ISSN 0350-5561
za konectedna
Spremenljivo do pretežno oblačno bo. Pojavljale se bodo krajevne padavine, deloma plohe.
številka 17/18
četrtek, 24. aprila 2008
1,30 EVR
IIADIO
VELENJE
zeCene doCine
Mlekarna Celeia
VABLJENI!
V	Topolšico pride minister Erjavec
Topolšica - 9. maja bo minilo 63 let od takrat, ko je bila v Topolšici podpisana brezpogojna kapitulacija nemških oboroženih sil za jugovzhodno Evropo.
V	spomin na ta dogodek v Topolšici vsako leto borci in krajevna skupnost, ki na ta dan praznuje tudi krajevni praznik, pripravijo proslavo.
Tokratna bo v petek, 9. maja, ob 19. uri v zdraviliškem parku. Slavnostni govornik bo minister za obrambo Karel Erjavec, na proslavi pa pričakujejo tudi častni vod Slovenske vojske.
■ mkp
V torek zasajena drevesa je dež sproti zalival. Prvo drevo v nizu novega drevoreda pa sta zasadila župan Srečko Meh in predsednik uprave Gorenje Franjo Bobinac.
Nov drevored za Tita in občane
Gorenje je ob dnevu zemlje poklonilo mestu 21 dreves vrste dvokrpi ginko - Eno od dreves sta posadila Franjo Bobinac in Srečko Meh
Velenje - Ob mednarodnem dnevu zemlje je podjetje Gorenje, d. d., Velenjčanom podarilo 21 dreves za novi drevored ob Titovem spomeniku. Ta niso več posajena sredi sprehajalnih poti, kot so bila prejšnja, ampak na robu zelenice, kjer stoji spomenik. Poti pa so v celoti obnovljene. Dvajset dreves so v deževnem torkovem dopoldnevu že posadili PUP-ovi vrtnarji, enaindvajsetega pa sta pred zbrano množico občanov simbolično zasadila predsednik uprave Gorenje Franjo Bobinac in župan MO Velenje Srečko Meh.
Oba sta v nagovoru zbranim poudarila, kako pomembno je okolje, v katerem živimo. Franjo Bobinac je izpostavil, da je Gorenje veliko mednarodno podjetje, ki v 40 državah zaposluje več kot 11 tisoč ljudi. Zavedajo se, da izhajajo iz Velenja, kjer živi kar 8000 pri njih zaposlenih. In prav je, da živijo v lepem mestu, sploh ker v Gorenju pri poslovnih odločitvah »že dolgo vrsto let sledijo tudi načelom trajnostnega razvoja, po katerih se v konkretnih ukrepih zrcali naša odgovornost do okol-
ja, izboljšanja kakovosti življenja zaposlenih, njihovih družin, lokalne skupnosti in družbe nasploh.«
Mestni arhitekt je predstavil še načrt nadaljevanja obnove Titovega spomenika, Simon Ogrizek, vodja vrtnarstva v podjetju PUP, pa drevesa, ki so jih izbrali za
drevored. Veljajo za žive fosile, so lepa in trpežna. In takšna naj bi bila tudi zelena senca, ki jo bodo ustvarjala. Dogodek so popestrili tudi prisrčni mladi folkloristi skupine Šmentana muha iz OŠ Gustava Šiliha.
■ Bš
Za »češpljino« senco
OGO
PREMOŽENJSKO ZAVAROVANJE Z OSEBNO IN PRAVNO ASISTENCO
www.ZavarovalnicaMaribor.si
Nadstandardno zavarovanje stanovanja in opreme po konkurenčni ceni. Odslej tudi z asistenco doma!
080 19 20
©
asistenca doma
[j posodi svoj glas. V živo je lepše! ^	
nedelja, 27. 4. ob 17.30 £	SMS igra Do 17. maja 200B
^ gorenje	pošl|l ključno besedo HUMMEL na 2929 in Izberi pravilen odgovori
^ gokldub	1-iTl-Tl.tl7n:l-Tiq V33 TV -^TTml^ Več o igri na rK-gorenjB.com.
3. / 4. maj, Celje (Zlatorog): Celje PL ■ Gorenje	Število poskusov je neomejeno. Igraje namenjena samo uporabnikom Debltela
! www.rk-gorenje.com	In Moblteia.
gorenje hummel Zu-^j H§	
Bojana Špegel
V	torek je dež, za razliko od nekaj prejšnjih aprilskih dni, opral že jutro. Bil je dan, ko so po vsej Sloveniji potekale številne prireditve ob dnevu Zemlje. Ja, tudi naš planet ima svoj dan, svoj praznik. In prav je, da ga ima, saj je zemlja v dobesednem in prenesenem pomenu zelo pomembna reč. Ne le, da je planet Zemlja naš dom in da z njim delamo zelo grdo. Ob tem pozabljamo, kaj lahko vsak od nas sam stori, da bi bilo onesnaženje in posledice, kijih čutimo prav vsi, manjše. Pregovorno »po slovensko« nas bolj skrbi le tisti naš košček zem lje, kjer živimo, vse drugo pa nam je figo mar.
Dokazov za zgornjo trditev imam več kot dovolj. Lansko jesen, pa tudi letošnjo pomlad, sem kar nekajkrat poslušala krajane, ki naj bi v bodoče živeli ob novi hitri cesti. Kaj vse so sposobni ljudje povedati in tudi resnično misliti, ko gre za njihov košček zemlje! Povsod izzveni v sloglu, da sicer cesto potrebujemo, samo naj teče drugje, ne mimo ali pa celo čez njihov dom. Nekaj podobnega sem občutila prejšnji teden na javni razpravi o bodoči ureditvi vrtičkarstva v Velenju. Ker tudi sama zelo rada brkljam po zemlji - ob tem si spočijem glavo in včasih tudi od službe težke misli -razumem prav vsakogar, ki si želi imeti svoj vrt. Po mojem ga imajo mnogi zato, da se lahko umaknejo iz stanovanj, čebelnjakov betona, ven, v naravo. Mnogi pa čez poletje, ko pobirajo svoje pridelke z vrtičkov, tudi lažje preživijo. Morda si lahko prav na račun solatke in fižola, ki ga pridelajo sami, privoščijo kakšen dan dopusta. Hrana je danes draga, vsak dan bolj. Evripa se pri globini žepov poznajo prav vsem. Ob tem, da imamo v Velenju veliko mladih upokojencev in veliko družin, v katerih denarja ni veliko, so vrtički zagotovo ena od stvari, ki ustvarjajo tudi socialni mir.
V	Velenju so se vodilni v občini odločili, da ne bodo vrtičkarjev preprosto prepodili iz njihovih malih rajev,
ki sicer na pogled niso prav nič privlačni. Sploh, ko si postavijo kolibe, klopi, ko povsod visijo neki »polivinili« ... Najgrši so ob vstopu v Velenje, v Trebuši, tam zadaj, v gozdu, pa je menda vse »poscano in posrano«, saj nimajo urejenih sanitarij. V Ljubljani so vrtičkarje preprosto pregnali. V Velenju pa jim bodo ob tem, ko se bodo morali sprijazniti, da na črno in na tuji zemlji, ki praviloma še nima lastnika zaradi denacionalizacije, ne bodo mogli več vrtnariti, ponudili odlično rešitev. Urejene vrtičke, ki bodo varovani, ograjeni in predvsem lepi. In ne predragi.
Naj se vrnem k razpravi o vrtičkih. V dvorani ni bilo prav veliko ljudi, a bilo je nekaj glasnih. Iz Pesja. Tam je namreč ena od občinskih parcel, kjer naj bi občina tudi oddala vrtičke. Vrtičkarjev pa si v Pesju ne želijo. Ker bo hrup, ker ne bodo hodili na vrt gojit solato, ampak počet vse kaj drugega. Ena od krajank je bila ogorčena, ker bo občina vrtičke urejala z davkoplačevalskim denarjem. Drugi je bil prepričan, da so ljudje, ki živijo v blokih, dobili stanovanja skoraj zastonj, on pa je vse gradil sam in mu nihče ni nič dal. In zdaj naj bi jih prenašal v svoji bližini še kot vrtičkarje? Starejša gospa je povedala, koliko je v življenju že pretrpela in prav tako ogorčeno nasprotovala vrtičkarjem. Spet vse v stilu, saj podpiramo tako rešitev, ampak najdite zemljo drugje, ne pri nas. Ce se ob koncu spomnimo le še na to, koliko tožb med sosedi za »češpljino« senco ali nekaj centimetrov zemlje na meji obravnavajo na naših sodiščih in kako s temi sodbami služijo odvetniki, je zgodba zaokrožena.
Draga moja Zemlja, zelo si pomembna! Vrtiš nas okoli sonca in lune, nas razvajaš s soncem in dežjem, nas hraniš in resnici na ljubo, tudi zastrupljaš. S tem nam vračaš naš odnos do tebe. Ti se boš še naprej vrtela, ljudje pa si bodo še bolj želeli svoj mir. Na svojem koščku zemlje. Ker so pač taki časi, da je zemlja res postala sveta! P.S. 22. aprila pred dvaindvajsetimi in pred štirimi leti je sija lo son ce. To je namreč dan, ko sva tako jaz kot moja svakinja postali mami. Zato je dan Zemlje pri nas doma res poseben dan.	■
9770350556014
""HAS
lokalne novice
Bodo nakupovalni center gradili še letos?
Šoštanj - Šoštanjčani si že vrsto let želijo nakupovalni center. Ta naj bi zdaj zrasel na lokaciji bivšega letnega bazena, o čemer so se že odločili. Ta čas je v teku pridobivanje vseh potrebnih dokumentov za gradnjo, od sprememb prostorskih aktov in pridobivanja soglasij do priprave idejnih zasnov. Postopki so dolgi, pravijo v Šoštanju, kljub temu pa upajo, da bodo dela za gradnjo centra stekla še letos.
■	mkp
Knjigomat v Knjižnici Šoštanj
Šoštanj - Ob urejanju Knjižnice Šoštanj, postavili so vetrolov in opravili nekaj manjših vzdrževalnih del, so ob vhodu postavili še knjigomat, kjer si bodo lahko obiskovalci knjižnice izposojali knjižnično gradivo tudi zunaj obratovalnega časa. Vrednost naložbe je 20 tisoč evrov, dela pa je izvedlo podjetje Cigrad.
■	mkp
V KS Šmartno polagajo optični kabel
Velenje - Podjetje Gratel je začelo napeljevati optične kable po cestah v krajevni skupnosti Šmartno, kjer so predhodno že bili opravljeni izkopi in položene cevi. To so ceste bratov Mravljak, Efenkova cesta, Gregorčičeva, del Kajuhove ceste, Cesta XIV. divizije, Finžgaije-va cesta in spodnji del Šmarške. Dela napeljevanja optičnih kablov bodo potekala predvidoma do 10. maja. Ko bodo končana, se bodo lahko krajani že priklopili na omrežje. Zanimanje je menda zelo veliko.
Gradbena dela za izkop in napeljavo cevi za zgornji del Šmarške ceste (od doma KS proti cerkvi), Graškogorske, Gubčeve , Stane-tove, Jerihove in Ceste na griču bodo začeli po zaključku teh del. Točen datum pa še ni znan.
■ bš
Šoštanj se pomlaja
Šoštanj - Starši novorojenčkov so od lanskega leta deležni 100 evrov pomoči, ki jim jih daruje Občina Šoštanj iz proračunskih sredstev. Lani so izplačali 71 pomoči, letos, do sredine aprila, pa so prejeli že 34 vlog staršev novorojenčkov.
■ mkp
Aprilsko »čiščenje« prestavili na maj
Šoštanj, 19. aprila - V Šoštanju so za soboto napovedano čistilno akcijo zaradi aprilskega vremena - malo sonca, malo dežja -prestavili na 10. maj.
Kljub muhastemu vremenu pa so čistilne akcije izvedla nekatera društva v okoliških krajih. Na Pristavi so očistili celoten predel od odcepa za Pristavo do gradu Forhtenek, pridni so bili tudi v Lokovi-ci in delu Gaberk. Kot zanimivost dodajmo, da so v Lajšah, kjer je tudi potekala očiščevalna akcija, med drugim našli vozniško dovoljenje in ga že vrnili Velenjčanu, ki ga je izgubil.
Dva meseca po obisku ministrice
Ministrica za zdravje Zofija Mazej Kukovič po dveh mesecih od obiska Velenja znova poudarila, da če se želi določena specializacija razvijati, mora imeti kritično število specialistov
Milena Krstič - Planine
Vele nje - Konec februarja je Velenje obiskala ministrica za zdravje, Zofija Mazej Kukovič. Z direktorjem Zdravstvenega doma Jožetom Zupančičem in županom Mestne občine Sre čkom Mehom se je pogovarjala o vidikih razvoja zdravstvenega varstva v Šaleški dolini, v Topolšici pa so njeni sodelavci obiskali bolnišnico. Ministrica je podprla dializni oddelek in gastro-entrološko ambulanto v Zdravstvenem domu Velenje, vprašanje kardiologije pa je »pustila« odprto. Kot eno od priložnosti za nadaljnji razvoj Bolnišnice Topolšica je nakazala možnost, da se Bolnišnica Topolšica »preusmeri« v negovalno bolnišnico.
Kje so pogovori in dogovori danes, po dveh mesecih?
»Še enkrat moram poedati tisto, kar sem na pogovorih v Velenju že poudarila, pomemben je stro kovni kriterij! Težava namreč tiči v tem, da si želijo dostopnost do zdravnikov specialistov povsod po Sloveniji. Nam pa jih primanjkuje. Vedeti je treba tudi, da če se želi določena specializacija razvijati, mora imeti kritično število specialistov, ne more biti en sam. Kot veste, so v zvezi z dia-liznim oddelkom v Velenju opravl-
jeni že prvi koraki, tako da so v zvezi s tem na dobri poti.«
Kaj pa Bolnišnica Topolšica?
»Ta nekako ne najde svojega cilja ob kritično majhnem številu zdravnikov, ki jih imajo. Tu je treba vzeti v ozir rešitev, ki bo pogojena z razdaljo in bo razumna. Kot veste, bo Celje dobilo precejšen del nove bol-niš ni ce, Slovenj Gra dec pa urgent-ni center. Bolnišnica Topolšica pa je v nekakšnem krču, kar se tiče dolgoročne strategije. V krču tudi zato, ker bi moralo biti zelo jasno, katere specialistične dejavnosti bodo tam. To pa kljub različnim srečanjem in pogovorom, ki smo jih imeli na lokalni ravni, še ni jasno. Zato, ker je to odvisno tudi od vodstva. Najprej mora biti vodstvo tisto, ki želi, ki hoče, ki ve, kaj naj bi ...«
Zdravstvena postaja Šoštanj?
»V Šoštanju se bo gradil blok 6. Taka gradnja pa pomeni, da bo v Šoštanj prišlo veliko delavcev. Tisoč in več. To pa je nekaj, kar terja, daje nujna medicinska pomoč bližje. In to so v stvari, ki jih v zdravstvu ni mogoče rešiti čez noč. Se jih pa zavedamo in iščemo rešitve.«
Dan upora proti okupatorju
27. aprila v Sloveniji praznujemo dan upora proti okupatorju (nekdaj seje praznik imenoval dan osvobodilne fronte). Po okupaciji in razkosanju Slovenije leta 1941 je bila pripravljenost za upor proti nacističnemu okupatorju med slovenskimi rodoljubi velika, vprašanje je bilo le, kako bo ta upor organiziran in kdo bo prevzel pobudo zanj. Organizirani odpor so pričeli pripravljati predvsem komunisti in krščanski socialisti, sodelovali pa so tudi drugi. 26. aprila leta 1941 je bila v Vidmarjevi vili v Ljubljani ustanovljena Osvobodilna fronta slovenskega naroda, ki dejansko pomeni začetek upora slovenskega naroda proti okupatorju. V spomin na ta dogodek, kije na nek način združil in povezal večino slovenskega naroda (žal pa ne celotnega in ta razklanost se močno pozna še danes) v Sloveniji praznujemo 27. aprila dan upora proti okupatorju. Na ustanovnem sestanku Osvobodilne fronte, ki se je po nekaterih podatkih nekaj časa imenovala Protiimpe-rialistična fronta, so sodelovali predstavniki komunistov, krščanskih socialistov, demokratičnih sokolov in kulturnih delavcev.
Na Štajerskem (nemško okupacijsko območje) je po predhodnih sestankih in dogovorih med komunisti in krščanskimi socialisti hitro prišlo do ustanovitve Pokrajinskega odbora OF. Ustanovni sestanek je bil 22. maja 1941 v Kozjici nad Rimskimi Toplicami, kjer seje zbralo 7 ali 8 predstavnikov krščanskih socialistov in 6 predstavnikov KPS. Običajno se v literaturi navaja, daje bil ustanovljen Pokrajinski odbor OF za Štajersko, a seje nekaj časa po ustanovitvi preimenoval v Pokrajinski odbor OF za severno Slovenijo, saj se je organizacija Osvobodilne fronte v teritorialnem smislu naslonila na območje Pokrajinskega komiteja KPS za severno Slovenijo in na njegova okrožja. Ne glede na to, da se Pokrajinski odbor OF v prvotni sestavi ni nikdar v celoti sestal, je bilo dejanje v Kozjici pomembno, ker se je po njem pričela širiti mreža odborov OF od Save do Slovenskih goric.
V letu 1941 seje ustanovnim skupinam Osvobodilne fronte pridružilo še več kot 10 drugih skupin, osvobodilna fronta pa je postopno po vsem slovenskem ozemlju vzpostavila mrežo pokrajinskih (za Štajersko, Gorenjsko, Primorsko in Koroško), okrožnih, rajonskih ali okrajnih in terenskih ali krajevnih odborov in postala množično gibanje, v katerem so sodelovali Slovenci ne glede na svetovnonazorsko ali politično prepričanje. Osvobodilna fronta slovenskega naroda je bila politična organizacija in množično gibanje Slovencev, kije bila posebnost vjugoslovanskem partizanskem gibanju in tudi širše. OF je delovala tudi po koncu 2. svetovne vojne; aprila leta 1953 seje preimenovala v Socialistično zvezo delovnega ljudstva.
■ DK
Trinajstica za Sašo le naj ne bi bila usodna
Za mednarodne odnose »usoden« 25. junija, za pokrajine 22. - Tudi ustanavljanje pokrajin kot predvolilno opravilo - Saša bo, če bo, najmanjša
Skrb za enakomeren razvoj ali le ena od že predvolilnih aktivnosti!? Taka razmišljanja poslušamo in beremo te dni, ko koalicija znova potiska, da bi vendarle morda še v tem mandatu dobili pokrajine. Zdaj je vladna koalicija stvari malo premešala in narisala nov zemljevid. A pri tem, ko je nanj zarisala manj pokrajin, je za mnoge na našem območju pomembno predvsem to, da je tudi med trinajstimi pokrajinami mesto tudi za Sašo. Dolgo je veljalo, da bomo Sašo »povili«, če bo v posteljici matere Slovenije na voljo štirinajst mest, zdaj bo mesto tudi med trinajstimi. Oziroma dvanajstimi in Ljubljano kot metropolo, ki bo imela vse pokrajinske pristojnosti. Zaradi tega tudi ne moremo ravno reči, da bo Saša na nesrečnem trinajstem mestu, kar bi sicer veljalo, saj bo ta predvidena pokrajina, ki bo zajemala Zgornjo Savinjsko in šaleško območje, med vsemi sedaj začrtanimi najmanjša. A lahko vendarle kot trinajsto štejemo tudi Ljubljano, ki bo pač nekaj posebnega. Ob tem novem predlogu so Bistrico ob Sotli znova uvrstili v Celjsko pokrajino, saj ji 'pobeg' v Posavsko s prednovoletnim prevratom ni uspel. A o tem, ali smo za pokrajine, bomo odločali šele na referendumu. Ce bo do njega prišlo, saj je opozicija močno proti. Nekaterim se tako zdaj spet zdi malo čudno, da pokrajinizacijo' Slovenije močno podpira predstavnik SLS z našega območja Jakob Presečnik, resne pomisleke pa ima predstavnik SD Bojan Kontič. In tako je ob tem seveda že slišati resne očitke, da ne gre za nikakršna resna prizadevanja za to, da bi preko pokrajin prišli do enakomernejšega razvoja, da gre zdaj za navadne politične špile', ki so že del predvolilnih opravil. Na našem območju bo mirneje, ker bodo udeleženci referenduma odločali le o tem, ali so za predloženo pokrajino, in tudi za ime. Ne pa tudi za to, kje naj bo sedež. Ce bi
odločali tudi o tem, bi morda na območju Saše znova slišali deljena mnenja o tem, ali si sedež zasluži Mozirje kot središče turistične Zgornje Savinjske doline, ali Šoštanj kot znova povzdigajoči se center, ali vendarle Velenje, ki mu pač to najbolj pripada.
In ko naj bi bil za pokrajine odločujoči 22. junij, je za odnose med Slovenijo in Hrvaško 25. junij. Da je namreč treba upoštevati mejo, kot je bila na ta dan leta 1991. Zavod s tem imenom izvaja zadnji čas mnoge aktivnosti, tudi protestne, da bi opozoril javnost in vlado, da v odnosih sosedom popuščamo, s tem pa si lahko pokvarimo izhodišča za morebitno razsojanje 'tretje strani' - kakšne mednarodne institucije, ki naj bi naredila tisto, česar naši državi doslej nista zmogli ali znali. In - zanimivo -tudi te dejavnosti nekateri mečejo v koš predvolilnih aktivnosti. Pa čeprav gre za nekaj, kar bi moralo biti v interesu vseh Slovencev. Pravi preizkus, ali naša policija varuje res vse naše državljane, bo v soboto, ko Zavod 25. junija pripravlja shod za pravično mejo s Hrvaško na Jorasovi domačiji. To je na našem ozemlju, kipa si ga lasti naša soseda. Medtem ko domala vse pomembnejše, kar se pri nas zdaj dogaja, že etiketiramo kot volilno, nekateri politiki in stranke res že obiskujejo posamezne kraje, pripravljajo shode, prepričujejo ljudi in si poskušajo nabirati točke. Ki bi jih seveda jeseni želeli spremeniti v glasove. Javno mnenjske raziskave precej nihajo in dajejo enkrat prednost največji pozicijski, drugič opozicijski stranki, zato vse kaže, da bodo (tudi) naslednje volitve zelo zanimive. Pripravimo se!
■k
rT/T^Am NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in MM^klLLj RTV družba, d.o.o. Velenje.
Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,30 € (8,5 % odstopni DDV, 0,1 €, cena izvoda brez DDV 1,20 €). Pri plačilu letne naročnine 20 %, polletne 15 %, četrtletne 11 % in mesečne 7 % popust.
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstlč-Planlnc (pomočnica urednika), Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Janja Košuta-Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Konečnik, Jure Beričnik (propagandista);
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.
TRR- Nova LB, Velenje: 02426-0020133854
E-mail: press@nascas.sl
Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas d.o.o.
Tisk: Tiskarna SET d.d., Naklada: 5.400 izvodov Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 8,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.

DOGODKI
Prometne zagate razburjajo tudi svetnike
Kaj so na aprilski seji sveta MO Velenje spraševali in kaj predlagali svetniki in svetnice?
Velenje - Kot ponavadi so tudi aprilsko občinsko sejo sveta velenj-ski mestni svetniki začeli s pobudami in vprašanji. Kar nekaj jih je bilo povezanih s prometom v mestu, saj je ta vedno gostejši, ob novogradnjah pa se na nekaterih področjih, ki so bila že doslej močno obremenjena, še stopnjuje.
Prvi se je oglasil Dimitrij Amon (SD), ki je dal pobudo, da se pred prehodom za pešce na Rudarski cesti pri Hotelu Paka postavi hitrostna ovira. Pred nedavnim je tam voznik na pre ho du zbil dekli co, kar je zas -krbljujoče, saj vozniki hitijo, če vidijo zeleno luč na semaforju pri Standardu. Opozoril je tudi na preobremenjenost ostalih cest v mestni občini Velenje. S tem se je strinjal tudi Matej Lahovnik (Zares). Opozoril je, da je v koni cah pro met ob novih nakupovalnih centrih ob Partizanski in Cesti talcev povsem ohroml-jen, pešci pa so še posebej ogroženi, čeprav imajo kar nekaj prehodov za peš ce. Zato bi bilo dobro tudi na teh cestah omejiti hitrosti. Pove dal je, daje bila tu predvidena še ena povezoval na ces ta, ki pa je zaen krat še ni, zato bi bilo dobro spet preučiti prometno situacijo v centru mesta ter potrebo po izgradnji zahodne obvoznice (mimo novih nakupovalnih centrov Supernova in Lidl), saj po načrtih sodeč izgradnja ni umeščena vanje. Franc Sever (SDS) pa je k temu dodal še, da bo vse več težav tudi na močno preobremenjeni cesti Velenje-Celje, sploh, ker bodo v Črnovi kmalu končali gradnjo novega naselja enodružinskih hiš, kar pomeni, da bo tam še več ljudi. Že sedaj je vključevanje s stranskih na glavno
cesto zelo težko in nevarno, zato je spomnil na obljubo Toneta Brodnika, da bodo na eni od sej govorili tudi o obnovi ceste Velenje-Celje. Sever je dal še pobudo, da se na eno od naslednjih sej uvrsti razprava o prodaji in nakupu Vile Biance. Ponovil je, daje občina vilo prepo-ceni prodala in veliko predrago kupila. Predlagal je širšo razpravo, na podlagi katere bi svetnike seznanili s projektom, zd okumentacijo in rokio bnove vile.
Mag. Jurij Terglav (SDS) je pohvalil revijo Razvoj, ki so jo v aprilu prejela vsa velenjska gospodinjstva. Povedal je, da je v njej predstavljenih veliko dobrih projektov
Svetniki so menili, da bi bilo treba omejiti hitrost na kar nekaj mestnih cestah, kjer so pešci ob
povečanem prometu še posebej ogroženi.
za katere želi, da se čim prej realizirajo, in spomnil, da so podobno revijo pred časom pripravili tudi v njihovi stranki.
Mihael Letonje (SNS) je dal pobudo, da se uredi vodovod, ki poteka čez reko Pako v Šaleku. Gasilci in okoliški prebivalci so pri izkopu pripravljeni tudi sami sodelovati. V KS Šalek so dali tudi pobudo za sanacijo mostu čez reko Pako. Prebivalce Podgorja v Pesju pa zanima, kdaj bodo v njihovem kraju uredili kanalizacijo. Tudi tam
so krajani pripravljeni pomagati pri izkopih. Zanimalo ga je še, kaj odlagajo na deponiji v Pesju, da se tako kadi, da so krajani Pesja resno zaskrbljeni.
Dr. Evgen Dervarič (LDS) je opozoril, da imamo v Sloveniji vedno več težav, ker nimamo dovolj domov za varstvo odraslih in varovanih stanovanj. Silovito pomanjkanje se kaže tudi v Velenju. Pogovarjal se je s številnimi občani, ki že več let čakajo na prosto mesto v domu. Dal je pobudo, da se po pospešenem postopku pripravi koncesija tako za dom starejših kot za varovana stanovanja. Meni, da je veliko investitorjev pripravljenih vlagati sredstva v tovrstne projekte, ki so idealni za razvoj javno-zaseb-nega partnerstva.
Benjamin Strozak (LDS) je čestital novemu podžupanu Mihaelu Letonju in mu ob tem navrgel, da ima sedaj moč, da rešuje tudi zadeve, po katerih je spraševal. V imenu odsotne Katarine Praznik je dal pobudo, da bi od Koroške ceste do Medpodjetniškega izobraževalnega centra pri Škalskem jezeru postavili pločnik. Na tem območju je vedno več dijakov in tudi študentov, pa tudi rekreativ-cev, ki so kot pešci precej ogroženi. Dal je tudi pobudo, da bi se od nove avtobusne postaje, ki jo bodo kmalu začeli graditi, uredila pešpot, ki bo vodila do zimskega bazena. Sedaj pešcem ovirajo pot ob cesti parkirani avtomobili. Na parkirišču ob bazenu pa bi lahko uredili tudi nekaj parkirnih mest za kratkotrajno parkiranje, saj mnogi starši, ki vozijo otroke na bazen, nimajo kje varno ustaviti.
■ bš
Velenje lahko gradi dom za starejše
V Mestni občini Velenje so bili zelo razočarani, ker Velpa ni uspela dobiti koncesije za načrtovano gradnjo doma za starejše občane.
Znano je namreč, da je obstoječi dom povsem zaseden in da se znajdejo mnogi občani zato v težkem položaju. Bojan Kontič je zastavil zato ministrici za družino in socialne zadeve Marjeti Cotman na to temo poslansko vprašanje in dobil zanimiv odgovor. Dejala je namreč: »Glede podelitve koncesije v Velenju bi omenila, da ima obstoječi zavod Velenje še vedno možnost, da zaprosi Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve za oblikovanje enote, saj v tem primeru ministrstvo dodeli koncesijo za enoto brez javnega razpisa.« Velenje ima torej vse možnosti, da poveča zmogljivosti domskega varstva.
Popravek
V članku Mihael Letonje tretji velenjski podžupan, ki je bil objavljen v prejšnji številki Našega časa, je bila objavljena napačna informacija o funkciji podžupana v Košarkarskem klubu Elektra. Mihael Letonja ni predsednik kluba, kot sem zapisala, ampak vodi strokovni svet kluba. Predsednik kluba je Darko Lihteneker. Za napako se opravičujem!
■ Bojana Špegel
"»HAS
Velenje razglašeno za Q-občino
MO Velenje ima po mnenju strokovne komisije najbolje razvito in delujoče e-poslovanje v državi -Razvoj traja že več kot deset let - Odlično obiskane spletne strani www.velenje.si
Bojana Špegel
Bled - Velenje - V okviru Dnevov županov, ki so prejšnji teden dva dni potekali na Bledu, so v sredo zvečer podelili priznanja za občino z najboljšo prakso e-poslovanja. Direktorica občinske uprave Andreja Katič je v imenu Mestne občine Velenje prejela priznanje za občino z najboljšo prakso e-poslovanja in s tem nagrado Q-občina 2008. Naziv izhaja iz angleške besede quality (kvaliteta), na MO Velenje pa so ga bili iskreno veseli, saj so s tem, da so se prijavili na tekmovanje in osvojili ta laskavi naslov, dobili
priznanje, da resnično dobro delajo.
Dan po prejemu priznanj, prejšnji četrtek dopoldne, so v mestni hiši pripravili tiskovno konferenco, na kateri so podrobneje predstavili segmente poslovanja občinske uprave, ki so prispevali k prejemu tega priznanja. Organizator razpisa, na osnovi katerega so razglasili Q-občino 2008, je bila družba Planet GV, ki se je pri prvem tovrstnem razpisu osredotočila na odličnost v e-poslovanju. Ocenjevali so predvsem spletno stran, usmerjenost na e-poslovanje, prijaznost e-storitev in naravnanost na uporabnike. Na razpis se je prijavilo le 7 občin, saj ima večina od 210 slovenskih občin slabo razvito e-poslovanje. V Velenjski občini pa so veliko sistemov razvili sami, kar so poudarili tudi na tiskovni konferenci.
Glavni namen priznanja je, kakor je zapisano v razpisni dokumentaciji, predstaviti občine, ki si sistematično prizadevajo izboljšati kakovost svojih storitev, pa tudi spodbuditi k nadaljnjim projektom posodobitve dela in opreme v občinah. Strokovna komisija odločitve ni sprejela le na osnovi dobro pripravljene razpisne dokumentacije, ampak so z »metodo skrivnostnega kupca« vse segmente ocenjevanja (npr. elektronska komunikacija z upravo, uporabnost spletnih obraz-
cev, zasnova in ažurnost spletne strani itd.) tudi dejansko preverili.
Kot je poudarila Andreja Katič, to hkrati pomeni, da je poslovanje prijazno uporabnikom in zaposlenim. Župan Srečko Meh je v uvodu povedal, da je ob prejemu priznanja ponosen in vesel ter poudaril, da bo Mestna občina Velenje aktivnosti v informacij sko-komunikacijskih tehnologijah v prihodnje nadaljevala vsaj v takšni meri kot doslej. »Poslovanja občine si danes sploh ne moremo predstavljati brez hitrih in uspešnih odgo-vorov na izzive sodobnega časa. Zato tovrstnim projektom že dolga leta, ob soglasju mestnega sveta, namenjamo tudi pre cej finanč nih sred stev, vsaj oko li 200 tisoč evrov letno. Ob tem redno skrbimo tudi za nakup sodobnejše opreme za zaposlene ...,«je poudaril župan.
V nadaljevanju so Slavko Hudarin, Barbara Pokorny, Marko Vučina in Rok Matjaž predstavili številne projekte in področja e-poslovanja velenjske občinske uprave, ki so prispevali k izboru mestne občine Velenje za Q-občino 2008 (e-mesto, spletni portal, prostorski in geografski informacijski sistem, e-točka Paški Kozjak, velenje.tv...).
REKLI SO ...
O priznanju Q-občina in spletnih straneh www.velenje.si
Andreja Katič, direk to ri ca občin -ske uprave: »Letošnja tema tekmovanja je bilo e-poslovanje, v katerem smo videli izziv, saj smo si vrsto let prizadevali, da bi bili uspešni na tem področju. Komisija nas je uvrstila na prvo mesto, med prve tri pa sta se uvrstili še mestni občini Maribor in Koper. Naša občina na tem področju večino rešitev razvija sama. Najmočnejši je zagotovo Geografsko informacijski sistem, ki se je v drugih občinah razvil kot sistem PISO, imamo svoj občinski dokumentarni sistem. Bili smo prvi v Sloveniji, ki smo občanom ponudili različne obrazce v elektronski obliki; občan lahko preko spletnega poslovanja plača tudi takso, torej vse uredi od doma, iz naslanjača. Imamo tudi e-proračun, vsak prihodek in odhodek sta v elektronski obliki. Tudi zato, ker imamo e-poslovanje tako dobro razvito, se na nas vsakodnevno obračajo iz drugih občin, ki si pogosto pridejo k nam ogledat,
kako imamo te stvari urejene. Dobro sodelujemo tudi s Fakulteto za upravo Ljubljani, gostili smo tudi študente iz Beograda, kmalu pa pričakujemo obisk študentov iz Sarajeva.«
Barbara Pokorny, urednica spletnih strani MO Velenje: »Naše spletne strani želijo biti prijazne do uporabnikov, kar je bil tudi naš namen pri prenovi spletnih strani. Razdelili smo jih v 4 večje rubrike; najbolj uporabna je zagotovo rubrika aktualno, v kateri dnevno objavljamo novice. Vse pogosteje občani uporabljajo naše spletne strani, zelo zanimiva pa je spletna stran, na kateri objavljamo fotografijo meseca. Občani nam sami pošiljajo fotografije, ki jih posnamejo v našem okolju, mi jih izberemo in tudi nagradimo. Spletne strani delujejo že več kot 10 let, na tri do štiri leta jih popolnoma obnovimo. Od začetka je bil obisk majhen, vendar narašča. Letos smo že prekoračili številko 100 tisoč obiskovalcev. Konec meseca aprila bodo strani spet popolnoma prenovljene. Postale bodo še bolj aktualne, pregledne in trendovske, zato upamo, da jih bodo ljudje še pogosteje uporabljali.«
Brez divjih vrtov in fižolovih kolov
Na MO Velenje so se odločili, da divjih vrtičkov po mestu ne bo več - V Bevčah bodo uredili okoli 170 vrtičkov -Prednost pri najemu bodo imeli stanovalci blokov
Velenje - »Več kot deset let že poslušam očitke, naj nekaj storim, da odstranimo sramoto ob vstopu v mesto, pa tudi po mestu samem,« je zatrdil velenjski župan Sre čko Meh nekje sredi javne razprave o ureditvi vrti-čkarstva v mestu. In to drži kot pribito. Fižolovke, polivinili, pomožni objekti, ki niso ničemur podobni, klopce in mizice, nametane kar tako, ki rastejo ob vstopu v mesto, na Lipi in še marsikje po mestu, res niso lepi na pogled. Postavljeni so na črno, »lastniki« pa nikjer ne plačujejo najemnine. Župan pa je stavek, zapisan v uvodu, izrekel po tem, ko je kar lep čas strpno poslušal krajane Pesja, ki se hudo razburjajo zaradi ideje, da bi na zemlji v lasti MO Velenje prav tako uredili vrtičke.
A še preden je prišlo do razprave,
Prekategorizacija gasilskih društev
Šmarški župan Alojz Podgoršek
je prejšnji teden sprejel sklep o prekategorizaciji gasilskih društev v občini. Tako je Prostovoljno gasilsko društvo Šmartno ob Paki po novem uvrščeno v tretjo, gasilci iz Paške vasi pa v drugo kategorijo. Kot razlog za te spremembe je navedel predvsem nekatere spremembe v občini (večje število prebivalcev, novogradnje...) ter nekatera nova zakonska merila. V prak-
je Marko Vučina, vodja Urada za okolje in prostor na MO Velenje, predstavil projekt urejanja področja vrtičkarstva v mestu. Divji vrtički naj bi kmalu izginili, ker pa si mno-
gi želijo imeti vrtiček, bodo s proračunskimi sredstvi uredili kar nekaj podro čij v mes tu, tako da bo tam poskrbljeno za vse. Najprej bodo vrtičke začeli urejati v KS Bevče na področjih, ki so jih že odkupili in so kmetijska zemljišča. Tri precej velike parcele ležijo na poti iz KS Gor-
si to pome ni, da bo spre me nje na nekatera obvezna oprema društev, večja pa naj bi bila sedaj tudi možnost sofinanciranja dejavnosti od države.
Nadzor nad igriščem
Igrišče z umetno travo pri osnovni šoli je gotovo lep športni objekt, o njegovi potrebnosti pa zgovorno dokazujejo aktivnosti, ki se na njem dogajajo. Žal pa je vse prevečkrat tudi tarča neprimernega ravnanja, lahko rečemo celo uničevanja, kar
ica, ki ima največ prebivalcev v blokih, do KS Bevče. »Tam ni stanovanjskih hiš, zato vrtičarji ne bodo nikogar motili. Področje bomo v celoti uredili tako, da bo poskrbljeno za vse. Predvideli smo namreč tudi skupen večnamenski objekt, v katerem bodo sanitarije, prostor za spravilo orodja in večji pokrit prostor za druženje. Na teh treh področjih bi lahko uredili okoli 170 enako velikih vrtičkov, ki bodo med sabo ločeni z lesenimi plohi. Veliki bodo 32 m2. Okoli vrtičkarskega naselja bomo postavili tudi ograjo in tako pridelke zaščitili pred živalmi, saj je v neposredni bližini gozd. Poskrbeli bomo tudi za parkirišča za vrtičkarje,« je povedal Vučina in zraven pokazal simpatične načrte. »Tako kot smo v Velenju na več področjih prvi, smo tudi pri tem, saj se še nikjer v državi še niso lotili urejanja tega področja na takšen način. Želimo si, da bi tako nasta le nekak šne vrtičkarske skupnosti, najemnine pa naj ne bi bile visoke. Le toliko, da bomo pokrili stroške, saj bomo poskrbeli tudi za varovanje« je še pove dal. In tudi, da ne bodo dovolili postavljanja fižolovk, saj bi sicer lahko vrtičkarji v bližnjem gozdu naredili veliko škode ob sekanju pri-
je nerazumljivo. Zato so se na občini odločili, da bodo igrišče še dodatno ogradili in zagotovili tudi primeren nadzor.
Tako velja od minulega ponedeljka dalje na njem poseben režim. Po informacijah bo v dopoldanskem času na voljo potrebam učencem osnovne šole, popoldne do 18. ure nogometnemu klubu, v poznih popol dan skih in večer nih urah pa ga bodo lahko koristili tudi drugi. Ti si bodo lahko rezervirali čas rabe na občin ski upravi.
■ tp
mernih vej zanje. Na mestnih vrtičkih bo lah ko rasel le nizek fižol.
»Samo pri nas ne!«
Ker je MO Velenje že pred časom napovedala, da bodo vrtičke uredili tudi na občinski parceli v Pesju, je med krajani zavrelo že takrat. Sicer slabo obiskano javno razpravo pa je obiskalo nekaj tamkajšnjih krajanov, ki močno nasprotujejo prihodu vrtičkarjev k njim. Zaradi hrupa, povečanega prometa in še
česa. V besed nem dvo boju med županom in njimi smo pravzaprav izvedeli, da gre za tiste, ki to zemljo že uporabljajo. In ne le to. Na njej so si, brez dovoljenj, postavili tudi objekte. Na črno. Županje ob njihovem razburjanju poudaril: »Čeprav sem ateist, vas prosim, da ste usmiljeni in krščanski. V blokih v mestu živi zelo veliko naših občanov, okoli 12 tisoč. Tisti, ki živimo v svojih hišah, moramo biti solidarni do njih. Mnogi med njimi vrtiček potrebujejo, ne le zara-
di zelenjave, ki jo pridelajo na njem, ampak tudi zato, da se lahko umaknejo iz betonskih naselij.« Temu mnenju se je v imenu KS Gorica pri dru ži la Mar ja na Koren, ki je povedala, da bodo pomagali pri obveščanju občanov o novih vrtičkih, ki sijih zagotovo želijo.
Zaenkrat v Pesju in ob vstopu v Kav če, kjer so prav tako raz miš-ljali o ureditvi vrtičkov, tega še ne bodo uresničili. V Kavčah tudi zato, ker je trenutno tam nemogoče urediti parkiranje. ■ bš
Iz občine Šmartno ob Paki
I: I '
Občina Šmartno ob Pafa
(iSfflMtt m
n m *
L.

