Slovenski List Neodvisno slovensko krščanskosocialno glasilo. Štev. 52. V Ljubljani, v četrtek 24. decembra 1903. Letnik VIII. Slovenski LIst“ izhaja v sobotah dopoludne. — Naročnina je za vse leto 8 K, za četrt leta 2 K. Vsaka številka stane 14 vin. — Dopisi pošiljajo se uredništvu ..Slovenskega Lista' — Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo; rokopisi se ne vračajo. — Naročnina, reklamacije in oznanila se pošiljajo upravništvu ,Slov. Lista'. Uredništvo in upravništvo sta v Ljubljani Stari trg štev. 19. Uradne ure od 9 do 12 ure dop. — Oznanila se računajo po navadni ceni. V slovo! Današnja številka »Slovenskega Lista“ je zadnja. Osem let je stal »Slovenski List“ v vrstah slovenskega časnikarstva, vedno je deloval z najboljšimi nameni za blagor narodov. Ko smo pred osmimi leti razvili svoj program, povdarjali smo, da je naš narod demokratičen, daje vsa sila, katera nas o ž i v-lj a, krepi, v ljudstvu in da si brez celokupnega ljudstva ne moremo misliti splošne vzajemne orgniza-cije. Rekli smo takrat, da hočemo zastopati vse sloje našega naroda, nižje in najnižje, torej tiste, kateri so tlačeni in uživajo najmanj državljanskih pravic. Te, smo rekli, hočemo okrepiti, da bo ves narod močen. Cujmo še dalje naš program: »Braniti nam je vse tradicije in svetinje, vsled katerih se je naš narod ohranjeval. Proti krivicam, katere se gode našemu jeziku bomo nastopali, slovenski ponos bomo širili v vse slojeve naroda.' V programu »Slovenskega Lista* smo povdarjali, da s m o Slovenci veren narod in danamje svet verski čut. V bran se hočemo postaviti zoper vsako korupcijo, naj prihaja od koderekoliin sploh bodemo urejevali vse svoje delovanje na vsakem polju po strogo krščanskih načelih. V tem smislu smo hoteli združevati, a ne razdruževati. Mi smo ostali ves čas na svojem programu. Stali smo na slovanskem stališču, zvesti načelu izraženem v prvi številki »Slov. Lista* : »Cele legije jih je, ki so naši somišljeniki, a nimajo državljanskih pravic, da bi mogli z nami vplivati na zakonodajstvo, a ostali so zopet vklenjeni v težke okove gospodarske Morska pesen. Spisala Miroslava. Morje, krasno sinje morje se razgrinja pod menoj v tihem mraku, ki že objema Vetrinac in druge gore, dočim se vrh Učke še malo svet-leje črta na modrikastem nebu. Mrak, tihi mrak; na nebu zamigljavajo zvezdice; morje pljuska enakomerno ob pečine, v daljavi pa izginja belo jadro barčice. A skoraj zakrije vse tmina; skoz njo žare le luči na obrežju v hišah mesteca Ika in velika rudeča luč svetilnika v reškem zalivu. Skozi nočno tihoto doni tožna pesen delavcev, ki gredo iz kavi (kamenolom) in se polagoma zgubi v daljini. Vse tiho. Sledi mi v lepo luko mesteca Ike; glej, tu se sučejo možje in žene, tu čuješ vpitje, smeh in kletev, ker naš Kostavac rad zakolne. Eni odvezujejo male barke, drugi razpenjajo jadra, žene nosijo butare dračja v barke, otroci pa svetijo z bakljami. V barke vlečejo tudi velike ribje mreže, železne lestvice in — brez česa se Kastavec nikdar na pot ne poda — čutaro vina in pinko kruha. Napravljajo se na lov na sardele, katere love običajno po noči. Lestve, katere so s seboj prinesli, vbodejo bede. Oboje je treba povzdigniti iz brezpravja*. Zato smo se še v svojem programu postavili na stališče splošne in direktne volivne pravice. Mi smo se držali dosledno svojega programa, zato ni čuda, če smo prišli večkrat v konflikt s starikavo stranko, ki je v zvezi z Nemci zgubila svoje slovanske, pa tudi vse ljudske težnje. Katoliško narodna stranka pa seje tekom let očividno preorganizovala, vedno bolj se je pomlajevala in danes stoji ona v prvi vrsti v borbi za vse one točke, ki so bile razvite tudi v programu »Slov. Lista'. »Slovenski List* obratno ni mogel zadnji čas vsled tiskovnih odnošajev razvijati one živahnosti in one odločnosti, katero lahko razvija »Slovenec*. Lahko rečemo, da imamo sedaj v »Slovencu* dnevnik, da si boljšega želeti ne moremo. Zato je postal »Slovenski List* nepotreben, ker ga povse nadomešča sedaj vrlejši in močnejši tovariš, ki si je poleg tega pridobil po vseh slovanskih krajih tako izborne zveze, da je sedaj res najboljši dnevnik na jugu. Ko se