Leto LXVHI Poštnina plačana ? golovlnl V Ljubljani, v želrtek, dne 31. oktobra 1940 Štev. 251 a Cena 2 din Naročnina mesečno >5 Din, za inozem-itvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno % Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul.fa/lU Telefoni uredništva In oprave: 4tWU. 40-03, 4tW)3. 40-04, 40-05 — Uhaja vsak d.„ .Jntraj razen ponedeljka i. dneva po praznika Čekovni račnn Ljnbljana številk* 10.050 in 10.349 m insnrate. U pra t a: Kopitarjeva ulica številka fc. Strategija petro\e\a Najnovejše poglavje vojne med velesilami osišča Nemčijo in Italijo na eni ter Anglijo na drugi strani so borbo obeh taborov za oskrbo s petrolejem tako na vojaškem kakor na diplomatičuein bojišču z vedno večjim poudarkom potisnila v ospredje dogodkov. Oba nasprotnika zasledujeta v tej borbi dvojen cilj: prvič, nasprotniku odvzeti čim več virov za dobavo petroleja, mu delati čim več ležav pri njegovem prevažanju in mu uničiti čiin več njegovih zalog, drugič pa dobiti zase na razpolago čim več potrolejske proizvodnje, skrbno varovati svojo zaloge proli sovražnim napadom in z vsemi silami iskati nadomestila za petrolej, ki jc v današnji vojni kot gonilno sredstvo za motorizirane suhozemske armade, za letala in za bro-dovja postal nekako duša vsega vojskovanja. V polni meri jo upravičena trditev, da so na zadnje vojaške in politične sklepe Nemčije in Italije, ki po bili sprejeti pri različnih sestankih, ki so sledili srečanju na Brennerju, močno sovplivali tudi petrolejski razlogi. Tako si je Nemčija s svojim nastopom v Romuniji, kamor so prišle nemške motorizirane divizije in nemška lelala pod poveljstvom dveh generalov, holcla na vsak način politično in vojaško zavarovati romunska petrolejska polja in njihovo proizvodnjo, ki je odslej izključno pod nemškim nadzorstvom in tudi nemškim potrebam na razpolago. Istočasno, ko je Nemčija prišla na romunsko obalo Črnega morja, si je zavarovala tudi dobavo sovjetskega petroleja iz bakujskih polj na kavka-ški obali Črnega morja. Italijanski polet do Perzijskega zaliva, kjer so bili bombardirani bogati petrolejski vrelci na otokih Bahrein, pa je holel ovirati angleško armado v Egiptu in angleško vojno brodovje v vzhodnem delu Sredozemskega morja, da bi se mogla oskrbovati s petrolejem, kateremu namenu so služili tudi vsi dosedanji italijanski letalski napadi na Hajfo v Palestini, kjer se izteka veliki petrolejski vod iz petrolejskih polj v Iraku. Načrti Nemčije in Italije, o katerih zadnje dni poročajo časopisi, da imajo namen odstraniti iz vsega sredozemskega prostora, kamor spada tudi Prednja Azija, ves angleški vpliv, gredo zelo daleč tja do mezopotamske doline, kjer so bogala petrolejska ležišča Iraka in Perzije, katerih uporabo se bodo velesile osišča z vojaškimi in političnimi sredstvi trudile Angliji onemogočiti. Nastopi osiščnih velesil na Balkanu in na zahodu Sredozemlja so stvarno velik obko-ljevalni manever okrog angleške odporne moči v egiptskem trdnjavskem trikotu Egipt—Palestina —Ciper, ki bi bil po mnenju vojaških strokovnjakov hitreje stri. če bi mu bil presekan vsak dovoz petroleja iz sovjetskih vrelcev ob Črnem morju aH skozi Sueški prekop ali po petrolejskem vodu iz iraških in perzijskih izvirov. »Strategija petroleja« ima potemtakem tudi pri sedanjih dogodkih prvenstveno vlogo in je treba za vsemi političnimi in vojaškimi dogodki, ki se razvijajo, iskati tudi skrb za oskrbo z gonilnim gorivom za moderne vojne stroje. V sorazmerju, ko sedanja vojna, ki je bila sprva omejena na Evropo, po svojih gospodarskih posledicah in političnih simpatijah narašča v spor med svetovnimi celinami, zavzema tudi »strategija petroleja« vodno bolj svetovne oblike. Petrolej po svetovnih celinah ni enako razdeljen. Od vseh 285 milijonov ton, ki so ga pridelali lansko leto, ga je dala samo Severna Amerika 171 mili jonov ton. torej skoraj dve tretjini. Ameriški činitelj je torej v primeru, da bi se vojna zavlekla v daljšo dobo, velikanskega pomena za njen izid, odnosno za usodo tabora, proli kateremu bi se Amerika postavila. Srednja in Južna Amerika sta lani pridelali 48 milijonov ton, tako da pride od svetovne proizvodnje samo na ameriški kontinent 219 milijonov ton, ali več, kakor štiri petine. Z ozirom na dejstvo, rta tvorijo Severna. Srednja in Južna Amerika eno samo veliko interesno celino, ki je bila pogodbeno potrjena na konferenci 20 ameriških držav na Havani, je treba v vsakem sporu, ki bi zavzel svetovni obseg, računati na to ogromno premoč ameriškega kontinenta glede proizvodnje gonilnega goriva. Vsi evropski petrolejski vrelci, vključno sovjetski, so lansko leto dali 3S milijon ton, ki se stvarno razdelijo med sovjetske izvire, ki so rtanes na razpolago še obema la-lioroma, in romunske izvire, ki so prišle pod nadzorstvo velesil osišča. Gališki petrolej je le drobec v tej množini. Na azijskem kontinentu proiz-izvajajo 28 milijonov ton letno in se nahajajo ti vrelej v Prednji Aziji na ozemljih Traka in Perzije, nadalje v angleški Birmaniji ter na otokih Nizozemske Indije. Dejansko so vsi ti izviri pod nadzorstvom angleškega imperija. Afrika daje zelo malo petroleja. 1 milijon ton komaj, ki prihajajo večjidel iz italijanske Vzhodne in francoske Severne Afrike, in so torej na razpolago velesilam osišča. V »strategiji petroleja«, ki io zasledujeta ve-Ifsili osišča za enkrat na omejenem evropskem prostoru, prihajajo jasno na pozornico že petrolejski vrelci Prednje Azije kot najbolj dosegljivi, V "strategiji petroleja« na svetovni pozornici pa se se jasno odražajo prizadevanja obeh vojskujočih fi taborov, da se odloči usoda sovjetskega, nizozemskega in ameriškega petroleja, odnosno, da se 'c ogromne rezerve gonilirh sredstev osvojijo za nn tabor proli drugemu. Diplomatična borba, katere predmet so danes Sovjetska Rusija. Japonske sanje o »življenjskem prosloru na južnih morjih« SOspodarsko samoobrambna mobilizacija vseh ameriških držav po zaslugi Združenih držav Severne Amerike, to so samo nekateri pogledi na 'o borbo, ki bo soodlofevala tudi o izidu boja W Se upanje na mirno poravnavo spora med Italijo in Grčijo Italijanske čete prodirajo tudi iz južne Albanije ob obali v Grčijo — Angleži poročajo, da se niti Italijani niti Angleži niso izkrcali na kakšnih otokih — Se vedno velik odmev po vsem vzhodu Atene, 30. okt. t. Associated Press: Vojni dogodki na albansko-grški meji se počasi razvijajo. Mkjer ni videti, da bi hoteli uporabiti načine »bliskovite vojne«. Grška obramba se drži. Iz toga sklepajo, da šo vedno obstoja 'možnost mirno poravnave. prodno pride do hujših dogodkov. Nemški poslanik jo ostal v Atenah in Nemci se svobodno gibljejo po grški prestolnici. Ker jo tudi italijanski poslanik Grazzi še ostal v Atenah v strogo zasti.-ažencm poslaništvu, grški poslanik Politi* pa v Rimu. smatrajo to za dokaz, da bosta Nemčija in Italija nadaljevali poskus, da s pomočjo vojaškega pritiska pregovorita grško vlado, da sprejme pogoje, ki jih je Italija stavila. Proli temu pa govori dejstvo, da je grško ljudstvo dejstvo vojne sprejelo prav za prav z navdušenjem in bi javno mnenje nasprotovalo sprejemu kakšnih poniževalnih pogojev. V Berlinu ne dvomš[o da bo spor ostal omc.cn na Grčiio m Italifo Berlin, 30. okt. b. O vojnem položaju v Grčiji v Berlinu še vedno ni nobenih posebnih novic. Nemški tisk tudi danes tli objavil jx>ročil o vojnih operacijah ter je komentiral samo italijanska uradna poročila. V tujih časnikarskih krogih vlada še vedno veliko zanimanje, če bo sedanji spor, ki je izbruhnil na jugu Balkana, oslal omejen samo na Italijo in Grčijo oziroma Anglijo, ali pa se bo razširil še na druge balkanske države. V Berlinu pravijo, da ima Nemčija interes na tem, da ostane spor med Gvčijo in Italijo omejen. Kar sc tiče ostalih balkanskih držav, pa si v Berlinu ne delajo nobenih dvomov, ker je, B o 1 g a r i j a odločno na strani nsišfa. V to danes nihče več ne dvomi. Ni pa nobenega razloga, da bi se mir na Balkanu ogrožal v drugih področjih. Politis odhaja iz Rima Rim, 30. oktobra. A A. DNB: Grški poslanik v Rimu Politis je zaprosil italijansko vlado za svoje potne liste. V teh okoliščinah bo, kakor govore v Rimu, tudi italijanska vlada ravnala po diplomatskih odnošajih o izmenjavi obojega diplomatskega osebja. Italijansko vono poročilo Nekje v Italiji, 30. oktobra. AA. Stelani: Poročilo št. 145 glavnega štaba italijanske oborožene sile se glasi: Naše čete nadaljujejo prodiranje na grškem ozemlju, ko so strle odpor zaščitnih čet. V Severni Afriki so sovražna letala bombardirala Bardio in Tobruk. Ubita sta dva človeka, prizadejane pa je tudi nekoliko stvarne škode. V Vzhodni Afriki je sovražnik skušal z motoriziranimi oddelki napasti Kasalo in Sabderak, a smo ga zavrnili. Mi smo imeli le malo izgub. Sovražnikova letala so letela nad Asabo in povzročila manjšo škodo. Človeških žrtev ni bilo. Italijani zanikajo neresnične govorice Rim, 30. oktobra. A A. DNB: Pristojni italijanski krogi izjavljajo, da so vsi glasovi, razširjeni v tujini in izvirajoči posebno iz Anglije, o dozdevnem izkrcanju angleških čet v Solunu, na Krfu in na drijgih grških oporiščih, tendenčni, neresnični in jih odločno zanikajo. Prav tako so neresnične in brez vsake podlage tendenčne vesti o dozdevnem prodiranju grških čet v Albanijo. Pristojni italijanski krogi obenem ugotavljajo, da so vsa poročila o dozdevnih uporih v Albaniji in o podobnih dogodkih popolnoma izmišljena v svrho propagande in da je vsa Albanija sprejela vest o italijanski intervenciji proti Grčiji z navdušenjem. Grško vo;nc> poročilo Alene, 30. oktobra. AA. Atenska agencija objavlja: Uradno poročilo glavnega štaba grške vojske št. 3 se glasi: V noči med 2S. in 29. t. m. je bilo samo nekaj krajevnih premikanj in spopadov. Dne 29. t. m. je sovražnik poslal naprej večje oddelke, ki jih je podpiralo težko in lahko topništvo. Premikanje naših čet se vrši po določenem načrtu. V zahodni Macedoniji ni bilo nobenih sprememb. Cez dan je bilo nekaj slabših nastopov sovražnega letalstva. Snoči ob 22 je bil dan znak za nevarnost. Trajal je 16 minut. Atene. 30. okt. b. člani grškega generalnega štaba izražajo s\*>jo zadovoljnost zaradi dogodkov na albansko-grški meji. 1'olek operacij se razvija v popolno zadovoljnost grškega generalnega štaba. Zveza med osamljenimi grškimi enotami je redna tako po telefonu kakor tudi no radiu. Grški generalni štab jo ugotovil, da glavnega napada italijanskih čet še ni bilo, pač pa išče- jo italijanske četp slabe točke v grškem obrambnem sistemu. Bržkone bo šele tedaj sledil napad večjega obsega. Kralj Jurij vrhovni poveljnik Atene, 30. oktobra, m. Izdano je naslednje poročilo: Grški kralj je prevzel vrhovno poveljstvo na suhozemsko vojsko, letalstvom in mornarico. General Aleksander Papagos jc postavljen za ge-neralisima. Siike iz Aten Atene, 30. okt. t. Associated Press. Danes so bile vse večje atenske ulice vedno polne avtobusov, ki so prevažali vojaštvo na fronto. Pred sedežem generalnega štaba so ves dan stale velike množice in vzklikale kralju Juriju in Me-1axasu. Atensko ljudstvo je mirno sprejelo zelo trde predpise glede zatemnitve mesta. Vlada je enoslHvno odredila prekinitev električnega toka, razen za neobhodno potrebno javno službo. Mobilizacija se je v Grčiji zaradi slabih zemljepisnih, torej prometnih razmer le počasi razvija. Toda pokazalo se je. da je imel general Motaxas, ki se je šolal v nemški vojni akademiji, prav, ko je že pred leti izpeljal razne strategične načrte, ki se sedaj lepo in gladko izvajajo. Policija preiskuje ves dan po atenskih hišah za sumljivimi tujci. Angleška poročila London, 30. oktobra. 1. Reuter. Poročila o bojih v Grčiji so skromna. Do večera je bilo objavljeno, da so italijanske čete, močne dve diviziji, napredovale ob obali iz Albanije v Grčijo pet kilometrov v smeri proti Janini. Grške čete so se med boji v redu umaknile. V Grčiji še ni Angležev Atene, 30. okt. AA. DNB: Doslej ni še nikakršnih poročil o izkrcanju angleških čel na Grškem ali na grških otokih. Včeraj je pri Pha-leronu blizu Aten pristalo neko angleško bojno letalo. Davi je letalo nadaljevalo svoj polet. Po dosedanjih poročilih ni še nobena angleška vojna ladja priplula v grške vode. London. 30. okt. t. Reuter: Na merodajnih mestih zanikajo poročila, da bi se bili Angleži izkrcali na otoku Krfu. Tudi italijanske čete se na tem otuku še niso poskušale izkrcali. Angleži položili minska polja okrog Grčije Alene, 30. oktobra, t. Reuter. Angleška admi-raliteta poroča, da jc angleško vojno brodovje že začelo dajati pomoč Grčiji v odziv na prošnjo, ki mu jo je poslala grška vlada. Angleške vojne edi-nice so položile pomorske mine ob vzhodni obali Grčije, in sicer na črti zahodno od olokov Lcvkas, Celalonija, Zame, ki #o vsi v Jonskem morju, ler dalje proli jugu do rta Kalakolo na grški celini. S leni je Korinlski zaliv in pristanišče Patras zapit z minami. Na vzhodnih obalah, torej v ligej-skem morju, so položene mine na črti Spadi-Col-lona in jc s tem zavarovan Pirej — pristanišče Aten. Proti Janrni in Sofunu Curih, 30. okt. b. Iz Aten poročajo, da je sodelovanje med grškim in angleškim brodovjem že vzpostavljeno in da so bodo v najkrajšem času že videli prvi uspehi. Tukajšnji poučeni krogi trdijo, da ima Grčija veliko število modernih obalnih baterij, ki so bile že zdavnaj prepeljane v Grčijo iz Anglije. Na albanski meji ima Grčija tudi dve vojni črti. od katerih prva gre od obale preko Janine v Flori no, druga pa skozi pokrajino Prevezo čez Cosani v Edesu in gre 50 milj severnozahodno od Soluna. Kot se jc iz dosedanjega gibanja italijanskih čet moglo ugotoviti, hočejo usmeriti svoja napada piliti Solunu in proli .1 h n i n i. Grški obrambni sistem ne gre v ravni črli. temveč ima vrsto stratcgičnili utrdb, ki s0 razmeščene kakor za-hlevajo ozemeljske razmero. Snežni viharji v Grčiji in Albaniji Curih. 30. okt. b. Po poročilih tukajšnjih dopisnikov iz balkanskih prestolnic so zavladali v Albaniji in Grčiji hudi snežni viharji, ki jih spremljajo številni zameti v gorskih pokrajinah. Albanski vrhovi so vsi pod snegom. Ta zgodnji pojav zelo ovira vojne operacije na grško-alban-ski meji. Streljanje se sliši v Jugoslavijo Belgrad, 30. oktobra, t. Associated Press: Danes se je slišalo močno streljanje pri Prespanskem jezeru na jugoslovansko-grško-albanski meji. Sem prihajajo tudi poročila, da se zbirajo močne italijanske sile pri Korici. Splošno mislijo, da bo glavni italijanski napad usmerjen proti Florini. Železniški promet med Bolgarijo in Turčijo ustavljen med morilnimi stroji, ki so mrtvi, ako jim petrolej ne vlije življenja. Tudi s tega vidika je treba gledati in presojali razvoj političnih in vojaških dogodkov, ki jim »petrolejska luč« daje posebno svojstveno vsebiuo in j>oinen. Carigrad, 30. oktobra. AA. DNB: Železniški promet med Turčijo in tujezemstvom je čez Svilen-grad začasno ukinjen. Telefonske in brzojavne zveze Carigrada s tujino pa niso prekinjene. Govorice o nemškem ultimatu Turčiji zanikan Istanbul, 30. oklobra, t. »Associated Press : Nemški veleposlanik v Turčiji von Papcn je odpotoval v Nemčijo na poročanje. Skozi Trakijo sc bo vozil z avtomobilom. V zvezi s tem so se razširile govorice, da pripravlja Nemčija ultimat Turčiji. Na merodajnih mestih izjavljajo, da jinv je neznano, od kod se širijo takšne neresnične govorice in da tudi ne vidijo v sedanjem položaju nobenega razloga, zakaj naj bi Nemčija Turčiji pošiljala kakšen ultimat. Romunija poklicala trgovske ladje iz turških voda Bukarešta, 30. oktobra, m. Romunska vlada jc poklicala vse romunske ladje, ki se mtide v turških vodah, da se nemudoma vrnejo v Romunijo. O tej naredbi ni bilo objavljeno nobeno pojasnilo. Staiišče Turčife Carigrad, 30. okt. AA. DNB: Turška vlada na svoji seji v ponedeljek v Ankari ni sprejela končnega stališča o spopadu med Italijo in Grčijo. Prva pristojna izjava je izšla včeraj v uvodnem članku uradnega lista »Ulus«. Izjava prepričuje Grčijo o vseh simpatijah, v ostalem pa poudarja naslednja načela turške politike: Ostati izven vojne in braniti izključno samo lastne meje in varovati lastno neodvisnost dn tedaj, dokler Turčija ne bo napadena. Ankara, 30. okt. b. Angleški poslanik v Turčiji je imel daljši razgovor s turškim zunanjim ministrom Saradzoglom. Ta razgovor je bil v duhu angleško-turškega prijateljstva. Turčiji za sedaj ni treba intervenirali v grško-ilalijanskem sporu, ker lega tudi Grčija ni zahtevala. Londonska pojasnila London, 30. oktobra, t. Reulcrjev diplomatični sotrudnik javlja, da se Turčija ravna točno po skupnih načrtih, ki so bili ob izbruhu grško-ilali-janskega spora skupno proučevani in sprejeti. Nevtralno zadržanje Turčije je v sedanjem trenutku za Anglijo mnogo bolj koristno, kakor pa bi bil njen vslop v vojno. Tudi Grčija od Turčije ni zahtevala izpolnitve zavezniških obvcziiosli. Anglija smatra, da Turčija zaenkrat izpolnjuje v polni meri svojo, zase in za svoje zaveznike najbolj koristno nalogo, ako ima svoje čete zbrane v Traciji, da lanikaj stoje na straži in vplivajo na zadržanje Bolgarije. Zadržanfe Bolgarife železniški promet med Grčijo in Bolgarijo ustavljen Sofija, 30. oklobra. AA. Ravnateljstvo državnih železnic je včeraj uradno javilo, da je ukinjen ves železniški promet med Grčijo in Bolgarijo, ker vozijo vlaki, ki vzdržujejo promet med Turčijo in Bolgarijo, pri Svilengradu čez grško ozemlje. Glavno ravnateljstvo bolgarskih državnih železnic je včeraj brzojavno obveslilo vse železniške uprave v tujini, naj ne prodajajo voznih listkov dalje kakor do Svilengrada. V bodoče bo orient-express vozil samo od Ženeve do Sofije in obratno, »Grčija ni v vojni z Nemčijo« Sofija, 30. oktobra. AA. *Utro« prinaša obširen članek izpod peresa prol. Genova o sporu med Italijo in Grčijo. Genov pravi, da jc do konflikta moralo priti, ker je Grčija ne samo sprejela angleška poroštva, ampak je bila popolnoma na strani Anglije, ne meneč se za koristi druge vojskujoče se stranke Dalje ugotavlja prof. Genov, da Grčija ni v vojnem stanju z Nemčijo, ker sc Nemčije nc tiče grška odklonitev ultimata, ker ultimata nista hkrati izročili obe državi osi. Dalje navaja prof. Genov okoliščine, v katerih se je sklenil balkanski pakt, in podčrtava, da jc bila prav Grčija tista, ki jc vztrajala na tem, da sc obveznosti balkanskega pakta ne smejo nanašati na primere, če bi katero članico lega pakta napadla katera izvenbalkanska država. Zato po sodbi prol. Genova ostale članice balkanske zveze niso dolžne Grčiji pomagati. Glede Turčije ugotavlja Genov, da ima razen tega še posebno pogodbo z Grčijo. Nadaljevanje na 2. strani Zemunska vremenska napoved. Pretežno oblačno po vsej državi. Ponekod bo še deževalo, posebno v severozahodnih krajih. Toplota bo nekoliko poskočila. Zagrebška vremenska napoved: Oblačno, padavine. C« stanek zastopnikov kmetijskih zbornic ^ Naša govorica in naša pesem Pod, tein naslovom prinaša Koroški Slovenec« / zadnji številki lep članek, kjer med drugim o slovenski govorici m slovenski pesmi takole kramlja: ..V vrvežu vsakdanjega življenja pač le malokdaj pomislimo, kaj nam je naša govorica. Mi so sicer v medsebojnem občevanju poslužujemo svojo po starših podedovane besede, pri tem pa se ne zavedamo, kako nam je ta govorica prišla v meso in kri. Postala je kri našega narodnega lelesa. Naša slovenska govorica nas veže v slovensko narodno družino. Pripomoček nam ji!, da si medsebojno razodevamo svoje misli ... Kaj nam je naša govorica, naš domači materin jezik, spoznamo šele v tujini, kjer domače besede ui slišati. Ko človeka obdaja tuje ljudstvo, ko sliši samo tujo govorico, tedaj se v srcu vzbudi iloniotožje po domovini, po dragih in po njihovi govorici. Tedaj se človek zave, kako draga in sveta mu je domača beseda. Najlepše pesmi o naši domači besedi'in zemlji so se porodile v tujem svetu. Pri velikih narodnih možeh je vzplamtela ravno v tujini čudovita ljubezen do domače govorice in po njej do naroda. Prav tako je, kakor pravi pregovor: Sreče ne poznaš, če se v njej rodiš, srečo šele spoznaš, ko jo izgubiš,« — Članek nato pripoveduje ganljiv vzgled iz življenja slovenskega vojaka, ki je bi! ranjen letos na Francoskem in ki je ležal v bolnišnici sam s svojimi bolečinami. Tu je v najhujši bolečini slovensko spregovoril in se tolažil, nakar ga je slišal slovenski sanitejec, ga ogovoril in tolažil slovensko. In poslala sta velika prijatelja. — H koncu naglasa: »Tem dražja nam torej bodita govorica in pesem doma, kjer je njujina zibelka in njujina domovina. Vedno naj nam ho pred očmi neoporečno dejstvo, da izgubi narod, ki je zapravil svojo besedo in svoje pelje, svojo domovinsko pravico in ga nadomesti drug narod, ki bo svoje svetinje obdajal z večjim spoštovanjem.« »Svoboda je človekovo največje dobro« Dne 20. oklohra je mesto Veles slavilo obletnico svoje osvoboditve. Slovesnosti se je med drugimi udeležil tudi patrijarh srbske pravoslavne rerkve Gavrilo, ki je imei na slavnosti govor, kjer je med drugim dejal: »Svoboda je človekovo največje dobro. Suženj ne more biti pravi človek, ker nima svoje volje. Zanj ne veljajo zakoni in je odvisen od volje drugih. Svobodc-n človek je tisti, ki more delati dobra dela, kar je tudi namen njegovega življenja... Za pravdo in svobodo so bile dane vse naše narodne žrtve. V onih svobodnih srbskih krajih, zlasti v Srbiji, so slišali jok bratov iz teh krajev za svobodo. Poldrugi milijon človeških žrtev je vložil naš narod v osvobojevalnih bojih v temelje le zgradbe, ki se imenuje svobodna in neodvisna narodna kraljevina Jugoslavija. In ta narod, ki ie vložil toliko žrtev, budno in bistro stoji še danes na braniku svoje svobode.. Zveza hrvatskih mest Ni še tako dolgo, ko se je v naši državi ustanovila zveza jugoslovanskih mest, ki je doslej prav dobro delovala. V tej zvezi so bila včlanjena tudi hrvatska mesta. Zdaj pa je zagrebški komisar Slar-cevič il.il pobudo 7i\ ustanovitev zveze hrvatskih mest. Vsi župani hrvatskih mest so to pobudo sprejeli ler naprosili g. Starčeviča. naj pripravi vse potrebno za ustanovitev zveze hrvatskih mest. Zdi se. da bo treba najti drug način organizacije mest v naši državi, da bodo vsa jugoslovanska mesta lahko složno nastopala. Doslej ta zadeva še ni pereča, ker zveza hrvatskih mest še ni začela delovali, jjaksno stališče pa bo zavzela potem, ni še jasno. Zaradi muslimanov ne sme biti sovraštva V polemiki, ki je zadnje čase spet nastala v srbskih in hrvatskih listih zaradi Bosne in Hercegovine, ki jo je sprožil v sarajevski i.lugoslovenski Pošti bivši črnogorski ban 1'era lvaniševič, je zdaj napisal svoje tudi dr. Mačkov Hrvatski Dnevnik . ki pravi, da je bil sporazum sploh najtežje delo zaradi Bosne in Hercegovine. Nato pa pravi: »Hrvatski Dnevniki, je vedno zastopal stališče, da morajo muslimani sami povedali, ali so Hrvati ali Srbi. Ker se zdaj muslimani po večini nagibljejo k hrvatstvu, je nam to prav, kakor bi bilo prav tudi Srbom, ko bi se muslimani po večini nagibali k srb-stvu. Toda vse lo nikakor ne bi smel biti vzrok za sovraštvo med Hrvati in Srbi, ki si morajo oboji prizadevati, da ustvarijo sodelovanje povsod, kjer koli se tako sodelovanje pokaže potrebno za uresničenje skupnih nalog.« Zoper Žide tudi na Hrvatskem Hrvatski han je na ozemlju banovine Hrvatske jveljavil uredbo osrednje vlade, da Žid je ne smejo hiti lastniki podjetij, ki se pečajo s prodajo ali izdelavo in predelavo živeža. Ta uredba bo hrvatske Žide hudo prizadela. Še bolj pa jih bo prizadela rlruga uredba, ki jo je te dni izdal hrvatski ban in ki določa, da mora vsakdo, ki bi hotel svoje podjetje prodati komu drugemu, za to naprositi bansko oblast, ki bo poleni prodajo dovolila ali pa ne. Židje so namreč zadnje čase začeli svojo industrijo seliti na jug, nepremičnine na Hrvatskem pa so prodajali drugim. Zdaj je to končano, kakor je tudi nemogoče, da bi žulje le na videz prodali svoje premoženje kakemu slamnatemu ni«žu, pa bi v resnici le sami bili lastniki. Prav tako ne bo mogoče, da bi židje po slamnatih možeh kupovali hrvatska podjr*ja. — Prav lako ostra odredba hrvatskega bana pa se tiče delniških družb, katere v prihodnje ne bodo smele imeti občnih zborov brez po|>rejš-njega dovoljenja oblasti, pač pa bodo morale oblasti sporočiti lastnike delnic svojega podjetja. Če družba ne ve, kdo je lastnik kake delnice, zadošča, da |>ove, kdo je na zadnjem občnem zboru tislo delnico za-sloj»al. S Ipiii je banovina Hrvatska dobila jirecejš-njo kontrolo nad vsemi tistimi kapitalističnimi ustanovami, kjer so doslej židje gospodarili. Osebni promet bo omejen Belgrad. 