Štev. 102.
Trst. v petek 12. aprila 1912
Tečaj XXXVS3

IZHAJA VSAK DAN
t- -:! *,ts n?£ie?{tth !n praznikih ob 5., eb ponedeljkih ob 9. zjutraj.
T lamici.« ttev. se prodajajo po 3 nv6. (6 stot.) y mnogih i 'iak^raah v Trstu iD okolici. Gorici, Kranju. St. Petru, f • -.tojni, Sežani, Nabrežini. Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovih ai, Pornberrrn i*<l. Zastarele Štev. po 5 nvč. (10 stot.) OC%LA8l 8fc RAČUNAJO NA MILIMETRE v žirokosti 1 * >l'»ne. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. ■»■». r> •'jti'tuice, zalivale, poslanice, op'.asi denarnih r.avrnlov po 5 0 ht. mm. Za otrlase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, V3aka -r »,-laljna vrsta K 'j. Mali oglasi po A stot. beseda, naj-rtj pa 40 stot. Oglase sprejema Ineeratni odielek uprave „ »mirnosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo In toJIj-.vo w Trstu.
Glasilo političnega društvi
„Edinost11 za Primorsko.
„ V edinosti je moč t*
NAROČNINA ZNAŠA
za celo loto 24 K, pol lota 12 K. ^ mekete <% K; j» t v
roČbo brez doposlsne naročnine. uprava ne »j-ir*. ■troiB'M u 3«daIJik« I|«»B<* „EDINOST:- »t»A« : M ool0 lato Kros MO, t« pol ista Kron 3 CO.
Vsi dopisi naj b« pošiljsjo na ure<^n^*tvo i'*!*. Nefrank*-
vana pisma ae sprejemajo In rc*-53is; se ri vr?£aj«. Naročnino, oglase in reklamacijeje ;.<.siljati r.:v Gp-avo
UREDNIŠTVO: ulica Giorgio fiaiatti 20 iftarodni iv/), lwjLjatelj in odgovorni uredr:k§ri"F VN 0«»l>iN A. konsorci] lista „Edinost*. -	Tjs^arr »
vpisana zadruga z omejeuiin p:.rošlvoxa v Trrtii. »i1.«*
Giorgio Gala tli itov. 2t). FoJtno^iranMnUnl račun 5tev. 5*1-652. TELFFOfl 3t H-57
BRZOJAVNE VESTI.
Strahovlada na Hrvatskem.
Čuvaj podpira vohunstvo.
ZAGREB 11. (Izv.) Današnje službene „Mar o dne Novine" prinašajo novo odredbo kraljevega komisarja p!. Čuvaja. V tej odredbi pravi Čuvaj, da se širijo po deželi Jažajive vesti o nasiljih kraljevega komisarja Kr obrekovanja obstoječega režima.
Siednjič poživlja Čuvaj vse podrejene okrajne oblasti in policijske komisarijate, da naj posvečajo tem vestem vso pozornost ter dotičnike, ki jih Širijo oiiroma pomagajo Siriti, takoj aretiralo in izroče sodišču.
Dalmatinski pravaši.
SPLIT 11. (Izv.) Včeraj je bila številno obiskana seja eksekutivnega odbora hrvatske rtranke prava, kateri so prisostvovali tudi dalmatinski, pravaški državni in deželni poslanci.
Na predlog drž. poslanca P r d d a n a so bile sprejete tri resolucije. Prva pozdravlja hrvatske brate onkraj Velebita ter izjavlja solidarnost dalmatinskih Hrvatov z njihovim bojem.
Druga izjavlja, da so pravaši pripravljeni sodelovati z vsemi hrvatskimi in srbskimi brati v varstvo ogrožene hrvatske domovine, ki računa pri tem tudi na pomoč bratskega slovenskega naroda.
Tretja resolucija zahteva, da poslanci, zastopniki naroda v parlamentu, v delegacijah in v drugih ustavnih zborih podvzamejo vse potrebne korake, da enkrat konča madjarski režim z nasilnostmi onkraj Leiie.
Končno poživlja resolucija hrvatski na-»od, naj podpira svoje poslance v boju za pravice hrvatskega naroda.
Apel krvatskih časnikarjev.
ZAGREB 11. Na svoji včerajšnji glavni skupščini so hrvatski časnikaiji sklenili predložiti vsem časnikarskim zvezam monarhije in inozemstva obširno spomenico o najnovejših nasiljih na Hrvatskem. V spomenici Doao omenili tudi težko moralno in male-rljalnc škodo, ki jo trpi neodvisno, narodno ftrvatsko časopisje pod sedanjim reži- om kraljevega komisarja ter bodo zaprosi'! oje tovariše za mor3lno podporo v tem njihovem boju proti mažarskemu nasilju. V spomenici tudi hrvatski časnikarji z obžalovanjem konstatirajo, da se je dal en del dunajskih -in budimpeštanskih listov zavesti v napačno presojanje hrvatskih razmer ter se na ta način pregrešil nad časnikarsko solidarnostjo. (N. Fr. Presse! Op. ur.)
Češki časnikarji svojim tovarišem na Hrvatskem.
PRAGA 11. (Izv.) Odbor „Vseslovanske časnikarske zveze- v Pragi je danes izrazil stoje najiskrenejše simpatije tovarišem na Hrvatskem za njihov težavni boj proti absolutizmu, ki skuša s pomočjo preventivne cenzure uničiti vse svobodno in neodvisno časopisje v trojedini kraljevini.
Odločno je odbor protestiral proti nečuvenemu atentatu na tiskovno svobodo ter slednjič sprejel tudi resolucijo, v kateri izraša upanje, da ne zlomi nobeno nasilstvo pravičnega odpora hrvatskega naroda.
Cinizem kraljevega komisarja Čuvaja in njegovih ljudij.
BUDIMPEŠTA 11. Zagrebški dopisnik ogrskega lista „Est" je vprašal kraljevega komisarja Čuvaja za njegovo mnenje o na-
PODLISTEK
iz Rdeče friše.
(X«e cbevalier do Maison Rouge.>	06
.oaito iz časov francoske revolucije. — Spisal Aleksander Dumasstar.
XXVii.
Muscadin.
Minili sta dve uri po dogodkih, ki smo jih pripovedovali ravnokar.
Lorin je v tem času korakal semintja po Mauricevi sobi, medtem ko je Agezilaj v sosednji sobi snažil gospodarjeve čevlje. Kmalu so se odprla vrata in vstopil je Maurice. Lorin je naglo pogledal prijatelja; ko ni opazil na njem nič nenavadnega, je dejal:
„Ah I slednjič si vendar tu, pričakujem te že dve uri."
„Tembolje," je odvrnil Maurice smejć se, „tačas si lahko pripravljal svoje rime."
„Ah, ti ljubi Maurice, opustil sem rime."
meravanem manifestu hrvatskih časnikarjev na inozemstvo. Komisar je baje odgovoril: „Zdi se mi nespodobno in neoportuno, da se obračajo časnikarji na inozemstvo. Nikjer in nikdar nisem oviral svobodnega izražanja mnenja in sem hotel le ohraniti mir in red. Inozemstvo pa se v hrvatske zadeve ne bo umešavalo !" Banski svetnik Avrelij Fodrotzy je odgovoril na vprašanje, kako dolgo misli, da bo trajal na Hrvatskem komisarijat: „Upajmo, da Še zelo dolgo! Pri nas ]e mogoče doseči rezultate samo na ta način".
Postopanje jugoslovanskih poslancev v parlamentu.
DUNAJ 11. „Bosnische Correspondeai" poroča: Z ozirom na hrvatske razmere se je med jugoslovanskimi strankami zopet pojavila misel enotnega postopanja vseh jugoslovanskih poslancev v parlamentu. Dne 17. t. m. se prično pogajanja, ki bi omogočila nekako iateresno združenje vseh jugoslovanskih poslancev v parlamentu.
Hišna preiskava pri .Pokretu".
ZAGREB 11. (Izv.) Danes popoldne so nenadoma prišli v uredništvo „Hrvatskega Pokreta" policijski komisarji, ki so natanko preiskali vse uredniške prostore. Konfiscirali so nekaj starih številk in zaplenili več rokopisov.
f Profesor dr. X. Sket.
CELOVEC 11. (Izv.) Ravnatelj družbe sv. Mohorja in slovenski pisatelj dr. Jakob Sket je danes umrl v starosti 60 let Pogreb v soboto popoldne ob 3.
Kratek življenjepis: Pokojnik je bil rojen L 1852. na Sladki gori na Štajerskem in je bil nad 30 let profe or na celovški gimiaziji, dokler ni kot vladni svetnik pred nekaj leti stopil v pokoj.
Dr. Sket je pred" vsem nadaljeval započeto Janežičevo delo na slovstvenem polju. Pridobil si je nevenijivih zasiug za pouk slovenščine na srednjih šolah. Spisal je vse slovenske čitanke za srednje Šo)e, kakor tudi staroslovensko slovnico za sedmi in osmi razred gimnazij.
Od I. 1880 do I. 1886. je izdajal leposloven mesečnik „Kres*, v katerem je tudi objavil svoji obširni povesti „Milko Vo-grin" in „Žrtva ljubosumnosti".
Dr. Sket je postal med priprostim narodom zelo popularen s svojo povestjo „Miklova Zala," v kateri obravnava snov turških bojev na Koroškem in katero so prvikrat 1. 1884. priobčile „Večernice".
Zadnja leta pa je dr. Sket posvetil „Družbi s/. Mohorja" in njeni upravi.
Bedne češke deželne finance.
PRAGA 11. (Izv.) Češki deželni maršal, knez Lobkovic in grof C1 a m M a r -t i n i t z sta danes odšla na Dunaj posredovat, da priskoči vlada češki deželi finan-cijelno na pomoč, ker deželne blagajne postanejo tekom enega meseca popolnoma prazne. Ce vlada cdreče deželi poinoč, bo moral češki deželni odbor ustaviti vse subvencije občinam, javnim dobrodelnim napravam itd., kakor tudi plače deželnim uradnikom in učiteljem. Dežela stoji tik pred konkurzom in splošnim gospodarskim polomom.
