SLOVENEC. Političen list za slovenski narod. F® poŠti prejemali velja: Za celo leto predplačan 15 grid., za pol leta 8 grid., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 grid. 40 kr V administraciji prejeman, velja: Za eelo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta K grid., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 grid. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedieija v „Katoliški Tiskarni", Vodnikove ulice št. 2. Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne. Štev. 204. V Ljubljani, v sredo 7. septembra 1892 Letnik XX. Zahvala. Poln hvaležnosti do Boga in do vrlih slovenskih katoliških mož izvršuje danes glavni pripravljalni odbor za I. slov. katoliški shod zadnjo svojo dolžnost ter se iskreno zahvali vsakemu in vsem, ki so pripomogli, da se je prvi slovenski katoliški shod izvršil tako sijajno in velečastno, kakor se ni mogel nihče nadejati. Zahvaljuje se podpisani odbor v prvi vrsti vsem krajevnim pododborom v Mariboru, Celovcu, Gorici in Trstu; vsem lokalnim odborom po deželi kranjski, imenoma onim v SmarjL Moravčah, na Brezji, v Škofji Loki. Bibnici, Šentpetru, Cerknici in na Vrhniki, kjer se je sijajnih pripravljalnih shodov udeležilo nad 8000 udeležencev. — Odbor se zahvaljuje slavnemu vodstvu kranjske hranilnice, ki je brezplačno prepustilo prostore za zboiovanje. — Iskreno zahvalo izreka odbor gostoljubnim meščanom ljubljanskim, ki so iz lastnega nagiba okrasili svoje hiše z zastavami ter gostoljubno vsprejemali udeležence v svoja stanovanja. Vzlasti se zahvaljuje odbor gosp. J. Mathian-u, ki je tako okusno ozaljšal prostore za zborovanje; zahvali se gg. rediteljem, ki so vkljub ogromni udeležbi vzdrževali vzoren red na shodu; zahvaljuje se vsem udeležencem, ki so prihiteli od blizu in daleč v belo Ljubljano očitno spoznavat svojo katoliško zavest. Svojo zahvalnost izraža odbor slavnemu vredništvu časnikov „Slovenec", „Domoljub", „Zgodnja Danica", „Bimski Katolik", „Dol. Novice", „Slovenski Gospodar", Mir", „Südsteierische Post", „Domovina", „Novice", „Nova Soča", „Laibacher Zeitung", ki so svojim bralcem več ali manj poročali o pripravah za katoliški shod ter vabili Slovence k obilni udeležbi. Vsakemu in vsem veljaj iskreno-udana, najdostojnejša zahvala! Povrni mili Bog stotero vsem, ki so se trudili in dosegli, da je bil I. slov. katoliški shod tako veličasten dokaz katoliškega mišljenja in življenja med Slovenci. Dal Bog, da zasejano seme obrodi obilnih sadov v prospeh našega naroda. V Ljubljani, 7. septembra 1892. Glavni pripravljalni odbor za I, slov, katol, shod. O tisku. Govoril ob tretjem slovesnem shodu prvega slovenskega katoliškega shoda dne 31. avgusta dr. Vinko Gregorič. Prevzvišena gospoda knezoškofa, slavni shod! Ako opazujemo dandanes naše javno in zasebno življenje, vidimo, da vlada v vseh slojevih človeštva neka moč, kateri se vsi, brez razločka vere in stanu, klanjajo, in katero opravičeno imenujemo velesilo, to je ti se k. V nobeni dobi se ni tako zlorabila človeška slabost, v nobeni dobi se ni laž in zofistika tako periidno uporabljala proti krščanski ideji, ko ravno v naši dobi, ko je tisek dosegel tako rekoč vrhunec svojega razvoja. Ce se pa vprašamo, v katerih rokah je pa v zrasla ta velesila do take veljave, moramo odgovoriti, da v liberaluih, veri nasprotnih rokah, ker ni ga dnevnega vprašanja, bodi si javnega, bodi si zasebnega, da bi ga liberalni tisek ne prikrojil po svojih protiverskih nazorih ter podajal v lepi, zapeljivi obliki svojim čitateljem. Kaj čuda potem, ako se občinstvo privadi polagoma taki duševni hrani ter postane v ogromni večini nevedoma nasprotnik tistih idej, katere zastopa pravo krščanstvo, katere zastopa sv. katol. cerkev. Vkoreninila se je misel, da naj ostane krščanska ideja v ozidju cerkva s politiko, s socijalnimi vprašanji, z javnostjo sploh pa ne sme imeti ničesar opraviti. Zaradi tega opazujemo neko odločno nasprotje proti katoliški ideji v tisku tudi od strani tacih, ki so doma dobri katoličani, ali se boje tudi javno pokazati se katoličana, češ, to ni običajno med olikanim svetom. Prekanjeni zastopniki liberalnega tiska dobro vedo, kje da tiči slaba stran človeštva, oni dobro vedo, na katero struno jim je treba vdariti, da potisnejo nazaj krščansko idejo, porinejo pa nazaj tako zvano „prostost mišljenja". Pri zavednem katoličanu je vse njih prizadevanje zaman, njemu je sveta vera najtrdnejša zaslomba v viharju vsakdanjega življenja, zavedno krščansko ljudstvo se ne bo nikdar dalo vpreči v liberalni jarem. Zaradi tega zbira moderni liberalizem vse svoje moči proti krščanski ideji, kajti ko bi te ne bilo, bil bi on neomejeni gospodar. V dosego tega namena služi mu v prvi vrsti njegov izvrstno vrejeni tisek, ki se kakor mreža razteza po celem svetu in po katerem se kot rudeča nit vleče boj in sovraštvo zoper katoliško cerkev in njene zastopnike. Kaj pa sledi iz tega za nas zavedne katoličane? Iz tega sledi, da se moramo v bran postaviti z jed-nakim orožjem, to je s katoliškim tiskom. Slabemu tisku nasprotovati je edino le mogoče z dobrim. — Žal, da se katoličani tako malo zavedajo svojih dolžnostij, kajti drugače bi ne bilo mogoče vspeti se liberalnemu tisku do take veljave. Kaj pomaga ves napor, ako roke križem držimo ter prepuščamo tiskovno velesilo nasprotniku. Vsacega zavednega katoliškega Slovenca častna naloga mora biti, ogibati se vseh protiverskih spisov, sram ga mora biti, ako podpira ali celo razširja take tiskovne proizvode, ki blatijo in sramote sv. cerkev, ki blatijo i njegovo narodnost. LISTEK Boj s kačo. Več let sem živel v Vermontu blizu kanadske meje. Ne daleč je bilo jezero, kamor sem hodil s prijateljem ribe lovit, kopat se, vozit se. Večkrat sva videla kače, katere sva streljaje preganjala, če tudi po najinem mnenju niso bile strupene. Nekega dnč vidim, da leti jata divjih rac mimo hiše naravnost proti jezeru. Sele so na drugi kraj jezera. Hitro vzamem puško, pa za njimi. Na bregu sem imel pripravljen čoln. Natrgam gostega perja in vejevja, vržem v čoln in pod njem veslam na drugi kraj. Race so menda res „mislile", da plava kup trstja, ker se nobena ni zmenila sa plavajočo grmado. Priveslavši v obližje, potegnim veslo, pomerim, ustrelim. Zadel sem dve raci, ki ste puhnoli kvišku, a nato pali v ločje, skoro na suho, v kotanjo pri jezeru. Brž planem tja, a tako hitro obstanem. Videl sem, da je visnola kačja glava ter raco pograbila za kreljot. Bal se nisem teh črnih Kač; zato hitro skočim sovražniku na vrat ter mu otmem pleo. Tla. na katerih sem stal, so bila vlažni, mehka, močvirna; zato je bilo kači lahko glavo izviti izpod moje noge in drugo telo potegniti izpod korenin. Ta hip čutim, da se nekaj paše okoli noge, kakor bi mi noge ovijal z vrvjo ; zdaj opazim, da se mi je kača z repom ovila okoli noge. Izpustim raco, tolčem po kači, stopam z desnico na sovražnika, vse brez vspeha. Zdaj vidim, kako je velik ta nestvor. Zanašajoč se na svoje čvrste mišice in krepke kosti, mislim, da se bom osvobodil sovražnika. Še predno ga morem odmotavati od nog, blisne mi proti glavi, pod roke okoli života, gledajoč mi naravnost v obraz. Ko zagrabim po glavi, zopet švigne pod komolec, okoli telesa, in zopet črna glava zija moji nasproti. Čutil sem, kako se je kača pomikala po meni, z repom čvrsto povita okoli kolena, parkrat okoli trebuha in želodca. Po vsakem poskusu se je še bolj napela, mene še čvrsteje zamotala. Izprožila se je toliko po meni, da me je mogla zopet objeti. Udari me na usta, da so krvavela, okoli želodca me je jelo silno boleti. Lovim jo za glavo z obema rokama, da bi jo odvil s sebe, ali — kaj bo kača močnejša od mene? — bila je: mogel sem jo odviti le do pod komolca, pa nič več, in