30. okt. ni. Zaradi povečanja tovornega prometa nn naših železnicah je. kakor znano. železniška uprava pred nekaj dnevi ukinila nekaj polniških vlakov, ker so ovirali hiter tovorni promet. Konferenca zastopnikov železniških ravnateljstev iz polili oblasli železu, ravnateljstev se ie postavila na stališče, naj bi zaenkrat ne bili ukinjeni tisti potniški vlaki, ki jih nameravajo sedaj ukiniti, temveč naj bi potujoči svet omejil svoja potovanja, kar bi se omejilo s tem, da l>j se ukinile nekatere ugodnosti v potniški tarifi ler povišala sama tarifa. Ta zaključek je bil sprejet kot posledica sedanjega stanja na naših železniških progali. lo jo z ozirom na vse večji in močnejši tovorni nromet. Rclgrad, 30. okt. m. V prostorih Srbske kmet-ske družbu je bil danes sestanek zastopnikov kme-tijskih zbornic. Občnemu /boru je prisostvoval kmetijski minister dr. Branko Cubrilovič, prometni ininisti r inž. Beslič ter belgrajski župan Jev-rem Tomič. Občni zbor je vodil predsednik zveze bivši poslanec Bndžak, ki je obširno govoril o delovanju Zveze kmetijskih zbornic. V svojem govoru je Madžar poudarjal potrebo spremembe sedanjo uredbe o kmetijskih zbornicah. Zavzemal se je /.a jiovečanje dohodkov posameznih zbornic, da bi tako lahko nemoteno delovale v korist kmetijstva. Za njim je govoril kmetijski minister dr. Cubrilovič in nav.očo zagotavljal, da bo vlada pri reševanju vprašanj, s katerimi se morajo baviti kmetijske zbornice, jiodpirala v njihovih stremljenjih. Minister je omenil, da sedanja uredba o kmetijskih zbornicah ne ustreza stvarnim potre-bam ter je napovedal njeno spremembo. Minister dr. Cubrilovič je pohvalil zvezo kmetijskih zbornic zaradi njenih uspehov, ki so se pokazale v dosedanjem svojem delovanju. Prebrano jo bilo poročilo o delovanju Zveze kmetijskih zbornic v pretekli |>oslovni dobi, na kar se je razvila obširna razprava, v kalero je poseglo več govornikov, ki so razpravljali o vseh vprašanjih, ki se tičejo kmečkega stanu. Večina govornikov se je zavzemala za to. da bi bila tudi v hrvaški banovini ustanovljena kmetijska zbornica. ki naj bi potem sodelovala z zbornicami drugih banovin. Ban dr. M. Natlačen pri zaključku prvega tečaja kmetijsko - gospodinjske šole v Svežini Maribor, 30. oktobra. Danes dopoldne se je pripeljal v Maribor ban dravske banovine dr. Marko Natlačen. V njegovem spremstvu sta bila načelnik kmetijskega oddelka inž. Podgornik in tajnik dr. Anton Kovačič. Po prihodu v Maribor se je g. ban s spremstvom, ki se mu jc pridružil tajnik JRZ v Mariboru Marko Kranjc, odpeljal v Svežino, kjer je kmetijsko-gospodinjska šola danes zaključila ietošnji tečaj. Vodstvo šole in gojenke tega našega odličnega zavoda, kateremu g. ban, kakor vsem kmetijskim zavodom v Sloveniji posveča vso svojo skrb, je g. banu priredilo prisrčen sprejem. Ob 10 dopoldne je svečinski župnik Babšek v šolski kapeli opravil slovesno sveto mašo, pri kateri so gojenke prepevale cerkvene pesmi. Takoj po sveti maši je v veliki predavalnici bil slovesen zaključek šole. G. ban je osebno razdelil dekletom iz- l pričevala, ki nudijo zanimiv pogled v učni uspeh tega zavoda. Nad polovico gojenk je izvršilo šolo z odličnim uspehom, vse druge pa s prav dobrim uspehom. Tak učni uspeh kaže, da jemljejo gojenke resno to šolo za življenje in da je zavod pod vodstvom agilne sestre Lidvine res na višku. Po izročitvi izpričeval se je g. ban od gojenk, ki sedaj odhajajo v življenje, z lepim nagovorom poslovil. V svojem govoru je dekletom, ki bodo postale stebri naših kmečkih domov, zlasti poudarjal ljubezen do rodne grude, kateri se toliko naših deklet, četudi brez potrebe večkrat izneveri, ljubezen do naroda in kmečkega stanu, kateremu je v našem narodnem življenju odrejena odlična vloga. V popoldanskih urah si je g. ban ogledal posestvo v Lepem dolu, katerega je pred kratkim kupil PRIZAD za znanstveno proučitev slovenskega sadjarstva. G. ban dr. Natlačen se je popoldne ob 5 vrnil v Maribor, kjer je obiskal sadjarsko in vrtnarsko šolo, zvečer ob 6 pa se je vrnil v Ljubljano. Velik vihar je divjal nad Belgradom Belgrad, 30. okt. m. Včeraj ves dan in sko-raj vso noč je nad Belgradom in okolico divjalo neurje z močno košavo. Tako se je podrla velika avtogaraža in zasula 20 avtomobilov, jioleg tega pa je košava trgala reklamno napise in močno ovirala promet. Veliko škodo je napravila v pristanišču ler na telefonskem in elektr. omrežju. V Belgradu ne pomnijo, da bi košava že kdaj napravila toliko škode. Iz banovine Hrvatske # Zagreb, 30. okt. b. Danes ob 9 dopoldne se je pričela pred kazenskim senatom razprava zaradi emora Šuiljaja. Zagrebško okrožno sodišče je obsodilo Cvergerja na dosmrtno robijo, Miloševiča na 5 let, medtem ko je Vcčerinca oprostilo. Proti tej razsodbi pa sta obe stranki vložili priziv. Zaradi tega je kazenski senat sodbo okrožnega sodišča razveljavil ter razpisal novo razpravo, ki se je pričela danes dopoldne. Kazenskemu senatu Stola sedmorice predseduje dr. Premožič. Bsigrajske novice Belgrad, 30. oktobra. AA. Madžarski poslanik na našem dvoru baron Bessenyi je danes dopoldne obiskal ministra za gozdove in rudnike Džaferja Kulcnoviča v njegovem kabinetu in se pomudil pri njem v daljšem razgovoru. Belgrad, 30. oktobra, m V Belgradu danes ni bilo važnejših političnih sestankov. Posamezni člani kr. vlade so se sestali ter so razpravljali o resornih zadevah. Ban banovine Hrvatske dr. Šubašič sc je danes z glavnim tajnikom HSS dr. Krnjevi-čem vrnil v Zagreb. Danes popoldne ob 5 je bil sprejet v avdienco pri Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu podpredsednik vlade dr. Maček, ki najbrž odpotuje v Zagreb z večernim vlakom. Osebne novice ^ Belgrad, 30. oktobra. AA. S kraljevim ukazom sta upokojena: Alfonz Hribar, inšpektor kmetijskega ministrstva v 3-2 in inž. Ljubislav Pet-kovič, inšpektor ravnateljstva za prehrano v 4-1. Izplačevanje pokojnin v Ljubljani Pokojnine bo pošta Ljubljana 1 dostavljala dne 2. novembra. Nemška vojaška misija na Reki Reka, 30. oklobra. AA. Štefani: Iz Postojne se je pripeljala na Reko nemška vojaško-tehnična delegacija in si ogledala tovarno za izdelovanje torpedov. Krajevne oblasti in vodstvo tovarne so nemške častnike prisrčno sprejeli. Gospodarska obnova Evrope Med tem, ko se nadaljuje vojskovanje proti Angliji, se nekuteri italijanski krogi vprašujejo, na kakšnem temelju i>o po zmagi Nemčije in Italije mogoče obnoviti svetovno gospodarstvo. Prij>om in jam, da o skorajšnji in pojiolni zmagi Italije in Nemčije tu nihče no dvomi in gredo nekateri krogi tudi že tako daleč, da trdijo, da je zmaga /e dobljena in da je treba le še počakati, ko bo Anglija svoj |>o|>oliii jKiraz morala tudi uradno priznati. Vendar pa, lako tu razlagajo nekateri gospodarski polo/iij, Italija in Nemčija tudi po zmagi nad Britanijo ne bosta prišli v posest zlatih zalog, s katerimi razpolaga Britanija, ker bodo ostale ali v Severni Ameriki, ali pa v angleških dominjonih. Po tem takem bi še obstojala možnost, da se ka|)itulistični sistem nadaljuje, to je prav tisti sistem, proti kateremu se Nemčija in Italija borita. Vendar pravijo Italijani, bosta totalitarni državi tudi to vprašanje znali sebi v prid rešiti. ?.e zdaj sta namesto zlata, katerega nimata, postu vili načelo proizvodnje, oziroma svojega dela. Nemško in italijansko delo je tisto, ki drži visoko njuni valuti, pa čeprav nimata /lata. Res je, tla jo za enkrat nemška in italijanska valuta spoštovana pred vsein v tistih državah, ki so od obeli velesil odvisne in ki morajo brez nadaljnjega sprejeti vrednost, ki jo Nemčija in Italija svoji valuti določata. Ker pa je italijansko in nemško delo kot delo dveh višje stoječih narodov, kakor pn so drugi, več vredno. je umljivo, da jo zaradi tega njuna valuta višja, kakor pa valuta drugih nižje stoječih narodov. Po vojni pn bo to vprašanje še bolj enostavno, ker bo itak vsu Lvropa interesna sfera zmagovite Italije in Nemčije in bo torej vsa Evropa v enakem smislu postopala kot kii|)ec in prodajalec. Bolj komplicirano pn sc zdi, dn bo to vprašanje postalo z ozirom na svetovno gospodarstvo. Italija in Nemčija bosta nudili svetn svojo valuto, ki bo slonela na njunem delu. Ali bo ostali svet hotel primerno v zlatu vrednotiti to valuto? Kajti gotovo stn Italija in Nemčija mnogo storili zn razvoj samojireskrbe. Toda kljub temu jo še vseeno nekaj surovin, ki m) potrebno /a industrijsko proizvodnjo, ki jih državi osišča nimata. I o blago bo lore j treba še vedno kujjovati izven Evrope. Za ta primer, pravijo v Rimu, bo zlato še vedno lahko obdržalo svojo zgodovinsko poslanstvo kot pomožno plačilno sredstvo. Kapitalistične države bodo nemško in italijansko blago lahko plačevale v zlatu. Na ta način lio zlato S|>ct prišlo v obtok Če bi |>a Amerika in druge čezmorsko državo nemškega in italijanskega blaga ne hotele plačevati z zlatom, pa bosta zmagovita Nemčija in Italija itak imeli dovblj moči. da bosta zlato sploh izločili kot plačilno sredstvo iz Evrope Ker pn je Evropa važno tržišče in v svetovnem gospodarstvu pomembna kot kupec in kot prodajalec, ostalemu svetu vendarle ne bo vseeno« te mu je evropski Irg odjirf ali ne. Prej ali slej bo prišlo do obnove svetovne trgovine, pri čemer |>h bosta Nemčija in Italija tisti velesili, ki l>osta za Evropo diktirali tako kupne, kakor prodajne pogoje. Pripominjam, da sc mnogo razpravlja o teli vprašanjih v fašistični zvezi industrijcev. Vsi načrti so seveda zgrajeni na absolutnem |>re-pričanju, da bo osišče zmagalo in da bo jio vojni in morda že med vojno zavzelo absolutno gospodujoč jioložaj v Evropi in du bo njima volja za vse ostalo evropske države — zijkon. Zaenkrat se seveda sili osišča trudita, da uredita medsebojno gospodarstvo in„fla gn jio možnosti izravnata. V ta namen se vrše zelo obširna posvetovanja. Nemški gospodarski strokovnjaki prihajajo v Italijo in študirajo italijansko gospodarstvo. Skupen cilj nemških in italijanskih finančnikov je, da spravijo v sklad obojno gospodarstvo tako, kakor so generali spravili v sklad vojskovanje obeh sil in jtolitiki njuno politiko. Fašistično časopisje poudarja, da je v tem pogledu že prav v kratkem pričakovati presenetljivih uspehov. , Dr. II. ' Angleški poslanik pri Filovu (Nadaljevanje s 1. strani) Sofija, 30. oktobra, m. »Europa Press«. Predsednik bolgarske vlade dr. Filov je danes dopoldne sprejel angleškega poslanika Rendella, za njim pa je bil sprejet romunski poslanik Siloti. O razgovorih ni bilo izdano nobeno uradno poročilo. »Sedanja vojna nima nobene zveze s koristmi Sovjetov« — trdijo v Berlinu Berlin, 30. okt. b. V zvezi z diplomatsko aktivnostjo v Moskvi smatrajo berlinski politični krogi, da ni nobenih razlogov za poslabšanje od-nošajev med Moskvo in osiščnimi državami z ozirom na najnovejši sj>or med Italijo in Grčijo. Večji del tujega tiska jo prepričan, da bo Moskva ostala še naprej nevtralna, ker sedanja vojna nima nobene zveze s koristmi Sovjetske Rusije. Stališče Moskve Moskva, 30. okt. h. Sovjetski tisk in radio ne komentirata grško italijanskega spora. Današnja »Pravda« prinaša danes samo članek, v katerem poudarja izreden strategični pomen Grči-za Sredozemsko morje. Sovjetski listi in radijske postaje se omejujejo le na poročila, ki so prispela iz Aten. Londona in Ne\vyorka. Moskva, 30. oktobra. AA. Reuter: Grški poslanik Diamantopolus je včeraj popoldne obiskal komisariat za zunanje zadeve, kjer se je pogovarjal s prvim pomočnikom Višinskim. Hitler Mussoliniju Nekje v Italiji, 30. okt. AA. Štefani: Mus. solini je dobil tole brzojavko od voditelja rajha Hitlerja: Ko se vračam v Nemčijo, vam izrekam svojo prisrčno zalivalo za gostoljubnost in za sprejem, ki mi ga je Florenea vnovič priredila. Silno navdušenje florentinskega prebivalstva dokazuje, dn je zvezna politika Italije in Nemčije in enakost naših liaziranj zakoreninjena v vašem narodu. Po zaslugi moči naših armad in vere našega naroda nam nihče ne bo mogel ugrabiti zmage. Pošiljam vam svoj prijateljski in tovariški -pozdrav. Adolf Hitler. Nemški m italijanski tisk zvračata vso krivdo na Crčilo in Anglifo »Viilkischer Beobachter« med drugim piše Tsaka država, ki veže svojo usodo na usodo Anglije, se zavestno podaja v propast. List ojiozaria na številne države, ki so se v tej vojni postaviie na angleško stran in poudarja, da grške odgovorne osebnosti, dasi so bile opozorjene, niso računale z zgodovinskim razvojem in z dobro mišljenimi nasveti Italije. List pravi, da so danes le osebnosti pred katastrofo, ki so jo same izzvale. List opozarja, da je Anglija leia 1917, dasi je grški narod hotel ostati nevtralen, Grčijo jKilegnila v vojno in na sličen način so grški narod pognali v vojno proli Turčiji lela 1920. Žp tedaj bi morala Grčija razumeti, piše list. da Anglija^ tujo države vporablja kot šahovske figure. Grčija ni razumela zakonov prostora in razvoja in je brez vsakega razloga šla v angleški tabor. Atenska vlada ni razumela Mussolinijevili izjav, ki jih je podal istega dne. ko je Italija stopila v vojno. Ta vlada ni preprečila, da hi zavrnila angleške poskuse, da pridobi Grčijo. Anglija hoče pridobili zase dva milijona ton grških trgovskih pn mikov, kakor si je prisvojila trgovske parnike drugih držav. Rim, 30. okt. A A. Štefani: Zadnje dogodke v Grčiji italijanski tisk živahno komentira in o njih sklepa takole: Že poprej je bilo ugotovljeno, da je Grčija v zadnjih mesecih zbirala ogromne količine pogonskih sredstev, da bi jih tajno dobavila angleškemu vojnemu brodovju. Poleg tega jo bilo ugotovljeno, da so angleške ladje često plule j>oil grško zastavo in je s leni bilo kršeno mednarodno pravo. Prav tako Jo bilo tudi pojasnjeno, da so grške ribiške ladje, jadrnice in grška letala bila popolnoma v službi Anglije in da so zlasli obveščala Anglijo o gibanju italijanskih letal in ladij. Italijanski tisk poudarja dalje, da je bila italijanska vlada dolso in neverjetno potrpežljiva, ker je vse Iri mesece postopala samo na diplomatski način in zahtevala običajna pojasnila za to. da bi protestirala in da bi grško vlado usmerila k temu, da bi spoštovala nevtralnost. Toda kljub vsemu temu je arška vlada bila v stalnem stiku z angleško vlado in jo jroslušala. Ko je angleški poslanik grški vladi izročil noto ilaliianske vlade, so Atene tudi ob lej priliki hotele pokazati neki od|x)r, pri tem pa so padle v angleško zanko. Zato je popolnoma naravno, da se je Grčija zaradi vsega tega zapletla v voi-no, za katero bo nosila vso odgovornost tako pred lastno državo kakor tudi pred vsem svetovnim javnim mnenjem. Tretja doba zračne vojne v Newyork. 29. oktobra. »United Press« poroča: \ oj_aški strokovnjak za zračno vojno piše: Taktika zračne vojne, ki jo Nemci uporabljajo proti Angliji se je v zadnjem času popolnoma spremenila. Nemški zračni napadi v velikem slogu so se pričeli v začetku avgusta in so očitno iineli namen, kakor so pisali tudi nemški listi, da pripravijo veliki napad na angleško otočje. Zračni napadi so se stopnjevali vsak dan. Njihova karakteristika ie bilu. da so napadali na široki fronti z zelo močnimi letalskimi skupinami Napadi *o bili namenjeni najprvo pristaniškim mestom ob Kanalu in so se |>o-liignma širili vedno globje v dežele. Končno so pričeli napadati tudi še važne tovarne, ki so v službi angleške vojne industrije, Ti ogromni napadi so bili vsi izvedeni / velikim številom težkih bombnikov, med katerimi je bilo tudi veliko strmoglavcev. Ker pn so pri teh napadih Nemci izgubili dosti letal, so svojo taktiko spremenili. Pričela se je druga doba zračne vojne, pri kateri so Neinei uporabljali manjše šle-vilo težkih bombnikov, toda v spremstvu zelo velikega števila lovcev. Tudi ta način so Nemci kmalu opustili, ker se angleška lov«kn letala no možnosti niso spuščala v boj z lovci, ampak so stremela 7« tem dn spravijo v |>rvi vrsti na tla težke bombnike. Nemški načrt |>a je bil, da zapletejo v boj kolikor mogoče veliko angleških lovcev e svojimi lovci, med tem pa naj bi nemški bombniki v miru lahko opravili svoje delo. Zadnje čase pa so Nemci pričeli spet z novo taktiko, ki pomenja tretjo dobo v napadalni vojni proti Angliji, uporaba težkih bombnikov, kakor tudi strmoglavcev je zmanj; šnna na najmanjše število. Pač pa zdaj Nemci za bombardiranje uporabljajo lovce, ki lete čez dan zelo visoko, tudi do 10.000 m, se ru/-krope nad vso Anglijo in mečejo bombe le lahkega kalibra, ker težkih ne morejo s seboj vzeti. Bombardiranje, posebno podnevi, so godi v negotovo, ker letala ostanejo v velikih višinah in je j ml i jesensko ozračje skoraj vedno tako megleno, dn jo težko poiskati čisto določene cilje Iz vojaškega stališča ta bombardiranja niso tako nevarna, pač pa dosti trpi civilno prebivalstvo. Ponoči j>a še vedno prihajajo tudi težki bombniki 1 veliko množino najtežjih bomb. ki bombardirajo mesta in vojaške naprave ter industrijo. K tem bojem, ki se v zadnjem času razvijajo, pripominjajo Angleži, da nemških poletov nad Anglijo prav tako ne bo mogoče jxijM)lnoma ustaviti, kakor Nemci no morejo preprečiti angleških poletov nad Nemčijo. Glavna «krb angleških oblasti mora rdaj biti. da preskrbe vnrnn zaklonišča za civilno prebivalstvo, v katerih bi moglo delati in živeti tudi čez dan in da zavarujejo prometna prevozna sredstva, gasilsko in zdravstveno službo ud. Papeževa molitveni Na praznik Kristusa Kralja, 27. oktobra, jc sv. oče t ij XII izdal posebni Motu proprio, okrožnico, s katero določa nedeljo, 24 novembra kot molitveni dan za st.ske našega časa. Duhovniki pa naj ta dan darujejo tudi sv mašo za papežev namen. Vsebina okrožnice je sledeča' Odkar ie nova in strašna vojska pričela divjati po Evropi, pravi papež Pij XII., je vsem znano, da on ni opustil ničesar, kar mu je nalagala odgovornost od Boga mu zaupane službe, in kar mu je narekovala tudi lastna očetovska ljubezen do vseh narodov. Njegovo prizadevanje ni šlo samo za tem, da bi sc vpostavil sporazum med narodi na bolj primernih in pravičnih temeljih, ampak tudi, da bi božja tolažba in pa človeška pomoč dotekala vsem tistim, katerim so sedanje vojne grozote povzročile škodo in trpljenje Toda. ker strašni boj ne le ne ponehuje, ampak postaja vedno silovitejši ; Vera Kojicki. imenovana tudi Vera Korene, članica Francoske komedije in filmska igralka; Peter Lazarev, bivši načelnik informativnega oddelka pri lislu Pariš Soir ; Aleksander Leger. bivši generalni tajnik v zunanjem ministrstvu; Claudc Levv, župan v Orleansu; Andrc Mever, bančni ravnatelj; Henrv Torres, odvetnik, ter bivši narodni poslanec Paul-l.oius Weiller, industrijalec. Vlada je na isli seji odbila priložbe rodbine Rolschild. Vlada je tudi sklenila izdali dva ukaza o odvzemu državljanstva Lcotiu Sternu in Davidu NVeiiu. Helsinki, 30. oktobra AA. DNB' V pristanišču Pekama je nastal ogenj na finski ladji »Vidii<< (5.500 ton). Koliko je škode, še ni znano. drugim obiskali Hamburg, Bremen, Brencrhafcn, kjer so povsodi nastali požari in eksplozije. Angleški bombniki so morali na potu v Naučijo skozi silne snežne viharje, toda s pomočjo svelilnih raket, ki so jih metali so svoje cilje točno zadeli. Bombardirane so bele petrolejske tovarne, tovarne za letala in številna letališča. Samo 2 letali sc nista vrnili. London, 30 oktobra. AA. Reuter Letalsko rri-nistrstvo objavlja, da so angleška letala vkljub slabemu vremenu v noči od torka na sredo leteli nad nekaterimi pokrajinami Nemčije. Letala so letela tudi nad pokrajino Berlina. London 30. oktobra. AA. Reuter: V noči s torka na sredo smo izvedli letalske operacije nad Nemčijo. Napadli s.r.o Berlin, Hamburg. Stcrkrade, Magdeburg. Premen, NVilhelinsliafeii, den Hehler, Minden, Fliesingen in Ostende. Drugi britansk aparati so pa napadli prometne zveze, železniške proge, letališča, reflektorje in postojanke protiletalskega topništva v Nemčiji in na zasedenem ozemlju. Pogrešamo dve britanski lelali. Kairo, 30. oktobra, t. Reuler. Vrbo vno angleško poveljstvo poroča: Na vseh frontah vlada mir. Južno od Sidi Baranija se je angleška izvidr.ifka čela približala italijanski izvidnišk koleni na 300 avtomobilih Proti jutru so angleški bombniki napadli italijansko skupino. Napad je bil nepreviden in je bil večji del nasprotnikove skupine zajet. Odhodi iz Gibraltarja Algcciras, 30. oktobra, b. V Gibraltar je priplula potniška ladja 20.000 ton, ki Ho odpeljala iz Gibraltarja žene in otroke. V Gibraltar jc priplulo tudi nekaj tovom«h ladij, iz katerih bo sestavljen konvoj, ki bo zapustil Gibraltar Včeraj so pripluli v Gibraltar tudi trije angleški rušilci tako, da se ic njihovo število povečalo na 11. Poleg tega •se v Gibraltarju nahajata še dve težji angleški krizami. Angleška poročila London, 30 oktobra. Reuter Letalsko ministrstvo poroča: Glavni cilji naših bombnih napadov na Nemčijo so bila pristanišča. Iad:«delnice, skladišča goriva, živeža in municije Naši bombniki so med Koliko so Finci odstopili Sovjetom Helsinki, 30. oktobra. AA. DNB: Uridno poročajo, da meri ozemlje, ki ga je Finska odstopila Sovjetski Rusiji' 35.084.68 kvadratnih kilometrov. Finsko ozemlje v novih mejah, skupne s Hangiijem, ki ga je Finska dala Sovjetom v zakup pa meri 347.716.53 kv. kilometrov, Nemčija—Sovjeti Moskva. 30. okt. A A. DNB: Danes je prispela v Moskvo nemška gospodarska delegacija s poslanikom Schniirrejem na čelu. Na postaji so delegacijo sprejeli nemški poslanik arof von Schu-lenburg s člani nemškega poslaništva, v imenu Sovjetske Rusije pa šef oddelka koinisariiatn za zunanje zadeve Aleksandrov, šef protokola ko-niisarijala za zun. trgovino Vahivkov in šef oddelka komisarijata za zun. zadeve Točilin. Greta Garbo Irfis Angeles. 30. okt. AA. Reuter: Znana filmska igralka Grela Garbo. Švedinin po narodnosti. je zaprosila zn ameriško državljanstvo. Ko je vložila svojo prošnjo, je izpovedala, da je stara 3") let in da ni poroč«?na. Drobne novice BukarcSta, 30 oktobra, m. Europa Press. Dosedanji romunski poslanik v Belgiadu Viktor Ka-dere je odpoklican z veljavnostjo od 25. novembra 1940 z dosedanjega mesta na delo v zunanje ministrstvo v Bukarešto Bukarešta, 30. oktobra m. Transcontinenlal Press. Izdatki za civilno listo kralja Mihaela za času n.iego- e vladavine so določeni v znesku 40 milijonov lejev letno. Kraljica pa ima določeno letno dotacijo 7 milijonov le.jcv. Tokio, 30 oktobra AA Reuter- Po poročilu agencije Domei je japonski delegat v Indokini, Matsumia izjavil, da napredujejo pogajanja med Japonsko in lndokino zadovoljivo. Gx>4yc*La>utvjo Priporočila Zveze hranilnic kr. Jugoslavije Dan 31. oktobra, ki jc po mednarodnem sporazumu hranilnic določen za praznih varčevanja, se slavi tudi letos. Ob tej priliki opozarja Zveza hranilnic kraljevine Jugoslavije na tole: Tudi v sedanjih težkih časih sc je pokazalo, da brez dobro organiziranega m naprednega narodnega varčevanja nima obstanka neodvisno narodno gospodarstvo niti ni ugodnega kredita niti dovolj utemeljenih javnih linanc. Oni, ki so varčevali, ludi danes laže živijo ler zmagujejo v življenju, stradajo pa oni, ki niso dovolj delali in varečvali ter sedaj nimajo sredstev, ki bi jim olajšala življenje in delo. Kakor je preje opozarjala na potrebe varčevanja in vseh ukrepov za njcoo varnost in napredek, lako opozarja tudi 6edaj Zveza hranilnic kraljevine Jugoslavije tega dne v sodelovanju z občinskimi in mestnimi hranilnicami na še večjo potrebo nadaljnjega njenega izvajanja in varovanja ter priporoča državljanom Jugoslavije: Varčujte tudi naprej, kolikor morete! V vaše in splošno dobro, za neodvisnost in napredek naše države; v tem Vas bodo vsestranski podprle vaše občinske in meslne hranilnice, ki kot samostojni pupikio vami denarni zavodi dajejo vašim prihrankom popolno varnost. Ce še niste pričeli varčevati, začnite tega dne in pokažite s tem, koliko se zavedale važnosti in potrebnosti varčevanja! * Zveza jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani je poslala le dni na vse šole v Sloveniji kratko predavanje, v katerem opozarja na praznik varčevanja, ki je vsako leto dne 31. oktobra. Iz predavanja posnemamo naslednje misli: Varčevati pomeni polagati na slran oni de! denarja, ki ga trenutno ne potrebujemo ter ga zaupat: domačemu denarnemu zavodu. Nikdar ne vemo, kaj nas vse doleti v teku našega življenja. Vsi si želimo, da bi bilo naše življenje brezskrbno. Zato se moramo odločiti v boljših časih, ko lahko izhajamo 1 onim, kar inumo, da si nekaj prihranimo 13 slabše čase, ko bomo nujno potrebovali kakšne prihranke, t katerimi se prebijemo skozi one težke dneve, ki r.at mordi čakajo. Namesto, da bi ves svoj denar, ki preostane po plačilu stroškov za preživljanje, vdali za dvomljive užitke, bomo mislili na svojr bodo-Vios* in tudi bodočnost svojih otrok ;n nctli odvisni denar v svoj denarni zavod 111 ga naložil: na hiiinlno knjižico. Ako d.:nes denarni zavodi nimajo dovolj novih vlog, ne morajo dajati posojil in zato ni mogoče zidati novih hiš. Tako jemlje neplodni denar, ki leži doma drugim delo, lastniku pa tudi ne prinaša nobenih koristi, namesto da bi mu prinašal lepe obresti. Samo v zadnjih 9 letih 60 vlagatelji pri nas izgubili najmanj 1500 milijonov dinarjev na obrestih. Koliko pomenijo posojila denarnih zavodov samo za Slovenijo, pove številka 20.000 posojil, katere so dale samo samoupravne hranilnice. Iz teh posojil se je postavilo ali pooravilo nekaj manj kot 20.000 hiš, razen tega pa nad 400 šol. Le če gre denarnim zavodom dobro, je mogoč napredek vsega gospodarstva. Pomagali si bomo lahko sami, ako bomo varčevali in denarn:m zavodom zauoali vsak znesek, ki ga trenutno ne potrebujemo. Tudi v današnjih časih je potrebno varčevanje in tiicer bolj kot kdaj koli prej. Kdor varčuje, si ustvarja trdno bodočnost, obenem pa podpira napredek svojega kraja in vse naše države. Prenos trgovskih in industrijskih podjetij na Hrvatskem V petek, dne 23. oktobra smo napisali, da so na Hrvatskem niuože v zadnjem času izredni občni zbori delniških družb, na kalerih dnevnem redu je volitev novih uprav in nadzorstvo. To je zavzelo tako velik razmah, da jo morala včeraj, dne 29. oktobra. iziti posebna naredba hrvatskega bana, s katero se do nadaljnjega prepoveduje delniškim družbam sklicevanje in vršilev konstituirajočili, rednih iu izrednih glavnih skupščin delničarjev. Naredba določa, da se smejo glavne skupščino izjemno sklicevali in vršiti samo z odobritvijo banske oblasti. Poleg tega morajo vse delniške družbe v osmih dneh registrirati število izdanih delnic in navesti število oseb, pri katerih in v kakšnem številu se nahajajo delnice. Delnice, ki se glase na donosen in za katere uprava ve, v čigavih rokah so, morajo družbe sporočiti, na čigavo ime so bile zabeležene 11:1 zadnjem občnem zboru. Čo na takotn občnem zboru ni bila zastopana cela delniška glavnica, so mora navesti, pri kom se mogoče nahajajo ostale delnice. Tudi prodaja delnic je dovoljena samo s posebnim dovoljenjem banske oblasti. Nadalje je banovina Hrvatska izdala ludi predpis, da se 110 morejo odsvojevati brez predhodnega dovoljenja banske oblasti trgovska podjetja, katerih vrednost presega 100.000 din, 111 industrijska ler obrtna podjetja, katerih vrednost presega pol milijona dinarjev, ali v celoti ali delno. Podjetja, ki žele osvojili imovino, morajo navesti v svoji prošnji 1. ime, vrsto iif sedež podjetja, 2. ime, narodnost, veroizpoved, poklic, prebivališče lastnika, odn. solastnika obrala, kakor tudi roditelja dotičnega, ki želi odsvojili podjetje. Iste podatke jo treba dati za kupce, nadalje je treba navesti vrednost imovine iu razloge odsvojitve. Pri postopku, ki se uve-' de ob tej priliki, more banska oblast zahtevati potrebna pojasnila, odn. se ji mora dovolili vpogled v poslovne knjige, fcole nato izda banska oblast odlok, s katerim dovoljuje ali odkloni zaprošeno odsvojitev. K tem odredbam pripominja belgrajsko »Vre-inec, da so bile izdane zaradi tega, da se preprečijo fingirani prenosi imovine iz židovskih v arij-ske roke. V čigavih rokah so vojvodinske banke Belgrajsko »Vreme« prinaša zanimive podatke o kapitalu in vlogah pri vojvodinskih bankah po stanju dne 31.'decembra 1038: Od skupno 10(5 deitarnih zavodov je bilo 22 srbohrvatskib, 41 nemških, 20 madžarskih, 5 romunskih, 3 slovaški in ruski, židovskih pa 9. Po višini lastnine delniške glavnice in vlog je bila slika naslednja (v milij. din, nato slede odstotki skupnega premoženja in končno odstotki dotičnega naroda jio številu prebivalstva): kapital v % odst. preb. ' Žirij O 360.1 47.1 1.9 Nemci 229.1 30.0 21.9 Srbi in Hrvati 89.5 11.7 41,1 Madžari 01 1 8.4' 24.4 Romuni 10.8 1.4 4.3 Slovaki in Rusini 10.5 1.1 4.3 Čebelarstvo na kobanskem umira Izredno leto deževja je prikrajšalo naše čebele pri delu, da niso mogle nabrali potrebnega medu z.a