Dalmatinske Železnice.
BUDIMPEŠTA 11. Politični krogi zatrjujejo, da so pogajanja vlade z bankami in skupnim finančnim ministrom glede dalmatinskih železnic že končana. Gradnja že-
,,Ba, ali se bliža konec sveta ?"
„Prijatelj Maurice, žalosten sem."
„Ti žalosten ?"
„Da, nesrečen."
„Ti nesrečen ?"
„No, kaj hočeš? Kes me navdaja."
„Kes ?"
„Ej, moj Bog, seveda ; ti ali ona, Ijub-ček, tu ni bilo srednje poti. Ti ali ona, sam čutiš, da nisem odlašal; toda vidiš, Artemiza je obupana, kajti bila je njena prijateljica."
„Uboga deklica!"
„In ker mi je povedala svoj naslov ..j
„Storil bi bolje, ko bi bil pustil, da sej razvijajo stvari same dalje."
„Da, in v tej uri bi bil ti obsojen j mesto nje. Dobro si govoril, dragi prijatelj. Prišel sem k tebi, da te poprosim za svet. Kaj, ko bi se zavzet zanjo pri revolucij-, skem sodišču ?"
„Prepozno, kajti je že obsojena."
„Res grdo je, da mora uboga mladenka j umreti na tak način."
„Tem ostudnejše, ker ima moja rešitev j njeno smrt za posledico. Sicer pa nas mora i tolažiti dejstvo, da se je udeležila zarote." |
„Ej, moj Bog, kdo pa ne ravna tako v'
leznice kranjska meja—Ogulin—Lika se bo že v najkrajšem času začela. Cesar je pogodbo z bančnim konsorcijem baje že odobril. Celotni stroški so definitivno pro-računjeni na 98 in pol milijonov kron. Pe-štanska komercijalna banka je dela že oddala podjetništvu Schiffrer.
ČeSčina v nemSkih Šolah.
PRAGA 11. (Izv.) Naučno minlsterstvo je izdalo odlok, s katerim uvaja na nemških srednjih šolah na Češkem češki jezik kot obligatni učni predmet s tremi urami na t.iden.
V Pragi se ustanove posebni nemški kurzi za Češke uradnike in narobe.
Bosenski civilni adlatus.
SARAJEVO 11. Bosenski civilni adlatus baron Benko je danes nastopil daljši dopust in odpotoval v kopališče Pistijan na Ogrskem.
SARAJEVO 11. (Izv.) Dobro poučeni krogi pričakujejo, da se baron Benko ne povrne več na svoje mesto in da bo v najkrajšem Času imenovan novi namestnik deželnega šefa.
Irska avtonomija.
LONDON 11. Ministrski predsednik A?quith je danes predložil angleški poslanski zbornici irsko „homerule-bil." Ob tej priliki je Asquith imel obširnejši politični tkspoze ter je povdarjal, da je „humerule" prvi korak k politiki o osvobojenju državnega parlamenta različnih malenkosti in potrebščin krajevnega značaja, o katerih naj bi se bavila samo zbornice posameznih pokrajin. Irski parlament bo obstojal iz senata in poslanske zbornice. Najvišja avtoriteta državnega parlamenta pa ostane Še nadalje nedotaknjena. Poslanska zbornica na Irskem bo štela 164 članov. Vlada dalje želi, da pridejo v irski senat tudi zastopniki manjšin. Senat bo štel 40 članov. Z ozirom na sedanje irske razmere si vlada pridržuje za nekaj let pravico imenovanja senatnih članov. Irska poslanska zbornica bo odločevala samo o onih, Izključno Irske se tičočih zadevah. V varstvo verskih zadev izda vlada posebne odredbe.
Poljske šole na Ruskem.
KIJEV 11. Tukajšnji guverner je 10 Poljakom naložil globo od 25 do 50 rubljev zaradi otvoritve tajnih poljskih šol v kijev-skem okraju.
Senzacijonalen proces.
LVOV 11. Pred tukajšnjim porotnim sodiščem je danes pričela na eden mesec določena obravnava proti ravnateljema tukajšnje parcelačne banke dr. Ivanu Deskurju in Sigmundu Poznanskemu. Obtožena sta hudodelstva goljufije, kakor tudi zaradi lahkomiselne kride.
Stodvajset strani obsegajoča obtožnica povdarja, da so parcelačni banki, ki Je še leta 1908. izkazovala 105.000 K čistega dobička, v naslednjih letih manjkala sredstva za izpolnitev njenih obveznosti. Pasiva so znašala več kakor 10 milijonov kron. Zastopniki vseh v Lvovu obstoječih denarnih zavodov so sicer uvedii sanačno akcijo, toda nadaljni obstoj banke je bil še vedno nemogoč, ker je bilo 802 044 K nepokritih.
Kritični položaj banke, ki bi morala izplačati okrog 2 milijona kron hranilnih vlog, je zelo slabo vplival na gospodarske in finančne razmere dežele, zaradi česar je vlada dovolila parcelačni banki dveodstotno, do meseca marca 1912 plačljivo posojilo v znesku 2 milijonov K, za katero so prevzeli poroštvo tudi denarni zavodi, ki so vodili pomožno akcijo.
sedanjem času ? Uboga ženska je posnemala druge."
„Ne pomiluj je preveč, prijatelj, ne po-miluj je preglasno, kajti tudi midva sva deležna njene krivde. Veruj mi, najina sokrivda ni še tako oprana, da bi ne ostal kak madež na naju. Danes me je stotnik lovskega polka Saint Leu imenoval v sekciji girondista, in s sabljo sem mu moral dokazati, da se moti."
„Tebe, Maurice, ki si neomadeževan, se je upal imenovati girondista!"
„Ej, pribogu, da, in to ti bodi v dokaz, da postaneva kmalu nepriljubljena, ako se nama pripeti še kaj takega; toda ti veš, Lorin, da v sedanjih časih pomenja nepri-ljubljenost obenem s u m 1 j i v c s t."
„Vem, da trepetajo najvrlejši pred to besedo; toda vseeno ... Zoprno mi je odvesti ubogo Heloiso na morišče, ne da bi jo bil prosil odpuščanja."
„Spremljam te," je dejal Maurice.
„Nemogoče, prijatelj; pomisli vendar, da si uradnik, tajnik sekcije: bil si obtožen, a jaz sem bil le tvoj branitelj; smatrali bi te za krivega, ostani torej; pri meni je drugače, tvegam ne ničesar, zato pcjdem."
Dne 11. januarja 1910 je občni zbor j parcelačne banke, ki je bila v trgovinskih i registrih vpisana kot zadruga z omejeno zavezo, sklenil popolno likvidacijo podjetja.
Glasom obtožnice je že leta 1907. nastopila insolventnost parcelačne banke, ki je v času od I. 1905. do I. 1909. posedovala okrog 32 večjih zemljišč v skupni vrednosti 117fl milijona kron Ravnatelji zavoda, ki Je bil orodje političnih strank, so skušali pravi položaj podjetja prikrivati, vkljub njega pasivnosti so nakupovali Številna posestva na kredit in so napravili po raznih nepoštenih manipulacijah razne transakcije, ki so bile zvezane z neizmernimi izgubami.
Obtožnica nadalje zlasti povdnrja različne malverzacije pri poslovanju parcelačne banke, njene razmeroma zelo visoke upravne stroške, inkorektno sestavo letnih bilanc, pomisleka vreden način knjigovodstva in manipulacije menic z manjvrednimi podpisi.
Proces vzbu]a v vseh, zlasti pa v političnih in finančnih krogih splošno zanimanje.
Stoletnica rojstva ruskega publicista.
PETROGRAD 11. (Izv.) Vse rusko časopisje slavi danes stoletnico rojstva ruskega naprednega pisatelja in publicista Aleksandra lvanoviča Herzena. Njegove v Nizzi pokopane ostanke prepeljejo v kratkem v Moskvo.
Herzen je bil 25. marca 1812. v Moskvi rojen in Je umri dne 21. januarja 1870. v Parizu, odkoder pa so potem njegove ostanke prepeljali v Nfzzo.
Herzen je bii vnet zagovornik sccijali-stičnih idej, k&tere je zlasti propagiral v svojem, v Londonu, pozneje v Genfu tiskanem „Kolokolu". (Zvon.) B I je pripadnik takozvane Hegel je ve filozofije. Čeprav |e bil cd začetka navdušen revolucijonarec, se je njegovo navdušenje v poznejših letih poleglo, ko je sprevidel, da revolucija na v7hodu ni obrodila pričakovanih uspehov.
Važna razsodba v učiteljski zadevi.
DUNAJ II. Učiteljica Papp v Hrastniku je bila Iet3 1908 postavljena v dveletni začasni pokoj. Nato jo je štajerski deželni odbor stalno upokojil in ji odkazal penzijo po starem zakonu. Deželni šolski svet in naučno ministrstvo sta pa odloČila, da se ji ima prisoditi pokojnina po novem zakonu. Danes pa je upravno sodišče razsodilo v smislu deželnega odbora, ker da je stalni pokoj, ako nastopi za začasnim, le nadaljevanje prvega.
Papež umrl?
BERLIN 11. (Izv.) Danes dopoldne so bile tukaj razširjene vesti, da je paptž umrl. Sedaj se te vesti uradno demen-tirajo.
RIM 11. Danes je imel papež več uv-dijenc.
Nova, grško - katoliška škofija na Ogrskem.
BUDIMPEŠTA 11. (Izv.) Iz Rima poročajo, da je papež dovolil ustanovitev nove, grško-katoliške škofi|e na Ogrskem. Nova škofija bo obsegala 127 župnij s 180 000 verniki.