puško sem pustil v čolnu, a noža iz žepa nisem mogel potegniti, tiščala ga je kača z vso močjo. Kričati jamem na pomoč, kričati, tuliti, a kdo me bo slišal? Trgam živino z života, hoteč jo pretrgati, a prav kakor bi hotel pretrgati vrv, gibajoč jo semtertja. Kača se je zmiraj daljšala, prožila, jaz bil tanši, slabši. Besnim, skačem, bijem, kričim na moč, pograbim jo še enkrat, a zaman, bliskovito šine iz medlih rok ter me srdito udari po obrazu. Ovijala se je okoli mene zmiraj ožje in ožje, slabel sem od hipa do hipa, težko sem začel dihati. „Moj Bog, pomagaj mi I Gospod, usmili se me, reši me!" tako sem kričal obupno. Videl sem in čutil, da me kača mori in umori gotovo, mene, čvrstega možaka. Težko sem že dihal, v obrazu sem gorel, roke in noge so mi otekale, prstje so mi otrpli, silno me je bolelo po vsem životu. Kačina koža je bila tako napeta, da je bila skoro prozorna. Našel sem jo lačno, ali pa je ona mene našla lačna, spočita, ne-utrujena, praznega želodca. Poprej se mi je videla velika 8—9 črevljev, a zdaj najmanj za tri večja. Zdajci smukne z glavo pod desnico, po hrbtu, na levo ramo, uprč se v4njo s čeljustim ter se zvije in pritisne, da je bilo grozno. Podpirati in zahtevati moramo povsod, javno in zasebno, in sicer odločno katoliško-narodni tisek, z isto odločnostjo pa tudi odstranjevati povsod veri in narodnosti sovražni tisek ter tako spolnovati naše versko-narodne dolžaosti. Ako se teh zavedamo, tir-jali bodemo s tem večjo silo in večjo vstrajnostjo katoliški Slovenci tudi naše verske, naše narodne pravice, katere bodemo gotovo tudi dosegli, ako smo dobro organizovani. Da pa more katoliško-narodni tisek vspešno delovati in razvijati se, treba mu je neobhodno sigurnih zavetišč, in kot taka moram v prvi vrsti imenovati katoliška tiskovna društva, katera naj vsak zavedni katoliški Slovenec povsod iu vedno izdatno podpira. Ti so trdna podlaga katoliškemu tisku, ki mora biti vsestrausk, ako hoče zadoščati vel kanskim zahtevam sedanje dobe. Baviti se mora isto tako z visoko politiko, kakor z delavskim vprašanjem; strokovni listi morajo v krščanskem duhu zastopati vedo in umetnost, ter v krščanskem duhu razpravljati vsak napredek na znanstvenem polju. Vsled vpliva liberalnega tiska odtujilo se je občinstvo imenu: „katoliški". Katoliškega tiska naloga mora biti, to ime zopet vdoma-čiti ter dokazati, da je le na krščanski podlagi osi-gurjen pravi duševni in gmotni napredek človeštva. Glavni steber tiskovne velesile je brezdvomno časnikarstvo. Katoliško-ndrodno razumništvo naj torej z vsemi svojimi močmi podpira slovensko katoliško časnikarstvo, podpirati je mora gmotno z razširjanjem in obilnimi naročili, podpirati je mora duševno z dopisi in hitrimi poročili iz raznih, sosebno slovenskih pokrajin, ter iti tako na roko glavnim vred-nikom. Toda še nekaj potrebuje naše časnikarstvo, sloge, sosebno v glavnih, Slovence tikajočih se vprašanjih. Zaradi tega je želeti, naj se osnuje neki s t a-ieu središčni odbor veljavnih slovenskih mož, ki naj bi na versko-narodni podlagi, v smislu staroslovenskega programa nepozabnega našega dr. Janeza Bleivveisa, določeval smer o glavnih političnih vprašanjih, da se med katoliškimi listi ohrani toli potrebna edinost. S tem se bodo tudi omahljivi časniki tako pre-ustrojili, da bodo, zapustivši omahljivost, odločno, stanovitno in dosledno zagovarjali edino prava načela. Po tej poti bo prišel slovenski narod do pravega spoznanja, ter bo z veseljem podpiral povsod oue, ki delujejo v javnosti za vresničenje krščanske, za vresničenje ndrodne idsje. Katoliško časnikarstvo ima pa tudi svoje dolžnosti, katere mora strogo in vestno spolnovati, ako hoče doseči svoj prevzvišeni smoter. Katoliško časnikarstvo mora braniti sv. vero in krščanstvo, politično in versko prostost narodov. Ono brani istotako pravice zadnjega reveža, kakor prvega bogatina, ker rešiteT tako perečega socijal-nega vprašanja ]e edino mogoča na krščanski podlagi, brez bajonetov, brez prelivanja krvi. Pri tej priliki moram le obžalovati, da niso vsi slovenski časniki, katerim je bilo le mogoče, obja- Ali naj poginem? Ne še? V največji stiski, v objemu smrti, tako grde, pomislim na nož. Moram ga imeti, moram se braniti, saj imam še proste roke. Trdnih hlač, res nisem mogel pretrgati; a morda popusti šiv, ta ni tako močan. Pritiskam, vlečem šiv narazen, s poslednjim ostankom moči, potegnem, — poka, potegnem še bolj, šiv ye razpara, žep odtrgam iA nož je v moji roki. Toliko sem imel še moči, da sem ga mogel hitro odpreti, z ojstrinko potegniti po kačji koži. Nekako zamolklo je počilo, kača je popuščala, jela se odvijati na dvoje, naposled pade v dveh kosih na tla. Bežim k čolnu, skočim vAtij, onesvestim se. Tako sem ležal, kako dolgo, sam ne v^m, dokler me ne prebudi glas prijateljev. Slišal je bil moje divje vpitje, hitel za menoj ter me našel nezavednega v čolnu. Pripovedujem mu, prestrašenemu, ob kratkem, kaj sem doživel. Sel je po raco, a prinesel tudi kačja kosova. Dom4 sva jo merila; merila je 8 čevljev in pol. Celi mesec sem bil bolan in bolehen vsled tega dogodka, in kadir se ga spomnim, pretrese mi srce toliki stud in strah, da bi posekal vse kače na zemlji. Bo zadnjega diha bom hvalil Boga, da me je rešil jz kačjih objemov. Majar. vili okrožnice sv. očeta Leona XIII. o socijalnem vprašanju, okrožnice, katero so objavili najliberal-nejši listi, kot delo duševnega velikana. Na tak način ne pospešuje tisek izobražbe slovenskega narod», če mu odtegnje tako klasičen, vsemu človeštvu namenjen duševni proizvod. Dostojnost bodi znak katoliškega časnikarstva. Nikdar naj ne brani svojih načel z osebnostmi ali s podlimi priimki. Takozvana „Chronique scandaleuse" ne bodi nikdar vsebina katoliškega tiska. Katoliško časnikarstvo pa bodi tudi pravično. Ono naj ne krati nobenemu narodu njegovih pravic. Zaradi tega naj zagovarja vedno težnje slovenskega naroda, da doseže njemu po božji in človeški postavi zagotovljene mu pravice. Če bode tisek odločno katolišk, potem bo tudi slovenski, potem bo tudi avstrijski, in se bo uresničilo staroslovensko geslo : „vse za vero, dom, cesarja". Ako prešine avstrijski tisek krščanska ideja, našla se bo takoj ona harmonija med raznimi avstrijskimi narodi, katera je, smem reči, za obstanek mogočne naše Avstrije neobhodno potrebna. Poprej pa mora biti slovenski tisek sam složen na lastni domači zemlji. Slovenci smo katoličani, naša načela morajo biti katoliška. Preustrojimo torej v tem duhu skupno slovenski tisek, za razvoj in napredek mile naše domovine. Hudi burni časi nas še čakajo; ne razkosavajmo lastnih močij v radost naših nasprotnikov. Oklenimo se trdno mogočnega nerazruàljivega katoliškega stebra, ki je Sloveuce v najhujših in najnevarnejših časih obvaroval duševnega in narodnega pogina. Učimo in blažimo našo mladino na podlagi istih načel, za katera so krvaveli uaši pradedje skozi stoletja s tem, da se vestno presodijo in cenijo vse slovenske knjige ljudstvu in mladini namenjene, da se slabo blago odstranjuje, tembolj pa razširjajo res dobre knjige. Ne dopuščajmo pa nikdar, da bi se v zasramovanje teh načel, v zasramovanje vere in domovine rabil kedaj mili naš slovenski jezik. Upo-rabljajmo tiska velesilo vedno le v uresničenje našega programa: „Vse za vero, dom, cesarja!" V to pomozi Bog! (Glasna pohvala in pritrjevanje.) Posvetovanja v odsekih. I. odsek: Šola. (Konec.) Poročevalec vč. g. prof. dr. Jos. Lesar govori na to nekako tako-le: Poprosil sem za dovoljenje, govoriti, da prav posebno priporočim to resolucijo. Kakor se že iz tiska nssvetovane resolucije spozna, priporoča pripravljalni odbor zlasti slovensko katoliško učiteljsko semenišče v Ljubljani in še le v drugi vrsti slovensko katoliško