preziniljenje. Čebelar za svoj trud in ljubezen ni prejel nobene medene nagrade. Ali svoje čebelice vendar ljubi. Ne more se ločili od njih, saj so živalice dobrotnice naših sadnih sploh koristnih cvetočih rastlin. Na pomlad in poletje vršijo važno delo oplojevanja cvetja. Sedaj nam grozi, da bodo naše čebelice končale — lakota jih bo pobrala. Družina rabi za prežim!janje 10 do 12 kg medu. V plodišču ga je največ do tri kilograme. Mnoge družine so v obče že brez hrane. Da rešimo, kar se da, kupujemo male množine dragega sladkorja, katerega pa tudi ni dobili in čakamo, kdaj bomo dobili od oblasti pi-talni sladkor. Mnogi, ki no zmorejo sredstev kupovali sladkor v trgovini, so se odločili in žveplajo čebelne družine. Poslednji čas je, da pitamo čebele. Je sicer že mrzlo, vendar upamo, da bo še nekaj toplih dni, ki naj rešijo slovenske čebele. Denaturiran sladkor je naročen, ali od nikoder ga ni. Dajte obupanim čebelarjem sladkorja, rešite naše čebele in to takoj, da 110 bo propadlo imetje čebelarjev ter obvarujte pogina važno panogo kmetijstva — čebelarstvo. Ako ne bo naš klic takoj uslišan, bo pomrlo več slo čebelnih družin na Kobanskem. Splošno socialno zavarovanje v Nemčiji Načrti dr. Leva, voditelja nemške fronte dela Dr. T,ey je delavski voditelj v Nemčiji in ustvaritelj velikih gospodarskih načrtov, ki naj pomagajo rešiti socialno vprašanje v Nemčiji. Je velik prijatelj Hitlerja, ki ga ima zelo rad in ga imenuje velikega idealista moderne Nemčije. Postave je majhne in okrogle, glas ima močan in treba je reči. da zna govoriti delavcem. Stvaritelj je fronte dela, v kateri so Nemci organizirani po korporacijah. To se pravi po delu, ki ga kdo opravlja. Istočasno je voditelj znane organizacije Kraft durch Freude?, ki ustreza v Nemčiji italijanski Dopolavoro. Ta ustanova omogoča nameščencem in delavcem, da po možnosti prirejajo potovanja, ali da gredo na oddih, na morje ali v druge letoviške kraje, da lahko obiskujejo gledališče in športne prireditve pod posebno ugodnimi pogoji. Dr. Lcy ima še nove načrte, ki naj izboljšajo socialni jioložaj nemških delovnih stanov. Njegov veliki načrt je izvesti socialno zavarovanje za ves nemški narod. Inozemskim časnikarjem je nedavno dal izjavo, da nikakor ne gre, da so nekateri za stara leta zavarovani, med tem ko drugi nimajo ničesar. Dr. Ley se peča z. mislijo, da bi ustvaril splošno zavarovanje, pri katerem bi država pomagala s svojim upravnim aparatom. Že smo s tem, da bi se uprava takšnega zavarovalnega fonda izročila že obstoječi državni upravi, upa dr. Ley prihraniti dve milijardi mark i na lelo. V zveji s tem bodo ukinjene pokojninske blagajne državnih uslužbencev in pokojninsko zavarovanje nameščencev. Z denarjem leh skladov in z davkom, ki bo nadomeščal premije, pa tudi s prihranki države se bo ustanovil nov sklad z.a splošno socialno zavarovanje. Načelo davka-pre-iii i jo obstoja v tem, da i>lača oni, ki more. več kot oni, ki zmore manj. Če se ukine dohodnina in na mesto nje uvede davek-premija, potem se davčno breme v Nemčiji ne bo povečalo, toda davkoplačevalec, bo imel pokojnino, ki se bo gibala med 80—250 mark mesečno. Starostna meja bo različna z ozirom na poklic. Za visokomorske ribiče in rudarje je starostna meja določena na 55 let, za večino drugih poklicev pa na 00 let. Matere 4 in več otrok bodo ludi vključene v lo zavarovanje, imele bodo posebno rento, kar velja tudi za vojne invalide. Novi sklad bo razpolagal lorej z ogromnimi sredstvi, kar se bo poznalo tudi na kapitalnem Irgu v tem, da se bo znišala obrestna mera. Dr. Lev računa, da bo obrestna mera znašala samo 2 odstotka. Z novo ureditvijo bodo odpadle tudi bolniške blagajne. Novo zavarovanje I10 obsegalo tudi bolezensko zavarovanje, Renla seveda ne bo računana samo po vplačanih premijah oz. davku, temveč tudi po nevarnostnem razredu, po poklicnih težavah v delu itd. Zvišanje uvoznik carin na cink. Z odlokom ministrskega svetu je bila zvišana uvozna carina nn surov cink v komadih, tablah iu v prahu, cinkovi odpadki in slnri zlomljeni predmeti na 24, (maksimalno) in 10 (minimalno) zhilib din. Doslej je znašala uvozna carina 12, oz. 10 zlatih din. Kol znano imamo zaenkrat v državi samo eno topilnico cinka 111 sicer v Celju, dočim drugo topilnico v Srbiji šele grade. Uvolba izvoznih carin za zdravilne rastline. Z odlokom ministrskega sveta so bile uvedene izvozne carine v znesku 1 zlati dinar za 100 kg zi izvoz rastlin, rastlinskih proizvodov in rastlinski tleli za industrijo, obrl in zdravstvo, razen luiliačn, karlulje in rožmarinu. Uvoz žita in dritqcqa. Ministrski svel je določil naslednje besedilo za drugo pripombo k St. 33 uvozne tarife: Žilo. riž v zrnu, krompir, povrlnine v zrnu. oljnato semenje in seme cvcllic. ko se uvažajo zaradi kulliviranjn boljših vrst, so prosti carine pod pogoji, ki jih predpiše finančni minister v sporazumu s knielij-skim ministrom, lodn lako, tla to velja za krompir samo v času otl 1. novembra tlo 31. marca. Nadalje ie ukinjena pripomba k Inr šl. 197. ki je duločala, da je finančni minister pooblaščen, da sme na predlog ministra za trgovino in industrijo in ministru zn kmetijstvo odobravali na neki določen čas carine prosti uvoz prečiščenega žvepla in žveplovega cveta, kar opravlja z objavo svoje odločbe v (Služb, novinah«.. Plačilni promet z Dansko. Devizno ravnateljstvo ie objavilo okrožnico šl. 108 z dopolnilnimi navodili glede plačilnega prometa z Dansko. Iz le okrožnice posnemamo, da se imajo za stari uvoz in izvoz razumeti vse zaključeni nakupi in prodaje pred 11. oktobrom 1910, pri čemer je iiierodajen dan zaključka nakupa, odn. prodaje po zaključmei. V kolikor ne obstoju zaključnica, se vzame v poštev da-tum izdaje fakture po prodajalcu blaga. Na la način izvršeni uvoz se ima smatrali za stari uvoz. ki se ima plačali v smislu določenega načina plačilnega prometa, lslo velja ludi zn stari izvoz. Prošnje za stari tečaj marke. Iz Belgrada poročajo, tla je bilo deviznemu ravnateljstvu Narodne banke dosedaj poslanih okoli 10.000 prošenj za ugodnejši leča j marke. Nadalje poročil jo, tla se vse prošnje hilro in vsestransko proučujejo in bo dobil vsak prosilec obvestilo, ali bo ugodeno njegovi prošnji ali ne. Šele ko dobi uradno dovoljenje, bo Inliko uvoznik kupoval marke po ugodnejšem leča jit za svoje blagovne dolgove v Nemčiji. Nov način mletja. Na merodajnih mestih se po poročilih iz Belgrada proučuje vprašanje iziprcmem-be sedanjega načina mletja. Predloženo je, da 6e uvede enotno mletje in sicer 80%. S tem bi se znatno izboljšala kakovost krušne moke m bi odpadle številne zlorabe. Le nekaj mlinov pod posebnim nadzorstvom oblastev bi dobilo pravico inleti belo moko Informatorji pripominjajo k tem, da bo ta novi način mletja podražil ceno kruha, toda izboljšana bo kakovost ljudskega kruha. Hidrocentrala 1111 potoku Lolmici, pritoku Dr,'ne. V jeseni lanskega leta je nameravala tvrdka J. tlutter -in drug, prva domača tvornica klotov in silkov iu tvornica hlačevine v Mariboru zgraditi na poloku Lobnici, pritoku Drave, večjo hidrocentralo. Toda letos januarja je tvrdka umaknila svojo prošnjo za zgraditev omenjene vodne centrale. Iz trgovinskega registra. Pri podružnici Prve hrvatske šietlionico v Celju je vpisan kot prvi namestnik ravnateljstva podravnatelj Če|)l Alojz, kot drugi namestnik pa Schonberger Bruno, uradnik te podružnice. — Pri Opekarni Mengeš, Milan Jenčič in drug je bil izbrisan javni družbenik inž Kastelic Gabrijel, vpisana pa Jenčič Milan in Jenčič Marija mlajša. Likvidacija: Zveza lesnih domačih obrti, zadruga z omejenim jamstvom v Ribnici. Nov kamnolom. Erjavšek Mihael, posestnik v Županjih njivah št. 9, občina Kamniška Bistrica, namerava odpreti kamnolom na svoji parceli v Županjih njivah, občina Kamniška Bistrica. Komisijski ogled bo na kraju samem 11. novembra ob 14.30. Angleški nakupi v Argentini. Med Argentino in Anglijo je prišlo do sporazuma o angleških nakupih v Argentini. Gre za nakup blaga v vrednosti 40 milijonov funtov šterlingov. Prvo jiolovico, torej 20 milijonov funtov šterlingov bo Anglija plačal v gotovini, drugo polovico z obveznicami argentinske države, ki se nahajajo v angleški posesti. Na ta način se bo občutno zmanjšal nigenliski dolg Angliji. Drugi tir nu italijanski Simplon-progi. Na italijanski Simplon-progi od Milana do Domo-dossole je bil te dni odprt prometu drugi tit. Železniško postaje na tej jirogi so tudi ■ modernizirane in razširjene. Novi drugi tir bo omogočil znatno izboljšanje prometnih zvez na tej progi. Recioniranjc v Bolgariji. Nedavno jc bolgarska vlada uvedla racioniranje mlečnih proizvodov. Nadalje je določila največje količine zalog, ki jih morejo imeti posamezne družine z ozirom na število družinskih članov, To velja za moko, mast, slanino, sir, maslo, fižol, riž, sladkor in kavo. Borze Dne 30. oktobra 1910. Denar Ameriški dolar 55.— Hemška marka 14.70—14.90 Devizni promet jo znašal na zagrebški borzi 7,919.815 din, na belgrajski 6.720 mark po starem tečaju, 620.000 mark po novem tečaju, 228 tisoč drahem. 291.710 švicarskih frankov in 2.375 dolarjev. V efektih je bilo prometa na belgrajski borzi 080.000 din. Ljubljana — uradni tečaji: London 1 funt...... . 175.15-^.178.35 Ne\vyork 100 dolarjev .... 4425.00—4485.00 Ženeva 100 frankov..... 1028.64—1038.04 Ljubljana — svobodno IržiSce: London 1 funt.......216.61— 219.81 Ne\vyork 100 dolarjev , , , . 5480.00—5520.00 Ženeva 100 frankov..... 1271.10—1281.10 Ljubljana — zasebni ktiriiig: Berlin 1 marka........17.72—17.92 Belgrad — zasebni kliring: Solun 100 drahem.......43.65—44.35 Posebno pazite, kaj bolnik pije I Pitje ni le la zdravega človeka telo Tažno, temveč tudi ca bolnika mno. gokrat važnejše od hrane I Zato pijte VI ln VaS bolnik čim češče na5o naj. boljšo mineralno vodo, ki je obanem tudi zdravilna ono z rdečimi srcil Prospekte ln vsa potrebna navodila pošlje zastonj in z veseljem: Uprava zdravilnega kopališča SLATINA RADENCI Curih. Pariz 9.93, London 17.10, Nevvvork 431, Bruselj —, Milan 21.725, Madrid 40, Berlin 172.30, Stockholm 102.70, Buenos-Aires 100.30. Vrednostni papiri) Vojna Skoda; v Ljubljani 442—445 v Zagrebu 442 denar v Belgradu 444.75—445.50 Ljubljana. Državni papirji: 7% inv. posojilo 98—100. agrarji 52—54, vojna škoda promptna 442—445, begluške obveznice 75—77, dalm. agrarji 70—71. 8% Blerovo posojilo 98-100, 7% Blerovo posojilo 95—97, 7% posojilo Drž. hip. banke 100—101, 7% stab. posojilo '93—95. — Delnice: Narodna banka 6,200—6.500, Trboveljska 335—340 Kranjska industrijska družba 136 denar. Zagreb. Drž. papirji: 7% invest. posojilo 99 denar, agrarji 51.50 denar, vojna škoda promptna 4+2 denar, begluške obveznice 7" blago, dalm. agrarji 71.50 blago. 6% šumske obveznice 711.50 blago, X% severni agrarji 52-— 32.75, 8% Blerovo posojilo 99 denar. 7% Blerovo posojilo 94—95, 7% posojilo Drž. hip. banke 102 denar, stab, posojilo 96—98. — Delnice: Narodna banka 6.500 blago, Priv. agrarna banka 195 blago, Trboveljska 345— 535. Sladk tov. Bečkerek 650 dennr, Oceania 700 denar, Jadr. plovba 400 denar. Belgrad. Drž. papirji: 7% investicijsko posojilo 99.25—100, agrarji 57.75 denar, vojna škoda promptna 444.75 —445.50 (445), tlalni. agrarji 69 denar, \% severni agrarji 52.50— 52.75 (33). — Delnice: Narodna banka (6,500), Priv, agrarna bunka 195.50 denar. Žitni trg Novi Sad. Vse neizpremenjeno, Tendonca neizpremenjena. Promet srednji. Živinski selml Živinski sejem v Mariboru dne 29. oktobra I. 1. Pripeljano 2 konja 30 bikov, 56 volov, 291 krav, in 4 teleta. Skupaj 383 komadov. Cene so bile ndaslednje: debeli voli 8—9, poldebeli voli 6.75—8, plemenski voli 7.50—9.50, biki za klanje 7.50—8, klavne krave debele 6.50—7.50, plemenske krave 7—8, krave za klobasarje 5—6, molzne 6.50—8, breje 6 do 7.50, teleta 9—11. Cene mesu: volovsko I. vrste 16—18, II. vrste 13—15, meso bikov, krav, telic 13—IS, telečje I. vrste 16—18, 11. vrste 14—16, svinjsko meso 21—22. Cene živine in kmetijskim pridelkom Cene živine in kmetijskih pridelkov v črnomaljskem okraju dne 28. oktobra t. I. Voli I. vrste din 8 tlo 8.50, voli II. vrste din 7—7.50, voli lil. vrste din 6—6.50, telice I. vrste din 7.50 do 7.75, telice II. vrste din 6.50 do 7.23, krave I vrste din 7.25 t'o' 7.75, krave II-vrste din 6 do 6.50, krave III. vrste din 5, teleta I. vrste din II do 12. ttjlcta II. vrste din 9 do 10, prašiči špeharji din 10 do 10.50, prašiči pršutarji tlin 12 tlo 13 za I kg žive teže. — Goveje ineso din 14 do 16. svinjina tlin 13 tlo 22, slanina 23 do 24, svinjska mast din 26, goveje surove kože din 23, telečje surove kože tlin 24 tlo 27 za 1 kg. — Pšenica din 3.50 do 3.75, ječmen tlin 3.50 do 3.60, rž din 3 50 tlo 3.60, oves tlin 3.70, koruza din 3 do 3.25, fižol tlin 6 tlo 7.50, krompir din 1.50. seno din 0,90 do 1, slama tlin 0 50 do 0.60, pšenična moka tlin 5 tlo 9, koruzna moka din 4, ajdova moka din 6 do 7 zn 1 kg. — Trda drva din 100 za t ur1, jajca din 1 do 1.50 za 1 komad, mleko din 2 do 2.50 za liter, surovo maslo din 40 (lo 42 za I kg. — Navadno mešano vino |>ri vinogradnikih din 7 za liter, finejše sortirano vino pri vinogradnikih din 10 za liter. Cene kmetijskim pridelkom Cene kmetijskim pridelkom v Trbovljah dne 24. oktobra t. I. Bela pšenična moka 9 din krušna 5 din, govedina 16 'lin, teletina 16 do 22 tlin, svinjina 16 do 22 din ovčje meso 14 din. svinjska mast 28 din, sveža slanina 24 do 25 tlin, prekajena slanina 30 do 34 din ;n krompir 1.73 din za 1 kg. Sladko mleko 2.50 din zn liter in jajca 18 do 20 din za 10 komadov. 500 nemških in češkoslovaških Zidov je 5 mesecev blodilo po mor u Po poročilih italijanskih listov je končana petmesečna blodnja 500 nemških in češkoslovaških Židov, ki jim je neka družba obljubila, da jih bo prepeljala v Paragvaj. Ko je izvlekla iz njih mnogo denarja, jih je pustila na cedilu. Med njimi je bilo 124 žena in otrok. Kol začarani so se_ poleni brez sredstev vozili po merili od pristanišča do pristanišča, iz države v državo, pa jih nikjer niso sprejeli. Te dni je njihova ladja nasedla na nekem italijanskem otoku v Egejskem morju. Ladja je bila majhna Plula je pod bolgarsko zastavo in pod imenom »Penčov«. Nesrečni potniki so se hoteli zateči v turško pristanišče Mersino, pa je njihova ladja, kot že rečeno, iz neznanih vzrokov nasedla v italijanskih teritori-jalnih vodah Italijanske oblasti so jih začasno naselile na nekem otoku in jim dale najnujnejšo pomoč. Tam bodo ostali tako dolgo, tljkler ne bodo dobili stalnega bivališča. Sovieti v Litvi Sovjetsko-litavska vlada je temeljito preosno-vala slaro litvansko sodstvo. Za vse kazenske zadeve. ki še niso rešene pred sodišči, velja odslej sovjetsko kazensko pravo. V bližnji bodočnosti bo stopilo v veljavo tudi državljansko pravo Sovjetske Rusije. Najvišje sodišče in apelacijska sodišča so ukinjena. Notarji so poslali državni uradniki. Ječe, ki so bile doslej pod upravo pravosodnega ministrstva, so pod sovjetsko oblastjo prišle pod upravo komisarijata za notranje zadeve. Sovjetske oblasti so izdale naredbo, ki je takoj stopila v veljavo in je ukinila vse državne praznike nezavisne Litve. Prepovedani so tudi vsi verski prazniki. V Sovjetski Rusiji veljavni prosti dnevi (ne prazniki) so raztegnjeni tudi na lilvansko sovjetsko republiko Dosedanja litvan-ska narodna zastava in narodna litvanska himna sta prepovedani. Na njuno mesto sta stopili rdeča sovjetska zastava in komunistična interngcionala. Uradno glasilo sovjetsko-lltvanske vlade »Tarbvbu Lietuva« (Sovjetska Litva) ugotavlja, da primanjkuje v Kovnem vsaj 10.000 stanovanj. Podobna stanovanjska stiska vlada tudi v drugih litvanskih mestih. List predlaga, naj bi spremenili celo restavracije in trgovske lokale v stanovanjske hiše. Nenadna stanovanjska stiska je nastopila vsletl lega. ker =r cele mestne četrti zasedle trume rdečega vojaštva in uradnikov tajne policije GPU. Ena breskev za 100.000 dinarjev Zakonca Moore iz Sessera v državi Illinois sta hotela na vsak način gojiti breskve na svojem vrtu okoli vile. Podnebje v Sesseru za gojenje breskev ni ugodno, oziroma breskve bi"1 sploh ne uspevajo. Ker pa sla omenjena zakonca nn vsaK način hotela gojili breskve, sla dala postavili velikanske steklene prostore in posebne naprave za g>etje teh prostorov. Nisla sledila ne z. denarjem in nn 3 trudom. Kljub vsemu pa je bil letni pridelek zelo skop Ena sama breskev je dozorela na njunem vrtu. Ko sla preračunala, koliko je ta breskev pra" z.a prav veljala, sla dognala, da sta izdala za njo 100.000 dinarjev Na ljubljanskih Žalah Trume Ljubljančanov te dni obiskujejo grobove umrlih svojcev, kiti jo njihove gomile, prižigajo svečke in se v nujnežnejših občutkih spomin jnjo lepih, skupno preživelih dni do dnevu groze in tuge, ko so se pokojniki poslovili, se preselili v onostranstvo, a za zemeljske ostanke izbrali ljubljansko pokopališče. — Ti dnevi žalosti in jndu stopajo na. praznik vseh mrtvih zopet v spomin. Ohude se vsi najtežji prizori, ko je ljubi pokojnik zntisnil oči, ko je ležal nn mrtvaškem odru, v sobi, do katere te do danes občutek mrzlote, groze in strahu ni izginil. Živo stopi pred oči ura, ko so se po-grebci zbirali pred hišo pokojnika, ko so sc oči vseh uprle v vsak gib, v vsako kretnjo, solzo in nesolzo preostalih, ki so stopali prvi za vozom s krsto. Ni še minila uteha na.jbrid-kejšega trenutka, ko so črni možje za vedno zaprli krsto z najdražjim biljem, že so izloženi po dolgi poli od domu do pokopališča polnim ulicam gledalcev in kritiki od nog do glave. Ljudje, ki hite za svojim vsakodnevnim delom in zaslužkom, se ustavljajo, gledajo Ia mrliški sprevod, ki gre mimo. pa so daleč od sočutja, saj so s svojimi mislimi oač v vsakdanjosti, brez občutka za trpeče tik za vozom. Naliv, blalo, plundra vse le trpkosti podvoji. Po pogrebu se vrnejo domov, soba, v kateri je ležal pokojnik, je prazna, poseben vzduh po mrliču pa še dolgo ostane, še dalj pa bridki spomini na vse, kar je bilo hudega v onih težkih dneh. Ob spominu na lake pogrebe, ki so bili pri nas prav do zadnjega še v navadi, so človeku Žaie v današnjih dneh naravnost uteha in človekoljubna ustanova, ki pokojnika spremi z vsem dostojanstvom in ljubeznijo v grob, užaloščenim pa nudi obrambo pred ljudmi in jim njihovo bol tolaži z vero in kapelico, kjer so sami s svojim drugim prav do trenutka, ko ga izroče materi zemlji. Na lo sem mislil, ko sem obiskal tudi jaz Zale in skušal razumeti projektanta. I11 odprlo se mi je, da bo samo Ia v polni meri občutil blagodcjnosl ločenih kapelic, intimnih zadnjih bivališč rajnkih v naši sredi, kdor je sam že spremljal kdaj svojega najdražjega skozi trume mestnih gledalcev, po blalu in dežju in ob. pogovarjanju pogrebcev na božjo njivo. Kako so slrašne ludi tako imenovane velike mrtvašnice, ki jih imajo po nekaterih mestih, in ki so tak vzor nekaterim našim ljudem, ki jim ni mar intimna, verska poslovitev ostalih od mrtvega svojca! Dolga dvorana, vsa v črnih zavesah, zasteklena, strašna, grozo vzbujajoča in obup, brez vrednosti, ki jo smrti daje vera in up. V predelku. ki ga loči stena, leže mrtvi pri mrtvem, presledka med njimi je le toliko, da morejo medlem na sosednji prostor položiti novega mrtveca, ko starega odneso. Po hodnikih tostran steklene stene pa se sprehajajo radovedneži, njihove ravnodušne besede motijo mir in se mešajo med jok in vzdihovanje svojcev. .. Take mrtvašnice imajo velika mestu, tako mrtvašnico naj bi dobila Ljubljana! Na Žalah sem srečal uglednega ljubljanskega obrtnika, ki mi je pripomnil, da se je bal samo lega, da dobimo resnično nekaj takega ali pa še slabšo kopijo salonskih mrtvašnic. Zdaj pa pokojnik leži še zadnje dneve v kapelici kol posvečeno telo na pragu zadnjega svetišča. — Kapelico okrase njegovi svojci po svojem okusu, oblože jo s cvetjem in venci — bogali lestenci pa sipi jejo z vrha žarke na pokojnikovo ležišče in pričajo o vsem minljivem. Svojci lahko poljubno s čuvajem zaprejo kapelico pred tujimi ljudmi in se predajo svoji žalosti in boli sami s svojo žalostjo in ljubeznijo. In ko se pridejo nekaj minut pred pogrebom svojci in sorodniki poslovit od umrlega, jih nihče ne gleda in ne moli ob slovesu, ki je na jbridkejši. Da pa se izognejo trenutkom, ko sicer drugod zabija črni stražar krsto, sc umaknejo v veliko molilnico. da sami s seboj in z mislijo na mrtvega molijo zatij in priporočajo Bogu njegovo dušo. Tako jim je molilnica v najtežjem trenutku največja uteha. Uslužbenci leda j prinesejo mrliča na kalafalk pred molilnico. sorodniki pa počakajo končnih cerkvenih obredov pri stebru, odkoder pospremijo v molitvi skozi z drevjem porasla križišča pokojnika na pokopališče do groba. Tak pogreb sem videl na Žalah in jasna mi ie bila misel projektanta Plečnika, da je s lako ureditvijo Žal hotel predvsem ublažiti ža- lost svojcem, vzeli smrti ostro želo In pospremili mrtvecu do groba z molitvijo iu zbranostjo v njegovem duhu. Zalo je lo zadnje bežno počivališče obdal z belimi stebrišči, kuudckihri, znamenji, podstavki in okraski ob poteh. Zalo je kapelice zukril z gostim zelenjem, da so bolj vrt, kakor »mrtvašnica«. Vrt odrešenih v varstvu cerkvenih zaščitnikov ljubljanskih tura! I11 da je zalo projektant ludi v vhodno portulno poslopje in izhodno gospodarsko zgradbo namestil tudi privatni stanovanji, kajti kjer so živi ljudje, lam ni smrti. Nad portulno poslopje pa je veliko pomembno postavil kip Dobrot-Ijive, varuhinje mrtvili, ki sprejema v svoje varstvo duše leh, katerih trupla počivajo na Žalah, in posreduje zanje pri večnem Sodniku, ki pa je obrnjen proli mestu, proti živim, z zakonikom v roki, torej proli življenju vsakdanjosti, ter lako opozarja nn minljivost in pravičnost Smrti, ki ne izbira ter vsakega pripelje slej ko prej pred sodniški zakon. V vseh leh zamislih, ki padejo človeku v oči že pri prvem obisku Žal, je toliko lepega, Znano je, da gledajo izobraženci na telesno vzgojo zelo različno: nekaterim so zdi nepotreben luksuz, razvada iinovitejših ki imajo preveč časa iu denarja, drugim se zdi telesna vzgoja sestavni del splošne vzgoie, lo je nekaj važnega in potrebnega. Nastane vprašanje, kako gledajo poedine države na šport in telovadbo. Vse države so uvedle telesno vzgojo, če že ne v vse šole, pa vsaj v srednje. S tem so priznale upravičenost in važnost novega predmetu. Nekatere države so uvedle organizirano telesno vzgojo tudi v vse osnovne šole, nekatere pa so izdale predpise, da se morajo bavili s športom ludi viso-košolci. Vzporedno z reševanjem telesne vzgoje kol novega šolskega predmeta, se je razvijalo tudi vprašanje učiteljev telovadbe iu športa. Ce se ozremo krog Jugoslavije, ugotovimo, da so že povsod poskrbeli za lo, tla bi bila telesna vzgoja mladine v rokah strokovno izobraženih moči. Nemci so uvedli telesno vzgojo na vse filozofske fakultete. Dali so ji značaj posebnega pred-nieta. Slušatelj, ki se odloči za študij telesne vzgoje, mora vpisali še cn predmet, n. pr. zemljepis, zgodovino, jezike in podobno. Madžari in Italijani imajo posebne visoke šole za telesno vzgojo, sličnc tehniškim visokim šolam v inozemstvu. Romuni in Bolgari imajo svoje višje strokovne šole za izobrazbo telovadnih učiteljev. Slično šolo imamo tudi v Belgradu, namreč »Školu zu telesno vaspilanje«, kakor se imenuje uradno. Belgrujska šola traja dve leli, diplomski izpit na tej šoli pa ima veljavo višje strokovne izobrazbe. visokega iu toliko spoštovanja pred mrtvimi ter ljubezni do utehe potrebnih svojcev rani-kega. da vidimo v njih spomenik veliki veri, veliki srčni kulturi ter ljubezni do sočlovekn-trpinn v najtežjih trenutkih. V tem je lislo svojsko ljubljanskih Žal, ki ga nimajo druge mrtvašnice, lista globoka vera iu srce. polilo sočutja, lislo. kar je moglo zrasli le iz globokega katoliškega srcu iu iz vere v posmrtno življenje. Današnji dan, ko bodo Liubljuiičaiii obiskovali Žale, bodo gotovo vsi občutili mistično bistvo Smrti same. ki je samo slovo od telesa, (In vstane pozneje še bolj poveličano od smrti. Zalo pot iz Žnl v zemljo ni brezupna, temveč je samo intimna, a slovesna sprem!iuva telesa k večnemu, še lepšemu poveličnnju. Dn pa žu-losl svojcev ne zasenči lega globljega bistvu, je 1 ti«li eno velikih idej Plečnikovih Žal s svojo belino, s svojimi čudovitimi kamenimi okraski in rožami, ki so resnično ena sama roža, en sam arhitektonski venec, položen mrtvim na zadnje počivališče pred grobom. Id Kakor znano, so dobili tudi Hrvatje uredbo, ki jiui omogoča ustanovitev lastne šole za te-lesno vzgojo v Zagrebu. Zu enkrat imajo samo zakonsko pooblastilo za ustanovitev, podrobnejše predpise o značaju le šole pa bo izdal bnn. Tudi med Slovenci dozorevajo razmere za rešitev vprašanja izobrazbe telovadnih uči-teljev. Zdi se, dn med našimi strokovnjaki ni posebnega navdušenja za posebno strokovno šolo, pač pn za uvedbo telesne vzgoje na univerzo. Mislimo, da je za majhen narod takšna rešitev na isuiolrne jša. kajti za večje število učiteljev, ki I>i ibli usposobljeni ie zu telovadbo, za enkrat ne bi bilo dovolj dela. Ali spada telesna vzgoja na univerzo? Ali ima zadostno znanstveno podlago in tradicijo? Na prvi pogled zv?iii prav nenavadno, čc slišite. da nekdo »študira« telesno vzgojo. Navajeni smo namreč, da se v športih urimo, vadimo — če hočete strokovno povedano, da Ire-niramo. Pri treningu imamo zopet vtis. da gre za stopnjevanje telesne spretnosti, hitrosti, moči, vztrajnosti. Slišali smo tudi pripovedovanje o športni metodi in športni taktiki, vendar vse lo še ni znanost. C.e pogledamo v učne načrte strokovnih šol zn telesno vzgojo, opazimo uujrnzličnejšc predmete: medicinske, pedagoške, pravne, največ pa je seveda čislo športnih in telovadnih. Šele po daljšem premišljevanju dobimo potrebno zvezo med raznimi predmeti, ki dajejo predmetu znanstvene osnove. Anatomija, fiziologija in higiena so n. pr. predmeti, brez katerih si ne moremo predstavljali učitelja telesne vzgoje. I11 če tak učitelj vzgaja s pomočjo športa in telovadbe, če najmodernejši, tehnično najpopolnejši 4-elektronski super sprejemnik RADIO d.z o.z.. LIUBUANA, Mikloiiieva testa 7 RADIO VAL, LJUBLJANA, Dalmatinova ulica 13 ANTON BREMEC, (EUE. Mikloiiieva ulica it.2 L LUiICKV, MARIBOR. Koroika cesta Stev. 11 je njegova naloga prvenstveno vzgojiteljska, je razumljivo, da imajo vse šole za telesno vzgojo precej vzgojnih predmetov, zlasti pa pedagogiko in psihologijo. K lemu je treba dodali tako imenovano znanstveno proučevanje športov. pri kalcrcin se pojavlja neizčrpno polje zanimivih znanstvenih nalog: analiza gibanja pri teku. plavanju, smučanju: iskanje individualne tehnike; iskanje ekonomične tehnike gibanja: proučevanje sliln itd. Neke zveze med telesno vzgojo in znanostjo torej ne moremo zanikali. In če proučujemo šport in telovadbo, proučujemo vse lo zlasti z zdravstvenega in vzgojnega stališča, pa tudi s sociološkega, kulturnozgodovinskega, estetskega itd. Telesna vzgoja torej ni le del higiene ali pedagogike, temveč predmet, ki ima posebne naloge in poseben značaj. C.e lij govorili n Ic-lesni vzgoji kot znanosti, bi rekli, dn ie v tesni zvezi in sorodnosti s psihologijo in fiziologijo. Zlasti velja naša primera za športne igre in borbe, ki povzročajo močna duševna doživetja in izredne fiziološke procese hkrulu. Najmanj, kar lahko trdimo, jc to, da mora biti učitelj telesne vzgoje strokovno podkovan v raznih' panogah športa in znanstveno izobražen. Le kol lak lahko deluje z uspehom. Vprašan je. ali je telesna vzgoja znanost ali ne, je za enkrat še sporno. Ni pa lo nič čudnega, če pomislimo, da so tudi zemljepisu priznali značaj znanosti šele lela 1870. pedagogiki pa veliko pozneje. Dejstvo samo. da zahteva sodobna telesna vzgoja znanslvene študije, ji je odprlo pol na univerze in visoke šole. Ameriško letalstvo Ameriški general Aruohl je rekel, da so Zedinjene države v letošnjem letu zelo povečale svoje letalske sile in letalsko osebje. Pred letom dni so imeli samo 1.800 letalskih oficirjev in 18.000 letalskih vojakov, sedaj pa imajo že (5.000 oficirjev in 00.000 vojakov v letalski služIli. Srečanje med vodjem rajha Hitlerjem in podpredsednikom francoske vlade Lavalom Ali spada teiesna vzgofa na univerzo Kako je Francija izgubila vojno Andre Maurois V islem času. ko je R.ynaud ponudil vrhovno poveljstvo generalu NVevguiidu, je ponudil podpredsedništvo vlade maršalu Petainu. V očeh velike večine Francozov je maršal Pe-lain užival ugled, ki mu ni bilo primere. Plemenite, pravilne poteze njegovega obraza, njegova pokončna postava, njegova nekoliko hladna avtoriteta, so izdajale osebnost. Od šestih maršalov zadnje vojne, ki so bili priče in svarile! ji slave, je z maršalom Franchet d'Espe-raveiu oslal sam pri življenju. Dejstvo, da je svojih 84 let nosil z lahkoto.in da je kljub svoji starosti ostal mlad, je vzbujalo občudovanje in spoštovanje. S pomočjo maršala Pe-taina je želel Revnaud predvsem ulrditi svoj lastni položaj ler okrepili razpoloženje javnosti. Toda hudo se je zmotil, ko je v svojem novem ministrskem tovarišu videl samo slavno ime. Postavil si je sam sebi svojega naslednika in — sodnika. Dne 6. junija se je končal nesrečni boj med Daladicrom in Revnaudom. Daladier ie bij popolnoma izločen iz vlade. Mož, ki' je neknj mesecev poprej veljal za gospodarja Francije in katerega moč se mi je zdela tolikšna, da sem Ea imel za nedotakljivega, je jzginil v burji in viharju, ki sta drvela čez Francijo, ne da bi bilo slišati samo eno besedo obžalovanja, ali vsaj presenečenja... Medlem pa je bil general G a 111 el in, ki fia je Daladier lako dolgo držal, v svojem stanovali ju v pritličju neke mirne hiše, ki je stala med nekim dvoriščem in vrtom na aveniji Foch. Oblečen v civilno obleko je ves dnn sam s svojo roko na stroju lipknl dolgo spomenico, s kolero se je hotel zagovarjali.. Neka dama, l>i je poznala Gamclinc v dobi njihove moči in iim n.slala zvesta v času njihove nesreče, je lik Pred' svojim odhodom obiskala gospo Gamelin. Našla jn je mirno in vdano. »General je tukaj Pri meni,« jc rekla gospa Gamclinova, »čisto nič ne misli nase, ampak samo na Francijo, na naše vojake. Do generala \Vevgu11da ima največje spoštovanje in upa. da se 11111 bo posrečilo zadržati sovražniku.