List 38. Tečaj LÏV. i in I Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr., — po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni. Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr. Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic". Izubijani 18. septembra 1896. mi « : « afeáfeáfeáfeífcg pri nesel tište sreče. katera se mu je obetala^ temveč je Politiški oddeSek. Svetčeva seđemdesetletnica. nedeljo praznuje svojo sedemdesetletnico mož, ki zasejal Jmdo sovraštvo mej njegove sinove, v veliko veselje narodnih nasprotnikov. Večkrat so gospoda Svetca po nedolžnem napadali, očitali so mu, da se je izneveril starému geslu, in to ljudje o katerih se pa lahko reče, da ne poznajo nobenih je vse svoje življenje deloval za naš narod, notar gosp. načel, morda razen lastne gospodstvaželjnosti in sebič Luka Svetec.' On je jedini, ki je še deloval vkupe s po- nosti ljudij, ki sami zataje narodnost s tem, da v odio kojnim dr. Bleiweisom, torej tudi dobro poznal čilnem trenotku pozabijo na slovensko vseučilišče in slo misli in nazore roda. prezg odaj umrlega očeta slovenskega na- venske zahteve na srednjih šolah, ter se na Dunaju po- Postaral se je, a njegovo srce pa še vedno gori v bratijo z največjimi sovražniki slovenskega naroda. Očitalo se je Svetcu zavijajoč njegove besede, da je vero od- svetem ognju za narodno stvar. Več let je bil deželni pa tudi državni poslanec, in stavil z dnevnega reda, a malo pozneje je pa tista stranka, nikdar se ni izneveril starému slovenskemu geslu: » Vse ki je vsa gorela za vero, ko je šio za to, da so grdili za vero, dom, cesarja!" On je bil v državnem zboru starega zaslužnega domoljuba, sama na Dunaju přivolila, tedaj, ko so se sklepali sedanji osnovni zakoni, na ka- da se odlože vsa verska vprašanja z dnevnega reda, je tere se mi Slovenci sedaj opiramo pri vseh svojih narodnih tirjatvah. torej sama přivolila, da se vera odstavi z dnevnega reda. Hudo se je boriti s takimi nasprotniki, kot jih ima Gospodu Svetcu so bile znane politične želje, po- Svetec, ker tudi niso izbirčni v sredstvih, a nečastr pa trebe in težnje Slovencev in Hrvatov tako kakor malo- ni take nasprotnike imeti, kajti ima jih vsakdo, ki noče kateremu drugemu. Služboval je več let tudi na Hrvat- vedno obraćati plašča po vetru in si je ohranil nekaj skem in spoznal bil tudi mišljenje našega sosednega na- samostojnosti, ter se ne da zapovedovati od neskušenih roda in ohranil do zadnjega v srcu naudušenje za vza- ljudij Će tudi so gospodu Svetcu napravili nasprotniki jemnost z brati Hrvati. Pozneje se mu je bilo baš za- mnogo bridkih ur, vendar on zaradi tega še ne popusti radi narodnosti boriti celo za kruh. Službo pri ljubljan- svojega delovanja za napredek našega nareda. On je skem magistratu je bil zgubil, ko so nasprotniki dobili marljiv podpredsednik „družbe sv. Cirila in Metoda", mestno upravo v roke. Brez najmanjšega povoda so ga Znano je veliko naudušenje vrlih litijskih in šmartinskih upokojili. Sedanji rod niti ne ve, kako težavni so bili Slovenk za to važno družbo, kateri so nasprotovali isti časi, ko je Svetec prva leta deloval na političnem polju, ljudje, kakor gospodu Svetcu. Če tudi nocemo nikakor Zato pa tudi ne znajo ceniti njegovih zaslug in njegovega poniževati zaslug teh narodnih dam, katerih gorečnost za mišljenja. Od tod prihaja, da se je od neke strani začel narodno stvar zasluži vse pohvale, vendar moramo reči brezoziren boj proti njemu in je padel pri zadnjih vo- da je to naudušenje nekoliko to vzpodbudilo, da starosta i litvah. Svetec je namreč vedno za politično sporazumljenje Slovencev in podpredsednik omenjene družbe biva baš Slovencev. To pa nekaterim ni povšeč, ker hočejo mej- v Liti ji. sebojni boj za vsako ceno, ker drugače njih ime ostane Ob sedemdesetletnici mi želimo slavljencu, da bi še v političnem življenju Toda še bodo prišli casi, dolgo mogel uspešno delovati za blaginjo našega naroda ko bode narod spoznal, da so jedino Svetčevi nazori bili in da bi še učakal čas, ko bodo zopet vsi Slovenci vza- , da nam naš narodni razpor dosti jemno delovali, ko bode narod sam odstranil vse tište, pravi Treba škoduje in se narod prepriča, da faktično novi tok mu ni kateri dandanes sejejo prepir. Prepričan je pa lahko go 374 gpod Svetec, da jih je na Slovenskem še veliko, ki znajo šejo o utisih in nasledkih carjevega bivanja v Nemčij ceniti njegove Zatr zasluge ki njim jednako mislijo in ču- iu)e sei da se je nemški cesar zelo trudil posebno prijateljstvo ti jo in tudi ne opuste nikdar upanja, da bode napo sled zmagala pravica in resnica. Politični pregled. carjevo pridobiti, da pa se je nekako hladno vedel napram njemu. Močno jezi Nemčijo, da je car preje obiskal avstrij skega cesarja nego nemôkega željnim pričakovanjem pišejo listi o obisku carjevem na francoskih tleh. Skrivne prijateljske zveze Rusije in Francije se utegnejo tem povodom odkriti. Spanija. Poleg vstaje na Kubi, traje še nadalje Đeželnozborske volitve na Koroškem se za Slo- in dela nemajhne preglavice Spaniji, pojavila se je še vstaja vence ugodno kažejo. Pridobili bodo še jeden mandat Nemški na filipinskih otokih, naselbini špaoski. Vstaši dobivajo oporo konservativci, so dosedaj imeli dva mandata, bodo jednega zgubili. Ob začetku volitev volilnih mož, so konservativci upali dobiti večino v kmetski kuriji in tako pridobiti tudi jeden deželnoodborski mandat. Volitve volilnih mož so pa pokazale, da mej Nemci konservativna stranka nima še nobenega zaupanja. Celo nemška duhovščina je roke križem držala. Nekateri duhovniki so pa celo podpirali nemške nacijonalce. Slovenci seveda od novega deželnega zbora nič dobrega pričako- vati ne moremo. Narodni Nemci, izpodrivajo liberalce, so še večji naši nasprotniki, kakor so bili liberalci. Samo to je dobro, da pade dr Abuja, ker so na njegovo izvolitev se Nemci sklicevali, da so slovenski prebivalci zadovoljni s seda-njimi razmerami na Koroškem. Grof Badeni na Primorskem. — Minoli teden je grof Badeni bil obiskal Primorsko. Povsod se je dobro poučil o razmerah Vsprejel je tudi več slovenskih deputaci] je, Obetal da se izpolnijo Slovencem razne želje v šolskem oziiu. Prepričal se je pa o nestrpljivosti Italij in njih nezanes- ljivem avstrijskem domoljubj Gorici, Trstu in Istri je slišal klice: „Evviva Italia! (Živela Italija!), in grozno zasme-hovanje Slovencev. V Piranu se je ministerskému pndsedniku celo zdelo potrebno opozoriti župana, da je njegova dolžnost v prvi vrsti spoštovati avstrijsko zastavo. Po isterskih mestih so napali slovenske poslance vpričo ministerskega predsednika. Zato je upati, da bode Badenijevo potovanje po Primorskem odprlo vladnim krogom oči, da ne bodo podpirali Italijanov. Kompromis v gorenjeavstrijskem veleposestvu. Gorenjeavstrijski konservativni veleposestniki so sklenili kompromis glede bodočih deželnozborskih volitev z liberalci. Volili bodo dva liberalca v zbor, pa le s pogojem, da popuste liberalci protest proti uvrščenju duhovskega veleposestva mej vo-lilce v kuriji, in da se zavežejo, da ne bodo glasovah