UiltelJ^fet
TOVARIŠ.
List za šolo in dom.
Izhaja 1. in 15. vsakega meseca na celi poli. Cena mu je za celo leto 3 golil., za pol leta 1 gold. 50 kr. Spise in dopise prejema vreduištvo; naročnino in oznanila pa prejema in razpošiljanje oskerbuje založništvo.
List 23. V Ljubljani, 1. decembra 1877. Tečaj XVII.
Pedagogični pogovori.
(Spisuje Jos. Ciperle.)
23.
Kako kričanje je pač za šolstvo; ali kedar se pride do tega, mu kaj pomagati, takrat pa vse obmolkne. Jaz menim, da bi se šolstvo moralo najbolj ceniti; ali vendar se ravna tako po mačehovsko ž njim. Le denar, ta gre tako težko ljudem iz rok, raje ga dado za Bog ve kaj, le za to jako koristno napravo ne. Vse vpije: „das Schulwesen muss gehoben werden" (te besede moram navesti po nemški, ker jih slovenski nobeden ne izreče), in s temi besedami je že vse doveršeno. Dokler bo imel učitelj toliko plače, kot navaden pisar ali berič, ni upati zboljšanja. Čemu bi se pa tudi trudil učitelj? Več mu tako ne dado, manj pa tudi dobiti ne more. Ako hoče dobiti človek veselje do česa, mu mora to tudi precej mikavno biti. Kako pa bo imel učitelj veselje do poduka in do svojega nadaljnega izobraževanja, ako vidi, da si vsak berič lehko več prisluži, akoravno se mu ni treba nič učiti. Gospoda moja, jaz imam strašne izkušnje iz svojiga učiteljevanja, posebno v začetku. Oj, ko bi vam jaz napisal, s kacimi občutki sem jedel od začetka cel mesec samo suh kruh, oj, kako bi vi gledali! V tacem položaji naj ima pa kdo veselje do svojega stanu! Mislil sem si večkrat; moji predstojniki, ki mi dajo ukaze, jedo pečenko, pijo kavo, kade lepo dišeče smodke; jaz pa tolčem tebe, ljubi kruhek, ki si star in terd, kot bi te bil še Adam pekel, in kaditi moram tebe ljubi tobaček po štiri krajcarje. Ne dišiš, seveda tako prijetno, kot drage smodke, ali vsaj potolažiš me in me spominjaš, da se ravno tako, kakor ti, vse pozemeljsko v prah spremeni.
Daljni vzrok, zakaj učitelji na šolskem polji ne morejo delovati vspešno je pa, da se jim stavlja toliko ovir od domače odgoje. Stariši se dostikrat hudujejo že zato, ker morajo pošiljati otroke v šolo; zdaj pa naj učitelj njihovo dete malo kislo pogleda, že imajo dosti tvarine, zabavljati čez njega. En izgled. Letos je na Dunaji poslal neki učitelj dečka iz šole, ker je imel uši, naj se doma očisti. Deček je bil sin nekega juda, in ti ljudje si ne puste ničesa dopasti. Takoj je bilo natisnjeno v dunajskem nExtrablattu" pismo od očeta, polno zabavljic na onega učitelja, da zaničuje jude in druzega neumnega več. Kaj se zgodi! Ta stvar je prišla v preiskavo, in pokazalo se je, da je imel fant uši, da so drugi otroci učitelja opozorili na nje, in on ga je poslal domov, naj se očedi, kar bi storil vsak učitelj. — Naj bi pomislili stariši, da s takim postopanjem proti učitelju toliko škodujejo svojemu otroku. Ali ga bo otrok spoštoval, cenil in častil, ker ga ima vsak pravico ozmerjati, kot najnižjega služabnika, in ga osramotiti pred vsem svetom. In če ga otrok ne spoštuje, ali bo hotel sprejemati nauke, ktere mu on daje. In če potem otrok zaostane v kakem razredu, edino zato ker ni nič znal, oj, potem pravijo stariši: ta učitelj ga je pustil sedeti, ker ima hudo jezo na njega. O vi stariši, kako malo premislite! Prevdarite vendar poprej, ali niste znabiti vi sami se svojim nepremišljenim govorjenjem zoper učitelja znabiti zakrivili, da ga vaš otrok ni spoštoval, in se tedaj tudi učiti ni hotel. En prevdarek je boljši, kot dva dni hoda, pri otroku je pa en prevdarek dostikrat važnejši, nego celo leto.
Pa ne samo domača odgoja nasprotuje učitelju, on ima še druge hujše nasprotnike. To so pa tisti, ki jih Nemec imenuje „Afterpadagogen". To so oni ljudje, ki zajemljejo le iz časnikov svojo pedagogično modrost, mislijo se pa vendar vsegavedne o šolskih zadevah. Posebno dobro znajo Salzmanov izrek, da mora učitelj izvir vseh napak svojih učencev v sebi iskati. S tem stavkom jim je dano mogočno orožje zoper učitelje, in Bog zna, da je prav pridno rabijo. Ako vidijo na cesti kakega spri-denega šolarčka, že pravijo: kdo je kriv drugi, kot učitelj. Nehajte vendar, vi sprideni pedagogi, tako se smešiti, saj imate vendar malo možganov v glavi.
Najhuje je pa za učitelja, ker nima čisto nobenega sredstva, otroku nasprotovati, to je, kaznovati ga. Slovenski pregovor prav dobro pravi: Šiba novo mašo poje. Ali šiba mu je prepovedana, tako izverstno sredstvo zoper termoglavnost in neubogljivost otroško. Jaz vem iz svojih otroških let, kako moč je imela palica do nas, ako jo je učitelj le pokazal. Ako je pa še koga nažvižgal ž njo, kak mir je bil potem, kako smo verno poslušali, nobeden se ni ganil. Da smo se takrat jezili nad njo, to se samo ob sebi razume; ali na učitelja ni bil vendar nihče hud. Pa še drug dober namen bi imela palica posebno v sedanjem času. Svet
hoče sedaj, da se vsak posamezni vklanja in pripogiba, kolikor more; ali pa ni palica ravno prav izverstno sredstvo za vklanjanje. Kdor je kaj značajen, ta se tako ne bo vklanjal vsacemu, neznačajni se bode pa tudi brez palice samo za ljubi vsakdanji kruhek. Pravijo, da mora učitelj v šoli namestovati stariše; tipa smejo rabiti palico; zakaj bi je tedaj on ne smel, ki je njihov namestnik. Če mu je ne bo treba rabiti, je gotovo ne bode, če je bo pa treba, potem bode gotovo neizmerno koristna.