« Potem je pokazala na vrata sosedne sobe in po njenem obrazu so se razlile mehke poteze vdano ljubeče žene. »Ali ga slišite,« je vprašala vsa ganjena, »lo, kar slišile, je tipkanje njegovega pisalnega stroja.« To so bili med vsemi osebnimi spori najbolj resni, ker so vodstvo vojne lako ovirali. Lahko bi kdo ugovarjal, da so takšna nasprotja obstojala v vseh časih, da stn ljubosumnost in častihlejinost vsakdanji človeški slabosti, da sla se v zadnji svetovni vojni Clciucncnu in pa Poincare prav prisrčno sovražila, a ie Francija kljub lemu izšla iz vojne ovenčana s slavo. Toda leta 1914 sla nad strastmi zmagala neka plemenitost srca in neomejeno rodoljubje. Poincare Clcmenceauja res ni ljubil, toda sodeloval je z njim v polni lojalnosti. Petain je s sa-moznlajevanje služil pod Focliom. Lela 1940 pa je bila Francija lako razrvana. politično sovraštvo pa tako strašno, propadanje politične morale pa lako daleč, da osebno sovraštvo ni poznalo več nobenih ovir. Pri leni pa je treba dodati, da vloga posameznih osebnosti ni bil edini in bistveni vzrok poraza. Ti vzroki so bili, kot smo i i It prikazali, pomanjkanje pripravljenosti z vojaškega, diplomaličncgn in gospodarskega stališča. Toda prepiri med ministri in generali ler pomanjkanje vodstva, ki bi bilo narodu vsililo složnost, so armadi na bojnem politi odvzeli poslednjo oporo. V začetku majnika 1910 sem šel na fronto, da bi tamkaj obiskal 0, armado, ki ji je poveljeval general de Gora p, in ki se jc nekaj dni pozneje zrušila pod strašnim navalom nemških oklopnih divizij. Generalni štab te armade je bil v mestecu Vervins, kjer so oficirji z marljivostjo in točnostjo državnih uradnikov hodili v svi»jc pisarne in so po zaspanih uliculi odmevali njihovi koraki. Še isli večer sem pisal svoji ženi: »Našel sem lukaj dobre gospode, toda imuni vtis, da so le nckolikanj stari in zaprašeni...« General Corap je bil boječ mož, ki zaradi svojega okroglega trebuščka ni imel prave vojaške postave. Imel je nekolikimi težave, ko si je ovija! svoje ovojke okrog meč. Razgovor z njim je bi! zanimiv, ker je človek imel občutje, da Ia mož misli samo na prošlosl. Pripovedoval mi je. kako je bil v času sporov zaradi Fašode kol poročnik mobiliziran proti Angležem, in pa kako je pred 15 leli v Maroku ujel upornega Abd El Krima. To ie bil višek njegove slave in njegove kariere. V primeri 7. nalogo, ki je lega generala v sedanjem trenutku čakala, je bi! maroški višek njegove kariere zares — krtina. Še! sem k četam izven Fourmiesa in Clinr-levillea in sem bil presunien, ko sem videl, kako maloštevilne <0 bile. Ko sem se vračal nazaj v Vervins. sem imel vlis, da hodim po popolnoma zapuščenem ozemlju. Ko sem se s svojim avtomobilom vozil od prazne vasi do prazne vasi. so se mi vsilile misli 'lin sovražno armado, ki hi. kakor hitro bi prekoračila mejo, nikjer ne zadela več na kakšno resno oviro. In kaj hi našla pred vrati Vervinsn? Lesene barikade, ki jih ie lahko prekucnilo vsako dele. eno stražo z nasajenim bajonetom in enega samega policista. To seveda ni bilo mnogo kot odpor proti oklopni diviziji. Že razporeditev zavezniških čet v ničemer ni ustrezala zahlovum modernega vojskovanja, ki so se pokazale pri vojni na Poljskem. — Ustrezala ni tiili nnjboli prijiroslim in nespremenljivim zahtevam vsake voine. Treba je bilo kriti zelo dolgo mejo, kar jc vrhovno poveljstvo napotilo, da ie od Dunkerauca dalje pa do Menlone ob vsej dolžini meje položilo neke vrste Irak Ali ni bila takšni razprostrla po-slrojilev čel v dolgi črti še preostanek iz zadnje svetovne vojne? Takrat smo tako črlo lahko dolgo držali, ker sovražnik takrat ni razpolagal s sredstvi, da bi jo prebil. Toda vsi veliki vojskovodje v zgodovini so takšno postrojitev čet v dolgih črtah kol iztedno nevarno odklonili. Vsi so priporočali razpored vojske, ki gre na globino, predvsem pa skupino gibčnih rezerv. ki v primeru, da sovražnik le predre, hilro pričnejo s protinapadom ali pa predorno luknjo hitro zaniaše. Ker smo imeli tako strahotno maloštevilne čete. lela 1010 lako rekoč nismo imeli nobene rezerve. Naše najboljše čete so stale na mejah. C.e bi se sovražniku posrečilo obmejno črlo podreti. poleni pred seboj ni imel lako rekoč nobene ov ire več. Seveda je moral korakali mimo številnih naselij v zaledju, loda kdo pa naj se mu tamkaj poslavlja v bran? Zamisel fron-lalnega napada, ki se bo le počasi, na isli način kakor v vojni lela 1914. pomikal naprej, delal Iu in tam lahko ranljive izrastke, se ie lako globoko zngrebla v vse glave, da nikdo nili pomislil ni na to. da bi bilo nekaj potrebno slorili za obrambo Douaia, Vervinsa, Abbevillea ali Arrasa. Generali in polkovniki, ki so poveljevali leni krajem, ki so ležali vsi tako blizu fronte, so bili ljubeznivi, stari gospodje, ki so že zdavnaj zapustili aktivno službo ler so bili ob izbruhu vojne spet vpoklicani, da zasedejo me-sla, ki jih v armadi iiiieiiiiiejo »upravne siuc-kurc« Ti vsega spoštovanja vredni slan birokrati. ki so se pod gorami papirja skoraj zadušili, sploh nikdar nili mislili niso na to. kaj slorili. čc bi se pred njihovim mestecem kar naenkrat prikazali oklopni vozovi ali moloci-klisli s strojnicami. Položaj je bil tem bolj strašen, ker so Ia mesteca ležala lik za fronto in so bile železnice, ki so jih hicd seboj vezale, tudi edine medsebojne zvezne žile za armado na fronti. Angleška armada sr je lahko oskrbovala po železnici Amiens-Arras-l)onai-'.itlc, ali v skrajnostni potrebi ludi po železnici iz Boulogne v Abbeville. Toda v trenutku, ko so te prometne žile prerezane, in angleška armada izgubila vsako zvezo s svojim oskrbnvališčem. Njihove zaloge živeža in orožja so bite daleč v Le Havren. ali ie niže v C.liurlresn in v Nan-lesu. Kat bi se zgodilo, če hi sovražnik prebil fronto in presekal v zaledju vse prnmeltic zveze? Cele bi bile v neka i dneh brez živeža in brez municije Kaj ie slnrilo vrhovno poveljstvo. da odstrani In nevarnost0 Kaj ie storilo, da bi zadržali napad, ki bi nn prišel od spredaj, marveč od slruni? Kaj? Niči (Dalje.) $\o£t*te tu>v£ce Koledar četrtek, 31. oktobra: Volbenk, škof: Krištof, nmčenec. V oktobru »c je dnu »krti 1 za 1 uro in 83 minut. Potok. 1. novembra: Praznik Vseh svetnikov. V novembru se l>o dan skrčil za 1 uro in 10 minut. Osebne novice — Nn ckonomsko-komercialiil visoki šoli v Zagrebu je bil diplomiran /■> inženirju ekonomijo g. Janez Lovrač i/, l/lak pri Augorju. CcstiUimo! Mesečna naročnina za »Slovenca« je od 1. novembra dalje 30 dinarjev. — Brezmesni dan v okraju Ljubljana-okolica. Brermoni dan, hi pade na praznih Vseli 6vet'iikov, dne 1. novembra 1940, odpade. V smislu odločbe cArajnega načelstva Liubljana-okolica bo namestu tega na področju Ljubljana-okolica brezmejni dan v ptvidcljek. dne 4. XI. 1910. U-prava Združenja mesarjev in klobasičarjcv za Ljubljansko okolico v Ljubljani. — Občni zbor Cecili finega društva zn ljubljansko -kurijo bo v torek 3, novembra v škofijski dvoruni v J. nadstropju po običajnem spomin. Pred občnim zborom bo ob desetih slovesna peta maša v stolni cerkvi. Po sv. nuiH se /nčne zborovanje. Prijatelji cerkvene glasbo povabljeni. — Oktobrski sneg letos nI bil prvi. Od nedelje naprej vsak dnu padajo gosti in mokri sne/ni kosmi nad Ljubljano in okolico. Prvi sneg je napravil povsod precej škodo. Včeraj je večkrat snežilo tako, kakor da bi se v zraku tepli berači. To jc izraz za naletavanje snega v gostih kosmih, še vedno so nekatere telefonske naprave poškodovane in so posebno zveze r Ilelgnidom zelo ovirane. Jutranja na jnižja temper iturn je včera j znašala do +1.3 stop. C. Najvišja temperatura pa včeraj ni dosegla 3 stopinj nad ničlo. Po raznih krajih v Sloveniji še lilije sneži kakor v Ljubljani in okolici. Veliko je snega po notranjskih gozdovih, 'ako tudi po štajerskem in Dolenjskem. Treba je še omeniti, da letos po nekaterih krajih Slovenije ni zapadel sneg v tej zimi šel-e oktobra, marveč že v /učetku septembra. Tako nam poročajo, da je prav hudo snežilo 2. septembra v Loški dolini, lam je dva dni silno -uežilo. Tudi po drllgih krajih Slovenije, kakor to navajajo razne meteorološke opazovalnice, jc v septembru zapadel prvi sneg. imajo druga privntna avtobusna podjetja v dovoljuj količini. — Nujno potrebno jo tudi, da se zamenja avtobus, ki je sedaj v obratu na irogi šnuirlno-Solčnva z drugim, boljšim. V garaži v Mozirju stoji prenovljen avto, ta, ki je v obratu, pn nagaja šoferjem, . na 30. oktobru okrog dveh je bilo vlomljeno v občinsko pisarno v Dolu pri Ljubljani. Vlomilec je odnesel ročno blagajno, v kateri je bilo do 40 dinarjev gotovino in pa deset hranilnih knjižic v skupni vrednosti okrog 00.001) dinarjev. Ker tat denarja v hranilnicah ne bo mogel dvigniti, bo gotovo skušal hranilne kjižice prodati, zato navajamo v naslednjem zavode, v katerih je denar naložen, in pa številke hranilnih knjižic. I ri hranilne kn jižice posojilnice in hranilnice v Dolu št. 06. 340 in (i14. Hranilna knjižica Ljudske posojilnico v Ljubljani št. 4Jsj. Hranilna knjižica Mostne hranilnice ljubljanske št. 97763. Tri hranilne kn jižice Hranilnico dravske banovine št. 346.733, 344.930 in 347.123, Hranilna kjižica Kinetskega hranilnega in posojilnega vloma v Ljubljani št. 1530. Hranilna knjižica Kreditnega društva Kranj št. 863. Zvečer smo prejeli poročilo, da so orožniki našli blagajno z vso vsebino in vselili hranilnimi k jižieami. — Izsiljevanje nn debelo, družba z omejenim jamstvom bi lahko imenovali druščino, ki ji je te dni prišla na sled ljubljanska policija. V interesu preiskave podrobnih podatkov sicer ni bilo mogoče dobiti, vendar moramo povedati. «la je bilo večje število pe-iičnili Ljubljančanov podjetnikov, trgovcev in obrtnikov že žrtev prevejane družbe, ki jc kar nn debelo znala izsiljevati od svojih žrtev lepe jurje. Organizacija izsiljevalske družbe je delovala odlično. Če žrtev ni bilo, so si jih pa takorekoč kar naredili. Kakor čujemo, jc; družba izsiljevalcev obirala žrtve že skoraj celo leto in jo tudi prav verjetno, da je veliko število ljudi bilo opeharjenih, čeprav sedaj tega morda nc bodo hoteli priznati. V sedanjih težkih časih je družbi posel cvetel kar se je le dalo, -uj je vsakdo rad plačal, da sc jo iznebil hujših posicdic, s katerimi mu je prav družba izsiljevalcev grozila, ne da bi on sam vedel za to. Kakor vse kaže, IkhIo glavni krivci v kratkem vsi pod ključem, — Tatvine konj. M nože -e poročila iz raznih krajev Dolenjske in Notranjske o mnogih tatvinah konj. Kot konjske tatove navajajo poročila cigane, ki so prav v teh tatvinah jiosebni strokovnjaki. Policijska uprava je prejela iz KoOrivnika na Kočevskem krut-ko poročilo, da sta 2 neznana moška pred dnevi ponoči odpeljala posestniku Hermanu Lak-tiorjit v Stajah pri Kropivniku dva do 6 let stara kon ja, vredna 11.300 din. Tatovo sta ko- V glavnih vlogah: Nori Nool iu Magdalena Itohinson KINO UNION, tel. 22-21 Predstave ob 16., 19. in 21. uri! — Uspešno končana mezdna pogajanja v Sevnici. Kakor je »Slovenec« že poročal, je bila jutra v nalila razprava med Z/.D in kopitarno \\ inkle v Sevnici, ki pa prvič ni dosegla do pozitivnega zaključka. Pri ponovni razpravi, ki jo je vodil v imenu okrajnega načelstva g podnačelnik Križman, je bil dosežen sporazum, ki je redigiran v šestih členih. Delavci so dosegli povišanje nad minimalno mezdo kakor tudi zvišanje akordnih postavk nad temeljile osnovne iiic/tIc. Važno določilo za delavce je tudi, da velja nova pogodba že od 19. t. m. in da se zamuda časa s čiščenjem strojev in drugih del ne šteje v akordno postavko. Želeti jc le. a režiš. V, furlanskega k 1 X O 8 L«) (i A, tel. 27-30 Danes ob 16, 19 in 21, Jutri na praznik ob 10*80, 15. 17, lit in 21. — Rezervirajte vstopnice v predprodaji! Vsesvetska akcija je skrbno pripravljena, da bodo srčni Ljubljančani z mestnimi \ mogli dobro-venci in svečami tem globlje počastiti spomin svojih rajnikov, pa tudi podpreti mestne reveže. Danes ]n«lo prodajali le vence in sveče na vseh stojnicah in sicer pred pokopališčem pri Sv. Križu, pred cerkvijo sv, Krištofa, pred Navjein, pred pokopališči v Dravljah, Štepanji vasi in na Viču, na Vodnikovem trgu, pri tromostju ob kresiji, v Sp. šiški pred gasilskim domom in pred novo cerkvijo ter pred cerkvijo Srca Jezusovega ter ob mladinskem zavetišču v Zeleni Jami. Na vseli naštetih stojnicah bodo članice in člani Vrhovnega socialnega sveta tor drugih humanitarnih in karitativnih organizacij prodajali vence in sveče, seveda tudi ves dan na praznik umrlih. Ta dan lx> poslovala tudi pisarna vsesvetske akcije v Mahrovi hiši, dočim prodajalni mestne elektrarne in plinarne na praznik ne bosta odprti. Mestnih vencev in sveč je pripravljenih zadostno število in je tudi poskrbljeno za njih brezhiben ra/voz na poedine stojnice, tako da jih ne bo zmanjkalo tudi ob največjem navalu kupcev. Oni, ki so že kupili nakaznice vsesvetske akcije, dobe vence in sveče nn kateri koli stojnici nli v pisarni vsesvetske akcije sami. listi Ljubljančani pa. ki doslej nakaznic še niso kupili, bodo mogli kupiti mestne vence in sveče na stojnicah nn sam praznik umrlih. Dosedanje zanimanje za letošnjo vsesvetsko nkcijo dokazuje, da bo po uspehu lansko in predlansko celo prekosila in da bodo lotos na ljubljanskih pokopališčih o prazniku umrlih prav redki grol>ovi, ki jih no bodo krasili preprosti mestni venci in na njih ne bodo gorele belozolene sveče. Počastimo rajne z dobrimi deli! 1 Nočne častivcc presvetega Zakramenta vljudno vabimo k celonočneinu češčenju v stolnici, ki so prične drevi po skupni molitveni uri 0I1 9. Molili bomo iz »Večne molitvet 20. uro. »V tolažbo vernim dušam v vicahc. Molitvenik je v cerkvi na razpolago. Priporočamo pred vsem udeležbo pri popolnočnih urah. 1 Maša za turiste in izletnike bo jutri, na praznik, in v nedeljo v kapeli Vzajemne zavarovalnice ob 4.50 zjutraj, pred odhodom vseh prvih jutranjih vlakov. I llniv. prof. dr. Rihard Zupančič, predsednik stalne komisije za profesorske izpite v Ljubljani jc, kakor smo zvedeli, odpotoval v Belgrad zaradi nekaterih vprašanj, ki se tičejo te komisije. I Prodajanje svežega mesa je dovolila kr. banska uprava v Ljubljani ljubljanskim mesarjem danes t. j. 31. oktobra, toda le popoldan, ker petek dne 1. novembra zaradi cerkvenega praznika ne bo brezmesni dan. Kakor smo že včeraj poročali, bo brezmesni dan mesto v petek prihodnji torek dne 3. novembra. I Združenje mesarjev in klobasičarjev obvešča vse člane in cenj. občinstvo, da se bodo v četrtek dne 31. t m. popoldne prodajale vse vrste mesa, V petek, dne I. novembra t. 1. !>o-do pa mesarski obrati zaprti. V torek dne 5. novembra je brezmesni dan. 1 Mestni muzej bo od t. novembra t. I. dalje preko zime za brezplačne sobotne in nedeljske obiske /njirt. Odprt pa bo ob delavnikih za brezplačne posete raznih skupin, kakor šol in korporacij ter za plačane obiske, iu sicer od 10 do 13, l Skupina bojevnikov Ljubljana — Sv. Peter poziva članstvo, svojce pokojnih tovarišev in cenjeno občinstvo, da se udeleže žalne svečanosti, ki bo dne t. novembra ob pol II dopoldne v cerkvi Sv. Petra in pred spomenikom naših pokojnih tovarišev. I Vse ljubljanske in okoliške pevce vabimo, da se udeleže v čim večjem številu edine pevske vaje, ki bo v petek dopoldne ob 10 v llubadovi pevski dvorani jioslopja Glasbene Matice za popoldanski nastop na grobovih pri Sv. Križu. Arhivarji naj prineso s seboj: O, Bog, usmili se (Venturini), Poljana toži (Pre-lovec), Usliši nas, Gospod (Jelen), Vigred 111 0 j, Doberdob. — Uprava Hubadove župe. 1 Opozorilo rezervnim oficirjem! Zveza bojevnikov priredi na pokopališču dne t. novembra 1940 žalno svečanost za padlnmi in umrlimi vojaki in sicer dogovorno z vsemi ostalimi vojaškimi organizacijami. Uprava pododbora vabi vse v Ljubljani bivajoče rezervne oficirje, da se svečanosti udeleže v čim večjem številu. Tiskarna Merkur v Ljubljani je izdala v svoji založbi prečiščeno izdajo knjige »Zakon o ust rojstvu vojske in mornarice«. Knjiga vsebuje vse spremembe in dopolnitve in je torej v vsakem oziru popolna. 1 redil jo je major Slavko A. Farkaž, ki je že znan po svojih delih in vojaške stroke, člani združenja rezervnih oficirjev morejo dobiti knjigo po znižanih cenah, če se naročijo na njo v pisarni pododbora ob poslovnih urah. Nakup se priporoča. V pisarni pododbora so zn člane na razpolago še formuiurji zn sestavo prošenj za napredovanje v čin re-zervnega majorja po določilih čl. 381. zakona o ustrojstvu vojske i mornarice. Interesenti jili morejo dobiti med poslovnimi urami. 1 V okviru >se.svetske akcije Ivo uvedena letos na pokopališču pri !?v. Križu novost, prav tako namen jena v prid mestnim revežem, kakor vsesvetsku akcija sama. O praznikih umrlih bodo na pokopališču v bližini ccrkve postavljene košare z vidnimi napisi »Odpadki sveč v korist mestnim revežem«. Vse nešte-vilne Ljubljančane, ki bodo te dni obiskali pokopališče pri Sv. Križu, da okrase in raz-svctle grobove svojih rajnikov, prosimo, da bi s svojih grobov pred odhodom s pokopališča pobrali ostanke dogorelih sveč in jih odložili v nastavljene koše. Prav tako prosimo vse lastnike grobov, da bi po prazniku umrlih blagohotno dovolili mest 11 i ni uslužbencem pobrati z grobov preostali vosek. Nabrani vosek '»> mestna občina prodala, z izkupičkom pa pomagala revežem. S tem dobrotni Ljubljančani ne lvodo le pomagali revnim someščanom, flinpnk bodo vsaj MCKoliko preprečili, da bi tatovi s krajo voska in sveč skruuili grobove naših rajnikov. 1 Prodaja vencev in cvetlic. Mestno poglavarstvo opozarja osebe, ki hočejo prodajati za praznik Vseh svetnikov na trgu ali pred ljubljanskimi pokopališči vence in šopke, da so upravičeni za to prodajo samo tisti, ki imajo zadevno obrtna pooblastilo. Poljedelci smejo prodajati le cvetlice, ki niso umetno (v toplih gredah, s posebnimi pripravami, z žlahtnim cepljenjem itd.) gojene. V okviru njihovega kmečkega gospodarstva j i in je dovoljeno ple-sti tudi preproste vence in šopke s cvetjem, ki so ga sami pridelali. Osebe, ki želo prodajati na trgu veje, ki služijo za vence in dekoracije ter ?o nabrano na raznih iglavcih (gladkem boru, duglaziji, mecestiu, jelki, smreki) se morajo izkazati z izvirnim |x>tv-dilom .ibčine, na področju katere so bile le veje nabrane. V tem potrdilu mora biti navedeno tudi število vej ter vrsta drevja s katerega so bile nabrane. Prodajalci vencev in ovetjn prod pokopališčem pri Sv. kri/11 se opozarjajo, da bo letos o Ves svetih dovoljena prodaja le na travniku na (lesni strani prod pokopališčem. I Za vsesvetsko akcijo je poveljstvo državne policijske straže v I jubljani nabralo med policijskimi stražniki 402 din in za ta znesek kupilo mestne vence in sveče, du bodo policijski stražniki na praznik umrlih / njimi okrasili grobove svojih rajnih tovarišev. Vrhovni socialni svet se policijskim stražnikom za njihovo dobrodelno in pietetuo delo najlepše zahvaljuje in jih stavija za vzgled vsem Ljubljančanom z isktreno žel jo, da bi bilo med njimi čim več plemenitih posneinalcev. Počastimo rajne z dobrimi deli! I Dar mestnim revežem. Profesorski zbor mestne žen. real. gimnazije v Ljubljani jo daroval za mestne reveže din 180 v počastitev spomina pok. g. Viktorja /alarja, tajnika filozofske fakultete. GG. Potočnik K. in M. s Sv. Petra c. 3. pa sta darovala v isli namen din (00 v počastitev spomina pok. ge. Mare Maraž, roj. Bucik. Mestno poglavarstvo se vsem dobrotnikom najtopleje zahvaljuje tudi v imenu podpiranih. 1 Naša skrinja. Članstvo in občinstvo obveščam. da Imjui kr. ban. upravi predložila vse obračune delovanja. M. šare. I Izpraznjevnnje pisemskih nabiralnikov v Ljubljani. Zaradi pomanjkanja bencina se ukine s. 1. novembrom t. I, izpraznjevanje pi- semskih nabiralnikov v Ljubljani ob 8 zjutraj. Nabiralniki se bodo i/praznjevuli ob 12."<> in 20 v notranjem delu mestu pa t ml i ob 18. 1 »Suez«, film, ki prikazuje zgraditev velikega prekopa in ki ga danes začne predvajati kino Matica, je nedvomno eno največjih filmskih del sploh. Glavne osebe kreirajo najznamenitejši uineriški filmski igralci: Tyron Power, Loretta Voung in Annabella. filmska družba l'c>\ je izdelala že mnogo velikih filmov, toda s tem je nedvomno dosegla največji uspeh. Kil m Ih> izredno navdušil \ se gledalce, v njem jo prikazan primer nadčloveške zvestobe in ljubezni, z nepojmljivo dovršenostjo so izdelani prizori borbo med človeškimi rokami in strašnimi prirolnimi silami, l ilm jc mojstrovino velikega formata. I Pri zaprtju, motnji v prebavi — vzemite zjutraj na prazen želodec en kozarec naravne »ERANZJOSKK« grenčice. 1 A se nezaposlene delavce vabi mestno cestno nadzorstvo, da se o večjem snegu javijo na delo ob 4.45 zjutraj na dvorišču nekdanje šem-petrske vojašnice v pisarni mestnega cestnega nadzorstva na Vrazovem trgu. Enako so vabljeni tudi vozniki, ki so pripravljeni odvažali sneg s cest in ulic v Ljubljanico, naj so javijo z vozmi ob 6.45 zjutraj pred navedeno pisarno lia Vrazovem trgu. 1 Slabo vreme in dovoz krompirja, kn je bilo pretekli leden lepo vreme, je bil dovoz krompirja v mesto prav velik. Naravno, da s<> cene /uradi velike ponudbe padle in so se še v soboto gibale med 1.60 (Io 1.90 din kg krompirja na debelo. Slabo vreme je imelo za po-sledico, da je bil včerajšnji dovoz krompirja na krompirjev trg precej reduciran, liilo je vsega do 8 voz. Cene so bile višje, kakor preteklo soboto. Bile od 1.75 do 2 din kg na debelo. Po 2 din kg je bil najlepši in najboljši krompir. Krompir jo bil ves pnkupljen. /oljnate glave, ki jili je bilo do K) voz, so hi to jvo I do 2 din glava, drugače pa l>o 0.80 din kg. I udi zel je je bilo vse pokupl jeno. 1 Kaj vse kradejo. Okrog 200 din so bile vredne vrtnice, ki jili jo nekdo ukradel iz ule v Drenikovi ulici Vari Kristini. Svetlorjav moški površnik z žametastim ovratnikom in črn dežnik jo nekdo ukradel H rova t Alojziju v gostilni - l'ri Lojzetu«. Iz pisarne Gajer Rudolfa v DvoFakovi ulici pa je nekdo ukradel 8 malih ključavnic in okrog 30 vitrihov v skupni vrednosti 500 din. Tat se najbrž pripravlja na podvige v tuja stanovanja. Zadnje dni je bilo kljub slabemu vremenu ukradenih zopet 5 koles izpred gostiln in trgovin v Ljubljani v skupili vrednosti 3200 din. Avtobusni podjetniki iz vse države v Mariboru Maribor 30. oktobra. V sobolo in nedeljo, dne 2. in 3. novembra bodo v Mariboru važna posvetovanja avtobusnih podjetnikov iz cele države, posebej pa še iz Slovenije. Ta sestanek bo za Maribor tem važnejši, ker se bo izvršila v nedeljo otvoritev novih mestnih avtobusnih garaž ob Tržaški cesti. Avtobusni podjetniki v naši državi so organizirani v posebni zvezi, v kateri so včlanjena l>osamezna banovinska združenja. Slovenski avtobusni podjetniki imajo tako združenje s sedežem v Ljubljani. Tudi slovensko združenje bo imelo v nedeljo v Mariboru svojo sejo. Tako se bodo oba dneva zbrali v Mariboru lastniki in zastopniki vseh avtobusnih |k)djeti.j v naši državi, in teh je zelo veliko, saj se je zadnja leta avtobusni promet silno razvil posebno na jugu. Sedež Zveze avtobusni združenj je v Novem Sadu. Ker so sedanji časi posebno za avtobusna podjetja silno kritični, bo seja Zveze velike važnosti. Seja Zveze se bo vršila v soboto, 2. t. 111. predpoldne v mestni posvetovalnici. Združenje avtobusnih podjetnikov iz Slovenije pa bo imelo svojo sejo isto-tam v nedeljo 3. i. m. popoldne. Na sejah obeli organizacij se bodo obravnavala pereča vrašanja kakor nabava pogonskega goriva in gume, nabava novih vozil ild. V nedeljo, 3. t. 111 dopoldne ob pol 10 se bo izvršila blagoslovitev 111 otvoritev novih avtobusnih garaž, mariborskih mestnih podjetij. Blagoslovitev bo izvršila domača duhovščina, otvoril pa jih bo mestni župan dr. Juvan. O novih mestnih garažah smo svoječasno že poročali, ko smo opisali njihovo gradnjo. Dosedaj so to največje in najmodernejše garaže v naši državi, kmalu pa jih bodo prekosile slede velikosti garaže, ki jih gradi belgrajska mestna občina. Garaže se že nekaj časa uporabljajo ter se je ves obrat mestnega ; avtobusnega prometa premestil na Tržaško ceslo. j Prejšnje njegove garaže, delavnice in poslovne j prostore v Plinarniški ulici pa dobi mestna plinarna ter jih bo uporabila za skladišče premoga, ' koksa in za garaže svojih vozil. Razen priznanega marčnega Laškega piva se toči odslej tudi Termalno pivo v sodčkih. — Hotel, kavarna in restavracija O R K L._ m Praznik Vseh svetnikov v Mariboru. V stolnici na praznik Vseh svetnikov ob 9.30 po slovesnem vhodu škofa najprej pridiga, nato pa škofova sv. maša, ob koncu katere bo podeli! vla-dika apostolski blagoslov s popolnim odpustkom. Ob 15 so slovesne večernice, nato mrtvaške večer-nice, pridiga, po pridigi procesija na stolno pokopališče v 5trossmayerjevi ulici, kjer se bodo v kapeli opravile molitve za pokojne župljane. Na novem cerkvenem pokopališču na Tezneni se bodo opravile molitve za rajne ob 14. V frančiškanski baziliki bo na praznik Vseh svetnikov dopoldne služba božja, kakor ob največjih praznikih. Popoldne ob 14 so molitve za pokojne, ob 15 pa žalna procesija na župnijsko Marijino pokopališče na Pobrežju. V magdalenski župnijski cerkvi bodo ob 14 litanije, darovanje za župnijske uboge, pridiga, nato pa procesija na magdalensko pokopališče. V soboto, na Vernih duš dan bodo v stolnici ob 8 bilje, okrog 9 pa mrtvaško sv. opravilo in Libera za pokojne župljane. V kapelici starega mestnega pokopališča bodo od 6 naprej tri tihe sv. maše. Iz magdalenske cerkve bo na Vernih duš dan po črni sv. maši ob 6 zjutraj procesija na magdalensko pokopališče. 