Swfobčine m '»r;
m
V »

Marko Vučina, vodja Urada za okolje in prostor, med predstavitvijo ureditve bodoče »vrtičkarske skupnosti« v Bevčah

V SREDISCU
Prvi maj v znamenju boja med kapitalom in delom
Še kako pomembno je, da praznik dela ne le praznujemo, ampak se ob njem spet aktivno borimo za pravice, ki so bile delavcem že priborjene, je prepričan sekretar Območne organizacije ZSSS Velenje Andrej Kranjc
Milena Krstič - Planino
Bliža se 1. maj, praznik dela. »Če kdo misli, da je 1. maj le simbolni praznik, se moti. Delavci ga še zdaleč ne čutimo tako. To je naš praznik, praznik boja za delavske pravice, ki poziva na ohranjanje tradicij, na znamenite tri osmice. Ena od njih je zdaj ogrožena. Govorim o osemurnem delavniku. Še kako pomembno je danes, da ta praznik ne le praznujemo, ampak se ob njem spet aktivno borimo za pravice, ki so bile že priborjene,« pravi sekretar Območne organizacije ZSSS Velenje Andrej Kranjc.
Sindikati so se v zadnjih letih precej
angažirali, demonstracije, stavke?
"Ja. Velike delavske demonstracije so se zgodile novembra 2005, ko smo se borili za socialno Slovenijo, pa leta 2007, ko je šlo za boljše plače. Zadnji, letošnji evropski protest, pa je pozival na ohranjanje pridobitev pravic v Evropski uniji, da bi delavci v celi EU, predvsem pa državah, ki so se ji šele priključile, živeli bolje.« Učinki?
»Vprašali ste tisto, kar sprašujejo tudi naši člani, sindikalni zaupniki: kakšni so rezultati? Položaj je resen. Socialni dialog, ki smo ga poudarjali in na katerem smo gradili socialno partnerstvo, je v zadnjem času v Sloveniji v krizi. Dogovarjanje za spremembo plačnega sistema, za pravičnejši sistem nagrajevanja in za boljše plače tistih, ki so najbolj ogroženi, se ne premika tako, kot bi si v sindikatih želeli, ampak se boj med kapitalom in delom zaostruje, poglablja. Ne želimo si sistema, v katerem plače padajo, dobički pa vrtoglavo rastejo. To ni perspektiva ne našega ne evropskega delavstva.«
Boj med kapitalom in delom je le del tistega, kar pesti delavce. Veliko je govora tudi o odnosih.
»Boljši odnosi v podjetjih se gradijo na zaupanju, spoštovanju osnovnih človekovih pravic, delovnopravni zakonodaji.«
Pri vas imate organizirano pravno pomoč za člane sindikata. Se zadeve, zaradi katerih se člani obračajo po pravno
pomoč, v zadnjih letih kaj spreminjajo? Prihaja kaj novega?
»Pravna pomoč je pri nas zelo pomembna. Brez pravne pomoči in zastopanja članov pred sodišči in delodajalci bi se
Rekel bi celo, da potreba po pravnem varstvu narašča.«
Prihajajo člani po pravno pomoč za kaj novega, za kaj takega, česar v prejšnjih letih niso?
Andrej Kranjo: »Na sodišču jim uspe, materialnega zadoščenja pa
vseeno velikokrat ni.«
pokazala velika vrzel za razliko od razvitih evropskih držav, predvsem Skandinavije, kjer ta segment pravnega zastopanja delavcev ni več tako izrazit kot pri nas. Skrbi nas, da je pravno varstvo delavcev pri nas še kako potrebno in pomembno.
»V zadnjem obdobju veliko govorimo o mobingu. V dopolnjenem zakonu o delovnih razmerjih je instrument, ki varuje delavca pred tako vrsto šikaniranja.« Ste pa tudi v sindikatih dostikrat nemočni?
»Dostikrat delavci, ki so bili prizadeti in so preko nas iskali pravno varstvo, težko razumejo, da jim je na sodišču uspelo, ne bodo pa dobili - ali pa bodo težko - materialnega zadoščenja zaradi drugačnega statusa, ki se je zgodil delodajalcu (stečaj, likvidacija ...). To res težko razumejo.«
Konkretno?
»V M clubu delavke in delavci tudi po štirih letih nimajo nobenih materialnih pravic; delavci Gozdnega gospodarstva Nazarje po likvidaciji po dveh letih ali stečaj Glin Žagarstvo, kjer ne gre samo za vprašanje, ali bodo delavci iz stečajne mase sploh kaj dobili, njim tudi prispevki za zadnje leto pri delodajalcu niso bili plačani. V tem pa smo tudi v sindikatu nemočni. Popolnoma nemočni. Delavci v takih primerih iščejo druge poti, tudi ovadbe proti delodajalcem.«
Misel ob 1. maju?
»V teh trenutkih, ko v Sloveniji govorimo o visoki gospodarski rasti, o velikih dobičkih, hkrati pa o slabem položaju delavcev in padanju kupne moči, se mi zdi zelo pomembno, da smo povezani, da smo solidarni, da znamo združiti moči v tistih legitimnih dejanjih, ki bodo lahko daljnoročno spremenili položaj.«
Dohodninski kotiček (2)
V	zadnjih dveh številkah Našega čas smo vas povabili, da nam posredujete vprašanja, ki se vam porajajo v zvezi z dohodnino za leto 2007.
V	Davčnem uradu Velenje - mimogrede, poti, kako priti do pravega odgovora v zvezi z »dohodninskimi« vprašanji, je več - so pripravljeni odgovoriti tudi na vprašanja, ki jih boste bralke in bralci »spravili« do nas. Treba pa je poznati naslov: Uredništvo Naš čas, Kidričeva 2 A, 3320 Velenje, in pripisati: za dohodnino. Nova vprašanja tokrat pričakujemo do ponedeljka, 5. maja.
S partnerjem po razvezi nisva ohranila najboljših odnosov, zato se o tem, kdo bo uveljavljal posebno olajšavo za istega vzdrževanega družinskega člana, nisva dogovorila. Kako bo davčna ravnala v takih primerih?
ODGOVOR: V primeru, da se s partnerjem ne moreta sporazumeti o tem, kdo bo uveljavljal posebno olajšavo za istega vzdrževanega družinskega člana in sta olajšavo uveljavljala oba, se prizna vsakemu zavezancu sorazmerni del olajšave.
Kako je s tistim, da lahko 0,5 odstotka dohodnine nameniš kakemu društvu? Ali si lahko premisliš in prvotno odločitev spremeniš oziroma ali še lahko to uveljavljaš?
ODGOVOR: Zahteva za namenitev dela dohodnine za donacije za leto 2007 se je lahko podala le do 31. 12. 2007 in je ni več možno spreminjati.
Zavezanci, ki želijo že dano zahtevo za naprej preklicati ali spremeniti, pa morajo vložiti novo zahtevo za namenitev dohodnine za dona cije za leto 2008. Zakaj letos ni več olajšav?
ODGOVOR: Olajšave seveda so. Višja splošna olajšava je nadomestila olajšavo za različne namene (nakup zdravil, knjig, stanovanjska gradnja...). Olajšave, ki smo jih poznali pretekla leta (splošna olajšava, olajšava za vzdrževane družinske člane, študentska olajšava ...) ostajajo tudi pri dohodnini 2007.
Odpravljena je le olajšava za različne namene. Ali moramo še vedno zbirati račune?
ODGOVOR: Ne. Morate pa dokumentacijo, ki ima vpliv na odmero dohodnine, hraniti najmanj pet let po poteku leta, na katerega se nana ša.
Se zavezanec reši vseh dolžnosti v zvezi z dohodnino, če je informativni izračun pravilen?
ODGOVOR: Mora ga seveda natančno pregledati, in če se z informativnim izračunom strinja, mu ni potrebno napraviti ničesar. V 15 dneh od vročitve bo informativni izračun samodejno postal odmerna dohodninska odločba, na osnovi katere bo moral plačati davek oziroma bo prejel vračilo dohodnine.
Prvomajska tradicija - Graška gora
Udeležence srečanja bodo tudi letos (brezplačno) na Graško goro in z nje vozili avtobusi -Slavnostni govornik župan Mestne občine Velenje Srečko Meh
Velenje, Nazarje - Območna organizacija ZSSS Velenje bo tudi letos pripravila prvomajsko srečanje na Graški gori, začelo pa se bo ob 11. uri. Na športnem igrišču v Nazarjah se bo 1. maja ob 8. uri pričel jubilejni, 30. maraton v malem nogometu. Prebivalce Šaleške in Zgornje Savinjske doline bo v praznični dan prebujala budnica pihalnih orkestrov Premogovnika Velenje, Zarje Šoštanj ter godbe na
pihala Zgornje Savinjske doline.
Srečanje ne Graški gori se bo začelo s kulturnim programom, slavnostni govornik bo tokrat župan Mestne občine Velenje Srečko Meh, sledilo bo polaganje cvetja k spomeniku Nošenje ranjencev in trim pohod z Graške gore na Jese-njakov hrib. Do 17. ure se bo plesalo ob igranju ansambla Sredenšek in merilo moči ter spretnost v družabnih in športnih igrah.
Tako kot doslej bodo udeležence srečanja na Graški gori in z nje vozili avtobusi. Avtobusi bodo iz Velenja s postaj Pesje, Gorica, Bevče, Nama, cvetličarna Iris, Tržnica in Rudarski dom vozili od 8. ure vsakih 30 minut, iz Šoštanja bo avtobus z avtobusne postaje odpeljal ob 9.30. Vračali pa se bodo od 15. do 17. ure.
Ob dežju pa prireditve žal ne bo.
■ mkp
nikoli sami]_Q7 81
	II
16,	'1
Od srede do torka - svet i n domovina
a

Sreda, 16. aprila
Po srečanju s predstavniki sodstva je Lovro Šturm dejal, da bo vlada podvojila vsoto, namenjeno za zmanjševanje sodnih zaostankov. Pravosodni minister je po pogovoru s finančnim ministrom Andrejem Bajukom dobil jamstvo, da lahko vlada že zagotovljenim trem milijonom doda še tri.
Zveza potrošnikov je opozorila, da se izdelki lahko podražijo tudi tako, da cena navidez ostane enaka, zman-
V Zvezi potrošnikov Slovenije so opozarjali na manj izdelka za isto ceno.
jša pa se koli čina v pakiranju. Predsednica Breda Kutin je dejala, da je to nepošteno, ne pa tudi prepovedano.
Oglasil se je tudi premier Janša, ki je povedal, da bo koalicija predlagala razpis posvetovalnih referendumov na 13 območjih, ki naj bi postala pokrajine. Dodal je, daje smiselno o ustanovitvi pokrajin povprašati ljudi, ki bodo v njih živeli, je dejal premier.
Francoska Narodna skupščina je sprejela prelomni zakon, ki kaznuje spodbujanje in reklamiranje anorek-sije v medijih. Zakon meri predvsem na spletne strani, modna podjetja, revije za ženske in oglaševalce. Predvideva do 45.000 evrov denarne kazni in do tri leta zapora.
Četrtek, 1 7.ap rila
Papež Benedikt XVI. je med maše-vanjem na stadionu v Washingtonu dejal, da ni besed, s katerimi bi opisal trpljenje žrtev spolnih zlorab. Dodal je, da se Cerkev iskre no in pošteno trudi za rešitev tragičnega položaja in za zaščito otrok. Ob tem je vernike pozval, naj tudi sami prispevajo k popravilu storjene škode.
Koalicija je v državni zbor tudi uradno vložila predlog za razpis posvetovalnega referenduma o 13 predlaganih pokrajinah, ki bi ga izvedli 22. junija. Nov predlog pokrajin je sledeč: Mestna občina Ljubljana, Goriška (oziroma Severnopri-morska), Obalno-Kraška (Južnopri-morska), Gorenjska, Osrednjeslo-venska, Dolenjsko-Belokranjska, Posavska, Celjska, Savinjsko-Šaleš-ka, Koroška, Mariborska (Osrednje-štajerska), Vzhodnoštajerska (Ptuj-sko-Ormoška) in Pomurska (Prek-mursko-Prleška).
Odbor DZ za zunanjo politiko je za zaprtimi vrati potrdil vladna izhodišča pri reševanju mejnega vprašanja s Hrvaško. Po triurni burni razpravi so člani odbora podprli vladna izhodišča za pogajanja za sklenitev posebnega sporazuma o reševanju mejnega vprašanja med Slovenijo in Hrvaško pred tretjim arbitrom. Predsednik odbora Jožef Jerovšek je še razkril, da bo tretji arbiter lahko Meddržavno sodišče v Haagu, stalno arbitražno sodišče ali pa ad hoc arbitraža.
Joško Joras je potrdil, da je dobil sklep piranskega sodišča, po katerem ima pravico sam odstraniti cvetlična korita. Kot je poudaril Joras, je korita, ki ovirajo dostop do njegove hiše, postavila Hrvaška in jih je dolžna tudi umakniti. Zato namerava počakati kakšen teden, saj ima hrvaška stran med tem tudi čas za pritožbo.
Petek, 18. aprila
Italijanski mandatar Silvio Berlusconi je gostil ruskega predsednika Vladimirja Putina in se tako vrnil na mednarodno prizorišče. Berlusconi, kije na nedavnih volitvah osvojil svoj tretji mandat, je Putina gostil na neformalnem srečanju v svoji počitniški vili na Sardiniji in s tem poudaril prijateljsko naravo njunega odnosa.
Varuhinja človekovih pravic je dejala, da imajo vsebine resničnostnega šova Big Brother elemente nasilja in
Varuhinja človekovih pravic je spregovorila tudi o spornosti oddaje Big Brother. ponižujočega ravnanja. Zdenka Čebašek Travnik je namreč prejela vrsto opozoril o kršitvah človekovih in otrokovih pravic v resničnostnem šovu, ki posegajo v pravico do osebnega dostojanstva in druge človekove pravice. Pojasnila je še, da prepoved mučenja, nečloveškega ali ponižujočega kaznovanja ali ravnanja opredeljuje ustava v 18. členu in je absolutna. To pomeni, da tudi morebitno soglasje žrtve ne odvezuje protipravnosti takšnih ravnanj.
Izvedeli smo, da naj bi avstrijska policija med preiskavo skrila fotografije spolnih zlorab Natasche Kampusch, da bi preprečila političen škandal pred parlamentarnimi volitvami. Na fotografijah naj bi bilo videti Nata-schinega ugrabitelja Wolfganga Prik-lopila in njegove prijatelje, kako se spolno izživljajo nad dekletom. Nata-scho naj bi izkoristili kot spolno sužnjo in jo fotografirali v različnih sado-mazohističnih položajih, med drugim tudi z rokami, vklenjenimi v lisice.
Sodniško društvo je zavrnilo tri milijone evrov za povišanje plač in napovedalo stavko, ministrstvo za pravosodje pa je ob tem odločitev obžalovalo.
Na Evropski komisiji so dejali, da zaradi vinjet izplačila za slovenski avto cest ni pro gram ne morejo biti ustavljena, saj se o projektu še pogajajo. »Ne moremo ustaviti plačila za projekt, če ta sploh še ni potrjen. Projekt ni bil niti potrjen niti zavrnjen,« je navedbe nekaterih slovenskih medijev zavrnila tiskovna predstavnica komisarke za regionalno politiko Eva Kaluzynska.
Sobota, 19.apri la
Sodišče v Teksasu je odločilo, da bodo otro ci iz skraj ne mor mon ske sekte ostali v varstvu države, dokler se ne ugotovi, kdo so njihovi starši. Tako je kazalo, da tragična zgodba še ne bo dobila epiloga, saj je v igri usoda kar 416 otrok, starih od šest mesecev do 17 let, ki so jih oblasti odpeljale z ranča v Teksasu in jih preda le v izred no soci al no oskr bo, potem ko so se pojavile domneve, da je tam prihajalo do spolnih zlorab mladoletnikov.
Mestna občina Ljubljana pripravlja enotno mestno kartico, s katero bo mogoče plačevati mestne avtobuse, javna parkirišča in tudi druge storitve. Direktorica Javnega holdinga Ljubljana Zdenka Grozde je ob tem dejala, da gre za napreden plačilni sistem, ki bo uporabnikom omogočal hiter in udoben način plačevanja. Uporabnik bo na kartico le naložil dobroimetje in z njo plačeval različ-
V veljavi so spremenjena pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja.
ne storitve.
Pakistanski veleposlanik v Afganistanu, ki je pogrešan od februarja, se je pojavil v videoposnetku tali-banskih skrajnežev. Posnetek Tarika Azizudina, ki ga obkrožajo oboroženi moški, je predvajala televizija Al Arabija, v njem pa je veleposlanik pozval pakistansko vlado, naj izpolni zahteve njegovih ugrabiteljev.
Veljati so začela spremenjena pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki prinašajo več novosti. Z njimi se, denimo, podaljšuje veljavnost evropske kartice zdravstvenega zavarovanja in širi pravica do zdravljenja
s tekočim kisikom na domu za starejše od 15 let, če bolehajo za dolgotrajno dihalno boleznijo.
Nedelja,2 0.a prila
Baskovska separatistična skupina Eta je že drugič v treh dneh na severu Španije podstavila bombo. Eksplozija je v baskovskem mestu Elgoibar uničila rekreacijski center vladajoče Socialistične stranke, ranjen pa ni bil nihče. Pred eksplozijo, okoli pol treh zjutraj, so policisti prejeli opozorilni klic nekoga, ki se je predstavil za člana Ete, da bo razneslo bombo.
Predsednica Društva izgnancev Lica Žnidaršič je povedala, da se največ prijavljenih zneskov vojne škode giblje med 50 in 500 tisoč dinarji (do 13.045 evrov). Prijava škode se je sicer popisovala po vojni, na osnovi tega popisa, v katerem je škoda ovrednotena v takratnih dinarjih, pa je v okviru predloga zakona določena evrska protivrednost. 100 dinarjev takrat prijavljenje škode tako po predlogu zakona znaša 2,609 evra.
Časopis Moskovski Korrespondent, ki si je prvi »drznil« poročati o domnevni Putinovi poroki z Alino Kaba-jevo, je moral prenehati izhajati. Urednik Grigorij Nekorošev je bil prisiljen odstopiti s položaja, časopis pa je že ukinjen, kar je dokaz, da Kremelj za poročanje o Putinovem ljubezenskem življenju nima nikakršne tolerance. Govorice o vroči romanci med 55-let-nim ruskim predsednikom in komaj
Tudi na domačem onkološkem inštitutu se borijo proti raku dojk.
zagotavljanje kakovosti v mamograf-skem pre seja nju, želijo po bese dah generalnega direktorja onkološkega inštituta Aljoše Rojca umrljivost žensk zaradi raka dojk zmanjšati za 25 odstotkov.
Premier Janez Janša je obisk na Japonskem začel s sestankom s cesarjem Akihitom. Japonski cesar in Jan ša sta govo ri la o dvo stran skih odnosih in o sodelovanju Japonske z Evropsko unijo, predvsem na področju podnebnih sprememb. Janša je povedal, da si cesar prizadeva, da negativni učinki podnebnih sprememb ne bi poslabšali življenjskih razmer prihodnjih generacij.
Torek, 22. aprila
Šolski sindikat se je odločil, da preloži odločanje o stavki »zaradi pomembnega napredka, ki gaje bilo čutiti na pogajanjih«. Največji napredek je bil po besedah predsednika Sindikata vzgoje in izobraževanja Bra-nimirja Štruklja storjen pri učiteljih v osnovnih in srednjih šolah. Med odpr-
rs
Učitelji so se vendarle odločili, da zaenkrat ne bodo stavkali.
Mlada telovadka naj bi bila Putinova žena.
24-letno šampionko v ritmični gimnastiki in eno najlepših ruskih športnic so po moskovskih kuloarjih krožile že nekaj mesecev, do prejšnjega tedna pa se jih nihče ni upal objaviti.
Ukvarjali smo se z razveseljujoči-mi podatki, da je bilo lani v slovenskih porodnišnicah 19.585 porodov, kar je 784 ali 4,2 odstotka več kot leta 2006. Pozitivni naravni prirast smo imeli v Sloveniji prvič po letu 1996 znova šele leta 2006. Rojenih je bilo namreč 752 oseb več, kot jih je umrlo.
Ponedeljek, 21.apri la
Gruzija je Rusijo obtožila, da je sestrelila njeno izvidniško letalo, Moskva pa zanika vsakršno vpletenost v sestrelitev. Ruski predsednik Vladimir Putin je gruzijskemu kolegu Mikhailu Sakašviliiju očital stopnjevanje napetosti v regiji. Kot je dejal Putin, so preleti vohunskih letal brez posadke namerna provokacija Gru-zijcev, rusko letalsko poveljstvo pa je ostro zanikalo gruzijske obtožbe.
Kitajska je začela kampanjo izobraževanja v Tibetu, z njo pa želi spodkopati podporo dalajlami in separatističnim težnjam. Časopis Tibet Daily je napisal, da je glavni namen kampanje »izenačiti razmišljanje uradnikov in množic«.
Inšpektorat Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano je obvestil potrošnike, da umika s polic hruške sorte conferance slovenskega porekla. Povedali so, da so imele hruške conferance, kijih proizvaja Kmetija Bostele z Zdol, preseženo mejno vrednost pesticida klormekvata, kije v Sloveniji registriran kot rastni regulator v pridelavi žit. Posledično je inšpektorat hruške tega proizvajalca in te sorte umaknil iz prometa.
Na onkološkem inštitutu so v okviru državnega presejalnega programa za raka dojk Dora opravili prvo mamografsko slikanje. S programom, ki sle di evrop skim smer ni cam za
timi vprašanji je Štrukelj posebej izpostavil vprašanja glede visokošolskih učiteljev in drugih zaposlenih na univerzi in poudaril, da Sviz ne bo podpisal kolektivne pogodbe, če se vprašanja ne uredijo.
Državni zbor je sprejel novelo zakona o osebni izkaznici in tako odločil, da bo izkaznico mogoče uporabiti tudi pri zdravniku in v e-upravi. Za novelo je glasovalo 46 poslancev, 27 pa jih je bilo proti. Državni sekretar Zvonko Zinrajh je povedal, da bo stara osebna izkaznica še vedno veljavna, zato jih državljanom, ki tega ne želijo, ne bo treba zamenjati.
Prvi sestanek slovensko-hrvaške komisije za reševanje obmejnega vprašanja ni prinesel nič konkretnega, saj so govorili le o tem, kje bi lahko reševali spor. Predsedujoča skupini mednarodnopravnih strokovnjakov Miha Pogačnik in Davorin Rudolfo sta pojasnila, da so govorili o treh prav-nozavezujočih forumih: o meddržavnem sodišču v Haagu, arbitražnem sodišču v Haagu in o ad hoc arbitraži. Italijanski politik Francesco Rutel-lije predlagal, da bi uvedli zapestnice, ki bi policiji omogočale lažjo pomoč ogroženim ženskam. Predlog levo-sredinskega kandidata za rimskega župana je dvignil veliko prahu, je pa posledica posilstev, ob katerih so ženske pogosto popolnoma nemočne.
žabior perspektive*
"Svetza vsakogar!"
Živa Vrbič
V .soboto so se na Kongresnem trgu v Ljubljani zbrali nekateri azilanti Azilnega doma na Viču v Ljubljani in njihovi podporniki ter aktivisti. To, da vAzilnem domu vladajo »nacijevske« razmere, že dolgo ni več skrivnost, sedaj pa so azilant-je kaznovani še s tem, da nanje opozarjajo. Ljudi ni bilo veliko, večina jih je opazovala od daleč, nekateri so sicer pristopili in celo zaploskali. Najbrž je bilo krivo to, da je bila sobota ob 12 h in je bila večina Ljubljančanov že pri kosilu v svojih varnih hišicah in hišah. Za štirimi stenami.
Tole sem dobila od simpatičnega temnopoltega azilanta in pri tem, kdo bi si mislil, celo nisem ostala brez denarnice! "Spoštovane Ljubljančanke, spoštovani Ljubljančani, hvala za Vašo pozornost!
Smo prosilci za azil, ki živimo vAzilnem domu na Viču. Tudi mi smo prebivalci tega lepega mesta. Želimo si, da nas dojemate kot dobre sosede in nas sprejmete kot enakovreden del družbe. Prosimo Vas, da na nas ne gledate kot na manjvredne ljudi. Tudi mi si namreč želimo prispevati in že prispevamo k razvoju družbenega življenja v mestu. Prišli smo iz različnih držav tega sveta, kjer vladajo nedemokratični režimi. V vašo državo nas je pripeljala težka usoda. Tam, kjer smo živeli prej, smo morali zapustiti vse, kar smo si ustvarili: družino, prijatelje, dom in poklice. V Sloveniji moramo začeti vse znova, od samega začetka, kar je za nas težko. Brez Vaše podpore bomo težko prešli birokratske ovire, s katerimi se vsak dan srečujemo. Prav tako rabimo Vašo pomoč pri hitrejšem vključevanju v družbo.
Hvaležni smo Vam, ker se lahko v prijetnem vzdušju srečujemo na ljubljanskih cestah in ulicah. Ampak v samem Azilnem domu se vsak dan srečujemo z grobim vedenjem, lažmi, dvoličnostjo, krutostjo, nemarnostjo in kršitvijo pravic in svoboščin. Sprašujemo se, kako se lahko takšne stvari dogajajo v državi, kije »demokratična«.
Kot da to ne bi bilo dovolj, pa so sedaj začeli graditi ograjo okrog Azilnega doma, ki spominja na ograjo iz časov koncentracijskih taborišč. To je še en korak, da bi nas izolirali od Vas in celotnega življenja.
Zelo pogosto prosilce za azil v javnosti prikazujejo kot ljudi, ki so nevarni za družbo. Tudi ograjo gradijo s tem namenom. Prosimo Vas, da ne verjamete propagandi, ki nas predstavlja kot kriminalce in ljudi, ki živijo na Vaš račun. Povedati Vam želimo, da je vse, kar hočemo, zaustavitev tega krutega odnosa do nas in poštenost ter korektnost azilnega postopka. Hkrati pa nočemo bit izolirani od Vas, prebivalcev in prebivalk Ljubljane. Zadnje mesece smo s podporno mrežo socialnega centra Rog oblikovali gibanje Svet za vsakogar, kije na različnih ljubljanskih fakultetah pa tudi v medijih pričelo opozarjati na kršitve znotraj Azilnega doma. Prav zaradi teh opozoril trenutno doživljamo vse večji pritisk in represijo uprave Azilnega doma. Ljudi, ki javno opozarjajo na svoje težave, na kršitve človekovih pravic, na nasilje v Azilnem domu, na krčenje svobode gibanja, oblast kaznuje. Uprava Azilnega doma se hoče znebiti samoorganiziranih in aktivnih ljudi tako, da jih deportira ali za več mesecev (do enega leta) zapre v Center za tujce v Postojni.
Tudi zato Vas vabimo, da se nam pridružite na ljubljanskih ulicah, kjer zahtevamo povrnitev pravice do azila v RS, takojšnjo revizijo azilnih postopkov, ki zadevajo prosilce za azil, protagoniste gibanja »Svet za vsakogar«, takojšnjo prekinitev nepoštenih in diskriminatornih praks v azilnih postopkih, ukinitev samovoljnega pridržanja prosilcev za azil in odpravo zaprtega oddelka vAzilnem domu. Hvaležni smo Vam za vsakršno podporo in razumevanje. VAŠI SOSEDJE, PROSILCI ZA AZIL Z VIČA, ZDRUŽENI V GIBANJE SVET ZA VSAKOGAR!"
www. njetwork. org
13. CVETLICNI SEJEM VELENJE 2008
RAZSTAVNO-PRODAJNI SEJEM CVETJA, IZDELKOV DOMAČE IN UMETNOSTNE OBRTI TER KMEČKIH DOBROT
Sobota, 10. maja 2008 Titov trg v Velenju med 8. in 13. uro
Informacije in prijave:
TIC Velenje
03-8961-860 / tic@velenje.si
GOSPODARSTVO
Nove zmogljivosti in 200 novih delovnih mest Že tisoč varčevalcev
V tovarni BSH Hišni aparati Nazarje v novih proizvodnih prostorih sestavljajo visoko tehnološke in kakovostne gospodinjske aparate Tassimo - Lansko poslovno leto končali z 11 milijoni evrov dobička - Letos 5,5 milijona izdelkov in več kot 200 milijonov evrov prihodkov
Tatjana Podgoršek
Nazarje, 18. aprila - Tovarna BSH Hišni aparati Nazarje sodi med najuspešnejša podjetja znotraj sistema Bosch & Siemens in tudi v Sloveniji. Na novinarski konferenci je vodstvo podjetja predstavilo lanske poslovne rezultate in novo pridobitev - nove proizvodne prostore, v katerih že približno mesec dni sestavljajo gospodinjske aparate znamke Tassimo.
Nova proizvodna dvorana, ki jo bodo uradno predali svojemu namenu jutri (v petek), meri 3200 m2 in je nemškega lastnika stala 8,5 milijona evrov. Od tega je država Slovenija iz naslova spodbujanja neposrednih tujih naložb primaknila 1,2 milijona evrov. V dvorani je več kot 180 zaposlenih, ki v treh izmenah sestavljajo gospodinjske aparate znamke Tassimo. Po besedah Andreasa Liebla, direktorja področja tehnike, gre za tehnološko najsodobnejše aparate sis-te ma tako ime nova nih diskov, ki omogočajo, da lahko na enem aparatu pripravimo različne tople napitke: čaj, kavo ali vročo čokolado. Aparat so skupaj z Nemci razvili strokovnjaki BSH-jevega razvojnega centra in ga danes že uspešno tržijo v nekaterih evropskih državah, v bliž nji pri hod nos ti pa načrtujejo tudi izvoz na ameriški in kanadski trg. V Sloveniji tega aparata na prodajnih policah ne bo vsaj še dve leti, smo slišali, ker slovenski trg zanj ne kaže zanimanja. V projektu sodeluje tudi korpo-racija Kraft Food. Doslej so izdelali 110 tisoč aparatov Tassimo, do konca leta pa naj bi jih milijon.
Boštjan Gorjup, direktor področja gospodarjenja, je povedal, da bodo čez leto dni znova ponudili trgu še en najnaprednejši gospodinjski aparat. »Obljubili smo tudi,
da bomo v treh letih zaposlili 200 ljudi, to nam je uspelo v nekaj mesecih. Število zaposlenih je marca doseglo številko 835, kar je tretjino več kot v enakem lanskem
torjev na radiatorjih, za tehnološke namene so del vode nadomestili z deževnico, zamenjali so stare pipe s pipami na senzorje, o načinih varčevanja z vodo doma in

v podjetju pa seznanjajo na tečajih tudiz aposlene.
Sicer pa je Boštjan Gorjup še povedal, da je bilo leto 2007 za BSH zelo uspešno, saj so v vseh pomembnih postavkah presegli zastavljene cilje. Lanski prihodki so presegli 170 milijonov evrov in so bili za dobrih 19 odstotkov višji kot leta 2006. Ustvarili so 11 milijonov evrov čistega dobička. Tudi za letos so si zastavili drzne načrte, v njih pa so predvideli več kot 200 milijonov evrov prihodkov, izdelali pa naj bi 5,5 milijona malih gospodinjskih aparatov (lani 4,7 milijo na).
Ob uradnem odprtju novih proizvodnih prostorov bo podjetje BSH ljubljanski porodnišnici in nazarskemu zdravstvenemu domu podarilo po 10 tisoč evrov za nakup zdravstvenih pri po mo čkov.
BoštjanG orjup (prvi z leve) inA ndreasL iebl
obdobju. Dodana vrednost na zaposlenega je konec lanskega leta znašala že 53 tisoč evrov. S tem smo dvakrat presegli povprečje v branži in smo povsem primerljivi z EU.« Gorjup je še povedal, da so z vlaganji v nove proizvodne prostore naložbene aktivnosti presegli za tretjino, za aparat pa so vložili tri najave patentov in s tem utrdili sloves razvojnega podjetja. Kar 30 odstotkov vseh prijavljenih patentov v Sloveniji pride namreč iz nazarskega BSH-ja.
Andreas Liebl je ob tem predstavil še rezultate prizadevanj pri varovanju okolja in energetske učinkovitosti njihovih izdelkov. Za ogrevanje uporabljajo 50 odstotkov modre energije, za izredno umno pote zo se je poka za la zamenjava toplotnih regula-
V novihp roizvodnihp rostorih žep ribližno mesec dnis estavljajo tehnološkon ajnaprednejšea parate zap ripravon apitkov
Tassimo.

za Dan upora in želimo prijetne prvomajske praznike!
Župan in Občinski svet Občine Nazarje
Občina Šoštanj
V Sloveniji 1. maj praznujemo že od leta 1890, kar dokazuje neizmeren pomen praznika dela. Ob letošnjem
praznovanju vam želim veliko znanja in delovnega zagona. Delo je postalo tudi vedno bolj iskana dobrina, zato želim, da bi bili ustvarjeni pogoji, v katerih bi imel vsakdo možnost z delom preživeti sebe in družino.
S ponosom moramo praznovati tudi 27. april - dan upora proti okupatorju.
Mirne, brezskrbne in prijetne praznične dni vam že/i
Darko Menih, prof., župan Občine Šoštanj
Željam se pridružujejo tudi občinski svetniki in uprava.
Petčlanski kolektiv velenjske poslovne enote UniCredit Bank skrbi za okoli tisoč komitentov in vpeljuje področje poslovanja s podjetji - Raziskava pokazala, da so njihove stranke med najbolj zadovoljnimi
V Velenju je poslovalnica UniCredit Bank prisotna četrto leto (preimenovanje 2007 - prej Bank Austria Creditanstalt), v Sloveniji pa ima trenutno 14 poslovalnic, do leta 2010 pa bodo število povečali na 30. »V poslovalnici UniCredit Bank našim strankam, tako posameznikom kot tudi podjetjem, zagotavljamo kakovostno ponudbo inovativnih bančnih
storitev in produktov, med katerimi najdemo pravo rešitev za še tako zahtevno stranko, ki želi svoja finančna sredstva oplemenititi. Vsem, ki z najemom kredita uresničujejo svoje sanje, pa naj gre za stanovanjski ali za potrošniški kredit, pomagamo s kakovostnim svetovanjem in individualno obravnavo,« pravi Bojan Silovšek, kije pred kratkim prevzel vodenje poslovne enote v Velenju, sicer pa ima v bančništvu že enajst let izkušenj.
S ponudbo kreditov se v poslovalnici UniCredit Bank tudi letos poskušajo čim bolj prilagoditi željam in možnostim kreditojemalcev. Rast na področju kreditov prebivalstva v njej je tako lani presegla štirideset odstot kov, medtem ko je bila tovrstna rast na celotnem slovenskem bančnem trgu 26,9-odstotna. Takšnemu trendu bodo poizkušali slediti tudi v letošnjem letu, zato so ponovno pripravili spomladansko akcijo stanovanjskih kreditov, ki traja do konca junija. V okviru nove akcije omogočijo strankam tudi izredno ugodno obrestno mero, odplačilno dobo do 30 let in polovične stroške odobritve. Kot je bila to možnost do sedaj, lahko pri financiranju nakupa nepremičnin še vedno sodeluje vsa družina.
Novost v njihovi ponudbi pa so tudi otroški bančni paket Palček, mla-din ski banč ni paket Car in štu dent ski banč ni paket Cimer.
Ob 80-letnici skupine Pioneer Investments, katere sklade trži tudi banka UniCredit Bank, do konca aprila obdarijo vlagatelje z 80-odstotnim popustom na vstopno provizijo v katerikoli investicijski sklad skupine Pioneer Investments, ki je v ponudbi te banke.	■
Dobra zimska sezona
Bojan Silovšek, vodja poslovne enote UniCredit Banke v Velenju
Naravnega snega j e bilo malo, a so imeli na Golteh kljub vsemu letos kar 122 smučarskih dni
Mira Zakošek
Letošnja smučarska sezona je bila za Rekreacijsko-turistični center Golte kljub pomanjkanju naravnega snega, ki je zapa del šele pred veli ko -nočnimi prazniki, ena boljših. Obratovali so 122 dni, kar je kar nekaj več, kot je želenih 100. So pa imeli veliko več stroškov predvsem zaradi umetnega zasneževanja.
Seveda pa je tudi tokratna sezona opozorila na kar nekaj pomanjkljivosti Golt. »Predvsem potrebujemo nove strateške dostope do planine, saj nastajajo ob konicah nemogoče čakalne vrste pred nihalko, ki lahko pripelje na planino le 350 smučarjev na uro. Kapaciteta centra pa je kar 3000 smučarjev,« pravi direktor Ernest Kovač. Zato torej nujno potrebujejo do Golt nove pristope, prav tako pa tudi nove nastanitvene zmogljivosti, ki jim bodo zagotavljale dovolj smučarjev tudi med tednom (za zdaj so smučišča med vikendi in prazniki odlično obiskana, med tednom pa je smučarjev malo).
To sezono je smučalo na Golteh 67 300 smučarjev, kar je, odkar so Golte pod novimi lastniki, druga najuspešnejša sezona (med najboljšo pred tremi leti so jih našteli kar 80.000). »Smučarjem so zagotovili
odlične pogoje za smuko, a je na še boljši obisk vplivalo vreme, ki v dolini ni bilo prav nič zimsko,« pravi Kovač in dodaja, da se na obisku zelo pozna, ali je v dolini sneg.
Računajo, da bo letošnje leto dobro tudi finančno, čeprav so jim stroški obratovanja močno narasli, predvsem zaradi umetnega zasneževanja. Za električno energijo so za to in za umetno zasneževanje porabili kar 30 odstotkov več kot prejšnjo sezono. Trudili so se, da so bile proge dobro vzdrževane, na njih so opravili kar 1200 strojnih ur, za kar so porabili 27 tisoč litrov dizelskega goriva.
Trenutno je center zaprt, opravljajo nekatera vzdrževalna dela, v času prvomajskih praznikov in razstave cvetja v mozirskem gaju pa ga bodo odprli in vabili še posebej v svoj alpski vrt. Potem bodo center znova zaprli do sredine junija, ko bodo uradno odprli poletno sezono, na katero se že pripravljajo. Enega najvišje ležečih alpskih vrtov v Evropi bodo še obogatili. Urejenim potem po Golteh (te privabljajo številne sprehajalce) bodo dodali še kraško pot (Golte so kraška planota in imajo številne kraške pojave, tudi štiri kraške jame, kijih bodo s potjo povezali in skupaj z jamarskim klubom Topolšica uredili vhod v eno od njih.
Seveda pa se ob vsem tem pripravljajo tudi že na novo smučarsko sezono. Zelo veseli so, da bo občina Mozirje še v le letošnjem letu uredila cesto do planinskih ravn. Dodatno bodo uredili smučarske proge in naredili več za gostinske zmogljivosti, ki postajajo v strukturi prihodkov vse pomembnejše.
"»HAS
V ognju imajo veliko stvari
Letošnji praznik občine Mozirje pomemben zaradi pridobitev in obletnic - Letošnji proračun napet kot lok
Tatjana Podgoršek
Osrednja slovesnost v počastitev praznika Občine Mozirje je bila včeraj zvečer vtamkajšnjem kulturnem domu. Na njej so med drugim nekaterim najzaslužnejšim občanom podelili občinska priznanja.
Mozirski župan Ivan Suhoverš-nik je v pogovoru dejal, da letošnji občinski praznik sodi med pomembnejše zaradi pridobitev in dveh obletnic: sredi septembra bodo počastili 690-letnico trških pravic in 862-letnico omembe Mozirja. »To sta letnici, mimo katerih ne moremo. Ob tej priložnosti naš krajan, publicist in zgodovinar Aleksander Videčnik, pripravlja s sodelavci monogorafijo kraja Mozirje in občine.«
Sicer pa si bodo letošnji občinski praznik zapomnili po novi večnamenski športni dvorani. Uradno jo bo pre dal svoje mu name nu minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver danes popoldne. Prizadevanja zanjo so tekla več let, aktivnosti, ki so jih doslej pripravili v njej, pa so pokazale, kako nujno potreben je bil objekt. Poleg učencev šole ga bodo lahko s pridom za svoje potrebe koristili klubi, društva ... V soboto, 26. aprila,
bo veselo v športnem parku v Lokah. Tudi tu so zgradili športni objekt, uredili parkirne prostore in poskrbeli za precej bolj urejeno podobo športnega parka. V objektu bodo našla streho nad glavo športna društva, klubi. Do 1. maja naj bi končali posodobitvena dela na še kar nekaj cestnih odse kih.
Veliko še nameravajo postoriti
Na vprašanje, kaj nameravajo še postoriti, pa je Ivan Suhoveršnik odgovoril: »Veliko stvari imamo v ognju in bodo pomemb no vplivale na nadaljnji razvoj oko lja. Letoš nji pro ra čun je napet kot lok. Za naložbe smo namreč predvideli več kot 50 odstotkov pro ra čun skih sred stev, več kot 2 milijona evrov.« Kot je poudaril Suhoveršnik, želijo, da bi bilo Mozirje z okolico urejen, prijazen kraj, upravni, trgovski in turistični center za celotno Zgornjo Savinj-
Športni park v Lokahd obiva vse bolju rejenop odobo.
ŽupanO bčineMo zirje Ivan Suhoveršnik:» Letošnjio bčinski proračun je napet kot lok.«
sko dolino. Za to imajo imenitne možnosti. Do sredine letošnjega septembra naj bi končali predvidena dela pri ureditvi trškega jedra. Prva faza je že končana, v polnem zamahu so dela druge faze. »Ob tej priložnosti prosim tržane in tudi druge udeležence za strpnost. Pri tem naj jim bo v ospredju cilj
ureditvenih del. Prepričan sem, da nam bo urejeno trško jedro vsem v ponos.« Zelo, predvsem finančno zahteven zalogaj, je izgradnja kanalizacijskega sistema, razbremenil-nika na Mozirskih tratah. Tudi tu so dela v polnem zamahu. Prav tako Ivan Suhoveršnik pričakuje, da se bodo letos lotili posodobitve ceste proti Planinski ravni. Cesto naj bi posodobili od zadnje kmetije pri Kebru do vrha. V veliki meri bo uresničitev te naložbe odvisna od uspešnosti na razpisih. Veliko nameravajo postoriti pri vrtcu v Mozirju, ki bo prihodnje leto praznoval 30-letnico obstoja. Vrtec bodo polepšali, dodali in uredili igrala, tudi nekaj parkirnih mest. V letošnjem naložbenem progra-
Letošnji občinski nagrajenci
Na včerajšnji slavnostni seji občinskega sveta so naziv častni občan občine podelili Alojzu Plazniku, in sicer ga je prejel za neprecenljive zasluge pri gospodarskem in društvenem razvoju občine. Denarno nagrado je prejelo Turistično društvo Mozirje, ki letos praznuje 115 let neprekinjenega in uspešnega delovanja. Zlato plaketo s priznanjem občine pa sta prejela Ekološko hortikulturno društvo Mozirski gaj za 30-letnico uspešnega delovanja ter Tomaž Guček za odlično in požrtvovalno vodenje Godbe Zgornja Savinjska dolina.
mu so predvideli ureditev mozir-skega kulturnega doma. Radi bi uredili njegovo zunanjost, nekaj tudi notranjosti, predvsem pa bi radi uredili stopnišča. Velik projekt, za katerega Suhoveršnik upa, da bo končan do letošnjega sep-
tembra, bo ureditev krožišča pri trgovskem centru ZKZ Mozirje in Hofeija. »To bo pridobitev za celotno dolino, saj bo promet bolj tekoč in varnejši,« je v prazničnem pogovoru še poudaril Ivan Suhoveršnik.
Kako v Šoštanj privabiti obiskovalce?
Na okrogli mizi predstavili turistične projekte - Več pozornosti bo treba nameniti promociji - Muzej usnjarstva in Mayerjeva vila v Šoštanju ter novo apartmajsko naselje v Topolšici obetajo - Rotovnikova j ama, žal, še vedno zaprta
Milena Krstič - Planinc
Šoštanj, 15. aprila - »Občina Šoštanj je bila doslej prepoznavna predvsem po ekoloških vprašanjih in težki industriji, mi pa si želimo, da bi bil v Šoštanju prepoznaven tudi turizem,« je na okrogli mizi, na kateri so predstavili projekte v turizmu in katere pobudnik je bila Krajevna skupnost Šoštanj, poudaril podžupan občine Vojko Krneža. »Cilj pa bomo lahko dosegli le, če se bomo povezali in če bo sleherni, ki se ukvarja s tem področjem, dodal kaj svojega,« je še dejal.
Občina Šoštanj bo »dodala« dva objekta, ki bosta gotovo vredna ogleda, muzej usnjarstva in z novo vsebino prenovljeno Vilo Mayer z vrtom. »Oba projekta sta tudi finančno zahtevna. Vila Mayer bo spremenila namembnost, postala bo muzejski objekt, v katerem bodo svoje mesto našle stalne postavitve več zbirk, namenjena pa bo tudi protokolarnim dogodkom. Veliko si obetamo seveda tudi od muzeja usnjarstva, saj bo na enem mestu predtavil zgodovino usnjarstva ne le v Šoštanju ampak na Sloven skem.«
Turistična pisarna bi bila pravšnja
Peter Radoja, predsednik Turistične zveze Šoštanj, pa je povedal, da se v zvezi zelo trudijo, da bi tistemu, kar bi bilo zanimivo za turiste, dali vrednost. »Z društvi pripravljamo skupne projekte, vendar
Rotovnikova jama še zaprta
Rotovnikova jama, ta edinstven kraški biser v Skornem, ki se ponaša z znamenitimi aragonitnimi ježki, odkrita pa je bil slučajno ob gradnji Rotovnikove hiše, že vrsto let ostaja zaprta.
Peter Radoja o tej zagati pravi: »Jama je državna last, objekti, ki vodijo do nje, pa zasebna in tukaj je težko najti stično točko. Pogovori z obeh strani so stekli in mislim, da bomo naposled le prišli do rezultatov. Upam, da čim prej, ker se tudi na nas obračajo ljudje, ki jih zanima, kaj se dogaja.«
Prišlo jih jep recej, ne pa vsi, ki so jihv abili.
v Družmirju bi radi postavili spominsko tablo, želimo si, da bi Rotovnikova jama spet odprla vrata. V zvezi pa lahko k oživljanju turizma pripomoremo tudi z različnimi prireditvami, sejmi. K temu je dodal, da si že nekaj časa prizadevajo, da bi v Šoštanju dobili turistično pisarno, kjer bi lahko obis-
kovalcem nudili tisto, kar pričakujejo, ko pridejo na v nek kraj. »Za zdaj pa vsaj pri nas vse sloni na prostovoljstvu, na zagnanem članstvu. Prav v teh društvih se vidi, kako je vse odvisno od ljudi. Tam, kjer so ti pravi, so aktivnosti izjemno pestre.«
Brez promocije ne bo šlo
Brez promocije pa seveda ne gre in tudi v prihodnje ne bo šlo. Član sveta Krajevne skupnosti Šoštanj Bojan Rotovnik, kije okroglo mizo tudi vodil, je povedal, da so v krajevni skupnosti že pripravili nekaj idej oziroma projektov. »Omenim naj film Štirje letni časi, v pripravi je turistična zloženka mesta Šoštanj in promocijska razglednica, predstavitvene spletne strani, označiti želimo mestne znamenitosti z enotnimi tablami ...Pri tem pa ne moremo mimo projektov, ki niso klasično turistični. Ena takih je gotovo kole sarska pot, prvi del je že urejen, sedaj pa si aktivno skupaj
S kovačijo se zapleta
FrancŠ teharnik in PeterR adojav esta, da ne grev edno
tako, kot siz amisliš.
bo za izpeljavo potrebnega kar nekaj časa in tudi kar nekaj denarja. Naj omenim nekatere: gozdna učna pot v Šentvidu, revitalizacija
kovačije v Gaberkah in Martinče-vega mlina v Lajšah, dostop do Mornove zijalke je že urejen, a v zvezi z njo nas nekaj dela še čaka,
V Kulturnici Gaberke si že od leta 1999 prizadevajo, da bi obnovili staro kovačijo. Zaplete je pojasnil Franc Šteharnik: »Lastnik si pohodne poti ne želi mimo svoje hiše, kar je razumljivo, saj noče, da bi mu kdo gledal skozi okno. Žal bi mi bilo, ker je bilo doslej v projekt vloženega že veliko truda in tudi nekaj denarja, veliko eksponatov je restavriranih in spravljenih v Ravljenovi domačiji, če bi zadeva padla v vodo. Upam, da bomo zagato rešili.«
z Občino Šoštanj prizadevamo še za drugi del od Šoštanja proti Topol ši ci.« Dodal je, da si v krajevni skupnosti turizem predstavljajo drugače kot v večini drugih organizacij. »Najbolj važno nam je, da Šoštanjčani v mestu prepoznajo določene turistične potenciale, začno mesto spoštovati. Imamo kar nekaj zanimivosti, ki bi jih lahko pokazali, a če jih sami prebivalci ne poznamo, jih tudi drugim ne moremo pokazati.«
Šoštanj na območju Nature 2000
V razpravo o prihodnosti turizma v Šoštanju pa so se vključili še drugi udeleženci okrogle mize s svojimi zamislimi, idejami, predstavami. Razvojne možnosti Term Topolšica je predstavila direktorica Lidija Fijavž Špeh, Franc Druks je izpostavil pomen prometne infrastrukture v povezavi s turizmom, Matej Kortnik je kot predstavnik planinskega društva spregovoril o tem, da leži Šoštanj na področju Nature 2000, kar bi bilo tudi dobro »izkoristiti«, ravnateljica Osnovne šole Šoštanj Majda Zaveršnik Puc pa je povedala, da si zelo želi, da bi tako, kot šoštanjski učenci na ekskurzijah obiskujejo druge kraje po Sloveniji, tudi v Šoštanj začeli prihajati učenci od drugod. Prepričana je, da jih bo gotovo privabil muzej usnjarstva.

