, ki t>ode zadovoljilo Vaše odjemalce, r Vam zagotovilo trajen dober zaslužek, ki ga dajejo le zadovoljni odjemalci. — Poskusite tudi Vil Obvestilo! MAN (J FAKTURN A VELETRGO- VINA R. MIKLAVC, «Pri škofu*, Ljubljana, katera obstoja že preko 60 let m razprodaja na debelo in drobno manufakturno, sukneno in vse v to stroko spadajoče blago, naznanja svojim cenj. odjemalcem, kakor tudi vsem gg. trgovcem, ki krijejo svojo zalogo v Ljubljani, da je povečala svoje trgovske lokale v celo prvo nadstropje. Tvrdka drži na zalogi samo blago iz priznano najboljših svetovnih tovarn v veliki izbiri in najnovejših vzorcih; cene so vsled prvovrstnih zvez jako ugodne. Zaloga se lahko vsak čas neobvezno ogleda. Za mnogobrojen obisk se priporoča cenj. občinstvu tvrdka R. MIKLAUC „PBI ŠKOFU" - UUBUBNR Lingarieva - Medarska ulita — Pred Škofijo "'SKHHKJ VELETRGOVINA KOLONIJALNE IN ŠPECERIJSKE ROBE IVAN JELAČIN, LJUBLJANA TOČNA IN SOLIDNA POSTREŽBAI ZAHTEVAJTE CENIK! ZALOGA SVEŽE PRA ŽENE KAVE, MLETIH DIŠAV IN RUDNINSKE VODE Lastnik; Konzorcij za izdajo strokovnega tednika »Mali trgovec«. Za konzorcij in ured' ništvo: Lojze Zajc. Za tiskarno »Merkur«; Otmar Michdlek, oba v Ljubljani-