Zrakoplovna tekma Peking-Pariz.
PARIZ 11. „Matin- razpisuje 300 000 frankov nagrade za zrakoplovno tekmo Peking—Pariz. Ruta gre: Peking Charbin-Irkutsk- Tomsk-Moskva-Varšava DunaJ-Trst-Benetke- Genova-Marselj-Lion Pariz. — Prvo darilo znaša 155.000.
Vse, kar je Lorin povedal, je bilo tako resnično, da mu prijatelj ni mogel prigovarjati. Ko bi bil Maurice Heloisi Tison na njeni poti proti morišču pogledal le enkrat v oči, bi bil s tem potrdil svojo sokrivdo.
„Pojdi torej," je dejal, „in bodi pameten."
Lorin se je nasmehnil, stisnil Mauricu roko in odšel.
Maurice je otožno zrl za prijateljem, dokler mu ni zginil izpred oči. Nato je sel v naslonjač in se zamislil. Iz te zamiš'je-nosti ga je vzbudil šele njegov sluga, ki se je bil ravnokar vrnil domov, vzkliknivši:
„Ah i občan, že zopet velika zarota Avstrijanka bi bila kmalu pobegnila."
„Ba !" je odvrnil Maurice in se skušal otresti svoje otožnosti.
„Zdi se, da je bila vdova Kapet v zvezi s Tisonkžno hčerjo, ki jo obglavijo danes."
„Kakšna pa je bila ta zveza med kraljico in to deklico?" je vprašal Maurice, ki je čutil, kako mu je lil pot s čela."
„Potom nekega nageljčka. Pomislite, občan, načrt za beg so ji poslali v nekem nageljčku."
(Dalje.)
Hran i L
EDINOST« št. 102.
Snežni viharji.
ODESA 11. (Izv.) V celi južni Rusiji divjajo grozni snežni viharji. Ponekod pada tudi toča. Vsled mraza je umrlo 39 oseb.
INOMOST 11. (Izv.) Po vsej severni Tirolski pada gost sneg. Vladajo veliki m razi.
PRAGA 11. (izv.) Povsod, zlasti na severnem Češkem sneži. Vejejo ostri vetrovi.
BUDIMPEŠTA 11. (Izv.) Po vsej Ogrski, zlasti v Karpatih so nastali silni snežni meteži. Ponekod je zapadel sneg več cm na
debelo.
Loterijski špekulant.
PARIZ 11. Zaradi prestopka zoper loterijski zakon v preiskovalnem zaporu se nahajajoči bankir Zucco je znal vkljub svojemu zaporu ustanoviti novo loterijsko podjetje, ki mu je dnevno donašalo 1.500 frankov s tem, da je privabljal v loterijsko igro najsiromasnejše sloje. Policija je danes zapsla podjetje, zaplenila bančne knjige in odpustila uradnike.
Velik čudak.
DUNAJ 11. O rajnem zasebniku Spitz-bergerju, ki je vse svoje premoženje, dva in pol miljona K zapustil za zgradbo otrcške bolnišnice, se j s zdaj dognalo, da je bi) velik skopuh, ki je jedel skoro same trd. žemlje in si ni dal nikoli kuriti, ampak je pozimi hodil v foyerje v gledališča, da se tam ogreje. Živel je v najeti sobici. — Stradal in skoparil je le za ustanovo za okroke.
Poneverjenje.
BUDIMPEŠTA 11. (Izv.) Srbski honorarni konzul v Budimpešti, bankir W e i s s je poneveril večjo svoto denarja ter pobegnil proti Dunaju, kjer so ga pa aretirali.
Šiaiijansko-t'jrska vojna
Nove italijanske čete v Tripolisu.
RIM 11. Vest, da je italijanska vojna uprava dala izkrcati v Tripolltaniji nove čete, je vzbudila v Rimu velikansko senzacijo. Listi prirejajo posebne izdaje in zvečer so se vršile ovacije za armado. Splošno se trdi, da pomeni to dejstvo odločilen preobrat v vojni. „Giornale d' Italia" poroča, da prodira močna italijanska četa iz Zuare v Zanzur.
Jadranski irredentizem.
Znani italijanski socijalnodemokratični publicist Angelo Vivante je pod naslovom: Erredentismo adriatico, contributo alia dl-scussione sui rapporti austro-italiani (Jadranski irredentizeru, prispevek k razpravi o avstrijsko italijanskih razmerah) spisal knjigo, t kateri razpravlja sicer s svojega socialističnega stališča, pa vendar popolnoma objektivno o razmerju med Slovani in Italijani v takozvani „Regione Giulia", to je: v našem Primorju.
Knjiga podaja kratek zgodovinski pregled vzbujene italijanske in slovenske narodne zavesti v Primorju in posebno v Trstu, podaja zgodovinski pregled razmerja med Italijani in Slovani, dokazuje, da so Slovani avtohtono prebivalstvo Primorja ter prihaja do zaključka, da na nasilno asimilacijo pri-norskili Slovanov ni niti misliti.
Knjiga je razdeljena na štiri poglavja. V prvih dveh se pisatelj posebno obširno bavi z iiredentističnimi stremljenji ter navaja najrazličneje vire, ki dokazujejo, da je predmet res tudi temeljito preštudiral. Zanimiv je ta del knjige še posebno po mnogih zgodovinskih podatkih, ki so dosedaj bili neznani širšemu občinstvu.
Mi se hočemo tu omejiti na to, da na kratko podamo iz prvih dveh poglavij ono, kar zan ma našo javnost :
Pred letom 1848. je v Trstu prevladoval edino-ie merkantilističen duh; italijanska narodna zavest se je šele razvijala in zato tudi ni bilo nikakega irredentističnega stremljenja.
Od leta 1836 do 1846 je izhajal v Trstu list „Favilla", ki si je bil nadel nalogo vzbuditi narodno zavest. A tudi ta list je še ieta 1846. imenoval Trst „zbirališče treh sosednih narodov."
V letih' 1861 do 1863 je v Trstu izhajal list „Gazzetta del popolo", ki je najprvo imenoval Trst mesto, ki „ni mešano, ampak italijansko", potem pa „kosmopoii-tično zmes mnogih narodov in veroizpo-vedanj-.
Leta 1861, ko je v istrskem deželnem zboru o priliki volitev v državni zbor bilo oddanih 20 glasovnic, na katerih je bila mesto imena kandidata besedica „nessunoM, so tržaški liberalci to obsojali.
Takratni italijanski vodilni politiki in voiiteiji gibanja za združenje Italije sami ■iso bili edini glede severovshodne meje nove Italije. Eni so določali za mejo Sočo, drugi — med temi tudi Mazzfni — Trst, tretji Postojno.
Camiilo Cavour se je izrazil zelo potovalno o avstrijskih Slovanih in je označil njih stvar za pravično in „plemenito", ki nora zmagati v nedaljnl bodočnosti".
O aspiradjah na Trst je Cavour pisal leti 1860: „Ne mislim na bližnjo anefcsijo tega mesta, a treba sejati, da bodo želi naši otroci".
Par mesecev pozneje je pisal: „Ne tajim, da je prebivalstvo v obrežnih — namreč
primorskih in dalmatinskih — mestih po plemenu in mišljenju italijansko. A prebivalstvo na deželi je vse slovenskega plemena in pridobili bi si sovraštvo Hrvatov, Srbov, Madjarov in vseh nemških ljudstev, ako bi tako velikemu delu osrednje Evrope hoteli zapreti vsak izhod v Sredozemsko morje.
Italijanski ministrski predsednik Lamar-mora je leta 1865 pisal:
„Moram izjaviti, da si mislim pod italijansko posestjo poleg Benetek tudi italijanski del Tirolske. Na Trst nisem
nikdar mislil...... ker, četudi je Trst
po jeziku in običajih bolj italijansko, nego nemško (?)* mesto, so interesi omenjenega mesta, ki je eminentno trgovsko, tesno zvezani z Nemčijo. Še več, omenjeno mesto je obkoljeno od slovanskih in nemških ljudstev, ki nočejo imeti nikakih poslov z Italijani, izvzemŠi trgovskih, katere žele toliko eni, kolikor drugi č?mbo!j pospešiti, ne da bi pri tem prišli do kake skupnosti interesov, ki ostanejo vedno ločeni. Ko bi Trst slučajno pripadel Italiji, bi omenjena po3est bila za našo kraljevino polna težkoč in velikih nevarnosti".
Ta slovesna izjava zastopnika oficijelne Italije, da se odpoveduje asplracijam na Trst, pa je vzbudila veliko ogorčenje v krogih tržaških irredentistov. Zato so potom poslanca odvetnika Molinarija, katerega se je takrat smatralo za zastopnika primorskega irredentizma v italijanskem parlamentu, izročili Lamarmori energični protest.
„Triester Zeitung" je tedaj pisala, da so omenjeni protest podpisali ugledni meščani. Takratni župan Porenta je zato smatral za potrebno, da je v neki seji mestnega sveta predlagal, naj mestni svet izrazi vladarju udanost in obsodi omenjeni protest. Županov predlog je propadel s 15 proti 42 glasovom.
Posledica temu glasovanju je bila, da je vlada razpustila mestni svet; pri novih volitvah je zmagala vladna stranka.
V 70 letih se je irredentizem zopet pojavil v hujših oblikah. Ko je leta 1873. Lamarmora ponovil svoje protMrredentistično mnenje, izraženo leta 1865., je zopet neki tržaški odbor protestiral. Po mnenju Vivan-teja je ta protest bil bržkone sestavljen v Italiji; policija pa je v uredništvu in tiskarni takratnega glasila liberalne stranke, „Progresso", v stanovanju glavnega urednika Caprina in v stanovanju predsednika „Ope-raie", Edgarda Rascovicha, izvršila hišne preiskave, ki so pa ostale brezuspešne. Tedaj se je na novo ojačila tudi v Italiji močna struja, ki je zahtevala za Italijo južno Tirolsko in Primorsko. Nekateri italijanski politiki one dobe so predlagali, naj se Avstriji za to, da odstopi Italiji Trentin in Trst, prepusti ves balkanski poluotok.