NAŠI KRAJI IN LJUDJE
Že s prvim javnim nastopom dokazali, da so na pravi poti
Mešani pevski zbor Šmartno ob Paki zaznamoval 10-letnico uspešnega delovanja - Na revijah, koncertih vedno dobro sprejeti pri občinstvu - Želijo si novih članov, lahko tudi iz drugih delov doline
Tatjana Podgoršek
Šmartno ob Paki, 19. aprila - S
koncertom v domači dvorani kulturnega doma je mešani pevski zbor Šmartno ob Paki zaznamoval 10-letnico delovanja. Zagotovo bi si pevci in pevke želeli, da bi jih za jubilej za njihovo ubrano petje z aplavzom nagradilo precej več obiskovalcev, kot pa jih je (le dobra polovica dvorane), saj so že s prvim javnim nastopom na reviji odraslih pevskih zborov Šaleške doline Pozdrav pomladi pred 10 leti dokazali, da so na pravi pot.
»Petje na območju spodnjega toka reke Pake ima dolgoletno tradicijo, vendar je tu dolga leta deloval predvsem moški zbor. Med mladimi pevci, predvsem pa pevkami, ki so želele dokazati, da zna-
jo peti, je kar nekaj časa tle la želja po ustanovitvi mešanega pevskega zbora. Navsezadnje to ni bilo nič čudnega, saj je ta nekoč v Šmart-nem ob Paki že deloval,« je pojas-
Pozdrav pomladi v Velenju, zapeli so že na medobčinskih revijah, leta 2004 so na regijskem tekmovanju Od Celja do Koroške za las zgrešili zlato priznanje strokovne
vseh nastopih lepo sprejeli, doseženi rezultati na tekmovanjih in revijah pa so nam vzpodbuda za nadaljnje delo."
Zbor prepeva vse vrste pesmi,


* > fc
ubranega petja tako uspešno, a se boji, da bodo prizadevanja premalo. »Šmartno ob Paki je majhna občina, v njej deluje veliko društev in dela voljni občani se vključujejo
- fr

RmiM]°8D02D
KEMIČNO ČIŠČENJE Polak Marijana, s.p.
Koroška cesta 44 3320 Velenje Tel.: 5 875 000
Delavni čas: pon., tor., sre., čet. 8.h -17. h pet. 8. -15.h sob. zaprto
Kakovostno čiščenje OBLAČIL, ODEJ, MERINO POSTELJNINE
Iskreno čestitamo za praznik dela!
SMREKA d. o. o.
Podsmrečje 20 3342 GORNJI GRAD
VABI K SODELOVANJU SODELAVCE ZA OPRAVLJANJE DEL IN NALOG
TEHNOLOG GRADBENIŠTVA -KONSTRUKTOR MONTAŽNIH OBJEKTOV
Od kandidatov pričakujemo:
•	Vil.,. VI. oz. V. stopnjo gradbene ali lesne smeri
•	Poznavanje dela z računalnikom in obvladovanje računalniških programov
•	Poznavanje dela s programskim jezikom ACAD in ostalimi strokovnimi specializiranimi programi
•	Poznavanje predpisov in zakona o graditvi objektov ZG0-1
•	Pasivno znanje enega tujega jezika
•	1-3 leta delovnih izkušenj (lahko tudi pripravnik)
•	Vozniški izpit B kategorije.
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s šestmesečnim poskusnim delom.
Pisne prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pričakujemo do 05. maja 2008 na naslov:
SMREKA d. o. o. Podsmrečje 20 p. p. 29 3342 GORNJI GRAD.
0 izbiri bomo kandidate obvestili v 5 dneh po opravljenih razgovorih.

. w
Vs vojev rstev abijol jubiteljep etja tudi izd rugihk rajevŠ alešked oline inn jeneo kolice.
nil razloge za ustanovitev mešanega zbora njegov predsednik Franc Lesnjak in nadaljeval. »Pobuda takratnega predsednika šmarške-ga kulturnega društva Martina Hrastnika je padla na plodna tla. Z dosedanjim delom smo dokazali, da je bila odločitev pravilna. Palico zborovodje je na samem začetku vzel v roke Matjaž Kač, ki zbor vodi še danes.«
Na začetku seje navdušilo za to obliko nepoklicne kulturne ustvarjalnosti več kot 90 pevcev in pevk, danes jih v zboru prepeva približno 30, med njimi je 9 takih, ki so v njem od vsega začetka. Doslej so se pred stavi li na enaj stih revijah odraslih zborov na prireditvi
žirije. Med mnogimi nastopi velja omeniti še tradicionalni Božično-novoletni koncert, ki ga vedno pripravijo v domači dvorani 26. decembra. "Poslušalci so nas na
izbor pa je v rokah zborovodja, ki najbolj ve, v katerem trenutku so pevci in pevke sposobni zapeti kakšno pesem. Lesnjak je povedal, da so veseli, ker nadaljujejo tradicijo
v dejavnost večih. Vse pogosteje se dogaja, da se aktivnosti slednjih med sabo pokrivajo. Še bolj kot pomanjkanje časa vpliva na pomanjkanje pevcev in pevk dejst-
vo, da med mladimi za to dejavnost ni pravega zanimanja. »Vsako leto na začetku nove sezone naredijo avdicijo in vabijo nove pevce. Ti se odzovejo, a po dveh, treh vajah spoznajo, da ne prepevajo samo Na planincah pa sončece sije, ampak da takšna dejavnost zahteval veliko časa in truda. »Na naslednjih vajah jih ni več.« Lesnjak zato vabi ljubitelje zborovskega petja tudi iz drugih delov Šaleške doline in njene okolice, da se jim pridružijo. Veseli bodo, če jim bo pomagalo pri nadaljnjem ohranjanju tradicije petja čim več ljudi.
Poleg pridobivanja novih članov se bodo še najprej trudili za nadaljnje uspešno delo zbora, za njegov obstoj, »da se družimo in razveseljujemo ljubitelje zborovskega petja.«
Na jubilejnem koncertu so zapeli 20 pesmi, družbo pa so jim na odru delali tudi člani pevskega sestava Fanti treh vasi.
Naredili več, kot so načrtovali
Turistični zanesenjaki občine Šmartno ob Paki bi pripravili še več prireditev, če bi bilo več volje in ljudi - Tudi letos med odmevnejšimi prireditvami bučijada, izlet z vlakom, Vesela Martinova sobota ...
Tatjana Podgoršek
Od leta 1989 deluje v občini Šmart no ob Paki tudi turis tič no društvo, ki šteje danes nekaj več kot 100 članov. Ti so na občnem zboru v dvorani tamkajšnjega gasilskega doma (popestrili so ga mla-
kroniki leto 2007 zapisano kot uspeš no in plod no leto. Med odmevnejšimi prireditvami, ki jih organizarjo sami ali sodelujejo kot soorganizatorji, je izpostavil Buča-rijo (vsako leto je bolje obiskana), srečanje ljubiteljev buč, predavanja o tem še premalo cenjenem
muzejskim vlakom v Ljubljano. Potnikov je bilo 350, med njimi tudi iz drugih Šmartnemu ob Paki bližnjih krajev. So nepogrešljivi na Veseli Martinovi soboti v počastitev občinskega praznika. Lani so se udeležili še praznovanja staro-trških dnevov v Šaleku v Velenju
sladke dobrote na njih.
V letošnjem delovnem programu šmar ških turis tič nih delavcev so zapisane vse naloge iz lanskega leta, le da bodo letos logistiko za tridne-vi izlet z vlakom v Sarajevo konec junija prepustili velenjskemu turi-strično-informativnemu centru, z muzejskim vlakom pa bodo popeljali udeležence v Kamnik. Pripravili naj bi še kakšen kuharski tečaj več v Martinovi vasi, saj se je pokazala to dobra oblika druženja s koristnim, obnovili pa naj bi še svojo brunarico v Martinovi vasi. »Še marsikaj bi izpeljali, če bi bilo več ljudi pripravljenih delati, nenazadnje pa tudi kanček več dobre volje.»
Tudi lani so organizirali nekaj odmevnih prireditev.
di fokloristi šmarške osnovne šole in harmonikarski orkester s Kono-vega) pregledali opravljeno delo v preteklem letu in začrtali letošnje smernice delovanja.
Po besedah predsednika društva Zdravka Ramšaka bo v društveni
sadežu, kuharske tečaje v Martinovi vasi. V sodelovanju s šmarški-mi gasilci so popestrili poletni dan s tradicionalnimi vaškimi igrami. Konec lanskega junija so organizirali tridnevni izlet z vlakom v Prago, v začetku septembra pa izlet z
in tekmovanja v kuhanju enolon-čni ce na pro stem, ob kon cu leta pa poskrbeli za novoletno okrasitev kraja. Ramšak se je ob tej priložnosti zahvalil vsem, ki so jim pomagali pri izvedbi prireditev, še posebej pa pridnim gospodinjam za
Razmislili bodo o pobudi, da bi bolj organizirano pristopili k akciji za polepšanje kraja, zanesljivo pa se bodo pridružili pozivu Turistične zveze Velenje o zahtevah in obveznostih avtorskih pravic SAZAS-u.
Kažipot se prebuja
Nova ekipa Počitniškega društva Kažipot Velenje - Predsednica je postala Darja Šumah - Veliko mednarodnih projektov, zanimivih mladim
Velenje - Počitniško društvo Kažipot (PDK) seje začelo prebujati. Na red nem let nem Občnem zbo ru društva se je 19. aprila 2008 izoblikovala nova ekipa, katere cilj je narediti 55-letno tradicijo društva zopet prepoznavno med mladimi. Vanjo želijo vnesti svežino in nove ideje.
Za predsednico PDK je bila izvoljena Darja Sumah. V izvršni odbor
je bilo izvoljenih 5 članov, in sicer Maja Kostanjšek, odgovorna za odnose z javnostjo, potopise in mednarodno sodelovanje; Erna Bečic, odgovorna za lokalne, regionalne in državne projekte; Jure Salobir, delovanje na lokalnih projektih; Grega Kugonič, odgovoren za finance in blagajnik, ter Blaž Rat, odgovoren za mednarodne projekte. V nad-
zorni odbor so bili izvoljeni 3 člani, in sicer: Uroš Ivančič, Tomaž Zottl in Vid Saj ko.
Cilji nove eki pe so nada ljeva ti uspešno izvajanje mednarodnih, regio nalnih in lokalnih projektov, ki se bodo odvijali celo leto. V sklop slednjih spadajo tudi redna mesečna potopisna predavanja, ki se praviloma dogajajo v prostorih društva v podhodu Mastodont. Društvo si že dolgo prizadeva vzpodbujati neformalno izobraževanje, od sedaj naprej bodo to poskušali še s sistem skim orodjem za beleže nje neformalnega znanja Nefiks.
Nova ekipa je v pripravah na izvedbo lokalnega in državnega projek ta Spo znaj mo Slove nijo, ki je namenjen osnovnošolcem. Več časa želijo nameniti tudi medsebojnemu spoznavanju članov, v
poletnih mesecih načrtujejo večdnevni obisk Sarajeva, v septembru se bodo v okviru Mladinskega sveta Velenje predstavili na Info tržnici v Velenju. V novembru se bodo ude leži li mla din ske kon fe ren ce partnerskih mest v Esslingenu v Nemčiji. Konec leta bodo zaključili z večdnevnim zimovanjem. Njihov pogled sega tudi v leto 2009, za katerega že načrtujejo izvedbo velikega mednarodnega projekta. Eden zahtevnejših in najpomembnejših projektov je vsekakor promocija, saj le sponzorstvo in donatorstvo omogočata izpeljavo načr tova nih, za mla de pomemb -nih projektov.
Dodatne informacije o društvu in projektih lahko najdete na spletni strani www.kazipot.si.
"»HAS
»Ne preštevam nagrad in priznanj«
Pravi zborovodkinja otroškega pevskega zbora glasbene šole Frana Koruna Koželjskega Manja Gošnik Vovk, ki smo jo po velikem uspehu zbora v Zagorju ob Savi povabili na klepet
Velenje - Glasbena pedagoginja Manja Gošnik Vovk vodi otroški pevski zbor na velenjski glasbeni šoli že več kot 20 let. Letos v »njenem« zboru poje kar 42 pevcev in pevk, kar je največ doslej. In skupaj s svojo zborovod-kinjo so navdušili na državnem tekmovanju pevskih zborov v Zagorju ob Savi, kjer so, kot smo že poročali, dosegli zavidljivo število točk strokovne komisije in dobili zlato plaketo. Manja Gošnik Vovk pravi, da je nagrada skupno delo vseh pevcev, ki so se resnično potrudili, nje in korepetitorke Katje Žličar -Marin. Sicer pa je zborovodkinja doslej prejela že veliko zlatih in drugih priznanj na velikih pevskih tekmovanjih. Koliko, ne ve. »Nisem človek, ki bi prešteval nagrade in priznanja. Vsako leto in vsako tekmovanje je zame vedno nov izziv. Če pomislim za nazaj, pa smo priznanje skoraj vedno dobili.«
Že ime zbora pove, da so pevci v njem pravzaprav otroci. Manja doda: »V zboru pojejo najmlajši učenci naše glasbene šole, nekaj je tudi šestletnikov, ki so se sočasno z vključitvijo v prvi razred osnovne šole odločili tudi za učenje na glasbeni šoli, kjer so se priključili tudi našemu zboru. Pevci se res kar hitro menjavajo. Začetki so vedno precej težki, vendar zelo nerada delam selekcijo. V zbor sprejmem vse otroke, tudi v Zagorju so nastopili prav vsi pevci. Zdi se mi namreč, da je osnovna naloga pevskega zbora v glasbeni šoli, da otroci ostrijo posluh. Skozi leto naredijo fenome-nalen razvoj na tem področju,« nam je povedala sogovornica. Izvedeli smo še, da
Jlll

! IVj
/<
'J. - /> ■ 'i 'i : ^
Manja Gošnik Vovk ob prejemu posebnega priznanja za najbolje izvedeno sodobno slovensko skladbo
imajo na šoli veliko podporo in da so se zadnjega uspeha razveselili tudi njeni kolegi.
Priprave na državno tekmovanje niso bile prav dolge, ker ni bilo časa. Po tem ko so se pevci pripravili na božično-novoletni koncert, ki ga vsako leto pripravijo učenci velenjske glasbene šole, so se šele začele priprave programa za Zagorje. »Tekmovanje je zelo zgodaj, sploh za nas, zborovodje, zato smo po novem letu krepko delali. V marcu smo se odpravili na dvodnevne priprave na turistično kmetijo v Zgornji Zavratnik. Krepko smo izkoristili oba dneva, naporni pa so bili tudi dnevi pred tekmovanjem. Sedaj program znamo, pripravljamo pa se že za mednarodno tekmovanje v Olomoucu.«
V Zagorju je tekmovalo 10 otroških pevskih
zborov, ki so jih za tekmovanje izbrali že leto prej, na regijskih revijah zborov. Zbor velenj-ske glasbene šole Frana Koruna Koželjskega je za svoj nastop prejel kar 93, 3 točke, kar je res veliko. »To je v zadnjih desetih letih najvišje število točk. Prebili smo magično mejo 90 točk, česar smo bili vsi nepopisno veseli. Prejeli smo torej zlato prizna-nje z odliko, na zaključni podelitvi pa so nam povedali, da so trem najboljšim otroškim zborom podelili enako število točk. Med njimi smo bili tudi mi, veseli pa smo bili tudi posebnega priznanja.« Kot zborovodkinja je namreč Manja Gošnik Vovk dobila posebno priznanje žirije za skladbo Tomaža Habeta Je pomlad. »Tokrat skladba ni bila krstno izvedena, bila pa je noviteta. Ko smo jeseni na Radiu Slovenija snemali za skladatelja Tomaža Habeta pet njegovih pesmi, nam je ponudil svojo skladbo Je pomlad. Z veseljem sem se je lotila, saj je prava simfonija, sestavljena iz treh pesmi, in mi je pisana na kožo. Trud je bil poplačan, saj smo dobili nagrado za najboljšo sodobno izvedbo sodobne slovenske zborovske skladbe.«
Otroški pevski zbor bo maja nastopil v Slovenski filharmoniji, kjer bodo nastopili prvonagrajeni zbori iz Zagorja. Poleg otroškega bo na tem koncertu nastopil tudi mladinski pevski zbor glasbene šole Frana Koruna Koželjskega, ki ga vodi Matjaž Vehovec. Zbor je bil, kot smo že poročali, razglašen za najboljši slovenski mladinski pevski zbor. Od 4. do 6. junija pa otroški pevski zbor FKK potuje na Češko, na zelo priznani mednarodni pevski festival, kjer bodo tekmovali v kategoriji do 12 let. Držimo pesti!
■ bš
Foto: Janez Eržen
Kako se kuha pravljica o Rdeči kapici?
Premiera Lutkovnega gledališča Velenje navdušila vse generacije
Velenje, 17. april - Četrtkovo popoldne je prineslo Velenju letošnjo premiero Lutkovnega gledališča Velenje, ki deluje pod okriljem novoustanovljenega Festivala Velenje. Lutkarji so napolnili dvorano Centra Nova, kamor so starši in dedki in babice pripeljali malčke na ogled najbolj »zimzelene« pravljice, ki jo prav vsi poznamo iz otroštva. No, pa je že naslov obetal, da pravljica o Rdeči kapici ne bo čisto takšna, kot jo poznamo iz slikanic ali ustnega izročila. In res je bilo tako. Mlada ekipa lutkaric pod vodstvom scenaristke in režiserke Alice Čop je uprizorila predstavo, ki je navdušila mlado in staro in že na premieri požela simpatije prav obiskovalcev, ki so napolnili dvorano.
In zakaj v naslovu pravljice ravno kuhanje? Zato ker se v predstavi kuha, tako in drugače. Glavna scena je velik kuhalni lonec, pa tudi zato, ker so lutke - javajke izdelane iz malih in velikih kuhalnic. Kako pa se zgodba zakuha in začini, pa se izpla ča izve deti na sami pred stavi, ki jo bodo mal čki v prihodnjih mesecih lahko obiskali. Predstava zgodbo o Rdeči kapici ne popači, a vendar obrne tako, da je zanimiva tudi za starše ter ded-
ke in babice, ki po navadi spremljajo malčke. Kaj več pa ni potrebno izdati.
Avtorica predstave Alice Čop je z možem Kajetanom Čopom oblikovala tudi likovno zasnovo, izdelala lutke in sceno, izvirna glasba in glasbenimi vložki današnjega časa pa sta delo Gorazda Planka in Robija Vučka. Največje delo na sami premieri pa so opravile lut-
karice, gimnazijke velenjske gimnazija Katra Jezeršek, Ema Hoz-jan in Mojca Mačkovšek.
■ M.Š.
Nova lutkovna predstava velenjskega Lutkovnega gledališča bo zagotovo doživela veliko ponovitev. Navdušila je že na premieri.
I i ;r
KOLONA
Komu »krade« SAZAS
Matjaž Šalej
Leta 1993 se je ustanovil SAZAS, združenje skladateljev, avtorjev in založnikov za zaščito avtorskih pravic Slovenije, kije organizacija za kolektivno zaščito glasbenih avtorskih pravic. Združenje SAZAS je društvo, ki naj bi ščitilo avtorske pravice glasbenikov in drugih avtorjev, katerih delo je bilo v obdobju osemdesetih in začetku devetdesetih let brezpravno izkoriščano in nezaščiteno. Potreba po takšni glasbeni zaščiti je bila nujna, saj so že v obdobju 70. in 80. novi mediji za zapis glasbe poplavili trg in podobno se v digitalni obliki z različnimi mediji nadaljuje še danes. Takšna organizacija, ki ščiti intelektualno avtorsko in umetniško delo, je nujna, pa vendar se je zgodil s primerom SAZAS presedan, ki meče slabo luč na ureditev varovanja intelektualne glasbene lastnine v Sloveniji tudi v mednarodni širini. Zakonodaja pa je ohlapna, SAZAS pretkan in politikantski, da ne ščiti več interesa izvajalcev, ampak vsakodnevnim porabnikom kulturnih dobrin na javnih mestih (glasbo z radia ipd.) nalagajo tako velike plačilne obveznosti v obliki zaščite javne glasbe znanih avtorjev, da jih je nerealno izpolniti. Si predstavljate, da mora mesar, ki prodaja v svoji mali trgovini ob prižganem radiu, dati recimo tri od stotih prodanih piščancev izvajalcu glasbe, ki mu iz radia ropota za prodajnim pultom. Pa SAZAS ne počne samo takšnih stvari reči, obračunava si stvari zaradi nedorečenih pravil tako, kot njim ustreza. Vedno pa si zaračunava po tisti varianti, kije za njih najbolj ugodna, čeprav ni niti najbolj logična. Avtorske pravice si lahko zaračunavajo namreč glede na število prodanih vstopnic na kulturni prireditvi ali glede na avtorsko pogodbo z izvajalcem, ki recimo muzicira na kulturnem dogodku. Po zakonu se obračunajo avtorske pravice po prodanih vstopnicah. Samo če iz poročila o prireditvi ta prihodek ni razviden, lahko zaračunajo avtorske pravice glede na pogodbe in avtorske honorarje. Vtem je tudi poanta. Društvo SAZAS vedno izbere najugodnejšo varianto, kljub temu da ima na voljo vse podatke o prireditvi, ki jim jih posredujejo organizatorji (št. prodanih vstopnic). Ker je obračunani davek višji na glasbeni prireditvi komercialnega značaja, kot tam, kjer se izvaja resna glasba, si agencija v primerih, ko je zvrst izvajane glasbe mešana ali nedorečena, vedno vzame večji kos potice. Nikoli pa iz računa SAZAS-a, ki ga dobijo pravne osebe, ni razvidno, zakaj in kako je obračun napisan - specifikacija ni nikoli podana. Pa bi po zakonu morala biti. Kot je vsem znano, so se tega lepo naučili gostinci. Računi tega društva ne vsebujejo podatka niti o znesku in vrsti zneska, ki naj bi bil osnova za podlago za izračun avtorskega honorarja, čeprav so kot izdajatelji računa temu zavezani, še več zaračunavajo celo dela, za katera nimajo nikakršne osnove. To so dela avtorjev, ki so pokojni že več kot 70 let in so jim zapadle avtorske pravice, zaračunajo celo avtorske pravice za neznane in še starejše avtorje.
Njihovi računi so docela neverodostojni, čeprav so zavezanci za plačevanje tantiem odgovorni, da posredujejo SAZAS-u vse podatke o prireditvah. Kljub temu da imajo vso bazo podatkov, vedno vse izračunajo brez vsakršnih osnov in izključno poleg zaščite pravic avtorjem tudi v svojo korist. In kdo jih kontrolira? Pravzaprav nihče, saj SAZAS pri svojemu početju nima neodvisnega zunanjega nadzornega organa, ampak jim zakonodaja dopušča nekakšno samokontrolo, ki si jo prirejajo po svojih potrebah. Večina kulturnih institucij v Sloveniji, ki ni naredila pakta s SAZAS-om, ima velike težave, saj so njihovi kulturni programi zaradi astronomskih vrednosti, kijih morajo nakazovati tej agenciji, ogroženi. SAZAS pa zaračunava vse povprek in pridobiva denar, ki potem od njih tudi odteka. Kako in kam bolj, vedo sami. Mali avtorji ali vsaj tisti, ki so napisali manj del, ki bi morala biti zaščitena, tako danes ne dobijo nič in kar veliko je takšnih. SAZAS zaračunava celo tantieme za anonimne avtorje, ljudsko glasbo in je v tožbi s tistimi, ki so njihovo nerazumno početje prepoznali. Manjša društva, ki so občasno priredila kakšno glasbeno prireditev, se danes zaradi nerazumnega početja praktično odrekajo kulturni produkciji. To glasbeno kulturo v njeni osnovi in v obdobju, ko kulturnih vrednot še kako potrebujemo na najširši osnovi, samo siromaši, da ne govorimo o tem, da jo krči in postavlja v neenakopraven položaj z drugimi kulturnimi zvrstmi. In to prav glasbo, ki jo je v svoji kvalitetni obliki že tako ali tako čedalje manj. In če se na koncu sprašujemo, komu jemlje SAZAS, smo si lahko enotni - tako gostinci, kulturna društva, prireditelji takšnih ali drugačni kulturnih in zabavnih dogodkov, mediji kot profesionalci. SAZAS siromaši vsakega davkoplačevalca. Zaradi SAZAS-a je raven kulturnih prireditev slabša, kot bi lahko bila, in manj jih je. Lahko bi morda govorili celo o prizadetih, o onih drugih, pa ta zapis ni namenjen temu. Dejstvo je, da SAZAS takšen, kot je danes, tudi siromaši našo kulturo in si kot organizacija v takšni obliki in s takšnim načinom funkcioniranja, kot je to danes (in nekaj let nazaj), v dobi tranzicije, polni predvsem lastno malho.
107,8 MHz
^DDJSKD IDO čAs©pasnoi mozaik
Glasbene novičke
Bili so na izletu
Aktiv društva novinarjev celjske regije je eden najbolj aktivnih v Društvu novinarjev Slovenije. Za svoje člane, med katerimi je tudi novinarske ekipa Radia Velenje in tednika Naš čas, skrbi na več načinov. Za izobraževanje, ki ga tudi mi poudarjamo, organizira razne tematske večere na aktualne teme, pripravlja razna športna srečanja - konec maja bo že tradicionalno kegljanje. Zelo priljubljen je med člani spomladanski izlet. Aktiv ga je organiziral minuli vikend, karavana pa si je po dolgem in po čez ogledala Umbrijo - deželo v osrednji Italiji, za katero je zanimivo mešanje kultur, zanimi-
va so slikovita mesteca na gričih. Znana je tudi po tem, da je po njenih tleh hodil Hanibal ... Veliko so hodili, veliko so si ogledali ... Skratka, imeli so se lepo. Našo hišo sta zastopala Boris in Mira, v družbi pa je bil naš sodelavec - upokojenec Hin-ko Jerčič.
Med aktivovimi večjimi "akcijami" pa je izdaja edinega humorističnega časopisa Pipec. Aktivnosti za letošnjo številko so v polnem zamahu. Med slednje sodi pisanje dopisov in klicanje za sponzorstvo. Časopis je namreč eden od najpomembnejših virov financiranja dejavnosti Aktiva celjskih novinarjev. Zato ne zamahnite z roko, ko boste slišali klic ali našli dopis med svojo pošto. Hvala.
■ tp
Naši kolegi Damjana, Ivica in Brane tradicionalno poskrbijo, da na poti nismo lačni.
(foto:mz)
¿iáb ... na kratko...
DAN D
Predstavljajo videospot za skladbo Lep dan za smrt. Gre za priredbo znane skladbe skupine Niet, ki so jo Dan D pripravili lani ob 35-letni-ci Vala 202. Režijo spota, ki je sestavljen izključno iz arhivskih posnetkov Titovega pogreba, so zaupali domačemu režiserju Klem-nu Dvorniku.
PANKRTI
Naj še enkrat spomnimo, da bodo legendarni pionirji slovenskega punka jutri zvečer (v petek, 25. aprila) nastopili v klubu Max v Velenju. Kot predskupina bo nastopila domača skupina WRECK.
BILLYSI
Billysi predstavljajo videospot za novi singl, rokersko balado Preberi me. Režijo je prevzel Boris Gregu-ric iz podjetja VPK, v videospotu pa kot gost nastopa tudi klaviaturist Davor Klarič iz skupine Šank Rock.
KRISTINA
Mlada pevka Kristina, ki se nam je v preteklem letu predstavila z dvema skladbama - Ne nosi diamantov in Ona se ljubi sama, v teh dneh ponuja novo skladbo Nisem tvoja lutka. Latino skladbo z etno vložki je posnela v zagrebškem v studiu Indigo.
LAIBACH
V teh dneh izide nova plošča skupine Laibach z naslovom Laibach-kunstderfuge. Gre za predelavo znanega dela Johanna Sebastiana Bacha Die Kunst der Fuge. Glavnina materiala za album je nastala leta 2006, ko je bil Laibach povabljen v Nemčijo, da v okviru festivala Bachfest izvede svojo interpretacijo kakega njegovega dela.
PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 18.30.
1.	ALYA - Zelo naglas
2.	SUGABABES - Hey There Delilah
3.	DE-GREES vs. THE REAL BOOTY BABES - Apologize
Pesem Zelo naglas, ki jo je prepevala Nina Ose-nar in je bila lani himna resničnostnega šova Big Brother, je dobila novo podobo. Zelo naglas je v novi produkciji in preoblečeno v nove aranžmaje Žareta Paka odpela Alya, ki po singlu A veš napoveduje skorajšnji izid novega albuma. Konec meseca se namreč še enkrat odpravlja v Nemčijo, kjer bo potekala zaključna faza snemanja plošče.
LESTVICA
S
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas. Vrstni red v nedeljo, 20. 4. 2008:
1.	Skupina Diatonica - Rojstvo
2.	Ansambel Frančič - Mlada žena
3.	Veseli Begunjčani - Sonce zašlo je že
4.	Ansambel Petra Finka - Naj bo srečen z njo
5.	Ansambel Iskrice - Na citre
6.	Veseli svatje - Lunca zakaj se svet mi gunca
7.	Skupina Katrca - Bela preproga
8.	Ansambel Nagelj - Moja družina
9.	Ansambel Unikat - Glej, tu si doma
10.	Jodlar Lojz s prijatelji - Je že svit več na: www.radiovelenje.com
kiper prevozi - gradbena mehanizacija - nizke gradnje -rušenje objektov - gradnja cest - možnost najema kompresorjev in manjše gradbene - mehanizacije (nabijači (žabe), vibraplošče, vodne črpalke)...
Prijetne prvomajske praznike!
Koncert Dweal in Leaf fat_
V soboto sta nastopili v Maxu in se tako predstavili velenjski publiki. Mariborska zasedba Dweal, ki je oder zasedla prva, sebe opredeljuje kot "zagotovo ne EMO glasba", za svoja besedila pa trdijo, da niso politično obarva-
mu Na štiri oči, ter prvi po letu 2004, ko je izšla zbirka njenih največjih uspehov. Med trinajstimi skladbami na albumu je nekaj že znanih. To je ljubezen, Modro morje, Prestiž in Noe Noe so skladbe,
na, kljub temu da "nam mediji vsak dan perejo možgane in je svet v razsulu". Petčlanska zasedba, ki obstaja že od leta 1999, je oder ogrela pred skupino Leaf fat.
Člani Leaf fat, ki so se Velenju pred nekaj leti že predstavili, so skupaj od leta 2001, zelo aktivni pa so postali v zadnjem letu. Konec leta 2007 so posneli svojo drugo ploščo, v marcu so imeli turnejo po Kanadi. Vse njihove pesmi so v angleščini, kar je pripomoglo tudi k temu, da veliko nastopajo v tujini. Zase pravijo, da "že lahko rečemo, da nekaj smo, vendar si želimo še več."
Kamikaze v akciji
Smeh je pol zdravja in tisti, ki so želeli svojega krepiti v soboto, so se zvečer odpravili v Mladinski center. Tam je nastopala skupina Kamikaze in s stand-up šovom "Pristati inu obstati" poskrbela, da nihče od prisotnih ni sedel z res-
ki jih pristaši simpatične pevke že poznajo. Na albumu je tudi ekskluzivni EMA Hit Megamix, ki združuje nekatere njene najbolj popularne pesmi, na novi plošči pa je tudi njena aktualna uspešnica Danes vračam se. Za videospot te skladbe, ki bo premi-erno prikazovanje doživel prav 28. aprila, je poskrbela ekipa Iluzije.
Deset mesecev za
nadlegovanje
pevke
Italijan, ki je nadlegoval italijansko pevko Lauro Pausini in njeno družino, bo moral v zapor. Sodišče mu je prisodilo desetmesečno zaporno kazen. 40-letnik je prežal pred vilo Pausini, kjer stanujejo starši in sestre priljubljene pevke, in italijansko zvezdnico tudi nadlegoval po telefonu. Moški iz kraja Caserta v italijanski pokrajini Kam-
I ■
I
Tel./fax: 03 588 26 07, mobitel: 041 650 830
nim obrazom.
Skupina Kamikaze deluje od januarja 2007 in ima do danes v svojem repertoarju dve predstavi. Prva, "Pristati inu obstati", je bila predstavljena tudi pri nas. In kaj sploh je Stand-up comedy (stand-up komedija)? Gre za šov, pri katerem nastopajoči govori neposredno občinstvu in se navadno ne poslužuje gledališke igre. Nastopa le z mikrofonom v roki in pripoveduje kratke zgodbe, na zabaven, smešen način, norčavo komentira aktualne dogodke. Člani ekipe Kamikaze so občinstvo zabavali tudi na račun anektod in komentarjev iz svojega življenja.
Nušin Prestiž ^■
Ena najboljših slovenskih pevk Nuša Derenda v teh dneh predstavlja nov studijski album. V preteklem letu je pripravljala skladbe z novo avtorsko-producentsko ekipo, saj si je želela novih izzivov in svežega pristopa. Nov album z naslovom Prestiž je njen prvi studijski album po letu 2002 in albu-
Divine izvaja Sebastien, pretežno angleško besedilo pa je povzročilo nemalo razburjenja med francoskimi jezikovnimi puristi. Poslanec vladajoče konservativne Unije za ljudsko gibanje (UMP) Francois-Michel Gonnot je povedal, da je popolnoma šokiran. Skupina, ki brani francoski jezik, pa je povedala, da razmišljajo o odzivu. Pravijo, da bi bila ena od možnosti odklonitev plačila davkov, namenjenih javni televiziji, saj ta ne izpolnjuje svojega poslanstva. Razburjenje je do neke mere razumljivo zaradi zgodovinskega rivalstva med obema državama, kljub temu pa podobnega odziva v drugih evropskih državah, ki so doslej na eurosongu nastopale s skladbami v angleščini, ni bilo zaslediti.
Vojna in mir
5. maja bo izšel novi album skupine Društvo mrtvih pesnikov, ki so ga poimenovali Vojna in mir. Naslov znamenitega knjižnega dela pa ni bil inspiracija le za naslov novega albuma skupine, ampak so člani skupine naslove literarnih del uporabili tudi za besedilo nove skladbe Komu zvoni, ki so jo obja-
panja naj bi pevko in njeno družino nadlegoval od konca leta 2006 do začetka leta 2007. Enkrat naj bi mu celo uspelo dati šopek rož Laurini sestri. Rože so bile za pevko, šopku pa je bil priložen listek, na katerem je bilo napisano "Od tvojega moža". Moški se je večkrat tudi opogumil in pozvonil na vratih družinske vile ter spraševal, če je Laura doma.
Deset mesecev je pravzaprav precej visoka kazen za nekoliko pretirano izražanje oboževalčeve naklonjenosti do italijanske pevke.
Jezni Francozi
Francijo bo na letošnjem Euro-songu predstavljala skladba, katere večji del besedila je napisan v angleščini. Skladbo z naslovom
vili v teh dneh. Po prvi mali plošči Naftalin skorajšnji izid novega albuma skupine namreč napoveduje tudi pesem Komu zvoni. Člani skupine v teh dneh zaključujejo snemanje novega albuma, ki bo izšel kar osem let po izidu njihove zadnje plošče 20:00.
AC/DC se vračajo
Po poročanju avstralskih medijev naj bi se legendarna avstralska hard rock skupina AC/DC po osmih letih spet zbrala za snemanje svojega že sedemnajstega studijskega albuma. Snemali naj bi v Vancouvru v Kanadi, pri snemanju pa sodelujejo s producentom Brendanom O'Brienom (Pearl Jam, Bruce Springsteen, Velvet

4 jé.
Revolver). Zadnji album avstralskih hard rockerjev Stiff Upper Lip je izšel leta 2000, temu pa je sledila velika svetovna turneja. Za zdaj o novi turneji še ne govorijo, a glede na to, da so AC/DC bend, katerega poslanstvo so prav živi nastopi, lahko upravičeno pričakujemo tudi serijo koncertov po izidu nove plošče. Skupina je doslej prodala že več kot 150 milijonov albumov, njihove najbolj znane skladbe pa so Highway To Hell, You Shook Me All Night Long, Thunderstruck, TNT in še mnoge druge.. -Novi album naj bi izšel še letos.
Velenjski Romi bodo izdali štiri knjige
Velenjsko romsko društvo Romano Vozo je skupaj z Literarnim društvom Hotenja pripravilo prijeten literarni večer - Pohvalil jih je tudi Jože Horvat - Muc
Velenje - Velenjsko romsko društvo Romano vozo je vsako leto bolj aktivno, pa tudi članov imajo vse več. Njihov predsednik Slobodan Nežirovic pravi, daje rodnost med Romi velika in daje tudi zato, kljub temu da v društvu niso aktivni vsi
praznujejo 8. aprila Romi po vsem svetu v spo min na prvi rom ski kongres, ki se je zgodil leta 1971 v Londonu. Velenjski Romi ta dan vsako leto zaznamujemo, sicer pa smo aktivni celo leto. Uspešni smo bili tudi na Ministrstvu za kulturo RS,
ki zbirki bosta izdala Sašo Neziro-vič in Predrag Panič. Učbenik romskega jezika pripravljam jaz v sodelovanju z romskimi družinami iz Prekmurja in Dolenjske, saj ne govorimo istega jezika. V učbeniku bomo zato pripravili tudi primer-
la Sašo in Slobodan Nežirovic, v prevodu pa »hote-njevca« Boštjan Oder in Katja Kočevar. S plesno točko so večer


BD
Vo kviruv elenjskegar omskegad ruštvad eluje tudip lesnas kupi na. Dekletag ojijot ipičenr omski ples, pri čemer so izn astopa vn astopb oljše.
SlobodanN ezirovič: »Pripravljamu čbenik romskega j ezika, ki bo izšel prav vd ruštvuR omano Vozo.«
Romi, ki živijo v Velenju, delo društva vse bolj bogato. Tudi sam pričakuje že šestega otroka, ob tem pa je vse bolj aktiven tudi v svetu Zveze Romov Slovenije.
V četrtek zvečer so člani društva Romano Vozo - v njem trenutno deluje 40 članov - skupaj s člani Šaleškega literarnega društva Hotenja pripravili literarni večer, ki je bil posvečen svetovnemu dnevu Romov. »Svetovni dan Romov
G
\
v,
ll
\ -v
Večer, ki je bilp osvečens vetovnemud nevu Romov, jeo bogatilaz animiva, neposrednar omskal iteratura. Vr omskem ins lovenskemj eziku.
kjer smo prijavili štiri projekte in vse so nam finančno podprli. Tako bomo letos v Velenju izdali dve pesniški zbirki, mla din sko revijo in učbenik romskega jezika. Vsi avtorji so člani našega društva; pesniš-
javo rom skih besed. Tudi med letom bomo pripravljali kultur ne večere, pripravili pa bomo tudi delavnico romskega jezika.«
Rdeča nit je bila romska poezija, ki stajo v romskem jeziku bra-
razgibale mič-ne mla de velenj ske Rominje, ki so s koreografijo tipičnega romske ga ple sa dokazale, da imajo glasbo in ples v krvi.
Pred sed nik Zve ze Romov Slovenije Jože Horvat Muc, ki je tudi sam lite rarni ustvarjalec, je v pozdravnem nagovoru pouda ril, da so velenj ski Romi ved no bolj ustvarjalni, na kar je ponosen. Povedal pa je, da je bila v Velenju ustanovljena komisija za romska vprašanja, ki trenutno ne deluje, ter da si želi, da se spet aktivira. Ob tem je povedal, da velenjska
občina zelo dobro sodeluje z romsko skupnostjo, kar nam je v pogovoru zatrdil tudi Slobodan Neziro-vic. »Kar nekaj Romov je po podpisu pisma o nameri že dobilo stanovanja v mestu, prej pa je, kot veste, večina živela na graščini Turn. Ker bo namembnost objekta spre-
menjena, bodo verjetno kmalu od tam preseljeni vsi Romi.« Četrtkov večer v velenjski knjižnici so zaključili s podelitvijo priznanj vsem, ki pomagajo pri delovanju društva Romano Vozo.
■ bš
TRGOVINA KOŠARICA
ZEMLJA CVETAL BIOSUBSTRAT 80L ZEMLJA GRAM0FL0R Z GNOJILOM IN GLINO 70L ZEMLJA PLANTELA BALKONIA 70L ROŽABRŠLANKA SEME TRAVNA RUŠA 10KG SEME TRAVNO PARKI KG MINERALNA VODA TEMPEL1.5L PRAŠEK ARIEL Z DOTIKOM LEN0RJA4.4KG KOSA NAHRBTNA KAVVASAKI3 KM KOSILNICA 7KM3V1
Cena valjajo do razprodaja zalog
Telefon: 03/572 80 80
7,49 € Na zalogi pestra izbira sadik
Pernovo, tel.: 572 80 80, Pesje, tel..: 8818140. Gaberke, tel.: 881 32 10 www.trgovina-kosarica.si, e-mail: kosarica@siol.net
Skupina
me
VELENJE
Živel 1. maj
Energija nas povezuje in nam daje nove skupne priložnosti -za del®, izzive, urejanje doline, tudi za praznovanje. Praznujmo skupaj 27. april - dan upora proti okupatorju in
1. maj - praznik dela! Za vse delovne uspehe, znanje, zavedanje, urejene domove in odnose vam čestita Premogovnik Velenje.
ČUT ZA PRIHODNOST