v deželnem zboru v verskih stvareh proti konservativcem, da bodo skrbeli za varČno deželno gospodarstvo, in da bodo do-lenjeavstrijski veleposestniki volili dva konservativca v deželni pri Japoncih, bi radi vso vzhodno Azijo za se in hočejo spodriniti Evropejce iz nje. Vsled te^a jim je vstaja na Filipinskih otokih dobrodošla. Nezadovoljne španske podanike se hujska močno proti malomarni španski vladi. Mej tem ko div-jajo vstaši zunaj in pretijo španskemu kraljestvu odpad Kube in Filipinskih otokov, pojavljajo se doma v Spaniji najresneji nemiri Nastopili so takozvani karlisti in ščuvajo ljudstvo proti španski monarhiji. Tem se pridružijo brezdvomno republiČani, katera zveza more vzbuditi strah, da so dnevi španski monar- Barcelone se k tem poročilom javlja, da je aretovala bivšega ministra in poslanika Estevaneza in drugih odličnih oseb, ker so na sumu, da organizujejo revolucijo, da se odpravi monarhija in ustanovi republika. Po skupnem prizadevanju evropskih velevlastij je Turčija konečno dala Kreti tako ustavo, s katero so zadovoljni vsi zmerni elementi Mohamedanski fanatiki ae seveda ustavljajo vsakaterim reformám, toda z ozirom na to, da javni funkcijonarji, policija, vojaštvo in uradniki niso po n vi ustavi sami mohamedanci, se bode nemirnežem moglo pravično na prste stopiti in jih prisiliti, da se z novimi razmerami Kreta. spnjazmjo. Da Turčija hitro izvela vse reforme in ne izvedbo nekaterih teh celo opustila! Pa za to bodo že skr- Mnoge je bele velevlasti. Tako je končano klanje na Kreti. uničilo in jim prizadjalo velikanske gmotne škode. Koliko se prelilo krvi ! Grška, ki je v pomoč vstašem potrošila precej milijonov, s konečnim izidom homatij na Kreti ni zadovoljna, ker je popolnoma računala, da o tej priliki dobi Kreto v svojo last. Nasproti Armencem v Carigradu, so prouzročili ondi znano rabuko, izdala je turška vlada najstrožje naredbe, ubogimi Armenci delajo strašno. V množinah jih pobijajo. ropajo in s silo iztirujejo iz Carigrada. Turška policija in uradniki grozno zlorabljajo ukaz vlade, da je Armence primerno kaznovati. PoseČi bo pač tudi tu velevlastim vmes, da se naredi konec klanja Armencev. zbor. Ta kompromis liberalni stranki ne bode nič kořistil, konservativcem pa morda veliko, ker v dolenjeavstrijskem de- želnem zboru bode morda večina odločevala le malo glasov. Govori se, da je ta kompromis začetek spojenju konserva-tivnega in liberalnega veleposestva. Volitve v Sleziji niso razmer v deželnem zboru bistveno nič premenile. Slovani niso nič pridobili in nič izgubili. Tudi v bodoče bodo v deželnem zboru 3 Poljaki in 3 Cehi. Upanje, da Nemcem v mestih odtrgajo dva mandata, se ni uresničilo. Liberalci so zgubili tri mandate, katere so dobili narodni Nemci. Ker pa mej liberalci in narodnimi Nemci ni nobene prave razlike, je to brez pomena. Liberalec Millier je pal. Ta mož se je v Šlezijo bil priselil iz Prusije in se je odlikoval s svojim sovraštvom do Slovanov. Po volitvah 1890. leta mislil, da bode přišel celo v deželni odbor iz vsega zbora, a mu je bilo izpodletelo in sedaj še v deželni zbor ni přišel. Najbrž sedaj v Sleziji doigral vsako politično vlogo. Slovani tudi od novega deželnega zbora nič dobrega ne pričakuiemo. Rusija. Nemčije podal se je ruski car v Kodanj obisku kraljeve rodbine. Zatrjuje se, da ima poslednji poset Obrtnija. Stavbenski red deželnega stolnega mesta Ljubljane z dne 25. maja t. 1. (Dalje.) Strešine in pokrivanje streh. 52. Strešine je tako sestavljati, da ne morejo vo doravno na zidovje potiskati. Podzidnice smejo biti samo na dveh straneh od zi-dovja obdane; najnižje ploskve strešnega lesovja morajo ležati najmenj 8 cm nad podstrešnim pomostom vzvišene ; v obče ne sme strešno lesovje biti v nikaki dotiki z nad-stropom najvišjega nastropja. Podstrešni stebri ali ključi rodbinski prijateljski značaj. V Kodanju se je sešel ruski smejo stati samo na srednjih zidovih ali na križih (zvez car tudi z grškim kraljem, ki je tja přišel. Listi mnogo pi- znih tramovih). Vezane špire je praviloma ukazati na razđaljo naj- 5 , i M M JI f * več 4 m in križi ali zvezni tramovi med podstrešnimi stebri (ključi) ne smejo biti izrezani. Strehe je pokrivati z opeko, škrli Plinovodi in elektrovodi. Plinovodne cevi morajo biti do višine * cestnih sve-tilnie vziđane in vsi odtoki morajo biti napravljeni z naj-kovino ali z večjo previdnostjo ; plinove cevi ne smejo biti napeljane drugim gradivom, o katerem je c. kr. deželna vlada pri- pod tlomi stanovanj. Plinomeri ne smejo biti postavljeni znala, da je varno proti ognju. v bližini kurilnih naprav in v prostorih, ki služijo za Podstrešje in podstrešne sobe. 53. Podstrešje mora biti pomosteno tako i da je varno proti ognju. Podstrešna zaporna vrata morajo biti železná ali s kamenitimi podboji ali v železnih okvirih. Podstrešja z več nego 30 m dolžine morajo biti raz-deljena po vsi širokosti podstrešja s požarnimi zidovi 015 m debelimi in 0*15 m nad strešno ploskev sezajo- čimi. les. Skozi požarno zidovje ne sme biti pretaknjen noben Vsak izmed teh požarnih zidov mora imeti železná, na obeh straneh s kljukami oskrbena samozaporna vrata v podbojih varnih proti ognju. Stanovanja v podstrešji dopustna so samo tedaj, če leže k večjemu neposredno nad drugim nastropjem j ter so od obmejnih delov podstrešja ognjevarno z masivními stěnami odločena. ! * 1 Strešni žlebovi. 54. Vse nove hiše morajo imeti proti cesti ko spalnice, in za njih postavljanje je v obče uporabljati samo takšne prostore, ki so zadosti světli in se dado dovolj prevetrovati. Plinovodi in elektrovodi v poslopjih se morajo na-pravljati po obstoječih dotičnih posebnih predpisih. v Stranišča. 58. Stranišča morajo biti narejena v poslopjih, biti morajo znotraj v svetlem najmenj 0 90 m široka in 1*20 m dolga ter skrbeti za zadosten dostop zraku in svetlobe. Ista je z ozirom na število in kakovost stanovanj napraviti v primernem šteulu. V hišah, kjer so narejena samo mala stanovanja, mora najmenj po dvoje stanovanj imeti svoje posebno stranišče. Lesene cevi se pri straniščih ne smejo uporabljati. Žlebovi morajo dobiti primeren padec, ne nad 45 stopinj proti navpičnici. pri » novih Stavbinsko oblastvo ima paziti na to, da se stavbah v namene izplakovanja, vodovod, če mogoče, neposredno v stranišče napelje. stánovanjskimi prostori stranišča ne smejo biti v vinske, proti ognju varné in nepremočne strešne žlebove nobeni direktni zvezi. stanovanju narejena stranišča primerne velikosti, in narediti jih je tako, da se prepre- morajo biti od sob ločena s predvratiščem. Shrambe čij o kap sneženi plazovi in padanje strešnega gradiva jedi je praviloma napravljati kar najdalje od stranišč. na tla. za Shrambe za jedi je dopuščeno samo takrat naprav- Pri strešnih žlebovih je napraviti odtočne cevi pri- 1 jati neposredno poleg stranišč, kadar so od stranišč mernih obmer, katere odvajajo vodo neposredno v ka- čene z najmenj 0 30 m debelim zidom. Straniške cevi se nale ali v kakšno ponikovalno jamo. morajo brez premembe svoje prostranosti kot hlapovne Po tukaj