Leta 1882. je tržaški župan odklonil Častno predsedstvo odbora za prireditev razstave v proslavo petstoletnice pripadni-štva Trsta k Avstriji. Piošnji odbora za brezplačno prepustitev zemljišč ie mestni svet dovolil in je obenem s 27 proti 17 glasovom dovolil 15.000 goldinarjev podpore. Občinstvo pa je po seji izžvižgalo predlagatelja.
S trozvezo se Italija še nikdar ni odpovedala svojim irredentističnim asplracijam. Mišljenju, ki je vladalo v krogih oficijelne Italije tedaj in ki vlada pač še danes, je dal najboljega izraza poslanec S a v i n i, ki je leta 1883. izjavil:
„Med nami in Avstrijo je pereče vprašanje. Razum, previdnost, oportuniteta in da rečem, tudi patrijotizem nam velevajo, da to vprašanje uspavamo, a da bi je udušili, ni možno-.
O naslednjih dveh poglavjih te zanimive knjige spregovorimo jutri.
*) Tu je tudi Vivante, ki citira Lamar-moro, pristavil vprašaj.
SPOMENIK
bratoma skladateljema dr.u Benjaminu in dr.u Gustavu Ipavcu!
Zrno do zrna pogača, kamen do kamena palača! Torej z združenimi močmi naprej; to je geslo, ki si g i je stavil pripravljalni odbor, ki ima zbirati rodoljubne prispevke za nameravani spomenik. Pripravljalni odbor se obrača zato z uljudno prošnjo do vseh slavnih pevskih ia bralnih društev, da prirede vsako vsaj po jedno veselico s prednašanjem skladb naših slavljencev v prid spomeniku, kakoršnjega sta si ta dva velika moža zaslužila v največji meri. Po širni Sloveniji imamo na hvalo narodni probuji na stotine Ijudomilih pevskih in vsakovrstnih posvetnih društev; prosimo torej njih činitelje, naj vsaj vsako društvo priredi kako slavje v prid blagemu našemu namenu, in spomenik vrlima možema, ki živita v pesmih svojih med narodom naprej, se dvigne v najkrajšem Času Le malo dobre volje treba in zgradba bo dograjena.
Slovenski narod je dober in se izkazuje hvaležnega svojim velikim možem. Odprite torej vsi prijatelji slovenske pesmi in vsa društva svoje dobro srce in storite vsak svoje 1 Vsi, tudi najmanjši doneski se bodo redno izkazovali v vseh slovenskih časopisih. Naj ne manjka noben slovenski rodoljub in nobeno slovensko prosvetno in pevsko društvo med Čebelicami, ki zbirajo prispevke
za sponjenik. Razna društva, kakor v Trstu, Ljubljani, Celju, Št. Jurju, Šmarju, Ljutomeru, Celovcu i. t. d. so priredila koncerte v prid spomeniku in upamo, da z lepimi prebitki. Storijo naj Še vsa ostala društva jednako !
Navedena naša slavljenca nista bila samo slovenska skladatelja, bila sta velika rodoljuba in sta s svojo uplivno osebo pripomogla do marsikaterega narodno-gospodarskega napredka. Gustav se je na gospodarskem polju izredno odlikoval in žel zato tudi pripoznanje In odlikovanje najvišjih krogov.
On je bil dosedaj edini Slovenec, ki je bil odlikovan od c. kr. kmetijske družbe štajerske z zlato kolajno, katero si je zaslužil kot izvrsten sadjar in pospeševateij umnega kmetijstva sploh; cesar sam je odlikoval oba z zlatim zaslužnim križcem s krono in Gustava pozneje Še z naslovom cesarskega svetnika. Bila sta izborna zdravnika, izvrševala čez pol stoletja svoj poklic, le-čila rane telesne, pa tudi rane duševne s svojimi prekrasnimi skladbami. — Povej mi, kje mož več je ednakih ! Torej Slovenec ! Slovensko društvo! Kjer in kdorkoli si, prispevaj, da se to delo izvrši!
Prispevke je pošiljati pripravljalnemu odboru za spomenik bratoma skladateljema dr.u Benjaminu in dr.u Gustavu Ipavcu v Št. Jurju ob juž. žel. Pripravljalni odbor je tudi založil krasne razglednice s sliko bratov skladateljev in z grobiščem brata Gustava. Naročajo se pri blagajniku pripravljalnega odbora, gosp. Janko Artmanu, Št. Jur. c. j. ž.
Za pripravljalni odbor: Franjo Kartin, Jos. Drofenig, Janko Artman,
Ant. Sivka, dr. Schwab, dr. Ipavic.
Za naš prosvetni hram!
Letošnja sezona tržaškega slovenskega gledališča se bliža svojemu koncu. Bilo je to krasnega napredka. Število predstav je bilo večje, in njihova kakovost se je čim dalje tem bolj poboljševala. Imeli smo celo vrsto predstav, ki so bile vzorne, nekatere celo take, da bi delale čast tudi vsakemu večjemu odru.
Naše gledališko osobje je storilo na-daljnl korag v umetniškem razvoju. Storjen je bil tudi važen korak v odpravo težko občutene mizerije v zadevi tehnične opreme odra, tako, da smo imeli v zadnjem času glede na kulise, garderobo in druge rekvizite take inscenacije, o kakršnih se pri nas pred kratkim ni nid sanjalo.
Masa gledališkega občinstva se je znatno razširila, gledališče postaja čim dalje tem nelzogibnejša duševna potreba širših mas, in tako prihaja čim dalje bolj do veljave veliki pomen tega narodno-kulturnega zavoda za tržaško Slovenstvo.
Tako se zaključuje peto leto stalnega tržaškega slovenskega gledališča z velikim moralnim uspehom, in to vklub vsem žrtvam, ne da bi bilo finaneijalno stanje spravljeno iz ravnotežja.
Uspeh pa ima v sebi lastnost, da zahteva nadaljnega uspeha, kajti kdor ne napreduje, nazaduje. Stojimo sedaj pred prevažno odločitvijo, da spravimo ta naš kulturni zavod za nadaljni korak naprej. Zavedamo se vseh težkoč, ki so s tem spojene; no, imamo pa dobro izkušnjo, da so se dosedaj dobre stvari vedno izplačale vkljub vsem žrtvam.
Kakor je znano, je slovensko gledališče pridobilo za prihodnjo sezono moč prve vrste za opereto, tenorja g. LjubiŠo lličića, ki je obenem tudi izborna dramska moč. Treba nam je sedaj še, poskrbeti za pridobitev njemu odgovarjajoče ženske moči v opereti, potem bi, ako uvažujemo, da razpolaga naše gledališče že s par Izbornimi operetnimi močmi, drugo leto — po iz-popolnjenju zbora — naša opereta stala na višini, za katero bi nas marsikdo zavidal. Ravnotako nam je treba pridobiti dobro moč za glavne ženske uloge v drami, da bo omogočena dobra drama, na katero je treba polagati, če tudi ni finaneijalno najbolj izdatna, največjo pozornost, kajti v njej leži v prvi vrsti vzgojevalni značaj gledališča.
To so tri poglavitne točke, karakteristične za nadaljni razvoj našega gledališča. K temu pridejo še druge i v zadevi osobja, i glede na tehnično stran.
Vodstvo gledališča stoji pred važnim momentom, da se odloči za ta korak. Vsako odlaganje bi ga onemogočilo in kompromitiralo razvoj našega gledališča.
Dasi smo svesti, da vzlic vsemu idealnemu navdušenju za razvoj našega gledališča ne zapuščamo realnih tal hladno računajo-Čega trgovca, in smo prepričani, da se bedo vse nove žrtve obilno poplačale, potrebujemo v tem trenoiku povzbujajoče podpore našega občinstva, ki je bilo vedio požrtvovalno, kadar je čutilo, da gre res za važen moment v narodnem in kulturnem razvoju tržaškega slovenstva.
Odbor „Dramatičnega društva" se zato obrača tem potom do vseh onih, ki jim je razvoj slovenskega gledališča pri srcu, naj z večjim ali manjšim darilom, ali mesečnim prispevanjem večjega ali manjega zneska omogočijo razvoj tržaškega slovenskega gledališča, o katerem velja ponosni Izrek: „Narod sebi!"
V Trem, dne 12. aprila 1^12
Domače vesti.
Novi ravnatelj mestne bolnišnice
Minulo sredo Je bil slovesno umeščen novi ravnatelj mestne bolnišnice, dr. Gattorno, ki Je položil obljubo v roke župana. Zvečer istega dn<e je Imel zdravniški kolegij redno mesečno sejo, na kateri je imenom zdravniškega kolegija predsednik dr. Gusina pozdravil novega ravnatelja. Dr. Gusina je rekel med drugim, da so zdravniki hvaležni mestnemu svetu, ker je imenoval za [ravnatelja moža iz njihove srede, ter po-! zdravljajo z veseljem imenovanje dr. Gattorno, ki živi med njimi in pozna bolje, nego nihče drugi njih želje in potrebe.
Ravnatelj dr. Gattorno je zahvalil na ' izrazih simpatij ter prosil potrpljenja, če bo 1 v začetku naletal na težkoče v odgovorni ! svoji službi. Z bolnišnico da želi služiti ! svojemu rodnemu mestu in njega a a-i r o d n o s t i... Ne dvomim — |e rekel — (da se napravi red in s tein pot za reorga-j nizacijo zavoda, ki je želi vse mesto. Opo-| minjal Je zdravnike, naj se dobro spominjajo dolžnosti, ki jih ima vsak izmed njih. Pozival jih je, naj se drže točno urnikov ter na] ne zapuščajo zavoda, dokler niso izvršili tekočih poslov, naj v bodoče varčijo in pazijo, da se ne bo brez potrebe zapravljalo javnega imetja. Konečno je pozival zdravnike, naj smatrajo svoj poklic kot pravi svečeniški poklic, naj bodo dobri z bolniki in naj jim z dobro odkritosrčno in prisrčno besedo dajejo one moralne pomoči, ki je neizogibna za vsakega bolnika Non omnis moriar — porečem, ko mi bo možno, da dosežem sveto svrho svojega življenja, na katero se sedaj pripravljam'4.