— Ljudje bi se dali najbolje deliti v dva oddelka: v pedagoge in ne-pedagoge, t. j. v tiste, ki odgojajo in v tiste, ki se odgojajo, ali ki še potrebujejo odgoje. Kakor vsakdo lehko izprevidi, bi ne spadali v drugi oddelek sami otroci, ampak tudi mnogo odraslih, saj so ti mnogokrat bolj potrebni odgoje, kakor mali otroci. Pedagog. Kako krasno in mikavno ime je to, pa tudi slovensko „odgojitelj" ni nič napačno; vendar nemško: „©rjie^er" se mi pa prav nič ne dopade. „(Srjie^er" ima svojo koreniko v besedi „¿ieljen", t. j. vleči. Reče se tudi: „bei ben O^ren ¿teljen" za ušesa vleči. Ta izrek pa gotovo v marsikomu vzbudi neprijeten občutek, zaboli ga gotovo za ušesi, kakor če vidi koga, da vgrizne prav kislo jabolko. Ostanimo pa pri besedi pedagog. Ta ni slovenska, nemška pa tudi ne, ampak gerška. Sestavljena je iz dveh: namreč iz „pais" po slovenski deček in „ago" po slov. voditi. Pedagog je bil pri Gerkih tisti, ki je dečke okrog vodil. Navadno so bili zato odmeneni služnji. Podučevali pa niso dečkov ti pedagogi. Dan danes ste pa pedagog in učitelj ena in ista osoba. Od poduka se tirja, da je tudi od-gojilen, da blaži mladinsko serce in mu vcepi kali ljubezni do resnice in pravice.
Pedagogi so bili od nekdaj moški, če tudi, le služnji. Ženski spol so odgojevale ženske, ali niso ga vodile okrog, ampak priderževale doma, kar je bilo tudi čisto pametno. Ženska enkrat ni za druzega, kot za dom, da ga v redu ima. Ona mora biti gospodinja, če se tudi možu ne more reči, da je gospodar. Ali v novejšem času so prišle ženskam strašne muhe v glavo. Začele so študirati za doktorje, profesorje in za Bog ve kaj še. Čudne muhe! Pa pustimo jim veselje, da ne bodo mislile, da smo jim moški nevoščljivi, čez dvajset let bodo šli tako vsi ti ženski profesorji in dohtarji v penzijon, če še prej ne. Ali če pa kteri ženski rečemo, da je pedagoginja, kar se tudi mnogokrat sliši, takrat pa vsak pameten človek ve, da ne razumemo tega pojma. Saj ne vodijo one dečkov okrog in tudi ne odgojujejo, ampak k večemu dekleta. Dekle se pa ne pravi po gerško „pais".
Kakov posel pa ima odgojitelj? On mora narediti iz človeka človeka, ki še ni v pravem pomenu človek. On ga mora storiti sposobnega, gibati se v človeški družbi, in da ji je koristen ud. Kako malo pa jih je koristnih. Ne motim se, ako rečem, da so človeški družbi koristni
23*
le odgojitelji. Oni skerbé, da se naredi ji zopet kaj koristnih údov. Če se jih pa ne, pa zopet niso krivi. Druge okoliščine so jih izpridile. Saj tudi zidar ni kriv, če kdo po noči podre zid, ki ga je on postavil; ali malar tudi ne, če mu je kdo zmazal ali raztergal sliko, ki jo je napravil on. Vendar tega nočejo umeti nekteri. Če se kak šolarček kaj zvunaj šole pregreši; kdo je kriv? — Učitelj, kdo pa drugi. Koliko je na tem resnice, to pustimo premišljevati čestitim bralcem. Jaz menim, da je to prav nesramna laž. Pa „de gustibus non est disputandum".
Zdaj pa pridemo do jako važnega vprašanja: Kakšen mora biti dober odgojitelj? — Odgojitelj je, kakor sem že enkrat omenil, potrebno zlo na zemlji, kakor tudi plačane dojenice. Najbolje je seveda, ako stariši sami odgojajo svoje otroke, ker pa postanejo mnogi stariši, ki nimajo niti pojma o otroški odgoji, pri teh so odgojitelji gotovo jako potrebni in važni. Dobro je pa, če imajo taki stariši kaj premoženja, da lehko plačajo odgojitelja, strašno slabo je pa za otroka, čegar stariši so ubogi. Zato je pa vprašanje: kake lastnosti mora imeti dober odgojitelj? v pedagogiki jako važno — skoro najvažneje. Za odgovor na to bom navedel zopet Rousseau-a in ga po moči komentiral. On pravi:
1.	„Učitelj in odgojitelj morata biti ena in ista osoba".
2.	„Odgojitelj ne sme odgojati za denar".
3.	„Odgojitelj mora biti mlad; on bi moral biti prav za prav otrok, da bi se igral s svojim gojencem".
4.	„Odgojitelj ne sme odgojevati otroka le štiri leta, ampak mora krog njega biti do 25. leta. Dober odgojitelj zamore le enega otroka dobro odgojiti".
To so Rousseau-ove misli. Ako tudi je on živel pred sto leti, vendar je povedal take resnice, ktere so komaj sedaj izpoznali ljudje. Koliko časa pač potrebuje vsaka resnica, da se vkorenini v ljudstvo! Ker so te štiri točke jako važno, zato si prihranimo njihovo pretresovanje za naslednji pogovor.	(Dalje prih.)
Matej Ravnikar.
Baron Žiga Zois (r. 1747, u. 1819), vsem tedanjim slovenskim pisateljem res Mecena, je navdihoval kakor Vodnika, Kopitarja, tako tudi Ravnikarja, kteremu je bil osebno prijatelj.
Budil je rojake svoje po pesnih in prostih svojih spisih Vodnik^ dajal je slovenščini modre pravila Kopitar, in po teh dveh je vnel se Ravnikar, in sam vnet je za slovenščino vnemal tudi druge, licejske učence in bogoslovce, z besedo in z dejanjem. Perva zasluga njegova je torej, da je nasprot prejšnjemu nemškutarjenju Ravnikar sam jel čisto govoriti slovensko, in da je k temu budil učence svoje, kteri so ga jako
spoštovali, priserčno ljubili ter v hvaležnem spominu hranili vedno, kar so očitno razodeli o slovesu 1. 1827 modroslovci v krasni latinski žalo-stinki „Elegia . . Matthaeo Raunicher . . a dolentibus et gratu-lantibus utriusque Cursus philosophici discipulis dicata", kjer po začetku : Si f le tus, lac r im a e magni sunt signa dolo ris — preslavljajo odhajočega v Terst na pr.:
Extollit gazas, felicem et mobile yulgus
Has ausurn naiitam, per mare ferre sibi ; Mirantur doctos, qui mensi sideris orbem, Qui palata prius limite et astra tenent; Plauditur ille heros, aequat qui moenia terrae
Pastorem pellens pascua vasta sinit. Quantum at divitiis praestat largitor egenti, Et quantum studiis omnibus aucta fides, Quantum ensem metuunt, gandent sed pace coloni;
Tantum vincuntur caetera facta TUIS. Quam morum justus censor simul usque fuisti,
TE duce sermo viget patrius, ante rudis; Ordine quam claro gaudebant atria nostra,
Doctrinis solidis perfugium fueras. Si fio juvenis laudator temporis acti,
Quid mirum? Noscis lapsa, futura time! Parce, dolore solet si duro injuria jungi; Nos linquis moestos, invenies hilares . .