pripravnico. Prvi zavod bi Nemci zvali „Lehrer-seminar", a drugi „Lehrerbildungsanstalt". Jasno je, da pripravljalni odbor priporoča semenišče pred pripravnico samo z ozirom na veliko manjše troške. Dalje prevdarimo : če bomo imeli enkrat semenišče, se to vedno še lahko, če bodo pripomočki dopuščali, spremeni v pripravnico. Zato priporočam, da tudi oblika te resolucije ostane, kakoršna je. Ce mi morda kdo ugovarja, čemu učiteljsko semenišče, saj smo dosedaj brez njega izhajali, mu odgovorim, da je to sicer res. Dovolim si pa tudi jaz vprašanje, namreč: Kako smo izhajali? Istina je, da naši mlajši gg. učitelji niso ' z nami enega duha. To se je pokazalo že pri mnogih prilikah. Spomnim le na boj g. dr. Mahniča z „Zavezo slovenskih učiteljskih društev", spomnim tudi na članek v „Slovenskem Narodu", menim da z dne 26. avgusta t. 1. Nam se zdi seveda priporočano semenišče nekaj nenavadnega, a samo zato, ker je nekaj novega. Po vsem Pruskem, če sem prav poučen, celo po vsi Nemčiji, se vzgajajo prihodnji učitelji v konfesijo-nalnih internatih ali semeniščih. Pri nas pa? Kdo vé, kje stanujejo ti mladi ljudje, kje prež^ večefre ? Veliko iz-med njih je zaljubljenih, predno končajo svoje študije. Duhovniki se tudi vzgajajo po semeniščih, častniki po vojaških akademijah, in vsi mi to le odobravamo. Samo učiteljska semenišča naj so nepotrebna? In vendar ga ni za versko-nravno vzgojo ljudstva za duhovniki imenitnejšega faktorja od ljudskih učiteljev ! Pomislimo tudi še to, da uèé učitelji tu in tam krščanski nauk. Ta pa se poučuje najvspešnejše z vzgledom. Kako pa naj se daje dober vzgled, če ni v glavi verskega prepričanja in v srcu pobožnega nagona? Drugod so spoznali potrebo takega zavoda že zdavno. V Krakovu na Poljskem je osnovalo Vin-cencijevo društvo tako učiteljsko semenišče že pred 20 leti. V Lvovu, glavnem mestu gališkem, so otvorili tako hišo čč. oo. dominikanei. Gališki deželni zbor daje obema tema zavodoms subvencijo iz deželnega premoženja. Ni mar pričakovati izdatne podpore tudi od našega deželnega zbora? Tudi Švicarji imajo internate ali semenišča. S stališča moderne prostosti je to seveda reakeija, ali z vzgojeslovnega stališča so taki intarnati povsod in posebej Se pri nas toplo priporočati. Se večjega pomena pa bi bila seveda katoliška pripravnica. Deželno katoliško učiteljsko pripravnico so ustanovili leta 1888 v Tis is a na Predarlskem. Vodijo jo šolski bratje z Dunaja. Druga katoliška učiteljska pripravnica v Avstriji je ona katoliškega šolskega, društva na Dunaju. Vodiio tndi to isti redovniki. Predno Slovenci mislimo na katoliško pripravnico, kazalo bi vsekako, mislit' prej še na slovenščine vešče šolske brate. S tem sprožim neko misel, katere pa sedaj ne morem dalje razvijat*. K sklepu še enkrat toplo priporočam, da se vsprejme četrta resolucija prav tako, kakor jo na-svetnje pripravljalni odbor ter želim, da se kmalu vresniči. Pri glasovanju obvelja po pripravljalnem odboru nasvetovana resolucija z dostavkom velečast. gosp. dr. J. Pavlice. Peta točka resolucije, ki izreka raznim redovom zahvalo za njih vspešno delovanje na katoliško-slovenskem šolskem polju, bila je brez debate sprejeta. Pri šesti točki priporoča velečast. g. katehet J. Smrekar konferenci je katehetov in učiteljev, od katerih pričakuje veliko sadu verskemu pouku in razmerju med kateheti in učitelji. Priporoča, naj si tudi v tej točki nasveto-vano društvo omisli poseben društven časopis. Velečast. g. prof. dr. A. Mahni č predlaga nastopni dodatek k nasvetovani točki: „naj si (katoliško učiteljsko društvo) ustanovi poseben katoliški pedagogiški list kot glasilo društva." — Nasvetu je nadalje, naj se, predno se ustanovi nov list, skuša pridobiti kateri sedaj obstoječih učiteljskih listov v društvene namene. (Odobravanje.) Poročevalec velečast. g. dr, J. Lesar utemeljuje kratko resolucije gledč srednjih šol, ki se brez debate sprejmi. Obširno in skrbno sestavljeno poročilo velečast. g. dr. J. Lesa rja, katerega zbog kratkega časa ni mogel prebrati, objavimo o priliki. Nato utemeljuje isti poročevalec i resolucijo gledč visokih šol in priporoča zlasti prvo točko, ki govori o ustanovitvi svobodne katoliške univerze v Solnogradu. Kar se tiče nasvetovanega „zavetišča" za slovenske visokošolce na Dunaju in v Gradcu, poudarja govornik, da se v tem slavno podporno društvo za slovenske visokošolce na Dunaju popolnoma strinja s pripravljalnim odborom. C. g. arhivar in kurat A. Koblir obžaluje, da ne preostaja več časa, da bi se obširneje pečali baš s prvo točko nasvetovanih resolucij iu se iareče zoper to, da se priporoča društvo za ustanovitev svobodnega kat. vseučilišča v Solnemgradu, ker mora naš idejal ostati, da pridemo do lastnega slovenskega katoliškega vseučilišča v Ljubljani. Ako se ta predlog zavrne, stavi drugi predlog, naj se vsaj zagotovi ustanovitev slovenskih stolic. Zoper te predloge govori g. dr. I. Šušteršič, ki povdarja veliko potrebo katoliške univerze nasproti obstoječim državnim in pravi, da je za nas veliko večjega pomena katoliška univerza v Solnemgradu, kakor državna v Ljubljani. Poročevalec dr. J. Lesar izreče se v sklepni besedi zoper predloge g. Koblarja, a glede na drugi predlog omenja in priporoča, naj se nabrane svote za kat. vseučilišče ne odpošiljajo v Solnograd, marveč naj se oddajajo čast. kn.-šk. ordinarijatom. Kajti če se potem ustanovitev kat. univene izjalovi, porabijo se nabrane svote lahko v druge dobre namene. Pri glasovanju obveljajo po pripravljalnem odboru nasvetovane resolucije, predlogi g. A. Koblarja se pa odklonijo. Na to se vse resolucije v tretjem branju sprejmo i s premembami, ki so v podrobni razpravi obveljale. (Dalje v prilogi.) Priloga 2Q4. štev. „Slovenca" dn6 7. septembra 1892. Ob J/a5. uri zaključi preč. gospod predsednik K. Klun zborovanje šolskega odseka s primernimi besedami. Resolucija o šolstvu, kakor je bila sprejeta na 2. slovesnem shodu, se glasi doslovno: Ker se dobra ali slaba bodočnost Slovencev opira na dobro ali slabo vzgojo naše mladine, izjavlja I. slovenski katoliški shod v tem oziru naslednje: I. Glede ljudske šole. 1. Katoliški stariši so po vesti dolini, svoje otroke vzgajati in podučevati po načelih sv. katoliške cerkve. Ker pa ne morejo sami zadostno vzgajati in podučevati svojih otrok, in ker imamo z druge strani v Avstriji prisilno državno šolo, zahteva I. slovenski katoliški shod za katoliške otroke katoliške javne ljudske šole in katolške učiteljske pripravnice v smislu izjave avstrijskih škofov v gospodski zbornici dne 12. marca 1890. 2. Prvi slovenski katoliški shod zahteva, da najvišja šolska uprava postavi ljudsko šolo in učiteljske pripravnice na edino pravo pecla-gogično-didaktično podlago maternega jezika, kakor to zahtevajo državno-osnovni in šolski zakoni, da je torej učni jezik na šolah Slovencem namenjenih slovenski. Zato katoliški shod tudi zahteva, da se umaknejo temu nasprotni učni načrti za male šole, kakoršni se nahajajo posebno po slovenskem Koroškem, ter smatra vsako drugačno vredbo ljudskih šol kot nepostavno. Katoliški shod nadalje zahteva, naj visoka šolska oblastva v vseh deželah, koder bivajo Slovenci, to je po Štajar-skem. Koroškem, Kranjskem in Primorskem, iz pedagogiško - didaktičnih vzrokov skrbe tudi za slovenske manjšine tako, da se povsod, kjer se nahaja postavno število slovenskih otrok, osnujejo katoliške javne ljudske šole s slovenskim učnim jezikom. Če pa število slovenskih otrok ne dosega postavnega števila za ustanovitev slovenske šole, in jih je najmanj deset, naj se otroci v skupni šoli ločijo po maternem jeziku v skupine ali v oddelke. Samo po sebi se razumeva, da ima dotični učitelj vešč biti obeh učnih jezikov. Sploh pa naj se šolski otroci v vsakem številu, če je le mogoče, v krščanskem nauku podučujeje v svojem maternem jeziku. 