111 Dinarski dan za severno mejo s v Mariboru ponovi. Slovenska straža v Mariboru javlja cenjenemu občinstvo, da se ponovi za mesto Maribor v nedeljo, dne 3. novembra, dinarski nabiralna akcija po ulicah, ker je bil preteklo nedeljo uspeli zaradi neugodnega vremena slabši. Zalo prosimo vse zavedne Slovence, zlasti ono, ki se v nedeljo niso mogli odzvati, da prihodnjič za našo severno mejo žrtvujejo vsaj 1 dinar. — m Mestni avtobusni promet na praznik 1. novembra popoldne od 12 do 18 ne obratuje na progah: Sv. Alartin, Selnica in Pekre. Na vseh drugih progah se vrši promet redno, na Pobrežje pa bodo vozili vozovi z Glavnega trga neprestano. m Zelo veliko škodo je povzročil sneg, ki je padal v torek ves dan in v noči od torka na sredo. Sneg je moker in težak ter je obvisel na drevju, ki še ni izgubilo listja. PoiJ veliko težo se je polomilo veliko mladih dreves, močnejša pa so izgubila veje. V mestnem parku ter drugih mestnih nasadih izgleda, kakor da je pustošil silen orkan. Prav tako je v sadovnjakih, kjer lastniki niso pravočasno otresali snega s sadnih dreves. Prav velika je tudi škoda, ki jo je povzročil sneg v gozdovih. m Mohorjeve knjige so prišle ter se dobijo v mariborskih župnijskih pisarnah. Pridite po knjige ter plačajte obenem naročnino za prihodnje leto! 111 Novi mariborski občani. Na torkovi tajni seji mestnega sveta mariborskega so bili sprejeti v članstvo mariborske mestne občine: Franc Košto-itiaj, Alojzija Pusovnik, Ivan Jesih, Franc Trojar, Viljemina Vučetič in Josip Dermastja. m Zdravniško dežurno službo za nujno pomoč članom OUZD in njihovim upravičenim svojcem vrši v petek, na praznik Vseh svetnikov, dr. Lojze Toplak na Pobrežju, Aleksandrova cesta 6. m Poročili so se v Mariboru: Bibič Rihard, strojevodja, in Fifolt Irma; Cesar Artur, skladiščnik, in Kimensvvenger Adolfina; Majcenovič Jožef, pivovarniški delavec, in Jurgec Angela; Šlamberger Pavel, železničar v p., in Koren Doroteja; Bezjak Bogomir, knjigovodja, in Levak Štefanija; Pirib Anton, mestni izterjevalec, in Oraber Ivana; Žtiraj Vladimir, trg. pomočnik, in Kram-berger Ana; Vauda Franc, posestnik, in Bezjak Štefanija; Orešnik Rudolf, tovarniški delavec, in Kortnik Ljudmila; lezernik Franc, trgovski pomočnik, in Brumec Julijana; Pristot Franc, trgov- Slovaški oficirji ogledujejo bojišča na zahodni fronti v Belgiji in severni Franciji ski pomočnik, in Roza Stojnšek; Gomzi Franc, kleparski pomočnik, in Šuster Antonija; Turk Ivan, delavec, 111 Korošec Marija; Ogner Ferdinand, pipničar, in Cerič Ana; Benko i rane, čevljarski mojster, in I Ionski Helena; Kotnik Ivan, mizarski pomočnik, in Kuster Marija; Gradišnik Oton, kiuo-operater, in Visočnik Marija; Prevorčič Franc, mizarski pomočnik, in Kopše Terezija; Gotlib Val-ter, nameščenec nemških dr/ .železnic, in Kugler Jožefa; Fras Franc, mehanik, in Irgolič Terezija; Čeh Avguštin, nožar, in Muhič Kristina. Obilo sreče in blagoslova. 111 številne nesreče. V mariborsko bolnišnico se je zatekel včeraj ccl kup ponesrečencev. Anion Diamant, 44 let 11 i delavec, je padci v Vetrinjski ulici na spolzkih tleh ter je med padcem udaril z glavo ob zid ter se luido poškodoval. V Satahovcih sta šla dva 16 letna fanta v gozd po gobe, pa sta našla v drevesu skrito flobertovko, katero sta pregledovala. Pri tem se je orožje sprožilo ter jc izgubil Alojz Kuitiin oko. S hleva je padla v Zrkov-Cih 38 letna posestniška hči Roza Vrecl ter si zlomila desno roko. Levo roko si jc zlomila 30 letna dekla Kranjc Amalija iz Laporja. Na Pobrežju si je zlomila levo roko 68 letna posestnica Lubej Marija. Pri telovadbi je padel z droga 10 letni sin tkalskega mojstra llerberl Skoliber ter leži sedaj zaradi pretresa možganov v bolnišnici nezavesten. V Limbušu se je pri šolskem pouku zgodila nesreča ter je pri izvršitvi fizikalnega poskusa dobil 10 letni sin šolskega upravitelja Janez Ferk močne opekline. m Žalostna smrt. V Morju pri Framu se je na nenavaden način zastrupil 68 letni zidar in posestnik Ivan Flakus. Pokojnik je bil nekdaj vojni prostovoljec, potem pa se je priženil v Morju ter je opravljal zidarska dela. Zaslužek pa je zapil ler je potem prihajal ponavadi domov praznih rok ter v pijanosti pretepal ženo in dve hčerki. Zaradi tega so bili v družini stalno prepiri. Zdi se, da se je Flakus nazadnje vsega tega naveličal. Ko je šel z dela v Šmartnem na Pohorju po več mesecih spet domov, je kupil v Slovenski Bistrici v lekarni steklenico li/ola. V Morju se je oglasil pri sosedu Vrhovšku ter ga prosil, če sme prenočiti na njegovem skednju, ker si ne tipa domov. Vrhov-šek pa ga jc pregovoril, da jc šel proti domu ter ga je spremil. Doma je prosil Flakus ženo. naj mu da jabolčnika, ker je žejen, /.ena je odvrnila, da jabolčnika nima, pa je mož dejal: 'Saj imam rum s seboj,* ter je izvlekel steklenico li/ola in jo do polovice izpil. Zena jc prestrašena hitela v hlev, da bi pomolzla ko/o ter bi dala mleka možu kot protistrup. Ko pa je prišla s hčerko nazaj v hišo, je našla moža v postelji, kjer je smrčal, kakor da bi spal. Mislila je, da je zaspal, pa se je bala prebuditi ga, misleč, da bi jo pretepel. Pustila ga je v spanju, zjutraj pa ga je našla /e mrtvega, ker je ponoči strup izvršil svoje smrtonosno delo. 111 Zaklana krava v obcestnem jarku. V torek je gnal z mariborskega sejma nepoznan gonjač tri krave po Tržaški cesti v smeri proli jugu. Pred vojaško bolnišnico pa je eno živinče na spolzki cesti spodrsnilo ter ie obležalo z zlomljeno nogo v obcestnem jarku. Gonjač je kravo enostavno na licu mesta zaklal, potem pa jc z ostalima kravama izginil, mrtvo živinče pa je pustil v jarku. Kravo so kmalu odkrili mimoidoči ler so mislili, da jc samo poškodovana, pa so poklicali gasilcc. ki so kravo naložili na tovorni prevozni avto in jo prepeljali v klavnico. 111 Tri kolesa najdena. V Jenkovi ulici 4 je našla hišnica Elizabeta Murko moško kolo z evid. številko 2-25310-2; na Betnavski IS je hišnica Ana Valoveč izročila policiji kolo brez številke in znamke. ki je stalo že 14 dni prislonieno ob zid; v Kopališki 17 na ie našel delavec Mali Franc kolo s številko 2-124570-19. Vsa tri kolesa dobe lastniki na policiji. Gledališče četrtek, dne 31. oktobra, ob 20: Nenavaden človek. Red C. — Petek, dne 1. novembra, ob 20: Cyrano de Bergerac. Francozi kar naprej zapiraio komuniste Iz Marseillesa poroča agencija Havas, da so oblasti izvršile hišno preiskavo pri 80 vodilnih komunistih. I'o preiskavi je bilo 65 komunistov pridržanih v zaporu. Policija je našla pri njih mnogo ohtežilnega malerijala. kol n. pr. pisalnih strojev, strojev za razmnoževanje, tiskarn, že pripravljeno številko prepovedanega komunističnega glasila llumanile itd. Na stanovanju strankinega tajnika so našli naslove in drugo podatke o strankinih pristaših ter o prepovedanem delovanju komunistov v Marseillesu in okolici. veže dva kontinenta! je evropska žila odvodnira! žarišče evropskega političnega in vojnega razpleta! oh njem se bo odločila sedanja vojna! REZERVIRAJTE VSTOPNICE!! Danes premiera gigantskega 7golovinskega \elefilroa Najodličnejši igralci: lopi Tyron Power šarmmtna Loretta Young ljubka Annabella Ž vljenjsko delo gcnijnlnega mladega diplomata. — Vztrajnost — ljubezen — obup — r- in rešitev!! Predstavo danes nh 16., 10. in 21. uri Kino Matica tel. 22-41 KULTURNI OBZORNIK Naznanilo nove serije Ušeničnikovih Izbranih spisov Aleša Ušeničnika Izbranih spisov je doslej izšlo že pet zvezkov (o zadnjem — petem — še nismo poročali, pa ie že v rokah naročnikov!). Se VI. zvezek in prva kolekcija, ki je bila napovedana lani, bo s tem končana. Izbrani spisi Aleša Uieničnika izhajajo točno v napovedanih presledkih po dva meseca ter se sedaj bližajo koncu, loda s prvo zbirko šestih zvezkov še od daleč ni izčrpano delo tega našega največjega ter enega najbolj plodnega in delovnega slovenskega filozofa, publicista in znanstvenika, saj pomenijo ti zvezki samo izbor iz njegovega revialnega dela, dočim je Ušeničnik postal najbolj znan po svojih knjižnih delih. Zato se ie založb: Jugoslovanska knjigarna odločila, da izda še drugo kolekcijo njegovih Izbranih spisov — namreč nadaljnjih šest zvezkov — v katerih bi zajel Ušeničnik — ki jih sam ureja — svoja glavna dela, svojo Filozofijo in Sociologijo ter Knjigo o življenju. Tako bi bili trije zvezki posvečeni Filozofiji, v katerih bo izšel na novo predelan in pregledan ter popravljen njegov znani Uvod v filozofijo, ki ni samo uvod, temveč celotni sistem njegove, na slari sholastični filozofiji sloneče filozofije. Tu so zajeti in pregledani pod zornim kotom večne filozofije vsi problemi, ki zanimajo človeški um in človeško bistvo, sestavljeni v sestav, ki jc jasen, kritičen in gotovo največji plod slovenskega neotomizma, katerega najvidnejši predstavnik v svetu je prav dr. Ušeničnik. Jasna misel je bila vedno največja odlika lega izrednega duha. Ker boto ti trije zvezki (Vil. o spoznanju, VIII. o svetu in duševnosti ter IX. o duši in Bogu) predstavljali zadnio razvojno fazo Ušeničnikovc filozofije, bodo neobhodno potrebni vsem, ki zasledujejo razvoj slovenske filozofije, pa tudi vsem, ki hočejo spoznali misel enega naj- K današnji otvoritvi Italijanskega instituta Univ. prof. dr. Matteo Bartoli iz Turina, svetovno znani italijanski jezikoslovec, ki bo danes otvaria! s predavanjem »Tradicija in revolucija v latinščini in italijanščini« novo delovno leto Instituta za italijansko kulturo v Ljubljani (Napoleonov trg št. 6). Fimfkcva Tekma v Brsmi Kol tretje izvirno slovensko delo ic vodstvo Drame uvrstilo v letošnji spored Antona Klinika dramo v treh dejanjih z naslovom Tekma«, katere premiera je bila v torek, dne 29. t. m. Drama je bila že pred vojno, še preden je izšla v knjigi, uprizorjena v Ljubljani in pozneje tudi v Zagrebu, a oživljena zopet po vojni leta 1910. ko so jo knl enkratno predstavo uprizorili dijaki ljubljanskega učiteljišča v korist Cankarjevega spomenika. Delo, ki je prišlo tako že tretjič na oder Narodnega gledališča, in sicer sedaj v rahli predelavi, oziroma bolje krajšavi, zlasti pa v novi režiji in zasedbi, nas je lo pot zanimalo predvsem z odrskega vidika. Igra, ki jo ie vodil in ji dal novo odrsko podobo režiser g. Milan Skrbinšek, ni sicer spremenila naše sodbe glede avtorja, vendar ie treba poudarili, da je bila uprizorjena z okusom in je dala najbrž zadnje možnosti odrskega izraza tej sicer suhoparni drami. To ne velja samo za režijo, ampak ludi za nosilce posameznih vlog, ki so bile ne le na splošno dobro zasedene, ampak ludi zanimivo podane. Igrali so: ge. Polonca in Vida Ju-vanova ter gg. Potokar, Sever in Grcgorin. Ker bosta v vlogi mladega kiparja Daneja, ki ga igra sedaj g. Sever, nastopila še dva mlada igralca, namreč g. (jale, ki smo ga predlanskim že nekajkrat videli, in kol debulanl g. Jože Borko, bomo o delu samem ter o podrobni izvedbi poročali pozneje. France Vodnik. Baletni nastop v Operi V nedeljo popoldne smo prisostvovali plesni prireditvi, ki so jo izvedli plesalci in plesalke našega opernega gledališča pod glasbenim vodstvom g. D. /.ebreta ter koreografov gg. P. Oolovitia in B. Pilata. Prireditev je v ccloti uspela, zlasti nekatere točke so jo dvignile v nadpovprečni nivo tako v koreogralski zamisli, kakor tudi po izvedbi. Najbolj je seveda zanimal nastop g. B. Pilata, ki se nam je v S. Rahmaninova Preludiju« predstavil kot poustvarjevalec lastne plesne zamisli. Ze na podlagi tega moremo g. Pilata presoditi in uvrstiti med resne prizadevnike v smislu sodobnih stremljenj v plesni umetnosti. V tem delu, ki morda ne predstavlja še koreografsko popolno izdelane forme v potankostih in ji prav zaradi tega manjka še dovršene estetske zaključenosli, jc vendar v celoti dovolj verno ogledalo umetnikove osebnosti, ki hoče z dramatskiini učinki doseči izraz globlje notranje učinkovitosti. Zgolj ples in površna gesla, ki bi razvojno osrednjo linijo zasnove trgala ter arhitektonsko kompozicijo razbijala v drobce ali bolje v manj pomembne okraske, mu je tuja. To pa označuje človeka, ki je /c premagal gnioto ter priučenost in jc težišče prenesel vase samega. Zato pa njegovo delo zajame človeka in se ga močno dojim. Kot plesalca smo g. Pilata spoznali tehnično zelo dodelanega ter estetsko tenkočutnega, kar daje poseben poudarek njegovi plesni kulturi. Prav večjih slovenskih katoliških mislecev in usmerjevalcev slovenskega javnega katoliškega delovanja. Druga dva zvezka (X. in XI.) bosta posvečena Sociologiji, katere prva izdaja je bila ic pred mnogimi leti razprodana. Ušenisnikova Sociologija predstavlja eno prvih celotnih socioloških sistemov pri Slovencih ter je klasično delo te vrste pri nas, tako rekoč vademecum za študij in spoznavanje sociološke znanosti, njenih vprašanj in perečih problemov. Prvi del te r.ove Sociologije bo vseboval Uvod v sociologijo (nspovne socialne ideje, socialni organizem in socialni sistem), drugi zvezek (XI.) pa bo govoril o krščansko socialnem sistemu posebej ter socialnih problemih na sploh, ki jih je prinesel nov čas. Zadnii, XII. z"ezek, pa bo vseboval Ušen čnikovo svetovne znano knjigo, prevedeno že na več jezikov, prav tako že zdavnaj razprodano Knjigo o življenju, ki je pri Slovencih samih že doživela tretjo izdajo. Obsegala bo tri glavne razdelke: dvom življenja, blagovcst življenja in smisel življenja, kar zaključi Ušeničnik z znanim prevodom Sončne pesmi sv Frančiška. Veseli smo, da moremo naznaniti nadaljevanje Ušeničnikovih spisov in njegovih najbolj znanih knjig, ki bodo v tej izdaji izšli znatno skrajšani, toda prcciznejši v misli in izrazu ter izpeljani do sodobnih zaključkov. Knjigi bodo izhajale — kakor do zdaj — v dveh zaporednih mesečnih presledkih začenši s 1. jamiurjein. Vabilo na subskripcijo navaja plačilne pogoje: 3£Q din za vseli še6t knjig (v originalni vezavi), ali pa po 30 din mesečno. Kdor ima prvo serijo, bo gotovo segel rad tudi po drugi, saj bodo Ušeničnikovi spisi ostali za dolgo časa eno najlepših knjižnih zbirk katoliškega Slovenca. Alt ima Nemčija dovolj pogonskih s i' Iz merodajne nemške struni izjavljajo, da je Nemčiji nedvomno zagotovljena zadostna količina pogonskih sil. Obenem s tem dajejo ludi pregled najvažnejših virov, iz katerih Nemčija ta pogonska sredstva črpa. 1. Najvažnejše mesto v postavkah nemških •pogonskih sil zavzema izdelovanje sintetičnega bencina. Žn v miru je izdelovanje sintetičnega bencina lako napredovalo, da je lahko Nemčija že takrat krila vse svoje potrebe pogonskih sredstev i/, tekoče proizvodnje, ne du bi se ji bilo treba dotakniti bogatiti zalog. 2. Kot najvažnejša dobaviteljica nafto pride v poštev Sovjetska Rusija, ki dobavlja Nemcem nnllo na temelju trgovinskih dogovorov med obema državama. 3. Važno vlogo imajo tudi romunske petrolejske dobavke, ki so že dolgo nedostopne Angležem, pa tudi njihovi blokadi. V Berlinu pripominjajo, da so nemške čete v Romuniji še bolj zavarovale nemoteno pridobivanje in pošiljanje romunskega petroleja za svoje potrebe s tem, da so vzele romunske petrolejske vrelce pod svojo zaščito. Pri tem poudarjajo, da Nemci niso navezani pod vsakim pogojem na slednjo kapljo romunskega petroleja. kakor to trdi angleška propaganda. Res je nasprotno, da ima Nemčija zadostne količine pogonskih sredstev tudi brez romunskega petroleja, 4. Bitna razbremenitev za postavke nemških pogonskih sredstev je vse večja uporaba pogonskih plinov v avtomobilskem prometu. Novi pogonski plini bodo ohranili svoj pomen ludi pozneje v miru. v Preludiju- je pokazal velik smisel za organično povezano igro, pri kateri je pokazal vprav vir-tuozno polezo prelivajočega se prehajanja iz lika v lik. Na podlagi teh značilnosti smemo pričakovali od mladega umetnika še večjih stvaritev bodisi v zasnovi bodisi v plesu samem. Vsekakor je danes najboljši plesalec na našem odru. Brez dvoma bo našemu baletnemu zboru mogel marsikaj nuditi, predvsem pa dvigniti ga preko dosedanje običajnostne dolžnosti opernih ter operetnih nastopov. Dalje je isti avtor zasnoval še A. Rubin-steina »Toreauor in Andalužanka-, ki sta ga zaplesala z gospo O. Bravničarjevo, ter Dvoiakovo Harmonijo«, ki jo je izvedel z g. E. Aloharjevo. Obe sta pomembni deli, vendar prejšnje po vrednosti kompozicije ne dosežeta. Zaplesani sta bili zelo dobro. Med skupinskimi plesi je bil izveden najboljše: J. Straussovo Zlato in srebro« s solistoma L. Mo-harjevo in B. Pilatom. V tej ločki je prednjačila g. Moharjeva. G. Pilato v tem plesu nekoliko prevečkrat z ostro plesno kretnjo nekako moti tisto lahkotno fluidiiost igrivosti iti prisrčnosti, ki je v tem plesu zamišljena ter veje no celotni stvaritvi. Omeniti je treba, da je ta ples med najboljšimi zasnovami in izvedbami zadnjih let ua domačem odru. To je delo g. P. Gotovina, čigar ostali program predstavlja prav tako njegov trud. Poleg naštetih točk smo videli še J. Ipavca Usodno napako dr. Bartola« iz pantomime Možiček« s plesalci P. Golovinom, E. Moharjcvo, A. in R. Brcarjevo ter F. Carnianom, K. Goklmarka *Ples bajader« z g. Bravničarjevo in baletnim zborom, J. Dušikovo »Modro rožo«, ki so jo izvedli M. Remškarjeva, F. Carman, D. Pogačar, ki kaže posebno plesno nadarjenost, ter baletni zbor. Nadalje je g. E. Moharjeva izvedla L. M. Skerjartca ■ Arabski ples«, g. Bravničarjeva Dvofakov Slovanski ples št. 10', ista L. M. Škerjanca Plesni motiv«. Kot kočno so izvedli S. Japljeva, F. Car-man ter A. in R. Brcarjeva, A. Bedračeva in F. Barešova E. Adamiča »Snubitev« iz Tatarske suite. Zaradi številnih solistov in zaradi številnih točk sporeda ne moreni posamič podali ocene. .Moram pa poudariti, da je prireditev v celoti bila pomembna, vendar pa morda le uspel uvod v močnejše in kvalitetnejše, na katere bomo prav radi prišli in si jih želimo. Saj bo s tem dana prilika za gojitev plesne kulture, ki se je po eni strani s Pinoin Mlakarjem dvignila v visoke vrhove evropske kvalitete. Zato prosimo vodstvo opernega gledališča, naj v bodoče pripravi še take prireditve. Kvaliteta del in dobra izvedba bosta vzbudila še večje zanimanje. Po možnosti pa naj se vršijo zvečer, ker jih ni omalovaževati, saj ples predstavlja enakovredno panogo drugim umetnostim. Saj bi bilo tudi to pot vse prav, če ne bi prenežna otroška mladost ne motila poslušalca s hrustanjeni bonbonov in podobnih dobrot. — Dirigent g. D. Zebre se je trudil za skladno in resno muziciranje, vendar mu orkester ni vedno sledil in so nekatera mesta bila občutno razmajana. Prihodnjič bo treba s strani orkestra večje koncentracije in pazljivosti. sil. K današnji predstavi Amersfta lelala na francoskem otohu Martinique >Exchange< javlja iz Ne\vyorka, da je odletelo večje število ameriških letal in se spuslilo na francoskem otoku Martinique. Mornariški minister je na vprašanje, zakaj se je lo zgodilo, odgovoril, da k temu poročilu ne more ničesar pripomniti. Uradno je bilo že večkrat sporočeno, da je na tem otoku sto, v Združenih državah zgrajenih letal, ki jih jo še pred premirjem naročila v Ameriki francoska vlada, sjedaj pa so ameriške oblasti zahtevale od Francozov, naj jim ta letala vrnejo. Poostreno delovno pravo v Sovjetski Rusiji V Sovjetski Rusiji so spremenili zakon, ki ureja dolžnosti in pravice delavcev in drugih nastavijencev v industrijskih podjetjih. Da bi pospešili oziroma zboljšali že obstoječo industrializacijo sovjet. države, so z novimi zakonskimi določbami stavili na razpoloženja ministrstva za delo vse inženirje in strokovne delavce. Po novih določilih so lahko vsi imenovani s takojšnimi odlokom premeščeni v tiste kraje kjer industrijsko stanje ni zadovoljivo. V zakonu ie izrečno rečeno, da se te določbe nanašajo tudi na centralno Azijo in Sibirijo. S tem ie inženirjem in strokovnim delavcem popolnoma odvzela svoboda odločanja, kier hočejo delati. Potne stroške za prizadete in njihove družine ie pripravljena prevzeti država. Pravice ugovora ni. Tistemu, ki bi se skušal upirati tozadevnim navodilom, so zagrožene slroge kazni. Zahaj dobimo Iturio polt Ce nas nenadoma zazebe ali če smo se ustrašili, pravimo da »nas je oblila kurja polt«. Ljudska govorica, bogata na izrazih in prispodobah iz živalskega sveta, je ostro opazovala tudi ta pojav in mu dala svojstven izraz. Človeško telo nima las samo na glavi, temveč nosi po vsej koži dediče iz pradavnine, ki so sedaj postali seveda brezpo- Pravkar so sprožili top. Poveljnik z napetostjo zasleduje učinek oddanega strela. membni. Drugače je pri živalih. Živalim služi kožuh za ohranjevanje toplote, kot obleka proti dežju, oklep proti napadom in udarcem ali strašilo proti napadalcem. Dlake imajo korenine v lojnicah. Mišičje je tako ustvarjeno, da se dlaka zaradi posebnih živčnih dražljajev takoj našopiri, kakor hitro se pojavi kaka nevarnost. Pri tem imajo važno vlogo lojnice. Ko se mišice najino in Iojnice okrog las izstopijo, dobi koža videz kurje polti. Podobno je tudi pri človeku. Kakor hitro stopi dlaka zaradi nenadnega mraza, strahu ali jeze pokonci, dobi tudi človek kurjo polt. S I® O R T Tenorist dunajske državne opere Anton Dermota, ki bo pri današnji predstavi »F.vgenija Onjcgina« pel vlogo Lenskega. Občni zbor ASK-a — Veliki uspehi naših akademikov na športnem polju Zadnjo soboto se je v dvorani Akademskega doma vršil šesti redni občni zbor Akademskega športnega kluba, ki ga je vodil Slane Junež, predsednik v poslovni dobi 1939-40. ASK se je v tej. dobi povzpel zelo visoko in dosegel zelo lepe uspehe na raznih tekmah in v organzaciji tekmovanj. Prirejal je smuške tečaje in izlete, organiziral državno akademsko smuško prvenstvo, na katerem je postal klubov član Lojze Koželj državni akademski prvak v klasični kombinaciji, organiziral table-teniško prvenstvo jugoslovanskih univerz, prvenstvo slovenske univerze v lahkoatleliki itd. itd. Junija pa, ko je povsod po dolinah že vse cvelo in dehtelo v visoki pomladi, je organiziral visoko gori Za Akom, v prelepili slovenskih gorah, nepozabni smuški tečaj, združen z niedklubskimi tekmami. Želeli bi bilo, da bi ta tečaj jiostal ASK-u nekaj tradicionalnega, da bi naši Askovci šli vsako lelo tja gori pod visoke stene in na strma snežišča, kjer njihova pesem najbolj in najlepše odmeva, vsa prevzeta od lepote naših, slovenskih gora in prepolna volje do dela za nas Slovence. Predsednik, odborniki in načelniki sekcij so podali poročila, iz katerih je razvidno ASK-ovo delovanje v prejšnjem letu. Revizionalni odbor je predlagal odboru razrešnico, agilnemu in marljivemu tajniku Planinšiču, ki nosi levji delež pri vseh klubovih uspehih, pa razrešnico s pohvalo. Članice in člani, ki so se drenjali po pretesni dvorani, so razrešnico odobrili z bučnim ploskanjem, nato pa s še večjim navdušenjem in burnim vzklikali,jem enoglasno sprejeli in izvolili sledečo predlagano listo: Upravni odbor: Jože Planinšič, rand. iur. Podpredsednik. Čop Tone, stud. iur. Tajnik L: 2upvc Franček, stud. iur. Tajnik II.: Orel Milan, stud. iur. Blagajnik: Duh Maks, stud. tccbn. Go-spodar: Megler Kašo, slud. techn. Načelniki sekcij: smuške: Ar ko Ludvik, dipl. iur., iu Na I lačen Marko, stud. iur.; lahkoatlelske: Lončarič Rado, stud. techn.; telovadne: Lončarič Rado, stud. techn.; la-ble-teniške: Krcčič Dušan, cand. iur.; alpinske: Uumar Dušan, stud. iur.; plavalne: Novak Franci, stud. techn.; plesne: Krcčič Dušan, cand. iur., in Casar Anton, stud. techn.; damske: Traven Ančka, cand. pilil., Berckri Rela, slud. techn, in Velikonja Mija, stud. phil. Nadzorni odbor: Predsednik: Junei Stanko, cand. iur., odbornika: Slivnik Herbcrl, stud. iur., in Mahnič Mirko, stud. phil. Novi predsednik je, navdušeno pozdravljen in sprejet z brezkončnim ploskanjem, takoj zavzel svoje mesto in se zahvalil tovarišicam in tovarišem za zaupanje in izrazil upanje, da bo s pomočjo vseh mogel dvigniti ASK še na višjo slojinjo. Nato so odkorakali v dolgih vrstah po ulicah, še dolgo .je odmevala njihova pesem po slovenski prestolnici in iz nje je zvenela misel in volja za visokimi cilji in ideali stremečega slovenskega katoliškega aka-denuka-sporlnika. SK Ljubljana : Juniorji (reprez.) Jutri ob pol 11 dopoldne bodo izbrani slovenski juniorji odigrali prijateljsko tekmo s SK Ljubljano. Ker bo juniorsko moštvo sestavljeno iz najboljših juniorskih igralcev Ljubljane, Maribora in