Excidet atque prius nomen, cognomen et aetas, Quam pereat menti dulcis imago TUA etc. —
Druga zasluga Ravni kar jeva je, da je jel tudi sam spiso-vati ter na svetlo dajati slovenske bukve, in to v Čistem, krepkem narodovem jeziku. Iz tedaj navadne Bohoričiee prepisane v sedanjo Ga-jico so:
a)	Perpomoček Boga prav spoznati ino častiti, ino pot prave sreče po Jezusovim vuku in živlenju. Prestavleno iz nemškiga in semtertje pomnoženo. V Lublani 1813. Natisnil J. Retzer. 8° 109 str. Druziga natisa 1816. Tretjiga natisa 1820. — Nemško je izvirno spisal bil to knjigo Anton Gall, Linški škof, pod naslovom: „Sin-leitung ¡$ur JČenntnifj unb Sßerefjrung ©otteš, nebft Slnmeifung §ur @liicf= feligfeit nad) bem ieben unb ber 2ef)re Šefu. SBien 1805". —
b)	Sveta maša ino keršansko premišlovanje iz svetiga pisma za vsak dan mesca, tudi druge lepe molitve. Dvanajsti 1. 1813, trinajsti popravleni in pomnoženi drugi natis 1. 1815 v Lublani. Natisnil J. Retzer v 12° 305 str. Na prodaj per Ružičku bukvo-vezu. To je po francoski A. Mesanguy, po slovenski dr. Juri Gollmayr, poznej veliki škofijski namestnik in prošt, pervikrat dal bil na svetlo 1. 1783. Knjižica ta se je slovenskemu ljudstvu tolikanj priljubila, da je do leta 1808 natisnjena bila enajstikrat; dvanajsti, trinajsti natis je popravil in z razlagami nekaj pomnožil M. Ravnikar.
c)	Zgodbe svetiga pisma za mlade ljudi. Iz nemškiga prestavil Matevž Ravnikar, desete šole cesarsek kraljev vučenik. Pervi del. Zgodbe stariga zakona. V Lublani, 1815. 8° str. 344. — Drugi del. Zgodbe noviga zakona. 1816. 310 str. — Tretji ino četerti del. Zgodbe noviga zakona. V Ljublani 1817. str. 327. Na prodaj per Adamu Henriku Hohnu, bukvovezu. — To je prevod od „(Sljr. @cf)mtb'§ 33ibiifd)e ©efdjidjte für ftmber gum planmäfjig. Unterricht in fämmtl. beutfd). (Schulen Bayerns. München 1801" — ki so bile večkrat natisnjene.
d)	Abecednik za šole na kmetih v ces. kr. deželah. V Ljublani 1816. Nemško in slovensko. 95 str. v 8i.
e)	Male povesti za šole na kmetih v ces. kr. deželah. Meine erklungen i. t. d. V Ljublani 1816. 1822 i. t. d. v 8i str. 127. Na prodaj per Jurju Lihtu, bukvoprodu, in s šolskimi bukvami zakladniku. Spisal je bil te bukvice po slovenski že J. Debevc, bivši katehet v nunskih šolah, 1. 1809 pod naslovom: Majhine Perpovedvanja i. t. d.; popravil in v krepki besedi vravnal jih je Ravnikar.
f)	Keršanski katoliški Navuk z vprašanji ino odgovori. V Ljubi. 1822. 8. str. 360. natis, per Leop. Egerju. To je prevod nemškega Leonhardovega katekizma.
g)	Petere Mojzesove bukve, iz pervotne ali hebrejske besede poslovenil M. Ravnikar, so ostale sicer v rokopisu, vendar so poznej dobro služile sloveniteljem sv. pisma.
Te Ravnikarjeve knjige so se močno razširjevale med slovenskim ljudstvom in prav rade prebirale. Mnogi so jih prebirali že zavolj lepe, čiste, nepokažene besede, v kteri so pisane. Kako naj se slovenščina bogati in olikuje, to je povedal Ravnikar najbolje v predgovoru k „Zgodbe sv. pisma" d. I. 1. 1815; nekaj pa že v predgovoru k „Sveta maša" 1. 1815, kjer je sedem psalmov od pokore poslovenil tudi iz izvirnega jezika. Ker so une besede njegove že večkrat ponatisnjene (gl. Miklošič Slov. Berilo za VIII. gimnaz. razred str. 66—68); naj se pokažejo le-te na pr.:
„Kar še scer tiče te bukvice, smo si perzadeli krajnski jezik, kar je bilo mogoče, popraviti, in vam ga očejeniga, kakor se res govori med nami, dati v roke. Torej smo tudi nemškim in drugim ptujim besedam, ktire lepi krajnski jezik le kaze, slovo dali, in jih s pravimi slavenskimi deslih po nektirih krajih že pozäble-nimi besedami namestili. Tako postavim se pravi gmajna po slovensko opčina ali opčestvo, regirati vladati, firšt knez, cviblati dvomiti ali sumiti, vofer dar ali d ari tu v, nucno koristno. Tudi pozableno besedo slava, po ktiri se sami imenujemo Slovenci, smo povzeli namest besede čast; slava je več kakor čast.
Tudi ima slovenska beseda lepo lastnost, de se da grozno skrajšati: Namesti reči tedaj: De bomo, po tim ki bomo vžili telo in pili kri zveličarja, z nebeškimi dobrotami napolneni, rečemo lepši in krajši: De bomo vživši telo in pivši kri zveličarja napolneni z dobrotami. Namesti reči: Abraham je iz del opravičen, ker je djal svojiga sina na altar, se reče krajši: Abraham je iz del opravičen djavši svojiga sina na altar. Namest reči: Dušapo tim ki se jevsvet vtopila,
je pozabila Boga, se reče krajši: Duša se vtopivši v svet je Boga pozabila. Sem ter tje se sliši kaj enakiga. Pa vsi drugi Slovenci govore tako, in tako so govorili naši spredniki, zakaj bi mi ne smeli?
Še drugač krajšamo besedo. Namest reči: Človek se pregreši z obrekvanjam, ker drugim ljudem graje in madeže perdeva, se reče krajši: Človek se pregreši z obrekvanjam perdevaje graje in madeže drugim ljudem. Kakor scer pravimo: Petlaje sim peršel do Lublane; leže sim jedel; stoje sim spal i.t. d."
Tretja zasluga Ravnikarjeva je pa stolica slovenskega jezika v bogoslovnici. — O francoski dobi se je podučevala slovenščina v latinskih ali srednjih šolah, in na njeni podlagi francoščina. Po dobi francoski so se spet prestvarile bile šole in prevladovati je poleg latinščine jela nemščina. Ravnikar je živo čutil, kaj se pravi, brez znanja slovenskega jezika mlade duhovnike pošiljati med narod slovenski. Kako so pa tudi — sami poptujeni poptujevali narod, kako kvarili njegov jezik, ker se ga znanstveno nikjer učili niso! Da se temu opomore, nasvetoval je že Kopitar v slovnici svoji 1. 1808, naj se bogoslovcem napravi uči-lišče jezika slovenskega. Iz istega nagiba oberne se Ravnikar, da ne bi osoda Vodnikova bila tudi osoda slovenščine po šolah na Kranjskem sploh, do veljavnega barona Ž. Zoisa in do učenega J. Kopitarja, in s prizadevanjem teh mož se je zgodilo, da so presvetli cesar Franec 1.1817 učilištvo slovenskega jezika dovolili v Ljubljani, in bogoslovce druzega leta zavezali k šolskemu učenju domačega slovstva. Smeli so prihajati k temu nauku tudi slušatelji licejski.