danih predpisih se je ravnati tudi pri že cevi izpeljati nad streho. obstoječih poslopjih, strešni robovi. kadar se obnavljajo žlebovi ali obče je pri napravi stranišč skrbeti za preve trovanje, kolikor je največ moči. Glavni obkrajki (simci) in zidove na njih. 55. Gibavni obkrajki morajo tudi brez ozira na to, če strešina obremenjuje zidovje, biti stabilni. Obkrajki z nerazmernim velikim napuščem pri poslopjih, ki stoje naravnost ob prometnih ploskvah, niso dopuščeni. Obkrajki nikdar in nikjer ne smejo biti z vězili pritrjeni na strešina jih v napušču ne sme obremenjevati. Zidav nad streho se je kar največ ogibati. Atike in opaži morajo biti brezpokojno trdno z vězili pritrjeni. Stranišča narejati proti cesti ni dopuščeno. Pri razsežnih popravah pokvarjenih stranišč v že obstoječih hišah se je tudi ravnati po gorenjih določiiih. Kadar obstoječa stranišča ne zadostujejo določilom tega zakona, sme stavbinsko oblastvo ukazati, da se iz zdravstvenih razlogov odstranijo v primerni dobi. Naprava tako imenovanih komunskih uličic mej dvema hišama je prepovedana. Kjer že sedaj obstoje, jih je po mogočnosti odstraniti. Če to ni mogoče, paziti je na snago v taki uličici, zategadelj se odpadki, gnoj in Okna in vrata. > 56. Loki nad okni in vrati morajo biti oblokani » da nad njimi ležeče zidovje zi ali tako konstruirani dano na traverzah. Okna o pritličiji, ki leže neposredno ob hišnem pročelju meječem na ulice in katerih podoknjak je meni nego 2 0 m nad trotoar vzvišen, ne smejo naprej moleti » ravnotako ne smejo tam biti narejeni ven moleče mreže ali na zunaj odpirajoča se okna in veterniška krila ; v pri druge take stvari tja ne smejo metati. Posebno ne smejo tudi stranišča speljavati se v te uličice. Kjer so sedaj stranišča v zvezi s takimi koti, ima se Ie to v teku dveh let odstraniti ter je mestna občina, če mestni svet tako sklene, opravičena, pri vsakem slučaju prevzeti del dotičnih troškov in sicer največ dve tretjini. Gnojne jame. 59. Gnojne jame morajo imeti nepremočne stene in tla, in trdne, dobro zapirajoče pokrove ter biti na- tličji ne smejo odprta vrata in vratnice čez širino hiše rejene, kolikor je največ moči, oddaljene od vodnjakov naprej moleti in stanovanj. (Dalje sledi.) 370 v Obrtnijske raznoterosti. Obrtni shodi na Dunaju. Minoli teden so bili na Dunaju štirje obrtni shodi, shod avstrijskih krojačev, čev-ljarjev, mizarjev in občni shod avstrijskih obrtnikov Na teh shodih se je govorilo o raznih potrebali malih obrtnikov. Izrekli so se, da se ima dokaz sposobnosti pooštriti z pomoč-niškim in mojsterskim izpitom in se obisk strokovne šole ne sme uštevati v učni Čas. Dokaz zmožnosti se mora zahtevati tudi od trgovcev in tovarnarjev. Tirjatvam stavbenih obrtnikov naj se prizna prednost pri dražbah, osnujejo naj se z obvezne mojsterske zadruge, varujejo naj se bolje obrniki proti štrajkom, poskrbi naj se bolje za kredit malim obrtnikom. Vsi shodi so se izrekli proti vladni predlogi novega obrtnega zakona. Češki pri miz^rskem shodu niso pustili govoriti. Ko je nekdo hotel Češki govoriti, so ga skozi vrata potisnili. Zlata ruda. Blizu Graylorda v Cedar Hollowu v Ameriki so naleteli na veliko žilo zlata. Vse hiti tja, kar more. Z vrha daje ruda po 400 ali 500 dolarjev od tone, dvanajst železnicnih ^oz je dalo 100.000 dolarjev. Golobje. Reja golobov se splača jedino, če se imajo take vrste, ki se prežive devet mesecev na leto na polju in jim po letu ni treba dajati jesti in še po zimi dosti ne potrebujejo, dokler je kopno. Taki golobje imajo na leto po pet parov mladičev, ki se v raznih krajih različno drago prodajo. Na par golobov se mora krma na leto računati 1 gld. do 1 gld. 50 kr. Pri kmetijstvu pa ni treba ničesa trošiti za krmo, ker je vedno dosti slabega žita, ki se daje golobom. Poleg tega, da prodamo mladiče, kar slednje leto nekaj nese, imamo od golobov tudi dober gnoj, ki je posebno dober za vrtnarje. Golobe navadno dolže, da delajo veliko škodo po njivah. Kdor pa golobe opazuje, bode se prepričal, da to ni resnica. Posebno golobov ne smemo dolžiti, da pobero posejano žito, da potem ne ozeleni. Golob ne grebe, kakor kokoš, s kljunom izkoplje le kako zrno, ki je tako premalo v zemlji in bi najbrž se ne bilo dobro obneslo. Mnogo več, kakor žitnih, pa pobero golobje ple-velnih semen. Plevelno seme se običajno poprej razstrese po njivah, predno je žito zrelo. Če ga ne pobero golobje in druge ptice, klije in na njivi imamo mnogo ple-vela. V Belgiji, kjer so jako umni kmetovalci, so tako prepričani o koristi golobov, da celo po pol jih stavijo golobnjake. Posledica temu je, da je belgijsko žito običajno čistejše nego drugo. Največjo škodo napravljajo golobje po strehah. Kadar delajo gnezdo, trgajo slamo s streh, in pa njih gnoj škoduje slamnatim streham iz tenkih deščic. Pod njim razpadajo. Posebno leseni žlebovi po strehah hitro strohne, ker se va nje nabira golobji gnoj. Poleg tega pa po slamnatih strehah, na katerih je golobje blato, bujno poganjajo mah in lišaji, ki s svojimi koreninami le škodu-jejo strehi. Seveda ta škoda vedno manje prihaja v po- štev, ker celo na kmetih vedno bolj opuščajo slamnate in lesene strehe in delajo strehe iz opeke in kamnitih plošč. To delajo posebno zaradi nevarnosti ognja. Lesene 0 strehe pa tudi zaradi tega ginejo, ker les ni več tako po ceni, kot je bil nekdaj in streha iz deščic ne pride dosti ceneja od opeke ali pa nič. Streham iz opeke pa golobje blato ne škoduje. Iz tega je jasno, da naši kmetje morejo od reje golobov imeti nekaj dobička, posebno ker jim ni treba za golobe kupovati žita, temveč imajo dovolj žitnih od-padkov. Ne splača se pa imeti tacih vrst, kateri ne ho-dijo z doma, temveč je jim treba vedno dajati jesti. Mnogo več zajedo, nego pa dobimo za mladiče. Seveda tudi poljskih golobov ne smemo imeti v prevelikem šte-vilu, temveč samo toliko, kolikor jih dobi lahko hrane na polju, ne da bi delali škodo. Kmetijske raznoterosti. Kmetijski shod na Dunaju. Vneieljo je bil na Dunaju dobro obiskan kmetijski shod. Sklenil je celo vrsto za kmetijski stan ugodnih resolucij. Mej drugim je shod izrekel željo, da se kmalu osnujejo kmetijske zadruge, potem se je izrekel za ponižanje nekaterih davkov, za premembo lovskega in domovinskega zakona, in zakona o preskrbovanju ubogih, za boljše nadzorovanje zavarovalnic, za znatno zvišanje oger-skega doneska k skupnim državnim stroškom pri obnovljenju pogodke z Ogersko itd. Shod je pozdravil v imenu dunajskega mesta dr. Lueger, in v imenu poljedelskega ministra dolenje-avstrijski namestnik grof Kielmansegg. Želeti je le, da se to tudi uresniči, kar je ta shod sklenil in resolucije ne ostanejo le na papirju Posneto mleko. Posneto mleko ni kaj dobro pokrmiti mlecnim kravam. Seve da morejo krave veliko te hrane po-vžiti, toda to nam donaša le malo dobička. Če je že ne mo-remo uporabiti v kuhinji ali v sirarnici, pokrmimo jo teletom, katero nam dado brez dvomna boljši čisti dohodek. Koliko narazen naj se posade sadna drevesa? Pri sadnih drevesih moramo vedno paziti, da jih ne posadimo