DRUŠTVA
»
Poslusajo nas, slisijo pa ne tako pogosto
«
V Sožitju Velenje lani kar precej dejavni -Lokalna skupnost jim gre naproti, a ne tako zavzeto, kot bi si želeli - Kako organizirati ustrezno strokovno obravnavo za najmlajše osebe z motnjami v duševnem razvoju?
Tatjana Podgoršek
Medobčinsko društvo za pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju Velenje sodi že nekaj let med najaktivnejša tovrstna društva v Sloveniji. Na nedavnem občnem zboru je njegov predsednik Iztok Osredkar dejal, da so bili tudi lani precej dejavni.
Osrednja dejavnost društva je izvajanje programov socialnega vključevanja oseb z motjami v duševnem razvoju. Temelj delovanja so programi samopomoči, rehabilitacije, predavanja, strokovne ekskurzije, obveščanje članov. »Zastavljenim ciljem smo sledili tudi lani. Med drugim smo organizirali strokovna srečanja staršev, na katerih smo izmenjali izkušnje, se izobraževali, družili in tako poskrbeli za lažje premagovanje vsakdanjih težav.« Pripravili so ustvarjalni delavnici, na katerih so člani izdelovali različne izdelke, poveza-
ne s prazniki, izvedli so dve strokovni ekskurziji in si na eni od njih ogledali bivalno skupnost, za katero si prizadevajo tudi v tukajšnjem okolju. Uredili so spletno stran, na kateri člane sproti obveščajo o dejavnosti. »Z njo želimo pridobi-
staršem tako celovito pomoč. Ana Roza Hribar, velenjska podžupanja, je pohvalila delo velenjskega Sožitja, hkrati pa udeležence zbora seznanila, da urejajo lokacijo za bivalno skupnost v Mozirju. Član Sožitja Velenje in dolga leta tudi njegov
Med najbolj odprtimi vprašanji v tem trenutku je, kako organizirati pravočasno ustrezno strokovno obravnavo za manjše otroke, predšolsko vzgojo. »Zalomi se pri zakonodaji. Preden pridemo v sistem strokovne obravnave, je obi-
takih dejavnosti, oblik druženja, ki bodo v veliko pomoč osebam z drugačnimi potrebami ter njihovim staršem. Med drugim načrtujejo še več strokovnih srečanj, pridobivanje novih članov, še nadalje si bodo prizadevali za oblikovanje bivalne skupnost, obveščanje, osve-ščanje, izobraževanje. »Vizija Sožitja je skrb za osebe z motnjami v duševnem razvoju od rojstva do
smrti. Za dosego tega bo potrebno še marsikaj postoriti, prehoditi veliko stopnic, potrkati na preveč vrat, spremeniti miselnost...«
Ob koncu občne ga zbora so izvedli še volitve novih članov v društvene organe. Na čelu 10-član-skega izvršilnega odbora bo še naprej Iztok Osredkar, njegova namest ni ca pa je Mira Grudnik.
Na letošnjem občnem zbrou so bili dokaj kritični do države in tudi do lokalne skupnosti.
ti tudi naklonjenost okolja. Menimo namreč, da je to še pre ma lo seznanjeno s težavami, s katerimi se srečujemo.« Druženje prijetnega s koristnim ni manjkalo na družabnih dogodkih, na letovanjih, v okviru katerih so potekali različni tabo ri.
Po mnenju predstavnika Zveze Sožitij Slovenije se lahko le malo-katero tovrstno društvo ponaša s tako široko zastavljenim programom, s katerim nudi osebam s posebnimi potrebami ter njihovim
predsednik Andrej Grebenšek pa je bil v svoji razpravi kritičen do družbene skupnosti. »Zaskrbljen gledam v prihodnost, saj je družba vse manj naklonjena osebam z motnjami v duševnem razvoju. Nekatere stvari ne gredo nikamor. Je slabše kot pred 20 leti, pa naj imam pri tem v mislih zgodnjo obravnavo otrok, delo socialnih služb in nenazadnje državo ali lokalno skupnost. Ne rečem, da nam ne gresta naproti, a zanesljivo ne v taki meri, kot si želimo in zaslužimo.«
čajno že prepozno. Starši so prepu-šče ni same nu sebi in kljub tru du njihovi otroci s posebnimi potrebami niso sposobni za opravljanje osnovih življenjskih opravil. Ostanejo povsem nesamostojni in pre-pu šče ni star šem,« je dodal Iztok Osredkar. Po mnenju nekaterih raz-pravljalcev pa so dokaj togi tudi v Zdravstvenem domu Velenje, s katerim sodelovanje ni na zavidljivi ravni.
Tudi letos nameravajo v velenjskem Sožitju organizirati čim več

V podjetju Mlekarna Celeia, v svojem dolgoletnem delovanju stopamo po zgodovinskih prelomnicah in prvič V zgodovini podjetja znanje ter izkušnje predstavljamo svojim kupcem v obliki tridnevnega Festivala zelene doline.
Spremljali ga bodo naslednji dogodki:
29.5.2008 > kronanje Mlečne kraljice zelene doline z
bogatim spremljevalnim programom 30.5.2008 > slavnostna otvoritev tehnoloških posodobitev
in investicij v Mlekarni Celeia 31.5.2008 > 6. rekreativni kolesarski maraton zelene doline in zabavni program za otroke
Vse tri dni bomo obiskovalce
razvajali z mlečnimi izdelki r	I
zelene doline.

zefene (fofine
Več informacij o Festivalu zelene doline in 6. rekreativnem kolesarskem maratonu najdete na spletni strani
Čestitamo za praznik dela! zefene doCine
ZA 1. MAJ LAHKO NAREDITE LE ENO - NEKAJ ZASE.
Čestitke ob prazniku dela!
www.gorenje.si
gorenje

Gibanje vpliva na dolgoročen razvoj regije
Gibanje Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline prinaša dodano vrednost - Naboj še vedno tako močen kot pred 25 leti - Kakovost oddanih nalog vsaj takšna kot lani
Več kot polovica oddanih nalog so no ob Paki) in tudi drugi. Zaveda-izdelali učenci zadnjih razredov jo se, da ni muha enodnevnica, osnovnih šol, avtorji ostalih so dija- ampak ima vpliv na dolgoročni raz-
Tatjana Podgoršek
Gibanje Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline, ki od vsega začetka deluje pod okriljem Šolskega centra Velenje, se je letos odelo s srebrno obleko. Že 25 let namreč skrbi za raziskovalno delo učencev osnovnih in srednjih šol na območju Šaleške doline, v zadnjih nekaj letih pa tudi v dolini širši okolici. Gibanje ima v slovenskem pro sto ru visok reno me in je prepoznavno po kakovostnih nalogah, zvedavih udeležencih, izzivih, nenazadnje tudi po Zborniku in zaščitnem znaku - bergmandelcu. V torek, 6. maja ob 17.30 uri, bo v domu kulture v Velenju svečanost, na kateri bodo avtorjem raziskovanih nalog in njihovim mentorjem v letošnjem gibanju podelili priznanja in nagrade. Pred sklep--nim dejanjem smo predsedniku programskega sveta gibanja mag. Marjanu Penšku postavili nekaj vprašanj, nanje pa je takole odgovoril:
Gibanje praznuje 25-letnico delovanja. Lahko porečete, da je jubileju primerna tudi njegova vsebina?
»Vsi jubileji so pomembni, a precej bolj kot to je pomemb na ideja o gibanju, ko so njegovi ustanovitelji zaznali, da je to ena od možnosti popestritve monotonega šolskega programa in izziv za tiste, ki hočejo doseči nekaj več. Položaj
je podo ben tudi danes. Lahko rečem, da smo v zadnjem obdobju nare di li kar precej takih stvari, s katerimi smo ga še bolj približali mla dim raz is -kovalcem oziroma mentorjem, ki kreirajo vse bi no gibanja. Slednje ima celostno podo bo. Mis lim, da je to zelo pomemb no, saj se s tem mladi raziskoval ci in vsi osta li ude le -žen ci v njem lažje poistovetijo. Prav tako
smo omo go či li sodo ben način komuniciranja med mladimi raziskovalci, mentorji in organizatorji gibanja, oblikovali smo zelo kakovostno spletno stran. Menim, da smo s sistemom ocenjevanja -recenzijami - maksimalno zmanjšali subjektiven vpliv posameznih recenzentov. Pomembno se mi zdi, da metodološki pristop, ki je specifičen, omogoča, da so to še ved-
naboj zanj še vedno tako močan, kot je bil na njegovem začetku, ali celo še večji.« Gibanje je preraslo okvirje Šaleške doline.
»Po svojem načinu dela je že zdavnaj preraslo okvire Šaleške doline, kar med drugim dokazuje udeleženci, ki prihajajo iz drugih okolij.«
S katerih področij so raziskovalne teme?
»Velika vrednost gibanja je, da so naloge z vseh področjih - družboslovnih, tehničnih, naravoslovnih.
ki. Ravno v tem obdobju je potrebno omogočiti dijakom in šolarjem čim večjo širino znanja, ker to prinaša dodano vrednost.« Pomembnost gibanja je tudi uporabnost nalog?
»Seveda. Opažamo, da so naloge vse bolj upo rab ne, so torej take, da nas same silijo k predstavitvam v drugih okoljih, v podjetjih pre-pro sto zara di tega, ker je tudi družba zelo usmerjena umno. To se odra ža na samih mla dih raz isko -val cih.»
Se tukajšnje okolje zaveda pomena gibanja in pri tem tvorno sodeluje?
»Mis lim, da je tudi to ena od pomembnih vrlin gibanja. Tega se zavedajo tisti, ki ga financirajo (občine Velenje, Šoštanj in Šmart-
voj regije. Nanj ne smemo gledati kot na eno let no obdobje, ampak kot celoto. Tudi na dosežke mladih raziskovalcev v njihovem življenju. Med njimi so danes uspešni strokovnjaki, umetniki, poslovneži.«
Pridobljene izkušnje so dobra popotnica za načrtovanje v prihodnje.
»To ni le lepa popot ni ca, ampak tudi velika odgovornost za vse, ki so vključeni v gibanje. Naša naloga je, da vzpostavimo take pogoje, da bo gibanje še najprej intenzivno spodbujalo mlade k raziskovalnemu delu, da bo postalo del njihove kulture in tudi možnost za sprostitev njihovega ustvarjalnega naboja v najbolj občutljivih letih v pravo smer, da že kot mladi začnejo razmišljati kot veliki.«
Mag.M arjanP enšek,p redsednik programskegas vetag ibanja:» Nekajz agotovo velja: če ne bomo razmišljali kot veliki, veliki
nikoli ne bomo.«
no raziskovalne naloge.« Po čem se letošnje gibanje razlikuje od lanskega? »Poleg tega, da je jubilejno, smo veseli števila oddanih raziskovalnih nalog. Teh je več, njihova kakovost je ostala na vsaj enaki ravni, predstavitve so bile kakovostne, drugačno obliko je dobil zbornik, v katerem so povzetki vseh oddanih nalog. Zadovolj ni smo, da je
projektivni biro velenje
projektivni biro velenje d.d. prešernova 8 SI - 3325 velenje tel.: + 386 (0) 3 898 48 00 fax: + 386 (0) 3 898 48 20 pbv@pb-velenje.si www.pb-velenje.si
V
Čestitke ob prvem maju, prazniku dela!
MLADI
Z glavo na zabavo
Osma sezona preventivno zabavnega projekta Z glavo na zabavo -Fundacija skupaj z Mestno občino Velenje tudi v domu kulture pripravila štiri prireditve, ki se jih j e udeležilo blizu 1.000 osnovnošolcev
Milena Krstič - Planinc
Velenje, 15. in 16. aprila -
»Osnovna ciljna skupina prireditvenega dela projekta Z glavo na zabavo z leti vse bolj postajajo učenci zadnje triade osnovnih šol, ki so po mnenju sodelujočih strokovnjakov mladostniki v najbolj občutljivi dobi odraščanja. V tem času jim namreč mediji in profitno naravnana industrija zabave ter okolje, ki je prepleteno z interesi kapitala, diktira ne najbolj zdrave vzorce preživljanja prostega časa in zabave,« je na prireditvi Fundacije Z glavo na zabavo v velenjskem kulturnem domu dejal predsednik
programskega sveta Saš Kravos.
Fundacija deluje že osem let. Gre za enega redkih projektov primarne preventive, ki že sorazmer no
vo brez vseh vrst odvisnosti in predvsem spodbujanje zdravega življenjskega sloga.« Fundacija je skupaj z Mestno
Savinji. Veseli so bili, da seje vabilu na prvega od štirih dogodkov odzvala tudi ministrica za zdravje Zofija Mazej Kukovič. Ministrstvo za zdravje je eden naj po memb -nejših partnerjev fundacije, ki že osem let redno sofinancira različne prireditvene in medijske aktiv-nos ti te nepro fit ne usta nove.
Prireditve Z glavo na zabavo prinašajo alternativo, v kateri se učinkovito prepletajo zabavne in preventivne vsebine. Aktivno preživljanje prostega časa z mnogo gibanja, zdrava prehrana, pozitivna samopodoba, odgovorno obnašanje v cestnem prometu in odnos do zabave, na kateri ne potrebujemo dovoljenih in prepovedanih drog, so tiste teme, kijih v okviru zanimi vega dvour nega pro grama prenaša na mlade obiskovalce zelo pestro sestavljena programska ekipa Z glavno na zabavo - Generacija Nulanula.
V letošnjem letu načrtujejo v fundaciji blizu 70 prireditev po Slove-
Učenca sta rekla:
Matic Šafarič Kolar: »Všeč mi je bilo. Predstavili so vse! Res je pametno, da ne uživamo alkohola, saj škoduje zdravju. Take prireditve bi morale biti tudi za druge osnovne šole. Res mi je bilo všeč.«
Benjamin Stropnik: »Nočem piti alkohola, ker vem, da to ni zdravo. Rad se družim s prijatelji in rad hodim v šolo, kajti ta je zelo pomembna za vse, kar te čaka v življenju. Prireditev je bila izvrstna. Zelo sem užival.«
Matic Šafarič Kolar in Benjamin Stropnik, učenca OŠ
Gustava Šiliha.
Saš Kravos, predsednik programskega sveta, in Dragica Kauzer, lokalna koordinatorka LAS-a
dolgo deluje kontinuirano. »Dejstvo je, da smo si v fundaciji zadali najprej obravnavo škodljive rabe alkohola, predvsem v povezavi s prometno (ne)varnostjo, kasneje pa vide li, da je koren prob le mov nezdravega življenjskega sloga bistveno širši. Tako smo pri redit-venim aktivnostim v zadnjih letih dodali orientacijo na zdravo zaba-
Ministrica je tudi mama
Zofija Mazej Kukovič, mini-strica za zdravje, nam je po prireditvi med drugim povedala: »
V tem kulturnem domu sem bila sama prvič pred dobrimi štiridesetimi leti. Otroci smo prišli peš iz Belih Vod na pevski nastop, ki smo ga imeli tukaj. In tudi nazaj smo šli peš. Prepešačili smo 40 kilometrov in takrat je bilo to več kot normalno. Sploh ni bilo treba posebej opozarjati na zdrav način življenja, ker ga je življenje samo zahtevalo. Moral si se gibati, ker ni bilo prevoza, jedel si skromno in zdravo, hrano, kije bila pridelana doma. Danes pa je treba mlade tudi razumeti, saj oni ne morejo živeti tako. Okoliščine so popolnoma druge in le osveščanje je tisto, ki pripomore, da jim lahko stopimo bliže. Tudi sama sem vzgojila dve hčeri in vem, kaj pomenijo trenutki, ko si hoče dati otrok »rinko« v nos, ko hoče preizkusiti cigarete ... Razumem vse te mlade. Treba jih je razumeti, treba pa jim je pomagati, jih usmeriti.«
Z mladimi se je zabavala tudi ministrica za zdravje Zofija Mazej Kukovič. V Velenju so bile štiri prireditve, udeležilo pa se jih
je blizu 1.000 učencev.
obči no Vele nje, kjer je bila »glavna« Dragica Kauzer, lokalna koor-dinatorka LAS-a, v dveh dneh pripravila štiri prireditve, ki se jih je udeležilo blizu 1.000 učencev zadnjih treh razredov velenjskih osnovnih šol, v sre do pa so se jim pri -družili tudi vrstniki iz Ljubnega ob
niji. Približno 45 jih bodo namenili učencem zadnje triade osnovnih šol, najmanj 10 jih bo prilagojenih družinski populaciji z majhnimi otroki, preostalih 15 pa bodo izvedli v različnih okoljih predvsem med študenti in dijaki. Okrepljeni Gene ra ciji Nula nu la poma ga
maskota, ki pooseblja zdrav življenjski slog in so jo v fundaciji poimenovali Zdravko Korenjak. Fundacija bo letos že tradicionalno vključena tudi v program Pikine-ga festivala, in to na njegov otvoritveni dan. Takrat bodo seveda preventivno-zabavne aktivnosti pri-
lagodili nekoliko drugačni ciljni skupini, predvsem majhnim otrokom in nji hovim star šem, saj menijo, da je prav vzgoja in odkrit pogovor o obravnavanih vsebinah v družini še kako pomemben.
my p

M j

VAS PARTNER PRI UREJANJU OKOLJA
-	strojne in gradbene storitve pri sanacijah komunalnih objektov in naprav,
-	zunanje ureditve objektov in sanacije površin po posegih v prostor (tlakovanje, asfaltiranje, ipd),
-	komunalno vzdrževanje industrijskih objektov in površin,
-	vzdrževanje zelenih in zasajenih površin, ter notranjega zelerya in cvetočih rastlin,
-	prevzem, sortiranje ter odstranitev različnih odpadkov,
-	komunalno, gradbeno in mizarsko vzdrževanje objektov in povšin.
Koroška cesta 40 A, 3320 Velenje, www.pup.si, info@pup.si tel.: 03/896-87-00, fax.: 03/896-87-60
3

31
sJ-ET,
SOLSKI CENTER VELENJE
Trg mladosti 3,3320 Velenje, Tel.: 03/896 06 00, Internet: www.scv.si
POKLICNA IN TEHNIŠKA RUDARSKA ŠOLA
POKLICNA IN TEHNIŠKA STROJNA ŠOLA
POKLICNA IN TEHNIŠKA ELEKTRO IN RAČUNALNIŠKA ŠOLA
POKLICNA IN TEHNIŠKA ŠOLA ZA STORITVENE DEJAVNOSTI
SPLOŠNA IN STROKOVNA GIMNAZIJA
VIŠJA STROKOVNA ŠOLA
MEDPODJETNIŠKI IZOBRAŽEVALNI CENTER
DIJAŠKI IN ŠTUDENTSKI DOM
Vztrajno delo premaga vse.
Ne bodite vztrajni le pri delu, v teh prazničnih dneh vztrajajte še posebej tudi v lepih trenutkih.
Šmarčanom kapo dol!
Šmartno ob Paki, 19. aprila - V
občini Šmartno ob Paki so v počastitev letošnjega dneva zemlje organizirali očiščevalno akcijo. Tokrat so nanjo povabili še sosednji občini Polzelo in Braslovče, vendar se nista odzvala njihovemu povabilo pri čiščenju porečja rek Pake in

Savinje. So se pa v velikem številu odzvale vaške skupnosti, društva in klubi v občini, ki so čistili tudi ostale dele občine.
Kljub zamiku akcije za eno uro od prvotno dogovorjenega časa in kljub res pravemu aprilskemu vremenu, seje očiščevalne akcije letos udeležilo več kot 150 krajanov, kar je več kot lani. Razdelili so 350 70-litrskih vrečk za smeti. Napolnili so osem zabojnikov. »Šmarčanom kapo dol!« je bil zadovoljen župan občine Šmartno ob Paki Alojz Pod-
goršek in nadaljeval: »Bili so zelo prizadevni in dokazali, da jim ni vseeno, v kakšnem okolju živi-jo.Tovrstne aktivnosti so potrebne in organizirali jih bomo tudi v prihodnje.«
Ob tem pa je potrebno kljub temu zapi sa ti, naj tis ti, ki se v take akcije ne vključijo, drugim, ki pa se, ne otežijo dela, kot je to sto ril eden od kmetov, kije prav v soboto dopoldan dodobra zalil travniško površino z gnojnico.
■ Tp
Raziskovalna izobraževalna okrogla miza
iij
Vsi delamo napake, nikoli ne vemo dovolj, učimo in pomagamo drug drugemu in aktivno soustvarjamo boljšo družbo. Vse to in še več smo spoznali študentje Univerze za III. življenjsko obdobje na svojih zadnjih dveh okroglih mizah.
V	sredo, 9. 4., je bila tema okrogle mize Zdravstveni problemi predšolskih otrok in starih staršev. Predavateljica dr. Margareta Seher Zupančič je problematiko prikazala tako nazorno, da so se vsi stari starši osvestili, kakšna je naša vloga pri mladi družini in kako uspešno ukrepati pri pogostih zdravstvenih problemih.
V	sredo, 16. 4., pa je tekla razprava Strategija varstva starejših do leta 2010 - solidarnost, sožitje in kakovostno staranje.
Okrogle mize so se udeležili predstavniki najpomembnejših organizacij, ki se ukvarjajo s to problematiko, in sicer naša največja sponzorja Mestna občina Velenje in Občina Šoštanj, Center za socialno delo Velenje, Dom za varstvo odraslih, dr. Janez Poles ter naše članstvo in upokojeni strokovnjaki naše univerze.
Vsi vemo, da se tudi v Šaleški dolini prebivalstvo stara in temu primerno je potrebno prilagoditi socialne, gospodarske in druge družbene standarde. Člani naše univerze se posebej zavedamo, da moramo pri tem aktivno sodelovati s predlogi in seveda medsebojno prostovoljno dejavnostjo.
Oblikovali smo tudi sklepe in priporočila, ki jih bomo posredovali ustreznim organom in javnosti.
Univerza konec aprila zaključuje študijsko leto. Vendar pa aktivnosti tečejo tudi med počitnicami. V mese cu maju bo skoraj vsak dan kak šna naša prireditev. Prva bo tradicionalna etnološka prireditev Jajčarija 7. 5. na Velenj skem gra du.
■ Erika V eršec
Utrinek s čiščenja nabrežin reke Pake
B/S/H/
Dan odprtih
Vljudno vabljeni na dan odprtih vrat, ki bo v soboto, 26.4.2008, s pričetkom ob 9. uri pred sedežem podjetja v Nazarjah.
Od 9. ure do 11. ure bodo organizirani tudi vodeni ogledi proizvodnje v novem industrijskem objektu.
OBJAVE
ivanja energetskih surovin
C7-C7-
I
Slovenije
Čestitamo ob 27. aprilu, dnevu OF in 1. maju, mednarodnemu delavskemu prazniku.
Pospešite rast svojih sredstev z NLB Super depozitom!
Kaj stor iti s privarčevanim denarj em, ko prenehate varčevati, ali z večj imi zneski, ki j ih v določenem trenutku ne potrebuj ete? Prav ta privarčevana sredstva boste morda zelo potrebova I i v prihodnosti. Zato je zdaj pravi trenutek, da j ih varno vežete ter j ih oplemenitite z obrestmi. Tako denarj a ne boste zapravi! i za nepremišljen nakup, hkrati pa se bo vaš denar dodatno plemenitil.
Rast svoj ih sred stev lahko pospešite, tako da izkoristite pri i ož-nost I n sklenete NLB Super depozit, ki vam ga v NLB ponujamo samo do 31. maja 2008. NLB Super depozit je namenjen tako fizičnim kot Sudi pravnim osebam i n zasebnikom. Vpisno obdobj e depozita poteka od 1. aprila do 31. maja 2008 z mož -nostj o predčasnega zaključka, zato pohitite.
Depozit odlikuj e 5-odstotna letna obrestna mera, ki je
nespremen Ijiva. Ročnost depozita j e 13 mesecev, minimalni znesek vezave pa znaša 1000 EUR. Ker j e obrestna mera znana vnaprej, boste tako povsem
zanes Ijivo vede I i, kolikšna bo donosnost vaše naložbe.
Ker vemo, da je življenje nepredvidI jivo i n da lahko v obdobj u vezave sredstev nasta-nej o morebitne nenačrtovane finančne potrebe, vam v NLB na pod! agi NLB Super depozita nudimo možnost financiranja po ugodnejši obrestni meri. V takšnem primeru lahko po preteku enega meseca od datuma vezave NLB Super depozita najamete premostitveni kredit s polovič nimi stroški odob ritve i n z ugodnejšo obrestno mero, pravne osebe i n zasebniki pa lahko v t em primeru najamete posoj i I o na osnovi vezanih sredstev pri NLB, prav tako po polovičnih stroških odobritve i n tudi ugodnejši obrestni meri.
Če spadate med tiste, ki še niso uspe I i privarčevati dovo I j denarja, da bi ga lahko donosno vezali, lahko poskrbite za svoj o prihodnost z raz I ičnimi obli kami varčevanj. Možnosti j e v NLB veliko i n zagotovo boste med razno I iko ponudbo naš I i varčevanje, ki ustreza vam i n vašim željam. Lahko se odločite za
katero od oblik NLB Postopnega varčevanja, pri čemer svoj e cilje dosežete postopno z rednimi mesečnimi pologi. Če želite varčevati svobodno po vaši izbi ri, se lahko odločite za NLB Varčevalni račun, na kate rega lahko prosto polagate vaša presežna sredstva i n Sako ustvarj ate prihranke, namenjene doseganju vaših ciljev. Pri tem vam lahko pomaga tudi storitev NLB Plus, ki vam omogoča, da se želena količina denarj a z vašega osebnega računa samodejno prenese na vaš varčevalni račun, kjer se bolje obrestuj e.
Občutek, ko j e privarčevani denar na varnem i n ga j e vedno več i n več, j e zelo dober. Za vse, ki tega občutka še niste doživeli, j e morda zdaj čas, da pričnete načrtovati svoj o finančno prihodnost, zato se čim prej oglasite v vaši najbližj i NLB poslovalnici i n se sami prepričajte, kako enostavno j e lahko varčevanje. Podrobnejše informacij e so vam na voljo tudi na spletni strani www.nlb.si.
Predsedstvo SPESS in Izvršilni odbor sindikata Premogovnika Velenje
Čestitamo za dan upora in vam želimo prijetne prvomajske praznike!
J
Naložbe, urejanj okolja, jjBodBtske storitve dLo*o*
Koroška cesta 62b, 3320 Velenje Tel.: 03/ 899 66 40, Fax: 03/ 899 66 35 E-mail: info@pvinvest.si
NLB®
www.nlb.si
Promocijsko sporočilo

Mlada ekipa Mladinskega centra Velenje veliko časa preživi skupaj, saj so aktivni v številnih urbanih akcijah, kot j ih imenujejo sami. Na festivalu prostovoljstva so v soboto dopoldne dokazali, da so dobra ekipa. Mitja Švener je pomagal, kjer je bilo treba, Tina Felicijan je vodUa program in prav prij etno krampa z udeteženci, Josip Križnic je nadziral tehnično plat izvedbe, pri čemer mu j e, če drugega ne, s svojo prisotnostj o pomagal tudi Gorazd Pan. Prav je, da jih kdaj vidimo med delom tudi v središču mesta. Ker se sicer morda komu zdi, da niso dovojj aktivni.
Ob dnevu Zemlje so mladi pripravili projekt Varujmo in ohranimo Šaleško dolino. Letos so se jim množično pridružili še člani civilne iniciative proti gradnji hitre ceste skozi našo dolino. Nekaterim je Z(z)emlja vse bolj sveta.
4 »Kdor pleše, uživa,« bi lahko preprosto poimenovali tole sliko. Diana Janežič, novinarka na Premogovniku Velenje, kjer kot urednica skrbi tako za razglasno postajo kot za časopis podjetja, v prostih trenutkih resnično uživa v družbi svoje družine. Mož Jože, ki se dobro spozna na računalnike, pa se očitno tudi rad zavrti. Tokrat je namreč vodil on, Diana pa je sledila. Uigrano, ni kaj.
Zanimivo darilo mesta Vienne velenjski gimnaziji
Gimnazija Velenje je nedavno postala bogatejša za lep mozaik, ki ga je v 1. nadstropju gimnazijske stavbe 11. aprila slovesno odkril Srečko Meh, župan Velenja. Mozaik je darilo francoskega partnerskega mesta Vienne, ki slovi po antičnih mozaikih. Je delo mozaistke Zornitse Atanassove-Putoux in njene skupine mladih. Osrednji motiv je sonce, v katerem se nahajajo simboli, ki ponazarjajo štiri letne čase, zlati sončni žarki pa izžarevajo v vse smeri. Prvotno je bilo zamišljeno, da naj bi pri izdelavi mozaika v Viennu sodelovali tudi dijaki velenjske umetniške gimnazije, vendar do realizacije iz več razlogov, predvsem finančnih, ni prišlo. Ker pa so naši francoski prijatelji nekaj denarja le uspeli dobiti, morali pa so ga na hitro porabiti, so nabavili material in se izdelave neko liko manjšega mozaika lotili kar sami ter nam ga nato podarili. Mozaik, -ki so ga naši dijaki, ki se kot drugi tuji jezik učijo francoščino, ob svojem lanskem obisku pripeljali iz Vienna kar v prtljažniku avtobusa, je za namestitev na steno pripravila mag. Nataša Tajnik-Stu-
par, profesorica likovne umetnosti, z dijakinjama umetniške gimnazijeTino Kotnik in Živo Juro-vic. Slavnostni prireditvi so poleg župana, direktorja in profesorjev ŠCV in gimnazijcev, ki so za to priložnost pripravili kratko improvizacijo v francoskem jeziku, prisostvovali tudi trije profesorji ter študentje višje šole Agrotec-Seyssuel iz Vienna, ki so bili prav tedaj na obisku v Vele nju.
■ Andrej inS ilvaK uzman
12. družinsko petje
Mozirje, 19. aprila - Kulturno prosvetno društvo Jurij Mozirje se že nekaj let vključuje v prizadevanja za ohranjanja slovenske ljudske pesmi in prepevanja v družinah s prireditvijo Družinsko petje. Letošnje je bilo v dvorani mozirskega kulturnega doma že 12. po vrsti, na njem pa je nastopilo 19 pevskih sestavov iz cele Slovenije. Z njo se je društvo vključilo v praznovanje letošnjega praznika Občine Mozirje.
Predsednik društva Jurij Repenšek je prireditev označil tudi kot priložnost za druženje, kot spodbudo za vztrajanje na tej poti. Mozirski podžupan Roman Čretnik je menil, da je prijetno prisluhniti družinam, ki si s petjem krajšajo čas. Obljubil je, da bo prihodnje leto Mozirje povsem drugačno, kot je danes. Bo tako lepo, da bodo ljudje radi prihajali v kraj na izlete. Slavnostna govornica, ministrica za visoko šolstvo Mojca Kucler Dolinar, pa je menila, daje osnovna celica vsake družbe družina, zato ji je potrebno dati svoje mesto. V teh časih je mnogo dejavnikov, ki otežujejo oblikovanje družine. Ta ima svojo pomembno vlogo tudi pri ohranjanju jezika in umetnosti. »Prireditev Družinsko petje združuje oboje - lep jezik in glasbeno umetnost, »je še dejala Moj-caK ucler Dolinar.
■ Tp
V šoštanjski knjižnici so uredili nov vetrolov. Ne vem, zakaj nekateri malo zlobno pravijo, da bi morali namestiti še bralcelov.
Velenjski občinski svetniki Severja niso »spustili« v svet odraslih - v svet Doma za varstvo odraslih. Pa nikakor ne zato, ker bi bil še preotročji.
Na zabavo naj bi hodili z glavo. Zakaj se lahko v politiko nekateri podajajo tako brezglavo.
(Ne)praznična
V	torek, ko je praznovala mati Zemlja, bi se morali nekateri zaradi svoje dejavnosti pogrezniti v zemljo.
Mladi znajo
Tudi na tekmovanju v Velenju se je izkazalo, da so mladi dobri matematiki. A kaj ko se jim, ko odrastejo, računi težko izidejo.
Brez meja
V	zadnjem času smo priča medobčinskega sodelovanja tudi pri čiščenju okolja. Onesnaževanje že dolgo ne pozna meja.
Omejenost
Pogosto slišimo, da ima tudi delo politikov ali funkcionarjev svoje meje; da je nekako omejeno. A ne (vedno) zaradi omejenih politikov.
Plin za plin
V	Šoštanju bosta dve plinski turbini nadomestila dva dosedanja bloka, ki sta pošiljala v ozračje največ - plina.
Družina Repenšek iz Mozirja med nastopom
OBJAVE
Z donacijo Zavarovalnice Triglav do novega rentgenskega aparata
Zavarovalnica Triglav je v skladu s strategijo družbeno odgovornega podjetja Splošni bolnišnici Slovenj Gradec donirala sredstva v višini 10.000 evrov za nakup novega digitalnega večnamenskega rentgenskega aparata, ki bo omogočal opravljanje zahtevnejših preiskav in posegov na ožilju, pa tudi preiskave prebavil, sečil ter rentgenskega slikanja skeleta. Na novejših, digitalnih rentgenskih aparatih bolnik prejme manjšo dozo sevanja kot na starih aparatih, kar je še posebej pomembno pri slikanju otrok ter vseh, ki potrebujejo daljši in
zahtevnejši poseg na ožilju.
Prvi rentgenski aparat so v slo-venjegraški bolnišnici kupili med letoma 1905 in 1910, dobrih deset let po odkritju rentgenskih žarkov. Leta 1986 je bil s sredstvi samoprispevka in prispevki koroških podjetij kupljen prvi aparat za preiskave ožilja, leta 1994 pa so kupili večnamenski rentgenski aparat za preiskave ožilja, prebavil in sečil. Ta 13 let star aparat zaradi zastarelosti ne omogoča zahtevnejših vrst posegov na ožilju, poleg tega pa je zaradi preobremenjenosti pogosto v okvari. Del rentgenskih sli-
kanj morajo zato še vedno opravljati na 21 let starem aparatu iz leta 1986, ki pa v naslednjem letu najverjetneje ne bo več dobil dovoljenja za uporabo.
Zaradi bolezni ožilja okončin ima v Sloveniji težave 10 do 20 odstotkov ljudi, starejših od 65 let. Ob pravočasno odkritih zožitvah ožilja je mogoče le-te razširiti s pomočjo posebnega balončka - te posege v slovenjegraški bolnišnici opravljajo
s pomočjo rentgenskega aparata in zato ni potrebna operacija.
Zaradi pomanjkanja denarja v Slovenj Gradcu že več let čakajo na nujno zamenjavo rentgenskega aparata, bojijo se nadaljnjih okvar, ob katerih - kot že nekajkrat v letošnjem letu - ne bo mogoče opravljati tovrstnih preiskav, ki so pogosto neodložljivo nujne prav pri najtežjih bolnikih. "Skupaj z zaposlenimi v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec si želimo, da bi lahko bolnikom že v naslednjem letu nudili preiskave na novem, primernem aparatu in verjamemo, da nam bo z vašo pomočjo to tudi uspelo," je na novinarski konferenci ob predaji čeka med drugim dejal
direktor bolnišnice Janez Lavre, dr. med.
Zavarovalnica Triglav bo s svojo donacijo pripomogla, da bodo imeli tudi prebivalci koroške regije ustrezen in z drugimi regijami primerljivo raven zdravstvenih storitev v svoji regionalni bolnišnici.
Zavarovalnica Triglav je z rezultati, ki jih dosega v koroški regiji, zadovoljna in z okoljem dobro sodeluje, med drugim tudi zato, ker se zaveda, kako pomembna je njena prisotnost v vseslovenskem prostoru. Iz njega veliko dobiva in mora vanj tudi vlagati. "Zavedamo se tudi, da prav z donacijami zdravstvenim ustanovam in društvom pomagamo vsem ljudem, in sicer v trenutku,
ko so najbolj nemočni in najbolj potrebni pomoči," je na novinarski konferenci, med drugim dejal član uprave Zavarovalnice Triglav, d. d., mag, Vladimir Mišo Čeplak in dodal: "Če z vlaganjem sredstev v športne dejavnosti gradimo zdravstveno preventivo, pa z vlaganjem v zdravstvo gradimo boljše pogoje za oskrbo in nego bolnikov. Dobra tehnika je danes v zdravstvu ključnega pomena."
■ Mag. Miroslav Ribič, Direktor Službe za korporativno komuniciranje, Zavarovalnica Triglav, d. d.
OGLASNO SPOROČILO
skupina . g r» u p .
WHh perfect respect* for diversity
Ljudje so tisti, ki dajejo vrednost in moč ideji! So največje bogastvo podjetja in so tisti, po katerih se podjetja razlikujejo med seboj!
OB MEDNARODNEM PRAZNIKU DELA ČESTITAMO VSEM OBČANKAM IN OBČANOM MO VELENJE TER CENJENIM KUPCEM IN ŽELIMO PRIJETNE PRVOMAJSKE PRAZNIKE!
SKUPINA FORI, Prešernova c. 1a, 3320 Velenje	www.fori.sl
DELUJEMO. SODELUJEMO.
PRAZNUJEMO!
r	y
Holding Slovenske elektrarne združuje najpomembnejša slovenska energetska podjetja. Ponosni smo, da sta med njimi tudi Premogovnik Velenje in Termoelektrarna Šoštanj. Ponosni smo, da je Šaleška dolina vir moči za sedanje in prihodnje dni.
Bodite ponosni tudi vi! Čestitamo ob prazniku.
www.hse.si | www.modra-energija.si i_j
»Narediti moramo več, da bodo mladi radi živeli v Velenju«
Doc. dr. Evgen Dervarič se je rodil v Postojni, vse življenje pa je prebil v Velenju in zase pravi, da je Velenjčan. Njegov oče je vodil nekdanji zelo priljubljeni Dom rudarjev v Fiesi. Dr. Dervariča smo tam v njegovih dijaških in študentskih letih kot natakarja srečevali tudi mi. Po končani Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani se je v letu 1981 zaposlil na Rudniku lignita Velenje, kjer je opravljal številne odgovorne naloge od tehničnega vodje jamskega obrata, vodje študijskega oddelka, direktorja tehničnega sektorja in direktorja za razvojno področje. V tem času je tudi deset let vodil Društvo inženirjev in tehnikov Premogovnika Velenje, štiri leta je bil predsednik Slovenskega rudarskega društva in organiziral ter vodil tri mednarodne simpozije o gradnji predorov in podzemnih objektov v Ljubljani. Iz presežka sredstev pri organizaciji simpozijev je oblikoval pobudo in ustanovil štipendijski sklad za podporo študija rudarstva in geotehnologije pri Slovenski znanstveni fundaciji. Posvečal se je tudi športu. Pet let je bil predsednik Smučarsko skakalnega kluba Velenje, deset let pa predsednik Šaleškega teniškega kluba Velenje. V vsem tem času je bil tudi podpredsednik Športne zveze Velenje.
Pet let je vodil Premogovnik Velenje, zdaj pa se povsem posvetil izobraževanju inženirjev rudarstva in geotehnolo-gije. Na Naravoslovnotehniški fakulteti v Ljubljani je docent in predava predmeta ekonomika in organizacija in osnove rudarskega strojništva.
Vam je žal za to odločitev?
»V življenju sem si vedno vzel čas in vse svoje odločitve dobro premislil in nikoli
mi ni bilo žal.« Kakšen je iz novega zornega pogled na nekdanje delovno okolje? »Premogovnik Velenje je ugledno podjetje, tako v slovenskem kot tudi v mednarodnem okolju, in sodi v vrh evropskega podzemnega rudarstva z vidika tehnično- tehnoloških in varnostnih parametrov ter seveda ekonomske uspešnosti. Ima jasne cilje, dober razvojni načrt, vodstvo in zaposleni ga po vseh merilih uspešno uresničujejo. V Premogovniku Velenje delajo sposobni in delovni ljudje.« Kaj pa pogled na Šaleško dolino, njene razvojne in življenjske težave, s katerimi se sooča?
»Velenje je lepo urejeno in gospodarsko uspešno mesto. Degradirane rudarske površine so izjemno lepo rekultivirane, na njih se razvija priljubljeno rekreacijsko središče mesta. V splošnem lahko ocenimo, da je naša kakovost življenja, ki nam jo ponuja mesto, dobra.
Na drugi strani pa moti razpršenost trgovin in pomanjkljiva ponudba splošnih dobrin, zato se Velenjčani pogosto srečujemo v dobro založenih blagovnih centrih v Celju. Sodobna mesta v Sloveniji imajo blagovna središča urejena na enem mes tu.
V Velenju nam manjka dom za varstvo starejših občanov, na mestnem svetu sem na april ski seji dal pobu do, da pospe ši-mo vse postopke za pridobitev koncesije na eni od potencialnih lokacij za domove. Menim tudi, da bi bila dobrodošla varovana stanovanja, saj tudi po njih naši prebivalci pogosto povprašujejo. Se pa veliko pogovarjam z mladimi in skupaj ugotavljamo, da bo potrebno sto-
riti več za to, da se bodo mladi med seboj več družili in da bodo njihove vezi tako močne, da bodo radi živeli v Velenju in ga v prihodnosti tudi soustvarjali. Za vse
to imajo sedaj premalo možnosti.
Velika pomanjkljivost Velenja je cestna pove zava z avtocestnim križem. Na cesti med Velenjem in Arjo vasjo je vsak dan več vozil, ved no več nesreč, pro met na varnost je vse bolj ogrožena. Tretja razvojna os predstavlja seveda rešitev tega vprašanja. Dolgi postopki pridobivanja dovoljenj in zahtevna izgradnja te trase pa pomenijo, da na to cestno povezavo ne bomo mogli računati tja do leta 2020. Zato je nujno obstoječo cesto posodobiti in aktivnosti za njeno rekonstrukcijo pričeti takoj.«
Ste pomemben član LDS-a in svetnik v svetu MO Velenje. Imate veliko izkušenj iz gospodarstva in energetike. Leta 2004 je bil v državnem zboru Republike Slovenije sprejet slovenski nacionalni energetski program in očitno je na tem področju veliko nejasnosti in neusklajenosti. Kako vidite vi zadnje »spore« med vodstvom HSE in TEŠ? Kako ocenjujete sprejet dogovor?
»Izgradnja bloka 6 moči 600 MW v TEŠ je eden od prioritetnih projektov slovenske energetike sv ciljem dosegati samooskrbo pri porabi električne energije v Sloveniji. Ta naj bi bila 100 %, danes pa je 75 %. Z izgradnjo bloka 6 se bo rudarjenje v Premogovniku Velenje podaljšalo za 15 let, delo bo dobila še ena generacija rudarjev. To je za našo dolino zelo pomembno. Spori, če jih lahko tako poi-me nuje mo, niso bili dob ri za sloven sko energetiko. Zmeraj je bolje, če se lahko nesoglasja rešijo znotraj skupine.« Na seji sveta MO Velenje ste podali zahtevo županu, da ta odgovorne v HSE pozove, naj jim pojasnijo terminski in finančni okvir za gradnjo novega 600-megavat-nega bloka 6 v TEŠ. Se vam zdijo sedanji dogovori dovolj jasni in trdni, da zagotavljajo nadaljnjo izgradnjo? »Ter min ski in finanč ni načrt je osnova za izvedbo vsake investicije. Menim, da so nesoglasja presežena in da izgradnja bloka 6 ni ogrožena, čeprav finančna konstrukcija še ni dokončna. Projekt je zahteven, prepričan sem, da bo do konca leta okvir financiranja investicije zaprt.« Ko ste bili direktor Premogovnika Velenje, ste imeli postavljen cilj, da bo cena energije iz Premogovnika leta 2010 znašala 2,25 EUR/GJ. »Drži. Stroškovna cena premoga bo tolikšna, prodajna pa bo odvisna od razmer na svetovnem trgu z energijo. Prav je, da Premogovnik Velenje posluje s primernim dobičkom. Na eni strani to pomeni dobro možnost za nagrajevanje zaposle-
nih, na drugi strani pa bo tako omogočen razvoj družbe in ustanavljanje novih delovnih mest za mlade, tako v rudarstvu kot tudi v drugih dejavnostih. Danes je tržna cena premoga že mnogo višja od 2,25 EUR/GJ, vse projekcije pa kažejo, da bodo cene energije v svetu do leta 2030 le še rasle. Z energijo in bojem s podnebnimi spremembami bo razvoj svetovnega gospodarstva povezan bolj kot kadar koli prej.« Dolgo ste se kalili v praksi. Izkušnje ste si nabirali na različnih delovnih mestih v velenjskem premogovniku. Zdaj jih kot profesor prenašate na mladi rod. Kako vidite položaj in razvoj rudarstva iz svojega novega zornega kota? »Rudarstvo oziroma premogovništvo v Sloveniji s sedanjimi tržnimi razmerami pridobiva nove dimenzije. Strokovnjaki na področju energetike se zavedamo, da je premog edini energetski vir naše države. To seveda pomeni, da bodo vse rezerve premoga v prihodnje izkoriščene. Premogovnik Velenje bo obratoval najmanj do leta 2040, premog v Rudniku Trbovlje Hrastnik se bo tudi v bodoče lahko še odkopaval po tržnih pogojih, v Prekmur-ju so zaloge premoga ocenjene na okoli 800 milijonov ton, v opuščenih poljih nafte in plina v SZ Sloveniji se obetajo realne možnosti za trajno skladiščenje ogljikovega dioksida, kije glavni problem pridobivanja in uporabe premoga. Rudarski stroki se obeta še lepa perspektiva. Po drugi strani pa smo znali prestrukturirati naša rudarska znanja na področje geo-1 tehnologije, kjer smo našli novo tržno | nišo in se vključujemo skoraj v vse projek- j te v gradbeništvu, postajamo nepogrešljiv člen v verigi gradnje objektov in infrastrukture. Veseli smo, da se za našo stroko odloča vse več dijakov. Letos smo zabeležili rekorden vpis na našo fakulteto.«
Vodni park Zora že vabi!
Vodni park »Zora« in notranje - zunanji hotelski bazeni z vodnimi vrelci, rimskimi kopelmi, bazenom za otroke, masažnimi prhami, toboganom, tlakovano sončno teraso, urejenimi travnatimi površinami za sončenje so kot nalašč za nenavadne, drugačne počitnice.
IZJEMNO UGODNO • kopanje s kosilom ali večerjo • družinske vstopnice • večdnevne vstopnice • Imate morda rojstni dan? Nič lepšega! Vstop vam podarimo.
Prijetne praznične dni in dobrodošli v razkošju Term Topolšica.
POSEBEJ UGODNO!
PONEDELJEK - PETEK
Dnevna odrasli	8.80 €
Dnev. otr. (4. -14. let)	6.70 €
Kopanje s kosilom (odrasli)	15.00 €
Kopanje s kosilom (otroci)	11.00 € VIKEND, PRAZNIKI
Dnevna odrasli	9.60 € Dnevna otroci 7.10€
Kopanje s kosilom (odrasli)	16.90€
Kopanje s kosilom (otroci)	12.00 €
erme @opolšica
i
Terme Topolšica
Topolšica 77, 3326 Topolšica Rezervacije: (03) 896 31 02 Recepcija: (03) 896 31 00 E mail: info@t-topolsica.si, www.t-topolsica.si
Temperature vode v naših bazenih so primerne za vse obiskovalce. HOTEL VESNA notranji bazen 30°C • Zunanji bazen 34°C • Notranji topli vrelec 36°C • Zunanji topli vrelec 37°C • Notranji otroški bazen 33°C • Notranji mali bazen 34°C • VODNI PARK ZORA od 28 do 30°C
VI PISETE
MLAD! DOPfSfflK! POROČAJO
Nepozaben izlet učencev OŠ Antona Aškerca
Leto je naokoli in učenci iz Osnovne šole Antona Aškerca, ki obiskujemo izbirne predmete turistična vzgoja, šolsko novinarstvo in obdelavo lesa, smo se spet, že kar tradicionalno, podali na pot.
Letos je bil naš cilj dokaj odda-
ljen, saj smo se odpeljali proti Munchnu. Svoje med letom pridobljeno znanje smo nadgradili v Tehniškem muzeju. Tu pa je bilo kaj videti; od prvih letal do prvih raket, plovil ... Prisostvovali smo celo pri poskusih Nikole Tesle.
Pozimi topleje, poleti hladneje!
Na podlagi 20-letnih izkušenj Vam bomo brezplačno svetovali pri izbiri pravega fasadnega sistema priznanih izdelovalcev Roefix, pri sanacijah ali novogradnjah! Le tega vam bomo po naročilu kvalitetno in cenovno ugodno tudi izvedli. Izdelamo vse vrste fasad, notranje in zunanje strojne omete, strojne tlake ter gradimo poslovno-stanovanjske objekte!
Pokličite: (03) 705 30 57 ali (041) 642 643
^um I
' , r HLB
TELRMO 5GDd.o.o.
Sešče 48/a, Prebold E-mall: tarmo.sgd@amall.sl
Iskreno čestitamo za praznik dela! www.termosgd.com
LIKAR NA
Vodnikova 1, Velenje
•	LEKARNA CENTER VELENJE S 898 18 80
•	LEKARNA KERSNIKOVA VELENJE S 897 05 70
•	LEKARNA CANKARJEVA VELENJE S 897 63 80
•	LEKARNA ŠOŠTANJ S 89726 10
•	LEKARNA ŠMARTNO OB RAKI S 891 51 30
•	DEŽURNA LEKARNA CENTER VELENJE
Lahko smo se podali v notranjost podmornice, ki nas je z malo domišljije popeljala v čudoviti svet morskih globin.
Kmalu zatem smo se z dvigalom povzpeli na 185 metrov visok stolp, ki je nudil prekrasen pogled nad mestom. Stavbe, poslopja so bile kot mravljice pod nami in z vodičevo razlago smo jih z lahkoto prepoznavali.
Svojo radovednost smo predvsem fantje potešili v modernem salonu avtomobilov znamke BMW. Ni kaj, pravi železni lepotci so bili.
Sledila je še zadnja točka našega ogleda, in sicer živalski vrt. Že pri vhodu so nas pričakali zanimivi, rdeči flamingi. Kasneje pa smo z velikim veseljem občudovali tigre, pingvine, medvede, živopisane papige ...
Kar prekmalu je bilo ogleda konec in z avtobusom smo krenili proti domu. Pot nazaj je bila dolga, a omogočila nam je, da smo strnili naše vtise v celoto, ki jo bomo le težko pozabili.
■ Mladi novinarji
Po spominih Josipine Turnograjske
S pomladjo nas je spet začelo vleči tja proti Gorenjski in zapoznela zima nam je prišepetavala, da bo treba še malo počakati. Pa smo se za pokušino planinci UNI 3 zadnjič podali v smeri Jezerskega in izstopili pri cerkvi v Preddvoru. Zgodnje jutro je obetalo lep dan in kmalu smo v jezeru Črnava
Iskra. Obe zgradbi sta nas očarali, saj se stiskata na skalnem pomolu, od koder je bil krasen razgled na že zeleno Savsko dolino. V ozadju so se bleščali zasneženi Julijci z mogočnim Triglavom na sredini, desno nad nami pa že prej omenjeni Storžič s sosedoma Tolstim in Srednjim vrhom. Že zunaj nas je
FO HRIBIH IN DOLINAH
darle smo se poslovili, saj bomo semkaj še prišli. Korak se je usmeril proti Potoški gori, ki nas je nagradila s čudovitimi razgledi in »babjim pšenom«, da nas je razgrete malo ohladil. Prav veseli smo ga
Romantika že na začetku poti ob jezeru Črnava v Preddvoru
občudovali zrcalno podobo zasneženega, a že s soncem obsijanega Storžiča in Srednjega vrha pred njim.
Na pot so nas pospremile mogočne, večstoletne ciprese ob sicer »speči« graščini Hrib in že smo prišli v območje gradu z imenom Turn. Zadaj za njim nas je v skrivnostni svet senčnice Josipine Tur-nograjske popeljala stezica. Tu smo se seznanili z bogato pesniško in pisateljsko ustvarjalnostjo nekdanje grajske gospodične, ki se je zgledovala po Prešernu. Zelo se strinjamo z njenim znanim verzom »Zmiraj krasna je narava«, saj jo uživamo na vsakem koraku. Njeno mlado srce so pri enaindvajsetih pobrale ošpice.
Rahlo »romantični« smo se podali naprej v strmino, saj je naš naslednji cilj bila cerkvica sv. Jakoba, kjer stoji ljubka planinska koča
sprejel sprva strog oskrbnik (»red je red«), ki pa se je topil kot spomladanski sneg. Ker je bil za postrežbo sam, nas pa ne ravno malo, smo mu v kuhinji priskočili na pomoč. Akcija je stekla kot po tekočem traku in po postrežbi enolončnic, kave in pijače je kuhinja bila spet nared za nove obiskovalce, posoda pa pomita in zložena na svojem mestu. Od zadovoljstva je kuhinjsko ekipo postregel z zeliščnim likerjem, nas vse obiskovalce pohvalil in nam za nagrado »navil« Avsenikovo glasbo. V trenutku se je »pohodni« korak spremenil v »plesnega«. Kdo bi ob tem iz tople in prijazne kočice šel v zasneženo strmino? Na mizo je priromalo spet rdeče vince v čast še enemu vnuku naše udeleženke - prvemu smo nazdravili že ob prihodu.
Ob takšnem razpoloženju se je bilo težko odpraviti na pot, pa ven-
bili, saj smo vedeli, da se le heca. Zasneženemu Javorovemu vrhu smo ob spustu iz nje kar pomahali v pozdrav in mu obljubili obisk naslednjič, ko bomo obiskali Hudičev boršt in Zaplato na Srednjem vrhu, ki sta nas vabila. Ob sestopanju v dolino Kokre smo spotoma malo posedeli pri domu Čemše-nik, nato pa ob živahno žubore-čem potoku prišli do glavne ceste, kjer nas je zvesto čakal šofer z avtobusom. Ne boste verjeli, da je ob vkrcanju vanj pričel padati dež.
■ Marija Lesjak
PLANINE VABIJO:
-	sobota, 26. 4. : LIPICA - KOKOŠ (JIRMANEC - PD Velenje);
-	torek, 29. 4. : PRVOMAJSKI IZLET -PD Velenje (Mladinski odsek).
LDS
Ob dnevih, ko se spominjamo upora proti okupatorju in opozorimo na delavske pravice ter podpiramo tradicijo delavskih združevanj, se v LDS ne sprašujemo več o tem,± ali lahko živimo bolje.
Moramo živeti fro/tiH Slovenski ljudje % w zaslužijo.
Naredimo to skupaj!
boja |