Sad te naprave se je berzo pokazal, ne le na Kranjskem, temuč tudi pri sosednih Slovencih. Ivmalo je prišlo dokaj dobro pisanih slovenskih bukev na dan, in duhovni govori na prižnicah so bili prosti grozne soderge in v lepši in čistejši slovenščini zglasovani.
Četerta zasluga Ravnikarjeva je, da je pripravil Metelkota v Ljubljano, v duhovščnico in na slovensko učilnico, in menda prav on ga je naklonil tudi k vstanovitvi nove abecede po pravilih Kopitarjevih. Oznanil jo je bil vsaj 1. 1817 v Zgodbah sv. pisma (IV. D. str. 324. 325.), in bilo je 1. 1820, da so v ta namen sošli se na Dunaju Dobrovsky, Kopitar, Ravnikar, Metelko, Kalister, Šlakar — in posvetovali se o napravi edinega slovenskega in celo občnoslovanskega pravopisa. — Kakor Vodnik poslednje leta, tako se je po Ravnikarjevih pravilih ravnal Metelko s svojimi tovarši in učenci, in kakor so prej prehudo nemškutarili, tako so odslej jeli preveč trebiti in slovenariti. In na to meri Prešernova „Nova pisar i j a" v Čbelici (II. 30—37) na pr.: „Če hočeš kaj veljati, pisar; besed se ptujih boj, ko hud'ga vraga; debelo po gorjansko jo zarobi; tri leta idi v rotarske Atene; med pastirje, kmete, sredi kožarjev; kar v bukvah je natisnjeniga, upije; to, bratec, med učene gre lingviste, in priča od jezika lepotije; Slovenci bodo brali bukve čiste, častili pozni bodo nas narodi i. t. d.!8 In z ozirom na malo navadne deležnike spustil je Prešern (Čbel. III. 19.) Ravnikarju — češ — poptujčvavcu ser-
šena: „Gorjancov naših jezik poptujčvavši — Si kriv, de kolne Krajnc molitve bravši!" —
„2ro£ biefer §iu§fte(iung, pisal je pa učeni M. Čop, fann mcfjt ge= Iciugnet merben, bajj, menn bte Štlbung ber fraimfdjen ©cfjriftfpradje ficf)tiid) ber grammatifdjen 9?id}tigfeit unb tegicaiijcfjen Steinzeit feit einigen Safjren bebeutenbe gortfdjritte gemalt fjat, man biefe§, nebft Kopitar unb aSobtttf, tiorjüglid) §rn. Ctaünifar unb feinen 9tad)foigera, unter benen ficf) burdj ©pradjgebiegenfjeit corjüglid) ber ^Srof. SJtetelfo unb bie §rn. točni! unb gaiofar au^eic^nen, unb ber tion jenem ermtrften fiomenifdjen Se^rfanjel in Satbad) ju tierbattfeit £)at»e. Jfjatfadje ift e§, bafj beinahe alle feit ben ie|ten 15 Sauren in Strain erfdjienenen 33üdjer in fpradjüdjer ¿ptnfidjt bie beften ber früheren ^eriobe bebeutenb übertreffen. Uebertreibun= gen, menn fie mtrflid) irgeubmo ftattfauben, mirb am beften bie $eit felbft ermäßigen. 3. ŠafarifS ©efcfj. ber fübfiam. Lit. I. 1864 pg. 37. 38). To se je res tudi zgodilo, in „Te duce sermo viget patrius, ante rudis" — so spričevali Ravnikarju žel. 1827 modroslovni učenci njegovi, in kakor Janežič v svojih slovnicah, tako kaže tudi Miklošič v vseh svojih primerjajočih slovstvenih knjigah vzorno Ravnikarjevo pisavo Slovencem, naj jo marljivo posnemajo.
V življenji Ljubljanskega Ravnikarja 1. 1845 se bere, da je on tudi začetnik nove, veselejše dobe za slovenščino. Kako je pač to umeti? Vsaj Vodnik je in ostane otec poezije, a tudi proze slovenske, in kar je o tej svetoval Ravnikar 1. 1815, učil in pisal je Vodnik že v prejšnjem veku 1. 1799, ter je na pr. po Pismenosti svoji 1. 1811 verstnikom in naslednikom o slovenski pisavi dal gotove pravila. Ali — kdor pomisli, da bi po nemili osodi Vodnikovi slovenščina po šolah brez Ravnikarja bila morda popolnoma propadla za dokaj — kdo ve kaj — časa, rad poreče s tedanjo bistro mladino glede na ves narod slovenski Ravnikarju:
Excidet atque prius nomen, coguomen et aetas, Quam pereat menti dulcis imago TUA.
Geometrijsko oblikoslovje in njegovo združevanje z risanjem.
Govoril o tem pri okrajnem učiteljskem zboru ljubljanske okolice Janez Leveč.
(Dalje.)
Pa tudi preplitev ne, da se pomika v koncentrovanih krogih dalje, t. j. da se jemlje na vsakej stopinji ves predmet, a na vsakej višej obširneje. Posebno je treba gledati na to, da dobe učenci pravi pojem o znesku ali vsoti in o različju ali diferenci črt, kotov in podob, da se dobro seznanijo z različnimi koti, trikoti, čveterokoti i. t. d. in na višjej stopinji, da vedo, kaj so naslonjeni in nasprotni, notranji in zunanji koti,
ker je le-to znanje važno za pozneji geometrijski poduk; dalje, da se jemljejo le taki učni stavki (pravila) iz planimetrije, ki se dado nazorno obravnavati in dokazati, in koji imajo važnost za praktično živenje, kakor n. pr. stavki o enakosti podob, o njihovem merjenji in o razmeri pre-mernika k obodu. — Nij sicer potreba, da bi se takovi stavki kakor v strogej vednostnej geometriji podpirali z vzroki ali da bi se naslanjali na prejšnje stavke, marveč se imajo izpeljati neposredno iz ogledovanja. „®te äöafjrljeiten ber gormenlefjre, pravi ®ieftermeg v svojem „3Seg=( meifer für beutfdje Seljrer", liegen nidjt alle nadj, fonbern ¿um SEfjeii ne* beneinanber".	»
S kazalnim ali nazornim podukom pa se obrazuje vzlasti zmožnost za ogledovanje, treba pa je tudi skrbeti za to, da se tudi zapopadnost in miselnost vzbuja in razvija. To se pa doseže s tako zvanimi kombi-novalnimi vajami, ako se, n. pr. učenci napeljujejo, da poiščejo, koliko slučajev je mogočih glede lege ali razvrstitve 2, 3 ali n pik, dalje, v kakej razmeri so gledč velikosti ali lege 2, 3 ali n črt, kotov; koliko
križališč, kosov, kotov nastane, če se 2, 3--n črte križajo, koliko
vrsta, troje -, čvetero -, ali peterokotov je mogočih glede velikosti njihovih kotov. Po takih vajah, pri katerih se nejednako in jednako primerja sklepa in loči, se vadijo in urijo ob enem skoraj vse duševne zmožnosti otročje in so zato izmej najboljših sredstev za formalno omiko. Po pravici pravi, n®ieftertt>eg" da so v resnici to gimnastične vaje, ki se neposred-nje prilegajo individualnosti posameznega učenca. Kako se pa imajo obravnavati, nam ravno ta pisatelj tako-le veleva: Slabeji si poišče posamezne slučaje v nalogi, ter mu je dosti, da to konkretno razume, drugi duhta o tej nalogi in pride do tega, da spozna, kako da je vse, kar se daje, pravilno, a tretji, ki je še bolj nadarjen, išče in išče, da najde splošno in da se v tem tudi besedno izrazi. Bilo bi pa nespametno, ako bi se od učencev zahtevalo, da naj bi pravila za posamezne slučaje znali na pamet; tega jim nij treba, ampak pravilo naj bero iz dotične podobe, v katerej jo gledajo tako rekoč vteleseno, in konkretno predstavljeno.