3. Prvi slovenski katoliški shod izreka željo, naj deželni zbori, kateri zastopajo kraje slovenskih volilcev, prenaredijo — kot nekak prehod do boljšega — naše šolske postave v takem smislu, kakor so si jih priredili vrli Tirolci; dalje naj se poskrbi, da bodi poduk v ljudskih šolah praktičen ter nam vzgajaj dobrih gospodarjev, vrlih gospodinj in pridnih delavcev; osobito pa naj se vredijo ljudske šole tako, da se, kjer le možno, delijo otroci po spolu zaradi nravnosti in primerniše razdelitve učne tvarine. 4. Dokler se nam pa naše opravičene zahteve ne spolnijo postavnim potom, snujejo naj se katoliške zasebne, zlasti redovne ljudske šole ter naj se v prvi vrsti ustanovi slovensko katoliško učiteljsko semenišče v Ljubljani in, ako možno, tudi slovenska katoliška pripravnica s pomočjo družbe sv. Cirila in Metoda, ki se toplo priporoča, s pogojem, da se v bodoče organizuje po župnijah v soglasji z našimi prevzvišenimi vladikami, ter z drugimi radovoljnimi darovi in prispevki zadevnih deželnih zastopov. 5. Vsem redovnikom in redovnicam, ki delujejo za krščansko vzgojo slovenske mladine, izreka katoliški shod priznanje in zahvalo za tako požrtvovalno in vspešno delovanje; ob enem pa toplo priporoča njihove šolske zavode. 6. Katoliški shod priporoča slovenskim učiteljem in katehetom ter vsem drugim vzgoje-valcem slovenske mladine, da naj si ustanovi katoliško učiteljsko društvo in poseben katoliški pedagogiški list kot glasilo društva. II. Glede srednjih šol zahteva katoliški shod: 1. Naj se državne srednje šole, gimnazije in realke tako preustrojč, da se ne bode na njih ne le nič podučevalo, kar bi nasprotovalo verskemu prepričanju katoličanov, marveč da bodeta tudi na njih vsa vzgoja in ves poduk dejanjski povspeševala katoliško versko mišljenje in življenje naše mladine. Razun tega izreka katoliški shod željo, da se osnuje s časom svobodna katoliška gimnazija, združena z odgojilnim zavodom, s slovenskim učnim jezikom. 2. V poživljenje verskega duha srednješolske mladine naj se zopet vpeljejo vsakoletne duhovne vaje in naj se mladina pridno zbira v Marijine družbe ali kongrcgaeijc. 3. Vsem šolskim oblastvom, oziroma mestnim gosposkam in vsem mladinoljubom se toplo priporoča, naj skrbno pazijo na vedenje dijakov zunaj šole, posebej na dijaška stanovanja, da se bodo dijaki tudi doma versko-nravno vzgajali. III. Glede visokih šol. 1. Ker ni upati, da bi se sedanje visoke šole kmalu preosnovale v verskem smislu, ali da bi se ustanavljale nove državne visoke šole, osnovane na podlagi katoliške vere, podpirajo naj Slovenci društvo za ustanovitev svobodnega katoliškega vseučilišča v Solnem Gradu, od katerega pričakujemo, da bode zasnovalo nekaj slovenskih vseučiliščnih stolic. 2. Katoliški shod priporoča, naj se ustanovite za slovenske visokošolce na Dunaji in v Gradcu posebni katoliški dijaški društvi po vzgledu dunajske »Avstrije« pod pokroviteljstvom odličnih slovenskih katoličanov. Bodočemu vednostnemu društvu pa bodi skrb, v dogovoru s pokrovitelji imenovanih društev, za podporo slovenskim visokošolcem, oziroma ustanovitev potrebnih „zavetišč", v katerih naj se bi skrbelo za versko-nravni napredek slovenske cikademiške mladine ter vzbujalo v njej in množilo katoliško mišljenje in življenje. 3. Odsek: Socijalne zadeve. Predsednik g. dr. S r n e c pride med posvetovanjem, zato mesto njega predseduje I. podpredsednik veleč. gosp. dr. L i p o 1 d , ki pozdravlja vse zbrane. Povdarja, da se bodo obravnavale posebno imenitne zadeve. Vsa vprašanja o socijalni zadevi se morajo rešiti le na podlagi krščanske cerkve. V zadnjem času rimskega cesarstva se je nakupičilo vse bogastvo v rokah pičlega števila ljudij, ki so imeli svoje robove. Jednako je tudi v današnjem času. Vse premoženje je v rokah malo ljudi, ki hočejo, da bi jim drugi premoženje le pomnožili. Zoper to ni druzega sredstva, kakor krščanski duh. Dokler se ne bode vera bolj oživela, bodo bogati vedno mislili, da so oni privilegirana kasta. Katoliška cerkev uči, da smo pred Bogom vsi jednaki. Ko bi vsakdo izvrševal svoje dolžnosti do Boga in do bližnjega, bi socijalnega vprašanja sploh ne bilo. Za njim deželni in državni poslanec g. Fran Povše utemeljuje resolucijo o kmetijskih zadevah. Mej drugim pravi: Potreba je, da država, ki je do sedaj podpirala delniške družbe, n. pr. Llojd, propadle banke, začne podpirati tudi kmetijski stan, ki ne plačuje samo velikih davkov v denarju, ampak tudi najhujši krvni davek. (Živahno in dolgotrajno odobravanje.) ' K resolucijam se nihče ne oglasi, zato prebere gospod poročevalec 1. resolucijo, ki se jednoglasno vsprejme. Na drugem mestu poroča g. Ig. Ž i t n i k o delavskem vprašanju^ in sicer z ozirom na delavce v tovarnah iu rudnikih. K splošni debati o delavskem vprašanju se oglasi g. dr. K r e k. Predstavljati si moramo, da ne delimo delavcem milosti, ampak pravico. Dva zmedena pojma sta kriva vse socijalne prekucije: denar in človek. Denar je vse, človek ni nič, to je ravnilo sedanje dobe. Vrniti moramo denarju pravi pojem, ki ga ima pred Bogom, — v krščanstvu; tako tudi človeku. Delavcu se mora dati priložnost, da dobi kako stvar, katero imenuje svojo; za to ima vsak pravico, tudi delavec. Dalje ima pravico razvijati svoje zmožnosti. Človek je lahko sedaj le svobodno hudoben. Človek ima dolžnost priti v nebesa, zatorej ima tudi pravico priti v nebesa. Pravica vsacega je, da živi v materijelnem blagostanju. Človeku je treba vrniti to, kar je človek, in denarju, kar je denar. Sedaj je v denarju življenje; človeška družba pa je mehanizem. Nobena stvar tako hitro ne raste, ne razmnožuje se, kakor denar. Vse resolucije v tem vprašanju so le krpe. Naše želje so mnogo večje, kakor jih tukaj moremo in smemo izražati. Mi katoličani se mešamo v vsako stvar, ker se moramo mešati v vsako stvar. Naj bi sleherni premišljal, kaj je denar, kaj je bil, kaj je v socijalnem, kaj v političnem življenju. Naj se premotrivajo ta vprašanja, da bode ob času potrebe nekaj mož pripravljenih, ki bodo bistrega očesa pomagali zidati novo poslopje na kršanski podlagi. Gosp. dr. Krek nasvetuje naslednji dostavek k resoluciji: Ad O. b) Zato bb zahtevaj dokaz vsposoblje-nosti pri tovarnarjih. Ta dostavek je bil sprejet. Posvetovanje se odloži do 2. ure popoludne. Ob 2. popoludne otvori podpredsednik gospod dr. Lipold odsekovo sejo ter dil besedo g. K a-lanu, ki poroča o rokodelsko-obrtnem vprašanju jako obširno in stvarno. Gosp. R e g a I i pravi, da resolucije niso še vzor, vendar jih priporoča, ker je vsaj korak do boljšega. Obrtni nadzorniki imajo po 8000 gld., vendar pa še niso za obrt nič koristnega storili. Dokler obrtnikom ne bode pomagano, bodo še vedno prisiljeni seliti se v Ameriko. Ker se drugi nihče ne oglasi, prečita g. poročevalec resolucije, ki se sprejmo. O nedeljskem počitku poroča veleč. g. o. Kalist Medic. Govor je bil obče živahno cdobravan. Ker se za splošno debato nihče ne oglasi, prebere poročevalec resolucije, ki se sprejmo. G. Matija Koren, opozarja, koliko škodujejo plesne veselice, nedeljskemu počitku in uasvetuje, naj bi se v resoluciji tudi to omenjalo. Gospod predsednik na to s primernim govorom konča posvetovanje. Dotične govore objavimo o priliki. / Politični pregled. V Ljubljani, 7. septembra. Notranje dežele. Nove premem.be v uradništvu so pričakovati. Vsaj poslanca dr. Hallvvich in dr. Roser sta pri nekem komersu v Trutnovu govorila, kakor bi vlada b la obljubila levici neke osebne premembe, katere bodo vsekako važne, četudi ne tako pomenljive, kakor je bil odstop ministrov Dunajevskega in Pražaka. Mladoiehi. V nedeljo je Vašaty v Prerovu