pregosto, ravno tako pa tudi na preredko. Oboje nam more kraj sati pridelke, zatoraj držimo se teh izkušenj : Jablane posaditi je narazen 10 — 12 metrov, hruške 8 — 10, koštanje 12 —15, orehe 12 — 15, češnje 8 — 10, češplje in slive 5 — 6, breskve in mandle 5 — 6 metrov. Plesnjivo žito. Po mokroti zaduhlemu žitu »mesa z ogljinim prahom. Tako z ogljem zmešano naj ostane ž ito 2 do 3 tedne na ne premrzlem pa tudi ne prevročem kra ji ; potem se odloči oglje s čistilnim strojem. S tem ravnani em se odpravi duh po plesnobi skoraj popolnoma. Krištof Kolumb. % (Zgodovinski roman. Ruski spisal E. Šreknik.) (Dalje.) ' Deseto poglavje. Pred zastopniki znanosti. Minolo je nekaj dnij. Kralj in kraljica sta se že pripravljala na vojno za pomirjenje puntajoče se Ga- 397 licije, ko je Kolumb dobil pismo od velikega kardi- Zaslišavši poziv prijorjev, Kolumb vstal nala, da se bode čez malo dnij razpravljal njegov na- in připravil se za govor. črt v dominikánském samostanu sv. Štefana v pričo zastopnikov vseh znanosti : zvezdoznancev, zemlje Jaz imam težko nalogo začel je s tre- sočim glasom, ki je bil vedno trši in trši veliko tako piscev, matematikov in bogoslovcev. Hkratu je pa nalogo, dokazati resničnost mojih teorij pred Kolumb dobil povabilo od najstaršega profesorja bo učenim zborom in visokimi učenjaki opirajoč se na goslovja dominikanca Dijega de Deca, naj se naseli v prirodne pojave, vendar se lot im tega, zanašajoč se na samostan za ves čas zasedanja zbora učenjakov, kar pomoč Najvišjega, ki more slabost premeniti v moč. mu je bilo jako prav, ker je Kvintanilja moral po kraljevem odhodu vrniti se v Kordovo. Ko je Kolumb naznanil svojemu gostoljubnemu gospodarju o dobljenih pismih, se je Alonz razveselil, t da se veliki kardinal udeležuje te stvari, a na drugi strani pa ni mogel zatreti slabe slutnje, ker je Ferdinand de Talavera imenovan predsednikom temu zboru. Slabo je vsekako, zaklical je, da je kralj imenoval ravno Talavero predsednikom zboru On je vaš nasprotnik in si bode na vse načine pri zadeval, da vam škoduje. Nadejam se na Boga i odgovoril je Ko- lumb, sicer bode pa junta sestavljena iz učenih, naprednih ljudij, o katerih se nadejam, da bodo moje náčrte nepristranski presojevali. Da vam pomaga Presveta Devica! odgo- voril je Alonz, vsekako si zapomnite, da je moja hiša odprta temu, katerega imam za prijatelja. Drugi dan se je Kolumb preselil v samostan sv. Štefana, kjer so ga vsprejeli z velikim veseljem. Tukaj je preživel nekaj dnij nestrpljivo čakajoč dne, ko bodeta znanost in vera govorili poslednjo besedo o njegovih teorijah. Ker je kraljevi dvor bil ostavil se je Salamanko in ž njim vsi njegovi zagovorniki, Kolumb čutil zapuščenega, a vendar se je pripravljal, da o vsem orožju stopi pred zastopnike znanosti. Naposled se je zbrala junta v prvo zasedanje. Kolumba so z navadnimi ceremonijami pripeljali v dvorano in Ferdinand de Talavera je naznanil, da je junta se otvorila. Kolumb je rado vedno p ogledal po dvorani. Okrog sebe, neznanega mornarja in poleg tega še inozemca, je videl zastopnike raznih znaposti in duhovne dosto- janstvenike. Na obrazih večine se je čitala nezaup nost in predsodki glede njegove teorije. Zadosti je bilo, da je duhoviti mornar le jedenkrát pogledal po dvorani, da je spoznal, da ga njegovi sodniki imajo za sleparja in domišljavca, katerega sleparijo je le treba dobro razkriti... Gospod Krištof Kolumb, razlegal se mej občnim molčanjem glas predsednika, ki je pre* trgal žalostna opazovanja Kolumbova. Vi opirate Po teh uvodnih besedah so nekateri člani junte drug drugemu nekaj pošepetali. Kolumbovemu po- gledu ni odšlo, da mu je večina zbora nasprotna. To pa vendar ni zbegalo govornika, temveč je še po vekšalo njegovo odločnost in govoril je vednd odloč-neje in pogumneje. «* À * L Kl Í v v ir , r . V soglasju s prirodnimi prikaznimi je zemlja § trdo telo in ima podobo krogle in obstoji iz suhe zemlje in morja. Ker je okrogla, je mogoče zemljo obiti z zapada na vzhod, ali z vzhoda na zapad. I p r Kolumb je prenehal govoriti, da bi videl, če » r • * bode kdo ugovarjal trditvi njegovi. Našlo se je dosti ugovarjalcev. Po vaši teoriji, gospod Kolumb, rekel j e jeden bogoslovcev, — morejo biti ljudje, kateri hodijo po glavi, kviško moleč noge. Zaklinjam se pri sv. Frančišku, taka uredba stvarij ne more biti ničesar druzega, kakor otroška izmišljotina !.. . Jaz se tudi usojam izreči proti teoriji go- spoda Kolumba přistavil je drugi član junte, opozarjam ga na sledeče besede sv. Laktancija: „Mari ni neumnost misliti, da se kje nahajajo protinožci, ljudje, ki hodijo po glavah z nogami kvišku, in kje rastejo drevesa z vrhi proti zemlji in s koreninami P i« kvišku, da kje ne gre dež in sneg doli, temveč gori itd. Kaj imate reči proti temu, gospod Kolumb? Učeni možje, naj oproste, odgovoril je Kolumb trdno, če jaz s stališča zemljepisnih pre- iskav ne morem priznati izrekov svetih očetov za neoporečne. vsem, kar se tiče vere, se jim popol: noma podvržem, a njih nazorov o svetu pa ne zrna- tram za nezmotljive. Te besede, katere je izrekel Kolumb s popolnim in trdnim prepričanjem, so vzbudile občno začudenje. začuđenjem, ki bilo že podobno strahu, so se nekateri kar prekrižali. Kaj slišijo? Sveti cerkveni očetje se ne zmatrajo za nezmotljive! To je nezašli-šano, strašno! To je pravo krivoverstvo ! .Sam predsednik se je oglasil proti predrznemu svobomišljencu. Vi vidite, gospod Kolumb, je rekel strogo* kako ste nas vznemirili s svojimi predrznimi, da svoje náčrte, katere ste predložili njiju veličanstvoma, se huje ne izrazim, nazori. Vi, jedva znani mornar, na podatke trojne vrste na prirodo samo, 2) na se upate oporekati mnenju svetih očetov, tej trdni avtoriteto znanih pisateljev, 3.) na pričevanja mornarjev. podlagi, na kateri toliko let stoji vera in znanost! Za nas je tudi najugodneje, da se držimo tega reda. Pa vi s tem ne oporekate le svetemu sporočilu, tem-Zato predlagam, da pojasnite zboru, v koliko sama več tudi svetemu pismu, kajti mi čitamo v psalmu, priroda potrjuje vašo teorijo. „da je nebo podobno razpetemu šotoru" in sveti Pavel v svojem listu do Hebrejcev primerja nebo s šotorom, razpetim nad zemljo. Ko je zaslišal Kolumb tako obdolženje, se je ponosno postavil in pogumno pogledal v zvitega me-niha. — Jaz nikakor ne mislim pomanševati svetega poročila, ne svetega pisma. Od Boga naudahneni pi-satelji so gotovo povedali samo resnico, toda niso rabili tehničnega jezika, katerega rabijo učenjaki, tem-več so se vedno držali jezika, navadnega mej ljudmi, da bi njih delo bilo vsem dostopneje. Častiti gospod -predsednik me je opozoril na izreke psalmista Davida in sv. Pavla, a jaz pa opozorim na četrto Ezdrino knjigo in prerokovanje Izajije, kjer se naravnost govori o neznanih deželah onostran morja. Tako, gospoda moja, moja teorija nikakor ne nasprotuje sv. pismu, temveč se popolnoma vjema z njega notranjim globokim smislom. — No, dobro! — rekel je pobiti Talavera. — Če je tudi dokazana okroglost zemlje, a njen obseg mora biti tako velik, da bi za pot