Da bodo pa podučevanje v oblikoslovji v resnici plodonosno, mora pa tudi oblika poduka prava biti. Tako zvana akroomatična učava, po katerej se učencem gola fakta predavajo, in katera je pri pozitivnih predmetih, kakor pri povestnici, zemljepisji in pri naravoslovji tu in tam pač na pravem mestu, bi tukaj gotovo ne bila prilična in bi k formalnej omiki, glavnej nalogi v ljudski šoli, gotovo nič ne pripomogla, kajti Gräfe pravi: geometrijska pravila samo vediti, je brez vrednosti za duševno izobraženje, velja le nekaj za praktično vporabo. Pri omenjenej metodi ostane učenec pasiven, pasivnost pa nikedar duševnih moči ne budi in ne razvija, kajti bistvo pravemu poduku nij, da le pripoveduje, marveč učenca zbuja, da ogleduje, in da sam resnico spoznava. Učenec
mora biti torej pri oblikoslovnem poduku aktiven ali delaven, če hočemo da bode ta predmet v resnici obračal v svoje izobraženje. To se pa zgodi, če je poduk erotematičen ali izprašaven in hevrističen, napeljujoč ali razvijoč. Uže bistvo tega predmeta, kakor vsakega matematičnega in umstvenega nauka, pri kojein je treba resnice človeškemu duhu uže prirojene k zavesti pripeljati, zahteva to metodo. — Učitelj mora učenca vzlasti siliti, da se jasno in krepko izrazuje, ker na ta način ga prisili, da tudi predmet, ki ga ima pred sabo natanko ogleduje, kajti jasno govorjenje nij mogoče brez jasnega mišljenja, in jasnemu mišlenju je bistro in natančno opazovanje pogoj.
Da se bode pa učenec o tem, kar je opazoval, popolno izrazoval, ga mora učitelj k temu prisiliti, t. j. učitelj ga mora vprašati. Erote-matična učna oblika je tu na svojem pravem mestu. Ona ima sploh velika prednostij pred druzimi, ker pri njej je učenec primoran, da vse svoje duševne moči na jeden predmet koncentruje ali osredotoči, da je dalje časa pozoren, pospešuje jako samostojnost in samodelavnost učenčevo in mu vednosti tako rekoč iz duše ven razvija, da mu ostanejo za zmirom prava duševna last. Erotematičen poduk ima sicer le eno hibo, da je namreč bolj zamuden, kakor akroomatičen in da dospe stoprav po mnozih ovinkih do svojega namena. Da se pa to, kolikor mogoče prepreči, pa učitelj ne sme učenca vse križem spraševati in ga od predočbe do predočbe tirati, ampak vpraševati mora po načrtu prej narejenem. ®ie= ftermeg pravi: „Učitelj se ima vedno prizadevati, da bode, kar moči, jasno in določno prašal, ter povdarjal besede ki obsegajo pomen vprašanja, neutrudljivo bo tudi delal na to, da se učenec popolnoma jasno izrazuje". Učitelj ima vprašajoč učencu navod dajati, kako naj sam resnice išče in kako jo najde. Vzlasti naj se tako podučuje tam, kjer je kaka resnica skrita. Sicer smo uže omenili, da se v oblikoslovji samo taki stavki obravnavajo, ki se po ogledovanji najdejo. Ali s tem še nismo dobili racionalnega dokaza, kateri je veljaven za vse slučaje, (zglede) ne samo za oni, koji sedaj obravnavamo, tak dokaz (za posamezne slučaje) moramo stoprav pridejati t. j. poiskati. Učenec se mora učiti poiskati, „ker tega ne prinese s sabo" ali to iskanje se ne sme prepuščati slučaju, ker sicer bi ne najdel ničesa, ali le slučajno kaj, kakor slepa kura zrno. Učitelj naj najpred učenca pripelje kje, da se do dobrega zave, kaj ima iskati, naj mu kaže sredstva, koja so mu na razpolaganje. Sploh pa mora učenec, predno začne iskati, jasno poznati stavek — pogoj in posledice, — sredstvo in namen. Vzlasti mora znati ločiti pogoj od posledice, ker to dvoje otroci radi zamenjujejo. Ko je učitelj vse to dosegel, potlej naj stoprav učencem prepusti način razprave. Kedor tako podučuje, ravna po hevristični učni metodi. „Pri hevristični učavi, pravi Kehr, je učitelj kormanoš, ki kaže ladjici za podučevanje, neopazovan
pravo pot, ter jo varuje krivih, napačnih in zapeljivih, ter jo pripelje po varni poti do namena. Pri nobenem nauku se hevristična učava tako ne odlikuje" kakor pri podučevanji v geometriji. Ona varuje učenca pasivnosti, pa tudi blebetanja po papigovi, a po drugi strani zbuja v njem samodelavnost in gibčnost, ki ga varuje sanjarij, in ga navdaje z hrepenenjem do učenosti tako, da išče z rastočo ljubeznijo novih resnic, in se čedalje bolj za nje zanimiva. Individualnost učenčeva je tu popolnoma zavarovana, ker pri razvijajočem podučevanji, ki se ne začenja s poučnim stavkom, marveč se ž njim konča, velja didaktično pravilo: bolje (obravnavati) jeden stavek na desetero načinov, kakor deset stavkov po jednem načinu".	(Dalje prih.)
Spominske slike iz svetovne razstave I. 1873.
Načertuje Jos. Levičnik, učenik.
Motto : „Človek se uči (Dalje.)	Dokler živi."
Narodska prislovica.