Ta prvi nastop novega ravnatelja »a-Šega največjega humanitarnega zavoda Je gotovo zelo simpatlčem, a nam bi bil Še mnogo slmpatičneji, ko bi ne bil omenil narodnosti, ki da ji hočejo služiti. Katera narodnost je to? Opozarjamo namreč gospoda ravnatelja, da v Trstu ni le ena narodnost, temveč da sta dve in mi bi želeli, da on tega ne bi nikdar pozabil na svojem novem, odgovornosti polnem mestu, kjer bi za pravo ne smel poznati nobene narodnosti, temveč le bolnike in trpeče ljudi.
Za naS prosvetni kram. Pod tem aa
slovom priobčujemo na drugem mestu sicer kratek, a vendar velepomemben sph o našem gledališču tin njegovem pomenu za aaš kulturni razvoj. Opozarjamo naše rodoljubne, zlasti pa premožnejše Kroge na ta spis z izrecno željo, da naj bi oni apel nanje ne ostal brezuspešen. Velika je kulturna misija našega gledališča in naša dolžnost je, da doprinašamo vsak po svojih močeh k dosegi tistega vzvišenega smotra prosvete naših najširših mas, ki preveva vse delovanje našega gledališča. Pojdimo tore| in storimo, kar nam nalaga naša človeška ia ai-rodna dolžnost!
Narodno delavstvo! „Narodna deta v -ska organizaciji" v Trstu priredi v nedeljo, dne 14. aprila t. 1. peš-izlet v Škedeaj. Zbirališče ob 1 30 popoldne pred „Konsnm-nim društvom" pri Sv. Jakobu, odkoder bo odhod ob 2: popoldne skupno z godbo NDO jn društveno zastavo. V Škednju bo ob 3 popoldne na vrtu „Gospodarskega društva" javen shod s sledečim dnevnim redom „Položaj slovenskega delavstva v Škednju in okolici*. Na shodu bo poročal med drugimi tudi državni in dežetai poslanec g. dr. O t o k a r R y b i f. — Po shodu bo veselica z godbo, plesom in oetjem na velikem vrtu „Pri ŠmecuV Vstopnina na veselico 40 stot. za oiebo — Slovenski delavci in delavke' Poskrbite, da bo naš prvi letošnji iclct dne 14. aprila impozanten!
Apel na Barkovljane Že v številki od 25. februvarja je rojanska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda naznanila v „Edinosti", da priredi dne 5. majnika veselico na korist družbe. V včerajšnji „Edinosti* pa nazna;ij3jo barfcovljansk i društva „Adrija", podružnica družbe sv. Cirila in Metoda in „Sokol-, da prirede istega dae veselico za „našo deco". V interesu dobre stvari apelirajo RojanČani na barkovljaaska društ\a, da odlože svojo namerovano veselico na kasneji dan, da ne bosta kolidirali veselici v jednak plemeniti namen Slavnostni govor na že naznanjeni rolaaski prireditvi bo imel tajnik osrednjega Družbenega vodstva, gospod župnik Brc*. Rojančani bodo radi o drugi priliki vračali milo za drago.
Razstava slik in plastike (Salon d' Art) je odprta vsak dan od 9—1 in od 2—5, trg Goldoni št. 6, I. nad (Umetne fotografije „Stara Praga" umetna keramika.)
Vstopnina 30 stotink. Delavci in dijaki 20 stotink.
Razpisane službe. Na dekliški vadnici v Goric! z nemško-ltalijansko-sloveBskim učnim ježkom je s šohk5m letom 1912/13 razpisana služba vadniške učiteljice. ProSil«' do 20. majnika gorišken u deželnemu šolskemu svetu. Navesti je treba morebitne zahteve za vračunjanje službenih let. — Razpis ima datum 6. aprila t 1. In |e v »Osservatorju* z dne 11. t. m. pilobčen samo v nemškem |eziku.
V Trstu, dne !2. aprila 11*12.
Na hrvatski državni gimnaziji v Pazinu je z začetkom šolskega leta 1912/13 razpi sana služba pravega učitelja z nemščino kot glavnim predmetom. Prošjnedo 15. majnika deželnemu šolskemu svetu islrskemu v Trstu. Razpis v „Osservatorju* z dne 11. t, m. samo nemški.
Pri pomorski oblasti je razpisano mesto pilota III. razreda za nadzorovanje pomorskega ribarstva v Malem Lošinju. PJača 900 K, aktivitetna doklada 270 K, potovalni pavšal 600 K in službena obleka. Prošnje tekom šestih tednov od 15. aprila t. I. dalje pristaniškemu kapltanatu v Malem Lošinju.
Pri pomorski oblasti v Trstu je razpisano mesto kurfača. Piača 900 K, aktivi-ielna doklada 360 K in službena obleka. Prošn|e kakor zgoraj pristaniškemu kapita-natu v Trstu.
Zanimanje za nedeljski izlet NDO.
V Skednju vlada, kakor nam poročajo, veliko zanimanje za izlet NDO. Posebno godbo NDO, ki še ni bila v Skednju, bi Skedenjci radi videli in slišali. Godba NDO šteje preko 40 (štirideset) mož in pojde vsa v nedeljo v naš narodni Škedenj. Zato lahko trdimo že vnaprej, da ne ostane v nedeljo noben Škedenjc doma, ampak pojde poslušat godbo, ki dospe okolo 3. pop. v Sfcedenj. — In ne samo v Skednju, ampak povsod je zanimanje za izlet veliko.,-;
Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega drtoštva „Merkur" v Ljubljani.
Sprejme se: 0 knjigovodja, 0 kores-pondent, 0 kontoarist, 1 poslovodja, 1 potnik, 0 skladiščnik, 5 pomočniki mešane stroke, 0 pomočnika železninarske stroke, 1 pomočnik manufakturne stroke, 3 pomočniki Špecerijske stroke, 2 pomočnik galanterijske stroke, 4 kontori-stinji, 2 blagajničarka, 7 prodajalk, 5 učencev, 1 učenka.
Službe i š č e j o : 3 knjigovodij, 2 ko-respondent, 3 kontoaristi, 5 poslovodij,
3	potniki, 8 skladiščnikov, 24 pomočnikov mešane stroke, 5 pomočnikov železninarske stroke, 8 pomočnikov manufak. stroke, 14 pomočnikov špecerijske stroke, 0 pomočniki modne in galanterijske stroke, 15 kontoristinj, 18 blagajničark, 22 prodajalk,
4	učencev, 3 učenke.
Posredovalnica posluje za delodajalce in člane društva brezplačno, za druge pa proti mali odškodnini.
Pevski zbor „Glasbenč Matice" v
Trstu. Danes zvečer točno ob 8. pevska Taja za mešani zbor. Prosim vse sodelujoče, da se točno in poinoštevilno odzovejo. Koncert je pred durmi in polnoštevllna udeležba neobhodno potrebna. Pevovodja.
Pevsko društvo „Trst". Danes v petek točno ob 8. zvečer pevska vaja za moški zbor. — Pričakujemo polnoŠtevilne udeležbe.
Občni zbor odseka telovadnega društva „Sokol" v Barkovljah se vrši dne
13.	aprila 1912. ob 8.30 zvečer v „Narodnem domu", in sicer sledečim vsporedom: 1) nagovor staroste, 2) poročilo odbora, 3) slučajnosti, 4) volitev novega odbora.
Barkovljani, ki se zanimate za- povzdigo za nas velevažne sokolske misli, pridite v velikem številu. — Na zdarl
»Zveza jugoslovanskih železničarjev"
vabi vse svoje člane na svoj II. redni občni zbor, ki se bo vršil v nedeljo,
14.	aprila 1912 ob 3.30 popoldne v društveni dvorani v ulici sv. Frančiška šr, 2, I. nadstropje. Dnevni red: 1) Poročilo predsednika, 2) Poročilo tajnika in blagajnika, 3) Poročilo nadzorstva, 4) Volitev nadzorstva, 5) Odobritev poslovnika za osrednji jpravni odbor, 6) Razno.	ODBOR.
—	Obenem naznanja „Zveza", da se vrsi danes zvečer ob navadni uri zelo važna odborova seja in vabi vse odbornike, na-nestnike in nadzornike na to važno sejo.
—	Pevska vaja ZJŽ se vrši danes zvečer ob 8. veliki dvorani NDO. — Ker pevski zbor nastopi dne 14. t. m. pri prosti zabavi po občnem zboru, so vsi pevci nujno vabljeni, da se udeleže polnoŠtevilne te vaje.
Zadruga opravičenih posestnikov
na Prošeku vabi svoje člane na redni občni zbor, ki se bo vršil v nedeljo dne 14. t. m. ob 1. popoi. v prostorih „G:>sp. društva' na Preseku.
Mar. del. organizacija.
—	.Narodna delavska organizacija" ? Trstu sklicuje za nedeljo, 14. aprila t. I. ob 3. popoldne javen shod na vrtu ,Gospodarskega društva" v Skednju. Dnevni red: „Položaj slovenskega delavstva v Skednju in okolici".
—	Delavci škedenjskih plavže v in čistilnice petroleja so vabljeni na važen sestanek, ki se bo vršil danes v petek, 12 t. m. točno ob 7. zvečer v prostorih .Gospodarskega društva" v Štednju.
JEDINOM« št. 102
?ira« ITT.
Naš© gledališča.