okrog nje se potřebovalo najmanj tri leta. Ti, ki pojdejo na tako poto-vanje, morajo končati od glada in žeje. Za tako dolgo pot se ni mogoče preskrbeti s pijačo in jedjo. — Glede obsega zemlje, vaša prevzvišenost, moram omeniti, da je Ptolomej računal polutnik na 24 delov po 25 stopinj. Od teh 24 delov jih je znanih 15 in Portugalci so s svojimi odkritji na zapadu od-krili še jeden del, tako da ostaje neznanih še osem delov, to je tretjina zemljine okrožnosti ali 120°, v katerih je morje in suha zemlja. — Koliko bode po vašem mnenju morja in suhe zemlje? — vprašal je jeden svetni učenjak. — Ptolomej trdi, častiti gospod, — odgovoril je Kolumb vesel, da je razprava prišla na znanstveno podlago, — da je šestina zemlje suha, pet šestin pa vode. Jaz pa mislim, da moramo nekoliko premeniti to trditev in priznati, da je mnogo več suhe zemlje. Jaz se držim v tem slučaju mnenja Aristotela in Seneke, kateri trdi v peti knjigi svojega prirodopisa, da je mej zapadnim bregom Španjske in vzhodnim bregom Indije morje tako ozko, da ga je mogoče preiti v nekaterih dneh. V tem smislu se izreka tudi Plinij staršij, in iz duhovnih pisateljev se Ezdra v 4 knjigi izreka, da je le sedmina zemlje pokrita z vodo. — No, to je jako malo — rekel je učenjak, — vi se ne opirate na nobene dokaze, temveč samo na-vajate dokaze, katere je zbral kardinal Kambre Peter de Ejlji v svojem delu „Imago mundi". Vsekako je treba priznati to dějstvo, da je razprostiranje morja mej Španijo in Indijo popolnoma neznano, ker današnji čas še ni izmerjeno, a v prejšnjih zemljepisnih delih ne nahajamo o tem nobenih jasnih podatkov glede tega vprašanja, vsaj smešani izreki Aristotela, Ezdre in Seneke ne morejo veljati z znanstvenoga sta-lišča za take podatke. Kolumb je čutil opravičenost tega ugovora ni hotel se je braniti, a ni še odprl ust, tako hitro mu je vzel besedo predsednik. — Koliko so opravičena mnenja učenih go-spodov, — je s hudobnim smehljajem opomnil Talavera, — vi pač tudi sami spoznate, gospod Kolumb. Vaše teorije, kolikor izvirajo iz same prirode stvarij. so popolnoma pobité in ne morejo v nikomur vzbu-diti želje za tako potovanje. Kateri mornar bi šel na pot na predloge tacih nezanesljivih podatkov? Kateri vladar bode pač dal znatno svoto denarja pri naj-dvomljivejših nadah na uspeh. — Dobro, dobro ! — slišalo se je od vseh stranij. — Če tudi je přiznáno, da je zemlja okrogla, da morejo biti na drugi strani tudi naseljene dežele — přistavil je jeden učen menih, — a ne smete poza-biti, da stari modrijani, na katere se tako radi skličujete, gospod Kolumb, trdijo, da tja ni mogoče priti zaradi neznane vročine polutnikovega pasa! — Po Epikurovem mnenju — přistavil je drugi učenjak, — ima zemlja podobo krogle, a je samo na severni strani obljudena in samo na jedni strani ob-dana z zrakom, na drugi strani je samo zmešnjava, propad in brezmejno morje! — In če vi tudi priđete, gospod, res do teh dežel ali bregov Indije — vprašal je hudomušno tretji ugovarjalec, a vi se ne bodete mogli vrniti, vas bodo ovirala izbočenost zemlje, ki delà goro, na katero ne bodete mogli tudi pri najugodnejšem vetru. Kolumb je vstal in svetlimi očmi pogledal na zbrane. Čutil jo zopet pred seboj trdna tla in zmož-nost, da sijajno zavrne svoje protivnike, kateri zaprti v svojih samostanih niso vedeli za preiskave , novega časa in za zemljepisne uspehe. — Preučeni gospodje — začel je, — oprostite, ako vaših ugovorov ne zmatram za utemeljene. Proti sklicevanju na stare modrijane, vam lahko navajam mnenje drugih nič manj učenih mož starega časa. Sam sveti Avguštin pravi, da je tropični del pač obljuden s pošastmi, — kar pomenja, da je ondu življenje le mogoče. Janez Damaskin, Beda in drugi pretresajoč vprašanje o tem, kje se nahaja zemski raj, govore, da je bil v čudežni deželi na vzhodu, tako daleč od naših obljudenih dežel in tako visoko, da je skoro dosegel mesec in ga niso mogli pokriti valovi vesolnega potopa; po njih zatrjevanju je bil raj blizu polutnika in je imel zdravo in milo podnebje. In res gospoda moja, ti modri očetje svete cerkve so imeli prav. Jaz sem bil že prestopil polutnik, bil sem že v novoodkriti deželi Svetega Jurija delà Mina v Gvineji, katera leži že daleč za črto vročega pasa, pa ne le, da sem se mogel vrniti, temveč našel sem ondu obilje ljudij, gromadne množině sadja, žitnih raslin in živil. Iz lastne skušnje lahko zagotovljam, 379 da na polutniku ne pada ogenj z neba, morje ne je tiskano še jako malo naučnih knjig, in so tako kipi, in se ljudje in živali počutijo tako dobro, da drage, da je žanje treba jako mnogo trošiti, se bolje ne morejo Če tudi se valovi ob viharju vzdi-gujejo kakor gore, pa vendar ladije ondu plavajo, in stotel Poleg tega pa še mnogi pisatelji kakor Ari-Strabon, niso izdani v izvitniku, — je opazil se ne razbijejo. Zaradi tega zmatram mnenja pre- jeden izmej učenih menihov. častitih gospodov za neutemeljeno in mojo teorijo potrjujem s skušnjami Vidite, gospod Kolumb, kako ste torej mogli in preiskavami sovrstnikov. To se ne pravi, velečastiti oče, obrnil te pisatelje čitati v izvirniku? je nasmehljivo se je vprašal predsednik. Aristotel in Strabon sta pa Ferdinandu de Talavera — voziti se ne na slepo srečo, očeta zemljepisja. to se ne pravi denar proč metati, temveč tukaj se Vendar sem ju prečital, gre za to, da se lotimo dobrega delà v slavo božjo lumb ne brez hudomušnosti. nebu", „Vremenoslovje" odgovoril je Ko-Aristotelova delà in v korist človeštva. in « Zivalstvo" so mi Naudušen v borbi za svojo ljubljeno idejo, se dobro znana v latinském převodu iz arabščine in v je Kolumb ves premenil. Oči so se mu svetile in izvirniku. Moji učeni tovariši v samostanu La Ra- njegov glas je prešinjalo tako iskreno prepričanje, da bida so mi zelo ustregli, ko so mi odprli zaklade so vsi nehote bili prisiljeni udati se tej veliki oseb- svoje knjižnice. nosti. jati Prirodoznanska in zemijepisna delà Aristotelova Zbor je molčal. Nikdo se ni več upal ugovar- — se je vmešal vmes Dijego de Deca — so jako raz-prostemu, neznanemu mornarju. katerega mo- širjena v rokopisih. Latinski prevod Strabonov je iz- gočni duh se je kot orel šukal v ozračju znanosti, šel v Rimu 1467. leta. Plinij in Seneka sta tudi že ko se je bil osvobodil temnih predsodko Nakrat vstal dominikanec Dijego de Deoa. Jaz ne vem, gospod Kolumb začel je jako pred nekaterimi leti izšla tiskana, in ni nič čudnega in neverjetnega, če ja je čital gospod Kolumb. Predsednik je malo nejevoljno pogledal Kolum- naklonjeno govoriti v koliko se zvezdoznanci in bovega zagovornika in nato se obrnil k Kolumbu: zemljepisci vjemajo z vašimi dokazi, a jedno čutim da se ta, ki je tako kakor vi presvetljen z božjo milostjo ne more podvrgavati navadnemu človeškemu merilu. tega stališča se jaz čutim popolnoma pre-pričanega o resničnosti vaših idej in zmatram pre-tresovanja o vprašanju o prirodi stvarij za končano in predsednika junte prosim, da dovoli nam, da pre- idemo k pojasnjevanju daljših dokazov. Ima od gospodov kdo še kaj omeniti? vprašal je Talavera. Nikdo