danes poslavljamo od svojih cenjenih naročnikov in somičlje.tikov ter se jim zahvaljujemo za vso dosedanjo požrtvovalnost, prosimo jih, naj se oprimejo’ »Slovenca*. Naročajte in podpirajte »Slovenca*, ki bo storil vse, da postane res glasilo vsega slovenskega naroda in pravega slovenskega programa. Dnevnik »Slovenec*, ki izhaja vsak dan ob 6. uri zvečer, velja: Po pošti prejema n: za celo leto naprej 26 kron — vin. » pol leta „ 13 „ — » „ četrt „ » 6 , 50 » » mesec » 2 » 20 » v barke in pritrdijo, da stoje vodoravno nad morjem. Na to nalože dračja in ga zakurijo; zasveti se daleč po morju — in radovedne ribice prihite ogledat. — Pa mreže v rokah krepkih ribičev so že razpete, radovedne ribice se zamotajo vanje in skoraj mrgoli v barki vse polno drobnih in neznatnih ribic. Star mož, pristen ribič, rujavega obraza, odprte srajce, zavihanih rokavov in hlačnic, se ozira na morje, katero šumi ih vzdiguje belkaste valove, se ozira na jadra, v katerih se igra potuhnjen veter, kojega imenujejo Kostavanci »liamontana'. „A če je Mate?* doni vprašanje iz barke, štoječe tik njegove, v kateri odvezuje jadra in vesla mladenič, iskrih oči, kodraste glave, znan po celi Kostavščini pod imenom »lepi Matič*. Kadar on gre skozi vas, se odpirajo okna in skozi grme rožmarina, klinčkov in duhtečega bosiljaka, gledajo za njim črne oči, zagorelih kastavskih deklet; saj je Matič ljubljenec vseh; nikdo ne zna tako plesati, nikdo ne tako igrati na tamburico, kot »lepi Matič*. In kadar je stal v nedeljo praznično oblečen pred cerkvijo, kako so zarudevala mimoidoča dekleta. Lepe šopke imajo rožmarina in bosiljaka, pa Matičev šopek je najlepši; nataknila mu ga je stara mati, doslej njegova edina ljubezen, in V upravništvu prejeman: za celo leto naprej 20 kron — vin. „ pol leta » 10 „ — „ „ četrt , » 6 „ — » » mesec » 1 , 70 » Naročnino in inserate sprejema upravništvo v Katoliški tiskarni, Kopitarjeve ulice štev. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. — Uredništvo je v Kopitarjevih ulicah štev. 2. Kdor se sam ne more naročiti, dobi naj par somišljenikov, ki se skupno naročena dnevnik. Citanje dnevnika je dandanes neob-hodno potrebno. Tistim, ki bi pa nikakor ne mogli naročiti se na dnevnik, smo pa preskrbeli, da se naroče lahko na tedensko sobotno izdajo „Slovenca“, kateri znaša naročnina 7 kron na leto. Tako dobe za eno krono več gradiva, nego so ga dobili za 8 kron v„Slovenskem Listu*. Sobotna izdaja »Slovenca* bo v tem oziru primerno prirejena. Naročniki »Slov. Lista, ki niso še naročeni na »Slovenca', dobe dana šn j o številko »Slovenca* na ogled. Dotični številki »Slovenca* je pridejana položnica, katero naj blagohotno izpolnijo bodisi z naročnino za dnevnik, bodisi za tednik. Plačuje se naprej. Vsak naj pripiše ali se naroča, na dnevnik ali na tednik. Združimo se torej okoli »Slovenca*. V boju za pravice slovenskega ljudstva r ni treba, da bi cepHi moči. Naprej z geslom : Bog in narod! Uredništvo »Slovenskega Lista«. za njo veličastno morje, brez katerega ne bi mogel živeti. V barko mu meče dračja slabotna, sivolasa žena v žalni obleki; nabrala ga je po Lisini gori, prinesla ga na hrbtu z velikim trudom in zraven še pletla nogavice svojemu edinemu sinu. V Kostavščini je običaj, da ne nosijo breme možje, marveč le žene in sicer na hrbtu. »A če je Mate*, ponovi mati skrbno sinovo vprašanje staremu ribiču. »Ova tiamuntana mi ne piaža*, odgovori le-ta v njih divnem narečju, ki je zmes hrvat-skega, slovenskega in italijanskega jezika, „pu-rise duva . (Ta veter se mi ne dopade, preveč močno piše.) »Niš zato', reče brezbrižno in vzame lestve iz rok matere, na bregu stoječe. »Niš, dokler smo doma*, odgovori Mate, »ali jas nam, ako nas stigne tempešta. Deset let je od tega, odšlo nas je dosti na lov, a vrnili smo se samo trije*. »Nestalo je takrat tvojega otca, dragi Matič*, je jela jokati Matičeva mati in se sedla na kamen, ob katerega privezujejo barke. V tem se zasliši petje in več deklet pride na obrežje; zagorele, temnooke Kostavke so v žive barve obležene, ljubijo namreč zelo žive barve, ples in petje. V rokah imajo šopke in jih pomečejo v Matičev čoln. Sijajen sliod katoliško-narodne stranke v Žužemberku dne 13. decembra 1903. Triumf. »Narodno-napredna stranka gre od triumfa do triumfa". Tako nekako je pisal »Slov. Nar.