O premični sgradi lfftai)erpatriiion" bi bil kot iskreni avstrijski domorodec moral pač koj iz početka svojih „spominskih slik" kaj napisati; pa, človek ne more vsemu na enkrat kaj, in stal je omeneni pavilon tudi nekoliko oddaljen od ostalih rastavnih sgrad, tako ga je pri nešte-vilnih večjih in manjših poslopijih človek še lahko celo zgrešil, ako se ni vedel dobro orientirati. Meni vendar ni ostal skrit; le to sem jako obžaloval (in z manoj vred gotovo še marsikdo), ker za nas ljudi nižje verste bila je ta sgrada zaperta, vstop ne dovoljen vsakemu. Zunajnost njena kazala se je ozališana kot ena najlepših novošegnih stavb naših časov; streha bila je novoukusne oblaste oblike, z cinkom pokrita in s kipi opasana; vse v resnici sprelepo. Človek, ki je tudi znotrajnost te stavbe poznal, ni mogel zadost povedati o znotrajnih lepotah, in djal je, da imajo presvitli cesar in casarica, pa tudi visoko rodni cesarski žlahtniki priredjene v nji vsak za se svoje jako ukusne opravljene dvorane in sobe. Le škoda, da je tako zalemu poslopju prisojeno bilo, po skončani rastavi preveč osamljenemu ostati; služiti bi namreč zamoglo osredku vsakega še tako velikega mesta kot krasni kinč. —
Na rastavi nahajale so se dalje tri sgrade z izdelki iz cementa, Menim, da prišel sem bil v ono, ki je nosila naslov: „SunjtjMn* unb Sement*Bau Don Sljaillg." Neverjetno skoraj je, kdor na lastne oči ne vidi, koliko sprelepih stvari zamorejo v naših časih umetniki zlasti iz cementa narediti. Še strokovnjaka bi skoraj kmalo lahko goljufal, da je to prav kamen. In kakšno dragoceno kamnje, kaki sprelepi marmeljni se dajo ponarediti iz te tvarine! Tu si vidil zložena tla, ki klubajo vsaki mozaiki; kipe raznih barv; stebrovje za raznoverstne stavbene zloge;
sprelepe in jako umetno zgotovljene podboje za vrata; — sploh toliko kiparskih, stavbenih in kamnosečnih izdelkov, da ni lahko povedati. Vi-diti take sprelepe reči moral je človek spoznati, da umetnija napreduje naše dni v resnici z ogromnimi koraki. —
Slavno znana Hilcer-jeva zvonarska livarna iz Dunajskega Novega mesta, ki je zdaj na glasu med pervimi te oberti, imela je na razstavi obešenih osem zvonov, ki so bili vliti za prelepo dunajsko cerkev, ki se zida v spomin srečne rešitve presvitlega cesarja Franca Jožefa iz morilčeve roke, katera stavba se približuje ravnokar svojemu skončanju, in o kateri sem že enkrat nekje zapisal, da edino le zarad nje bi se splačal človeku trud, iti enkrat nalašč na Dunaj, da bi si jo ogledal. Koliko so zvonovi tehtali ne vem povedati; tudi glasov ne morem imenovati; kot posebnost naj omenim to, da za zvonenje je bilo odločenih 6 zvonov, ki so bili vversteni, kakor pišali na orglah; dva pak sta bila posebne oblike in skoraj še bolj na plitvo izpeljana, kakor nam predo-čujejo slikarji kineške klobuke ali pa strehe. Tacih zvonov še nisem vidil, toliko pa sem poznej zvedel, da imajo le edini namen, da ura na nje bije; zvoniti bi se zarad plitvosti ne moglo, (če se ne motim, pravijo Nemci takim zvonovom: U^rfd^eUen.) Rad bi slišal glas tacih novoob-liknih zvonov, in če pridem še kedaj na Dunaj, tega gotovo ne bom spustil iz svojega popotnega programa. —
V	„ ®tjenmo6el = ^aoiiion oon Guittner unb §erjog" videl sem toliko sprelepega pohišja (hišnega orodja), namreč: posteljnjakov, stolov, naslonjačev (zof), miz, omar, pluvavnikov in enake oprave iz vlitega in kovanega železa, da sem skoraj hvalil Boga, da nisem mizar. Tem rokodelcem protijo zlasti za izdelke lepše verste zelo nevarni konkurenti, železninske tovarne namreč. Ker za take stvari mora biti navadno dost denarja, se bodo nepremožni tudi zanaprej radi z lesenim pohišjem zadovoljili. —
V	,,^arquetten = $ abiUon b. Sfteufdjloš au§ ^eft" videl sem tako sprelepe in spreumeteno zgotovljene „parkete" za vložena tla, da se mi je prav škoda zdelo, da ljudje tako sprelepe reči v tla vdelujejo in po njih hodijo. Slikar bi komaj kaj lepšega zmalati zamogel, kakor se je tu videlo. Se ve, da so take lepe in [umetno sostavljene stvari le za take, ki ne vedo, ali pa vedeti nečejo, „po čim so groši". Pač ni čudo, da naše dni že marsikateri „gospodi" primankuje denarja. Pri toliki stavbeni potrati ga ji more. —
V	sgradi „^abitlon ber f. f. ©taatšbaljn" bile so raspostavljene zopet lepe stvari. Med drugimi naletel sem ondi na novost, katere dotlej še nisim vidil, namreč na orjaški zvon iz vlitega jekla (©ujjftalji). Glasu tega zvona sicer tudi nisem mogel slišati, pravijo pa, da zvonovi iz te tvarine sprelepo donijo, skoraj še lepše, kot bronasti; tudi so veliko
cenejši: samo če se vbijejo, je tvarina le malo vredna, kar pri bronu ni. Pa tudi druge razverstne železnine, hlaponov, srebra, bakra, rudnin, le-senine, brezštevilnih kamninskih plemen in drugih enakih stvari nahajalo se je toliko ondi nakopičenih, da je tudi ta sgrada zaslužila naslov: mali, ali pa precej veliki muzej. —
Zelo enake reči, kakor so se vidile o ravnokar omenjenem pavilo-nu, bile so tudi v „^atrillon ber Saifer gerbinanbš Sftorbbafjn fiir £oco= moti» = unb ©ifenbatjn = ©inridEjtung" in v „^aoillon ber 9iorbmeftbahn", kamor sem bil tudi zašel. V pervi sgradi zanimali se me mnogoverst-ni in raznokonstruirani hlaponi, vozovi (vagoni) in sploh stvari, ki se rabijo pri železnicah; v drugi pa veliko železno snežno drevo (@djnee= pflug), kakoršne po zimi vpregajo pred hlapone, da rijejo železničnim vlakom gaz skoz novo-padli sneg. —
V „Uf)f§ SBtener Sacferei" zašel sim se bil tudi. Prav na tovarniški način zgotovljalo se je tu pred očmi obiskovalcev naj ukusnejše in raznoverstno pecivo (pekarije), in z peči vzeto širilo je okrog sebe tako prijetne vonjave, da si človek (vkljub kvaternega petka — ta dan sem bil namreč v tej sgradi) ni mogel kaj, da bi ne bil segel po dobrih stvareh, ki so se obiskovalcu ponujale na prodaj. — (Dalje prih.)
Dopisi in novice.
—	Iz seje c. k. dež. šl. sveta dne 5. novembra 1877. Prošnja gimnazijskega profesorja za pervo petletnico je bila predložena si. ministerstvu.
Pripomoč (subvencija) 1500 gl., ki jo je dovolilo ministerstvo poljedelstva za poduk v kmetijstvu je bila razdeljena po zaslišanji središnega odbora kmetijske družbe.