se ni oglasil. Sedaj proglašam pretresovanja o prvi točki za končana. Sedaj so na vrsti mnenja pisateljev Prosim gospoda Kolumba, da preidemo k tej točki !... Kolumb je vstal in v znamenje soglasja pri-kimal z glavo. Prehajajoč dokazom učenih pisateljev, začel je, ko je malo pomislil. Pred vsem vas opo-zarjam na slovstvene podatke, zajete iz del starih grških in latinskih modrijanov in prirodoznancev ... Znate stare jezike? mu je zbadljivo pretrgal besedo Talavera. Malo, mogel vzdržati odgovoril govornik, lahkega smehljaja. ki Sprva se ni No, dobro, gospod! .. . Navedite nam vaše dokaze. Tako začnem z Aristotelom, — spregovoril je Kolumb. drugem delu njegove knjige n vesol- stvu", katerega je razložil Avereos, je jasno povedano da se v nekaterih dneh pride po morju v Indijo z zapadnega brega Afrike ali iz Kadiksa. Jaz moram opomniti gospodu Kolumbu, rekel je jeden član junte, da delo vesolstvu niti ni Aristotelovo, temveč Posidonijevo, kakor so pokazale novejše preiskave. To, gospod, je še vprašanje, — zaklical je Dijego de Deca, in to vprašanje še daleč ni rešeno. Sicer pa mislim, da je v tem slučaju popolnoma brez pomena, kdo je to delo pisal. Zame to nima posebnega pomena, Kolumb zame je rekel to važno, kar je v tem delu povedanega. knj igi r> vesolstvu " nahajamo ta odstavek : Oči vidno je, da zemlja ni samo okrogla, temveč ima podobo krogle, drugače bi na tako Zato neznatnem obsegu ne kazala tolikega različja. tišti nimajo takih napak, ki trdijo, da se del suhe zemlje, ki leži ob Herkulesovih stebrih, drži Indije in se na vsej zemlji nahaja le jeden ocean. To se tudi lahko sem sklepa iz tega, da so v Afriki in Indiji sloni iste vrste". proučaval klasike v italijanskih, španskih in portu- Dalje se pravi v delu „Mirabilia auscultata", katere galskih prevodih, a s časom sem jih pa čital tudi v tudi po pravici ali po krivici priprisujejo. Aristotelu se izvirniku. Znanje jezikov še ničesa ne dokazuje, navaja v 84. poglavju ta odstavek: „Govori se, da so onostran Herkulusovih stebrov našli Kartaginci rekel je zadeti predsednik; — a vi ste morali imeti zapuščen otok, kateri ima mnogo gozdov, rek, razno-pri rokah vam potrebna delà. A kje ste jih dobili? vrstnih sadežev. Ta otok je od celine nekaj dnij k:Če tudi je tiskarstvo že precej razširjeno, a vendar vožnje po morju oddaljen. Ker so se nekateri Karta- »80 ginci naselili na tem otoku zaradi njegove rodovit- čez avstrijsko rnejo nekako glavni smoter njenega delovanja. nosti, je pod smrtno kaznijo prepovedano Kartagin-cem pripo vedo vati o tem otoku, da bi prebi valci tega otoka ne mogli napraviti kake zarote proti Karta-giniji in škodovati njenemu blagostanju". Kolumb je prenehal. Taki izreki sumljivih pisateljev, In taki sosedje, nam rajše danes kakor jutri raztrgali dom t sveto geslo, zapisano na nasi trobojnici „vse sa vero, in cesarja", nai bodo naši prijatelji? Ne, mi jim ne zaupamo Poročilo sicer pravi, da se „Schulvereinovi" dohodki suSijo, ker požidovljenim Nemcem zmanjkuje idealnosti, in zato so sklenili nekatere zavode na češkem odpustiti. Toda idealnost j e rekel nimajo nikakega pomena in so šteti v ono vrsto pravljic, kakor pripovedke o zgub- (recte brutalnost) že imel nemški medved, manjka mu hitro Talavera, poguma nasproti českemu levu Pri zavednem češkem narodu „Schulverein" res nima nikakega vspeha Toda vspeh ima, žalibog, mej Slovenci. Zato „Schulverein" niti kraj carja ni Ijeni Atlantiki, Hesperiditnih vrtih, o Meroni in vrtu sklenil manj izdati za napade na slovensko narodnost. Da, še Blaženstva. Ne nadlegujte nas, gospod Kolumb s ta- hvalili so se v Brnu, da berolinske marke dobro delujejo na kimi stvarmi in navedite tehtnejših dokazov. Vi imate to za izmišljotine, velečasti gospod predsednik, — zaklical je Kolumb ne brez sarkazma, južni nemški meji, namreč mej Slovenci in blatili so prav ostudno posebno slovensko duhovščino, jim s svojim d*- lovanjem črta račune. Previdnosti je tedaj posebno nam Slovencem treba, če tudi nekateri optimisti trdijo, da se bliža in te izmišljotine niso druzega, kakor pojavi vse- že konec boju, ker „Schulverein" hira. Gorja nam, ako bi svetnega duha. Vera oživja, dvom pa ubija. Največje zadremali v nehajstvu, meneč, da nas Nemci le sladko zibljejo. stvari, ki so se kedaj zgodile na zemlji izhajajo od vere. Po čem se je ravnal Andrej Bijanko, ki je na H flN-' - ■ i .* JK* ' it TaCpBrV^T ■ * -5. ■ ^ ^HHB|BHHHB svojem zemljevidu, ki je izšel 1448., naznačil otoke Zelenega Nosa, predno so jih odkrili Portugalci? Bi Po dolgih bojih nimamo še dostojne, od občine vzdrževane slovenske šole v Gorici, nad dve leti že ne dobimo odgovora na utemeljene pritcžbe v Trstu, nemški casniki so še vedno-polni napadov na pol slovensko gimnazijo v Celji, šolstva naše na Koroškem je zatirano, kakor je bilo, Devin, Jesenice vi to označenje Bijankovo tudi zmatrali za prazno itd. so v nevarnosti, in mi naj bi roke križem držali, ali pa obupni orožje proČ pometali Prepričan sem, da porecete : Ni- izmišljijo? In dobro se je obneslo v dejanju!.. ljalo je ves narod na pot odkritij novih dežel. (Dalje sledi ) Pe- kakor ne! Konec boja bo pač přišel gotovo, čim pogumneje in čim bolj jedini mej seboj se bodemo borili v prihodnje. Poučni in zabavni drobiž. v Kneževina Lichtenstein, samostojna majhna država na meji avstrijske dežele Predarelske, je menda jedina v Evropi brez dolga in brez vojakov, dasi ni bil njen vladar, knez Liechtenstein že 20 let doma Kneževina ima svojo ustavo in parlament. Napredovala pa tudi ni za las od nemško- Eavnihar in Ivan Vrhovnik, svoj avstrijske vojske 1866 Tedaj jc bila v zvezi z Avstrijo Koncam s vsklikom : „Slovenci, ne vdajmo se, dokler nam ne napoČi pravične zmage dan !" Blagajnikovo poročilo se je z jako živahnim odobravanjem vzelo na znanje Nato je bila volitev predsedstva. Predsednikom je bil zopet voljen gosp. T. Župan, v odbor pa izstopivši odborniki Anton Koblar, Luka Svetec in Ivan Hribar, za nadzornike I ¥ * I i * k » pa Oroslav Dolenec, Martin Malenšek, Franc Povše, Frana . Andrei za razsodnike pa V mirovni pogodbi je Avstrija Čisto pozabila na svojo zavez-nico, zato je še danes kneževina formalno vojskina nasprotnica Kolar, dr. Franc Munda, Franc Stare, dr. gotin Žagar. Zupanec in Dra- Nemške. Po omenjeni vojski so odslovili še tisto malo vojakov in vendar je ta državica danes varnejša pred sovražnikom nego kater'akoli evropska. Prebivalcev šteje 9434 polovico moških, polovico ženskih, zato je tudi v tem pogledu vse v sogla?ju. Střela z jasnega neba. Pred nedavnim so v Berolinu obČudovali nenavadno naravno prikazen. Okrog dveh popoludne je švignil z jasnega neba čudno žareč se blisek. Vse hiše v Podpredsednik Luka Svetec poiočal o lanskih predlogih dr. Vilfana in V. Globočnika, naj bi podružnice pri zborovanjih zastopali njih načelniki in bi v glavnem odboru bili zastopniki vseh kronovin, koder bivajo Slovenci. Na to je g. Pogačnik iz Podnarta predlagal, naj prihodnje skupšČine v bodoôe bile zunaj Ljubljane. Potem se ie izvolilo odposlanstvo iz g. Župana, Svetca