Čestitamo ob Dnevu boja proti okupatorju in mednarodnemu prazniku dela.
Svetniška skupina LDS v svetu Mestne občine Velenje
22
PRAZNIČNE ČESTITKE
^Hjs
24. aprila 2008
?rtjetne pri^e
. DEMOKRATIČNAISTRANKA UPOKOJElpEViSLûyENIJE
V slogi je moč.
[bomo enotne - povezani, omo uresničili naše cilje. fep" Čestitamo vam H ' 27. april in 1. maj!
Svetnici DeSUS MO Velenje RozaAm Hribar in Majda Gaberšek
Ekotrade
EKOTRADE d.o.o. Otiški vrh 53
2373 Šentjanž pri Dravogradu
tel.: 02 8786797
faks: 02 8786796
E-pošta: prodaja@ekotrade.si
www.ekotrade.si
/
CASTELL
Oblikovanje zadosti naravni potrebi po varnem in prijetnem počutju. Oblazinjeno pohištvo, kljub svoji raznolikosti v materialih in barvah, daje rezultat harmonije. S kakovostjo, prefinjenostjo in dovršenostjo svojih izdelkov se lahko kosamo z največjimi konkurenti. Naše sedežne garniture ustvarjajo občutek topline in domačnosti. Na voljo so vam v vseh večjih salonih po Sloveniji, za vas nabližja sta Lesnina Leveč in Hoče.
Izberite udobje ... neskončne možnosti kombinacij -
SEDEŽNE GARNITURE EKOTRADE!
NASI KRAJI IN LJUDJE
Več kot polovica zlatih
Ocenjevanje vzorcev vin letnika 2007 je pokazalo, da so šmarški vinogradniki pridelali najboljšo kapljico doslej - Od 109 kar 75 zlatih
Tatjana Podgoršek
Šmartno ob Paki, 16. aprila - Že
nekaj let člani Društva vinogradnikov iz Šmartnega ob Paki na spomlad »preverjajo«, kako kakovostno rujno kapljico so pridelali v prejšnjem letu. Tudi letos so organizirali ocenjevanje vin letnika 2007. Članom strokovne komisije, ki ji je predsedoval mag. Anton Vodovnik s Kmetijsko-gozdarskega zavoda Maribor, so vinogradniki prinesli v oceno 122 vzorcev vin, od tega so jih izločili 13.
Rezultati ocenjevanja so pokazali, da hranijo šmarški vinogradniki v svojih kleteh zelo kakovostno vino. Glede na povprečno oceno (18,10) najbolj kakovostno vino doslej. Od 109 ocenjenih vzorcev si je zlato priznanje prislužilo 75, 34 pa srebrno. Posebej izstopa član
društva Miha Fajfar, ki se ponaša s kar osmimi zlatimi priznanji. Najboljšo oceno v posameznih sortah so dosegli: laški rizling (svečno vino, jagodni izbor (2006): Mihael Fajfar (19,13); chardonnay jagodni izbor: Danilo Pokleka (19,10); laški rizling (Miklavževo vino, jagodni izbor): Mihael Fajfar (18,90); rumeni muškat: Jože Kugler (18,37); zvrst belo: Franc Berdnik (18,33); kerner: Rajko Sotler (18,33); chardonnay: Jože Centrih (18,30); sauvignon: Mihael Fajfar (18,30); dišeči traminec: Mihael Fajfar (18,30); laški rizling: Jože Drev (18,27); modra franki-nja: Janko Kreft (18,27); traminec: Frančišek Rednak (18,23); renski rizling: Janez Sternad (18,23); sivi pinot: Drago Ring (18,20); sauvignon (2006): Matjaž Ring (18,20); modri pinot: Peter Krajnc, Martin
REKLI SO ...
Mag. Anton Vodovnik: »Zelo smo lahko zadovoljni, kajti kakovost je odlična. Doslej najvišje povprečje ocenjenih vzorcev je odraz ponudbe narave, prizadevanja tu-kajšnjih vinogradnikov in dobrega kletarje-nja. Vinorodna območja v vinorodni deželi Podravje so enkratna in šmarški vinogradniki to znajo izkoristiti. Imajo tudi jasne cilje, kaj želijo. Upam si trditi, da ne obstajajo več območja, ki so bila še nekaj let nazaj etiketirana kot območja, kjer imajo odlično in manj odlično vino. Danes je vse odvisno od ljudi. Če ne bi bilo ocenjevanja vin, vinogradniki ne bi vedeli, kaj imajo v sodih. Ta tekma, pozitiven naboj pri tekmovanju in malo »favšije«, zakaj ne bi imeli tudi mi tako dobro vino kot sosedje, dviga kakovost rujne kapljice.«
Podgoršek, Martin Pungartnik (vsi 18,17); zweigelt: PGD Šmartno ob Paki (18,10); ranfol: Jože Kovačič (18,10).
V pričakovanju rezultatov ocenjevanja
Najboljša salama iz Stare vasi
Pododbor Turističnega društva Velenje iz Šentilja je prejšnjo soboto organiziral že sedmo tradicionalno salamijado.
Strokovna komisija je ocenila 29 salam in 7 budjol, ki so jih dali v ocenitev izdelovalci suhomesna-tih izdelkov iz različnih krajev mestne občine Velenje.
Najboljšo oceno je prejela salama Janeza Siršeta iz Stare vasi. Postal je tudi absolutni zmagovalec letošnje salamijade, saj je
bila tudi po oceni komisije občinstva njegova salama najboljša. Drugo mesto je osvojil Roman Strehar iz Podkraja, tretje Jože Skaza iz Silove.
Ocenjevalna komisija občinstva je podelila drugo mesto salami Vili-ja Pozniča st. iz Pesja. Tretje mesto pa salami Tineta Esa iz Laz.
Najboljšo budjolo, po domače bunko, je letos izdelal Marko Jevš-nik iz Zgornjih Laz, drugo mesto je osvojila budjola Franca Zemlja-
ka prav tako iz Zgornjih Laz, tretjo mesto pa budjola Danija Ušena iz Ložnice.
Organizator je bil z letošnjim ocenjevanjem in s samo prireditvijo zelo zadovoljen.
V bodoče pasi želijo še večjo konkurenco. Prav tako pričakujejo boljši obisk prireditve iz Velenja, saj se te dobrote malokdaj znajdejo na krožniku meščanov.
■ Jože Kandolf
Ko dobite več, kot ste pričakovali!

(■Televizija m Internet m Telefonija
Kabelska televizija, internet in telefonija že od 22 EUR na mesec.
Želite najboljše na trgu za najboljšo ceno? UPC	kakovost za najboljšo ceno. Za vse storitve pa
Telemach vam to omogoča. Ponujamo vam	boste prejeli le eno samo položnico.
kabelsko televizijo, internet in telefonijo v paketu	Poiščite svoj paket na www.upctelemach.si ali
že od 22 EUR na mesec. Tako dobite najboljšo	pokličite na 080 22 88.
080 22 88
www.upctelemach.si

Ponudba velja v omrežjih: UPC Telemach, KRS Rotovž/Triera, KRS Tabor/Triera, Ljubljanski kabel, KRS Velenje, Polzela, CATV Murska Sobota in Gornja Radgona.
UPC
TELERHCH
24
PRAZNIČNE ČESTITKE
^Hjs
24. aprila 2008
Kako do zdravega
• LATEX LEZISCA • ANATOMSKI VZGLAVNIKI • HITOFLEXI • KAŠMIR MERINO POSTELJNINA • POSTELJE IZ MASIVNEGA LESA
Izberite ležišče po svoji meri:
•	Vsak človek je drugačen in dobro boste spali le na
ležišču, ki je prilagojeno vaši konstituciji
•	Pred nakupom naj vam strokovnjak utemelji, zakaj je določeno ležišče primerno za vas
•	Preden se dokončno odločite za nakup, preizkusite izbrano ležišče za teden ali dva
•	Izogibajte se slabim materialom
•	Ne pozabite na primeren vzglavnik in ustrezno letveno dno
www.hitex.si
HITEX
Zdravo spanje
NC-VELENJE, Kidričeva 2b tel.: 03 / 587 1 7 70
S svojim uspešnim delom omogočamo, da so srečni tudi drugi.
Vsem ljudem čestitamo ob 1. maju, prazniku dela.
BSH Hišni aparati d.o.o., Nazarje
NAGRADNA KRIŽANKA ELKROJ
ELKRO
Modni in elegantni v oblačilih Elkroj in Rednak!

Oblecite se v trgovinah Rednak:
-	V Šoštanju, Aškerčeva 5, tel.: 588 26 55
-	Velenju, Stari trg 35, tel.: 586 18 41
Ali Elkroj:
-	Velenje, NC Kidričeva 2 b, tel.: 897 44 58
-	Nazarje, Prihova 56, tel.: 839 22 43
-	Žalec, Celjska cesta 7, tel.: 710 07 55
-	Celje, Miklošičeva 5, tel.: 544 16 68
Geslo, opremljeno z vašim naslovom, pošljite na uredništvo Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 b, Velenje, najkasneje do ponedeljka, 12. maja. Izžrebali bomo tri nagrade: nakup po izbiri v trgovinah Elkroja ali trgovinah Rednak v vrednosti 50 evr, 30 evr in 20 evr.
1	2	3	4	5	6	7	8	9	10	11	12	13	14				
15	16	17	18	19	20	21	22	23	24	25	26	27	28	29	30	31	32
33	34	35	36	37	38	39	40	41	42	43	44	45	46	47			

»Brez veze ne gorim«
Osnovnošolci predstavili odlične ekološke plakate na temo varčevanja z električno energijo - Avtorji štirih najboljših gredo na izlet
tel.: 03/ 897 50 03 fax: 03/ 5869 263
Velenje - Ena od prireditev, posvečena letošnjemu dnevu Zemlje, se je zgodila že dan prej, v ponedeljek dopoldne. V dvorani Centra Nova sta Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje in Erico Velenje pripravila zaključek ekološkega projekta za osmošolce osnovnih šol, letos se ga je udeležilo kar 430 učencev. Projekt »Varujmo in ohra-
in dve drugi nagradi, prav vsi pa gredo na nagradni izlet. Meni osebno je bila daleč najbolj všeč predstavitev plakata OŠ Šoštanj, kjer so se tri učenke potrudile in pripravile pravo sodobno predstavo ...
Medtem ko je komisija odločala o nagradah, je osmošolce iz vse doline najprej nagovoril direktor Erica Marko Mavec, ki je pouda-
elektrike v TEŠ, tudi plinskih turbinah in načrtovani gradnji bloka 6. Ob tem smo se veliko pogovarjali tudi o tem, kako lahko sami varčujemo z energijo. Da so o tem razmišljali tudi sami, povedo odlični plakati. Nekateri so tako dobri, da bi se lahko njihovi avtorji takoj zaposlili v oglaševalskih agencijah,« je mlade pohvalil Šterbenk.
Osmošolke iz OŠ Šoštanj so izdelale lep plakat, njihova predstavitev pa je bila prava mala igrica. Zelo domiselno, ni kaj.
nimo Šaleško dolino« je potekal že štirinajstič zapovrstjo. In tudi tokrat so bile predstavitve najboljših plakatov zanimive, še bolj pa so navdušili izbrani plakati. Devet najboljših od sicer 20 izdelanih plakatov si v teh dneh lahko ogledate v Knjižnici Velenje.
Učenci štirih izbranih osnovnih šol, ki so izdelali najboljše plakate na temo varčevanja z energijo, so vsak ob svojem izdelku pripravili kratke predstavitve. Osmošolci iz Livade, Šaleka, Mihe Pintarja Tole-da in Šoštanja so si na koncu po mnenju strokovne žirije razdelili dve nagradi, saj so podelili dve prvi
ril, da smo lahko v dolini srečni, ker imamo premog, iz katerega pridobivamo elektriko, ob tem pa imamo vsako leto bolj čisto okolje. Za njihov trud v projektu pa je zbrane pohvalil tudi župan Srečko Meh.
Vodja projekta na Ericu Velenje je bil tudi letos Emil Šterbenk, ki ga imajo otroci kot predavatelja zelo radi, saj zna resne teme predstaviti na simpatičen, zabaven način. Po zaključku projekta nam je povedal: »Vsako leto za ta projekt izberemo drugo temo, letos smo jim predstavili predvsem varčevanje z električno energijo. V projektu so osmo-šolci izvedeli veliko o pridobivanju
Z izvedbo letošnjega projekta pa je bila zadovoljna tudi Tinca Kovač iz MZPM Velenje, ki je predstavila tudi letošnji zbornik, v katerem je projekt opisan in so predstavljeni tudi letošnji plakati. Osebno me je najbolj navdušil plakat 8. b razreda OŠ Šalek, ki so ga naslovili »Brez veze ne gorim«. Ne le da je bil likovno nadpovprečen, tudi geslo je dvopomensko. Luči naj ne gorijo »brez veze«, torej brez potrebe, gorijo pa tako ne, če nimajo žic, torej zveze, po katerih pride elektrika v luči.
■ Bš
Klimatska naprava
CD radio
Izkoristite izvrstno priložnost in se zapeljite z neustavljivo privlačno, varno in večkrat nagrajeno Opel Corso. S klimatsko napravo in CD radiem je lahko vaša že za 9.960 EUR. Zagotovite si testno vožnjo na 080 30 20 ali obiščite vašega trgovca z vozili Opel.
AVTO CENTER CELEIA, Mariborska 107,3000 Celje, t: 03/ 42 54 600 PE JAKOPEC, Kosovelova 16,3320 Velenje, t: 03/ 89714 60
Želimo vam, da preživite prvomajske praznike aktivno v utrjevanju lastnega zdravja.
Financiranje vozil, opreme in nepremičnin.
NLB® Leasing
NLB Leasing Velenje, d.o.o. Tel: 03 899 53 13, 899 53 12
SPORT
Gorenje v boju za prvaka
Zmaga v Trebnjem že deveta po vrsti - Včeraj gostovali v Jeruzalemu, v nedeljo v Velenju Gold Club, v soboto, 3. maja, v Celju odločitev o prvaku
Še pred nekaj krogi so bili ljubitelji rokometa prepričani, da roko-metašem celjske Pivovarno Laško ne more uiti nova lovorika. Po 5. krogu končnice za prvaka pa ni
ogroženo le njihovo prvo mesto, ampak se celo zna zgoditi, da ostanejo tudi brez drugega in s tem brez uvrstitve v ligo prvakov v novi tekmovalni sezoni.
Za zanimivost prvenstva so dodatno poskrbeli rokometaši Cimosa, ki so jih v tem krogu v svoji dvorani prepričljivo premagali z 29 : 25. S tem je celjska prednost pred Gorenjem skopnela na samo točko razlike, Koprčani pa so se jim približali na dve. Do konca prvenstva je še pet krogov in vsekakor lahko pričakujemo zanimiv boj za novega državnega prvaka oziroma za uvrstitev v ligo prvakov. Celjani bodo vendarle v pred-
nosti, saj bodo Velenjčani in Koprčani v drugem delu lige gostovali v njihovem Zlatorogu.
Rokometaši Gorenja so se na drugo mesto povzpeli v sredo, ko so v Rdeči dvorani z 31 : 28 premagali Cimos, neposrednega tekmeca za vrh oziroma ligo prvakov. Po prvem polčasu so bili boljši za štiri gole (17 : 13). Še bolj so blesteli na začetku drugega polčasa. Ko so v 43. minuti prednost povišali že na osem golov razlike, so gledalci pričakovali, da bodo Koprčani izgubili z dvoštevilčnim izidom. Takrat so domači nepričakovano povsem popustili. Gostje, še zlasti Matjaž Brumen, Uroš Rapotec in Rok
Praznik, so se razigrali in do dobrih pet minut pred koncem so zaostajali le še za gol (25 : 26). Nato pa se je tudi njim ustavilo. Niso nadaljevali tako zbrano kot do tedaj in domači so predvsem po zaslugi treh golov Draga Vukovica, ki je bil skupaj z Brum-nom (oba sta dosegla osem golov) najboljši strelec tekme, in enim Pavla Baškina na koncu zasluženo slavili osmo zmago zapored.
V sobotnem 5. krogu so temu nizu dodali še eno zmago. Na gostovanju v Trebnjem so opravičili vlogo favorita in
zmagali z 31 : 26. Zmagali so težje, kot kaže izid. Po prvem delu so Trebanjci zaostajali za njimi le za gol, v 37. minuti pa nobeno moštvo ni imeli prednosti (16 : 16). Nato je sledilo Gorenjevih »pet minut«. Pet minut pred koncem so vodili že za osem golov, nato pa do konca zaigrali povsem sproščeno.
V včerajšnjem 6. krogu so Velenjčani gostovali pri Jeruzalemu Ormožu, v nedeljo pa bodo v Rdeči dvorani gostili Gold Club. Nato bosta pred njimi najtežji in obenem odločilni tekmi v boju za drugo mesto in morda celo za prvo. V soboto, 3. maja, bodo gostovali v Celju, teden dni zatem pa v Kopru. Od letošnje sezone pa se bodo poslovili 17. maja v tekmi s Trebnjem v Rdeči dvorani v Velenju.
Od 1 : 2 do 9 : 2
Nogometaši Rudarja v odličnem polčasu potopili Muro ob Jezeru - V Nedeljo na zmago v Črnomlju
V sobotnem 21. krogu so rudarji dobesedno potopili goste iz Murske Sobote na igrišču ob jezeru in z rokometnim izidom navdušili okoli 800 ljubiteljev nogometa. S po dvema goloma Damjana Trifkoviča, Alena Mujanoviča in Luka Prašnikarja ter s po enim Alema Mujakovica in Denisa Grbiča ter z avtogolom gostujočega igralca so zmagali kar z 9 : 2. Izid, na katerega gotovo po slabem prvem polčasu gotovo nihče niti v sanjah ni pomislil. Takšnega razpleta na igrišču ob jezeru ne pomnimo. Gostje so po slabih petih minutah igre v drugem delu vodili z 2 : 1, nato pa so domači dobesedno zmleli nasprotnika. Ko je v 52. minuti Alen Mujanovic, najboljši strelec lige, izenačil, kar je bil njegov prvi gol v šestih spomladanskih tekmah, so gledalci imeli
občutek, kot da je Marijan Pušnik na igrišče poslal novo moštvo. Nezadržno so jurišali proti njihovim vratom in žoge so letele v mrežo, kot da bi padala toča. Na koncu so se ustavili pri delnem izidu 8 : 0. V zadnjih trenutkih tekme pa je Denis Grbic z nevarno podajo pred gostujočega vratarja prisilil Murinega igralca Milidraga Mariča k nespretnemu posredovanju. Namesto v polje je žogo usmeril v svojo mrežo za zgodovinskih Rudarjevih 9 : 2.
Zanimiv je bil komentar Rudarjevega trenerja Marijana Pušnika o v vzrokih za takšen zasuk v igri.
"Začeli smo spet zelo dobro: imeli smo dve, tri priložnosti, sledil je zadetek, potem nas je izenačenje gostov malce potolklo. Fantje se niso mogli zbrati, žoga ni šla tekoče. Po vodstvu 2 : 1 pa je, če lahko tako rečem, moje igralce razjezilo. Vse tiste priložnosti, ki smo jih v prejšnjih krogih proti Bonifi-ki in Krškem kljub dobri igri zapravili, so se danes vendarle spremenili v zadetke. Resnično so v
drugem polčasu pokazali všečno igro, kar pa je najvažnejše - tudi nadvse učinkovito."
Takšna ali podobna Rudarjeva predstava bo na tribuno gotovo privabljala še več gledalcev, čeprav se že sedaj lahko pohvalijo, da imajo večji obisk kot marsikatero prvoligaško moštvo.
osvojil jesenski strelski naslov, gledalci pričakujejo, da bom na vsaki tekmi zadel. Lagal bi, če bi dejal, da si tega ne želim, pa čeprav ni pomembno, kdo zatrese mrežo, ampak je važno, da zmagaš. Sem pač tudi jaz iz mesa in krvi. Upam, da je s tema dvema zadetkoma moj spomladanski post končan. V
Rudar bo v nedeljo gostovali v Črnomlju pri neposrednem tekmecu za naslov. "Ze v Krškem smo bili toliko boljši, da bi morali zabiti domačim vsaj pet golov, na koncu pa smo gladko izgubili. Vsekakor smo bili pod nekakšnim pritiskom tudi pred to tekmo. To velja tudi zame, čeprav sem že po letih izkušen igralec. Končno se nam je odprlo. Vesel sem, da tudi meni. Glede na to, da sem premočno
Črnomlju želimo zmagati.Bili bi pa veseli tudi točke: točka na točko in ... prepričan sem, da bomo tudi na koncu na vrhu," je optimist Alen Mujanovič.
Tokrat razočarali
nogometne lige. Dravinja, ki je v prejšnjem krogu izgubila v Štorah s Kovinarjem kar z 0 : 6, jih je presenetila z dobro igro in zmagala z 2 : 1. Kljub temu so Šmarčani ostali na drugem mestu.
Njihovega poraza pa so se gotovo zelo razveselili šentjurski Mladi upi. V derbiju kroga so gostovali v Črenšovcih in iztržili točko, saj gledalci niso videli nobenega zadetka. S tem so Mladi upi povečali prednost pred drugim Šmartnim na 11 točk, tretji Črenšovci še naprej zaostajajo za njimi za 14 točk, za Šmartnim pa za tri.
Dobre igre in vzpon na lestvici v tretji ligi nadaljuje Veržej. V tokratnem krogu je s 3 : 1 premagal Malečnik in na četrtem mestu zamenjal Šmarje, ki so doma igrale samo neodločeno 2 : 2 s Kovinarjem. Najvišjo zmago si je v priigral Dravograd. Predzadnji Romi je natresel v mrežo kar šest žogo in jo prikoval
na predzadnje mesto. Zadnje je še vedno Pohorje, ki je v Odrancih klonilo z 0 : 2.
Utrdili so se na četrtem mestu
Nogometaši Šoštanja so si na gostovanju v Bistrici priigrali drugo zmago zapored. Z golom Midheta Redžica v 75. minuti so zmagali z 1 : 0 in se utrdili na četrtem mestu. Bistrici, ki je mesto za njimi, so po tem krogu ušli za štiri točke, prav toliko pa zaostajajo za četrtim Mons Claudiusom, za tretjo Gerečjo vasjo za sedem, za vodilnim celjskim SIMER Šampionom pa "samo" še devet točk. Celjani so doživeli boleč poraz v Rogaški. Izgubili so s 3 : 5, po prvem delu pa so domači vodili kar s 5 : 1. Tega poraza so bili najbolj veseli igralci Gerečje vasi, ki so v Mariboru dosegli najvišjo zmago kroga. Zelezničar so premagali kar z 8 : 0, za vodilnim moštvom pa sedaj zaostajajo le še za točko.
■ vos
Ugodne cene in možnost plačila na 6 obrokov. Očala so naše oči v svet t lepe prvomajske praznike vam želimo!
2S
SPORT IN REKREACIJA
^Hjs
24. aprila 2008
Zaželenega več časa za druženje in rekreacijo
Na nedavnem občnem zboru so člani Društva za šport in rekreacijo Klub 81 iz Šmartnega ob Paki izrazili zadovoljstvo ob pregledu opravljenih aktivnosti v preteklem letu, saj so - po besedah predsednika kluba Boruta Malusa - uresničili glavnino zastavljenih nalog.
Kot običajno so tudi v letu 2007 namenili največ pozornosti rekreaciji in druženju. Organizirali so ligo v malem nogometu, se odzvali povabilu športnih prijateljev v Piranu za sodelovanje na vete-ranskem nogometnem turnirju, na silvestrovo so odigrali 19. tekmo z ekipo Malega Ajaksa. Čez leto so se srečevali na tedenski rekreaciji, ob ponedeljkih na košarki, ob pet-kih na nogometnih srečanjih. »Klub šteje 27 članov, česar pa žal ni vedno videti. Zato vas prosim, da si vzamete več dragocenega časa za druženje in rekreacijo s prijatelji,« je bil nekoliko kritičen Borut Malus. Poleg zapisanega so popestrili dogajanje v domačem okolju še s kulturnozabavno prire-
ditvijo Hmeljski likof, s tekmo v spomin preminulemu članu Zdravku Žaligu, za družinske člane so pripravili piknik, izvedli pa so še manjša vzdrževalna dela na igrišču. Še posebej pa je Borut Malus izpostavil navezavo stikov s športnimi prijatelji v Beogradu. »Konec lanskega maja smo se mi mudili pri njih in se na trodnevnem športno-družabnem srečanju dogovorili o nadaljnjem sodelovanju. Septembra pa smo bili mi
gostitelji Beograjčanov. Glede na vtise, s katerimi so zapustili Šmartno ob Paki, verjamem, da bomo sodelovanje poglobili.«
Srečanje s prijatelji iz Beograda in Pirana so predvideli tudi v letošnjem delovnem programu. Poleg tega so letošnji okvirni seznam nalog dopolnili še z letno in zimsko rekreacijo, spomladanskim družinskim piknikom, organizirali bodo tradicionalno prireditev Hmeljski likof. Ali bodo
organizirali letno ligo v malem nogometu ali ne, pa se za zdaj še niso odločili. Če jo bodo, bodo srečanja na igrišču z umetno travo. Bolj pa se nagibajo tudi, da bi na ligi nastopile veteranske ekipe. »Letošnji delovni program je podoben lanskemu, saj tudi izvedba teh nalog terja čas in denar. Ker pa je okviren, ga bomo sproti dopolnjevali v okviru možnosti s potrebami članov in lokalnega okolja,« je še dejal Borut Malus.	■ tp
Zbrali 7000 evrov
Mozirje, 18. aprila - Organizatorji dobrodelnega nogometnega spektakla z naslovom Vsi se radi igramo je obljubljal zanimivo in pestro športno-zabavno prireditev v tamkajšnji novi večnamenski dvorani. Da je res takšna tudi bila, so ugotavljali ob koncu obiskovalci. Po ocenah jih je bilo blizu 600, za nakup igral enoti Vrtec Mozirje, ki praznuje 30-letnico delovanja, pa so namenili 6999 evrov.
Prireditev so popestrili domači narodnozabavni izvajalci, otroci vrtca. Na nogometnem srečanju pa sta se "udarili" ekipi slovenskih nogometnih legend (Zlatko Zahovič, Sašo Udovič, Miran Pavlin), športne, zabavne in politične osebnosti, nasproti njim pa ekipa domačega uspešnega gospodarstvenika Petra Goltnika, ki so jo sestavljali predsedniki in člani uprav številnih slovenskih uspešnih podjetij ter nekateri igralci nazarskega kluba malega nogometa. Več športne sreče so imeli prvi, ki so svoje tekmece premagali z rezultatom 7:6.	■
Tako so igrali
1. A DRL za moške, končnica za prvaka, 4. krog
Gorenje - Cimos Koper 31:28 (17:13)
Rdeča dvorana, gledalcev 800, sodnika Požežnik (Celje) in Repenšek (Nazarje).* Gorenje Velenje: Skok (4 obrambe), Prošt (6 obramb) Kavaš 1, J. Dobelšek 3, Vukovič 8, Oštir 1, Sovič 1, Sirk, L. Dobelšek 3, Mlakar 4, Baškin 8 (3), Rezniček, Blaževič, Golčar, Harmandič 2.
Cimos Koper: Tahirovič (9 obramb), Vran (2 obrambi): Brumen 8 (2), Buntič 4, Doborac 1, Jovičič, Kojič, Mrvaljevič 1, Poklar 2, Praznik 5, U. Rapotec 5, R. Rapotec 2, Skoko, Ščurek, Bombač. Sedemmetrovke: Gorenje Velenje 2 (2), Cimos Koper 2 (3).
Izključitve: Gorenje Velenje 4 minute, Cimos
Koper 12 minut.
Preostala izida: Celje Pivovarna Laško -Jeruzalem Ormož 32:28 (20:17), Gold Club -Trimo Trebnje 28:35 (18:15), Gorenje -Cimos Koper 31:28 (17:13). 5. krog
Trimo Trebnje - Gorenje 26:31 (11:12)
Trimo Trebnje: Imperl (8 obramb), Ferlin (2 obrambi), Makovec, Musa 3, Korelec 1, Zupančič, B. Radelj 2, M. Radelj 2 (1), Grandovec, Se. Skube 3 (1), St. Skube, Žibert, Miklavčič 4, Cehte 10, Sušin 1. Gorenje Velenje: Skok (6 obramb), Prošt (7 obramb), J. Dobelšek 1, Kavaš 6, Vukovič 8, Oštir 2, Sovič 1, Sirk 2, L. Dobelšek, Mlakar 4, Baškin 5 (2), Rezniček, Blaževič 1, Golčar, Harmandič 1. Sedemmetrovke: Trimo Trebnje 4 (2), Gorenje 2 (2).
Izključitve: Trimo Trebnje 4, Gorenje 6 min. Drugi tekmi: Cimos Koper - Celje Pivovarna Laško 29:25 (16:14), Jeruzalem Ormož -Gold Club 31:32 (16:19). Vrstni red po 5. krogu: 1. Celje PL 45 (39),
2. Gorenje 44 (34), 3. Cimos Koper 43 (35), 4. Trimo Trebnje 34 (30), 5. Gold Club 32 (30), 6. Jeruzalem Ormož 22 (22). Opomba: V oklepaju so točke iz rednega dela prvenstva.
8. krog lige UPC Telemach
V tekmi 8. kroga lige UPC Telemach so košarkarji Uniona Olimpije v torek v Tivoliju premagali Elektro Esotech s 103:59 (24:13, 49:26, 74:44).
Elektra Esotech: Ličartovsky 4, Kunc 16 (4:4), Vrečko 9, Jeršin 5 (1:2), Goršek 2, Bubnič 23 (2:3).
Prosti meti: Union Olimpija 18:22, Elektra Esotech 7:9.
Met za tri točke: Union Olimpija 9:20 (Močnik 3, Sarajlija 2, Taylor 2, Hukič, Sirnik), Elektra Esotech 4:18 (Vrečko 3, Bubnič). Osebne napake: Union Olimpija 15, Elektra Esotech 19.
2. SNL - 21. krog
Izidi: Triglav Bela krajina 1 : 2, Aluminij-
CMCelje
CESTC MOSTOVI CiUf d.d
pr\flhq ja ni7Jif m	gnttfpio
CM Celje, d.d., Lava 42, 3000 Celje Teletom 03 42 66 100, fax: 03 42 66 306 www.tm-telje.sl
Dejavnosti: :: področje nizke gradnje :: področje mostovi, viadukti, visoke gradnje :: proizvodnja izdelkov in gradbenih materialov :: sistem ravnanja z inertnimi (nenevarnimi) gradbenimi odpadki :: storitve
Vesel prvi maj vam želimo!
Krško 3 : 0, Krka - Zagorje 2 : 3, Bonifika -Zavrč 0 : 0.
Rudar Velenje - Mura 9 : 2 (1 : 1).
Pari 22. kroga, včeraj: Krško - Bonifika; sobota, 26. aprila: Zavrč - Zagorje; nedelja, 27. aprila: Triglav - Krka, Bela krajina -Rudar, Mura 05 - Aluminij. Začetek vseh tekem bo ob 17. uri.
Rudar - Mura 05 9 : 2 (1 : 1)
Rudar: Sa. Jahič, Rošer (od 75. Kraljevič), Jeseničnik, Cipot, Sulejmanovič, Tolimir (od 56. Prašnikar), Kolsi, Trifkovič, Mujanovič (od 70. Mujakovič), Grbič, Šmon . Trener: Marijan Pušnik.
Strelci: 1 : 0 Trifkovič (6), 1 : 1 Balažic (12), 1 : 2 Janža (49), 2 : 2 Mujanovič (52), 3 : 2 Grbič (63), 4 : 2 Trifkovič (67), 5 : 2 Mujanovič (69), 6 : 2 Mujakovič (72), 7 : 2 Prašnikar (80), 8 : 2 Prašnikar (84), 9 : 2 Marič (90, avtogol).
Vrstni red: 1. Rudar 36 (53 : 26), 2. Aluminij 35 (31 : 19), 3. Bela krajina 35 (37 : 27), 4- Bonifika 33 (33 : 20) ...
Dravinja - Šmartno 1928 2 : 0 (1 : 0)
Strelca: 1 : 0 Bojovič (41), 2 : 0 Primožič (90),
Šmartno: Forštner, Se. Jahič, Kompan, Grešovnik (od 49. Jelen), Plesnik, Muharemovič (od 68. Šunko), Podbrežnik, Vasič, Podgoršek, Veler, Agič. Trener: Drago Kostajnšek. Vrstni red: 1. MU Šentjur 45, 2. Šmartno 34, 3. Črenšovci 31, 4. Tehnostroj 30 ... 21. krog: sobota, 26. aprila: Šentjur -Pohorje, Malečnik - Črenšovci Paloma -Veržej ...; nedelja, 27. aprila: Šmartno 1928 - T. J. Šmarje pri Jelšah ...
Štajerska liga - 20. krog
AHA-EMMI Bistrica -Šoštanj 0 : 1 (0 : 0)
Strelec: Redžič (75) Šoštanj: Burek, Stojakovič, Gegič, Lin-ič, Meh, Se. Softič, Kljevkovič, Andrič, Spasojevič, An. Jahič (od 65. Redžič), Pogačnik (od 89. Delič). Vrstni red: 1. SIMER Šampion 48, 2. Gereč-ja vas 44, 3. Mons Claudius 41, 4. Šoštanju 37, 5. H. Ormož 33, 6, Bistrica 30 ... 21. krog - sobota, 26. aprila: Šoštanj -Zreče ... 22. krog, sobota, 3. maja: Oplot-nica - Šoštanj ...
NA KRATKO
Dva naslova prvakov in dve tretji mesti
Na 17. državnem prvenstvu v streljanju z zračnim orožjem od 19. in 20. aprila na Ptuju so velenjski strelci osvojili ekipni naslov državnih prvakov v kategoriji mladincev z zračno pištolo. V ekipi so nastopali Klemen Bujan, Tomaž Mayer in Rok Knez in bili kar za 30 krogov boljši od mladincev iz Škofje Loke. Naslov prvakinje je med mladinkami z zračno pištolo obranila Mojca Porš. Mojca je najbližjo zasledovalko Gabrijelo Pešec iz Brežic premagala za 19 krogov. Člani Mroža (Luka Avberšek, Jure Sodja in Simon Mihelak) pa so v disciplini zračne puške na koncu morali priznati premoč strelcem Turnišča in Grosuplja. Po odlični ekipi pištolarjev je to prva medalja v zgodovini velenjskega kluba v disciplini zračne puške na prvenstvih Slovenije. Odlično je med posamezniki streljal najmlajši med vsemi finalisti Luka Avberšek. Luka je pred finalom zasedal celo drugo mesto, v finalu pa ga je uspel prehiteti še Željko Moičevič, tako da je poleg ekipnega osvojil bron tudi posamezno.
Skvoš - Mošnik državni podprvak
Minuli konec tedna je v Ljubljani potekalo 17. državno prvenstvo Slovenije v skvošu, ki se ga je udeležilo 30 najboljših in najpogumnej-ših slovenskih igralcev. Velenjčan Martin Mošnik, ki sicer nastopa za Squash klub Kranj, je na njem dosegel rezultat kariere, saj je še kot mladinec klonil le v finalu proti 5-kratnemu državnemu prvaku Klem-nu Gutmanu in po dosedanjih dveh tretjih mestih na prejšnjih držav-
nih prvenstvih in letošnjemu naslovu mladinskega državnega prvaka dosegel še naslov državnega podprvaka v članski kategoriji. Na prvenstvu je nastopil tudi nekdanji igralec velenjskega kluba Klemen Kristan, ki je osvojil sedmo mesto, igralci Squash klub Velenje pa so klonili že v prvem kolu.
Prvih pet igralcev z državnega prvenstva že konec tega tedna potuje na evropsko prvenstvo, ki bo letos v Amsterdamu.
Staša Lipnik najboljša v močni mednarodni konkurenci
Minulo soboto se je v Braslovčah odvijalo 5. mednarodno odprto prvenstvo v Taekwondoju verzije ITF. Tekmovanja, na katerem se je pomerilo 200 tekmovalcev iz Anglije, Poljske, Češke, Avstrije, Bosne in Hercegovine, Hrvaške in Slovenije, so se udeležili tudi tekmovalci Taekwondo kluba Skala. Velenjčani so osvojili odlično skupno drugo mesto, pred njimi je bila samo Češka (mladinska in članska) reprezentanca. Z dvema prvima mestoma v mladinski konkurenci (forme, črni pas II. dan in borbe, -58 kg) pa je tudi Staša Lipnik poskrbela, da je šel naziv najboljše mladinke v Velenje. Zlata odličja so si priborili še Teja Rakuša (deklice, forme, rumeni pas), Nejc Rakuša (dečki, forme, rumeni pas), Urška Šmid (mladinke, forme, zeleni pas), Matej Tomažin (mladinci, forme, rumeni pas), Matjaž Iršič (člani, forme, zeleni pas), Aljaž Žvikart (mladinci, borbe, -51kg) in Tanja Verboten (članice, borbe, -69kg). Druga mesta so osvojili Žiga Polc (dečki, forme, rumeni pas), Darja Skrt (članice, forme, rdeči pas in borbe, -69kg), Peter Landeker (člani, forme, črni pas IV. dan), Luka Rednjak (mladinci, borbe, -63kg) in Denis Ninič (mladinci, borbe, -75kg). Tretji pa so bili Igor Popovič (dečki, forme, rumeni pas in borbe, -50 kg), Borut Sobota (dečki, forme, črni pas I. dan), Luka Rednjak (mladinci, forme, modri pas), Denis Ninič (mladinci, forme, rdeči pas), Tanj Verboten (članice, forme, črni pas I. dan), Žiga Polc (dečki, borbe, -30 kg), Uroš Rupreht (mladinci, borbe, -63kg), Sabina Javornik (članice, borbe, -63kg), Matjaž Iršič (člani, borbe, -71 kg).
Imenitno začeli novo sezono
Velenjska ekipa V-Racing je zelo dobro opravila nastop na prvi dirki letošnjega prvenstva v Paralelnem reli Crossu in dosegla dve drugi in eno tretje mesto. Matej Grudnik se je v dvobojih na izločanje uvrstil v finale, kjer se je srečal z lanskim podprvakom Andražem Hribarjem, ki tudi letos nastopa z Cliom II 2.0 CUP. V prvi vožnji je slavil Matej, v drugi vožnji je zmagal Hribar, v tretji odločilni vožnji je Matej še bolj brezkompromisno napadel, po prvem krogu že povedel, v drugem še malo povečal prednost, v tretjem krogu (skupno že devetem) pa so bile gume že povsem pregrete, da so pričele popuščati, tako da ga je na enem zaviranju malo predaleč odneslo in zmaga je odšla za las. Mitja, ki je prvič nastopal s Cliom 1.4, je ob svojem prvem nastopu na koncu zanesljivo tretji - boljše uvrstitve ga je stalo malo pozno zaviranje, ko je že povsem dobljen boj proti Marjanu Nagodetu - Rover MG žal izgubil in zadovoljiti se je moral z bojem za tretje mesto. Sandi BOH še ni nastopil s svojim dodatno predelanim mitsubishijem, ampak z najetim grupe N. Osvojil je odlično drugo mesto v diviziji nad 2000 ccm, ker pa Avsrijec Kramer, ki je slavil v tej diviziji, ni prijavljen v slovensko državno prvenstvo, je največ - 60 točk - pripadlo Sandiju. Bojan Ušaj, ki je po dveletni pavzi po pokalu Seicento tokrat prvič sedel za Clia 1.4, zaenkrat za borbo za vrh še ni bil pripravljen, vendar je iz vožnje v vožnjo dosegal boljše rezultate. Naslednja dirka paralelnega Rally Crossa bo v sredini julija, do takrat pa bo še kar nekaj nastopov v gorskih hitrostnih dirkah. Prva bo v Sevnici 18. maja.
KRONIKA
Brezvestnega voznika ustavil očividec
Kolesar poškodovan obležal, povzročitelj nesreče pospešeno odpeljal proti Velenju
Šoštanj, 17. aprila - V četrtek okrog 22.30 je bil na regionalni cesti zunaj Šoštanja v prometni nesreči huje poškodovan 29-letni kolesar. Na bankini ga je zbil 33-letni voznik osebnega avtomobila, ki je vozil v smeri proti Velenju. V trčenju je kolesarja vrglo najprej v vetro-bransko steklo, nato pa čez vozilo na tla. Kolesar je hudo poškodovan obležal pod zaščitno drsno ograjo, voznik osebnega avtomobila pa je s pospešeno hitrostjo odpeljal proti Velenju.
Na srečo je nesrečo videl voznik drugega avtomobila, ki je zapeljal za pobeglim voznikom in o dejanju obvestil policijo, brezvestnega in vinjenega voznika pa na Partizanski cesti v Velenju ustavil in zadržal do prihoda policistov. Policisti so ugotovili, da povzročitelj nesreče ne poseduje veljavnega vozniškega dovoljenja. Za povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti in zapustitev poškodovanca v prometni nesreči brez pomoči ga bodo ovadili državnemu tožilstvu.
Kolesaija so z reševalnim vozilom prepeljali v bolnišnico, kjer je zaradi hudih poškodb ostal na zdravljenju.
v motorno kolo pred njim ponesrečenega in padel ter se pri padcu lažje poškodoval.
Zapeljal na kamen in padel
Paški Kozjak, 19. aprila - V soboto popoldan se je na lokalni cesti na Paškem Kozjaku poškodoval voznik motornega kolesa. Zapeljal je na kamen in padel.
Zasilni pristanek letala
Mislinja, 19. aprila - V soboto popoldne je na travniku v Dovžah zasilno pristalo dvosedežno športno letalo. V njem sta bila pilot in sopotnik iz sosednje Avstrije, ki se pri pristanku nista poškodovala, na letalu pa tudi ni nastala gmotna škoda. Zasilni pristanek naj bi povzročila napaka na motorju.
Vlomilci in tatovi
Razneslo peč
Studence, 17. aprila - V četrtek okoli 5. ure zjutraj je prišlo v kurilnici stanovanjske hiše v Studencah do močne eksplozije. Prve ugotovitve so pokazale, da je lastnik nekaj dni prej zaprl ventile na litoželez-nem kotlu oziroma peči centralne kurjave, pri tem pa peči ni izklopil. V četrtek zjutraj pa je zaradi pregrevanja vode peč razneslo.
V eksploziji je bil posebno hudo poškodovan 38-letni moški, nastala škoda pa je ocenjena na 3.000 evrov.
Umrl motorist
Latkova vas, 19. april - V soboto ob 17.50 se je na regionalni cesti zunaj naselja Latkova vas zgodila tragična prometna nesreča, v kateri so bili udeleženi trije vozniki motornih koles, ki so se vračali s srečanja motoristov v Preboldu. V nesreči je en voznik motornega kolesa na kra-
ju umrl, dva pa sta bila lažje poškodovana.
37-letni voznik motornega kolesa iz Celja je vozil po regionalni cesti iz smeri Dolenje vasi proti Šempetru. Ko je pripeljal iz naselja Latko-va vas, je zaradi neprilagojene hitrosti v preglednem levem ovinku izgubil oblast nad motornim kolesom. Skupaj z motorjem je padel, drsel po vozišču, nato pa silovito trčil v varnostno ograjo ob njem, kjer je obležal mrtev.
Za motoristom, ki se je ponesrečil, je pripeljal drugi, 33-letni voznik motorja. Ta je v istem ovinku izgubil nadzor nad vozilom in trčil v drog javne razsvetljave na desni strani ceste, padel in nato trčil še v varnostno ograjo na istem mestu kot pred njim vozeči. Bil je lažje poškodovan.
Tretji je v ovinek pripeljal 38-letni motorist, ki za ponesrečenima ni mogel pravočasno ustaviti. Trčil je
vztrajajo
Velenje - V torek, 15. aprila, je prišlo do poskusov vlomov v dve prodajalni na Šaleški cesti, Veletekstil in Andro. Vlomilcu je v prvo prodajalno uspelo priti, ni pa mu uspelo odpreti registrske blagajne. V drugi prodajalni je iz blagajne vzel vrednostne bone.
V	sredo, 16. aprila, je bilo vlomljeno v štiri kleti stanovanjskega bloka na Šercerjevi. Vlomilec je odpeljal dve kolesi.
Iz delovnega stroja na Titovem trgu v Velenju je v nedeljo, 20. aprila, "izginil" avtoradio.
V	delavnici Kmetijske zadruge Šaleška dolina v Hrastovcu so v ponedeljek, 21. aprila zjutraj, ugotovili, da so imeli nezaželenega gosta. Odnesel je motorno žago in električni kotni brusilec. Iz priročnega skladišča na gradbišču na Cesti Simona Blatnika pa je neznanec odnesel motorno žago in električni vrtalni stroj.
Enkrat vložite, dvakrat dobite!
5,25 % na depozit
KOMBINACIJA DEPOZITA IN NALOŽBE V SKLADE
Če do 30. maja 2008 naložite polovico prihrankov v depozit, drugo polovico pa v izbrane sklade skupine Pioneer Investments*, boste svoj denar oplemenitili kar dvakrat. Prvič po 366 dneh ob zagotovljeni 5,25-odstotni letni obrestni meri za depozit in drugič, ko boste ocenili, da se je dovolj oplemenitila tudi dolgoročna naložba v sklade. Za izbrane sklade vam ponujamo tudi 80-odstotni popust na vstopno provizijo. Minimalni skupni znesek naložbe v depozit in sklade je 2.000 evrov.
*V akcijski ponudbi lahko izbirate med tremi skladi Pioneer Investments - PI Greater China Equity, PIA Gold Stock in PI Emerging Markels Equity, ki jih upravljata družbi za upravljanje Pioneer Asset Management S.A. Luxembourg, 4 nje Alphonse Weicker, L-2721 Luxembourg, in Pioneer Investments Austria GmbH, članici skupine Pioneer Investments. Trženje, distribucijo in vplačila opravlja UniCredit Banka Slovenija d.d. in vse njene poslovne enote. Investicijski skladi niso bančni produkt in niso vključeni v sistem zajamčenih vlog, ki velja za depozite. Banka ne jamči za donosnost naložbe v sklade. Investiranje v investicijski sklad je tvegano, pri čemer investitor prevzema tveganje izgube glavnice. Realizirani pretekli donosi niso zagotovilo za donose v prihodnosti. Zaradi gibanj tečajev vrednostnih papirjev obstaja možnost, da vlagatelj v obdobju varčevanja ne dobi povrnjenih vseh sredstev, vloženih v investicijski sklad. Tekoči podatki o gibanju vrednosti točke posameznega sklada so dnevno objavljeni v časnikih Delo in Finance ter na spletni strani www.vzajemci.com. Prospekt skladov z vključenimi pravili upravljanja, izvleček prospekta, dodatek za vlagatelja ter zadnje objavljeno letno in polletno poročilo so brezplačno dostopni na spletni strani www.unicreditbank.si in v poslovnih enotah banke. Vstopna provizija je odvisna od posameznega podsklada in znaša do 5% vplačanega zneska, na sklade iz akcijske ponudbe pa vam priznamo 80% popust. Izstopne provizije ni. Upravljavska provizija znaša na letnem nivoju največ 2%. UniCredit Banka Slovenija d.d., Šmartinska 140, SI - 1000 Ljubljana.
WWW.UNICREDITBANK.SI
fcUniCredit Bank
Veliko zanimanje
Šoštanj - To nedeljo, 20. aprila,
je v Šoštanju hrumelo. Avto moto racing klub Frenk je organiziral 1. moto sejem motorjev in rabljene opreme. Predstavili so se tudi moto trgovci, prireditev pa je spremljal
bogat program, ki je poleg motoris- usposabljanje Velenje, saj bi radi
tov privabil še ostale krajane. Skratka, sejem je bil zelo dobro obiskan in gotovo bo postal tradicionalen.
Cilj dogodka je bil pomagati Centru za vzgojo izobraževanje in
kupili nov kombi za prevoz nepokretnih otrok. Za ta namen so zbrali in donirali 600 evrov.
■ Tomo Koželjnik, foto: D. Tonkli
Iz policistove beležke
Razgrajala pijana sinova
V	torek, 15. aprila, je zvečer doma v Črnovi razgrajal pijan odrasel sin. Ker se ni umiril niti, ko so se tam pojavili policisti, so ga ti "vzeli" s seboj in ga namestili v posebnih prostorih, da se je streznil.
Dan kasneje, v sredo, 16. aprila,
pa se je nekaj podobnega dogajalo v Skornem. Odrasel pijani sin je z nožem napadel očeta. Posegel je svak. Temu je skupaj z očetom uspelo obvladati sina. Policisti so ga pridržali, izrekli varnostni ukrep prepoved približevanja, zoper njega pa bodo napisali tudi ovadbo na državno tožilstvo za nasilništvo.
Moža grozila ženama
V	nedeljo, 20. aprila, je dopoldan v stanovanju stanovanjskega bloka na Stantetovi razgrajal mož, pri tem pa grozil ženi. Pred prihodom policistov je sicer odšel, a kazensko ovadbo za ogrožanje varnosti lahko vseeno pričakuje.
V	stanovanjski hiši v Lokovici je
isto nedeljo razgrajal pijan moški. Pri tem je razbil vrata sobe, kjer je spala njegova zunajzakonska partnerka. Tudi ta je pred prihodom policistov odšel, zato mu bodo plačilni nalog izdali naknadno.
Nad vrstnika z nožem, staršem poškodoval avto
V	sredo, 16. aprila popoldne, sta policista med opravljanjem nalog v civilu na parkirnem prostoru Term v Topolšici naletela na obračunavanje med dvema mlajšima moškima, pri čemer je starejši z žepnim nožem mlajšemu grozil, da ga bo ubil. Policista sta kršitelja s strokovnim prijemom obvladala in mu zasegla nož. Kmalu za tem pa se je kršitelj sprl še s starši. Ti mu niso pustili, da bi se odpeljal z vozilom, zato jima je poškodoval avto, pred prihodom policistov pa odšel.
Razbila več kozarcev
V	sredo, 16. aprila zvečer, sta v lokalu Bar Rok na Kidričevi v Velenju dva vinjena gosta razbijala in
razbila več kozarcev. Eden od njiju je razbil tudi steklo na vhodnih vratih ter poškodoval inventar na terasi.
Znanec napadel znanko
V	četrtek, 17. aprila, so šli policisti pred lokal Šumi na Tomšičevo v Velenje, kjer je pijan moški fizično napadel znanko. Ker se ni pomiril, nespodobno pa se je vedel tudi do policistov, so ga pridržali.
Sosedje so si skočili v lase
V	petek, 18. aprila, so si popoldne skočili v lase sosedje v Pirešici. Mlajša soseda je fizično napadla starejšo, povod za prepir in udarce pa naj bi bilo lastništvo nepremičnine.
Vdrl v znančevo stanovanje
V	ponedeljek, 21. aprila zvečer, je v stanovanje na Prešernovi cesti v Velenju v stanovanje znanca na silo vdrl mlajši moški. V stanovanju je znanca med pretepom lažje poškodoval.
LOVENIJ
EVROSISTEM
Na podlagi Zakona o priložnostnih kovancih (Uradni list RS, št. 53/07) in v zvezi z Uredbo o določitvi dogodkov, ob katerih se v letu 2009 izdajo priložnostni kovanci (Uradni list RS, št. 31/08), razpisuje Banka Slovenije
JAVNI ANONIMNI NATEČAJ za oblikovanje idejnih osnutkov zbirateljskih kovancev
V letu 2009 bodo izdani zbirateljski kovanci ob naslednjih dogodkih:
-	100-letnica prvega poleta z motornim letalom na Slovenskem (dogodek 1) in
-	100-letnica rojstva slikarja Zorana Mušiča (dogodek 2).
Rok za oddajo idejnih osnutkov za zbirateljske kovance za oba dogodka je petek, 23. maja 2008. Za idejne osnutke, oddane po pošti, velja datum poštnega žiga.
Udeleženci dobijo natečajno gradivo na naslovu: Banka Slovenije, Slovenska 35,1505 Ljubljana (osebno v vložišču oziroma po pošti) ah na spletni strani Banke Slovenije www.bsi.si (Aktualno
-	Razpisi), informacije pa na e-naslovu: zdenka.plesko@bsi.si ah po telefonu (01) 47 19 139.
Idejne osnutke posredujejo udeleženci natečaja osebno aH po pošti na naslov: Banka Slovenije, Gotovinsko poslovanje, Slovenska 35,1505 Ljubljana, v zaprti kuverti, označeni le s šifro avtorja in s pripisom »Natečaj: Priložnostni kovanci - dogodek 1« oziroma »Natečaj: Priložnostni kovanci - dogodek 2«.
Prejete idejne osnutke bo pregledala strokovna komisija (sestav je naveden v natečajnem gradivu), ki bo izbrala najustreznejše osnutke oblikovnih rešitev za kovanje zbirateljskih kovancev v 15 dneh po zaključku natečajnega roka. Določila bo največ tri odkupe za vsak dogodek v višini: 1. odkup - 3.000 evrov, 2. odkup - 1.500 evrov in 3. odkup - 1.000 evrov. O rezultatih natečaja bodo udeleženci pisno obveščeni v 15 dneh po izbiri.