govoril na ljudskem shodu. Hudo je kritikoval delovanje moravskih Staročehov. Potem je govoril o vnanji politiki. Jezil se je čez mnoge Mladočehe, zlasti profesorje, da so £e iz sebičnosti izrekli za tridržavno zvezo. V delegacijo je voljenih nekaj Mladočehov in dr. Vašaty ne upa nič posebno dobrega od teh mladočeškin zastopnikov. Ta shod je izrekel zaupanje Vašaty-ju in pa moravski ljudski stranki. Galicija. Rusini bodo v letošnjem deželno-zborskem zasedanju zopet zahtevali, da se izvede naredna jednakopravnost. Upati je, da Poljaki ne bodo ugovarjali opravičenim zahtevam rusinskega prebivalstva. — Deželni odbor bode od deželnega zbora zahteval, da se mu dovoli 60 milijonov posojila vzeti, da konvertuje deželni zemljiško-odvezni dolg. Ogersko. Finančni minister Lukacs potuje sedaj po orijentu. Skušal bode v Bolgariji in Turčiji ogerski trgovini pridobiti nova pota in nove ugodnosti. Pomenljivo je pa, da se je minister peljal skozi Srbijo, ne da bi se bil kaj ustavil. — Slovaške sirote, katere so odpeljali v madjarske kraje, sedaj živč največ v veliki revščini. Slabo so oblečene in povsod jako umazane. Uradi so jih dali navadno slabim ljudem v vzgojo. Nekatere otroke, kateri imajo še stariše. in so jih bili odpeljali proti volji starišev, dobili so Slovaki nazaj jako zanemarjene. Viumje države. Srbija. V nedeljo je bil velik radikalni shod v Aleksiocu. Shod se je vršil pod milim nebom. Zbralo se je bilo baje nad dvanajst tisoč udeležencev, največ kmetov. Predsedoval je shodu Pas č, pod-| predsedniki so bili Katic, Tajsič in predsednik skup-! ščine Vukovič Zbrani narod je navdušeno pozdravljal radikalne govornike. Shod je izrekel, da je vlada popolnoma prav ravnala, da je zahtevala od regent-stva, da skliče izredno skupščino, da reši trgovske pogodbe in voli tretjega regenta. Ko regentstvo v to ni hotelo privoliti, je vlada seveda morala odstopiti. Shod jej pa zagotavlja, da jej narod še vedno zaupa. Popolnoma proti parlamentarnemu redu je pa, da se je poklicala nova vlada, ki se mora opirati le na neznatno zbornično večino. Za politično in narodnogospodarsko škodo, ki bode izvirala iz tega, so pa odgovorni tisti, ki so proti narodovi volji prevzeli vlado. Zbrani narod zahteva, da se koj razpišejo nove volitve in se tako naredi konec sedanji nezakoniti vladi. Koncem je zbor pozval vse člane radikalne stranke, da se naj vdeležč volitev. Shod je izvolil centralni odbor in pa kralju brzojavno izrekel svojo udanost s pristavkom, da težko pričakuje njegove polnoletnosti, v nadi, da bode on bolie varoval ustavo. — V kratkem radikalna stranka skliče nov shod v Beligrad in pričakuje, da bode še bolje obiskan. Mnogobrojen obisk radikalnega shoda v Aleksincu je vsekako malo ostrašil liberalno vlado. Nikakor ni pričakovala, da radikalci imajo še toliko zaupanja in zaslombe pri narodu. Rusija. Več stvari, batere sedaj spadajo pod finančno ministerstvo, nameravali so izročiti prometnemu ministerstvo, da bi bolehni finančni minister imel manj dela. Pokazale so se pa take težave, da so sklenili vso stvar še odložiti za nekaj Časa. Srbija in Rusija. Jako veseli so v Pater-burgu, da je Šiškin poslal ruski minister vnanjih stvarij. Šiški n je baje velik prijatelj Srbov in bode, kakor se je nadejati, podpiral srbsko vnanjo politiko. Francija. Nasprotniki cerkve neprestano povsod rujejo. V jednem kraju skrivno, v drugem očitno. Občinski svet v Saint-Denisu je prepovedal duhovščini spremljati pogrebe. Občinski svet v Fi-nisteru je pa razpisal pet nagrad petim krepostnim dekletom, ki javno kažejo sovraštvo do cerkve. Za-stran poslednjega sklepa se čudijo celo republikanski listi, da ga je državni svet potrdil. Južna Amerika. V Venezueli je popolna anarhija. Zjedinjene države odposlale so vojne iadije v varstvo svojih podložnikov v tej južno - ameriški republiki. Reda v Venezueli najbrž še ni kmalu pričakovati. Ker nobena stranka ne more vojakov dobro preskrbeti, pa ropajo po deželi. Izvirni dopisi. Z Breznice, 6. septembra. (Cerkvena slovesnost. — Tombola.) Pretečeno nedeljo smo imeli pri nas zapored dve lepi slovesnosti, ki sta vredni, da jih objavimo. Sv. Avguština dan, ko praznujemo Brezničani obletnico posvečevanja svoje cerkve — letos je bila 71. obletnica — je blagoslovil velečastni g. dekan J. Razboršek zadnja dva stranska altarja, ki sta bila letos prenovljena. Po blagoslovljenju pa je stopil na na lečo g. prof. T. Zupan, naš rojak, ter v prekrasnem govoru jako umetno, a vseskozi poljudno razvil zgodovino brezniške cerkve. Zajedno je pa z mojstersko bistroumnostjo vpletal med zgodovinske podatke lepih opominov in naukov. Omenjam tu kratko le najznamenitejših stvarij, ki dičijo brezniško cerkev. Prav poseben kras cerkvi je veliki altar, katerega je postavil J. Murnik za pokojnega župnika Kramarja, posvetil pa knezoškof Janez Zlatoust, Brezničan. V altarju se posebno odlikuje J Šubiceva slika Zal. Matere B>žje in pa soha Matere Božje pod križem, z mrtvim Kristusom v naročju. To soho je izklesal iz kamna J. Zajec tako izborno, da človek nehote obstoji in zamaknjen gleda v obličje božje Porodnice, v katerem je vtisnjena nepopisna bol, kakor jo more občutiti le materinsko ljubeče srce. Pravi bher v naši cerkvi je slika sv. Jožefa pri stranskem altarju. To je delo umetnika Muci-gerja. Slavni naš umetnik je naslikal dete Jezusa, ki hiti iz Marijinega naročja v Jožefovo — kakor bi nas hotel opomniti s svetopisemskim stavkom: „Ite ad Joseph". In letos je dobila cerkev še tri nove slike v zadnja dva stranska altarja — namreč slike sv. sv. Lavrencija, sv. Nikolaja in sv. Alojzija. Izdelal jih je jako lepo občeznani, mnogozaslužni slikar L. Ogrin. Poleg tega je bila vsa cerkev letos kolorirana, dočim je bila doslej le bela. Slike nad prezbiterjem so bile prenovljene in poživljene, kolikor je bilo to mogoče. Tako je brezniška cerkev zares krasna, da je dostojno prebivališče Stvarnika samega. In za vse to se imamo zahvaliti gorečnosti za čast hiše božje vsem že pokojnim naš m župnikom blagega spomina, kakor posebno tudi sedanjemu župniku, preč. g. T. Potočniku, ki z neumorno trudoljubivostjo deluje in se žrtvuje za dušni blagor svojih župljanov. Pa ne samo dušni, tudi telesni blagor svojih župljanov je gospodu župniku gorka skrb. V dokaz nam je tombola, prirejena pod njegovim predsedništvom pretečeno nedeljo na korist kmetijski podružnici na Breznici. Blag. g. Gustav Pire, tajnik c. kr. kmetijske družbe, kateri je na prijazno predsednik-župnikovo povabilo blagohotno sprejel nalogo poučnega govornika, je v zares zanimivem govoru dokazoval Brez-ničanom, kolike pomembe in vrednosti da je za kmeta sadno drevje. Poslušali smo gosp. tajnika kar najpazljivejše ter mu tem potom izrekamo najtoplejšo zahvalo za obilen trud, a zajedno izrekamo srčno željo, da bi imeli še večkrat čast čuti iz ust gosp. tajnika novih naukov in navodov za kmetijstvo. Zahvaljevati se moramo tudi vsem p. n. gospodom, ki so velikodušno podarili dokaj dragocenih dobitkov v tombolo, ki so bili pa vsi jako umestni za kmetiški stan. Naj omenjam izviren dobitek kot prvo tombolo — voz sena. Prav tako vsa čast in hvala g. Egidiju Jegliču, ki je pripravil prostor za tako mnogobrojno množico ter skrbel za dobro postrežbo. Prijetna dolžnost nam je tudi zahvaliti vse gg. pevce, kateri so po tomboli z ubranim petjem zabavali družbo. Posebno so nas iznenadili pevci z Jesenic, večina Bohinjci in delavci v tovarni na Savi. Niso se strašili slabega vremena, niso se brigali za svoj počitek, marveč požrtvovalno so nam prihiteli na pomoč, bratsko podali roko in doneli so krasni spevi „pod Stolom" Bogu in domu na čast. Drugega jim ne moremo povrniti za njih trud, kot da jim častitamo, voščimo srečo in