in dr. Svetine, okolici so se zagrnile kakor v rudec plamen. Koj nato močno treščilo, kakor se razletela zaloga smodnika. Stresek se je spremenil v votlo bobnenje, trajalo jedno minuto in 12 sekund. Pok je bil tako moćan, da so ljudje na cestah obstáli. ki je šlo k deželnemu predsedniku izrazit neomejeno udanost družbenikov presvitlemu cesarju. Predsednik je na to zaklučil zborovanje. Po zborovanju je bil banket v Sokolovi telovadnici v „Narodnem domu." Udeležilo se ga je 130 oseb. Predsednik ___ _ 1 Novice Občni zbor Družbe sv. Cirila in Metoda . Tomo Župan je najprej napil cesarju, in razlegali so se živahni živio-klici po dvorani. Podpredsednik g. Luka Svetec je napil predsednikoma Čitalnice in Sokolu dr. Bleiweisu in dr. Tavčarju, ker sta omenjeni društvi družbi prepustili svoje prostore. Drž. posl. g. Spinčič je napil družbenem načelniku Županu. Omenjal je, kako se je nekdaj zatirala naša narodnost pod plaščem vere, (Konec.) sedaj se pa pod plaščem omike. Pri banketu je pel ženski je prečital došle telegrame in kvartet „Struna". Tajnik Zlogar Toda, žal, žal, da zdaj v se ne moremo in ne smemo s tem je bil oficijelni del banketa končan. peti tako. Noč in dan še kuje sovražnik orožje v se divja huda bitka za obstanek našega naroda na vsej crti. Glavni skupščini „Schulvereina" o letošnjih binkoštih v Brnu in „Lege nazionale" v Kopru sta pokazali kaj črne nove. Prva se je branila izpustiti iz svoje srede glavne podpornike žide : Krščansko-socijalna slovenska stranka kandi-dr. Gregorič-a, zdravnika v Ljubljani za državno- ter duje zborskega poslanca, namesto pokojnega kanonika Kluna, druga je pa, kakor je razkril zadnji teden neki slovenski izreka nado, da se bodo po teh načelih zjedinili slovenski dnevnik, na, dovolj predrzen način razodela da je škiljenje državni poslanci na Dunaju v jeden tabor. — Profesor Lendovšeka slavnost. Dne 9. sept 1.1. so v Dvoru nad Vrbo na Koroškem blagoslovili in odkrili na-grobni spomenik záslužnému slovenskemu rodoljubu profesorju Josipu Lendovšeku. Dne 20 septembra 1895. je pobrala ljuta smrt iz vrste narodnih sobojevnikov uzoinega profesorja. Pracovala se je torej ob ednem obletnica njegove smrti, ki po-meni veliko izgubo za koroške SloveDce, katere je s tako vnemo bodril k narodnemu delu in zavesti. Slavnosti je bila dostojna vrlega moža. Udeležili so se je tudi rodoljubje iz Kranjske in počastili spomin vzglednega narodnega profesorja. Vso slavnost je nekoliko skazila le nagajivost okrajnega gla-varstva celovškega, ki je prepovedalo iz ničevega vzroka slovesno zborovauje podružnioe sv. Cirila in Metoda za Rožek, ki bi se bilo imelo tem povodom vršiti. Pri banketu na Strmcu je bilo več lepih napitnic, spodbujajoč k narodnemu delu V prijaznem spominu vsakega udeleženca pač ostane lepa slavnost — Bratov Šubicev slavnost v Poljanah. Dne 8. sept so v Poljanah nad Skofjo Loko slovesno odkrili v župni cerkvi spominsko ploščo slavnima slikarjema Janezu in Juriju Šubicu, ki sta oba v tujimi našla prerani grob. Zbralo se je tem povodom v Poljanah obilo rodoljubov. Slavnostní govor v cerkvi je imel preč. g. drž poslanec Anton Koblar. Pri banketu je bilo več lepih napitnic, v katerih sta se proslavljala sloveča slikarja. Moža, ki sta kot sloveča svetovna slikarja povzdignila slovensko ime v tujini, zaslužita ta spomenik v svojem rojstnem kraju. — Trstenjakova slavnost. Na rojstnem domu v Kra-ljevcih pri Sv. Juriju na Sčavnici na Spod. Štajerskem so dne 6. sept t. 1. slovesno odkrili Davorinu Terstenjaku spominsko pločo. Zbralo se je tem povodom ondi do tri tisoč naroda, da proslave zaslužnega rodoljuba in duhovnika, umrlega dne H. svečani 1890. 1. Krasni slavnostni cerkveni govor preč g. dr. A. Medveda, v katerem je risal značajnost slavljenca in priporoČal isto vsem kot šČit vere in rodoljubja, je napravil velik utis. Slavnostni govor pri odkri ju je imel g. dr. Matija Murko. Proslavljal je vrline slavljenčeve ter ga priporočal za vzgled vsem duhovnom in posvetnjakom. — Pokojnému kanoniku Luki Jeranu odkrili so dne 14. t. m. na njegovem rojstnem domu v Javorjah nad Škofj o Loko spominsko pločo. Cerkveno slovesnost je opravil gosp. kanonik Ivan Sušnik, slavnostni govor pri odkritju je pa imel g kanonik Andr. Kalan. Vsa slavnost je bila bolj krajevna, vendar je došlo k odkritju mnogo Čestilcev pokojnikovih tudi od daleč. — Slovensko gledališče v Ljubljani prične s sezono 1896/97 dne 2. oktobra t. 1. Predstavljala se bo ta dan prvič izvima drama štirih v dejanjih „Iz osvete" spisal Ant Funtek. Po pripravah intendance slovenskega gledališča obetata biti letos drama in opera prav dobri. Dolžnost rodoljubov je, da pridno obiskujejo gledališče in da se posebno pridno naročajo na sedeže, katerih ceno je intendancija letos primerno znižala. — Deželni odbor je izdal do vseh županstev okrož-nico, v kateri se zapoveduje, da se ima tak j odpraviti stara razvada, vsled katere so volilnim možem plačevala pota k volitvam iz občinske blagajnice. Vsak volilni mož ima torej potne stroške sam nositi. ' ; — 3% državno posojilo. Mestni magistrat ljubljanski pozivlje po posebnem oklicu vse po potresu prizadete hišne posestnike, da vlože svoje prošnje za 3 °/0 državno posojilo do konca septembra t. 1. pri mestnem magistratu. Dotični tiskani obrazci prošenj se dobe pri magistratu. — Nesreča v tovarni. V tovarni za žvepljenke na Poljanski cesti v Ljubljani se je pripetila nesreča, ki je za-htevala žrtev ednega delavca. Eksplodiral je pri stroju za namakanje žveplenk v fosfor špirit in vnel dvema delavcema obleke Ednemu se je posrečilo ogenj udušiti, drugi je pa ves v plamenu skočil skozi okno in je nezavesten obležal na dvo-rišču. Přenesli so ga v bolnico, kjer je vsled opeklin umrl. — Medved se je pokazal v neki vasi pri Kočevju. Poškodoval je eno kravo tako, da so jo morali zaklati. Ko so pastirji opazili z ver, so jo pregnali. — V Liubljanico je skočila dne 10. t. m. zjutraj iz št. jakobskega mostu 451etna vdova Marjeta Breznik. Po-tegnili so jo pravočasno iz vode. Revici se biede. — Umrl je v Zagrebu dr. Matija Mrazovié, odvetnik in častni meščan zagrebškega mesta v svojem 74 letu. Ude-leževal se je pokojnik političnega življenja od 1861. leta in bil vedno v těsni zvezi s pokojnim Račkim in škofom Stross-mayerjem. Že 1861. leta je predlagal, da se prizna celokup-nost trojedne kraljevine. Predlagal je tudi, da se pošlje deputacija k kralju, da prosi, naj se pokliČejo v hrvatski deželni zbor zastopniki vojaške granice, Dalmacije, Medjemurja, Istre in slovenskih dežel, ki so nekdaj pripadale Hrvatski. Ta predlog se je bil vsprejel, a se ni izvršil, ker se je bil deželni zbor poprej razpustil. Pokojnik se je p ganjal za zjedinjenje vojaške granice s Hrvatsko. Bil je velik nasprotnik sedanjih razmer na Ogerskem in je zahteval vedno da se Hrvatski priznajo jednake pravice z Ogersko. Bil je proti temu, da hodijo Hrvatje v ogerski državni zbor. — Nesreča. Pri Valadolidi so štirje delavci našli na vojaškem strelišču bombo in jo skušali odpreti. Bomba se je razletela in je vse