hU
OrOSKOD

Oven od 21.3.do21.4.
Pomladni večeri v naslednjih dneh, sploh med prazniki, bodo lepi in prijetni, a vi tega ne boste opazili. S partnerjem bosta vsak dan bolj vsak k sebi, vsak dan manj si bosta imela povedati. In žal je to lahko začetek konca, česar se v teh dneh že zavedate. Za zvezo se je velikokrat vredno potruditi in tudi požreti kakšno stvar, ki je sicer ne odobravale. Ko bosta s partnerjem začela govoriti isti jezik, bo spet čas za delanje načrtov. Pa nikar jih ne delajte za dolgo vnaprej. Kot dobro veste, se to pri vas sploh ne obnese.
Bik od 22.4. do 20.5.
Letošnja pomlad vam je po godu, tudi če dežuje. Tudi zato, ker imate takrat, ko dežuje, več mira. Nekaj časa boste še tiho delali po navodilih vseh, ki vas obkrožajo čez dan, tako v službi kot doma. Potem boste imeli dosti. In to že kmalu. Povedali jim boste, kaj si mislite in kaj jim gre. Brez zamere seveda tudi tokrat ne bo šlo, zato se pripravite na nekaj ne najbolj prijaznih dni, ko se boste bolj postrani gledali in malo govorili. Izkazalo pa se bo, da je bil prepir dober predvsem za vas. Vsem boste dali vedeti, da niste od včeraj. In da se tudi sami dobro znajdete, ko vas vržejo v vodo. Tisto ob morju ali kar doma na suhem. Uživajte v praznikih, do naslednjih prostih dni bo preteklo precej vode.
Dvojčka od 21.5. do 21.6.
Čeprav boste imeli izredno veliko dela, kar prevečza predpraznični čas, boste našli čas tudi za sanjarjenje. Kot vsako pomlad boste delali načrte, ki bodo precej v oblakih. Sanjarjenje vam lahko le še poslabša vsakdanjik. Z močmi ste namreč na koncu, zato jih varčujte, sploh, če si med prazniki ne boste mogli nabrati novih moči, ker bodo delavni. Vsekakor boste morali več misliti nase in manj na druge. Sicer se vam zna vaše početje že kmalu maščevati, kar se bo hitro pokazalo na počutju. Ker ste v pričakovanju velikega dogodka, je to tudi razumljivo, saj ste, tudi če ne priznate, ves čas napeti.
Rak od 22.6. do 22.7.
Uživate sicer v letošnji pomladi, a z rahlo grenkim priokusom. Tako kotse boste razdvojeno v sebi počutili sami, tako se boste obnašali tudi do vseh okoli vas. V službi ne bodo dolgo tiho, povedali vam bodo kar vam gre, pa čeprav bodo tudi oni vedeli, da ni vse tako črno kot se kaže na prvi pogled. Vi pa se boste počutili vsak dan bolj utrujeno, brezvoljno in naveličano, zato ne bo nič čudnega, da se boste začeli obnašati ljubosumno. Ne le do partnerja, vsem, ki se bodo smejali, boste zavidali. Saj veste, kaj vam manjka. Poskrbite tudi zase in nehajte misliti le na druge!
Lev od 23.7. do 23.8.
Postali ste drugačni, česar morda sami ne opazite, vaša okolica pa. Že kmalu vam bodo to tudi glasno očitali, zato se ne čudite, če boste naenkrat začutili, da ljudem niste več tako všeč kot ste jim bili. Vaše početje namreč ne žanje odobravanja konzervativne sredine, nekateri pa vam privoščijo. Ti bodo lepo tiho, brez očitkov in brez nasvetov. Saj vedo, da je odločitev samo vaša. Kar se ljubezni tiče, se obeta nekaj viharnih dogodkov. In všeč vam bodo, ne skrbite. Predvsem pa boste spoznali, da imate zaupanja vrednega partnerja. Kar vam bo več kot godilo.
Devica od 24.8. do 23.9.
Če je še v začetku tedna kazalo, da se bo spet kje zalomilo, boste v naslednjih dneh zelo zadovoljni. Rešiti se morate vašega pesimizma, saj v vsaki drobni stvari, ki ne gre tako kot si želite, takoj vidite najhujše. To gre na živce tudi vaši družini, ki ima vašega paničnega vedenja včasih vrh glave. Potem pa se skupaj smeji-te temu, kar se vam dogaja. Še nekaj lepih dni je pred vami, v katerih boste skrbe-i predvsem za svoje počutje. Tisti, ki boste praznične dni preživeli daleč od doma, se boste imeli res lepo. Pa tudi doma ne bo slabo, sploh, če si boste privoščili vsaj kakšen izlet.
Tehtnica od 24.9. do 23.10.
Letošnji april vam je s svojim muhastim vremenom čisto ustrezal, a sedaj imate dežja dovolj. Načrti za maj so pomembni in veliki. Predvsem zato, ker se bo, kot kaže, vaše življenje začelo vrteti tako, kot ste si dolgo želeli. Priložnost, da se vam uresničijo skoraj vse sanje, se vam bo že kmalu ponudila, pa čeprav ne bo čisto takšna kot si želite. Nikar ne cincajte, zagrabite jo z obema rokama. Če ne, vam bo že kmalu žal. Finančno stanje se vam bo izboljšalo predvsem zato, ker boste nehali zapravljati. Neko opozorilo vas je streznilo.
Škorpijon od 24.10. do 22.11.
Nič kaj mirni ne boste, pa ne bo krivo le vreme in z njim menjavanje razpoloženja vseh okoli vas. Razdražljivost bo imela vzrok povsem drugje. Partner bo vse, kar se bo dogajalo v naslednjih dneh, kot ponavadi prenašal izredno potrpežljivo. Vi pa boste kot na trnih, saj se vam bo zdelo, da se stvari ne sučejo tako kot bi žele-i. Začeli boste namreč dvomiti, daje nekdo v vaši ožji družini še iskren do vas. Tudi če mu boste hoteli pomagati, tega ne bo pustil. Zato, ker si ne upa povedati, kaj se mu pravzaprav dogaja. Čas bo popravil tudi to, stvari pa se še ne bodo uredile tako kmalu. Zdravje? Solidno in nič več.
Strelec od 23.11. do 21.12.
Čeprav ste zaloge energije uspeli vsaj rahlo obnoviti, se tudi v naslednjih dneh še ne boste počutili tako kot bi želeli. Za vami bo dobro počutje prišlo šele, ko se boste odločili, da je prišel čas za delo in čas za to, da se končno dokažete. Čeprav si niste pripravljeni priznati, si želite, da spremenite svoje delovne navade in z njimi življenjski stil. Ker veste, da partner nad novimi idejami ne bo navdušen, tudi vam nič kaj ne diši začeti. Priznajte si, da vas je tokrat res strah, pa bo morda lažje. In se vseeno lotite dobro zastavljenega načrta. Praznične dni izkoristite za izlete in obiske prijateljev, ki jih zanemarjate.
Kozorog od 22.12. do 20.1.
Ob koncu tega tedna vas čaka nekaj presenečenj, ki vam ne bodo všeč. Iz njih pa se boste naučili marsikaj koristnega. Med drugim tudi to, da ni dobro zaupati vsakemu, ki je prijazen do vas. Izkazalo pa se bo, da imate izredno dobrega prijatelja, ki vas ne bo pustil na cedilu, pomoč pa boste tokrat res potrebovali. Pomagal vam bo iskreno, kar boste takoj začutili. Denarja, na katerega ste računali v teh dneh, še ne bo. Zato pazljivo z njim. Če si boste morali izposoditi, se zavedajte, da je to vedno lažje kot pa vračati. Zato ne pretiravajte pri vsoti, da se ne boste komu krepko zamerili.
Vodnar od 21.1. do 19.2.
Prihaja čas, ko se bo zdelo, da vse stoji na mestu. Prazniki, ki bodo letos dolgi, bodo ohromili tudi vaše načrte, saj ne boste uspeli priklicati prav nikogar od tistih, ki ga boste pri poslu potrebovali. Še vedno boste težko usklajevali želje z ostalimi v družini, ki so povsem drugačnega mnenja in to velja tudi za dopustniške dni. Sicer pa se v teh dneh pazite prehladov in poškodb. Pinančno stanje bo še nekaj časa bolj šibko, težave ne bodo izginile čez noč, zato z velikimi načrti počakajte. Vsaj kakšen dan med prazniki pa pojdite daleč od doma, saj potrebujete odklop. Tudi zato, ker je zmeda na vašem čustvenem področju res velika. Želje pa niso čisto nerealne.
Ribi od 20.2. do 20.3.
Dobili boste neko stvar, ki ste si jo že nekaj časa močno želeli. Izpolnila bo vsa vaša pričakovanja, spet se bo v vaš dom vrnilo življenje. Pa tudi smeh. Doma se boste počutili najbolje, zato, ker imate tam vse, kar vas veseli in kar imate radi. Zato vam bodo vabila na družabne dogodke odveč. Vendar boste morali kar v naslednjih dneh, ko boste imeli več časa kot sicer, nekajkrat reči da in potem se bo izkazalo, da je bilo dobro, da ste se spravili do doma. Sobota bo nepozabna, praznični dnevi pa bodo letos drugačni tudi zato, ker bosta s partnerjem resnično uživala v družbi drug drugega.
Zgodilo se je ...
od 25. aprila do 1. maja
■	leta 1941 je 26. aprila nemški firer Adolf Hitler obiskal Maribor in v svojem govoru med drugim izrekel tudi naslednje besede: "Naredite mi to deželo nemško!" Besede, ki so jih njegovi podaniki naslednja štiri leta hoteli dobesedno izpolniti, se jim, tudi zahvaljujoč množičnemu odporu večine slovenskega prebivalstva, vendarle niso nikoli uresničile;
■	na 19. odprtem in 5. državnem prvenstvu barmanov Slovenije na Bledu je 26. aprila 1996 Mitja Acman iz Florjana pri Šoštanju osvojil prvo mesto v pripravi koktajla after dinner, prejel pa je tudi prvo nagrado za strokovno delo na tem področju;
-	v dneh od 24. do 26. aprila
2001 so v šoštanjski termoelektrarni opravili poskusni sežig kostne moke;
-	27. aprila je dan upora proti okupatorju;
-	predsednik SFRJ Josip Broz Tito in član izvršnega biroja predsedstva CK ZKJ in član sveta federacije Edvard Kardelj sta 27. aprila leta 1969 v Velenju prisostvovala veliki proslavi Štajerska in Koroška v revoluciji, ki se je je udeležilo več deset tisoč ljudi;
-	29. aprila 1974 so na prvi seji vseh treh zborov nove velenjske občinske skupščine za predsednika skupščine ponovno izvolili Nestla Žganka, predsednik družbeno političnega zbora je postal Stane
Nestl Žgank (arhiv Muzeja Velenje)
Ravljen, za predsednika zbora združenega dela je bil izvoljen Erno Rahten, zbor krajevnih skupnosti je vodil Karel Šilih. Prvič so delegati volili tudi predsednika izvršnega sveta občine Velenje in na to mesto izvolili Franja Kljuna, ostali člani prvega velenjskega izvršnega sveta pa so postali: podpredsednika Rudi Hudover-
nik in Lado Zakošek, sekretar Marjan Marinšek in člani Ivan Fece, Ciril Grebenšek, Ivan Gaber, Ivan Kolar, Ferdo Kukovec, Viktor Mazej in Drago Tratnik;
-	konec aprila leta 1992 smo v Velenju dobili prvi bankomat, ki so ga namestili pri centralni enoti Ljubljanske banke Velenje na Rudarski cesti;
-	1. maj se praznuje kot mednarodni praznik dela v spomin na žrtve demonstracij v Chic-hagu leta 1886, v katerih so delavci zahtevali osemurni delavnik. Prvo poročilo o praznovanju v Velenju imamo iz leta 1894, ko so praznovali v glavnem rudarji, v svojih zahtevah pa so se borili za osemurni delavnik, ukinitev otroškega in ženskega dela ter uvedbo starostnega in invalidskega zavarovanja.
■ Pripravlja: Damijan Kljajič
Mnenja in odmevi
Pokrajine za
"odstreljene"
funkcionarje
Žagarjada /prosto po Homerju: Odisejada/, vso dogajanje okrog vzpostavitve pokrajin v Sloveniji, ima že zelo dolgo brado, ki sega desetletje in več nazaj. Imenovala bi se lahko še po kakšnem drugem avtorju iz preteklosti, ki so odkrivali Ameriko na tem področju, in ne zgolj po aktualnem ministru.
Spremljevalec tega dogajanja bi lahko dobil vtis, da vsi, ki se s pokra-jinizacijo nase države ukvarjajo, pravzaprav ne vedo dobro, kaj bi z bodočimi političnimi teritorialnimi enotami. Vsi,več ali manj enako, ponavljajo nekaj na pamet naučenih praznih stavkov o neki pričakovani koristnosti nastanka in delovanja teh enot. Te bi naj zagotavljale hitrejši regionalni razvoj, odpravile razlike v razvitosti med posameznimi deli države, decentralizirale odločanje o vprašanjih, pomembnih za dogajanja in neha-
nja na njihovih tleh. In še bi lahko naštevali laskavih besed.
Občestvo naj spomnim, da smo pred več kot štiridesetimi leti v Sloveniji že imeli takšno srednjo raven družbenopolitičnega dogajanja, ko so bili še okraji, tako tudi celjski.
Kot se spominjam, so takratni tovariši družbenopolitični delavci po letu tisoč devetsto petinšesdese-tim skoraj z enako utemeljitvijo te okraje odpravljali! Rečeno je bilo med drugim, da bo s prenosom pristojnosti na tiste občine (ki smo jih po osamosvojitvi odpravil) zagotovljen hitrejši razvoj območja, ki jih pokrivajo, zagotovljeno bo odpravljanje razlik v stopnji razvoja teh območij, s tem bo storjena decentralizacija odločanja in še in še ...
Teh okrajev ob koncu njihovega obstoja je bilo osem v republiki, tako kot je sedaj registrskih območij, če ne štejemo sem tiste, ki so nastali zaradi mejnosti območja, ki ga pokrivajo do drugih držav. Se= daj pa se predvideva, da bi teh pokrajin bilo celo več, kot je registrskih območij! Tega tudi Evropa ne
pozna, ko se tako ravnamo po njej.
Vse to, kar pišem, je le splošni vtis, ki ga dobivamo vedno bolj občani, ko poslušamo pristojnega ministra, poslance in druge funkcionarje, kako modrujejo o obravnavanem in so "kunštni", kar se da. Bojim se, da je mogoče v tem času že kdo doktoriral iz te teme. Po mojem prepričanju pa "sedi" en sam razlog, zakaj se posebno sedaj tako hiti, da bi še pred državnozbor-
skimi volitvami pokrajine ugledale luč sveta: mnogi od dosedanjih poslancev ne bodo izvoljeni, drugim državnim funkcionarjem pa bo tudi lahko prenehala funkcija. Zato je potrebno takšnim "odstreljenim" funkcionarjem, kot smo temu rekli že v starih časih, zagotoviti nove jasli, da se bo takšna divjad še naprej ustrezno preživljala.
■ Vladimir Korun
iOP©Rgg7
□
GOZDARSKI VITLI
mehansko ali elektro hidravlično upravljanje od 35 kN do 80 kN (od 3,51 do 81) I NOVO VITLO 40 H pro( 4t) ■ 50H pro(5t) -širina deske 41-1500 mm 51- 1600 mm
-	srednja hitrost žične vrvi 0,6 m/s
-	veliko prestavno razmerje
-	ojačana deska □ www.uniforest.com VAŠ TRGOVEC: KZ ŠALEŠKA DOLINA
UNIFOREST d.o.o., Dobriša vas 14a, 3301 Petrovče, Tel.: 03/ 7131410, info@uniforest.si
KOVINA
Slane Sovič s.p.. Ravne 4, Šoštanj, Tel.: 03^
>	ključavnudrs Kalini kovino strugarska delal
►	vzdrževanUffihSp^av^ industrijskim^ jektih strokovnim kadrom *
razninjkonstrukujskih elemento&za 'industrij energetiko?
___ Igaeii