Trbovelj, obeta biti tekma lepa in zanimiva. To jo zadnji nastop pred nedeljskim srečanjem s hrvaško juniorsko reprezentanco. Evropsko prvenstvo v boksu si je izvojeval Blaho (Nemčija) Zadnjo soboto sta se spoprijela za evropsko prvenstvo v lahki kategoriji Nemec Blaho in Italijan Abbruciati. V borbi, ki se je vršila na Dunaju, je v petnajsti rundi zmagal Nemec po točkah. Italijan je bil do dvanajste runde v prednosti, toda v zadnjih rundah pa ga je Nemec popolnoma obvladal. Finci so zmagali v strelskem troboju Finci, Nemci in Švedi so imeli v Berlinu tekmovanje v streljanju v petih različnih panogah. Prvo mesto so zasedli Finci, ki so dosegli 302,5 točk. na drugem mestu so bili Švedi s 282,5 točkami in na tretjem mestu Nemci, ki so prejeli 255 točk. Harbig hoče nove rekorde Nemški svetovni rekorder na 400 in S00 iti Rudolf Harbig se še noče zadovoljiti s sedanjimi rekordi, ampak namerava rušiti svetovni rekord tudi v teku na 15C0 in. Vsi atleti sveta so zelo radovedni ,če se bo Harbigu ta namera, posrečila. Ilar-big bo spomladi pričel trenirati in potem bo naskočil svetovni rekord na 1500 in. V 1o svrlio naj bi se priredila velika tekma, pri kateri bi sodelo vali najboljši švedski tekmovalci. Ameriška štafeta 4x100 m hoče postaviti nov svetovni rekord V Ameriki se sedaj bavijo z mislijo, če je rekord v štafeti ua 4 krat 100 111. ki so ga postavili na berlinski olimpijadi Ovens, Metcalfe, Draper in Wykof v fantastičnem času 38.8 sek., še možno izboljšati. Trenrr ameriških sprinterjev je mnenja, da se da ta rekord še višje postavili. On namreč misli, da bi Al Daviš, Moore, Alyde Jeff-ry in Herbert Thompson, od katerih vsakdo preteče za 100m 10 sek.. bili v stanu preteči to štafeto v času 38.5 sekundah. Prvenstvo italijanskih telovadcev za letošnje leto si je izvojeval Guglielmetti iz Milana, ki je prejel za svoje izvedbe 112.75 točk. Imenovani italijanski telovadec si je ob tej priliki izvojeval sedem posameznih zmag, dvakrat pa je bil drugi, njegova slaba stran je bila obvezna prosta vaja, kjer je dosegel šesto mesto. Najboljšo znamko je prejel v poljubni vaji na drogu, za katero je prejel 9.S0 točk in je bila to sploh najboljša ocena pri vsem tekmovanju. Vesti Športnih zvez, klubov In društev Iz Slovenske nogometne zveze. (Službeno). Po nalogu upravnega odbora z dne 29. t. m. pozivam naslednje igralce, da sc javijo v petek 1. novembra t. 1. ob 10 v garderobi SK Ljubljane; 1'laznik Fr. (Amater, Trliovljt), Mikuž Rii|>ar, Sede,j, Per-harič, Smoli', Kroupa Acko, Vovk in Grošelj vsi SK Ljubljana), Rogel (Svoboda). lomažič (SK Grafika). \Velle Kurt (SK Maribor). Pocajt Karol in Stalekar Karol (oba SK Železničar, Maribor), Kumer (Korotan) in Urbančič (Jadran). Spodnjo opremo prinese vsak igralec s seboj. — ZvcMfci kapetan Vezuv bodo poaozdili Italijani so sklenili pogozditi Vezuv. Na višinah ognjeniku naj zraste 100.000 pinii in rubini i. Namesto z žarom goreče lave nai bo v bodoče pokrita gora s prijetnim zelenjem. Na Vezuvu so bili gozdovi Največje začudenje ie pač zbudila vesl. da bodo pogozdili I udi znani ognjenik Vezuv. Vendar lo ni nič čudnega, niti novega. V starih fasih ie bil Vezuv porasel z gozdovi in je torej novo pogozdovanje le obnovitev starega stanja na Vezuvu. Saj tudi danes ni povsem gol. Sadovnjaki in vinogradi se vzpenjajo 500 metrov visoko na pobočjih Vezuva. Nekoč pa ie bil ves pokrit z zelenjem. Na vrhu so stali mogočni hrastovi gozdovi, pobočja pa so pokrivali prijazni vinogradi. V republikanskem in cesarskem Rimu nihče ni slutil velike nevarnosti, ki jo je nosila v sebi prijetna gora blizu Neaplja, ki je nudila krasen razgled po širnem morju. I.e tjcogrnf Strabo ie dvomil o njej in ie pisal o Vcziivovem vulkanskem značaju. Toda, kdor je poznal Vezuv in je vedel, dn ie Vezuv že tisočletja miren sosed človeških naselbin, ni verjel Strahu. Potres lela 63 je bil prvi opomin; dne 21. avgusln lela 70 je vulkan izbruhnil in uničil mesta Ilerculaiiciiin. Pompeje in Stnbiae. Vezuv se je razpočil in samega sebe uničil. Še enkrat je zrasel gozd na Vezuvu, kajli zopet je postal ognjenik naklonjenejši do ljudi in ic 500 let miroval. Od lela 1060 so opazili na Vezuvu vsako leto večje ali manjše izbruhe, ki so se vedno boli stopnjevali. Katastrofa 1. 1872 21. aprila lela 1872 se je podal Palmieri, lii ie mnogo Icl opazoval Vezuv in ga je dobro poznal, v Neapelj, da bi si nakupil razne stvari. Celje Tvrdka Westen bo zgradila v Čretu veliki športni stadion Celje, 31. oktobra. V našem listu smo že pred meseci poročali o važnem sklepu g. Westna, da bo zgradil za delavstvo svoje velike tovarne v Čretu pri Celju velik športni stadion, kjer naj bi dobili delavci in njihovi otroci ter žene v prostem času pre-polrebno razvedrilo. Začetna dela so že v leku. luž. Maks \Vesten je napravil s sodelovanjem inž. Ungerja Ullmana in inž. Pompeja skico za najmodernejši stadion. Skica je bila že tudi predložena oblasti. Stadion, ki bo odgovarjal najmodernejšim zahtevani vseh panog š|>orta, bo stal 3 in |>ol milijona din in bo obsegal nogometno igrišče, lahkoatletsko tekališče, plavalne bazene, ki 1k)(1o eni največjih v državi, veslaški bazen, jahalno rundo in tenis igrišče. Na stadionu bodo moderno in higienično urejene oblačilniee, katere bo ogrevala centralna kurjava. G. inž. Maks Westen, ki je sam navdušen športnik, je šel zelo na roko tudi športnemu klu-fm SK Jugoslaviji, kateremu je odobril najem igrišča na Sp. Lnnovžu (pri Pertinaču) in tudi preuredil garderobe. Športni klub je g. \Vcstnu za naklonjenost vsekakor zelo hvaležen. Stadion bo zgrajen izključno za delavstvo AVestnove tovarne, po izrecni prošnji pa bodo dovolili na tem stadionu le in edino skupne večje športne prireditve. Razumljivo je, da bo pri teh dolih dobilo zaslužek mnogo delavcev iz Celja in celjske okolice, kar je za naše delavske kraje velikega pomena. c Petje na pokopališčih. Združeni moški zbori Celjskega zvona. Oljke in CPD bodo peli ža-lostinke pod vodstvom g. prol. Knapa na Vse svele popoldne ob 3 na okoliškem, ob 4 pa na mestnem in vojaškem pokopališču. c Duhovne vaje za gospe bodo od 11. do 13. novembra. Začetek v nedeljo, 10. nov. ob 6 zvečer: litanije z blagoslovom, uvodni covor. Med duhovnimi vajami: zjutraj ob 8 sv. maša, nato prvi govor; popoldne ob 6 litanije z blagoslovom, nato drugi govor. Sklep duhovnih vaj bo v četrtek, 14. novembra zjutraj. Duhovne vaje bo vodil g. misijonar Ciril Demšar. Vabimo k obilni udeležbi! c Brezmesni dan je preložen od pteka, 1. novembra, na soboto, 2. nov. Tako razglaša mestno poglavarstvo. c V spomin pokojnega hotelirja g Tlenkeja v Laškem je daroval g. major Fabijan Hellebraiit 1(X> din dobrodelnim društvom v Laškem. c Zdravniško dežurno službo za člane OUZD ho imel v petek, na praznik Vseh svetili, g. dr. Drago Mušič, Cankarjeva 7, v nedeljo, 3. novembra, pa g. dr. Čerin Josip, Prešernova 1. Kje je dm infamija?* Niti najmanjši znak ni Izdajal, kaj se je godilo v ognienikovem žrelu. Naenkrat ie izbruhnil velik polok lave, ki se ni hotel več ustaviti. Velik oblak dima je v obliki pinije zitkril ognjenikov vrh, pepelnat dež se je vsul na zemljo, vrh se je razpočil, obe žreli sla med strašnim pokanjem bruhali velike odlelke brez preslan-ka. Palmieri ni mogel več domov pod vznožje ognjene gore. Mnogi izletniki, ki so se takrat mudili na ognjeniku, so izgubili življenje, kraja Massa in San Sebastiano sla bila uničena. V naših časih je bil največji izbruh lela 1906. Takrat so je ognjenikov vrh porušil in se znižal za 150 metrov. Gozd. ki ga nameravajo sedaj zasadili na Vezuvu, lini l>i tudi trdneje povezal starejše in mlajše plasti lave. Dela so se že pričela. Človek se na Vezuvovih pobočjih trdo bori za vsak košček zemlje, da bi jo pogozdil, močni izbruhi v zadnjih časih pa so pokazali, da je lutli ognjenik na preži. Francosko ministrstvo za družino in mladino Francozi so ustanovili novo ministrstvo, ki ga doslej še niso imeli, to je ministrstvo za družino in mladino. V sedanji vojni so kruto spoznali, kaj se pravi imeti dobro in nn vse pripravljeno mladino. Druga okolnost, ki je privedla francosko vlado do ustanovitve tega ministrstva, je brez dvoma padanje rojstev, ki Francoze zelo opominja, da morajo za vsako reno imeti močno in zdravo mladino ter družine s številnimi otroci. Skrb za mladino so zaupali mladinskim organizacijam. »Slovenec je pred nekaj tedni žo pisal o taki novi mladinski organizaciji. To so tako imenovani »Tovariši Francije«. Glavna naloga teh organizacij, stoječih pod nadzorstvom novega ministrstva za družino in mladino, je telesna in športna vzgoja, naslonjena na osnovna krščanska nravstvena načela. V zvezi s tem je omenili veliko vojno proti alkoholizmu. To vojno je napovedala alkoholizmu vlada sama. Nadalje je izdelalo novo ministrstvo posebne načrte za organizacijo in preosnovo francoskega šolstva v duhu preje omenjenih novih načel. Nehaj o odkrivanju neznanega sveta V novejših časih je bilo vse poino prizadevanj, kako odkriti zadnj« skriv.icsti zemeljske oble. Pa so kljub temu na tem svetu sktivnosti, ki jih človek še ni dognai skrivnosti namreč, ki ne spadajo v svet duha, temveč skrivnosti naše zemeljske oble. V začetku leta 1940 je še toliko neodkritega sveta, kot ga ima najmanjši de! sveta, Avstralija, s svojimi 8,7 milijoni kvamatnih kilometrov. Brez ozira na politično dogajanje se neprenehoma trudijo desetine raziskovalcev v različnih deželah, da bi prodrle neznanemu svetu do zadnjega konca. Mnogo večji kot nepoznani, so nam že poznani, toda še ne raziskani polarni kraji v obsegu 55 milijonov km1. Beli ljudje še tudi niso prodrli, oziroma so samo malo površino pogledali »skozi okno« v prostrane libetske planjave, v Mongolijo, notranjo Avstralijo, Gronlandijo in Aljasko. 2e zgodaj je predmet zanimanja severni pol. 2e 1. 250 pr. Kr se jc podal na pot na severni tečaj Pythias iz Marssilije, današnjega M.irseil-lesa. Končal je na Norveškem. V novejšdi časih so prodirali proti arktičnim krajem Probisher 1. 1577, Daviš 1. 1597, Hudson 1. 1610 in Baffin 1. 1616. Sele 1. 1909 se je posrečilo Pearyju resnično doseči severni pol. Dve leti Kasneje je odkril Norvežan Amundsen južni pol. Ce hočemo omeniti šest najvažnejših dogodkov v zgodovini odkrivanja neznanega sveta, potem moramo postaviti na prvo mesto potovanje trgovca Marca Pola na Kitajsko 1. 127C ki jc bilo obenem tudi prvo svetovno potovanie, potem odkritje Amerike po Krištofu Kolumbu 1. 1492, prvo vožnjo Portugalca Vasca da Gama okoli rtiča Dobre nade 1. 1498, ki je odkrila pomorsko pot v Inclijo, prvo potovanje jc Magelhaesa okoli najjužnejše točke v Ameriki 1. 1520. odkritje severne avstralske obale 1. 1606 ter končno odkritje Tas- manije in Nove Zelandije po Nizozemcu Tasmanu v letih 1642 do 1643. Zanimive so tudi preiskave vode v morju in ledu na obeh polih. Ce bi raztegnili ves led iz obeh polarnih morij preko cele Evrope, bi jo pokrival 2000 m visoko. Če bi se polarni led stopil, bi se gladina vseh morij dvignila za 30 metrov. Na obeh polih nastane vsako leto okoli 80.000 kubičnih metrov ledu. Od zahodne gronlandske obale potuje vsako leto do 30, od vzhodne obale pa do 7200 ledenih gora. Ko plavajo te gore proti jugu, hitro kopne. Pri Novi Zelandiji imajo na primer le še desetino obsega, kot so ga prvotno imele. Vsebino vseh morij cenijo približno na 35 milijonov kubičnih metrov. Doslej so našli največjo morsko globino blizu Tokija, kjer je morje globoko nič manj kot 10.793 metrov. Atlantski, Indijski in Tihi ocean so povprečno 4000 metrov globoki, v Sredozemskem morju pa znaša povprečna globina 2800 m. Govor sv. očeta peruanskim katoličanom Včeraj je govoril sv. oče peruanskim katoličanom, zbranim na evharističnem kongresu v Are-qui|)i. Sv. oče papež Pij XII. je govoril v španščini.' Med drugim je poudaril, da so peruanski katoličani enkrat že počastili Kristusa Kralja na velikem kongresu v Lini i, sedaj pa so se zopet zbrali, da ga še enkrat poraste. Opomnil jih je na globoko vero ter na misijonskega duha, ki je navdajal njihove prednike ter na svetnike, ki jih je dal Peru katoliški Cerkvi. Lepo je, je nadaljeval sv. oče, da z evharislicnini kongresom proslave sinovi Aroquipe 400 lelniro svojega mesta. Na koncu jim je podelil svoj blagoslov. i V Kopitarjevi ali Knafljevi ulici? — Odgovor »Jutru« in Jutrovcem Kakor smo pričakovali, tako se je zgodilo. XY Se je v »Jutru« spet oglasil. Povedal nam je, da je tudi on Janez. Potožil pa je, da so mu »predalčki odprli« samo ob ponedeljkih, da lili ne more sproti odgovarjati. Aha, zdaj razumemo! Samo in ravno ob ponedeljkih! Ponedeljek je mačkov, ln tega mačka spusti XY, ki ga zdaj poznamo, zadnje tedne vsak ponedeljek name. Ta maček niijavka okoli mene in me ošnofa od vseh strani, kaj bi mogel na meni obevskati. A mačkovo bevskanje in mijavkanje nam ne razburja živcev in ne moli spanja. Zato se tudi jaz 'a to bevskanje in mijavkanje ne bom več zmenil. Pac pa se imamo pogovoriti kaj resnega, k čemur "ii daje povod bevskanje x.vpsilonskega Janeza. Med drugim je la Janez v zvezi s menoj zapisnl te-le besede: 'L veseljem smo pozdravili njegovo misijo, dejali smo, da smo takoj pripravljeni zrahljati napetost med nami, kolikor je "d nas odvisno. Pač pa smo mu obenem pokazali nekoliko infumnosti, ki so listi čas zagledale luč svela v Kopitarjevi ulici. Pa smo dejali: Recite doma, naj infamija neha, pa bo mir sam ob sebi s leni pa je bilo tudi konec njegovega prizadevanja. In od tistega časa, kaj bi govorili — nulla dies sine infamia!« Dasi — kakor sem že povedal — si je XY tole Zgodbo o meni pokazanih »infamnostih« na celem * To .je bilo spisano in stavljeno že pred te-dnom, a zaradi preobilice tvarine ui moglo priti vrsle. izmislil, me vendar ta očitek o infamiji v Kopitarjevi ulici izzivlje na odgovor. Tudi jaz rečeni: Naj infamija nclia, pa bo mir sam ob sebi! Toda — kje je doma infamija? V Kopitarjevi ali Knafljevi ulici? Kje? Veste h, kaj je infamija? Če ne veste, pelem se spomnite, kako je — še ni tako dolgo tega — »Jutro« pisalo ali namigovalo, da je župnik svojo kuharico umoril. Namigavalo tako, tako s prstom nanj kazalo, da so si »Jutrovi« bralci že skoraj od veselja roke meli. češ: Imamo ga! Prav ta jo je! Da, cela Slovenija je t iste dni živela v grozni slutnji: župnik morilec' ... Jaz sem bil tisti dan, ko je »Jutrot jirineslo o tem relo stran z {upnikovo sliko vred, v mariborskem stolnem župnišču. kjer so mi gospodje pri mizi kazali listo »Jutro« in me vpraševali, če poznani župnika Klin-ca in kaj da sodim, če je to mogoče. — Seveda ga jioznam, saj sva kot dijaka skupaj stanovala. — Med vožnjo proti Ljubljani sem sam bral »Jutro« in pri tem branju je celo mene — ki sem prepričan, da je duhovnik takega zločina nezmožen, razen če bi 3e mu v glavi zmešalo — celo mene je začel strah obhajati: Gorje — če bi bilo pa le res!?!... Takt živo, lako drastično, lako prepričevalno, tako augestivno jo »Jutro« pisalo in dokazovalo, kje tiči krivec. In lo se je ponavljalo delj časa dan za dnem. O nobenem zločinu ne piše niti desetino tega, kakor o tem. Seveda, saj lo bi bil triumf za liberalce: župnik — morilec! To bi bil Fre-sen zanje! Od tega bi živeli in ^ naslajali dolgo, doigo. — Tako dolgo je »Jutro« pogrevalo to vncbovpijnčo laž, dokler nisem jaz v »Slovencu • o tem spregovoril zadnje krepke besede v svoji »hribovski dikciji«, ka- kor jo XV imenuje. To mu je sapo zaprlo. Od tistega dne ni bilo več besedice o leni v »Julru«. Je. kakor vidimo, »hribovska dikcija« časih le koristna! — Da je bilo »Jutro« zaradi te gorostasne častikraje potem obsojeno, je še znano. Ljubi XY, ali zdaj veš, kaj je infamija? Iščite v vseh 68 letnikih »Slovenca« tiike in-famlje, pa je ne bosle našli! Če jo najdete, kar na dan žnjol Pa se nič ne bojimo tega iskanja, ker je pri nas kaj takega — nemogoče. Prepričan sem, da imajo vsi uredniki »Slovenca« toliko vesti iu dostojnosti, da so lake infamije — nezmožni. Ne trdim, da ni »Slovenec« še nikomur nikake krivice storil. To je pri dnevniku, ki poroča dan za dnem o vseh mogočih dogodkih, mogoče. Poroča pač večkrat, kakor poročilo dobi. Kot noč in dan pa se ločijo neresnična ali negotova poročila i: zmote od onih, ki so pisana i: zlobe. Pri »Jutru , pa se je videlo, kako se žene, kako se trudi dokazali, da je župnik moriler. Njegov poročevalec, ki so ga nalašč dol poslali, jo vso natančno premeril, pretehtal, preudaril. Tako namreč, da je vse merilo na župnika — čeprav ni bilo nič res. Čemu ludi njegovo sliko prinašati, če ne zato. češ: glejte ga, ta je tisti! Tiste dneve si duhovniki skoraj nismo upali na cesto se pokazali. Enemu je neka ženska, ko se je na kolesu vozil, zabrusila v obraz: To so tisti, ki kuharice more! To je bil uspeh« Jutrovih podtikanj. To, vidite, to vam ,je infamija, do ji ni kmalu paral Kakor peni rekel: Tam. kjer je korenina gnila, tam se ne da nič popraviti, nič ozdraviti. Tam. kjer vistn vera in mnrnln meroriajni, tam je mopote — vse. Kakor nese, kakor kaže. Mefodajna je snilio — senzacija. In ž njo združeni dobiček. Privoščimo si malo zabave danes na račun '♦gospoda Janeza«, jutri na račun koga drugega 1 Ce pišemo resnico ali neresnico, če delamo komu krivico, po HMMMKMk {81 ® r^l^o ti n f jsr" Tekma strelcev med Nemčijo, Finsko la Švedsko Ameriške predsedniške volitve in katoličani »Amerika«, vodilni katoliški tednik v Ameriki, |)iše pod naslovom Kandidati in katolicizem« med drugim tudi tole: Versko vprašanje nima na srečo pri sedanjih volitvah nobene vloge. Naša iskrena želja je, da bi se oba kandidata po možnosti izognila vprašanju, ki je zastrupilo ozračje pri volitvah leta 1038. Važno in zanimivo je vedeti, v kakem razmerju sla oba kandidata do katolicizma. Predsednik Roosevelt je večkrat s ponosom poudarjal, da je po materi v njegovem sorodstvu Elizabeta Selon, za katero upamo, da bo nekoč proglašena za ameriško svetnico. Tudi Wendell \ViLlkie ima tesne vezi s cerkvijo. On sam je sin katoliške matere, vzgojili po so ga v metodistič-nem kolegiju. Njegovi dve sestrični sla katoliški redovnici. On sam ni katoličan, bil pa je vedno v zvezah s katoličani. V Oliiu je bil velik nasprotnik Ku-Klux-K!ana . S tem pa seveda še ni rečeno, da bi se VVendell \Villkie pri svojem delovanju držal katoliških načel. Toda te besede naj nn zvene kot očitek, temveč kol upanje, da se bo pri svojem delu, ko bo moral preučevati različna narodna vprašanja, seznanil s katoliškim naukom o socialnih, gospodarskih in mednarodnih vprašanjih. Pri loj priliki je treba tudi spomniti na to, da jo Roosevelt osebno preučeval pa peško socialne okrožnice in dn je vedno upošteval mnenje katoliških specialistov na tem polju. Mnogo temeljnih socialnih načel je prevzetih v osnovo njegovih socialnih reform in načrtov. Doslej — tako |>ra-vijo nadalje Amerikanci — še ni slopil noben vidnejši katoličan v ožji \Villkiojev politični-krog. Toda on šele začenja. Želo verjetno je, da bo tifdi \Villkie upošteval moder nauk katoliških resnic. 300.000 Alzačanov spet doma V Alznrijl je zopot vse po starem, pt?p|o nemški tisti. Že septembra 1030 se je moralo izselili SOO.(XXi ljudi iz 100 občin v Alzaciji; med njimi je bil Itidi Strassburg. Maja in junija letošnjega lota je odšlo še 70.1K10 ljudi iz 40 občin. Začetek avgusta so se začeli Alzačani zopet vračali na svoje domove. Vsak dan se jih je vrnilo 8.000. Še sedaj se vračajo. y.(xx) jih je že nazaj. Nemške oblasti sprejemajo le zanesljive. Žo na vmesnih postajali v Dijonu in Heauneu jih preiščejo. Vse nezanesljivo zavrnejo nazaj v nezasedeno Francijo. Konec novembra bo vračanje v Al/.acijo končano. Centralni šahovski klub v Ljubljani jc odigral redni br/oturnir /a prvenstvo novembra. Udeležilo se ga je 17 klubovih članov z vsemi prvorazrednimi igralci na čelu. Brzo-tumir sam je bil obenem oster trening za velike borbe, ki bo.lo 10. novembra t I. v Ljubljani; igralo so bo namreč za pokal Slov. šali. zveze, za kur bo predvidoma igralo 15 do ts moštev, kar bo seveda edinstvena prireditev te vrste do sedaj v Ljubljani. Brzoturnirsko (irvenstvo novembra jo osvojil Puc Stojan. ki je nabral 1+ iu pol točk. Drugi jo bil šorli H točk. Sledijo Furliiiii, Šiška in Požar II točk, Hren l.ado 10 in po!. Arigler. Kumelj in K..t-večič ') iu pol, Saniobor b t o:" k, Cerinck 7 in |)i)l itd. tem se ne vpraša. Samo, da se zabavamo! In če iiuiii kaže, če nnin kaj nese. — No, zaradi mene — če se hočejo Jutrovci na moj račun zabavati vsak ponedeljek ali pa vsak dan, jim privoščim. Saj mačke tudi mijavkajo in bevskajo vsak dan, pa nas to pri delti ne moti. če jaz kaj pišem na to. ne pišem zalo, da bi se pred njimi ali pred komer koli pral, ampak pišem zalo, ker so me iz hišice zvabili, da jim povem — resnico. To resnico je dobro od časa do časa znova poudariti, da se ne pozabi. Resnica pa je la, da tam, kjer ni vere in nn morale, tam je — mogoče vse. In I o je vzrok, to je vir vsepa zla v našem javnem livljcnju na Slovenskem. Tam, kjei ne poznajo Boga, ampak samo »boga«, — kaj bi .se tam koga bali razen državnega paragrafa in kar za paragrafom tiči! Tam je dovoljen? vso. kar paragraf dovoljuje. Prod zemeljskim veličanstvom se sklanjajo do tal. veličanstvo božje omalovažujejo, jim jo baaatela, ki ni vredna črke! Tam ni čudno, če jo doma tudi — infamija. Pa no f-ečoni kakor pravi XV o -Slovencu-: nulla dioo sine infamia — ker tudi »Jutru1 ne smemo krivico delali — ampak, kadar kaže. kadar nese. Kakor v slučaju Javor Tak slučaj je treba, tako si mislijo, temeljito izrabiti. Ko bi jaz »Jutro rodno bral, bi vam najbrž vedel šo kakega podobnega navesti. Pa saj on sam za karakteristiko zadostuje. Kjer ni vere, kjrr ni morale, tam so odprla vrata vsemu zlu. Ker ni nobene sankcije, nobene obveznosti nn zsroraj. In In je nr vsega zla v javnem življenju, ki nas tare na Slovenskem ie 10 let. To je. kar spiii hotel povedali. če komu ni prav, da o top> pišem, na| se zahvali Jutrovemu Janezu, ki n« priklical na plan s svojim mijav-kanjem in hevskanjcni ter s svojo zgodbo o in-famijah. Toliko ra danes. Prihodnjič pa šo kaj. Pozdravlja lepo vse iz jutrovega in vočnrnrg* tabora gospod Janez, « Otrofk/ kot/ček Mihčeve čudovite dogodivščina (119) Krmilo ga ne uboga več. Jambor se zlomi, jadra so raztrgana, morje pa divja z vedno večjo silo naprej. Tedaj si Mihec ne zna nič več pomagati. Kaj takega še ni doživel. Le kako se bo to končalo? mm ■m,- ■ lit jM # / '0® m « i • - . • (120) Ladjica je s svojim potnikom izročena na milost in nemilost divjega morja. Ce kmalu ne pride kaka pomoč, je Mihec izgubljen. Nenadoma v daljavi nekaj zagleda. Kaj če je kaka ladja? Res jc! Ladja je in bliža se mu. iz Julijske Krajine I I let ječe. Pred goriško poroto je bila prod dnevi razprava proti Evgenu Valonlinčiču, rojenemu leta 1012 na Vrhu nad Kanalom. Valentin-čič, ki je močno čudaške nravi, se je zagledal v 20 letno Milko Berlot z Vrba in jo zasledoval in nadlegoval s svojo ljubeznijo. Milka ga ni marala in je večkrat zavrnila njegovo snubljenje. Dne 20. oktobra lanskega lota jo prišel na njen dom in ji zopet ponujal svojo ljubezen. Ko ga je zopet odbila, je zadivjal, potegnil revolver in jo ustrelil v prša. Krogla k sreči ni ranila nobenih življenjsko važnih delov in je Milka v nekaj tednih ozdravila. Nasilni ljubimec je po svojem zločinskem dejanju zbežal, prej je pa še oddal strel na Milkinega brala, katerega je prvi pok priklical na kraj nesreče. Vse iskanje in slikanje orožnikov za podivjanim fantom je ostalo brezuspešno. Dolge mesece so je klatil po kanalskih hribih, ljudje so ga večkrat srečavaii, roki pravice se je znal pa vedno umakniti in prikriti. Zadnje mesece so govorice o njem potihnile in je bržčas zapustil domače kraje. Razprava pred goriško poroto se je izvedla v njegovi odsotnosti. Po zaslišanju nekaterih prič, so obravnavo kmalu zaključili. Valentinčič je bil zaradi nameravanega dvojnega ubojslva obsojen na 14 let in (i mesecev ječe. »Sem v zaklonišču!« Precl dnevi so tržaški policijski agenti v večernih urah naleteli pod znanimi kamuitnimi oboki na trgu Chiozza v Trstu na nekega Jožela Spetiča, ki ima mnonicijo (policijsko nadzorstvo) in bi moral biti ob avemariji na domačem stanovanju. : Kako, da bodite še Iu okrog in niste že doma? so ga pobarali nadležni možje postave. »Saj sem doma!« >Na vašem domu?« »Seveda! Sedaj stanujem v tem protiletalskem zaklonišču!« Agenti so se mu nasmehnili in ga povabili na policijo. Njegove tioge so bile pa močno negotove in se je precej majal, ko so ga vzeli v sredo. Očividno je bil globoko pogledal v kozarec in v svoji vinski sreči pozabil na predpisano uro in na avemarijo. Po nekaj dneh je slal pred sodnikom. Svelo je zanikal, da oni dan ni bil v rožcah. Pomagalo mu ni veliko. Dobil je pet mesecev. Sedaj bo lahko v varnem zaklonišču tržaškega koroneja premišljeval, kako varljiva je sreča, ki jo prinaša rujna kapljica. Goriški prefekt jc obiskal soški elektrarni. Goriški prefekt Cavani je prejšnji teden obiskal orjaški elektrarni pod Doblarjein in v Plavali, ki sla bili zgrajeni v zadnjih letih in deloma že obratujeta. Pregledal in občudoval jc obe centrali pod Doblarjein in v Plavali, ki sta docela skrite v pobočju hriba, in oba mogočna jeza v Podselih in pri Skalabonu nad Kanalom. izr«y.il je svoje priznanje vodstvu obeh podjetij in poudaril, da električna moč, ki jo dajeta obe elektrarni, zado-sluje za vse potrebe Julijskih pokrajin in jih glede električne energije povsem osamosvojuje. Ukradene cerkve. V zadnjem času je bilo okradenih več cerkva v Istri, med drugimi župna cerkev v Lindaru in Boranu. škof tržaški in škof poreški sta razposlala duhovščini okrožnico, naj so duhovniki varujejo pred nakupom paramentov in svetih cerkvenih posod in naj v bodoče varno shranjujejo vso cerkveno opravo. črstiošnjice Dno 14. t. m. jc odšla |K> lastni prošnji na nivo službeno mesto gospodična Fanči Ken-dova, ki je bila devet let učiteljica odnosno upravitol iica na naši šol i. Gospodična Komlo-va je bila vestna učiteljica in je pokazala v vseh prilikah izredno tenkočiitnost, takt in dobroto. Nas vse je tako globoko zadolžila in si pridobila iskreno simpatije slehernega med nami. Prijetna dolžnost nam je, da se ji zahvaljujemo tudi na tem mestu in ji želimo vsi prav od srca vse najboljše na novem mestu njegovega službovanja. Vransko Odlikovan jo bil z redom sv. Save 5. stopnjo župan občine Vransko g. Franc Pečovnik. Odlikovanje mu je v navzočnosti občinskih odbornikov izročil okrajni načelnik g. dr. Zobec ter povdaril njegove velike zasluge za vransko občino in sploh za državo. K čestitkam g. okrajnega načelnika se pridružujemo tudi mi in našemu marljivemu iu delavnemu županu iskreno čestitamo! Naša hmeljarna, ki letos kakor vse ostale sameva, se je pretvorila v tvomico, ki pripravlja surovine za cikorijo. Vzela jo je namreč v najem »Žika« ter zaposlila večje število deklet pri rezanju pese, ki se nato suši in odpošilja dalje v predelavo. Tako bo vsaj nekaj ljudi prišlo do skromnega zaslužka. Na delo so sprejeli preležno najbolj revne, ki so zaslužka najbolj potrebni. Mezda na uro znaša 3 din. Zaposlitev bo trajala nekaj mesecev, če bodo seveda surovine na razpolago. Sneg je napravil zelo veliko škodo po sadovnjakih in gozdovih. Polomilo jo /elo veliko drevja. Ljudje so v skrbeh za pridelke, ki so ostali š,e na polju. Avsiralsho letalstvo Avstralska letalska sila sedaj že razpolaga po poročilih iz Londona s 40.000 člani letalskega moštva. Avstralsko letalstvo je že enajstkrat večje, kakor je bilo v začetku vojne. Mali oglasi V uiallh oirlaalh ?elja »»aka beneda I din: teiiltoranjKkt •bIhh! I din Urltflo tlnkane naalovnr bttaedr te rafuna.