V	nedeljo zvečer bomo imeli v našem gledališču drugo ponovitev i v premijeri i v prvi reprizi tako izborno uspele Leharjeve operete
„Grofa Luksemburškega".
V	opereti sodelujeta gca. Thalerjeva in g. Iiičič, je pa obenem ta predstava tudi
častni večer gce. Janove, naše vrle domače subrete, o kateri se sme reči z vso gotovostjo, da Je našemu gledališču omogočila opereto.
Ne zdi se nam potrebno, da bi razpravljali na dolgo in široko zasluge naše Janove za naše gledališče, kajti pozna ]o vendar vsak, kdor Je le kedaj bil v naši gledališki dvorani, in ve tudi vsak, da nam je naša Janova tista ljubezniva ptičica va-bilka, ki nam je privabljala s svojim zvonkim, ljubkim žvrgolenjem predstavo za predstavo množico za množico v naš Talijin hram. Aii ni potemtakem dolžnost našega gledališkega občinstva, da ob tej priliki izkaže svoji ljubljenki svoje neprikrite simpatije ? !
V	nedeljo zvečer torej na naše Janove častni večer!
Tržaška mala kronika.
Nezvest skladiščnik. Trgovec s kolonijalnim blagom Anastaslo Dessilo, ki ima svojo trgovino v ulici Tiziano Vecellio, je imel zaposlenega kot skladiščnika nekega 18-letnega Ivana Katerna, ki je stanoval v ul. Andrea Rapicio št. 4.
Dne 5. t m. je dobil Katern od svojega gospodarja nalog, da naj odpošlje pet vreč fižola parobrodnl družbi „Istria-Trieste*. Katern je dal naložiti na voz sedem vreč namesto pet in je skušal potem prodati oni dve vreči na svoj račun. Stvar pa se mu ni posrečila, kajti prišli so mu na sled, in Katern bo za nekaj časa preskrbljen s fižolom na državne stroške.
Roparski napad? Tržaško policijsko ravnateljstvo nadaljuje svoje poizvedbe o pred nekaj dnevi aretiranem, zagonetnem „dobrovoljčku" Szezurovskem, ki ga ima Še vedno skrbno shranjenega pod ključem. Slučaj se je tekom zadnjih dni v toliko razjasnil, da najbrže ne gre za kak roparski napad, ampak bolj za velikanske goljufije. Tako je snoči ob 10. tukajšnje policijsko ravnateljstvo prejelo brzojavko iz Rochatyna v Galiciji, glasom katere Je tam nedavno Szezurovski provedel velikansko goljufijo, ki pa še ni znana v vseh detajlih. Nekoga je oguljuful za 12 000 K. Poizvedbe se nadaljujejo in ne bodo še tako kmalu zaključene.
Zastonj se je hotel peljati neki Božo Sokolović iz Pule v Trst. Mož je .karbunar*1, to se pravi, eden tistih revčkov, ki prihajajo iz kršne hrvatske Like, oziroma iz Bosne razkladat premog z ladij. Sokolović se je vtihotapil v Puli na parobrod „Trieste", toda med vožnjo so ga našli in v Trstu so ga izročili policiji.
Na krovu aretiran. Na krovu parobroda parobrodne družba „Austro- Ameri-kane* „Eugenie" je bil aretiran „nostromo"/ ker so našli v njegovi kabini tri vreče kave, ki so bile ukradene na ladji, in poleg tega £e nekaj srebrnine in tobaka.
Francoski rimork&r v Trstu. Iz Mar-silje je priplul včeraj zjutraj v tržaško pristanišče francoski rimorker „Marius Cham-bon". L'idji, ki ima 77 registrskih ton, poveljuje kapitan Jean Baldi. Rimorker je prispel k nam, da popelje v Toulon nekaj prepoznih čolnov (maon) iz Tržiča, ki so bili ia3t tvrdke FaccanonL
Zaradi tatvine (e bila aretirana 51-letna, v ul. del Giulianl št. 25 stanujoča služkinja Ana Lah, doma iz Dutovelj. Lahova je svoj čas stanovala skupaj z babico Margerito Ferrari je vo v ulici della Piet* št. 13. Ko je Ferrarijeva spala, ji je Lahova zmaknila iz krila denarnico s 60 K in je izginila nato.
j'
Mnenje gosp. prof. dr. F. JAubli$-a,
zdravnika v Carigradu
G. J SRRRAVALLO
Trst.
Želez nato Kina-vino Serravallo (Vino di China Ferrugt-noso Serravallo) je jako zanesljivo in uspešno krepllno zdravilo. Kot tako naj se toplo priporoča malokrvnlm in rekonvalescentom. CARIGRAD, 29. novembra 1903.
Dr. F. MUHUG.


Katsdorf, Radein
Dr. Pecnik
(PETSCHNJGG)
Zrst, via S, Csterina štev. 1
Zdravnik za notranje (splošne) bolezni: 8 — 9 & 2 — 3 in Specijalist za ko2ne in - - vodne (spolne) bolezni: 11 7» — 1 • - "
Berite in čudite se!
600 komadov, med temi pozlačena ura za K 4*20.
Scottova emulzija
vsebuje tvarine, ki utrjujejo v lahko prebavljivi obliki šibko okostje. To dokazuje razširjena uporaba SCOTTOVE EMULZIJE od strani vseh gospodov zdravnikov
a ^
m
Krasna, pozlaćena, najfineja ora Anker-Remont a po elačenim fctevilnikom ; ista ima dobroidoče 30-um, kolesje, za kar se jamči 3 leta, 1 kraana ovratoc igla s Sirnili - brilantom. 1 pozlaiVn pretan a pen kamnom za gospode ali gospe. 1 krasen collier \z okolu 150 t njentalskib peri, najmodernejši nakit zt lL.c.6, 1 krasna garnitura gumbov za zapestnice ovratnike in prsi, zajamčeno 3°/, Double-zlala s patentiranih zatvorom, 6 platnenih robcev, 1 elcg&nteo Šepni Črnilnik iz nikla, i krasno zrcalce, 1 komač diSečega toaletnega mila, 1 fr. vezana beločnica 75 »ngieikih peres, 20 različnih komadov ca korespondenco in Se 396 drugih predmetov, ki so koristni ir neobhodno potrebni. Vse skupaj s zlato uro vred, k1 sama velja dvakrat toliko, stane samo K 4*20. Od pofiilja po povzetju eksportna tvidka
H. SPINGARN, Krakovo št. 240
Kdor kupi 2 paketa dobi Se zastonj zraven iep do tifi z dvemi rezili. Pri več nego 2 paketih, za paket po 1 nožič. Za to kar ne ugaja, bs vrae de nar. Torej je izključen vsak risi ko.
ŠTIPAN MIMIOA
trgovina Salmatiaskik via
lastnega proizvoda iz Bogaznice pri Omišu
GOSTILNA v ulici sette Fontane
št. 2 (vogal Piazza Barrlera) BUFFET v ulici Nuova Ste*. 5. GOSTILNA v ul. deli' Istri« St. 14.
Tine na debelo ln za drniino v vseh
gostilnah.	■■— g
Zaloga tu- in inozem. vin špirita likerjev In razprodaja na ouqojp Q| o|oqap
JAKOB PERHAUC
Trst, Via delle Acque š*. 6, Trst
(Nasproti Caffč Centrale; Velik izbor francoskega Šampanjca, penečih dezert-nih itaiijauskih in avelro - ogrskih vin. Bordeauz Burgunder, renskih vin, Mesella in Chianti. Kum, konjak, razna Žganja ter posebni pristni tro^in'jvec, alivovec in brinjevec. Izdelki I. vr^te, doili iz du fcičnih krajev. Vsaka naročba »e takoj izvrSi. Rftspo-fiilja se po povzetju. Ceniki na zahtevo in franko.
Razprodaja od pol litra naprej. 263
Broj 1702/12.
Natječaj.
li smislu odluke obćinskog odbora od 3. aprila 1912 razpisuje se ovime natječaj na mjesto drugog obćinskog lječnika sa sjelom u Matuljima ili u blizini Matulja Godišnja plača sa paušalom za konja ustanovljuje se prema odluci obćinskog zastupstva na Kruna 4080*—, izplativa u mjesečnim anticipatnim obrocima, osim toga primati će ustanovljene pristojbe za Iječničke posjete
U okružje tog Iječničkog mjesta spadati će porezne obćine: Matulji, Spinčići (osim sela Brnini, Belići i Čari), Bregi, Perenići, Pobri, Kućeli, Dolnji i Gornji Rukavac, Trinajstimi, Jušići, Jurdani, Puzi, Zvoneća, Br-gud mali i veli, sela Dolčić i Frlanija ■ Rubešovoj.
Lječnik biti će dužan bezplatno Iječiti posve siromašne, dočim će mu putni trošak biti izplaćen iz obćinske blagajne, a kao zdravstveni organ obćine voditi zdravstveno uredovanje.
Službena pogodba, koja se može uvi-diti kod podpisanog sklopiti će se sa Iječ-nikom iza imenovanja istoga po obćinskora zastupstvu.
Natjecatelji imaju podnesti podpisano« svoje molbe do 1. maja 1912, obloživ ih diplomom sveukupnog Iječničtva, svjedoć-bama o dosadanjem službovanju i državljanstvu te poznavanju hrvatskoga kao uredovnog jezika.
Občinsko poglavarstvo Kastav,
dne 5. aprila 1912.
Načelnik: Jelufić.
Umetni: fotograflčnl atelje
alfo*	itev, 41 (pritličje)
MI
naktmtu rpo»*alk* tad. tat. ta«.
Posebnost: Povečanje vsakatare fotografije.