TV SPORED
ČETRTEK, 24. aprila
TV SLO H
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila 08.05 Dobro jutro
09.00	Poročila
09.05 Ana z zelene domačije, 16/26
09.30	Male sive celice, kviz
10.15	Dvoličnost, nan.
10.20	V dotiku z vodo, 5/26
10.50	Izbrano poglavje, pogov. oddaja
11.40	Omizje
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Začnimo znova, 27/35
13.45	Piramida
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	Srebrnogrivi konjič, 38/39
16.05	Ubežnika, igrani film
16.20	Enajsta šola
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Tv pogled
17.30	Jasno in glasno
18.15	Duhovni utrip
18.30	Žrebanje deteljice
18.40	In to je vse!, risanka
18.45	Rjavi medvedek, risanka
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Tv pogled
19.55	Sestri, dokum. oddaja
20.50	Tednik
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.00	Osmi dan
23.35 Balada o trobenti in oblaku,
monodrama 00.35 50 let televizije: tv dnevnik 24.
4. 1990
01.00	Duhovni utrip
01.15	Dnevnik
01.50	Dnevnik zamejske tv
02.15	Infokanal
TV SLO t?
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Tv prodaja
07.30	50 let tevizije: tv dnevnik 24.
4. 1990
07.55	Hri-bar
09.00	Seja državnega zbora, prenos
18.00	Dnevnik tv Maribor
18.25	Kronika osrednje Slovenije
18.35	Primorska kronika
18.55	Z umetniki ...
20.00	50 let televizije: iz arhiva porla
21.00	Nogomet, pokal uefa, polfinale, Glasgow -Fiorentina, prenos
sledi	Bayern - Zenit, posnetek
23.30	Pojdi, mala!, franc. film
01.10	Seja državnega zbora, posn.
03.15	Zabavni infokanal
pop
06.30	24 ur, ponovitev
07.30	Prazgodovinski safari, dokum. serija
08.30	Srce, ki odpušča, nad. 09.25 Ukradena sreča, nad.
10.20	Tv prodaja
10.50	Razigrani par, nad.
11.45	Sladka skrivnost, nad.
12.45	Tv prodaja
13.15	Monk, nan.
14.05	Oprah show
15.00	Razigrani par, nad.
15.55	Ukradena sreča, nad.
16.55	24 ur popoldne
17.05	Srce, ki odpušča, nad.
18.00	Sladka skrivnost
18.55	24 ur vreme
19.00	24 ur
20.00	Trenja
21.45	Na kraju zločina, nan.
22.40	24 ur zvečer
23.00	Urgenca, nan.
23.50	Seks v mestu, nan.
00.20	Enota za posebne primere, nan.
01.10	24 ur, ponovitev
02.10	Nočna panorama
©
ČETRTEK, 24.4.2008 09.00 Dobra jutro, informativna oddaja: na današnji dan; Regionalne novice 1; videospot dneva; jutranji gost; plesni koraki; koledar prireditev 10.30 Vabimo k ogledu
Odprta tema, ponovitev: Ali je res premalo delavcev v Sloveniji? Videospotdneva Pop corn, glasbena oddaja, gostje: skupina Sons 14.00 Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Nanovo , mladinska oddaja, 3. TV mreža
Regionalne novice 2 18.45 Asova gibanica, informativna
oddaja, ponovitev 19.15 Videospot dneva 19.25 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Skrbimo za zdravje, svetovalna oddaja: Bolezni arterijskega ožilja
20.55 Regionalne novice 3 21.00 Cinema paradiso, oddaja o filmu
21.30 Večer z Ano, oddaja z zabavno o, 3. TV mreža
10.35
11.35 11.40
17.55
18.40
22.45 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja 00.15 Vabimo k ogledu 00.20 Videostrani, obvestila
TV SLO H
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.05	Sinjebradec, 9. del
09.30	Zvezdice, lutkov. nan.
09.50	Ubežnika, igrani film
10.05	Enajsta šola
10.40	Jasno in glasno
11.25	Odpeti pesniki
11.30	Osmi dan
12.00	Prečenje Grenlandije, dok. odd.
13.00	Poročila, šport, vreme
13.25	Duhovni utrip
13.40	Rožmarinka in Timijanka, 4/8
14.25	Slovenski utrinki
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.40	Kaj govoriš? - so vakeres?
16.00	Risanka
16.05	Iz popotne torbe: umivanje
16.25	Peta hiša na levi: ljubosumje, 3/10
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Posebna ponudba
17.35	Tv pogled
17.45	Razkriti krakatau, dokum. oddaja
18.40	Brenč in cvetka, risanka
18.45	Tinček, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Tv pogled
19.55	Začnimo znova, 28/35
20.30	Na zdravje!
22.00	Odmevi, Evropa.si, šport,
vreme
23.05	Dopisniška duša
00.20	50 let televizije: tv dnevnik 25. 4. 1990
00.45	Razkriti krakatau, dokum. odd.
01.35	Dnevnik, ponovitev
02.10	Dnevnik zamejske tv
02.35	Infokanal
TV SLO ^
06.30	Zabavni infokanal
07.30	Tv prodaja
08.00	Umetni raj
09.25	Globus
09.00	Seja državnega zbora, prenos
13.45	Ime mi je David, am. film
15.15	50 let televizije: tv dnevnik 25.
4. 1990
15.40	Sport špas, 10/10
16.10	Primorski mozaik
16.40	Studentska
17.00	Mostovi
17.30	Zdaj!, oddaja za razgibano
življenje
18.00	Dnevnik tv Maribor
18.25	Kronika osrednje Slovenije
18.35	Primorska kronika
18.55	Velika imena malega ekrana:
po Ježkovih stopinjah
19.55	Zadnji dnevi, 2/2
20.40	Košarka (M), polfi. lige nlb, Union Olimpija - Partizan, prenos
22.30	Bram in Alice, 7/9
22.55	Lobanje, am. film
00.35	Deadwood, 12/12
01.30	Seja državnega zbora,
posnetek
03.35	Zabavni infokanal
POP
06.35	24 ur
07.35	Trenja
09.20	Srce, ki odpušča, nad.
10.15	Tv prodaja
10.45	Ukradena sreča, nad.
11.45	Sladka skrivnost, nad.
12.45	Tv prodaja
13.15	Monk, nad.
14.05	Oprah show
15.00	Razigrani par, nad.
15.55	Ukradena sreča, nad.
16.55	24 ur popoldne
17.05	Srce, ki odpušča, nad.
18.00	Sladka skrivnost, nad.
18.55	24 ur vreme
19.00	24 ur
20.00	Samo še 60 sekund, am. film
22.00	Pod lupo pravice, 10. del
22.55	24 ur zvečer
23.15	Sedmo znamenje, am. film
01.00	Vsevedi, nan.
01.35	24 ur, ponovitev
02.35	Nočna panorama
©
09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan: Regionalne novice 1; videospot dneva; jutranji gost; Jezikovne (ne)znanke; koledar prireditev 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Skrbimo za zdravje, svetovalna oddaja, ponovitev: Bolezni arterijskega ožilja 11.30 Videospot dneva 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Miš maš, otroška oddaja, 3. TV mreža
18.40 Regionalne novice 2 18.45 Pravljica: Janček ježek, otroška
oddaja za najmlajše 18.55 Videospot dneva 19.00 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Planet polka, oddaja z narodnozabavno glasbo: gostje: ansambel Novi spomini 21.15 Regionalne novice 3 21.20 Vabimo k ogledu 21.25 Videospot dneva 21.30 Utrinki iz Evropskega parlamenta, informativna oddaja, 3. TV mreža 22.30 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja 00.00 Vabimo k ogledu 00.05 Videostrani, obvestila
SOBOTA, 26. aprila
TV SLO H
06.40	Evropa.si
07.00	Zgodbe iz školjke
07.30	Male sive celice, kviz
08.15	Ubežnika, igrani film
08.30	Sejalci besed: Josip Jurčič, 3/5
08.55	Rejniški dom, 4. del
10.40	Polnočni klub
11.55	Tednik
13.00	Poročila, šport, vreme
13.10	Tekma, debatna odd. za mlade
14.00	Odpeti pesniki
14.15	Josie in mucke, am. film
15.55	Sobotno popoldne
16.00	O živalih in ljudeh
16.15	Labirint
17.00	Poročila, šport, vreme
17.15	Ozare
17.20	Sobotno popoldne
17.25	Kraji in ljudje
17.35	Na vrtu
17.55	Popolna družina
18.05	Z Damijanom
18.40	Dinko pod krinko, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Tv pogled
19.55	Pravi biznis, nan.
20.55	Ščuke pa ni, ščuke pa ne, 2/7
22.00	Poročila, šport, vreme
22.30	Hri-bar
23.35	Rim, 10/12
00.30	Nashville, am. film
03.05	50 let televizije: tv dnevnik 26.
4. 1990
03.30	Dnevnik
03.50	Dnevnik zamejske tv
04.15	Infokanal
TV SLO f?
06.30	Zabavni infokanal
07.10	Tv prodaja
07.40	Skozi čas
07.50	50 let televizije: tv dnevnik 26.
4. 1990
08.15	Vroči stol
09.15	Primorski mozaik
09.45	Študentska
10.05	Z glavo na zabavo, 5. oddaja
10.30	Absalonova skrivnost, 16/24
11.00	Zadnji dnevi, 2/2
11.50	Tv prodaja
12.20	Glasbeni spomini z Borisom
Kopitarjem
13.20	Pozdravljen, Peking, 1. del
13.55	SP v gimnastiki, prenos
17.25	Šport
20.50	Poslednji Mohikanec, am. film
22.40	Bleščica, oddaja o modi
23.10	Slovenski magazin
23.35	Sobotno popoldne
01.50	Strelice nasprotne usode, 9/12
02.40	Zabavni infokanal
POP
07.30	Tv prodaja
08.00	Poko, ris. serija
08.30	Jaka na Luni, ris. serija
08.40	Medved Rupert, ris. serija
08.50	Rori, dirkalnik, ris. serija
09.00	Art Attack, izob. oddaja
09.25	Winx klub, ris. serija
09.50	Bratz, ris. serija
10.15	Pucca, ris. serija
10.20	Ninja želve, ris. serija
10.45	Moja prijatelja Tiger in Pu, ris.
11.15	Zgodba o morski želvi, dokum.
12.20	Divjina Malorce, dokum. odd.
13.00	Popravljena krivica, nan.
13.55	Eormula 1, prenos kvalif. za VN Španije
15.05	Očetova skrivnost, am. film
16.40	As ti tud not padu?!
18.20	Desetka
18.55	24 ur vreme
19.00	24ur
20.00	Vzemi ali pusti
21.00	Štoparski vodnik po galaksiji,
am. film
22.55	Beg iz zapora, am. nan.
23.50	Krog 2, am. film
01.45	24 ur
02.45	Nočna panorama
©
09.00 Miš maš, otroška oddaja, pon.
09.40 Vabimo k ogledu
09.45 Pravljica: Janček ježek, otroška
oddaja za najmlajše 09.55 Videospotdneva 12.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Nanovo, mladinska oddaja 18.40 Duhovni vrelec: Vinko Čonč, župnik v župniji sv. Jurij, Šentjur
18.50 ŠŠK TV, študentska oddaja
19.55 Vabimo k ogledu
20.00 1645. VTV magazin, regionalni
- informativni program 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 20 let ansambla Nagelj,
posnetek koncerta 22.25 Vabimo k ogledu 22.30 Odprta tema, pogovor: Ali je res premalo delavcev v Sloveniji?, ponovitev 23.30 Vabimo k ogledu 23.35 Videospot dneva 23.40 Videostrani, obvestila
NEDELJA, 27. aprila
TV SLO H
07.00	Ziv žav
09.20	Umko, 11. oddaja
10.20	Zogarija, 1/10
10.50	Prisluhnimo tišini
11.15	Obzorje duha
11.50	Ljudje in zemlja
12.40	Poročila, šport, vreme
12.55	Proslava ob dnevu upora proti okupatorju, prenos iz Begunj
14.10	Na zdravje!
15.30	NLP, razved. oddaja
sledi	5 minut slave
15.35	Nedeljsko oko z Marjanom
Jermanom
15.45	Glasbeni dvoboj
16.10	Človeški faktor
16.15	Šport
16.30	Oglasni blok z Roryjem
Mcgrathom, 4. del
17.00	Poročila, šport, vreme
17.15	NLP, razved. oddaja
sledi	Naglas!
17.20	Družabna
17.45	Eokus
18.25	Zrebanje lota
18.40	Pokec, risanka
18.45	Ozi Bu, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.20	Zrcalo tedna
19.50	Tv pogled
19.55	Zvezde pojejo
21.25	Bodi Jean Vodaine, dok. portret
22.20	ARS 360
22.40	Poročila, vreme, šport
23.10	Sedmina, slovenski film
00.45	50 let televizije: tv dnevnik 27.
4. 1990
01.10	Dnevnik
01.30	Dnevnik zamejske tv
02.00	Infokanal
TV SLO ^
06.30	Zabavni infokanal
08.20	Tv prodaja
08.50	Skozi čas
09.00	50 let televizije: tv dnevnik 27.
4. 1990
09.20	Globus
09.55	Zapojte z nami
10.25	Slovenska ljudska glasbila in godci
10.10	Cimbalist, 4/9
10.30	Tv prodaja
11.00	Zdravljenje z morskimi psi, 2/2
11.30	Med valovi
12.00	Slovenski magazin
12.25	Tekma, debatna oddaja
13.25	Zdaj!, oddaja za razg. življenje
13.55	SP v gimnastiki, prenos iz Maribora
17.25	Rokomet (M), liga mik, Gorenje
- Gold club, prenos iz Velenja
19.00	Hribovska saga, dokum. oddaja
20.00	Izginuli brodolomci, dokum.
oddaja
20.55	Kmetje, 8/13
21.50	Š - športna oddaja
22.35	Sopranovi, 17/21
23.30	Zlata resna glasba in balet tvs
(1958-2008)
00.30	Zabavni infokanal
POP
07.30	Tv prodaja
08.00	Poko, ris. serija
08.30	Jaka na Luni, ris. serija
08.40	Medved Rupert, ris. serija
08.50	Rori, dirkalnik
09.00	Radovednica Bibi, ris. serija
09.25	Art Attack, izob. oddaja
09.50	Winx klub, ris. serija
10.15	Bratz, ris. serija
10.40	Ninja želve, ris. serija
11.05	Moja prijatelja Tiger in Pu, ris.
11.35	Šolska košarkarska liga
12.35	Prstan, 2/4
13.30	Eormula 1, prenos dirke za vn Španije
16.15	Resnični svet, dokum. oddaja
16.35	Kozara, jugos. film
18.55	24 ur vreme
19.00	24 ur
20.00	As ti tud not padu?!
21.40	Zvezde na sodišču, nan.
22.35	Oddaja o formuli 1
22.55	Očarljiva Julija, am. film
00.45	Junakinje predmestja, nan.
01.15	24 ur, ponovitev
02.15	Nočna panorama
©
09.40
PONOVITEV ODDAJ TEDEN. SPOREDA Miš maš, otroška oddaja 1644. VTV magazin 10.00 Kultura, informativna oddaja 10.05 Športni torek 10.25 Zdaj, oddaja za razgibano
življenje, ponovitev 10.50 Duhovni vrelec: Vinko Čonč, župnik v župniji sv. Jurij, Šentjur
11.00 Termoelektrarna Šoštanj z blokom 6 v svetlo prihodnost, ponovitev; gost: dr. Uroš Rotnik, direktor Termoelektrarne Šoštanj 12.00 Vabimo k ogledu 12.05 Planet polka, oddaja z narodnozabavno glasbo, gostje: ansambel Novi spomini 13.20 1645. VTV magazin 13.45 Kultura, informativna oddaja 13.50 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 ŠŠK TV, študentska oddaja 19.00 Nanovo, mladinska oddaja 19.40 Pop corn, glasbena oddaja,
gost: skupina Sons 20.30 Skrbimo za zdravje, svetovalna oddaja, ponovitev: Bolezni arterijskega ožilja 21.25 Vabimo k ogledu 21.30 Parada humorja 2008, posn. 1.
dela prireditve v Mariboru 23.00 Videostrani, obvestila
PONEDELJEK, 28. aprila
TV slo rr
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.05	Zogarija, 1/10
09.35	Iz popotne torbe: umivanje
09.55	Moj pokal, igrani film
10.10	Umko, 11. oddaja
11.10	Razkriti Krakatau, dokum.
12.05 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, šport, vreme 13.25 Zvezde pojejo 15.00 Poročila 15.10 Dober dan, Koroška 15.45 Timotej hodi v šolo, 16/26 16.10 Živalski jezik, 1. del 16.15 Obdarovanje, 3/5 16.30 Sejalci besede: Fran Milčinski, 4/5
17.00 Novice, šport, vreme 17.20 Tv poglej
17.35 Vojna in mir na zelenjavnem
vrtu, 1/2 18.25 Žrebanje 3 x 3plus 6 18.40 Lokomotivček Tomaž in
prijatelji, risanka 18.45 Adi v morju, risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.50 Tv pogled 19.55 Vroči stol
21.00 Rožmarinka in Timijanka, 5/8 22.00 Odmevi, vreme, šport 23.00 Podoba podobe 23.25 Glasbeni večer 01.05 50 let televizije: tv dnevnik 28. 4. 1990
01.30 Vojna in mir na zelenjavnem
vrtu, 1/2 02.20 Dnevnik 02.55 Dnevnik zamejske tv 03.25 Infokanal
TV SLO f?
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Infokanal
08.30	Tv prodaja
09.00	Zabavni infokanal
09.45	Tv prodaja
10.15	Proslava ob dnevu upora proti okupatorju, posnetek iz Begunj
11.30	Sobotno popoldne
13.50	Tv prodaja
14.20	Kaj govoriš? - so vakeres?
14.35	Slovenski utrinki
15.00	Posebna ponudba
15.20	S - športna oddaja
16.05	50 let televizije: tv dnevnik 28.
4. 1990
16.30	Osmi dan
17.00	ARS 360
17.15	Slovenski magazin
17.40	Evropa.si
18.00	Dnevnik tv Maribor
18.25	Kronika osrednje Slovenije
18.35	Primorska kronika
18.55	Berlin, Berlin, 4/26
19.20	Berlin, Berlin, 5/26
20.00	Glasbeni spomini z Borisom
Kopitarjem
21.00	Studio city
22.00	Knjiga mene briga
22.20	Cityfolk: Košice, 9/12
22.45	6. maj, nizoz. film
00.45	Bruno Ganz, dokum. oddaja
01.40	Zabavni infokanal
POP
06.35	24 ur, ponovitev
07.35	Najboljše jedi sveta
08.30	Srce, ki odpušča, nad.
09.25	Ukradena sreča, nad.
10.20	Tv prodaja
10.50	Razigrani par, nad.
11.45	Sladka skrivnost, nad.
12.45	Tv prodaja
13.15	Monk, nad.
14.05	Oprah show
15.00	Razigrani par, nad.
15.55	Ukradena sreča, nad.
16.55	24 ur popoldne
17.05	Srce, ki odpušča, nad.
18.00	Sladka skrivnost, nad.
18.55	24 ur vreme
19.00	24 ur
20.00	Vzemi ali pusti
21.00	Naravne sile, am. film
22.50	24 ur zvečer
23.10	Brez sledu, nan.
00.05	Seks v mestu, nan.
00.35	Enota za posebne primere, nan.
01.25	24 ur, ponovitev
02.25	Nočna panorama
©
09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan; Regionalne novice 1; jutranji gost; videospot dneva; vrtnarski kotiček; koledar prireditev 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 20 let ansambla Nagelj,
posnetek koncerta 12.30 Videospot dneva 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mojca in medvedek Jaka, otroška oddaja za najmlajše, ponovitev 18.40 Regionalne novice 2 18.45 Spoznajmo jih: žirafa, kenguru, kamela, izobraževalna oddaja 19.10 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Ministrski stol, pogovor v studiu, jostja: Zofija Mazej Kukovič, ministrica za zdravje 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Vredno je stopiti noter: mojster Plečnik, dokumentarna oddaja 21.40 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev 23.10 Vabimo k ogledu 23.15 Videostrani, obvestila
TOREK, 29. aprila
TV SLO t\
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.05	Škrat Kuzma, oddaja za otroke
09.25	Drejček in trije marsovčki, 10/10
09.35	Obdarovanje, 3/5
09.55	Sejalci besed: Fran Milčinski
10.15	Zgodbe iz školjke
10.45	Risanka
11.00	Vojna in mir na zelenjavnem
vrtu, 1/2
11.55	Bodi Jean Vodaine, dokum. portret
13.00	Poročila, šport, vreme
13.25	Vroči stol
14.20	Obzorja duha
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	He-man, 6/13
16.05	Risanka
16.10	Jaz sem majski dež, 3/5
16.20	Zoja Kajeto, 13/26
16.30	Knjiga mene briga
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Tv pogled
17.35	Gozdovi Slovenije, 5/5
18.00	Z glavo na zabavo
18.30	Žrebanje Astra
18.40	Angelina balerina, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Tv pogled
19.55	Piramida
21.00	Dokumentarna oddaja
22.00	Odmevi, vreme, šport
23.00	Jevgenij Haldej - fotograf pod
Stalinom, dokum. oddaja
00.10	50 let televizije: tv dnevnik 29.
4. 1990
00.35	Gozdovi Slovenije, 5/5
01.00	Umre naj zver, franc. film
02.45	Dnevnik, ponovitev
03.20	Dnevnik zamejske tv
03.45	Infokanal
TV SLO t?
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Infokanal
09.00	Tv prodaja
09.30	Zabavni infokal
10.30	NLP, razvedrilna oddaja
13.15	Tv prodaja
13.45	Dober dan, Koroška
14.15	City fok: Košice, 9/12
14.45	Bleščica, oddaja o modi
15.15	Studio city
16.10	50 let televizije: tv dnevnik
29.4.1990
16.35	Prisluhnimo tišini
17.00	Glasnik, tv Maribor
17.25	Mostovi
18.00	Dnevnik tv Maribor
18.25	Kronika osredje Slovenije
18.35	Primorska kronika
19.00	V duhu glasbenega in plesnega izročila
19.25	Beltinška banda, 5/9
20.00	Globus
20.30	Ob svetovnem dnevu plesa,
balet sng Maribor
22.35	Beethovnova pomočnica,
koprod. film
00.15	Papež Janez Pavel II., 2/2
01.45	Zabavni infokanal
POP
06.30	24 ur, ponovitev
07.30	Srce, ki odpušča, nad.
08.25	Ukradena sreča, nad.
09.20	Razigrani par, nad.
10.15	Tv prodaja
10.45	Solska košarkarska liga
11.45	Sladka skrivnost, nad.
12.45	Tv prodaja
13.15	Monk, nad.
14.05	Oprah show
15.00	Razigrani par, nad.
15.55	Ukradena sreča, nad.
16.55	24 ur popoldne
17.05	Srce, ki odpušča, nad.
18.00	Sladka skrivnost, nad.
18.55	24 ur vreme
19.00	24 ur
20.00	Preverjeno
21.05	Zdravnikova vest, nan.
22.00	Nevarna igra, am. nan.
22.55	24 ur zvečer
23.15	Brez sledu, nan.
00.10	Seks v mestu, nan.
00.45	Enota za posebne primere, nan.
01.35	24 ur, ponovitev
02.35	Nočna panorama
©
09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan; Regionalne novice 1; videospot dneva; jutranji gost; zdravniški nasvet; koledar prireditev 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Ministrski stol, pogovor v studiu: gostja: Zofija Mazej Kukovič, ministrica za zdravje 11.35 Videospot dneva 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu
'D-a+e, mladinska
oddaja, 3. TV mreža 18.40 TOŠE PROESKI, 6. del dokumentarnega filma 18.55 Pravljica: Zajec Ludvik in zaklad, otroška oddaja za najmlajše 19.00 Pravljica: Trije metulji, otroška
oddaja za najmlajše 19.05 Vabimo k ogledu 20.00 1646. VTV magazin, regionalni
- informativni program 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 Športni torek, športna
informativna oddaja 20.50 Zdaj, oddaja za razgibano
življenje 21.20 Videospot dneva 21.25 Vabimo k ogledu 21.30 Asova gibanica, infor. oddaja 22.00 Iz oddaje Dobro jutro 23.30 Vabimo k ogledu 23.35 Videostrani, obvestila
SREDA, 30. aprila
tv slo rr
06.15	Odmevi
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.05	Srebrnogrivi konjič, 23/39
09.30	Zoja Kajeto, 13/26
09.45	Risanka
09.50	Jaz sem majski dež, 3/5
10.00	Hotel obmorček, ris. nan.
10.10	He-man, 6/13
10.35	Knjiga mene briga
10.55	Z glavo na zabavo, 6. oddaja
11.20	Gozdovi Slovenije, 5/5
11.50	Zlata resna glasba in balet tvs
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	ARS 360
13.35	Podoba podobe
14.00	Dokumentarna oddaja
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	Ana z zelene domačije, 17/26
16.10	Pod klobukom
16.45	Polžjegrajske zgodbe, risanka
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Tv pogled
17.35	Izbrano poglavje, pogov.
18.25	Žrebanje lota
18.40	Ulica sanj, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Tv pogled
19.55	Oliver twist, ang. film
22.00	Prvi in drugi
22.10	Odmevi, vreme, šport
23.15	Omizje
00.30	50 let televizije: tv dnevnik 30. 4. 1990
00.50	Izbrano poglavje, pogov.
01.40 Dnevnik 02.15 Dnevnik zamejske tv 02.40 Infokanal
TV SLO H
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Infokanal
08.30	Tv prodaja
09.00	Zabavni infokanal
10.30	Tv prodaja
11.00	Zgodba o pravljičarju, 1/2
11.45	Hri-bar
12.45	50 let televizije: pravi biznis, 2. del
13.45	Tv prodaja
14.15	Zdravljenje z morskimi psi, 1/2
14.45	Zdravljenje z morskimi psi, 2/2
15.15	50 let televizije: tv dnevnik
30.4.1990
15.35	Nibelunški prstan, 1/2
17.05	Črno beli časi
17.25	Mostovi
18.00	Dnevnik tv Maribor
18.25	Kronika osrednje Slovenije
18.35	Primorska kronika
18.55	Družina Kornhauser, ponovitev
19.55	Slov. pokal v nogometu, Domžale - Maribor, povratna tekma polfinala, prenos
21.50	Kriza, tv priredba sng Maribor
23.00	Slovenska jazz scena
23.40	Blackjack, 1/7
01.15	Zabavni infokanal
POP
06.30	24 ur, ponovitev
07.30	Preverjeno
08.30	Srce, ki odpušča, nad.
09.25	Ukradena sreča, nad.
10.20	Tv prodaja
10.50	Razigrani par, nad.
11.45	Sladka skrivnost, nad.
12.45	Tv prodaja
13.15	Monk, nan.
14.05	Oprah show
15.00	Razigrani par, nad.
15.55	Ukradena sreča, nad.
16.55	24 ur popoldne
17.05	Srce, ki odpušča, nad.
18.00	Sladka skrivnost, nad.
18.55	24 ur vreme
19.00	24 ur
20.00	Ogrožena porota, am. film
21.35	Na kraju zločina, nan.
22.30	24 ur zvečer
22.50	Brez sledu, nan.
23.45	Seks v mestu, nan.
00.20	Enota za posebne namene, nan.
01.10	24 ur, ponovitev
02.10	Nočna panorama
©
Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan; Regionalne novice 1; videospot dneva, jutranji gost; iz naše kuhinje; koledar prireditev Vabimo k ogledu 10.35 Sportni torek, športna informativna oddaja 10.55 Zdaj, oddaja za razgibano
življenje 11.20 Videospotdneva 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mladi upi, otroška oddaja,
ponovitev 18.40 Regionalne novice 2 18.45 Cinema paradiso, oddaja o filmu, ponovitev Videospot dneva Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Pop corn, kontaktna glasbena oddaja, gostje: skupina La Kost, skupina Disco Express 20.55 Regionalne novice 3
Čudežne roke Veselka Tomiča, izobraževalna oddaja, ponovitev
Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja 23.30 Vabimo k ogledu 23.35 Videostrani, obvestila
10.30
19.15 19.20
21.
22.
ČETRTEK, 1. maja
TV SLO H
06.15 Odmevi
07.00 Mladinski pihalni orkester Viva 07.25 Ana z zelene domačije, 17/26 07.50 Risanka
07.55 Zlati ključek, pripovedna
predstava 08.35 Pod klobukom 09.10 Pošasti, dokum. nan. 09.15 Zqodba o Jakcu Mrazu, ris. fifm
09.45 V dotiku z vodo, 6/26 10.10 Tam gori na gori, slov. ljud. pesmi
10.50 Izbrano poglavje, pogovorna
oddaja 11.40 Omizje
13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Začnimo znova, 28/35 13.45 Piramida 15.00 Poročila 15.10 Mostovi
15.40 Srebrnogrivi konjič, 39/39 16.05 Čarodej Max, igrani film 16.20 Enajsta šola 17.00 Poročila, šport, vreme 17.20 Tv pogled 17.30 Štafeta mladosti 18.15 Duhovni utrip 18.30 Žrebanje deteljice 18.40 In to je vse!, risanka 18.45 Rjavi medvedek, risanka 18.55 Vreme
19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.50 Tv pogled
19.55 Bil sem zraven, dokum. film 21.15 Tednik
22.10 Poročila, šport, vreme 22.35 Osmi dan 23.05 Potapljač, tv film 00.35 50 let televizije: tv dnevnik 1.
5. 1990 01.00 Duhovni utrip 01.15 Dnevnik 01.50 Dnevnik zamejske tv 02.15 Infokanal
TV SLO P?
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Infokanal
09.00	Tv prodaja
09.30	Zabavni infokanal
11.15	Tv prodaja
11.45	Zgodba o pravljičarju, 2/2
12.30	Globus
13.00	Izginuli brodolomci, dokum.
oddaja
13.55	Tv prodaja
14.25	50 let tevizije: tv dnevnik 1. 5.
1990
14.45	Prvi in drugi
14.55	Nibelunški prstan, 2/2
16.25	Evropski magazin
16.55	Lynx magazin
17.25	Mostovi
18.00	Zgodbe o volji in moči, dokum. oddaja
19.00	Z glasbo in s plesom...
20.00	3 x ekstremno, dokum. feljton
21.00	Nogomet, pokal uefa, povratni
tekmi polfinala, prenos
23.30	4400 povratnikov, 13/13
00.10	Skrivnostna koža, am. film
01.55	Zabavni infokanal
POP
06.40	24 ur, ponovitev
07.40	Prazgodovinski safari, dokum. serija
08.40	Srce, ki odpušča, nad.
09.35	Ukradena sreča, nad.
10.30	Tv prodaja
11.00	Razigrani par, nad.
11.50	Sladka skrivnost, nad.
12.45	Tv prodaja
13.15	Monk, nan.
14.05	Oprah show
15.00	Razigrani par, nad.
15.55	Ukradena sreča, nad.
16.55	24 ur popoldne
17.05	Srce, ki odpušča, nad.
18.00	Sladka skrivnost
18.55	24 ur vreme
19.00	24 ur
20.00	Kinsey, am. film
22.05	Na kraju zločina, nan.
23.00	24 ur zvečer
23.20	Urgenca, nan.
00.10	Seks v mestu, nan.
00.45	Enota za posebne primere, nan.
01.35	24 ur, ponovitev
02.35	Nočna panorama

09.00 Čas za nas, mladinska oddaja, ponovitev: Punce proti fantom 09.40 Vabimo k ogledu 09.45 Spoznajmo jih: slon, lev, tiger,
izobraževalna oddaja 10.15 Pop corn, glasbena oddaja, gostje: skupina La Kost, skupina Disco Express 11.10 Videospot dneva 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Magični festival slovenskih čarodejev v Velenju, posnetek 1. dela
18.40 Asova gibanica, informativna
oddaja, ponovitev 19.10 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Klepet na kvadrat: Boris Kobal, pogovor v studiu, 3. TV mreža 20.55 Videospot dneva 21.00 V harmoniji z naravo, kmetijska oddaja
21.30 Koncert ansambla Spev v Vinski Gori, posnetek 1. in 2. dela, 3. TV mreža 23.25 Vabimo k ogledu 23.30 Videostrani, obvestila
TV SLO H
07.00	Harmonije Evrope, koncert A.
Zupančič iz CD
08.15	Dirigent, lutk. nan.
08.30	Janko in Metka, 10. del
09.00	Bela mačica, lutk. predstava
09.35	Žiga, risanka
09.45	Viki vijak, risanka
09.55	Čarodej Max, igrani film
10.10	Štafeta mladosti
11.30	Osmi dan
12.00	Dokumentarna oddaja
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Duhovni utrip
13.30	Rožmarinka in Timijanka, 5/8
14.20	Slovenci v Italiji
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	Medvedek, risanka
15.50	Fifi in cvetličniki, risanka
16.00	Iz popotne torbe: lahko noč
16.20	Peta hiša na levi: družinska
zabava, 4/10
17.00	Poročila, šport, vreme
17.15	Posebna ponudba
17.30	Tv pogled
17.40	Rojstvo demokracije, 1/2
18.40	Brenč in cvetka, risanka
18.45	Tinček, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Tv pogled
19.55	Začnimo znova, 29/35
20.30	Na zdravje!
22.00	Poročila, Evropa.si, šport,
vreme
22.35	Polnočni klub
23.50	50 let televizije: tv dnevnik 2. 5. 1990
00.15	Atene - rojstvno demokracije,
01.05	Dnevnik, ponovitev
01.40	Dnevnik zamejske tv
02.05	Infokanal
06.30 Zabavni Infokanal
07.00 Infokanal
09.00 Tv prodaja
09.30 Zabavni infokanal
11.25 Tv prodaja
11.55 Glasnik, tv Maribor
12.20 Podoba podobe
12.45 Evropski magazin, tv Maribor
13.15 Črno beli časi
13.30 Callasova in Onassis, 1/2
15.10 Zogarija, 1/10
15.40 50Tet televizije: tv dnevnik 2.
5. 1990 16.05 Primorski mozaik 16.35 Študentska 16.55 Mostovi
17.25 Zdaj!, oddaja za razgibano življenje
17.55 Madrid, Evroliga v košarki, turnir četverice, polfinale: Montepaschi - Maccabi, prenos 20.00 Pustolovka, 1/6 21.15 SP v hokeju na ledu, Slovenija
- Kanada,prenos 23.45 Felicijino potovanje, ang. film 01.35 Huff, 1/13 02.30 Zabavni infokanal
POP
06.45 24 ur
07.45 Zivalska olimpijada, dokum.
08.40	Srce, ki odpušča, nad.
09.35	Ukradena sreča, nad.
10.30	Tv prodaja
11.00	Razigrani par, nad.
11.50	Sladka skrivnost, nad.
12.45	Tv prodaja
13.15	Monk, nad.
14.05	Oprah show
15.00	Razigrani par, nad.
15.55	Ukradena sreča, nad.
16.55	24 ur popoldne
17.05	Srce, ki odpušča, nad.
18.00	Sladka skrivnost, nad.
18.55	24 ur vreme
19.00	24 ur
20.00	Lov za izgubljenim zakladom,
am. film
22.00	Pod lupo pravice, 11. del
22.55	24 ur zvečer
23.15	Resnica o Charlieju, am. film
01.05	Vsevedi, nan.
01.40	24 ur, ponovitev
02.40	Nočna panorama
©
09.00 Nanovo, mladinska oddaja
ponovitev 09.40 Vabimo k ogledu 09.45 Spoznajmo jih: noj, emu,
pelikan, izobraževalna oddaja 10.15 Koncert ansambla Spev v Vinski Gori, posnetek 1. in 2. dela
12.05 Videospot dneva 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Miš maš, otroška oddaja, 3. TV mreža
18.40 Pravljica o gozdnem škratu, otroška oddaja za najmlajše 18.55 Videospot dneva 19.00 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Planet polka, oddaja z narodnozabavno glasbo, ponovitev, gostje: ansambel Novi spomini 21.15 Vabimo k ogledu 21.20 Slovenska vojska: Po poteh
signala (11. bataljon za zveze) 21.30 Jesen življenja, oddaja za tretje življenjsko obdobje, 3. TV mreža
22.15 Naša Evropa: Prožna varnost na spreminjajočem se trgu delovne sile 22.30 ŠŠK TV, študentska oddaja 23.30 Vabimo k ogledu 23.35 Videostrani, obvestila
SOBOTA, 3. maja
TV SLO H
06.40	Evropa.si
07.00	Zgodbe iz školjke
07.30	Obdarovanje, 3/5
07.50	Pod klobukom
08.25	Čarodej Max, igrani film
08.40	Sejalci besed: Fran Milčinski, 4/5
09.05	To lepo življenje zunaj, 5/5
10.45	Polnočni klub
12.00	Tednik
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Tekma, debatna oddaja za mlade
14.05	Oddaja za otroke
14.15	Mož z zahoda, am. film
15.55	Sobotno popoldne
16.00	O živalih in ljudeh
16.15	Labirint
17.00	Poročila, šport, vreme
17.15	Ozare
17.20	Kraji in ljudje
17.35	Na vrtu
17.55	Popolna družina
18.05	Z Damijanom
18.40	Dinko pod krinko, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Tv pogled
19.55	Pravi biznis, 3. del
20.55	Ščuke pa ni, ščuke pa ne, 3/7
22.00	Poročila, šport, vreme
22.30	Hri-bar
23.35	Rim, 11/12
00.25	Suzanina kariera, franc. čb film
01.20	Pekovka iz Monceauja, franc. čb film
01.40	50 let televizije: tv dnevnik 3.
5. 1990
02.05	Dnevnik
02.25	Dnevnik zamejske tv
02.50	Infokanal
TV SLO fi?
06.30 Zabavni infokanal 07.30 Tv prodaja 08.00 Skozi čas
08.10 50 let televizije: tv dnevnik 3.
5. 1990 08.35 Vroči stol 09.35 Primorski mozaik 10.05 Študentska 10.25 Z glavo na zabavo, 6. oddaja 10.50 Absalonova skrivnost, 17/24 11.15 Pustolovka, 1/6 12.10 Tv prodaja 12.40 Glasbeni spomini z Borisom
Kopitarjem 13.40 Nogomet, ang. prvenstvo, Manchaster united - West ham, prenos 15.40 Zdaj! oddaja za razg. življenje 16.50 Pozdravljen Peking, 2. del 17.25 Rokomet (M), tekma lige mik, prenos
19.00 Radiohead, koncert iz
Montreuxa, ponov. 20.00 Zgodba o Johnu Lennonu, am. film
21.25 Bleščica, oddaja o modi 21.55 Odštevanje do pesmi
Evrovizije, 1. del 22.20 Slovenski magazin 22.45 Sobotno popoldne 00.55 Strelice nasprotne usode, 10/12
01.40 Potapljač, tv film Zabavni infokanal
POP
	07.30	Tv prodaja
	08.00	Poko, ris. serija
	08.30	Jaka na Luni, ris. serija
	08.40	Medved Rupert, ris. serija
	08.50	Rori, dirkalnik, ris. serija
	09.00	Art Attack, izob. oddaja
	09.25	Winx klub, ris. serija
	09.50	Bratz, ris. serija
	10.15	Pucca, ris. serija
	10.20	Ninja želve, ris. serija
	10.45	Altair v Zvezdolandiji, ris. serija
	10.55	Moja prijatelja Tiger in Pu, ris.
		serija
	11.20	Bitka krokodilov, dokum. oddaja
	12.20	JUUQJ Q Ko sloni pobesnijo, dokum. oddaja
	13.20	Najbolj nori video posnetki,
		zabav. oddaja
	13.50	Napad iz pradavnine, nan.
	14.45	Popravljena krivica, nan.
	15.40	As ti tud not padu?!
	17.20	Beethoven 2, am. film
	18.55	24 ur vreme
	19.00	24ur
	20.00	Vzemi ali pusti
	21.10	To sladko bitje, am. film
	22.40	Beg iz zapora, am. nan.
	23.35	Radio, am. film
	01.25	24 ur
	02.25	Nočna panorama
NEDELJA, 4. maja
TV SLO H
07.00	Živ žav
09.25	Žogarija, 2/10
10.00 11.00 11.30	Podpornica, prenos Evangeličanske humanit. prir. iz Križevcev Izvir(n)i Obzorje duha
12.00	Ljudje in zemlja
13.00	Poročila, šport, vreme
13.10	Na zdravje!
14.25	Fina gospa, 12/40
14.55	Samo bedaki in konji, 12/45
15.30	NLP, razved. oddaja
sledi	5 minut slave
15.35	Nedeljsko oko z Marjanom Jermanom
15.45	Glasbeni dvoboj
16.10	Človeški faktor
16.15	Šport
16.30	Oglasni blok z Roryjem Mcgrathom, 5. del
17.00	Poročila, šport, vreme
17.15	NLP, razved. oddaja
sledi	Naglas!
17.20	Družabna
17.45	Fokus
18.25	Žrebanje lota
18.40	Pokec, risanka
18.45	Ozi Bu, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.20	Zrcalo tedna
19.50	Tv pogled
19.55	Zvezde pojejo
21.25	Intervju
22.15	ARS 360
22.35	Poročila, vreme, šport
23.00	Lenny, am. film
00.50	50 let televizije: tv dnevnik 4. 5. 1990
01.15	Dnevnik
01.35	Dnevnik zamejske tv
02.05	Infokanal
TV SLO f?
06.30	Zabavni infokanal
08.10	Tv prodaja
08.40	Skozi čas
08.50	50 let televizije: tv dnevnik 4. 5. 1990
09.15	Globus
09.45	Koroška poje 2008
11.10	Življenje s kiti, 1/2
10.10	Cimbalist, 4/9
11.40	Tv prodaja
12.10	Lynx magazin, tv Koper
12.40	Slovenski magazin
13.05	Tekma, debatna oddaja
13.55	Edi Šelhaus - bil sem zraven, dokum. film
15.15	Ljubezen popoldne, am. čb film
17.20	Tv prodaja
17.55	Nogomet, liga Telekom, Hit Gorica - Interblock, prenos
19.50	Človek, ki zmore več, dokum. feljton
20.15	Š - športna oddaja
20.55	Evroliga v košarki, turnir četverice, finale, prenos
23.00	Kmetje, 9/13
23.50	Sopranovi, 18/21
01.00 03.30	SP v hokeju na ledu, Slovenija ZDA, prenos Zabavni infokanal
POP
	08.00	Tv prodaja
	08.30	Moto GP, prenos dirke za VN
		Kitajske
	10.15	Rori, dirkalnik
	10.30	Winx klub, ris. serija
	10.55	Bratz, ris. serija
	11.20	Šolska košarkarska liga
	12.20	Prstan, 3/4
	13.15	Po angleško, ang. film
	15.00	Izmuzljivci, nan.
	16.00	Sedma nebesa, nan.
	16.50	Cvetje v jeseni, slovenski film
	18.55	24 ur vreme
	19.00	24 ur
	20.00	As ti tud not padu?!
	21.40	Zvezde na sodišču, nan.
	22.35	Razkošni oddih, am. film
	00.40	Junakinje predmestja, nan.
	01.10	24 ur, ponovitev
	02.10	Nočna panorama
PONEDELJEK, 5. maja
tv slo rr
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.05	Zogarja, 2/10
09.35	Iz popotne torbe: lahko noč
09.55	Oddaja za otroke
11.05	Atene, rojstvo demokracije,
12.00	Ljudje in zemlja
13.00	Poročila, šport, vreme
13.25	Zvezde pojejo
15.00	Poročila
15.10	Dober dan, Koroška
15.40	Timotej hodi v šolo, 17/26
16.05	Živalski jezik, 2. del
16.10	Hribi, 4/5
16.30	Sejalci besede: Tone Seliškar, 5/5
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Tv pogled
17.35	Vojna in mir na zelenjavnem vrtu, 2/2
18.25 Žrebanje 3 x 3 plus 6
18.40 Lokomotivček Tomaž in prijatelji, risanka
18.45	Adi v morju, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Tv pogled
19.55	Vroči stol
21.00	Rožmarinka in Timijanka, 6/8
22.00	Odmevi, vreme, šport
23.00	Pisave
23.25	Glasbeni večer
00.15 50 let televizije: tv dnevnik 5. 5. 1990
00.35 Vojna in mir na zelenjavnem vrtu, 2/2
01.25 Dnevnik
02.00 Dnevnik zamejske tv
02.30 Infokanal
TV SLO f?
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Infokanal
09.00	Tv prodaja
09.30	Sobotno popoldne, ponov.
11.45	Tv prodaja
12.15	Slovenci v Italiji
12.45	Posebna ponudba
13.00	Š - športna oddaja
13.35	Tv prodaja
14.05	50 let televizije: tv dnevnik 5. 5. 1990
14.25 Osmi dan
14.55 ARS 360
15.15 Slovenski magazin
17.40 Evropa.si
15.55 SP v hokeju na ledu skupine A: Slovenija - ZDA, posnetek
18.00	Dnevnik tv Maribor
18.25	Kronika osrednje Slovenije
18.35	Primorska kronika
18.55	Berlin, Berlin, 6/26
19.20	Berlin, Berlin, 7/26
20.00 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem
21.00	Studio city
22.00	Knjiga mene briga
22.20	Resnična resničnost
22.50	Let 3142, arg. film
00.35 Zabavni infokanal
POP
06.40	24 ur, ponovitev
07.40	Najboljše jedi sveta
08.35	Srce, ki odpušča, nad.
09.30	Ukradena sreča, nad.
10.25	Tv prodaja
10.55	Razigrani par, nad.
11.50	Sladka skrivnost, nad.
12.45	Tv prodaja
13.15	Monk, nad.
14.05	Oprah show
15.00	Razigrani par, nad.
15.55	Ukradena sreča, nad.
16.55	24 ur popoldne
17.05	Srce, ki odpušča, nad.
18.00	Sladka skrivnost, nad.
18.55	24 ur vreme
19.00	24 ur
20.00	Vzemi ali pusti
21.05	To so gadi, slovenski film
22.45	24 ur zvečer
23.05	Brez sledu, nan.
00.00	Seks v mestu, nan.
00.35	Na kraju zločina, nan.
01.25	24 ur, ponovitev
02.25	Nočna panorama
TOREK, 6. maja
TV SLO t\
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.05	Ankine risbe, 1. del
09.20	Viharna noč, 1/4
09.30	Hribi, 4/5
09.50	Sejalci besed: Tone Seliškar,
	5/5
10.10	Zgodbe iz školjke
10.40	Sprehodi v naravo
11.05	Vojna in mir na zelenjavnem
	vrtu, 2/2
12.00	Intervju, ponov.
13.00	Poročila, šport, vreme
13.25	Vroči stol
14.20	Obzorja duha
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.40	He-man, 7/13
16.05	Jaz sem poletni dan na vrtu,
	4/5
16.15	Zoja Kajeto, 14/26
16.30	Knjiga mene briga
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Tv pogled
17.35	Podobe 20. stoletja, 1/3
18.00	Z glavo na zabavo
18.30	Žrebanje Astra
18.40	Angelina balerina, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Tv pogled
19.55	Piramida
21.00	Ljubezen, dokum. oddaja
22.00	Odmevi, vreme, šport
23.00	Glasovi pozabljenih manjšin,
	dokum. oddaja
00.05	50 let televizije: tv dnevnik 6 5. 1990
00.25	Podobe 20. stoletja, 1/3
00.50	Nezvezsta žena, franc. film
02.25	Dnevnik, ponovitev
02.55	Dnevnik zamejske tv
03.20	Infokanal
TV SLO f?
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Infokanal
09.00	Tv prodaja
09.30	NLP, razved. oddaja
12.10	Tv prodaja
12.40	Dober dan, Koroška
13.10	Resnična resničnost
13.40	Bleščica, oddaja o modi
14.10 Odštevanje do pesmi Evrovizije, 1. del
14.40 Tv prodaja
15.10 Studio city
16.05 50 let televizije: tv dnevnik 6.5.1990
16.30	Izvir(n)i
17.00	Glasnik, tv Maribor
17.25	Mostovi
18.00	Dnevnik tv Maribor
18.25	Kronika osredje Slovenije
18.35	Primorska kronika
19.00 V duhu glasbenega in plesnega izročila
19.20 Razvoj citer, 6/9
20.00 Svet opere
20.30 Globus
21.15 SP v hokeju na ledu skupine A: Kanada - ZDA, prenos
23.50 Rudolf Gas, koncert
01.00 SP v hokeju na ledu skupine A: Slovenija - Latvija, prenos
03.30 Zabavni infokanal
POP
	06.35	24 ur, ponovitev
	07.35	Srce, ki odpušča, nad.
	08.30	Ukradena sreča, nad.
	09.25	Razigrani par, nad.
	10.20	Tv prodaja
	10.50	Šolska košarkarska liga
	11.50	Sladka skrivnost, nad.
	12.45	Tv prodaja
	13.15	Monk, nad.
	14.05	Oprah show
	15.00	Razigrani par, nad.
	15.55	Ukradena sreča, nad.
	16.55	24 ur popoldne
	17.05	Srce, ki odpušča, nad.
	18.00	Sladka skrivnost, nad.
	18.55	24 ur vreme
	19.00	24 ur
	20.00	Preverjeno
	21.05	Zdravnikova vest, nan.
	22.00	Nevarna igra, am. nan.
	22.55	24 ur zvečer
	23.15	Brez sledu, nan.
	00.10	Seks v mestu, nan.
	00.45	Na kraju zločina, nan.
	01.35	24 ur, ponovitev
	02.35	Nočna panorama
SREDA, 7. maja
tv slo rr	
06.15	Odmevi
07.00	Poročila
07.05 08.00	Dobro jutro Poročila
08.05 09.00	Dobro jutro Poročila
09.05 09.30	Srebrnogrivi konjič, 24/39 Zoja Kajeto, 14/26
09.45	Jaz sem poletni dan na vrtu, 4/5
09.50	Hotel obmorček, ris. nan.
10.05	He-man, 7/13
10.30	Oddaja za otroke
10.50	Knjiga mene briga
11.10	Z glavo na zabavo, 7. oddaja
11.35	Podobe 20. stoletja, 1/3
12.05	Ob 100-letnici smrti Benjamina Ipavca
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	ARS 360
13.35	Pisave
14.00	Ljubezen, dokum. oddaja
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.40	Ana z zelene domačije, 18/26
16.05	Male sive celice, kviz
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Tv pogled
17.35	Izbrano poglavje, pogov. oddaja
18.25	Zrebanje lota
18.40	Ulica sanj, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Tv pogled
19.55	Propad, 1/2
21.25	Prvi in drugi
22.00	Odmevi, vreme, šport
23.05	Omizje
00.20	50 let televizije: tv dnevnik 7. 5. 1990
00.40	Izbrano poglavje, pogov. oddaja
01.30	Dnevnik
02.05	Dnevnik zamejske tv
02.30	Infokanal
TV SLO f?	
06.30	Zabavni infokanal
07.00 09.00 09.30 11.00 11.30	Infokanal Tv prodaja Zabavni infokanal Tv prodaja Hri-bar
12.35	50 let televizije: pravi biznis, 3. del
13.30	Tv prodaja
14.00	50 let televizije: tv dnevnik 7.5.1990
14.25	Zivljenje s kiti, 1/2
14.50	SP v koheju na ledu skupine A: Slovenija - Latvija, posnetek
16.55	Nogomet, prva liga Telekom, Maribor - Domžale, prenos
19.00	Intervju: dr. Tine Hribar
20.00	Tarča
21.30	Drugo življenje, dokum. feljton
22.00	Lili Novy, dokum. oddaja
22.40	Slovenska jazz scena
23.40	Blackjack, 2/7
01.15	Zabavni infokanal
pop
	06.30	24 ur, ponovitev
	07.30	Preverjeno
	08.35 09.30	Srce, ki odpušča, nad. Ukradena sreča, nad.
	10.25	Tv prodaja
	10.55	Razigrani par, nad.
	11.50	Sladka skrivnost, nad.
	12.45	Tv prodaja
	13.15	Monk, nan.
	14.05	Oprah show
	15.00	Razigrani par, nad.
	15.55	Ukradena sreča, nad.
	16.55	24 ur popoldne
	17.05 18.00	Srce, ki odpušča, nad. Sladka skrivnost, nad.
	18.55	24 ur vreme
	19.00	24 ur
	20.00	Domnevno umorjena, kanad film
	21.30	Na kraju zločina, nan.
	22.20	24 ur zvečer
	22.40	Brez sledu, nan.
	23.35	Seks v mestu, nan.
	00.05	Na kraju zločina, nan.
	00.55	24 ur, ponovitev
	01.55	Nočna panorama
PRIREDITVE
Med učiteljem in ucenci
Otvoritev razstave del ob 80. jubileju akademskega slikarja Alojza Zavolovška bo jutri, 25. aprila, ob 19. uri
Velenje - Ob tem visokem jubileju akademskega slikarja Alojza Zavolovška se bodo v Galeriji Velenje njegovega ustvarjanja spomnili v zapisih slovenskih umetnostnih zgodovinarjev, likovnih teoretikov, novinarjev in prijateljev, ki so pisali o njem.
Na ogled bodo Zavolovškove sli-
Galerije Velenje mag. Milena Koren Božiček o njegovem delu, ki ga spremlja že dolga leta, pravi: »Po študiju je Zavolovšek iz Beograda že v šestdesetih letih prinesel v slovenski prostor veliko novega, med drugim barvne svežine. Vplivi profesorja slikanja Marka Čele-bonovica sredi petdesetih let prejš-
Alojz Zavolovšek je rojen leta 1928 v Radmiiju. V Beogradu se je leta 1951 vpisal na Akademijo za likovno umetnost, kjer je 1956. leta diplomiral pri profesorju Marku Čelebonovicu. V Sloveniji je služboval kot profesor likovnega pouka v Slovenskih Konjicah in Velenju. Bil je tudi mentor posameznikom in likovnim skupinam Slovenije. Do sedaj je imel preko 60 samostojnih razstav doma in v tujini. Poleg samostojnih slikarskih razstav je sodeloval na številnih društvenih in skupinskih razstavah. Prejel je več priznanj in nagrad; med njimi tudi Ažbetovo plaketo št. 8/88 Zveze kulturnih organizacij Slovenije. Od leta 1959 je član ZDSLU. Kot upokojenec živi in ustvarja v Mozirju.	■
ke, slika profesorja beograjske fakultete za likovno umetnost Marka Čelebonovica ter Zavolovško-vih učencev akvarela, s katerimi je delal več kot petindvajset let. Njihovi skupni trenutki in povezovanje dogodkov so ontološka dojemanja slikarja Alojza Zavolovška. S to razstavo obeležujemo njegov jubilej v galeriji,od sedemdesetih let do zadnjih osem let pred upokojitvijo. Zavolovškova dela zadnjih petih let ga bodo predstavila v njegovi izjemni vitalnosti v novem ustvarjalnem procesu, ki ga še vedno razvija.
Umetnostna kritičarka in vodja
njega stoletja in njegova vpetost v evropski prostor so spodbudili širo-koplastnost v slikarstvu Alojza Zavolovška, ki je ostala sodobna in aktualna do danes.
V osemdesetih letih eksplodira z novostmi. Strast po svobodi ustvarjanja kadarkoli in kjerkoli, je v njegovi kreativnosti aktivirala vse atome moči in produkcija del je postala neustavljiva. Kolorit zaživi, poetičnost in lirika postaneta eksplozivna akcenta vsakega trenutka, ki ga Zavolovšek preživlja s čopičem in barvami. Prej ukročeni akvarelist se je naenkrat prelevil v eksplozivnega fovista.	■
Glasbeno-gledaliski večer OŠ Gorica
Velenje - Osnovna šola Gorica prireja danes, v četrtek, 24. aprila, ob 19. uri v domu kulture Velenje glasbeno-gledališki večer. Mladi gledališč-niki bodo premierno uprizorili igrico Čarovnica, ki ni mogla biti zlobna. Otroški pevski zbor Gorica, ki je na državnem tekmovanju otroških in mladinskih zborov v Zagorju ob Savi dosegel zlato priznanje, pa bo v nadaljevanju večera pripravil koncert.
■ mkp
VELENJE
Četrtek, 24. april
16.00 Knjižnica Šoštanj
Ure pravljic 14.00 - 17.00 Regionalni miltimedijski center Kunigunda Kunigunda animira 17.00 Knjižnica Velenje
Ustvarjalna delavnica Pisani dežniki 17.00 Medpodjetniški izobraževalni center
Dan odprtih vrat Predstavitev možnosti izobraževanja na Šolskem centru Velenje
18.00 Glasbena šola Fran Korun Koželjski Velenje Koncert pevskih zborov 18.00 - 20.00 Mladinski center Velenje
Tečaj izrazne interpretacije 19.00 Dom kulture Velenje
Glasbeno gledališki večer OŠ Gorica 19.19 Knjižnica Velenje
Predavanje Retorika 19.30 Glasbena šola Fran Korun Koželjski Velenje Koncert komornih zasedb
Petek, 25. april
15.00 - 18.00 Regionalni multimedijski center Kunigunda Delavnica Kunigunda animira 19.00 Galerija Velenje
Odprtje slikarske razstave Alojz Zavolovšek: Učitelji in učenci
19.00 Knjigarna Kulturnica
Spoznajmo literaturo držav EU Sodobna nemška literatura 19.30 Glasbena šola Fran Korun Koželjski Velenje Koncert ob 30-letnici Godalnega orkestra Glasbene šole Fran Korun Koželjski Velenje 22.00 Max club Velenje Koncert Pankrti
Sobota, 26. april
8.00 - 13.00 Atrij KSC Kmečka tržnica 9.00 - 13.00 Knjižnica Velenje
Vsi kupujemo, vsi prodajamo 10.00 - 13.00 Titov trg
Festival "Mi, prostovoljci" 13.00 - 18.00 TRC Jezero
Praznovanje 15. obletnice prostovoljnega dela v okviru Šolskega centra Velenje 19.00 Rdeča dvorana Velenje
Rokometna tekma - MIK 1. SRL RK Gorenje:RK Gold Club/RK Trimo
21.00 Mladinski center Velenje Hip hop klubski večer
Ponedeljek, 28. april
18.00 - 20.00 Mladinski center Velenje MC plesni koraki s Katrino
Sreda, 30. april
18.00 - 19.30 Mladinski center Velenje
Afriško bobnanje z Albinom 18.00 - 20.00 Mladinski center Velenje
MLADI DOPISNIKI POROČAJO
22. april - dan Zemlje
Vsi smo del narave, saj živimo z njo. Z njo si delimo naš planet. Vid nam je dan, da opazimo njeno dragocenost, sluh nam je dan, da slišimo njen glas, vonj nam je dan, da občutimo njeno harmonijo dišav. Kolikokrat se zavedamo tega daru? Dan Zemlje se prične v naši glavi, v našem srcu. Dan Zemlje je vsak dan. Vsak dan gradimo spoštovanje, vrednote, ljubezen in živimo v sožitju z naravo. To bo največje darilo naravi.
Prisluhnimo naši Zemlji. Prisluhnimo, kaj nam govorijo drevesa. Drevesa so živa, kot mi. Bodimo veseli, da imamo drevesa, ki so čudovita, sveta in starodavna. Posadimo drevo v zemljo, zasadimo vrednote v srce.
Prošnja drevesa
Človek!
Toplota tvojega doma v mrzlih nočeh sem
in senca, ki se vanjo zatekaš v poletni pripeki.
Ostrešje tvoje hiše sem in deska tvoje mize.
Postelja sem, ki v njej spiš, in les, ki iz njega gradiš svoje ladje. Dober sem kakor kruh in lep kakor cvet.
Rotim te: NE UNIČI ME!
■ Učenci geografskega krožka OŠ Gorica in mentorica Branka Mestnik
Kdaj - kje - kaj
Družabna igra: Scrabble z Josipom
19.00 Bar Mozaik, pred Domom kulture Otvoritev 18. festivala Dnevi mladih in kulture Robert Jukič trio (jazz)
Četrtek, 1. maj
6.00 Območje UE Velenje in Mozirje
Prvomajske budnice 8.00 Športno igrišče v Nazarjah
30. jubilejni maraton 11.00 - 17.00
Graška Gora
Prvomajsko srečanje na Graški Gori
15.00 Pred Max klubom, Rdeča dvorana ŠŠK Piknik mladosti
Petek, 2. maj
21.00 Mladinski center Velenje Koncert subkultura mladosti Psycho-Path, Hesus Attor, Gatuzo, Eliminator
Sobota, 3. maj
8.00 - 13.00 Atrij KSC Kmečka tržnica 20.00 Mladinski center Velenje Otvoritev razstave - camera obscura
21.00 Mladinski center Velenje
Koncert - Soulless Crew, mladi DJ-ji iz Ljubljane
Ponedeljek, 5. maj
18.00 Gostilna in pizzerija Kajuh, Šoštanj
Redni tedenski turnir ŠBK Velenje 18.00 - 20.00 Mladinski center Velenje
MC plesni koraki s Katarino 19.30 Glasbena šola Fran Korun
Koželjski Velenje - Predmaturitetni nastop - Roman Podlesnik -trobenta 19.30 Dom kulture Velenje
Gledališka predstava Tennesse Williams: Tramvaj poželenja -Gledališče Koper in SNG Nova Gorica
Torek, 6. maj
17.00 Vila Mojca
Torkova peta 17.00 Dom kulture Šoštanj
Torkova peta 17.30 Dom kulture Velenje
Slavnostna razglasitev rezultatov in podelitev priznanj mladim raziskovalcem ter obeležitev 25. obletnice gibanja Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline
19.30 Glasbena šola Fran Korun Koželjski Velenje
Predmaturitetni nastop Jana Belič - flavta, Alenka Podpečan - klavir
Sreda, 7. maj
15.00 Velenjski grad
Babica in dedek pripovedujeta 17.00 Glasbena šola Fran Korun
Koželjski Velenje Predmaturitetni nastop Marko Kanalec - klavir, Monika Pečnik - klavir 17.00 Knjižnica Velenje Pravljične ure
18.00 Mladinski center Velenje
Družabna igra: Tarok z Josipom 19.19 Knjižnica Velenje
Predstavitev knjige Goran Vojnovic: Čefurji raus 19.30 Glasbena šola Fran Korun Koželjski Velenje Predmaturitetni nastop Aljoša Pavline - klarinet, Špela Koren -flavta
19.30 Dom kulture Velenje
Koncert Vlado Kreslin: Venci, povest o Beltinški bandi
Za dodatne informacije o prireditvah in dogodkih lahko pokličete Turistično-informacijski in promocijski center Mestne občine Velenje (03/896 18 60).
ŠOŠTANJ
Četrtek, 24. aprila
16.00 Knjižnica Šoštanj Pravljične ure
18.00 Kulturni dom Šoštanj
Skupščina Kabelsko-razdelilnega sistema Šoštanj
Petek, 25. aprila
19.00 Mestna galerija Šoštanj
Galerijski večer s pravljičarko Katjo Kočevar
Sobota, 26. aprila
X Stadion Šoštanj NK Šoštanj : Zreče (Štajerska liga v nogometu)
Ponedeljek, 28. aprila
18.00 Gostišče in picerija Kajuh Šoštanj Redni tedenski turnir bridga
Sreda, 30. aprila
20.00 Športna dvorana Šoštanj
Elektra Esotech : Geoplin Slovan (Liga UPC Telemach - Liga za prvaka)
Četrtek 1. maja
X Sv. Duh na Ostrem vrhu 903m -Žavcarjev vrh Kozjak Planinski izlet:
12.00 Prireditveni prostor Pristava Prvomajsko srečanje krajanov Občine Šoštanj
Nedelja, 4. maja
11.00 Cerkev sv. Florjana Florjanova nedelja
Ponedeljek, 5. maja
18.00 Gostišče in picerija Kajuh Šoštanj Redni tedenski turnir bridga
Torek, 6. maja
17.00 Kulturni dom Šoštanj
Torkova peta - ustvarjalnica za otroke in starše
Sreda, 7. maja
20.00 Športna dvorana Šoštanj Elektra Esotech : Luka Koper (Liga UPC Telemach - LIGA ZA PRVAKA)
Koledar imen
April/mali traven
24	• četrtek - Jurij
25	• petek - Marko
26	• sobota - Marcelin
27. nedelja - Jaroslav
dan upora proti okupatorju
28	• ponedeljek - Pavel
29	• torek - Robert,
mednarodni dan plesa
30	• sreda - Katarina Maj/veliki traven
1.	četrtek - Jože
praznik dela
2.	petek - Boris
3.	sobota - Aleksander
4.	nedelja - Cveto
5.	ponedeljek - Angel
6.	torek - Janez
7.	sreda - Stanislav
Lunine mene
KINO VELENJE :: SPORED
OČKA BREZ NAČRTA slakonia- Predrag LaliÉidr-
(The Game Plane), komedija, 110 minut, režija Andy Fickman, igrajo: Dwayne Johnson, Madison Pettis, Kyra Sedgwick, Roselyn Sanchez, Morris Chestnut, Hayes MacArhur idr.
Petek, 25. 4. ob 18.00 Sobota, 26. 4. ob 19.45 Nedelja, 27. 4. ob 18.00
DALEČ OD NJE
(Away From Her), romantična drama, 110 minut, režija: Sarah Polley, igrajo: : Julie Christie, Gordon Pinsent, Olympia Dukakis, Kristen Thomson, Michael Murphy, Wendy Crewson idr.
Petek, 25. 4. ob 20.15 Sobota, 26. 4. ob 21.50 Nedelja, 27. 4. ob 20.15
ALVIN IN VEVERIČKI
(Alvin and the Chipmunks), igrano-animirana komedija, 90 minut, režija: Tim Hill. Igrajo: Glasovi: Jernej Kunt-ner, Jure mastnak, Tjaša Železnik, Mira Berginc, Jure Godler, Klemen
Sobota, 26. 4. ob 18.00 Nedelja, 27. 4. ob 10.00 in ob 16.00- otroška matineja
SKAKAČ
(Jumper) Domišljijska akcijska pustolovščina, 90 minut, režija: Doug Liman. Igrajo: Hayden Christensen, Jamie Bell, Rachel Bilson, Diane Lane, Samuel L. Jackson, Michael Rooker, Anna Sophia Robb idr.
Petek, 2. 5. ob 21.40 Sobota, 3. 5. ob 20.00 Nedelja, 4. 5. ob 18.00
ODVETNIK TERORJA
(L' avocat de la terreur), dokumentarec, politični triler, 135 minut, režija: Barbet Schroeder Igrajo: Jacques Verges, Magdalena Kopp, Anis Naccache, Pol Pot, Carlos The Jackal, Klaus Barbie idr.
Sobota, 3. 5. ob 21.45 Nedelja, 4. 5. ob 20.00
HORTON
(Horton Hears a Who!), animirana
družinska komedija, 88 minut, režija: Jimmy Hayward, Steve Martino. Glasovi: Jure Mastnak, Jure Godler, Iztok Jereb, Nina Ivanič, Violeta Tomič, Klemen Slakonja, Peter Musevski, Tilen Artač, Ajda Toman idr.
Petek, 2. 5. ob 18.00
Nedelja, 4. 5. ob 16.00 - otroška
matineja
PUNCA MOJEGA BRATA
(Dan in Real Life), romantična komedija, 98 minut, režija: Peter Hedges, igrajo: Steve Carell, Juliette Binoche, Dane Cook, Norbert Leo Butz, John Mahoney, Dianne Wiest, Alison Pill idr.
Petek, 2. 5. ob 19.45 Sobota, 3. 5. ob 18.00
V tednu od 9.5. do 11. 5. napovedujemo:
romantično komedijo POZABI SARO, romantično dramo P.S. LJUBIM TE , erotični triler POŽELENJE, NEVARNOST, slovenski mladinski film UČNA LETA IZUMITELJA POLŽA