stavimo vsem Slovencem v izgled, kako se je moči pošteno prosto zabavati. Iz Zagreba, 3 septembra. Prošli teden so začeli v naši stolni cerkvi popravljati svetišče. Znižali ga bodo namreč, da bo skoro enako visok s srednjo | ladijo, kar sem že v enem poprejšnjih dopisov razjasnil. Delo bo trajalo najmanje dva meseca in tako dolgo ostane tudi stolna cerkev za občinstvo zaprta. Kaj bo pa z zvonikoma, nobeden še ne vd. Bila se je v tem pogledu zbrala komisija domačih in nekaj tujih graditeljev - inženerjev, toda sedaj se sklep še ni občinstvu naznanil, če tudi se je bilo sklenilo, da se to zgodi. Da je nevarnost velika, gotovo bi se bilo občinstvo opozorilo na to. Brž ko ne, da se bodeta zvonika dalje zidala, ker razpo-kline na zidu se vidijo bolj nevarne, nego so v isti ni. Radi večje varnosti zidajo pri obeh zvonikih jake podpornje od zunaj, kar je bilo tudi iz po-Četka pri starih zvonikih izvedeno. Bog daj, da bi se dela tega veličastvenega božjega hrama čim preje srečno dovršile, kar pobožni narod že željno pričakuje! j V Zagrebu se letos sploh zopet mnogo zida. Ravnokar se dodelujete dve tovarni: ena za pivo, ! druga pa za cikorijo. Tramwaj se prav hitro širi, pa je nade, da se bode tudi po okolici mestni raz-' prostranil, posebno če se posreči društvu, da raz-I proda akcije, katerim ima biti osnovni kapital 400.000 gld. Letos se dogptavlja učiteljišče, a na ' leto se bode zidala nova gimnazija in realka. Te dni se je izročil prometu železni most čez Savo, stari leseni pa se bode podrl. S tem je izpolnjena ena najvažnejših potreb v našem prometu. Ogromno delo, namreč kanalizacija mesta Zagreba, se je tudi začelo izvajati, toda trajalo bode več let, ker bo stalo več sto tisoč goldinarjev, katerih pa mesto ne more tako lahko zmagati. Ker mesto ni imelo dozdaj še po vseh ulicah vrejenega tlaka, prevzela je občinska uprava to nalogo na-se ter bode ona sama na troške hišnih posestnikov to delo izvela, kar se mora le odobravati, ker drugače bi pri mnogih hišah zastonj čakali na tlak. Novoizbrano mestno zastopstvo je imelo prvo svojo sejo 29. avgusta. Vlada je imenovala za izvršitelja verifikacije in volitve novega mestnega župana nadžupana zagrebškega mesta, vladnega svetovalca Sieberja, ker je vladen komisar Mošinski izbran za zastopnika. Že v prvi seji se je pokazalo, da se bodo v bodoče ostre razprave ponavljale v zastopstvu, kajti brezobzirno ravnanje vladnega poverjenika Sieberja je pokazalo, da se vlada in večina ne boste niti najmanje ozirali na ugovore opozicije. Že radi verifikacije se je pokazalo veliko nasprotstvo med strankama. Vladni poverjenik je namreč stavil predlog, da se vsi zastopniki en bloc verificirajo, ker se ni proti nobenemu vložil pravo-dobno protest. Manjšina pa 8 tem ni bila zadovoljna ter je tolmačila mestni statut tako, da je dovoljena razprava o verifikaciji tudi v onem slučaju, ko ne bi bilo nobenega protesta vloženega, kakor se je ravno pri teh volitvah zgod.lo. Ali vladni poverjenik je o tej zadevi zabranil vsako razpravo ter dal z večino glasov odobriti volitve vseh mestnih odbornikov. Tako brezobzirno ravnanje je bpozicijonalno manjšino silno razburilo, kajti takih prizorov dozdaj ni bilo v mestnem zastopstvu. Iz vsega pa je videti, v kakšnem duhu se bodo vodile razprave našega mestnega zastopstva, in da se bode tudi tukaj tako malo pazilo na ugovore opozicije, kakor v saboru. Duh nadvlade je obvzel vladno stranko povsodi, in kdor se jej upira, le-ta se mora zlomiti. Bodo pa li taki odnošaji koristni za mesto, je kaj dvojbeno. Ce je že moralo tako biti, da je tudi zastopstvo 1 razdelje no na dve stranki, morali bi biti vendar to- liko oprezni, da ne bi radi njunih bojev trpelo mestno prebivalstvo ter se napredek mesta zaustavljal. Sloga bi bila vsekako prepotrebna v mestnih zadevah, če tudi je drugače mestno zastopstvo na dve stranke razdeljeno. Dnevne novice. V Ljubljani, 7. septembra. (Odlikovanje.) Uprav pred sklepom lista smo zvedeli, da je presvetli cesar podelil vpokojenemu profesorju na ljubljanski gimnaziji, preč. gospodu kanoniku Jož. Marnu viteški križ Franc Jožefo-vega reda. — Javljajoč to radostno v¿st prezaslu-ženemu odlikovancu, vrlemu predsedniku „Matice Slovenske", najiskreneje čestitamo: „Na mnogaja leta !" (Deželni zbori) se snidejo, kakor smo že omenili, v petek. Kranjski deželni zbor se bode pečal z deželnim proračunom in računskimi zaključki, morda tudi z nekaterimi cestnimi zadevami. (Kanonično obiskovanje in d^Jltev zakramenta sv. birme) bode dné 28. t. m. v Cirknici, 29. t. m. pa v Starem Trgu pri Ložu. (Duhovniške premembe v Ijnbljanski škofiji.) Premeščeni so čč. gg.: Ignacij Fertin, ka-pelan v Mošnjah, za kurata ženske kaznilnice v Begunje; Simon Šmitek, kapelan na Vrhniki, v Mošnje; Fr. Fik, kapelan na Toplicah, v Ribnico; Franc A v s e c, kapelan v Trebnjem, v Mengeš; E. K os o b u d , kapelan v Gradu, (na Bledu), v Trebnje. — Na novo so nameščeni čč. gg.: Franc Pavlin na Toplicah; Štefan Rihar na Vrhniki; Josip Gruden v Gradu (Bled). (Po prvem slovenskem katoliškem shodu.) Mnogi avstrijski listi poročajo, nekateri celo prav obširno o prvem slov. kat. shodu v Ljubljani. Naravno in umevno je, da sodba teh listov, ki zastopajo različna načela, ni jednaka. Kolikor pa smo do danes mogli pregledati razne liste, izražajo se češki in nemški konservativni listi prav ugodno in pohvalno o shodu. Čudno izjemo pa dela koroški tednik „Kiirntner Volksblatt". Objavil je namreč daljši članek, v katerem se peča z resolucijo o katoliško-narodni organizaciji. Kakor je videti, imenovani list ni zadovoljen z dotično resolucijo in sploh ne z izidom shoda. Ta članek, o katerem izpregovorimo še obširneje, jasno označuje prečudne razmere na Koroškem. (Iz Gorice) se nam piše: Znano je „Slovenče-vim" čitateljem, da so slovenski roditelji v Gorici zahtevali svojo slovensko šolo na podlagi § 19. državnih temeljnih postav. Stvar se je zadosti dolgo odkladala in odklanjala in konečno tudi zares odklonila. No, da bodo Italijani „čiste krvi" glasovali proti slovenski šoli, bilo je pričakovati, ali kaj naj rečemo o č. g. Fr. Sessichu, kojega je majka „naški" ličila. Pomisliti je moral tudi, da glasuje v imenu cerkve katoliške, v imenu prevzvišenega vladike, na čast ali nečist vsega duhovstva, nikar pa na milost ali nemilost neke goriške signorie. Ako ni imel poguma, glasovati po pravici in po vesti, moral je za časa odložiti čast šolskega svetovalca. — Ob tej priliki naj tudi omenim, da goriško katoliško politično društvo, v kojem je imenovani gospod svoje dni kolovodil in v kojem sede tudi nekateri slovenski gospodje, ni imelo prijateljskega pozdrava za katoliški shod v Ljubljani. Tedaj pa zahtevamo, da naj se izvrši tudi pri tem društvu ono pravilo, kojo je postavil dr. Pavlica ¡ „Izstopite iz društev, ki niso za k a t o I. shod." Čemu bi se silili ljudem, ki nas nečejo, čemu bi se bratili z ljudmi, ki glasujejo z liberalci proti naši nežni deci. (Potrjen zakon.) Presvetli cesar je potrdil od dež. zbora kranjskega sklenjeni zakon o gradnji nove okrajne ceste od Podpeči do Dolgega Grabna v ljubljanski okolici. (Učiteljske premembe.) Nadučitelj v Mokronogu g. Andrej Grčar je dobil nadučiteljsko mesto v Radovljici (torej ne — g. P o d kr aj še k!), nadučiteljsko mesto v Vipavi g. Skala, v Košani gosp. Rustija; izpraznjeno mesto na 1. mestni deški šoli je dobil dosedanji suplent gosp. Josin, na 2. mestni šoli g. Kecelj, doslej v Ihanu. (Vreme.) Po neznosni vročini zadnjih dnij se je v nedeljo vreme nenadoma sprevrglo. Po Ljubljani in okolici je popoludne divjal grozen vihar, ki je trgal strehe, podrl več ogr^j, polomil mnogo dreves in v okolici zvrnil več kozolcev. V noči na ponedeljek pa je gorenjske planine pobelil sneg, pred katerim so iz Bleda, Kamnika in drug b go- . nili prijatelji tfčeče se mladine, ustanoviti v ta namen renjskih letovišč zbežali mnogi gostje kascr pred ' posebno društvo na podlagi društvene postave od kolero. (Iz Celovca) se nam piše: Vodstvo našega „Katol.