Bati adakBMil P. *. Biraaitot ■frtjHU unO* ta Jtt lmlaji M
Ime, (HBRMlao i«41 OM] ■)«•, _
■■■■IlIBMItfll
*
v otroški praksi,
Samo pristen s to znanko — ribič — rna-
.	.	kora Scottova
ako se gre za trajno utrditev irdeioraBja.-šibkega okostja. Otroci zelo radi jemljejo okusno emulzijo Scott, jo lahko prenesejo dobijo lepe, ravne nožice.
Pri naknpn naj 8« izrecno zahteva Scottova emulzija znamka .SCOTT", ki je 35 let npeljana, jamči za uspeh in nčinek.
Cena originalni steklenici 2 K 50 vin — Dobiva ■e v vseh lekarnah.
Novi dohodi za pomlad In leto !
Čevljarska zadruga v Mirnu pri Gorici
naznanja slav. občinstvu, da je preskrbela svoje prodajalne :
v TRSTU, Via Barrlera vecchla 38 in Via del Rettorl 1 in v G0&IC1, na Starem trgu 1 (na vogalu Rabatišč*)
s svežim poletnim, črnim in barvanim obuvalom ličnega kroja in dela
ter finega in t pežnega usnja.
POHIŠTVO
SOLIDNO: in : ELEGANTNO
PO ZMERNIH CENAH "M
RAFAELE i T ALI A
TR8T - VIA MALCANTON - TRST

ftem: gospodinjam
toplo priporočamo
KOLINSKO CIKORIJO
■	edino pristni, po kakovosti nedosegljivi slovenski izdelek.
v korist druZbi sv. ClrlU in Metoda I
Strm T V.
.EDINOST" St. 102.
V Trsta, dne 12. aprila 1912.
7Vc;J/čeiajšnjfm pa jo je policija izsledila « j-vtaknila v luknjo, namreč Ano Lahovo, e n denarnice, kajti denarnice s kronami ni bilo več.
Čudež smemo imenovati sledeči ugodni vi eh „postopanja" naše tržaške policije. . Aehanik Srečko Nemec je bil namreč predvčerajšnjim nekam vesel in je svojim stanovalcem v ul. „delle Scuole israelitiche" st. 1 plačal pošteno večerjo. Jedli in pili so rorej, kolikor se je dalo njim in pa radodarnemu Nemcu. Toda nehvaležnost je plačilo tega sveta in to je okusil tudi Nemec, <aj!i neki njegov sostanovalec, 25-letni Tr-žačan, težak Anton Culliot mu je za zahvalo '.a njegovo radodarnost speljal dve zlati ve-ržici, ki ste bili vredni 140 K, 10 K vredno jio in 35 K denarja.
Okradenec je kmalu spoznal Culliotovo .prijateljstvo" in je ovadil celo stvar policiji. Culiirta so aretirali, in čujte, zgodil se je čudež, kajti pri tatu so našli še obe verižici, uro in nazadnje še tudi 10 K denarja. Ljudje božj', aii se ne čudite ?!
Koledar in vreme. — Danes: Zenon škof. Ljubomir. —Jutri: Htr;r»enegiid, muč., Milutina.
Temperatura včeraj ob 2. uri popoldne 4- 10 2 C°. Vreme včeraj: hladno.
Vremenska napoved za Primorsko: Oblačno, k dežju se nagibajoče vreme. Nizka temperatura.
Vesti iz Goriška.
Velikonočno vstajenje od mrtvih.
Gorica 10/4/1912. Pa|er je čil in zdrav kljub temu, da ima že 82 let in kljub „Pic-colovemu" fonogramu in sočutstvovanju. Menda ga je imel njegov goriški dopisnfk cel sodček pod kapo, ko je poslal to žurna-iistično bombo v Trst in indirektno v Rim. Podpredsednik itarjanskega senata (gospodske zbornice), kom. Blaserna je morda dobil že nešteto sočustvovalnih brzojavk, predno so ga informirali, da mož njegove sestre
—	še živi. Glejte smolo našega „PJccolo-vega" dopisnika : isti dan, ko je bil Pajer proglašen v Trstu mrtvim in je bila zanj že pripravljena apoteoza, je predsedoval v Gorici neki konferenci. — Tragikomičen prizor se je nudil nekje v deželni hiši. Uradniki so čifcli vest o smrti deželnega glavarja in sporočili senzacijo došlemu gospodu: „Pajer je včeraj umrl I" Odgovor: „I streia. saj sem še danes govoril žnjim!" — Neki ljubljanski list je imel še v torek to raco na vesti, ako pojde to tako dalje, ne bo — ko gospod glavar res zattsne svoje oči
—	nikdo veroval temu. Saj |e Menelik v časopisju najmanj stokrat umrli
Pot k slovensko italijanskemu sporazumu V Tržiču se fcooo vršile v kratkem občinske volitve, ki obetajo biti jako burne. Sedanjemu županu, dr. Rebulii očitajo goriški liberalci zvezo s Slovenci in Nemci le radi tega, ker vodi zmerno politiko in hoče napredka in miru v svoji občini. Gotovo je, da zmaga lista zmernih elementov, ki jim poveljuje dr. Rebulla. Goriški „Čemere" je jako hud nanj, ker ne vodi politike kričačev a la Venier (goriški podžupan in duša goriškega italijanskega fanatizma). Sedanji tržiški župan dobro ve, da je njegovo prccvitajoče mesto večinoma odvisno od nemškega kapitala in slovenskega zaledja, da prebiva v Tržiču dobro furlansko ljudstvo, ks se ni nikoli strinjalo s politiko ira'ij&nskih fanatikov; nasprotno je resnica, da želi miru s S:ovenci vsa Furlanija, iz-vtemši naše mesto in par trgov, kjer uga-s jsjo nerazsodno politiko nekateri kaporjoni v obskurne namene. Pod pretvezo mazzini-irDStva in liberalizma se goji v mladih srcih sovraštvo :n brezmejno zaničevanje do slovenskih sodežeianov, teh „potomcev Hunov". Uvedli so nesrečno pr. tiavsiiijsko gibanje r tako hiuavskopodiem stiiu, kakor so zato sposobne le duševne propaike brez narodnega ponosa in nevredne svoje matere in idealov, ki jih le profanirajo ti poiitični kretćni.
Radi tega želimo pristašem dr. Rebuile r Tržiču popolne zmage z zaupanjem v srcu, da se v najbližji prihodnjosti pomete z *J*tdmi gorina'edenega kova in da si Slovenec in Furlan stisneta roke v mir in spravo.
Vesti iz Istre.
Podružnica družbe sv. C. in M. v Danah (Vodice) bo imela v nedeljo dne 14.
t. m. ob 3. uri popoiudne svojo glavno skupščino v Danah. Dnevni red običajni, i Poživljamo tem potom vse člane in prija-j telje naše Družbe, da se odzovejo temu vabilu v čim večem številu. Darovi se sprejemajo s hvaležnostjo.
S postaje v Kanfanaru. Sedaj vlada r.a tej postaji stanje kakor si je žele tukajšnji — italijanaši. Ko sem se te dni hotel odpeljati, mi je bila prilika, da sem se prepričal, kako slavno ravnateljstvo državnih železnic skrbi za ogromno veČino potujočega občinstva.
Praznik je bil in polno ljudij je čakalo, da bi kupili vozne listke. Blagajna je bila odprta še le, ko je vlak prihajal na postajo. fcJmljivo Je torej, da je bil uradnik nervozen, če nI imel kdo pripravljenega drobiža. Nestrpno Je odgovarjal, da nima „kleingeld". Potniki, ki niso umtii nemški, so gledali in Fe čudili temu postopanju u«adnika. Priporočati bi mu bilo, na| prej odpre blagajno,
poitm ne bo tako nervozen. Pred vsem pa bi bil dolžan domačemu prebivalstvu in interesom službe, da se umakne iz Kanfanara drugemu, ki bo znal občevati z ljudstvom v njegovem materinem jeziku. Saj imajo menda neke pravice tudi oni potniki, ki so slučajno — Hrvatje.
Naval izletnikov v BorSlu. Krasna pomladanska dneva sta oba velikonočna praznika zvabila iz Trsta velikanski navr.I izletnikov. Ne pretiravamo, ako trdimo, da je izstopilo oba dneva na tukajšnji pcstiji od 3 do 4000 oseb, ki so se večinoma ustavile v restavraciji „Mocco" (Robida), deloma pa po ostalih gostilnah in nekaj se jih je napotilo proti Boljuncu.
Boršt je Tržačanom-izletnikom od nekdaj priljubljeni kraj! Le žal, da se ne nahaja tu onih udobnosti, ki si jih izletnik želi, in ki bi povspeševale promet tujcev.
Najnujneje, kar bi priporočali našim Bor stanom, je, da si popravijo in uredijo potil Zlasti }e kratka pot do postaje taka, da v temi človek ni varen po njej! Neobhodno potrebno bi tudi bilo, tla se nastavijo na več;h krajih svetilke, kajti sam sem bil priča, ko so ljudje klicali na pomoč, ko niso mogii dalje radi teme.
Gostilničarji nam tudi ne bodo šteli v zlo, ako stavimo priporočilo, da bi bili lokali za goste bolje urejeni in postrežba današnjim časom primerna. — Izjemo dela gotovo Mocco 1
EstetiČnega čuta, čuta lepote, krasote nI pri naših ljudeh! Kaj bi bilo, ko bi cb cestah nasadili drevje, kar bi bilo spojeno z malenkostnimi stroški; ko bi cestne jarke, po katerih se pretaka gnojnica, pokri i; ko bi gnojne luže odstranili izpred hišnih vrat in z javnih cest, ko bi s par vinarji apna pobelili zidovje stari koč itd. ? ! 1
O ne II Mi smo kmetje in kot taki moramo biti konservativni 1 To ^e načelo naših ljudi 1 Kakor je bilo, tako naj ostane, četudi Je nesnaga!
Snaga, lepota je postranska stvar 1 Drugorodci bi znali lepo lego teh krajev drugače izkoriščati.