mali OGLASI
RADI O V E LE NJ E
DEŽURNI telefon za pomoč anonimnim alkoholikom gsm: 031/443-365.
ISCEM
NUDIM
IŠČEM prostor ter osebo za prodajo vina. Lahko tudi v privat trgovini. Gsm: 041/587-032.
STARO železo, radiatorje, peči in vse ostale kovine brezplačno odpeljemo, elektromotorje plačamo. Golijan Miladin, s.p., Velenje. Gsm: 040/465214.
PODARIM
HRASTOVE deske, 1 m3 in tračni obračalnik prodam. Gsm: 031/663490.
STEBRE (drejane) za stopniščno ograjo in garnituro ruskih kegljev prodam. Gsm: 041/849-474.
DOBRO ohranjen kavč podarim. Telefon: 5869-908, gsm: 031/622-864.
PRIDELKI
KUPIM
STIKI-POZNANSTVA
ŽENITNA posredovalnica ZAUPANJE dnevno poveže mnogo različnih ljudi od povsod. Gsm: 031/836-378. 24-LETNI, simpatičen fant, višje postave, išče iskreno dekle za resno razmerje. Gsm: 031/807-376. 41-LETNI, samski obrtnik, išče sebi ustrezno skromno in preprosto žensko za trajno zvezo. Gsm: 041/959-192.
HLADILNIK, hladilno omaro in štedilnik kupim. Gsm: 031/250-949. KVALITETNE silažne bale kupim. Gsm: 041/753-450.
VOZILA
NEPREMIČNINE
STANOVANJSKO hišo s parcelo v velikosti 900 m3, v Paški vasi pri Šmartnem ob Paki prodam. Gsm: 041/705-661.
ŠKODO felicio, l. 1999, reg. maj/2009, prodam. Gsm: 041/841-969. ŠTIRI platišča za opel prodam. Gsm: 041/849-474.
LETNE pnevmatike gudyear, dim. 155/70/13, z jeklenimi platišči za vozila clio ali twingo prodam. Cena ugodna. Telefon: 5893-208, gsm: 041/881-337.
DOMAČO slivovko prodam. Gsm: 041/849-474.
BEL krompir prodam. Lahko tudi pripeljem. Gsm: 031/523-748. VINO: sauvignon, beli pinot, merlot, cabernet sauvignon, prodam. Vinska klet (Čehovin Bogdan - Štanjel), Velenje - Konovo, gsm: 031/749-671. VINO, belo (rizling in muškat) ter rdeče (modra frankinja) prodam. Cena: 1,00 evra/liter. Gsm: 041/748-315. ULEŽAN hlevski gnoj, borovničevec, medenovec ter več vrst jabolčnika in žganja prodam. Gsm: 041/344-883.
ŽIVALI
RAZNO
VRTNO hišico, šesterokotno, z betonskim podstavkom (betonsko ploščo) prodam. Gsm: 041/344-941.
BIKCA, čb, starega 1 teden, prodam po ugodni ceni. Možnost dostave. Gsm: 031/606-147.
PRODAJA mladih nesnic, ki že nesejo v nedeljo, 27. aprila, od 8. do 8.30 v
G4R4Nr
Pohištvena industrija d.i
Industrijska prodajalna, tel.: 03/ 70 37 130,70 37 131, e-pošta: info@garant.si, maloprodaja@garant.si, www.garant.s
Saleku. Telefon: 02/8761-202. BIKCA sivca, težkega 130 kg, prodam. Gsm: 031/640-369. TELICO simentalko, brejo 7,5 mesecev, težko 580 kg. Telefon: 5888-526. BIKCA simentalca prodam. Cena po dogovoru. Telefon. 5893-343.
PRODAMO: 3-SOBNO STANOVANJE, na Jenkovi pri A banki, 76 m2, 2. nad., adaptirano 2004, cena 100.000 evr
GRADBENI PARCELI na čudoviti lokaciji v Podvinu pri Polzeli, 963 m2, cena 20.000 evr in 2.000m2, cena 30.000 evr DVOSOBNO STANOVANJE v Šoštanju, 67 m2, letnik 1972, 1. nadstr., cena 69.000 evr
INFORMACIJE: ALSA - NEPREMIČNINE
Tomšičeva 10 a, Velenje, 041 299 919
041/624-775, 897-58-13 PRODAMO POSLOVNE PROSTORE V VELENJU: 2 prostora v Velenju na frek-vetni lokaciji, v pritličju, v velikosti 2x 79,50 m2, letnik 1978, cena 84.000 EUR STANOVANJE V VELENJU: 3-sobno v (Gorica), 14. nadstropje, 77,90 m2, letnik 1977, obnovljene talne obloge, kompletno opremljeno, klimatizirano, na sončni strani, v bližini vrtca in šole, ločena WC in kopal-nica.Cena 80.000 EUR STANOVANJE V MARIBORU: opremljeno 1 sobno v naselju Pobrežje, 3. nadstropje, 48,75 m2, letnik 1975, v bližini vrtca in šole, s kletjo, kopalnica in WC sta ločena. Cena 72.000 EUR.
habit
nepremičnine
HaML d-o-o., Keranlkom 11. Velenje
PRODAMO
4-sobno stanovanje - levi breg,
velikost 122 m2,9. nadstr., letnik 1975. Cena: 90.000 € oz. po dog. 3 hiše v Lokovici pri Velenju,
moderne enostanovanjske hiše na izredni mirni, sončni lokaciji (2 km do Šoštanja, 4 km do Velenje, 15 min do avtoceste MB-LJ), novogradnja, 4. gradbena faza, velikost cca 125 m2, 2 etaži, velikost zemljišča cca 600 -700 m2, možnost prevzema spomladi 2008, cena 150.000€
t i
■
, .... www.habit.si
Nabavite svoj TotalTV
■	39 najpopularnejših tujih in najbolj gledanih domačih TV programov
• 200 FTA brezplačnih satelitskih programov + 40 Bonus programov
■	EPG -elektronski TV vodič; opis filmov in oddaj do 7 dni vnaprej
Vse to prek tehnologije namenjene vsem, ki želijo spremljati bogato TV ponudbo kadarkoli in kjerkoli!
Oprema je za uporabo storitve na voljo brezplačno!*
Info Center: 080-4567 vrww.totaltv.tv
*Ob vezavi razmerja za 24 mesecev.
v:
totalTV
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od 14. aprila 2008 do 20. aprila 2008 niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih postajah (AMP) na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.
MESTNA OBČINA VELENJE URAD ZA OKOLJE IN PROSTOR
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 14. aprila 2008 do 20. aprila 2008 (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka
Lui
rir
Nflfaik
114. apr B15. apr □ 16. apr B17. apr B18. apr B19. apr D20. apr
ČETRTEK, 24. aprila:
16.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; Rekreacijski nasveti Olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 17.45 Erosov kotiček; 18.00 Kvazi kviz; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 25. aprila:
16.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 26. aprila:
16.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 V Imenu Sove; 18.00 Šok rok; 19.00 Na svidenje.
NEDELJA, 27. aprila:
16.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedelja popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEDELJEK, 28. aprila:
16.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Glasbena lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 29. aprila:
16.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Avenija mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 30. aprila:
16.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 7.45 Današnji kulturni utrip; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Šport; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
tel.: 03/ 897 51 30, gsm: 041/665 223 ČETRTEK 1 maja
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; Rekreacijski nasveti Olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 17.45 Erosov kotiček; 18.00 Kvazi kviz; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 2. maja:
16.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 1410 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje
SOBOTA, 3. maja:
16.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 V Imenu Sove; 18.00 Šok rok; 19.00 Na svidenje.
NEDELJA, 4. maja:
16.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedelja popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEDELJEK, 5. maja:
16.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Glasbena lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 6. maja:
16.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Avenija mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 7. maja:
16.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 7.45 Današnji kulturni utrip; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Šport; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
70-
60-
50-
40
J0
20-
10-
SOSTANJ
MOBILNA-

OBVESCEVALEC
DEŽURSTVA
Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.
Lekarna v Velenju:
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je orga-
niziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.
Zobozdravniki:
26. in 27. aprila - PRIMOŽ JEVSEK, dr. dent. med. (delo opravlja v dežurni zobni ambulanti, Vodnikova 1, ZD Velenje)
1., 2., 3. in 4. maja - IVAN JANEŽIČ, dr. dent. med., (delo opravlja v zasebni zobni ambulanti, Efenkova 61, Velenje)
Veterinarska postaja Šoštanj:
Dežurni veterinar - gsm 031/688600. Delovni čas: ponedeljek - petek od 7. do 14. ure; Ambulanta za male živali in izdaja zdravil - ponedeljek, sreda in petek od 8. do 12. ure ter torek in četrte od 13. do 17. ure.
Upravna enota Velenje
Poroke:
OMEROVIC Aldina, Velenje, Koželjskega ul. 3 in ZAHIROVIC Ervin, Velenje, Šalek 90.
Smrti:
ŽOLNIR Miroslav, roj. 1939, Slovenj Gradec, Partizanska c. 2; VIDEMŠEK Jožef, roj.1941, Prelska 1; HROVAT Ivan, roj. 1958, Lipra pri Frankolovem 3/a; VEITHAUSER Rudolf, roj. 1924, Velenje, Prešernova c. 7/a; BANOVŠEK Ivana, roj. 1928, Lopat-nik pri Velenju 24.
Izvirno in zapeljivo!
KOLEKCIJA POMLAD 2008
www.acman.si
Prijetne prvomajske praznike vam želimo!
POGREBNE STORITVE USAR I VINSKA GORA 8,3320 VELENJE, tel.: 03/ 891 00 30, mob.: 041/ 636 939 1	
•	POGREBNE STORITVE V CELOTI •	PREVOZI •	UREDITEV DOKUMENTACIJE •	NABAVA CVETJA	| MOŽNOST PLAČILA 1 NA VEČ OBROKOV ■ | POSLUJEMO ■ 24 UR DNEVNO ■
Nagrajenci nagradne križanke Trgovine Champion, v kletni etaži Nakupovalnega centra v Velenju, objavljene v tedniku Naš čas, 10.4.:
1.	nagrada: Chamiponov bon v vrednosti 25 evr:: Melita Brodnik, Aškerčeva 24, Velenje
2.	nagrada: Championov mini nahrbtnik:Boštjan Skaza, Andraž nad Polzelo 40 b, Polzela
3.	nagrada: Championova pas torbica: Andreja Tajnik, Škale 59 f, Velenje
Nagrajenci naj se z osebno izkaznico oglasijo v Trgovini Champion v kletni etaži Nakupovalnega centra v Velenju.
¿j^IJaJlo 1K37 MHz FM
J !■ -- .
Prazen je dan, prazno je vse, le trud tvojih pridnih rok in lep spomin nate nam ostaja.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moža, očeta, starega očeta in pradedija
BRANKOTA CVIKLA
iz Stare vasi v Velenju 23. 10. 1934 -16. 4. 2008
Prisrčna zahvala sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sokrajanom za ustno in pisno sočustvovanje, darovano cvetje in sveče. Iskrena hvala pevcem, govorniku Ahacu, gospodu kaplanu za opravljen cerkveni obred, trobilnemu kvartetu in praporščakom. Hvala gospe Marini Žuber, dr. med., za dolgotrajno zdravljenje in patronažni službi ZD Velenje. Hvala Pogrebni službi Tišina in vsem, ki ste ga imeli radi in ga spremljali na zadnji poti.
Žalujoči vsi njegovi
Pride čas, ko si izmučeno srce želi le spati, v sen večni odpotovati, ko življenje je zaključeno srce nam žalost je ranila, ker Te več med nami ni, čeprav Te zemlja je pokrila, duh Tvoj z nami še živi.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi sina, moža, očeta in dedija
ZVONIMIRA KLAVŽA
iz Podkraja 68 pri Velenju 3. 12. 1949 - 14. 4. 2008
Hvala vsem, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti. Hvala
sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Iskrena hvala sodelavcem Gorenja vzdrževanje in mehanični delavnici. Hvala osebju Bolnišnice Topolšica, govorniku, duhovniku in Iviju Glušiču za zaigrano Tišino ter Cvetličarni Koradej. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi.
Žalujoči vsi njegovi
V SPOMIN
VIKTORIJI KREGAR
1935 -1998
Danes je samo spomin na včeraj in jutri bo le sen današnjega dne. Mineva 10 let ... še vedno se Te spominjamo in si Te želimo ob sebi ... danes, včeraj, jutri ...
Hvala vsem, ki je niste pozabili.
Vsi njeni
Težko je pozabiti človeka, ki ti je bil drag,
še težje je izgubiti ga za vedno, a najtežje je živeti brez njega.
V SLOVO
Mnogo prerano nas je zapustil dragi
GORAN SOBOTA
22. 7. 1969 -19. 4. 2008
Z nami živiš v naših srcih.
Žena Linda z otroki ter mama in oče.
t
V SPOMIN
MATEJU JELENU
26. 3. 1979 - 27. 4. 2005
Ostal boš v naših srcih bil za nas si vse, saj ljubezni, spoštovanja in spominov lepih ne more vzeti nam nihče.
Minevajo tri leta, odkar je tiho ugasnil plamen življenja našemu Mateju.
Pogrešamo Te.
Tvoji domači
V SPOMIN
Mineva 10 let
Edini, ki ostane močan nad vsem,
edini cvet, ki ne ovene, edini val, ki se ne razbije, edina luč, ki ne ugasne, je spomin.
SREČKO STUMBERGER
iz Velenja 25. 4. 1998 - 25. 4. 2008
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem preranem grobu.
Žena Marica, sin Goran s Petro, Niko in Mašo, hčerka Nina s Tomažem in Lano
ZAHVALA
VESNA KONEČNIK
1. 12. 1949 -18. 4. 2008
Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala celotnemu kolektivu oddelka kirurgije 1 Splošne Bolnišnice Slovenj Gradec za dolgotrajno zdravljenje, nego in skrb.
Žalujoči: sin Sašo z Mojco, sin Peter z ženo Moniko in vnukoma Žanom in Rokom ter brat Miroslav Bukvič
Izbiramo osebnost meseca marca
Kupon za naj osebnost marca 5
Predlagam_
Obrazložitev
Moj naslov .
Kupon za naj osebnost aprila	1
Predlagam_
Obrazložitev
Moj naslov .
Trenutno izbirate bralci Našega časa in poslušalci Radia Velenje osebnost, ki je po vašem mnenju najbolj zaznamovala mesec marec. Na osnovi vaših predlogov smo sestavili lestvico, o kateri lahko glasujete samo še z današnjim kuponom. Glasujete pa lahko tudi na Radiu Velenje vsak delovni dan malo pred 17. uro. Veseli bomo, če
boste napisali ob tem tudi kakšno zanimivost o osebnosti, za katero glasujete. Upoštevali bomo vse vaše kupone številka 5, ki bodo v naše uredništvo prispeli do torka, 6. maja, do 10. ure. Prav tako pa v današnji zadnji aprilski številki objavljamo tudi že kupon (številka 1), s katerim lahko predlagate kandidate, ki so po vašem mnenju najbolj zazna-
movali mesec april. Med prispelimi predlogi bomo sestavili lestvico treh kandidatov, o katerih boste potem glasovali ves mesec maj. Tudi vaše
predloge pričakujemo do torka, 6. maja, do 10. ure. Prosimo vas, da pripišete tudi obrazložitev, zakaj predlagate določenega kandidata.
Ekskluzivni pokrovitelj
DROGGRUe PARftJNeRIJe \ wpRLD
»Za naravno tropsko porjavitev -primerno tudi za občutljivo
otroško kožo« Različni izdelki od 8,99 € + darilo 30ml mini izdelek in senčnik
Velenje, Standard in Center nova
Šaleška cesta 2 a. Šaleška 91, | tel.: 898 57 90_tel.: 898 5791
Celje, Planet Tus in Celeiapark
Mariborska c. 198. Aškerčeva c. 14, | tel.: 03/495 99 85 tel.: 03/495 99 80 |
Vaše sodelovanje tudi nagrajujemo
Med tistimi, ki boste glasovali na kuponu številka 5, bomo izžrebali dve nagradi drogerije in parfumerije Beauty World - dvakrat praktični izdelki za poležavanje na soncu. Nagrajenci prejšnjega tedna: Nagradi drogerije in parfumerije Beauty World (kompleta za nohte Pretty Woman) prejmeta: Rozika Gregorn, Letuš 76 a, Šmartno ob Paki in Boris Knavs, Šaleška 16, Velenje.
Predlogi za marec:
Vilma Kutnjak
(strokovna delavka v ambulanti za zdravljenje odvisnosti) - požtvovalno in popolnoma predano vodi program, ki je namenjen zasvojenim osebam; zdravljenje odvisnsoti poteka pod njenim okriljem strokovno, čustveno in z vso predanostjo ...
Jolanda Belavič
(invalidka športnica, članica namiz-noteniškega kluba Spin Šoštanj) - z izpolnjeno normo mednarodne namiznoteniške zveze za invalide pa Paraolimpijske igre Peking 2008 za stoječe igralce, ji je uspelo z ogromno treningi in odrekanji izpolniti kriterije za nastop na olimpijadi ...
Bernard Vajdič
odličen alpski smučar v slalomu in veleslalomu, najboljši slovenski slalomist, letos je prvič nastopil v prvi jakostni skupini in še zlasti zable-stel s 5. mestom v slalomu v svetovnem pokalu ...
»Vec kot das, vec dobiš«
V tednu prostovoljcev številne aktivnosti tudi v Velenju - Festival prostovoljstva »vedril« pod streho Centra Nova - Prostovoljstvo bogati življenje prostovoljcem in pomoči deležnim
Bojana Špegel
Velenje - Od 12. do 19. aprila, torej prejšnji teden, je v Sloveniji potekal teden prostovoljstva. Po vsej državi so na različne načine zaznamovali in hkrati tudi reklamirali prostovoljno delo, saj povsod ugotavljajo, da je zanimanja med mladimi za pomoč, ki jim ne prinaša denarnega plačila, ampak jih le duševno bogati, vse manj. Tudi v Velenju, kjer se lahko pohvalimo z nadpovprečnim številom prostovoljcev, opažajo upad zanimanja zanj. O tem so prejšnjo sredo popoldne spregovorili predstavniki Šolskega centra Velenje in Mladinskega centra Velenje, ki so v deževnem sobotnem dopoldnevu skupaj pripravili Festival prostovoljstva.
Zaradi dežja so festival prostovoljstva prestavili za teden dni, ker
pa jim tudi v soboto vreme ni bilo naklonjeno, so ga pripravili pod streho Centra Nova. Iztekel seje prav simpatično, čeprav je bil program okrnjen, saj so si želeli na Titovem trgu pripraviti niz športnih in zabavnih aktivnosti na prostem. Na tradicionalnem velenjskem festivalu prostovoljstva z naslovom Mi, prostovoljci so se na desetih stojnicah predstavile številne prostovoljne organizacije iz Velenja, ki imajo v svojih vrstah prostovoljce. Predstavljali so svojo dejavnost in delo, najbolj »glasni« pa so bili katoliški skavti, ki so ob spremljavi kitare pripravili pravi pevsko-zabavni program. Prav simpatično so stojnice opremili tudi predstavniki MZPM Velenje, Pikinega festivala, Rdečega križa,
Društva Hospic, Šolskega centra Velenje, Mladinskega centra Velenje ... Ekipa MC-ja je vodila tudi spremljevalni program; poleg kratkih pogovorov s predstavniki društev in delom njihovih prostovoljcev so se mimoidoči prav zabavali tudi ob gledališki igrici skupine Mamoo-ti. Predstava Obuti maček je sicer namenjena otrokom, a je zabavala prav vse generacije.
Ves čas je bila gneča tudi okoli
kotička, kjer so lahko obiskovalci festivala izdelovali stekleničke upanja. Te bodo zagotovo razveselile marsikoga, ki ni tako srečen ali zdrav kot udeleženci festivala, saj jih bodo poklonili slovenskim onko-
loškim bolnikom.
Postavili pa so tudi »zid prostovoljstva«, na katerega so mladi prostovoljci pisali lepe misli o tem, zakaj se pravzaprav ukvarjajo z njim.
Prejšnjo sredo so organizatorji festivala »Mi, prostovoljci« pripravili tudi tiskovno konferenco in okroglo mizo o prostovoljstvu -potekali sta v regijskem multime-dijskem centru Kunigunda. Gabrijela Fidler, ki na Šolskem centru
Velenje koordinira prostovoljno delo, je poudarila, da letos mineva že 15 let, odkar se njihovi dijaki ukvarjajo s prostovoljstvom. Vse skupaj se je začelo leta 1991 s prihodom beguncev iz BIH v Velenje, danes pa prostovoljci ŠCV pomagajo na več področjih: delajo z ostarelimi, pomagajo v Bolnišnici Topolšica, Veterinarski kliniki v Topolšici, v materinskem domu, pomagajo sovrstnikom z učnimi težavami, radi delajo v VDC Ježek ... K vsemu temu bodo dodajali še nova področja, dvakrat letno pa pripravijo tudi humanitarne akcije, na katerih zbirajo prispevke za Varno hišo in socialno ogrožene na našem območju, aktivni so tudi v kulturi. K temu je Fidlerjeva dodala, da zadnje leto opažajo upad zanimanja za prostovoljno delo. Lani so imeli 150, letos 100 dijakov, ki se ukvarjajo z njim. Dejstvo pa je, da je tudi dijakov manj. Za tiste, ki s prostovoljnim delom začnejo, pa je skorajda pravilo, da s tem tudi nadaljujejo. Dodala je še: »Prostovoljno delo ima velik pomen za razvoj in za prihodnost, sploh ker danes vsi hitimo in se borimo za materialni dobiček. Po drugi strani med nami živijo starejši, bolni, mlajši s številnimi težavami, ki so v tej družbi zgubljeni. Zato moramo veliko delati tudi za promocijo prostovoljnega dela, saj je treba mlade navdušiti zanj. Tudi mladi so pod vplivom današnjega časa; pravijo, da imajo vedno manj časa. Pa vendarle prostovoljstvo
prispeva k razvijanju obstoječih sistemov, razvijanju vrednot solidarnosti, socialnemu in drugemu napredku družbe, zato ga je potrebno negovati in ustrezno vrednotiti. Prepričana sem, da pri prostovoljstvu velja: »Več kot daš, več dobiš«.
Vodja prostovoljcev Mladinskega centra Velenje Melita Kovač je prostovoljka že 15 let. Začela je prav na ŠCV. V Mladinskem centru imajo 20 prostovoljcev, ki so aktivni ves čas, pogosto pa gredo tudi med Velenjčane, saj pripravljajo pestre urbane akcije. Maja Hostnik, programska vodja v MC-ju, je prav tako poudarila, da je prostovoljstvo »za nas pomembna vrednota, ki jo zna-
mo spoštovati in negovati. Veseli smo, da imamo skupino prostovoljcev, željno novih spoznanj in pridobivanja novih znanj.«
Mlada prostovoljka Tina Felici-jan, ki je v soboto vodila tudi program na festivalu, med letom pa je aktivna na več področjih prostovoljnega dela, je letos predlagana za državno priznanje za mlade prostovoljce. Pravi, da je zelo vesela, ker je lahko del tako širokosrčnega kroga ljudi. In dodaja: »Vedno se moramo zavedati, da slej kot prej pride čas, ko bomo tudi mi potrebovali nekoga, ki nam bo prostovoljno pomagal.«	■
Čeprav je festival prostovoljstva zaradi močnega dežja potekal pod napuščem Nove, je bil prava popestritev sobotnega dopoldneva v mestu. Ljudje so se ustavljali, ustvarjali stekleničke upanja, uživali v gledališki predstavi, petju...
več dobiš«
i Velenju - Festival prostovoljstva »vedril« pod djenje prostovoljcem in pomoči deležnim
«Prostovoljno delo bogati vse, ki se z njim ukvarjamo!« so na tiskovni konferenci zatrdile Gabrijela Fidler, Maja Hostnik in
Melita Kovač.
Tudi osnovnošolci literati
Velenjska Kulturnica je pripravila niz dogodkov ob slovenskih dnevih knjige -Odprili so jih velenjski osnovnošolci, sledil je niz zanimivih dogodkov
Velenje - Knjigarna Kulturnica je več kot le dobra knjigarna. V njej skozi vse leto pripravljajo številne zanimive kulturne dogodke. V tem tednu pa so kar tri dni posvetili knjigi in pripravili Slovenske dneve knjige pred Kulturnico. Tako so zagotovo na knjigo in pomen branja spomnili tudi naključno mimoidoče, saj so pred knjigarno postavili tudi stojnico z zanimivo ponudbo.
V	ponedeljek dopoldne se je pred Kulturnico zbralo 50 učencev OŠ Antona Aškerca, Gustava Šiliha in Šalek. Z Boštjanom Odrom so se pogovarjali o literarnem ustvarjanju, nekaj svojih pesmi pa so tudi predstavili zbranim in mimoidočim. Dogodek je popestrila še mlada plesna skupina, nekaj svojih pesmi pa je mladim prebral velenjski pesnik Ivo Stropnik. Isto popoldne so v Kulturnici gostili Tatjano Kokalj in Jano Kolarič, avtorici knjige Draga Alina, draga Brina. Z avtoricama se je pogovarjala Urša Menih Dokl.
V	torek zvečer so pripravili še literarni večer, na katerem so predstavili sodobne srbske avtorje, včeraj, točno opoldne pa se je Boštjan Oder pogovarjal z mladinskim pisateljem Andrejem Predinom, ki je velenjskim gimnazijcem predstavil knjigo Na zeleno vejo.
■ bš, foto: vos
Dnevi slovenske knjige so se začeli z branjem poezije velenjskih osnovnošolcev. Do včeraj se je v Kulturnici zgodilo še veliko zanimivih dogodkov, povezanih s knjigo.
Naslednja številka Našega časa izide 8. maja!