|o Ivojmi NajmanJR1 »lit-Hel ca mali ojclaa 15 din. - Mati »irlnnl «* plačujejo takoj pri naruillu. - Pri oclnslh rcklaninrira »nagaja ae raAuna enokolnnaka. J mm TlHnka petltna »rutic« po I din ■ /.a plmnenr odgovor* cled* nalili oglasu« treba prlloiltl mamlia. Službe iščejo || f lužbodobe 500 din nagrade dam kdor ml preskrbi službo v tovarni aH privatno. -Naslov v upravi »Slov.« pod St. 16509. Mesto gospodinje najraje k 1 osebi, Iščem. Naslop takoj. Naslov v upravi »Slovencu« pod št. 16262. (a Natakarica zmožna kavcije Išče službo. Nastopi lahko takoj ali pozneje. Ponudbo na upravo »Slovenca« v Mariboru pod »Zanesljiva 1216«. (a. Samska ženska išče mesto hišnice. , Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 16225. (a Samostojna kuharica Išče stalno službo v hotelu ali boljši gostilni. -Ponudbe upravi »Slovcn-ca« v Mariboru pod »Pridna 1215«. (a Absolvent državne trgovske akademije, značajen in vesten želi mesto v pisarni kot začetnik. Ponudbe poslati upravi »Slovenca« pod »Značajen absolvent v Ljubljani« št. 16195. (a Dokolenice (gamaše) priporoča Ivan Kravos, Maribor Aleksandrova cesta 13. Gumbnue, gumbe, puse, monograme, entel, ažur fino in hitro izvrši Matek & Mikeš Ljubljana. Frandikanska ulica nasproti hotela Union Vezenje perila, krasna predtiskaua žen roč. dela Ali ste že naročeni na Slovenca 9 Vsak naročnik zavarovan Nočnega čuvaja sprejme tovarna Vidmar, Savlje 18, pošta Jezica pri Ljubljani. (b Mizarske pomočnike dobro Izurjene v stavbnem In pohištvenem delu, sprejme takoj Vchovar Franjo, stavbno In umetno mizarstvo, Celje. r/mMtm>at med nalivnimi peresi Dobi se v vseh boljših papirnicah in knjigarnah. inggga »REALITETA« zavod za nakup ln prodajo nepremičnin Je samo v LJubljani, Prešernova ulica 64, I. nadstr. Telefon 44-20. Mlekar in sirar popolnoma vešč v samostojni izdelavi masla in vseh vrst sira, se sprejme. Nastop takoj. — Ponudbe z zahtevkom plače poslati na: Mlekarstvo Dragica, lierccgovac. ",lirjJ Vsakovrstno zlato briljante in srebro kupuje po najvišjih cenah A. Božič, Ljubljana Frančiškanska ulica 3 Vsakovrstno Zl8tO kupuje po najvišjih cenah CERNE, Juvelir, Ljubljana \Volfova ulica št. 3 Kositer (Zinn) kupujemo po najvišjih dnevnih cenah. -Livarna zvonov, Maribor, Aleksandrova ccsta. Srebro, drage kamne in TBakovratno zlato Kupuje po oajvlAJih cenah Jos. Eberle, LJubljana Tyrševa 2 (palafta bolela _Slon"l ODDAJO: 2 dvosobni stanovanji v novi hiši, parketlrani, oddam z deccmbrom — šmartinska cesta, poleg šole. (č Dve parceli 600—1000 m' kupiva, lahko vsaka na drugem kraju Ponudbe s parcelno številko, mero ln ceno v upravo »Slovenca« pod »Brat ln sestra« 16460. Krasne parcele v Retečah pri Medvodah prodam po S—15 din ni", 2—5 minut od postajo. -šušmarjt Izključeni. Samo resni kupci naj se javijo upravi »Slovenca« pod »Čimprej želim prodati« št. 16459. (P VHflHV/HRMRMII [SžsSSI Cvetje Italijansko In Jajca do; biti: vedno pri Baloh, Kolodvorska 18. Tel. St-e«. Dva nova triciklja prvovrstne izdelave, p0. ceni naprodaj. Generator delavnica, Tyrševa c. 13 (levo dvorišče). Čebulo zelje tn krompir dobav; lja Josip Lah, Osluševcl pri Ptuju. Kislo zelje novo, prvovrstno, v sodčkih, dobavlja po naročilu In najnižji ceni Gustav Erklavec, Ljubljana, Kodeljevo. Povše-tova 47, tol. 35-91. Trstje za strope iz najboljšega mate-rijala. vezano s po-bakreno žico, izdeluje in dobavlja Jos. R. Puh - Llubljana ZALOGA RAZNE IZOLACIJE Gradaška ulica 22 Telefon 25-13 ODDAJO: Pekarno v večjem kraju oddam. Naslov v podružnici »Slovenca« v Celju. (n Trgovski lokal najmoderneje opremljen (elektrika, plin, vodovod, telefon In lastni WC), prikladen tudi za pisarno ali zastopstvo, se takoj odda na Tyrševi cesti št. 47 b. Klavir dobro ohranjen, pravilno uglašen, prodam. Polzve se pri H. Krek, Zgornja Šiška, Pod hribom 14. Dobro vinsko kSet (lahko maniša) v mestu nudbe na upravo lista pod se išče za takoj. Po- „Klet v Ljubljani" 16580. Kupim dober, rabljen stroj za izdelovanje keksov. Ponudbe z opisom stroja na: žarko Savič, slaščičar, Bosanska Ivostajni-ca. Generatorje najboljšega sistema, lz: deluje za vse vrste avto4 bilov in stabilnih motor-J jev Prva jugoslovanska generator delavnica v Ljubljani, Tyrševa 13. Kupuje: Prodaja: Hranilne knjižice bank tn hranilnic ter vrednostne papirje po najugodnejših cenah BANČNO KOM. ZAVOD MARIBOR HojsSra za vse vrste testenin makaronov išče industrijsko podjetje. — Pismene ponudoe z navedbo plače in prilogo prepisov spričeval poslati pod številko »18427« na »PUBL1C1TAS« a. d., Beograd, pošt. lah 60 TZ<" c mVS' ttt Alplionse Dmidet: Jakec Prevedel Fišer Franc Kot kmečka vdova, ki takoj jio pogrebu moža priredi veliko pojedino in tam v svojih gospodinjskih skrbeh pozabi na svoj slok prejšnjega dne. tako je tudi šarlota med polnjenjem kovčegov in naroča vanj cm materi Archambauld skora j pozabila,' kakšen neprijeten namen ima sploh njeno jiotovunje. Med obedom je (1'Argenton dejal doktorju Ilirschu: »Midva morava odpotovati. Fant jo počenjal neke neumnosti, precej hude neumnosti. V Indret sva namenjena. Ti boš pazil na hišo meri najino odsotnostjo.« Ta ni zahteval nobenih razlag. Prav nič ga ni začudilo, da je fant počel hude neumnosti. povedal je. da je imel prav, ko je vedno trdil, da ni bil drugega ko zajedavcc, rekoč: »Saj sem vedel, tla bo tako.« Odpotovala sta z nočnim ekspresnim vlakom in prišla zgoda j z jutra j v I ours.. »Stari stric« bivše Ido de Burancv je stanoval v okolici mesta v enem izmed ljubkih, senčnatih gradičev nad l.oiro. ki raztezajo svoje gozdiče prav do reko in dvigajo svoje stolpiče do vrh obzorja. »Gospod grof,»kakor mi ga nekoč imenovali Idini služabniki, jo bil stur vdovec brez otrok odličen človek iz boljših krogov. Ohranil je kljub temu, dn ga je zapustila nn nekoliko grrl način, najboljši s|)omin na klcpetavo in smejočo sc mlado žensko, ki je neka j časa bila razvedrilo n jegove osamelosti. /ato je odgovoril na neko šarlotino [lisemrc, da jc vedno pripravljen sprejeti jo nazaj. V hotelu sta najela kočijo in se |io precej lepi ccsti odpeljala iz mesta, šarlota je l>jjH videti nekoliko v skrbeli, ker jo jc poet tako vztrajno spremljal. Mislila je: »Ali pojde tudi notri z menoj?« Kljub temu, da ni imela pojma, ali se to spodobi ali ne. je vendar dobro čutila, da je to nemogoče. Mislila je na vse to, ko je občudovala čudovito pokrajino, v kateri je preživela nekaj brezskrbnih 'et in kjer se je tolikokrat sprehajala s svojim malim Jukcem, s tem elegantnim in plavoiasim dečkom, ki jo zdaj delavce in ki utegne kmalu zamenjali svoj delavski jopič z uniformo poboljševal-nice... ITArgenton je sedel jHileg nje, jo postrani opazoval m divje vihal svoje brke. lega jutra je bila izredno lepa, še nekoliko bleda od razburjenja. ki se jo je polastilo ob slabi novici, od utrujenosti nočne vožnje v vagonu in iz zadrege radi obiska, na katerega je bila namenjena D'Argenton se je obnašal kot svetnik, toda bil je nemiren, zmeden in nesrečen. To ni bila Othcllova ljubosumnost, ki človeka znori, du bi ubijal, temveč neka živčna zadrega, ki je značilna za nerodnež.e in tcpce. Skoraj mu je bilo žal. da jo je spremljal, sam sebi se je zdel neumen in v zadregi. Najl>olj pa se je jezil nase, da jo jc sploh pustil kam oditi. Pogled na gradič ga je še bolj zmedel. Ko mu je šarlota dejala: »1'ukaj jo.« in je on zagledal pravi biser renesančne umetnosti, sc je sam sebe pričel obtoževati, kako slep. neumen in nepreviden je bil. Če ona stoj>i v tu grad, jc ne lx) več nazaj. Sploh ni vedel, kako glolvokn so jo zasidral v sree ženske in kakšni zakladi sveta bi se ji lahko ponujali, pa je ne bi ločili od njega. »Ali ne misli izstopiti?« se je spraševala šarlota vedno nemirneje. Vendar je na koncu ulice ukazal ustaviti: »Tam spodaj na ccsti se spet dobiva!« Dodal je s skromnim, toda grenkim nasmeškom : »In ne zamudi se predolgo.« »Oh, ne, ne. dragec. ne boj se!« Kočija je bila že daleč, skoraj jiri vratih, ko je še gledal za n jo Naslonil se je na ograjo parka in prežal. Pet minut za tem je zagledal svojo družico, ko je šla pod roko z visokim, vitkim in elegantnim gospodom, ki je bil še zelo postaven, čeprav se mil je jx> hoji poznalo, da je že precej v letih. Ko jp parček izginil, je d'Argentonu postalo silno tesno pri srcu in ko je zagledal šarlotino jopico, ki se jc za trenutek pokazala na ovinku, se mu je zazdelo, kot da ga hoče izzivati, ga osmešiti, občutil je, kot bi klofuta od daleč priletela na njegov obraz. Tedaj ga jo objel nepopisan strah.;. Kaj si neki pripovedujeta tam notri?,.. Ali jo bo sploh še k laj videl?... In tisti vražji pagla-vec je kriv, da sc 011 ztlaj tako muči in ponižuje! Poet je nervozno čakal sedeč na izhoje-nem pragu malih stranskih vrat parka, v katerem jc izginila Šarlota: Vsak trenutek se je obračal k železnim vrtnim vratom, pred katerimi sta nepremično čakala kočija in koči-jaž v svojem dolgem kočijaškem plašču. Okrog njega se je razprostirala prekrasna pokrajina, kot ustvarjena za to da razvedri naj-turobnejše razpoloženje: obronki, polni bogatih. lepili vinogradov, gozdnati griči in pašniki, oorasli z vrbami ter prepleteni s potočki Tu in tam so se videle razvalino iz časa l.udovika VI. in pa lepi gradiči, ki jih jc polno ob Loirinem bregu. Kadar je človek brez dela v samoti, ali kadar kosa pričakuje, tedaj 11111 je vsaka stvar dobra. samo. da «e mu zbegane misli nekam osredotočijo Tako jc tudi dArgenton za trenutek opazoval grupo delavcev, ki so v dolini. ki se jo širila pod njegovimi nogami, kopali nek odtočni jarek. Ko se jim jc za nekaj korakov približal, da bi bolje videl, je opazil, da so ti ljudje oblečeni v neko uniformo, moder jopič in hlače iz surovega platna, — od daleč je mislil, da so kmetje, a v resnici ?o bili otroci, ki jim je neke vrste paznik odmerjal. kje naj kopljejo ;n začrtoval smeri potočkov. Tišina, ki je vladala pri tem delu, ki so gn na prostem opravljali mladi delavci, je bila res nekaj izrednega. »Bolj naravnost!.,. In ne tako hitro!«... je vpil paznikov glas. Krampi so peli in znojila čela so se sklanjala k tlom; za trenutek so se dvignila, kot bi hotela zajeti sapo in la-krat je bilo videti njihova široka čela in po-dolgaste glave, ki so vse imele znake sušite, hiranja in brezbrižnosti. Nedvomno je, dn ti otroci niso bili vzgojeni zunaj v svobodni prirodi. Bledost njihovih obrazov in rdeče, Krmežljave oči so jiri-tale o mestni revščini, zadtišljivih stanovanjih ubožcev in o nezdravih poslopjih. »Kdo so ti otroci?« je vprašal poet. »A, tako, gosjiod ni od tukaj?... To so Mettravski kolonisti... Kolonijo nnamo.« Paznik je pokazal d'Argentonu skupino belili, novih in med seboj enakih hiš, ki *> ježale na nasprotnem griču. D Argenton je P° imenu že poznal to znamenito poboljševalnico, ni pa poznal njenih pravil in pogojev za sprejem. Dejal je torej, da je v tc<=nih vezeh * neko družino, kateri je njihov rrlincc prizadel hudo žalost in vprašal kaj 7. njim storiti- »Takoj, ko pride iz zapora, ga pripelji'e k nam < »Sicer pa.« jr dejal d'Arirrnton. ki mil .ir vendar nekoliko bilo žal, »bodo starši stvar poplačali najbrž z denarjem, nc verjamem, tla bi ga sem poslali...« Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarit Izdajatelj: inž. Jože Sodia Urednik: Viktor Cenčii veže dva kontinenta! je evropska žila odvodnica! žarišče evropskega političnega in vojnega razpleta! ob njem se bo odločila sedanja vojna! . REZERVIRAJTE VSTOPNICE!! Danes premiera gigantskega zgodovinskega velefilma Najcdličnejši igralci: lepi Tyron Power šarmantna Loretta Young ljubka Annabella Življenjsko delo genijalnega mladega diplomata. — Vztrajnost — ljubezen — obup--in rešitev!) Predstave danes ob 16., 19. in 21. uri Kino Matica tel. 22-41 Brigita Horney in Joachim Gottschalk v gan-w Ijivem filmu lepe in plemenite ljubezni: ZENR KRKOR Ti kdBH Z zadovoljstvom gledamo v tem filmu, kako se mladenič, ki se je vedno samo poigraval s dekliškimi srci, globoko in resno zaljubi, pa mora ravno radi te ljubezni, on kot razvajen bogataš, okusiti naenkrat vse tegobe življenja. Odlično tilmsko delo slavnega ruskega režiš. V, Turžanskega KINO SLOGA, tel. 27-30 Danes ob t6, 19 in 21, jutri na praznik ob 10-80, 15. 17, 19 in 21. — Rezervirajte vstopnice vpredprodajil Vsesvetska akcija je skrbno pripravljena, da bodo mogli dobrosrčni Ljubljančani z mestnimi venci in svečami tem globlje počastiti sjx»min svojih rajnikov, pa tudi podpreti mestne reveže. Danes IkhIo prodajali te vence in sveče na vseh stojnicah in sicer pred pokopališčem pri Sv. Križu, pred cerkvijo sv, Krištofa, pred Navjem, pred jx>kopališči v Dravljah, Štepanji vasi in na Viču, na Vodnikovem trgu, pri tromostju ob kresiji, v Sp. šiški pred gasilskim domom in pred novo cerkvijo ter pred cerkvijo Srca Jezusovega ter ob mladinskem zavetišču v Zeleni jami. Na vseh naštetih stojnicah bodo članice in člani Vrhovnega socialnega sveta ter drugih humanitarnih in karitativnih organizacij prodajali vence in sveče, seveda tudi ves dan na praznik umrlih. Ta dan bo poslovala tudi pisarna vsesvetske akcije v Mahro-vi hiši, dočim prodajalni mestne elektrarne in plinarne na praznik ae bosta odprti. Mestnih vencev in sveč je pripravljenih zadostno število in je tudi poskrbljeno za njih brezhiben razvoz na poedine stojnice, tako da jih ne bo zmanjkalo tudi ob največjem navalu kupcev. Oni, ki so že kupili nakaznice vsesvetske akcije, dobe vence in sveče na kateri koli stojnici ali v pisarni vsesvetske akcije sami. Tisti Ljubljančani pa, ki doslej nakaznic še niso kupili, bodo mogli kupiti mestne vence in sveče na stojnicah na sam praznik umrlih. Dosedanje zanimanje za letošnjo vsesvetsko akcijo dokazuje, da bo po uspehu lansko in predlansko ceio prekosila in da bodo letos na ljubljanskih pokopališčih o prazniku timrlih prav redki grobovi, ki jih ne bodo krasili preprosti mestni venci in na njih ne bodo gorele belozolene sveče. Počastimo rajne z dobrimi delil ! Nočne častivce presvetega Zakramenta \ljudno vabimo k celonočnemu češčenju v stolnici, ki se prične drevi po skupni molitveni uri ob 9. Molili bomo iz »Večne molitvet 20. uro. »V tolažbo vernim dušam v vicahc. Molitvenik je v cerkvi na razpolago. Priporočamo pred vsem udeležbo pri popolnočnih urah. I Maša za turiste in izletnike bo jutri, na praznik, in v nedeljo v kapeli Vzajemne zavarovalnice ob 4.50 zjutraj, pred odhodom vseh prvih jutranjih vlakov. 1 Univ. prof. dr. Rihard Zupančič, predsednik stalne komisije za profesorske izpite v Ljubljani je, kakor smo zvedeli, odjiotoval v Belgrad zaradi nekaterih vprašanj, ki se tičejo te komisije. 1 Prodajanje svežega mesa ie dovolila kr. banska uprava v Ljubljani ljubljanskim mesarjem danes t. j. 31. oktobra, toda le popoldan, ker petek dne 1. novembra zaradi cerkvenega praznika ne bo brezmesni dan. Kakor smo že včeraj poročali, bo brezmesni dan mesto v petek prihodnji torek dne 5. novembra. 1 Združenje mesarjev in klobasičarjev obvešča vse člane in cenj. občinstvo, da se bodo v četrtek dne 31. t. m. popoldne prodajale vse vrste mesa. V petek, dne 1. novembra t. I. bodo pa mesarski obrati zaprti. V torek dne 5. novembra je brezmesni dan. 1 Mestni muzej bo od 1. novembra t. 1. dalje preko zime za brezplačne sobotne in nedeljske obiske zaprt. Odprt pa bo ob delavnikih za brezplačne posete raznih skupin, kakor šol in korporacij ter za plačane obiske, in sicer od 10 do 13. 1 Skupina bojevnikov Ljubljana — Sv. Peter poziva članstvo, svojce pokojnih tovarišev in cenjeno občinstvo, da se udeleže žalne svečanosti, ki bo dne t. novembra ob pol It dopoldne v cerkvi Sv. Petra in pred spomenikom naših pokojnih tovarišev. 1 Vse ljubljanske in okoliške pevce vabimo, da se udeleže v čim večjem številu edine pevske vaje, ki bo v petek dopoldne ob 10 v llubadovi pevski dvorani poslojjja Glasbene Matice za jx>i>Oidanski nastop na grobovih pri Sv. Križu. Arhivarji naj prineso s seboj: O, Bog, usmili se (Venturini), Poljana toži (Pre-lovec), Ušliši nas, Gospod (Jelen), Vigred in Oj, Doberdob. — Uprava llubadove župe. 1 Opozorilo rezervnim oficirjem! Zveza bojevnikov priredi na pokopališču dne 1. novembra 1940 žalno svečanost za padlimi in umrlimi vojaki in siccr dogovorno z vsemi ostalimi vojaškimi organizacijami. Uprava pododbora vabi vse v Ljubljani bivajoče rezervne oficirje, da se svečanosti udeleže v čiin večjem številu. Tiskarna Merkur v Ljubljani je izdala v svoji založbi prečiščeno izdajo knjige »Zakon o ustrojstvu vojske in morna-ricec. Knjiga vsebuje vse spremembe in dopolnitve in je torej v vsakem oziru jiopolna. Uredil jo je major Slavko A. Farkaž, ki je že znan po svojih delih in vojaške stroke, ('lani združenja rezervnih oficirjev morejo dobiti knjigo po znižanih cenah, če se naročijo na njo v pisarni pododbora ob poslovnih urah. Nakup se priporoča. V pisarni pododbora so za člane na razpolago še formularji za sestavo prošenj za napredovanje v čin rezervnega majorja i>o določilih čl. 381, zakona o ustrojstvu vojske i mornarice. Interesenti jih morejo dobiti med poslovnimi urami. 1 V okviru vsesvetske akcije bo uvedena letos na pokopališču pri Sv. Križu novost, prav tako namenjena v prid mestnim revežem, kakor vsesvetska akcija sama. O praznikih umrlih bodo na pokopališču v bližini cerkve postavljene košare z vidnimi napisi_ »Odpadki »več v korist mesinim revežem«. .Vse nešte- vilne Ljubljančane, ki bodo te dni obiskali pokopališče pri Sv. Križu, da okrase in raz-svetle grobove svojih rajn.kov, prosimo, da bi s svojih grobov pred odhodom s pokopališča jx>brali ostanke dogorelih sveč in jih odložili v nastavljene koše. Prav tako prosimo vse lastnike grobov, da bi po prazniku umrlih blagohotno dovolili mestnim uslužbencem jx)-brati z grobov preostali vosek. Nabrani vosek bo mestna občina prodala, z izkupičkom pa pomagala revežem. S tem dobrotni Ljubljančani ne bodo le |x>magali revnim someščanom, ampak bodo vsaj nekoliko preprečili, da bi tatovi s krajo voska in sveč skrunili grobove naših rajnikov. 1 Prodaja vencev in cvetlic. Mestno poglavarstvo opozarja osebe, ki hočejo prodajati za praznik Vseh svetnikov na trgu ali pred ljubljanskimi pokopališči vence in šopke, da so upravičeni za to prodajo samo tisti, ki imajo zadevno obrtna pooblastilo. Poljedelci smejo prodajati le cvetlice, ki niso umetno (v toplih gredah, s posebnimi pripravami, z žlahtnim cepljenjem itd.) gojene. V okviru njihovega kmečkega gospodarstva jim je dovoljeno ple-sti tudi preproste vence in šopke s cvetjem, ki so ga sami pridelali. Osebe, ki žele prodajati na trgu veje, ki služijo za vence in dekoracije ter so nabrane na raznih iglavcih (gladkem boru, duglaziji, mecesnu, jelki, smreki), se morajo izkazati z izvirnim j>otr-dilom občine, na jjodročju katere so bile te veje nabrane. V tem potrdilu mora biti navedeno tudi število vej ter vrsta drevja s katerega so bile nabrane. Prodajalci vencev in cvetja pred pokopališčem pri Sv. Križu se opozarjajo, da bo letos o Ves svetih dovoljena prodaja le na travniku na desni strani pred pokopališčem. 1 Za vsesvetsko akcijo je poveljstvo državne policijske straže v Ljubljani nabralo med policijskimi stražniki 402 din in za ta znesek kupilo mestne vence in sveče, da bodo policijski stražniki na praznik umrlih z njimi okrasili grobove svojih rajnih tovarišev. Vrhovni socialni nvet se policijskim stražnikom za njihovo dobrodelno in pietetno delo najlepše zahvaljuje in jih stavlja za vzgled vsem Ljubljančanom z iskveno željo, da bi bilo med njimi čim več plemenitih posnemalcev. Počastimo rajne z dobrimi deli! 1 Dar mestnim revežem. Profesorski zbor mestne žen. real. gimnazije v Ljubljani je daroval za mestne reveže din 180 v počastitev spomina pok. g. Viktorja /alarja, tajnika filozofske fakultete. GG. Potočnik K. in M. s Sv. Petra c. 3, pn sta darovala v isti namen din 100 v počastitev spomina jx>k. ge. Mare Maraž, roj, Bucik. Mestno poglavarstvo se vsem dobrotnikom najtopleje zahvaljuje tudi v imenu pod t»i ranih. 1 Naša skrinja. Članstvo in občinstvo obveščam, da bom kr. ban. upravi predložila vse obračune delovanja. M. Šare. 1 Izpraznjevanje pisemskih nabiralnikov v Ljubljani. Zaradi pomanjkanja bencina se ukine s. 1. novembrom t. I. izprazn jevanje pisemskih nabiralnikov v Ljubljani ob 8 zjutraj. Nabiralniki se bodo izpraznjevali ob 12.30 in 20 v notranjem delu mestu pa tudi ob 18. 1 »Suez«, film, ki prikazuje zgraditev velikega prekopa in ki ga danes začne predvajati kino Matica, je nedvomno eno največjih filmskih del sploh. Glavne osebe kreirajo najznamenitejši ameriški filmski igralci: Tyron Povver, Loretta Young in Annabella. Filmska družba Fox je izdelala že mnogo velikih filmov, toda s tem je nedvomno dosegla največji uspeh. Film bo izredno navdušil vse gledalce, v njem je prikazan primer nadčloveške zvestobe in ljube/ni, z nepojmljivo dovršenostjo so izdelani prizori borbe med človeškimi rokami in strašnimi prirodnimi silami. FTlm je mojstrovina velikega formata. I Pri zaprtju, motnji » prebavi — vzemite zjutraj na prazen želodeo en kozarec naravne »FRANZ-JOSEF« grenčioe. 1 Vse nezaposlene delavce vabi mestno cestno nadzorstvo, da se o večjem snegu javijo na delo ob 4.45 zjutraj na dvorišču nekdanje šem-petrske vojašnice v pisarni mestnega cestnega nadzorstva na Vrazovem trgu. Enako so vabljeni tudi vozniki, ki so pripravljeni odvažati sneg s cest in ulic v Ljubljanico, naj se javijo z vozmi ob 6.45 zjutraj pred navedeno pisarno na Vrazovem trgu. 1 Slabo vreme in dovoz krompirja. Ko je bilo pretekli teden 'e[»o vreme, je bil dovoz krompirja v mesto prav velik. Naravno, da so cene zaradi velike ponudbe padle in so se še v soboto gibale med 1.60 do 190 din kg krompirja na debelo. Slabo vreme ie imelo za posledico, da je bil včerajšnji dovoz krompirja na krompirjev trg precej reduciran. Bilo je vsega do 8 voz. Cene so bile višje, kakor preteklo soboto. Bile od 1.75 do 2 din kg na debelo. Po 2 din kg je bil najlepši in najboljši krompir. Kromjiir je bil ves pokupljcn. Zelj-nnte glave, ki jih je bilo do 10 voz, so bile no I do 2 din glava, drugače pa po 0.80 din kg. Tudi zelje je bilo vse pokupljeno. 