-polit. in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem" obrnilo se je dne 27. maja do visokega poljedelskega ministerstva s prošnjo, naj mu le-to d& potrebno podporo, da bi se mogel izdajati list, ki bi koroške kmete poučeval v gospodarskih stvareh in izhajal kot priloga „Miru". Odgovor na to vlogo je vodstvu že došel in je še dosti povoljen. Prošnji našega gospodarskega društva se sicer ni naravnost ustreglo, a visoko poljedelsko ministerstvo je ukrenilo koroški kmetijski družbi dajati 700 gld. podpore na leto s pogojem, da nastavi na kmetijski šoli učitelja, ki bo slovenščine popolnem zmožen in bode slovenske kmetovalce poučeval na shodih o gospodarskih stvareh. Koliko bode ta odlok koroškim Slovencem koristil, učila bode bodočnost. (Strah pred kolero) se vedno bolj širi. „Denj" . pripoveduje, da je vsled tega mnogo delavcev v pre-mogokopih ustavilo delo in da zato cena premoga vedno raste v Rusiji. Sicer smo pa lahko popolnoma mirni, zakaj radikalno sredstvo proti tej hudi bolezni je že iznajdeno. Dne 17. avgusta t. 1. je pri | shodu socijalnih demokratov govoril dr. Friedlander, iz rodu Abrahamovega, ki veliko govori o socijalnih demokratih in o bedi in o zatiranju, ki pa sam revne delavce, ki prihajajo k njemu na ordinacijo, meče skozi duri. Ta mož je sprožil misel, ki kaže njegovo izredno zdravniško izurjenost, misel, ki so jo tudi vsi navzoči z veliko pohvalo za svojo sprejeli, da je namreč proti koleri najbolje sredstvo — socijalna demokracija. (Trojna žalostna vest.) Prijatelj nam piše iz Ptuja: Posestnica Lucija Doki iz Krčevine šla je v Grajeno prat. Božjastna sirota padla je v potok iu utonila. Človek ne ve, kje ga smrt čaka. — V soboto zvečer se je zaklal v Orešji poleg Ptuja mesar Jožef Alt, ki je bil ž» zaradi tatvine in pretepanja zaprt. Kakoršno življenje taka smrt. — V nedeljo večer smo imeli točo, ki ie po nekaterih krajih, zlasti po revnih Halozah, potolkla, da je joj. „Gorje ti, ubogi kmet, gorje!" (Dnhovniške vesti iz celovške škofije.) Veleč, g. J. Kokic, župnik v Crnečah gre za II. kanonika v Gosposveto. — Župnijo Mali Št. Vid je dobil čast. gosp. St. O g e r č n i k , provizor v Malem Cerknem. — C. g. K. Baumgartner, župnik v Bajtišah gre za župnika v Škofiče v labudski dolini. — Dne 14. t. m. bode mil. gosp knezoškof dr. J. K ah n blagoslovil novo cerkev oo. domini-kanov v Brežah. Slovesnosti bode se udeležil i mil. g. knezonadškof solnograški ter general oo. domi-nikancev o. dr. Friihwirt. Cerkveni govor bode govoril sloveči propovednik, dominikanec o. H. Denifle iz Rima. (Podporno društvo „Dijaška kuhinja1- v Ptuju) je razposlalo tiskano poročilo o delovanju od 1. listo-pada 1891 do kouca šolskega leta 1891/92. Temu poročilu povzamemo naslednje: Ptujski rodoljubi si štejejo v svojo zaslugo, da so prvi dejanjski pokazali, kaj je storiti, da šolska mladež ne ostane brez 15. listopada 1867. Z odlokom veleslavnega c. kr. namestništva v Gradcu od 12. vinotoka 1991 so dobili predlagatelji dovoljenje za obstanek društva, ki se je ustanovilo že v zborovanju 31. vinotoka 1891, kjer se je tudi izvolil predsednik in sestavil odbor. Odbor je imel svoje redne seje 4. listopada, 7. listopada in 7. malega srpana. V prvi seji se je sprejela pogodba z gospodom M. P., da prevzame dijaško kuhinjo na svojo skrb pod pogojem, da preskrbi društvo potrebno kuhinjsko pripravo in plačuje za : kosilce po 20 novčičev. V drugi seji določi se 16. listopad kot začetek kuhinjskega poslovanja in se sprejmejo prošnje za podporo od 16. učencev. V ' tretji seji, v kateri so se pregledali in odobrili računi, pokazalo se je, da je bilo vsprejeto s sredstvi | društva primerno število prosilcev. Odbor izpolnjuje ' svojo dolžnost, da izrazi iskreno zahvalo vsem slavnim zavodom iu zastopom, vsem častitim udom, • podpornikom in dobrotnikom, ki so podpirali društvo, da mu je bilo mogoče vsaj o skromni meri izvrševati stavljeno si nalogo. Zajedno pa prosi odbor slavne zastope in zavode in vse dosedanje ude in dobrotnike, da bi tudi za naprej ne odtegnili ' svoje pomoči prepotrebnemu podjetju. Obrača se pa odbor z enako prošnjo tudi do onih krogov iu posameznikov slovenskega občinstva, ki se še uozdaj niso ozirali na društvo, akoravno jih opominja na ! skupno delo sosedstvo, ali jih pa vežejo še osebni spomini na ptujsko gimnazijo. Preteklo leto bilo je mogoče društvu izvrševati svojo nalogo le, ker so , prihiteli nekateri udje z obilnejšimi doneski, nego 1 se je moglo pričakovati. Ako kje, treba je gotovo pri podpiranju dijaških kuhinj za učence srednjih šol iu podpornih društev za dijake na vseučiliščih ; obilnejše udeležbe, ako hočemo, da se vzdigue narod do višje omike, katero potrebuje v vseh položajih svojega gibanja. K temu pa je potreba živahnega tekmovanja. Povsod se polnijo prostori po srednjih šolah in raste tudi število vseučiliščnih dijakov tako, da jih je povsod preveč, ki imajo stopiti v javno •! življenje, samo pri nas štajerskih Slovencih zavladal je deloma nekak fatalizom, ki prepušča vso skrb * za boljšo bodočnost naključju. Po naključji sa množi ali krči naraščaj domačega razumništva; naključje pripelja vsako leto več fantov iz revnih nego premožnih hiš v srednje šole. Poziv do imovitejših, naj bi pošiljali raji svoje sinove v srednje šole, ni še našel pravega odmeva. Ta neugodnost provzroča tedaj potrebo, izdatneje podpore in večje požrtvovalnosti. Tudi drugi narodi so se povzdignili do obširnejše prosvete in povoljnejšega blagostanja le s požrtvovalnostjo in skupnim delom. Ljubezen do domovine postavila je tudi pri nas žrtvenike, na katerih se neti čisti ogenj domoljubja. Slovenec-raz-umnik, kader te dovede slučaj do teh žrtvenikov, ne preziraj jih ! Ne prebiraj in ne modruj preveč, kajti povsod je treba podpirati in pospeševati vredbe, katerih namen je, širiti omiko med slovenskim ljudstvom. Dragi rojaki, ki stanujete zunai Štajerske, bodite tudi vi prijatelji in podporniki dijaškim kuhinjam na Štajerskem, kolikor vam dopuščajo od-nošaji! — Vsi dohodki društva so znesli v minu- Genuva, 6. septembra. Podadmiral baron Spaun je dal diner na krovu ladije „Cesarjevič Rudolf", h kateremu so bili povabljeni prefekt, župan in divizijski poveljnik. Pariz, 6. septembra. Včeraj je v Parizu 15 oseb umrlo za kolero. Dosedaj je v Parizu 305 oseb za kolero umrlo. Pariz, 7. septembra. V borznem delu mesta Rue Colonnes pred policijskim komi-sarijatom položena petnajst centimetrov dolga z železno žico ovita bakrena cev se je raz-počila. Škode nobene. V cevi so našli ne-sežgan papir in rujavo snov. Ce je to zločinski poskus, je to še negotovo. Pariz, 7. septembra. V torek je v Parizu 41 oseb zbolelo in 26 umrlo za kolero, v srednjem mestu jih je zbolelo 9 in umrlo 16. Listnica vredniitva: Danes smo prejeli iz Šmartina pri Litiji dopis, ki v čudni luči pokaže zadnjo ovacijo g. L. Svetou, opisano v „Slov. îsarodu". Prosimo g. dopisnika, naj rum naznani svoje pravo ime. Umrli Mo. 4. septembra. Frane Duh, čevljarjev sin, 31 dni, Stari trg 11, katar v črevih. — Jožefa Čepelnik, čevljarjeva hči, 14 let, Žabjak 6, griža. — Bogomir Biekel, tesar, 28 let, Poljanski nasipa 50,. jetika. 5. septembra. Karol Toman, sin prodajale» žebljev. Frančiškanske ulice 6, dysenterie. V b olnišnici: 4. septembra. Jožef Šireelj, delavec, 52 let, nephusis. — Janez Mikuš, delavec, 45 let, jetika. Tujci. 