delavce hudo poškodovala. — Nesreča na železnici. Pri Valencii na Španskem sta dne 14. t m vkupe trčila dva vlaka iu je bilo trideset oseb hudo poškodovanih — Psi so ga razstrgali. Na Dunaju so te dni raz-strgali trije psi nekega Italijana, ki je po noči pri neki želez-niški strážnici zltzel cez železniško ograjo, da ondu opravi svojo potrebo. — Zanimiva zaroka. Elizabeta Opic v Draždanah, hči nekega saksonskega majorja, se je te dni zaročila z ja-poncem S. G Miladovem. kateri se uči na gozdni akademiji v Eberswaldu gozdarstva. On je prvi Japonec knežjega rodu, ki se ne poroči z Japonko On pripada k 262 japonskim rod-binam. ki so 300 let bili svobodni japonski knezi. Pred 25 leti se je njegov oče svobodno odpovedal dedni svoji pokrajini, da se povekša cesarska moč. Sedaj živi na neki grasciai v njegovi prejšnji pokrajini. — Samomor pisatelja. Zastrupil se je znani poljski gledališki pisatelj Ordinski v Varšavi. Povod samomorn ni znan. % — Ukraden dinamit. Na postaji v Grodnu na Ogerskem je ukradenih 25 kilo dinamita. Sodi se, da je ta dinamit odpravljen v Srbijo. — Zatožena groíinja. Pri okrajnem sodišču v Jicinu se je imela zagovarjati vdova groíinja Kinsky zaradi tatvine. Rekla je svojemu slugi, naj s kamenjem pobije kokoši na-jemnik pristave. Sluga je pobite kokoši prinesel grofinji in jih je pojedla. — Přijet slepar. V Belemgradu so přijeli trgovca Morica Hellerja, kateri je bil pobegnil iz Orsove, ko je bii ponaredil za mnogo tisoč menic — Ponesrečen zrakoplavec. Zrakoplavec Godard je pádel dne 14. t m. blizu Diinkirchena v morje. Posrečilo se ga je resiti, če tudi je precej poškodovan. — Razmere v Mostu. Ker se je na Češkem v Mostu zopet nekaj hiš pogreznilo v zemljo, je vlada prepovedala v jednem bližnjem premogovniku delo. Preiskovali so tla pod mestom in našli dve plasti ležečega peská, jedno nad pre-mogom, drugo že v premogu. 90 metrov globoko so našli še hišno opravo in ostanke knjig iz pogreznenih hiš. 382 « V 40. dneh okrog sveta. Po dogotovljeni sibirski železnici (1. 1901) bode možno priti okrog sveta v 40 dneh ne vec nego 1000 dolarji Londona se pride v Petrograd skozi Ostende in Berolin v 45 urah. S Petrograda pa do Post Arthira ob Tihem morju bode po železnici 10 000 kilom Port Arthur prides tedaj iz Londona v pride parnik v dneh Iz Port Arthur države v dneh Od Francisca pa do soboto popolzdne ob 5. uri, toraj ob belem dnevu štirj Londona priđeš pa koncem 40 dnij. Predrzni tatovi. V Marseilleu prišli so minolo a gospodje v ulico Paradis, uajobljudenejšo ulico v celem mestu in se ustavili pri hiši imovite samice gospe. Julien. Jeden gospodov je bil oblečen kot policijski komisar, drugi kot redar, ostala dva pa sta bila črno oblečena. Vprašali so za Julien in ker je ni bilo doma, je policijski komisar gospč. radovedno gledajočim stanovnicam te hiše rekel, da more izvršiti hišno preiskavo pri odsotni gospodi ni. Zajedno je uka-zal spremljevalcem. naj stanovanje silnoma odpro, kar se je takoj zgodilo Možj SO topili v stanovanje, se ondu mudili Vixitni i priporoča Blaznik-ova tiskarna v Ljubljani Tržne cene. V Ljubljani dne 29 avg 1896. Pšenica gld. kr., ječmen gld. 5 50 kr., oves gld. 6*50 rž gld. ajda gld. 8 — kr., proso gld leča gld. 12 kr., grah gld. 10 kr., turšica gld. 5' kr., íižol gld. 10 (Vse cene veljajo za 100 kgr.) NOYO! PrenareJene kr . kr., kr zvezdne ure NOVO! Hadfad Wateh Company precej časa in potem zopet odšli. Ko se je gospe. Julien vr-nila domov, je bila kaj preseneČena, ko je izvedela, kaj se je ko zgodilo in še bolj viděla, da so jej policijski organi odnesli 3000 frankav in mnogo zlatnine Hitela je na poli cilo in tam izvedela, da so bili jako ihani tatov Ogenj šitelji hišne preiskave je uničil dne 25. avgusta popoludne mesto Ontonagon v Ameriki. Mesto je štelo okoli 2000 prebivalcev in so skoraj vsi brez domovja, ker težko je ogenj prizanesel kaki hiši, lesa je 60,000.000 čevljev zgorelo. Skoda se ceni na 1,500 000 dolarjev. Zadnja poročila pravijo, da ne pogre- šajo nobenega mfsčana Dva tedna je srorelo na zahodni strani te mesta v gozdu Opoludne je ljudstvo izpoznalo, da ni mogoče mesta resiti pred požrešnim ognjem, ki se je naglo širil proti mestu. Ljudje so koj brzojavili po vlak v Green Bay Pomoč hitro došla in prestrašeni ljudje so se z železnico řešili go- . uri je bilo že celo mesto v ognju. Rešiti tove smrti. Ob se seveda ni dalo nicesar in ob polnoči je bilo mesto kup pepela in 2000 ljudij brez strehe. Dobri ljudje so nesrečnim koj prihiteli na pomoč z živežem in oblako. Denar v eunjah. Žid Joel Armanski v St. Pavlu v Ameriki se lahko v pest smeje, ker je našel 1000 dolarjev med starimi eunjami. s katerimi je kupčeval. Nesreča. na železnici. Blizu mesta Valencia v w Ameriki je trčil cikaški poštni vlak v tovornega Devet pot-nikov je težko ranjenih, petnajst drugih pa bolj ali manj hudo. Trideset tisoč ribičev v Novi Fundlaniji nima življenskih potrebščin za zimo. Po leti niso nalovili nič rib, ker je bilo obrežje zamrznjeno do julija. lit imajo nalog vse švicarske ure oi-straniti. Prenarejena ura, katera ima povsem novo urno sestavo, je, kar se tiče natanč- nosti nedosežna. »1 - v- :mi m K Cena samo prenarejene ure so vsled posebne zlité kovine tako pravim zlatim uram podobne, jih še veščaki ne morejo razločiti, tudi ne zavoljo njih umet-nega delà. Mi pie-vzamemo za prena- rejene ure ford Watch Hart-Comp. popolno poroštvo, da nikoli ne zgube pravo zlato barvo. Cena z 3 façon zlato-pokrovi (odskočni pokrov, sa- vonete) samo 5 çld. Prenarejena ura bo v umetnem ciseli-ranetii inmasivncm façon - pokíovom razposlana Façon zlato je nova zlato-barvna tvarina, američanske iz-najcl ba, in ta zlata barva ni samo zu-nanja ampak stoz <*koz, je mobčutljiva proti kisliuani, kakor pravo zlato. s vv » v m m : • i í LM % Cena samo Notranje delo prena- rejene nre tako 5s. X \ v » >.. . • «4 f fino in natančno, vsakemu, kedor želi dobro uro imeti, najtopleje priporočamo. Vsaki uri bode priloženo 3 letno pismeno poroštvo. Vsak-do ima pravico v teku 8 dni svoj denar nazaj zahtevati, ako ma naša prenarejena ura ne dopade. Cena façonzlatmi pokrovi le 5 gld. Loterijske srećke. V Linču dne 12. sept. t. 1.: 44, 66, 29, 88, V Trstu dne 12. sept. t. 1.: 33, 79. 72, 27, 41. V Pragi dne 16. sept. t. 1.: 37, 40, 87, 88, 61. Prosimo naše prenarejene ure od Hadfad Watsch Comp. enakim. toda ničvrednim izdelkom premeniti. Vsaka ura ima vtisnjeno tvrdko Hadfad Watsch Comp. Razpošilja proti poštnem povzetji tvrdka ure Anton Bruder Velika množina frišnih in izvrstnih se dobi na prodaj po nizki ceni pri Josipini Koren v Ljubljani 5 Dunaj II. Praterstrasse 16. uram pri padaj oče façonzlate verižice sportfaçon le 3 gld. Svarilo. Neka dunajska tvrdka ponareja naša oznanila zvezdne ure mi ponuja navadne Goldin ure, katere prodajamo. Vsaka ura naj se vrne, katera nima napis „ delu, ali naj Hadfad Watsch Comp44 na kazalu notranjem na nas obrne. / pomagamo. mu njegovi pravici Sv. Petra nasip št. 37. Odgovorni urednik: Avgust Pucihar. — Tisk in založba: J. Blasuikovi nasledniki.