Sklepna poročila ravnateljstva na možkem in ženskem učiteljišču so se jemala na znanje, in oddajali so se ukazi ravnateljstvu zastran zbirke učnih pripomočkov.
Zastran delitve deržavnih štipendij gojencem na m. in ž. učiteljišču za tekoče šolsko leto so stavili nasvete.
Prošnja gojenca na učiteljišču za ponavljanje pervega letnika se je predložila si. ministerstvu. Druga, tretja in četerta učiteljska služba na Verhniki se določi na 500, 450 in 400 gl.
Sklenjeno je bilo tudi, da se ima šola v Dragatušu razširiti.
Prošnje za oprostitev šolnine, prošnje za nagrado in denarno pomoč so se razreševale.
—	(Postava poterjena.) Presvitli cesar so poterdili postavo, vsled katere se ima pobirati 18^ naklad za šolske potrebe na Kranjskem, ki znašajo 165.381 gl. za 1. 1878.
—	(Kovo šolsko poslopje za ljudsko in meščansko šolo vKerškem).
Stoji ta stavba na šolskem tergu poleg cerkve in ima dvoje prednjih lic (Fa9aden), to na sever meri 40 mtr. in uno na vzhod 38 mtr. na dolgost. Vsaka ima dvoje nadstropij in po 11 oken. Vsako nadstropje je visoko 4'25 mtr. Vsaka stran ima svoj poseben vhod. Ljudska šola v 1. nadstropji ima 4 učne sobe,
1 sobo za knjižnico, 1 za pisarno in 2 za učne pripomočke. V 1. nadstropji je tudi stanovanje za nadučitelja, ki ima 3 sobe in postranske postore.
Meščanska šola v 2. nadstropji ima 3 učne sobe, 1 sobo za knjižnico, 1 za pisarno, 2 sob za učne pripomočke, prirodosloven, naravoznanstven in kemi-kaljski kabinet. Za nadaljevalen poduk v kmetijstvu je prihranjena 1 soba, a 1 tudi za učne pripomočke. V skupno porabo imate obe šoli telovadnico, shrambo za telovadno orodje, dvorano za risanje in sobo za risarije. V pritličju ima šolski sluga svoje stanovanje. Vsi prostori so zračni in svitli, in šolska priprava, posebno pa klopi in table prav praktično napravljene.
V predsobi na vzhodnem licu je napis, ki se glasi:
„1877
„Unter der Regierung Sr. Majestät des Kaisers Franz Joseph vcn „Martin Hotschewar, Bürger von Gurkfeld, der Bildung der Jugend „gewidmet".
Po hodiščih so izreki v nemškem in slovenskem jeziku.
Namenilno pismo (Widmungsurkunde) je bilo k sklepu vzidano; kaže nam zgodovino te šole, namen daritelja in pogoja, ki ju je stavil.
G. Martin Hočevar je ponudil 17. septembra 1874 priloživši načerte okrajnemu šolskemu svetu poslopje za 8 razredno meščansko šolo. Okrajni šolski svet je to ponudbo hvaležno sprejel in v porazumljenji z blagim dobrotnikom namembo prenaredil tako, da ima poslopje biti za 4razredno ljudsko šolo in samostalno 3razredno meščansko šolo. Bivši c. k. okrajni inženir Tomaž Ankerst je izdelal načert, preskušala ga je c. k. deželna vlada in 15. maja 1875 so začeli zidati, tehnično izdelavo je vodil c. k. inženir Ernst Gosler a stavbo je nadzoroval Jakob Burger in poslopje je bilo doveršeno 1. 1877.
Daritelj je pa temu daru stavil dvoje poglavitnih pogojev:
1.	Splošna 4razredna ljudska šola naj bode vravnana tako, da posreduje prestop v srednjo šolo z nemškim učnim jezikom.
2.	Meščanska šola se ima vstanoviti in vzderževati kot nemška učilnica.
C. k. deželna šolska oblast je ta pogoja sprejela in z odlokom 22. junija 1877 št. 1708, privolila.
1.	S početkom šolskega leta 1877/78 naj bode v 4. razredu splošne ljudske šole nemški jezik u č n i j e z i k za vse predmete razen verouka in poduka v slovenskem jeziku.
2.	V drugem razredu naj bode nemški jezik učni jezik pri številjenji a v tretjem razredu pa poleg tega tudi pri poduku v nemškem jeziku.
3.	V meščanski šoli naj bode nemški jezik učni jezik za vse predmete po vseh treh razredih.
C. k. okrajni šolski svet je pozdravil garancijo teh namenilnih pogojev in 15. oktobra 1. 1877 je bil vpričo c. k. naučnega ministra dr. Karola Stremayr-ja in ko so bili še navzočni c. k. deželni predsednik Bohuslav vitez Widmann in kranjski deželni glavar dr. Friderik Kaltenegger pl. Biedhorst, vzidan sklepni k a m e n in v posebnem darilnem pismu je bilo tudi to darilo okrajnemu šolskemu svetu pravno in formalno izročeno; kar se je izveršilo in zgodilo na podlagi vradnih pisem in po volji daritelja.
To je ob kratkem zgodovina perve meščanske šole na Kranjskem. Gosp. M. Hočevar je dobil red železne krone in postal častni meščan v Kerškem, a Kerško mesto lepo poslopje za 4razredno ljudsko šolo. Kerški okraj pa lepe prostore za meščansko šolo. — (V drugo se mi ne vtikamo, nam je tukaj le za zgodovino te šole, ki morda nima v vsi Avstriji kaj enacega.) Vr.