Boljunec ima tudi krasen trg, ki ga pa dičijo in krasijo živinski odpadki in cele groblje kamenja. Ne najdeš pa drevesa, ki bi krasilo kraj in pod katerim bi se popotnik v neznosni vročini oddahnil v senci.
Apeliramo na naše županstvo v Dolini, na gg. svetovalce in odbornike, naj se zganejo In naj delujejo na to, da naši kraji dobe lice, ki bode pričalo, da prebiva tukaj izobražen, napreden slovenski narodi
' SnQtilnQ 8taia» dobro vpeljana, z vrtom ae i !*7UCI>5 lllCi da v najem v J»"av>režini. Zahteva ! ee kavcija. Natančneji pogoji pri lastnici T. Neirec S v Nabrežini.	_791
Qv*nr*o nntnuo ■ 'eP ^ol-nivec, 4 leta star OlCbd gUlUVtf • je na prodaj: proda ae tudi 50 hektol. refoška in 10 hektol. belega vina. Cena volu je 600 kron, vino je po 50 do 60 k od hektol. — Poizve ee za obojno pri g. Slavci«, predsedniku društva .Domovina" v OBpu, p. Crnišral. Istra._7^8
Modistinja ima Da razP-o-l8?°.ele?antiie.ie
i;
pripravljene klobuke. Kemoder-1 nizuje- — Nuova 45, I.
Ipn veSča slovenskega, italijanskega in iUtfft nemškega jezika, prak' 'na v pi^ar
Msrljivoat 776
Gosp
ni&kih delih, i£če a.'užbo. Ponudbe pr glavna poŠta.
Pr^mnfnni znamke „Angelj" Lzbor aloven-UrdlllUlUlH skih in srbsko-hr takih samo v trgovini Zanetti Ulica Cavana 6.	639
Drl H o ae *ePa mtblovana soba pri mali družini. U (Jud Via Pon area 6t. 8 II. vr. 2.	781
I _
ICenj. odjemalcem tSSSST^
l selim av. jo gostilno „PRI VIPAVCU" iz ulice I Industria 5 v nov lokal v ulici Giuliani 32. Z odi • spoštovanjem Fran Strcnrar.	701
Pohištvo za zakonsko sobo iz je«e-novine, novo, nepolirano, finejSe, angl Stega sloga, drugo že rabljeno samo dva me seea, skoraj novo iz orehovine, nem3k"ga sloga, i kompletno z mramcr i in zrcali oe pri da za kro»i 360. — Kfrbler. Molino a Vento 7.	663
Prilika:
Priporoča se
slovenska šivilja $
trst
ul. Barriera vecchia 33, vrata 13.
Bogomil
= — urar in zlata; = =
Trst, ulica Vincenzo
Bellini Št. 13 i»nrstl miri it. iitou io?m
Bogat izbor ur
veake vrate, kakor to Al oiutnoT, priUior ■ 4JJ«. Karti in brea diamantov, žecskc rsrlilee, zlate ln srebrne sa molke, ck po
Dražbeni oklic.
Opravilna številka E 84/12
5
Po zahtevanju mestne hranilnice ljubljanske (zastopane po odv. Dr. X. Tavčarju v Ljubljani) bo dne 3. maja 1912 dopoldne ob y uri pri spodaj oznamenjeni sodniji, v izbi 6t 1 dražba neprimičnin vi. it. 307, 1 — 6 z k. telo vi. &t. 308. 1 — 9 z k. telo, vi. št. 309. 1 — 5 z k. telo, vi. št. 310. 1 — 5 zk. telo, 311. 1 — 8 zk. telo k. o. Gor-jansko; 359. 9 zk. telo, k. o. Komen. 105. 1, 2, 3 zk. 138 edino zk. t. Boje ; ter vi. št. 256/1 1 2 in 3 zk. telo K. o. Brestovica. kmet. poslopja z razširjeno kmetijo v Gorjanskem s pri-tiklino vred, ki sestoji iz 3 sodov.
Nepremičninam, ki jih je prodati na dražbi, je določena vrednost na K 98 040, pritiklinam na K 60.
Najmanjši ponudek znaša 65*364, pod tem zneskom se ne prodaja.
L k. okr. sod. Hmm oddelek I.
dne 28 3. 1912.
Št. 888/12.
Nateeaj.
hranilnica in posojilnica v Dolini
rcgistrovana zadruga z neomejeno zavezo vabi na
redni občni zbor
ki ee vrži
v nedeljo dne 2!. aprila t. I. ob 4. uri popoiudne
v prostorih istega društva.
DNEVNI RED:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Poročilo o izvršeni reviziji.
4.	Potrditev računskega zaključka za četrto upravno leto 1911.
5.	Volitev načelstva.
6.	Volitev nadzorstva.
7.	Sprememba pravil.
8.	Slučajnosti.
Opomba. Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen, se bo vršil drug^ občni zbor pol ure kasneje na istem inestu in z istim dnevnim redom, ki bo oklepal veljavno ob vsakem številu navzočih članov
Načelstvo.
Županstvo Dolina skupno s tukajšn c Hranilnico in posojilnico išče
pisarniškega pomočnika,
ki je ob enem poscjilniški uradnik
v
Plača po dogovoru. Prošnje, opremljene s potrebnimi dokumenti je vločit pri županstvu do 24. aprila 1912. Naved naj se tudi referenčne vire.
Službo je nastopiti meseca maja 191^
Županstvo občine Dolina
dne 6. aprila 1912.
Župan: PANGERC
mmmmmmmmmB
I JABN C \ w
Valentin Čeh
^ Trst. ul. G. Carducrf 40. ga
Prodajni! a z delavnico sako- ^J
vrstnega obarala za moške i a
fenskrt trr o*rtko SPREJEMAJO SE NAROČILA - PO MERI. -
m
■i Cene zmerne. Svoji k svojim !
mmmmmmmmmmm&Si
^^ Hočete najti dobrih ^^ • « :: in cenih čevljev :: # §
Obrnite se samo v trgovine čevljev
v ul. Barriera 41
(vogal ulice Sal ce) - in v ono
nI, Barriera 19,
kjer dobite vse po ugodnih cenar
Gospodarsko društvo v Movražu pri Buzetu (Istra)
vpisana zadruga z omej. poroštvom vabi na
redni občni zbor
ki se bo vršil
dne 21. aprila 1912. ob 4. uri pop. DNEVNI RED:
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
3.	Odobritev računskega zaključka za I. 1911.
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev nadzorstva.
6.	Sprememba pravil.
7.	Slučajnosti.
OPOMBA. Ako bi ob določeni uri ne zadostovalo število udov, se vrši občni zbor osem dni pozneje, dne 28. aprila 1912 ob isti uri pri vsakem številu članov.
Predseduje: Ivan Knez.
Alojzij Belk
Trst - ulica Belvedere 5*. 3 - Trst
TrSooino de* hat s,
kolon jalnega hlaga in jestv u vseh
vrst. Blagx> vedno sveže in t»rvc v rite.
Razrošil.a ae tudi c poš I in <1o-———— slavlja na d<"m _______
ODLIKOVANA
tržnšSs prodajalna obiram
ULICA GIOSUĆ CARDUCCI ŠT. 2.
Kmzun razlkn h izberov najfinejS' j mo£kih i- * akh ot-uv*l po najnlfjih caah ; .jajn po izrecnih cenah :
Usnje Boxci»lf a trakovi . . 30 K 10 Usnje Boxtalf z elastika . . . . po K 10 -Us^je Boicalf o. lika Qerby po K 10 5-Usnje Boxcalfz z 21 p o p <i rn i Triumph pa K 10 5
Enaki ta '' 1 • 1 K manj. - Vshfcov. blagu L vn .
Oblike i i 'erne. — Delo zelo trpežno.
ALEKS FRA>C MAYER - TRST
žgalnlea ka^e
TELEFON 1743.
N.ojbo jžl vir za dobivanje pečene kave.
Skladišče žagovhie
posipanje po mokroti, snaženje javnih lokalov itd. ima edino AUGUST KOM-PARA, Trst, ul. Fonderia 5t. 5. Prodaje
?e rJirnbno Postrežba na dom.
m debelo. —__
Pristna brnsba sukna
pomladna in poletna sezona 1912.
Odreiek 3*10 m dolg	t 1 cdfeaek T kron
. ,	1 rdretek 10 kr->u
za kompl laosko Obl.	) i o^rezek	15 kron
(suknja, telovnii, hlače)	I 1 odrezek	17 kron
——|— —|— s n m o —I— —f—	* 1 odrezek	20 kron
Odrezek za saU nsko obleko 20 kron, kakor tud površnike, tur. lodne, Kvilene kamgovne itd. po.'iljh i o tov. cenab real a in itolidr a, dobro en h na zuloga pnkna
Sle$el - imtiof - Brunn (Brno).
Vzorci gratis in franko.
Ufrodr oni privatDih odjemalcev, naroČ^ati BuknH /iar;.vnOšt pri tvHki Siegel - Imhof na to arni5.it ra mestu to ^elike »talne, nizke cene. Velik izbor. Uzorna, pazljiva poutreiba tudi mal h nar Čil v svežem bla^u.
Vsi zdravniki ga prlporofiajo.
Zdravilno pivo dvojnega kvasa
1 likov a no na ^^ £>TPf A TAJ
r razstavah.: Ob O * Cif"
Glavna zaloga v Trstu, via Valdirlvo St. 32. — Telefon št. 2201.
Odlikovano na : 7 razstavah
JOSIP VATOVEC - Trst
ul. Sette Fontane 834 (vogal Donadoni)
pri po rod« ccnj. občinstvu svojo
pekarno in sladćičarno
▼ kateri prodaja ve« dan svet kruh in aladčice
V88 izdelano z zdravstvenim elektr. strojem.
	-a	<
	rs	on
	<7«	09
	O	?r
	3 n	o <
	•	
		'ji
		3
	n	-
	o	TD
		
	=	?