5. septembra. Pri Južnem kolodvoru : Kolenc in Pogačar iz Trsta. — Gerčar iz Mokronoga. — Nemeček, magacinêr. z rodbino, iz lfeba. Pri avstrijskem caru : Leustek iz Kar lovca. — 1 Miiller iz Prosnice. — Ažman, dijak, in Gartner, tovarnar, iz Krope. , ' Pri bavarskem dvoru-. Resch z rodbino iz Hüchst-a. ' — Bassler s soprogo z Dunaja. — Wiegele iz Celovca. — j Gollob, zavarovalnični uradnik, iz Toplic. i Yrwwueftwko sporočilo. a C I i a. opazovanja Stanj« zrakouiera j toplomera t mm j po Ccizija I 6 iy. u zjut. 2. u. pop. 9. u. zveč. iut 7349 735 3 12-2 15-2 11-8 V f, \Ht Vreme si. szap. si. svzn si. szap. oblačno b- I -g*' S 1-30 dež Srcdnii ;einper*tura 13-1°, za 2 7° pod normalom Velika 50 krajcerska loterija. Glavni rtot>itok Žrebanje že 15. oktobra. 75.000jèl Srečke A 50 kr. priporoča: J. C. Majer V Ljubljani. (177 5) izreka zahvalo. podpore, katero je vživala v prejšnjih časih v precej | lem šolskem letu 665 gld. 90 kr., razni troški pa obilni meri pri meščanih. Leta 1886 oglasilo se je 611 gld. 5 kr., torej znaša prebitek 54 gld. 85 k r. izdatno število prijateljev mladine, pripravljenih, s Po sklepu računa je doposlal odbor okr. zastopa pri primernimi doneski pripomoči, da še ustanovi ku- i Sv. Lenartu 15 gld., ki se bodo zaračunili prihodnje hinja, kjer bi se oskrbelo učencem kosilo. Veleča- j leto. Poleg tega je več podpornikov dajalo dijakom stiti gospod o. B. Hrtiš, takrat gvardijan konventa , kosilo po eden ali več dnij na teden. Odbor vsem čč. oo. minoritov v Ptuju, pokazal je blagodušno naklonjenost do nameravanega podjetja z izjavo, da prevzame konvent dijaško kuhinjo na svojo skrb in svoj trud. V zavetju gostoljubnega konventa zdrža-vala se je ta dijaška kuhinja brez posebne društvene osnove od začetka šolskega leta 1886 do konca šolskega leta 1891. Računi o sprejetju in porabi blagotvornih doneskov domačih zavodov iu zastopov in posameznikov objavljali so se redno in točno po slovenskih časnikih. Koncem šolskega leta 1891/92 odpovedalo se je nadaljevanje dijaške kuhinje v kon-ventu oo. minoritov. Nastalo je z nova vprašanje, k».j je storiti, da se ne odtegne dijakom še ta podpora. Živo prepričanje, da je narodna dolžnost, pripravljati in gladiti mladini pota do višje omike, pospeševati razvoj in napredek domačega razumništva, kolikor in kjer je mogoče, dalo je nagib, da so skle- Telegiami. Dunaj, 7. septembra. Profesorju na višji gimnaziji v Ljubljani Marnu, podelil je cesar povodom njegovega vpokojenja viteški križ Frana Jožefa reda. Litomerioe, 6. septembra. Popoludne je odpotoval cesar v Smiric. Zvečer je bilo mesto razsvetljeno. Smirio, 7» septembra. Cesar je zgodaj odjezdil k vojaškim vajam in je bil povsod navdušeno pozdravljen. Lvov, 6. septembra. Njega velečastvo cesar je dovolil, da se osnuje druga stolica za zgodovino na lvovskem vseučilišču. Priporočam veliko svojo zalogo raznovrstnega laškega vina. Pokušnje od 100 litrov in višje. Kdor ima svojo posodo, prosim uljudno, naj jo pošlje. Kupujem in prodajam zdrave vinske sode od 56 litrov do 50 hekto-Isto tako prazne ste- 409 i liter in tudi večje, klenioe J. G. Juvančič v ši&lii pri I yjiit>ljaiii. Pouk na »lasovirjii -v in zunaj hiše istotako vkupno vežbanje na glasovirju pričnem začetkom šolskega leta, na kar spošt roditelje uljudno opozarjani. Manj premožni morejo se po dva ob enem udele- , zevati vaj na glasovirju. Spoštovanjem 407 i MARIJA ZOTTMANN v Ljubljani, Francovo nabrežje št. II. 3. nadstropje. Svileno blago za neveste Sltiftift do gld. 15-65 — gladko in damasto (do 300 vrst) razpošilja poštnine in colnine prosto svilarnioa O. HENNEBERO (u. in kr. dvorni založnik), Ziirloh. — Vz< Pisma 10 kr. porto. zorei z obratno pošto. 160 3 (9) t 4 4 M i v Ljubljani, na Dunajski cesti štev. 15 (v Medjntovi hiši) priporoča svojo dobro vrejeno zalogo raznovrstnega politiranega in likanega pohištva. Garniture, dlvane, madrace od 16 gld. do 40 gkl., madrace na peresih 10 gld., dratene madrace 8 gld. 50 kr., pulte za masne knjige itd. Naročila se točno izvršujejo. Cenilnik z podobami zastonj in franko. 392 (24—5) la privatni pripravnici za ženske pri šolskih sestrah v Mariboru j W3 hode v šolskem leiu 1892/98 3-2 prvi, ® N « S U. ® \ Št. 17.724. 400 3-2 » Razpis zalaganja drv. Mestni magistrat ljubljanski potrebuje za prihodnjo zim 200 sežoafiT suhih bukovih drv. in spreiema pismene ali ustne nonudbe. o katerih je natančno določiti doltrost polen m cena do vštetega 8. septembra letos. Pogoji zal8garna zvedo se pri pjdpi-anem magistratu v navadnih uradnih urah. Magistrat dež. stolnega mesta Ljubljane, dne 30. avgusta 1892 Ponudimo po najnižjih cenah: zarezano vštricno ostrešno opeko najboljše vrste, S Razprodaja (speoijaliteta), a^majolika peci lepenke (Daohpappei, karbolinej, roman in portlant cement, cevi iz kamenine, nasade za dimnike iz kamenine, ognju protivno opeko in plošče osamljače (Isolirplatten). Dalje prevzamemo po najnižjih cenah tlakanje z asfaltom, s chammottniini in cementnimi ploščami. Odličnim spoštovanjem J. P. VIDIC & Comp. Ljubljana, Slonove ulice. • od tvrdke M. Aeiiinan, Slonove ulice št II H prevzete s narejene obleke za gospode in dame i ■ S : 8 S po dokaj znižani ceni. Spoštovanjem Gričar & Mejač, m Slonove ulice St. 11. 9 399 6-6 m ¿'4 m i ig 11 i ÜÉ m I il 3E Ü 11 m m n P. n. slavnemu občinstvu naznanjam uliudrie, da otvorim v ponedeljek dne 5. t. m. pod tvrdko Anton Zagorjan v „Slov. Matice" hiši, na Kongresnem trgu št. 7 v Ljubljani ino s šolslimi knjigami, papirjem in z vsemi pisalnimi in risalnimi potrebščinami. V zalogi bodem imel vedno le najboljše in ceno blago. S avnemu občiustvu priporočam se za obila naročila in zagotavljaje, da bodem po možnosti ustrezal vs^m zahtevam v popolno zadovoljnost belež;m odličnim spoštovanjem 404 3-2 Anton Zagorjan. Migi A > n n a j s k a b o r z a. Oni 7. septembra. Papirna renta 5%, 16% davka . . . Srebrna renta 5%, 16% davka . . . Zlata renta 4%, davka prosta .... Papirna renta 6%, davka prosta . . . Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . Kreditne akcije, 160 gld....... London, 10 funtov stri....... Napoleondor (20 fr.)....... Cesarski cekini ......... Nemških mark 100...... Dne 6. septembra. Ogerska zlata renta 1%.......112 gld. Ogerska papirna renta 5 %......100 „ 4% državne srečke 1. 1854., 250 gld. . . 140 „ 5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . . 151 , Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....186 „ Zastavna pismaavstr.08r.zem. kred. banke 4% 96 „ Zastavna pisma „ „ „ , „ 41/,* 100 » Kreditne srečke, 100 gld.......189 „ 8t. Genois srečke. 40 eld. . . 62 . 50 25 25 15 25 50 kr. Ljubljanske srečke, 20 gld.......22 gld. Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . . 17 . Rudolfove srečke, 10 gld.......25 „ Salmove srečke, 40 gld........62 „ Windischgraezove srečke, 20 gld..........58 . Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . , 152 „ Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v. 2810 „ Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 100 „ Papirni rubelj....................1 „ Laških lir 100....................- . - kr* 50 „ 10 „ 26 . 25 . 1 «t. 50 „ 20 „ menjaraična delniška družba na Dunaju, I., Wollzeile štev. 10. Najkulantnejše se kapojejo in prodajajo v kursnem .plrjl, listu navedeni vrednostni pa^ in devize ■redke, valute Razna naročil» Izvrfié se najtemneje. "Mi Za nalaganje kapitatov priporočamo: 4 % bolzansko-meranske prioritete. g&liikega zemljlikega kreditnega draitva zastavna pisma. •4* dmhevehe -podeaekeleke (Dux.Bode obaoher) ■rebrne prioritete. Jgg- Žrebanje dne 15. septembra! i®«®®® goldinarjev 1 dobi se z jedno ogersko hipotecno promeso a IV, gld. in BO kr. kolek. Izdajatelj: r. Ia Janiii. Odgovorni vredk: Inaci Žitnik. Tik .Katoliške Tiskarn v Ljubljani.