— Narodna šola. (Konec.) Dobro vem, da so g. učitelji hvaležni za obilo, da, bogato povernene male doneske. Mnogo zahvalnic smo prijeli celo s prošnjo, naj jih priobčimo. A na tihem storjeno dobro delo je bolj zaslužno, kakor obešeno na veliki zvon. Društvo ima to vodilo, da levica ne ve, kar desnica da. No lepo je, da se s toplo besedo zahvaljujemo za prijete dobrote, a še lepše je, da z dejansko zahvalo priznavamo človekoljubna dejanja. To dejansko zahvalo, dragi moji, pa pokažemo s tem, da v panji ne zajemamo samo, temuč tudi po malem donašamo vanj. Marljivo naj bi g. g. učitelji nabirali male milodare pri premožnejih stariših. Nobene prilike naj učitelj ne zgreši, da prosi pri g. župniku, g. županu, pri posestnikih in šolskih prijateljih za kak grošiček, kako desetico. Saj prositi za druzega, zlasti za tak namen ni sramotno, temuč le častno. Učitelj kaže s tem, kako živo hrepeni po izomiki izročene mu šolske dece. Javno zanimanje za šolo jo more le pri občinstvu priljubiti ter je storiti požertvovalno. Drugo, kar bi se s tem prizadevanjem doseglo, bilo bi, da bi tudi mestjani potem raje kaj dali društvu v podporo. Mar naj bode vse naloženo na ramenah meščanov? Kadi dajo, pa še raje bodo dajali, ako bodo vidili, da se tudi na deželi kaj stori. Bi ne bilo škoda? ko bi meščani rekli, storili smo zadosti. Zdaj je versta pri vas! Ali bi moglo društvo dalje še obstati? —
6. g. učitelji pa bi morali tudi zanimati se za to, kaj rodoljubni gospodje znanstvenega predavajo. Predlanski govori, jako mikavni in podučljivi so natisnjeni, ter se dobe v nar. tiskarni za 30 nov. Naj bi učitelji te novce žertovali ter segli po knjižici, da bi se razpečala. Vredna je, da jo vsak čita. Razprodaja one knjižice bi nam zagotovila natis lanskih 4 govorov, ki niso nič manj mični in podučljivi. Ker pa je še obilno onih pervih govorov založenih, ni se moglo novih dati na svitlo, kar je glede na našo slov. literaturo škoda. Da bi se knjižica razprodala, bilo bi to naj boljša zahvala govornikom in spodbuda k nadaljevanji v dvojno mer koristnih podvzetij. —
Nabiralnih skrinjic je mnogo po mestu in po deželi v javnih poslopjih razobešenih. A brez agitacije ne pride nič vanje. Iz nekaterih krajev nismo dobili, niti solda a tudi skrinjic ne nazaj. Vsaka nova reč nekaj časa mika in občinstvo se zanjo zanimiva, prijatelji se naveličajo, ali zarad splošnega po-mankanja ali iz katerega koli vzroka. Kjer je pa vender-le upati po tem potu kaj podpore, tam jetreba agitacije in nadzorovanja. Tiskan poziv k radodarnosti ima le iz početka kaj vspeha, pozneje ne nareja toliko vtisa, naj si bode tudi v zlatem okviru in napis tiskan z naj večimi čerkami. Skrinjice nas stanejo 70—80 nove. Kjer se da po majhnih doneskih nabrati par desetič, tam naj se zapisujejo na kako polo ali knjižico; eden hra-nuje novce, dokler se ne nabere goldinar, drug hrani knjižico, ter kontrolira vsakokratni stan blagajnice. Ume se, da je istotako potreba vztrajnosti in prigovarjanja za to, kakor pri nabiranji v skrinjico. —
Po večkratnem opominu naj se dobrodelni zavod podpira, soznani so tudi občinstvo z namenom društvenim in nemogoče ni, da ne bi se danes ali jutri v svoji oporoki kak rodoljub spomnil tega društva. Ravno tako bi se našel v kakem šolskem okraji še kak ustanovnik, katerih šteje društvo sedaj le deset, in ti so: G. g. Jakob Razlag, baron Anton Cojz (f), dr. E. H. Costa (f), Perdo Vigele, Andreas Einspieler, Adolf Obreza, dr. vitez Franc Močnik, Franc Kotnik, Matej Pirec, Jožef Vošnjak. Z ustanovo se lahko domači ljudski šoli vsako leto društvenega obstanka nakloni lepe podpore, ki se daje na račun letnih obresti vplačene ustanovnine, ako ni namenjena v splošno podporo. Ako društvo neha, se bode na določbo ustanovnikov jemalo ozir,
t. j., da se ali jedni sami šoli poverne ustanovnina, ali pa razdeli v šolskem blagu mej deležnike N. šole zadnjega leta društvenega obstanka.
Pri razpošiljanji blaga gledal je odbor naj več na želje deležnikov. Naj več se je razdelilo blaga za mladino pri nauku v porabo. To je tudi poglavitni namen društvu. Sicer je pa tudi marsikatera šola dobila lepe učne pripomočke, ki bi jih morale šolske občine za drag denar kupovati. Še več bi Nar. šola mogla v tej zadevi storiti, ko bi bile vgodnejše poprej omenjene okoliščine. Zlasti bi društvo hotelo preskerbeti učil za realistične nauke, za katere je treba toliko denarja poslati iz dežele.
Koliko bode društvo v tej zadevi moglo doseči, to zavisi od g. tovarišev. Kaj naj store, sem povedal popred. Čez leto obsorej hočemo se pomeniti obširneje o učilih; mej tem pa večkrat kaj spregovoriti v Uč. Tovarišu, kakošni naj bodo, kakošni so in kako se s pridom porabijo pri nauku.
Končaje svoje besede serčno želim, da bi se, dragi mi sodrugi, prav po-gostoma spominjali dobrih misli, ki ste jih danes obilo slišali, in da bi marljivo delali na šolskem polji po geslu:
Delaj, nabiraj, množi!
Ker ni bilo o tem poročilu daljše debate, so bili voljeni v pregledavalce računov g. g. Josip Levičnik, Jernej Čenčič in Marko Kovšca. Odbor je sestavljen: Feliks Stegnar (predsednik), Andri Praprotnik (podpredsednik), Matej Močnik (blagajnik in tajnik), Janez Borštnik, Fr. Govekar, Janez Kogej, Valentin J are, Blaž Kuhar in Janez Tomšič iz Ljubljane.
— V Sori, nov. 1877. (Zahvala.) Častiti gospod župnik in krajni šolski nadzornik, g. Vencel Peharc, je zadnje čase ljudski šoli v Sori podaril nasledne stvari: 1 globus se slovenskim tekstom; 1 Kozlerjev zemljevid slovenskih dežel in njihovih pokrajin; 1 krasno veliko podobo z zlatim okvirjem, ki z oljnatim barvenim tiskom predstavlja našega presvitlega vladarja Franca Josipa I. Tudi šolsko bukvarnico je omenjeni gospod zdatno pomnožil s tem, da jej je podaril 27 različnih, deloma prav redkih in dragocenih knjih iz zemljevidov.
Podpisani izpolnjuje sebi prijetno dolžnost, ako se temu preblagemu šolskemu dobrotniku in prijatelju, ki tudi sicer šolsko blagost in korist na vso moč podpira, v imenu krajnega šolskega sveta za vse njegove blagodušne darove javno prav preserčno zahvaljuje. Bog nam daj več takih župnikov, šolskih prijateljev !	SHlattin gotočnvk ,
učitelj.
Razpisi učiteljskih služeb.
Na Kranjskem. Na trirazredni šoli v Šent-Jerneji s letno plačo 500 gl.
S prilogami obležene prošnje naj se do konca mesca decembra t. 1. ulože pri krajnem šolskem svetu v Šent-Jerneji. Za to službo morejo tudi učiteljice prositi.
Okrajni šolski svet v Kerškem dne 16. listopada 1877.
Premembe pri učiteljstvu.
Na Kranjskem. Gdčn. Katarina Prešern pride začasno v Brežice na Štajerskem. Gspd. Janez Ž er ovni k iz Starega terga pri Ložu v Begunje pri Cerknici in g. Maks Ivanetič iz Roba na Polico (začasno). Umeri je g. Valentin Lindtner, bivši učitelj v Teržiču, 23. p. m. v Ljubljanski bolnišnici, roj. 1. 1851. v službi od 1. 1871; a 12. p. m. Anton Perhavec, gojenec II. leta v 20. letu svoje starosti. N. v m. p. p.l
Odgovorni vrednik: Matej Močnik,
Tiskar in založnik: J. R. Milic.