1 Kaj vse kradejo. Okrog 200 din so bile vredne vrtnice, ki jih je nekdo ukradel iz ute v Drenikovi ulici Vari Kristini. Svetlorjav moški površnik z žametastim ovratnikom in črn dežnik je nekdo ukradel Hrovat Alojziju v gostilni »Pri Lojzetu«. Iz pisarne Gajer Rudolfa v Dvofakovi ulici pa je nekdo ukradel 8 malih ključavnic in okrog 30 vitrihov v skupni vrednosti 500 din. Tat se najbrž pripravlja na podvige v tuja stanovanja. Zadnje dni je bilo kljub slabemu vremenu ukradenih zopet 5 koles izpred gostiln in trgovin y Ljubljani y skupni vrednosti 3200 din. Avtobusni podjetniki iz vse države v Mariboru Maribor 30. oktobra. V soboto in nedeljo, dne 2. in 3. novembra bodo v Mariboru važna posvetovanja avtobusnih podjetnikov iz cele države, posebej pa še iz Slovenije. Ta sestanek bo za Maribor tem važnojši, ker se bo izvršila v nedeljo otvoritev novih mestnih avtobusnih garaž ob Tržaški cesti. Avtobusni podjetniki v naši državi so organizirani v posebni zvezi, v kateri so včlanjena posamezna banovinska združenja. Slovenski avtobusni podjetniki imajo tako združenje s sedežem v Ljubljani. Tudi slovensko združenje bo imelo v nedeljo v Mariboru svojo sejo. Tako se bodo oba dneva zbrali v Mariboru lastniki in zastopniki vseli avtobusnih podjetij v naši državi, in teh'je zelo veliko, saj se je zadnja leta avtobusni promet silno razvil posebno na jugu. Sedež Zveze avtobusni združenj je v Novem Sadu. Ker so sedanji Časi posebno za avtobusna podjetja silno kritični, bo seja Zveze velike važnosti. Seja Zveze se bo vršiia v soboto, 2. t m. predpoldne v mestni posvetovalnici. Združenje avtobusnih podjetnikov iz Slovenije pa bo imelo svojo sejo isto-tam v nedeljo 3. t. m. popoldne. Na sejah obeh organizacij se bodo obravnavala pereča vrašanja kakor nabava pogonskega goriva in gume, nabava novih vozil itd. V nedeljo, 3. t. m dopoldne ob pol 10 se bo izvršila blagoslovitev in otvoritev novih avtobus- . , r __ __________ _______ nih garaž mariborskih mestnih podjetij. Blago- ] kravo naložili na tovorni prevozni avto in jo pre" slovitev bo izvršila domača duhovščina, otvoril I peljali v klavnico. pa jih bo mestni iupan dr. Juvan. O novih mestnih garažah smo svoječasno že poročali, ko smo opisali njihovo gradnjo. Dosedaj so to največjo in najmodernejše garaže v naši državi, kmalu pa jih bodo prekosile glede velikosti garažo, ki jih gradi belgrajska mestna občina. Garažo se že nekaj časa uporabljajo ter so je ves pbrat mestnega avtobusnega prometa premestil nn Tržaško cesto. Prejšnjo njegove garaže, delavnice in poslovni; prostore v Plinarniški ulici pa dobi mestna plinarna ter jih bo uporabila za skladišče premoga, koksa in za garažo svojih vozil. Razen priznanega marčnega Laškega piva se toči odslej tudi Termalno pivo v sodčkih. — llotel, kavarna in restavracija OREL. m Zelo veliko škodo je povzročil sneg, ki je padal v torek ves dan in v noči od torka na sredo. Sneg je moker in težak ter je obvisel na drevju, ki še ni izgubilo listja. Pod veliko težo se je polomilo veliko mladih dreves, močnejša pa so izgubila veje. V mestnem parku ter drugih mestnih nasadih izgleda, kakor da je pustošil silen orkan. Prav lako je v sadovnjakih, kjer lastniki niso pravočasno otresali snega s sadnih dreves. Prav velika je tudi škoda, ki jo je povzročil sneg v gozdovih. m Številne nesreče. V mariborsko bolnišnico se je zatekel včeraj cel kup ponesrečencev. Anton Diamant, 44 letni delavec, je padel v Velrinjski ulici na spolzkih tleh ter je med padcem udaril i glavo ob zid ter se hudo poškodoval. V Satahovcih sta šla dva 16 letna fanta v gozd po gobe, pa sta našla v drevesu skrito flobertovko, katero sta pregledovala. Pri tem se je orožje sprožilo ter je izgubil Alojz Kumin oko. S hleva je padla v Zrkov-cih 38 letna posestniška hči Roza Vrecl ter si zlomila desno roko. Levo roko si je zlomila 36 letna dekla Kranjc Amalija iz Laporja. Na Pobrežju si ie zlomila levo roko 68 letna posestnica Lubej Marija. Pri telovadbi je padel z droga 10 letni sin tkalskega mojstra Herbert Skoliber ter leži sedaj zaradi pretresa možganov v bolnišnici nezavesten. V Limbušu se je pri šolskem pouku zgodila nesreča ter je pri izvršitvi fizikalnega poskusa dobil 10 letni sin šolskega upravitelja Janez Ferk močne opekline. m Zaklana krava v obcestnem jarku. V torek je gnal z mariborskega sejma nepoznan gonjač tri krave po Tržaški cesti v smeri proti jugu. Pred vojaško bolnišnico pa je eno živinče na spolzki cesti spodrsnilo ter je obležalo z zlomljeno nogo v obcestnem jarku. Gonjač je kravo enostavno na licu mesta zaklal, potem pa je z ostalima kravama izginil, mrtvo živinče pa je pustil v jarku. Kravo so kmalu odkrili mimoidoči ter so mislili, da jc samo poškodovana, pa so poklicali gasilce, ki so Najnovejša poročila Italijansko-grška fronta Italijansko poročilo Rim, 30. okt. AA. DNB: Giornale dTtalia prinaša v dopisu iz Tirane nekaj podrobnosti o napredovanju italijanskih čet v Grčiji. Pri prvih spopadih so se posebno izkazali legio-narji albanske milice. Albansko prebivalstvo nn grškem ozemlju je radostno sprejelo italijanske čete. Obenem so se pojavile tudi italijanske in albanske zastave na vseli oknih. Na koncu dopis poudarja, da pomanjkanje podrobnejših poročil italijanskih čet daje povod za sklep, da so predvsem motorizirane čete napredovale z veliko brzino in da se žc zdaj nahajajo globoko na grškem ozemlju. Poročila Iz grškega vira Atene, 30, okt. t. Reuter: Davi so tri grška letala prav nizko letela nad italijanskimi četami, ki so prihajale v pomoč italijanskim oddelkom, ki se bojujejo pred grškimi postojankami na zahodnem delu severne fronte. Letala so s strojnicami obstreljevala čete ter jih raz- pršila. Vsa tri kitala so se vrnila. Eno letalo je bilo na več krajih prestreljeno, pilot pa nevarno ranjen. Ugotovljeno je, da je moč italijanskih čet, ki nastopajo iz Albanije proti Grčiji, precej velika in da so italijanske čete napredovalo na več krajih do prvih grških prednjih postojank. Mesto Patras je bilo danes petkrat napn-deno po italijanskih letalih, ubit pa je bil pri tem le en človek, ker so prebivalci mesto začeli zapuščati že v ponedeljek po prvem zračnem napadu ter ga v glavnem /e docela zapustili. Kakor je doslej ugotovljeno, je bilo doslej v Pa t rasti po zračnih napadih ubitih 110 ljudi, ranjenih j>u 300. Anglija je že vse ukrenila, da priskoči Grčiji tudi finančno na |>omoč. Atene, 30. okt. A A. Atenska agencija: Danes ob 16.45 je bil v Atenah dan alarm. Izve se, da so italijanska letala baje letela nad arzenalom. Alarm je trajal četrt ure. Romunske ladje ne zapuste turških voda Bukarešta, 30. okt. AA. Rador: Državno podtajništvo za mornarico odločno zanika poročila, da so dobile trgovske ladje, ki se nahajajo v turških pristaniščih, ukaz, naj zapuste imenovana pristanišča. Vse romunske ladje obratujejo še naprej po rednem plovbnem voznem redu. Boji nad Anglijo Berlin, 30. okt. AA. DNB: Pri današnjih letalskih spopadih nad Anglijo so bila zbita tri sovražna lovska letala. Major Galand je dosegel nad Anglijo svojo 47. zmago. London, 30. okt. AA. Reuter: Letalsko ministrstvo je izdalo sporočilo, o katerem pravi, da je neko sovražnikovo letalo danes popoldne vrgio več bomb v severozahodni Angliji in da je jx>vzroči!o več žrtev ter nekaj gmotne škode. London, 30. okt. AA. Reuter: Uradno sporočilo pravi, da jc več oddelkov sovražnikovega letalstva danes poskušalo napasti jugovzhodno angleško obalo v zaščiti goste megle, vendar so bili napadi takoj odbiti, ker so angleška letala takoj stopila v borbo. London, 30. oktobra. A A. Reuter: Nemški dajlnovodni topovi s francoske obale so danes popoldne streljali na doversko področje in izstrelili po en strel. Po polurni tišini so nemški topovi ponovno začeli streljati. Bombardiranje je prenehalo ob 15. V Afriki nič novega Kairo, 30. okt. AA. Reuter: Današnje sporočilo vrhovnega poveljstva britanskih čet v Egiptu se glasi: Na bojiščih nič novega. Naloge angleške trgovske mornarice London, 30. okt. AA. Reuter: Minister za trgovsko mornarico Cros je imel danes govor, v katerem je med drugim rekel, da je glavna dolžnost angleške' trgovske mornarice na vojaškem polju, da prevaža ojačenja za čete na srednjem vzhodu in da jih preskrbuje. V ta 'namen smo rezervirali veliko tonažo. Od koncu junija smo prepeljali nn sfotisoče ton živil za vojsko, mornnriivi in letalstvo. Hkrati smo iz kolonij dobili veliko količino tovornih avtomo- bilov, letal in streliva, kar pomeni za našo trgovsko mornarico težak, pa vendar zelo dragocen tovor, ka'i:rega se nam je v ccloti posrečilo prepeljati. Požar v ameriškem vo nem ministrstvu Washington, 30. okt. AA. DNB: V nekem delu zgradbe, v kateri je vojno ministrstvo, jr iz dozdaj neznanih razlogov izbruhnil požar, katerega so mogli pogasiti čez eno uro. V ti stem delu zgradbe, ki je zgorel, so bila po policijskih poročilih šifrirana poročila vojnega ministrstva. Vendar pa šifer tam niso hranili Eden od čuvajev zgradbe jo izjavil, da jc bil ta del zgradbe najvužnejši v vojnem ministrstvu. Amerfški delegati na Poljskem Krakov, 30. okt. AA. DNB: Generalni guverner je sprejel dune» delegata ameriške lloovrove organizacije, in sicer Johan Hurti gana in Columba Mowraja. Generalni guverner je pri tej priliki ameriškima delegatoma izrazil svojo zalivalo za veliko pomožno akcijo, ka tero je lloovrova organizacija v zadnjih mesecih razvila v korist |>oljskega, ukrajinskega in judovskega prebivalstva v generalnem gon-vernementu. Rekel je. Ha lahko lloovrova organizacija tudi za l>odoče računa na sodelovanje nemškega Rdečega križa in oddelka za socialno skrbstvo v generalnem goiivernemcntu. Spansko-portugalsko bratstvo Lizbona, 30, okt. AA. DNB: Danes so \ okviru proslav 600 letnice portugalske države proslavili tudi špansko - portugalsko prijateljstvo. Svečanost jc bila jiosvcčenn spominu bitke pri Caladi, kjer sta se vojski portugalskega in eastilskega kralja skupaj borili proti Mavrom. Kot službeni predstavnik španske vojske je bil na svečanostih navzoč seviljski vojvoda Alfonz Bourbonski. Pri svojem prihodu je vojvoda poudaril predstuvnikom tiska pomen te »kupne svečanosti za portugalsko-špnnsko prijateljstvo z besedami: Med Portugalsko in Španijo je dosti razlogov za prijateljstvo. Samo kot prijatelji se bomo mi borili na eni črti, če bo to potrebno, kakor v bitki pri Caladi. Portugalski Jisk primerja bitko pri Caladi z bratstvom Španije in Portugalske v orožju v času španske državljanske vojno. KULTURNI OBZORNIK Naznanilo nove serije Ušenicnikovih Izbranih spisov Aleša Ušeničnika Izbranih spisov je doslej izšlo že pet zvezkov (o zadnjem — petem — še nismo poročali, pa je že v rokah naročnikov!). Še VI. zvezek in prva kolekcija, ki je bila napovedana lani, bo s tem končana. Izbrani spisi Aleša Ušeničnika izhajajo točno v napovedanih presledkih po dva meseca ter se sedaj bližajo koncu. Toda s prvo zbirko šestih zvezkov še od daleč ni izčrpano delo tega našega največjega ter enega najbolj plodnega in delovnega slovenskega filozofa, publicista in znanstvenika; saj pomenijo ti zvezki samo izbor iz njegovega revialnega dela, dočim je Ušeničnik postal najbolj znan po svojih knjižnih delih. Zato se je založb; Jugoslovanska knjigarna odločila, da izda še drugo kolekcijo njegovih Izbranih spisov — namreč nadaljnjih šest zvezkov — v katerih bi zajel Ušeničnik — ki jih sam ureja — svoja glavna deta, svojo Filozofijo in Sociologijo ter Knjigo o življenju. Tako bi bili trije zvezki posvečeni Filozofiji, v katerih bo izšel na novo predelan in pregledan ter popravljen njegov znani Uvod v filozofijo, ki ni samo uvod, temveč celotni sistem njegove, na stari sholastični filozofiji sloneče filozofije. Tu so zajeti in pregledani pod zornim kotom večne filozofije vsi problemi, ki zanimajo človeški um in človeško bistvo, sestavljeni v sestav, ki je jasen, kritičen in gotovo največji plod slovenskega neotomizma, katerega najvidnejši predstavnik v svetu je prav dr. Ušeničnik. Jasna misel je bila vedno največja odlika tega izrednega duha. Ker boto ti trije zvezki (Vil. o spoznanju, VIII. o svetu in duševnosti ter IX. o duši in Bogu) predstavljali zadnjo razvojno fazo Ušeničnikove filozofije, bodo neobhodno potrebni vsem, ki zasledujejo razvoj slovenske filozofije, pa tudi vsem, ki hočejo spoznati misel enega naj- K današnji otvoritvi Italijanskega instituta večjih slovenskih katoliških mislecev in usmerjevalcev slovenskega javnega katoliškega delovanja. Druga dva zvezka (X. in XI.) bosta posvečena Sociologiji, katere prva izdaja je bila že pred mnogimi leti razprodana. Ušeni*nikova Sociologija predstavlja eno prvih celotnih socioloških sistemov pri Slovencih ter je klasično defo te vrste pri nas, tako rekoč vademecum za študij in spo- znavanje sociološke znanosti, njenih vprašanj in perečih problemov. Prvi del te nove Sociologije bo vseboval Uvod v sociologijo (osnovne socialne Univ. prof. dr. Matteo Bartoli iz Turina, svetovno znani italijanski jezikoslovec, ki bo danes otvarjal s predavanjem »Tradicija in revolucija v latinščini in italijanščini« novo delovno leto Instituta za italijansko kulturo v Ljubljani (Napoleonov trg št. 6). Funtkova Tekma v Drami Kot tretje izvirno slovensko delo je vodstvo Drame uvrstilo v letošnji spored Antona Funlka dramo v treh dejanjih z naslovom »Tekma«, kalere premiera je bila v torek, dne 29. t. m. Drama je bila že pred vojno, še preden je izšla v knjigi, uprizorjena v Ljubljani in pozneje tudi v Zagrebu, a oživljena zopet po vojni leta 1919, ko so jo kot enkratno predstavo uprizorili dijaki ljubljanskega učiteljišča v korist Cankarjevega spomenika. Delo, ki je prišlo tako že tretjič na oder Narodnega gledališča, in sicer sedaj v rahli predelavi, oziroma bolje krajšavi, zlasti pa v novi režiji in zasedbi, nas je lo pot zanimalo predvsem z odrskega vidika. Igra, ki jo je vodil in ji dal novo odrsko podobo režiser g. Milan Skrbinšek, ni sicer spremenila naše sodbe glede avtorja, vendar je treba poudariti, da je bila uprizorjena z okusom in je dala najbrž zadnje možnosti odrskega izraza tej sicer suhoparni drami. To ne velja samo za režijo, ampak tudi za nosilce posameznih vlog, ki so bile ne le na splošno dobro zasedene, ampak tudi zanimivo podane. Igrali so: ge. Polonca in Vida Juvanova ter gg. Potokar, Sever in Gregorin. Ker bosta v vlogi mladega kiparja Daneja, ki ga igra sedaj g. Sever, nastopila še dva mlada igralca, namreč g. Gnle, ki smo ga predlanskim že nekajkrat videli, in kot debutant g. Jože Borko, bomo o delu samem ter o podrobni izvedbi poročali pozneje. France Vodnik. Baletni nastop v Operi V nedeljo popoldne smo prisostvovali plesni prireditvi, ki so jo izvedli plesalci in plesalke našega opernega gledališča pod glasbenim vodstvom g. D. Žebreta ter koreogralov gg. P. Golovina in B. Pilata. Prireditev je v celoti uspela, zlasti nekatere točke so jo dvignile v nadpovprečni nivo tako v koreografski zamisli, kakor tudi po izvedbi. Najbolj je seveda zanimal nastop g. B. Pilata, ki se nam je v S. Rahmaninova »Preludiju« predstavil kot poustvarjevalec lastne plesne zamisli. Že na podlagi tega moremo g. Pilata presoditi in uvrstiti med resne prizadevnike v smislu sodobnih stremljenj v plesni umetnosti. V tem delu, ki morda ne predstavlja še koreografsko popolno izdelane forme v potankostih in ji prav zaradi tega manjka še dovršene estetske zaključenosti, je vendar v celoti dovolj verno ogledalo umetnikove osebnosti, ki hoče z draniatskimi učinki doseči izraz globlje notranje učinkovitosti. Zgolj ples in površna gesta, ki bi razvojno osrednjo linijo zasnove trgala ter arhitektonsko kompozicijo razbijala v drobce ali bolje v manj pomembne okraske, mu je tuja. To pa označuje človeka, ki je že premagal gmoto ter priučenost in je težišče prenese! vase samega. Zato pa njegovo delo zajame človeka in se ga močno dojmi. Kot plesalca smo g. Pilata spoznali tehnično zelo dodelanega ter estetsko tenkočutnega, kar daje poseben poudarek njegovi plesni kulturi. Prav ideje, socialni organizem in socialni sistem), drugi zvezek (XI.) pa bo govoril o krščansko socialnem sistemu posebej ter socialnih problemih na sploh, ki jih je prinesel nov čas. Zadnji, XII. zvezek, pa bo vseboval Ušeničnikovo svetovne znano knjigo, prevedeno že na več jezikov, prav tako že zdavnaj razprodano Knjigo o življenju, ki je pri Slovencih samih že doživela tretjo izdajo. Obsegala bo tri glavne razdelke: dvom življenja, blagovest življenja in smisel življenja, kar zaključi Ušeničnik z znanim prevodom Sončne pesmi sv Frančiška. Veseli smo, da moremo naznaniti nadaljevanje Ušeničnikovih spisov in njegovih najbolj znanih knjig, ki bodo v tej izdaji izšli znatno skrajšani, toda preciznejši v misli in izrazu ter izpeljani do sodobnih zaključkov. Knjig-? bodo izhajale — kakor do zdaj — v dveh zaporednih mesečnih presledkih začenši s 1. januarjem. Vabilo na subskripcijo navaja plačilne pogoje: 380 din za vseh šest knjig (v originalni vezavi), ali pa po 30 din mesečno. Kdor ima prvo serijo, bo gotovo segel rad tudi po drugi, saj bodo Ušeničnikovi spisi ostali za dolgo časa eno najlepših knjižnih zbirk katoliškega Slovenca. v »Preludiju« je pokazal velik smisel za organično povezano igro, pri kateri je pokazal vprav vir-tuozno potezo prelivajočega se prehajanja iz lika v lik. Na podlagi teh značilnosti smemo pričakovati od mladega umetnika še večjih stvaritev bodisi v zasnovi bodisi v plesu samem. Vsekakor je danes najboljši plesalec na našem odru. Brez dvoma bo našemu baletnemu zboru mogel marsikaj nuditi, predvsem pa dvigniti ga preko dosedanje običajnostne dolžnosti opernih ter operetnih nastopov. Dalje je isti avtor zasnoval še A. Rubin-steina »Toreador in Andalužanka«, ki sta ga zaplesala z gospo G. Bravničarjevo, ter Dvoiakovo »Harmonijo«, ki jo je izvedel z g. E. Moharjevo. Obe sta pomembni deli, vendar prejšnje po vrednosti kompozicije ne dosežeta. Zaplesani sta bili zelo dobro. Med skupinskimi plesi je bil izveden najboljše: J. Straussovo »Zlato in srebro« s solistoma E. Moharjevo in B. Pilatom. V tej točki je prednjačila g. Moharjeva. G. Pilato v tem plesu nekoliko prevečkrat z ostro plesno kretnjo nekako moti tisto lahkotno fluidnost igrivosti in prisrčnosti, ki je v tem plesu zamišljena ter veje po celotni stvaritvi. Omeniti je treba, da je ta pies med najboljšimi zasnovami in izvedbami zadnjih let na domačem odru. To je delo g. P. Golovina, čigar ostali program predstavlja prav tako njegov trud. Poleg naštetih točk smo videli še J. Ipavca »Usodno napako dr. Bartola« iz pantomime »Možiček« s plesalci P. Golovinom, E. Moharjevo, A. in R. Brcarjevo ter F. Carmanom, K. Goldmarka »Ples bajader« z g. Bravničarjevo in baletnim zborom, J. Dušikovo »Modro rožo«, ki so jo izvedli M. Remškarjeva, F. Carman, D. Pogačar, ki kaže posebno plesno nadarjenost, ter baletni zbor. Nadalje je g. E. Moharjeva izvedla L. M. Škerjanca »Arabski ples«, g. Bravničarieva Dvorakov »Slovanski ples št. 10«, ista L. M. Škerjanca »Plesni motiv«. Kot kočno so izvedli S. Japljeva, F. Carman ter A. in R. Brcarjeva, A. Bedračeva in F. Barešova E. Adamiča »Snubitev« iz Tatarske suite. Zaradi številnih solistov in zaradi številnih točk sporeda ne morem posamič podati ocene. Moram pa poudariti, da je prireditev v celoti bila pomembna, vendar pa morda le uspel uvod v močnejše in kvalitetnejše, na katere bomo prav radi prišli in si jih želimo. Saj bo s tem dana prilika za gojitev plesne kulture, ki se je po eni strani s Pinom Mlakarjem dvignila v visoke vrhove evropske kvalitete. Zato prosimo vodstvo opernega gledališča, naj v bodoče pripravi še take prireditve. Kvaliteta del in dobra izvedba bosta vzbudila še večje zanimanje. Po možnosti pa naj se vršijo zvečer, ker jih ni omalovaževati, saj ples predstavlja enakovredno panogo drugim umetnostim. Saj bi bilo tudi to pot vse prav, če ne bi prenežna otroška mladost ne motila poslušalca s hrustanjem bonbonov in podobnih dobrot. — Dirigent g. D. Zebre se je trudi! za skladno in resno muziciranje, vendar mu orkester ni vedno sledil in so nekatera mesta bila občutno razmajana. Prihodnjič bo treba s strani orkestra večje koncentracije in pazljivosti. sil. K današnji predstavi Jevgenija Onjegina v Operi Ali ima Nemčija dovolj pogonskih si' Iz merodajne nemške strani izjavljajo, da je Nemčiji nedvomno zagotovljena zadostna količina pogonskih sil. Obenem s tem dajejo tudi pregled najvažnejših virov, iz katerih Nemčija ta pogonska sredstva črpa. 1. Najvažnejše mesto v postavkah nemških pogonskih sil zavzema izdelovanje sintetičnega bencina. Že v miru je izdelovanje sintetičnega bencina tako napredovalo, da je lahko Nemčija že takrat krila vse svoje potrebe pogonskih sredstev iz tekoče proizvodnje, ne da bi se ji bilo treba dotaknili bogatih zalog. 2. Kot najvažnejša dobaviteljica nafte pride v poštev Sovjetska Rusija, ki dobavlja Nemcem nafto na temelju trgovinskih dogovorov med obema državama. 3. Važno vlogo imajo tudi romunske petrolej-ske dobavke, ki so že dolgo nedostopne Angležem, pa tudi njihovi blokadi. V Berlinu pripominjajo, da so nemške čete v Romuniji še bolj zavarovale nemoteno pridobivanje in pošiljanje romunskega petroleja za svoje potrebe s tem, da so vzele romunske petrolejske vrelce pod svojo zaščito. Pri tem poudarjajo, da Nemci niso navezani pod vsakim pogojeni na slednjo kapljo romunskega petroleja, kakor to trdi angleška propaganda. Res je nasprotno, da ima Nemčija zadostne količine pogonskih sredstev tudi brez romunskega petroleja. 4. Bitna razbremenitev za postavke nemških pogonskih sredstev je vse večja uporaba pogonskih plinov v avtomobilskem prometu. Novi pogonski plini bodo ohranili svoj pomen tudi pozneje v miru. Ameriška letala na francoskem otoku Martinique >Exchange« javlja iz Newyorka, da je odletelo večje število ameriških letal in se spustilo na francoskem otoku Martinique. Mornariški minister je na vprašanje, zakaj so je to zgodilo, odgovoril, da k temu poročilu ne more ničesar pri-jKimniti. Uradno je bilo že večkrat sjx>ročeno, da je na tem otoku sto, v Združenih državah zgrajenih letal, ki jih je še pred premirjem naročila v Ameriki francoska vlada, sedaj pa so ameriške oblasti zahtevale od Francozov, naj jim ta letala vrnejo. Poostreno delovno pravo v Sovjetski Rusiji V Sovjetski Rusiji so spremenili zakon, ki ureja dolžnosti in pravice delavcev in drugih nastavijencev v industrijskih podjetjih. Da bi pospešili oziroma zboljšali že obstoječo industrializacijo sovjet. države, so z novimi zakonskimi določbami stavili na razpoloženja ministrstva za delo vse inženirje in strokovne delavce. Po novih določilih so lahko vsi imenovani s takojšnjim odlokom premeščeni v tisle kraje kjer industrijsko stanje ni zadovoljivo. V zakonu je izrečno rečeno, da se te določbe nanašajo tudi na centralno Azijo in Sibirijo. S tem je inženirjem in strokovnim delavcem popolnoma odvzeta svoboda odločanja, kjer hočejo delati. Potne stroške za prizadete in njihove družine ie pripravljena prevzeti država. Pravice ugovora ni. Tistemu, ki bi se skušal upirati tozadevnim navodilom, so zagrožene stroge kazni. Zakaj dobimo hur[o polt Ce nas nenadoma zazebe ali če smo se ustrašili, pravimo da »nas je oblila kurja polt«. Ljudska govorica, bogata na izrazih in prispodobah iz živalskega sveta, je ostro opazovala tudi ta pojav in mu dala svojstven izraz. Človeško telo nima las samo na glavi, temveč nosi po vsej koži dediče iz pradavnine, ki so sedaj postali seveda brezpo- :.. t i Pravkar so sprožili top. Poveljnik z napetostjo zasleduje učinek oddanega strela. membni. Drugače je pri živalih. Živalim služi kožuh za ohranjevanje toplote, kot obleka proti dežju, oklep proti napadom in udarcem ali strašilo proti napadalcem. Dlake imajo korenine v lojnicah. Mišičje je tako ustvarjeno, da se dlaka zaradi posebnih živčnih dražljajev takoj našopiri, kakor hitro se pojavi kaka nevarnost. Pri tem imajo važno vlogo lojnice. Ko se mišice napno in lojnice okrog las izstopijo, dobi koža videz kurje polti. Podobno je tudi pri človeku. Kakor hitro stopi dlaka zaradi nenadnega mraza, strahu ali jeze pokonci, dobi tudi človek kurjo polt. ŠPORT Tenorist dunajske državne opere Anton Dermota, ki bo pri današnji predstavi »Evgenija Onjegina« pel vlogo Lenskega, Občni zbor ASK-a — Veliki uspehi naših akademikov na športnem polju Zadnjo soboto se je v dvorani Akademskega doma vršil šesti redni občni zbor Akademskega športnega kluba, ki ga je vodil Stane Junež, predsednik v poslovni dobi 1939-40. ASK se je v tej dobi povzpel zelo visoko in dosegel zelo lepe uspehe na raznih tekmah in v organzaciji tekmovanj. Prirejal je smuške tečaje in izlete, organiziral državno akademsko smuško prvenstvo, na katerem je postal klubov član Lojze Koželj državni akademski prvak v klasični kombinaciji, organiziral table-teniško prvenstvo jugoslovanskih univerz, prvenstvo slovenske univerze v lahkoatletiki itd. itd. Junija pa, ko je povsod po dolinah že vse cvelo in dehtelo v visoki pomladi, je organiziral visoko gori Za Akom, v prelepih slovenskih gorah, nepozabni smuški tečaj, združen z niedklubskimi tekmami. Želeti bi bilo, da bi ta tečaj postal ASK-u nekaj tradicionalnega, da bi naši Askovci šli vsako leto tja gori pod visoke stene in na strma snežišča, kjer njihova pesem najbolj in najlepše odmeva, vsa prevzeta od lepote naših, slovenskih gora in prepolna volje do dela za nas Slovence. Predsednik, odborniki in načelniki sekcij so podali poročila, iz katerih je razvidno ASK-ovo delovanje v prejšnjem letu. Revizionalni odbor je predlagal odboru razrešnico, agilnemu in marljivemu tajniku Planinšiču, ki nosi levji delež pri vseh klubovih uspehih, pa razrešnico s pohvalo. Članice in člani, ki so se drenjali po pretesni dvorani, so razrešnico odobrili z bučnim ploskanjem, nato pa s še večjim navdušenjem in burnim vzkli-kanjem enoglasno sprejeli in izvolili sledečo predlagano listo: Upravni odbor: Jože Planinšii, cand. iur. Podpredsednik: Čop Tone, stud. iur. Tajnik L: Zupec Frantek, stud. iur. Tajnik II.: Orel Milan, stud. iur. Blagajnik: Duh Maks, stud. techn. Gospodar: Megler Rašo, stud. techn. Načelniki sekcij: smuške: Arko Ludvik, dipl. iur., in Natlačen Marko, stud. iur.; lahkoatletske: Lončarii Rado, stud. techn.; telovadne: Lončarii Rado, stud. techn.; ta-ble-teniške: Kredi Dušan, cand. iur.; alpinske: Humar Dušan, stud. iur.; plavalne: Novak Franci, stud. techn.; plesne: Kreiit Dušan, cand. iur., in Casar Anton, stud. techn.; damske: Traven Aniko, cand. phil., Bercieri Rela, stud. techn, in Velikonja Mija, stud. phil. Nadzorni odbor: Predsednik: Junež Stanko, cand. iur., odbornika: Slivnik Herbert, stud. iur., in Mahnit Mirko, stud. phil. Novi predsednik je, navdušeno pozdravljen in sprejet z brezkončnim ploskanjem, takoj zavzel svoje mesto in se zahvalil tovarišicam in tovarišem za zaupanje in izrazil upanje, da bo s pomočjo vseh mogel dvigniti ASK še na višjo stopnjo. Nato so odkorakali v dolgih vrstah po ulicah. Še dolgo je odmevala njihova pesem po slovenski prestolnici in iz nje je zvenela misel in volja za visokimi cilji in ideali stremečega slovenskega katoliškega aka-demika-športnika. SK Ljubljana : Juniorji (reprez.) Jutri ob pol 11 dopoldne bodo izbrani slovenski juniorji odigrali prijateljsko tekmo s SK Ljubljano. Ker bo juniorsko mošivo sestavljeno iz najboljših juniorskih igralcev Ljubljane, Maribora in Trbovelj, obeta biti tekma lepa in zanimiva. To je zadnji nastop pred nedeljskim srečanjem s hrvaško juniorsko reprezentanco. Evropsko prvenstvo v boksu si je izvojeval Blaho (Nemčija) Zadnjo soboto sta se spoprijela za evropsko prvenstvo v lahki kategoriji Nemec Blaho in Italijan Abbruciati. V borbi, ki se je vršila na Dunaju, je v petnajsti rundi zmagal Nemec po točkah. Italijan je bil do dvanajste rundo v prednosti, toda v zadnjih rundah pa ga je Nemec popolnoma obvladal. Finci so zmagali v strelskem troboju Finci, Nemci in Švedi so imeli v Berlinu tekmovanje v streljanju v petih različnih panogah. Prvo mesto so zasedli Finci, ki so dosegli 302,5 točk, na drugem mestu so bili Švedi s 282,5 točkami in na tretjem mestu Nemci, ki so prejeli 255 točk. Harbig hoče nove rekorde Nemški svetovni rekorder na 400 in 800 m Rudolf Harbig se še noče zadovoljiti s sedanjimi rekordi, ampak namerava rušiti svetovni rekord tudi v teku na 1500 m. Vsi atleti sveta so zelo radovedni ,če se bo Harbigu ta namera posrečila. Harbig bo spomladi pričel trenirati in potem bo naskočil svetovni rekord na 1500 m. V to svrho naj bi se priredila velika tekma, pri kateri bi sodelo vali najboljši švedski tekmovalci. Ameriška štafeta 4x100 m hoče postaviti nov svetovni rekord V Ameriki se sedaj bavijo z mislijo, če je rekord v štafeti na 4 krat 100 m, ki so ga postavili na berlinski olimpijadi Ovvens, Metcalfe, Draper in Wykof v fantastičnem času 38.8 sek., še možno izboljšati. Trener ameriških sprinterjev je mnenja, da se da ta rekord še višje postaviti. On namreč misli, da bi Al Daviš, Moore, Alyde Jeff-ry in Herbert Thompson, od katerih vsakdo preteče za 100 m 10 sek., bili v stanu preteči to štafeto v času 38.5 sekundah. Prvenstvo italijanskih telovadcev za letošnje leto si je izvojeval Guglielmetti iz Milana, ki je prejel za svoje izvedbe 112.75 točk. Imenovani italijanski telovadec si je ob tej priliki izvojeval sedem posameznih zmag, dvakrat pa je bil drugi, njegova slaba stran je bila obvezna prosta vaja, kjer je dosegel šesto mesto. Najboljšo znamko je prejel v poljubni vaji na drogu, za katero je prejel 9.80 točk in je bila to sploh najboljša ocena pri vsem tekmovanju. Vesti Športnih zvez. klubov in društev Iz Slovenske nogometne zveze. (Službeno). Fo nalogu upravnega odbora z dne 29. t. m. pozivam naslednje igralce, da se javijo v petek 1. novembra t. 1. ob 10 v garderoh; SK Ljubljane: Plaznik Fr. (Amater, Trhovljt), Mikuž Rupar, Sedej, Per-harič, Smole, Kroupa Acko, Vovk in Grošelj vsi SK Ljubljana), Rogel (Svoboda). lomažič (SK Grafika), VVelle Kurt (SK Maribor), Pocajt Karol in Stalekar Karol (oba SK Železničar, Maribor), Kumer (Korotan) in Urbančič (Jadran). Spodnjo opremo prinese vsak igralec s seboj. _ Zveaai kapetau.