“, ko je Tavčar napravil tu na Dvoru majhen sho-dič o priliki državnozborskih volitev. Kak triumf je to bil, je Tavčar še le spoznal po volitvah in je to svoje spoznanje^ razkril na njemu pristojen način z besedami: „Žužemberk se je po ... “ Ker torej liberalci ne vedo kaj je triumf, naj bi prišli preteklo nedeljo na tukajšnji shod ka-toliško-narodne stranke, kjer bi vsaj nekaj pojma dobili o njem, zakaj ta shod je bil res pravi triumf za dr. Šušteršiča in dr. Kreka, ki sta poročala na shodu. Treba je pomisliti, da so pota sedaj slaba, grda, da smo sredi decembra, ko je takoj noč. In kljub tem neugodnostim se je zbralo na tem shodu nad 800 volivcev, ki so napolnili velik hodnik v župnišču in pa nekatere postranske prostore. Razun velike domače občine so bili tu še zastopniki sosednih občin Zidovec, Ambrus, Dobrnici, Dvor, Zagradec in Krka. Tudi župani iz okolice so prišli v veliki večini. In če je kdo gledal to gosto množico, ki je prišla od blizo in daleč, kako pazuo posluša, kako pritrjuje govornikoma, kako odobrava nastop naših poslancev v dež. zboru, kako jim kliče, da jih bodo vedno volili, da ne bodo nikdar liberalci postali, kako se zgraža nad postopanjem naših novodobnih nemškutarjev-liberalcev, ki se lepo za podpazduho drug drugega vode sprehajajo v najlepši edinosti z našimi smrtnimi sovražniki, nemškimi grajščaki ; ta je moral pripoznati, da je to triumf za kat.-narodno stranko in da je vsak trud slo-vensko-nemške zveze v deželi zastonj, da ta nenaravna zveza mora prej ali slej pasti in da to ljudstvo mora dobiti svojih pravic, naj jih še tako skrbno sedanji neopravičeni priviligiranci skrivajo pred njim. 0 Kdor misli, da bo to ljudstvo odtrgal od njegovih poslancev z žuganjem, da ne dobe podpor, mora biti res grozno naiven. Od te naivnosti bi ga brez dvoma ozdravil pogled na naše zborovalce, ki so opetovano jasno povedali, da niso berači, ki se klonejo pred vsakim, pri katerem upajo daru, ampak da so davkoplačevalci, ki zahtevajo svojih pravic. Koliko nas je ? Dr. Šušteršič otvori shod ob 21/* uri in se predstavi volivcem, ker še nikdar ni tu nastopil, potem pa preide kar na naš deželni zbor. „Dal Bog srečo, Matič!" »Dal Bog minje!“ odgovori Matič in si natakne šopke krog klobuka, da je kakor ženin, ko gre na pir. Pogleda mati Matiča ovenčanega in nekaj jo stisne pri srcu, hiti k njemu v čoln in ga prosi, naj ne hodi od doma. »Kaj pa vas je napadlo, mati?“ se smeje Matič. „Doma da bi ostal? Se li Kostavec boji morja? Le pojdite lepo spat, mati, jutri vam prinesem kofu in lepe Skodelice iz Reke, ko bom ribe prodal". Ponos Kostavke je, ako ima na kuhinjski polici polno lepih Skodelic. Matičeva mati so le s težavo spravili od sina. Na to stopita v čoln še dva moža; primejo za vesla in »Bog* zadoni iz čolna in raz brega. Ribiči zapojo: „Kod mljetački brodi* in odpljujejo; njih otožna pesen odmeva po morju in budi spomin na davne čase, ko se je junaški knez Frankopan vojeval z beneško ljudovlado. Dekleta in mati ter še več drugih so ostali na bregu in čakali, dokler niso v daljavi zagoreli ognji na barkah. Nekaj časa so še na to stali ob morju ter se počasi pogubili domov. Le Matičeva mati je ostala na bregu in sledila s paznim pogledom ognjem, kateri so se po morju premikali. Mislila je, da spozna barko v ojega sina in rudeči križ v belem platnu jadra. Katoliško-narodni poslanci hočejo, da dobi večina ljudstva v deželi tudi večino poslancev v zbornici. — In kje je večina? Gotovo kmetsko ljudstvo. Pri zadnjih državnozborskih volitvah je bilo 40.180 kmečkih volivcev, ali okroglo 40.000. Mesta s trgovinsko zbornico pa 4929 volivcev, ali okroglo, če jim še nekoliko navržemo, 5000. Veleposestnikov je pa 90. Torej kmečkih volivcev je 40.000, mestnih in grajščinskih pa 5090. Kaj ne, kak razloček! Po tem računu bi moralo biti kmečkih poslancev 7 osmin, drugih pa 1 osmina, ali kmečkih 31, mestnih in grajščinskih 5. A kako je sedaj. Kmečkih poslancev je 16, mestnih in grajščinskih pa 20. Prosim Vas, kaka pravica je to? Ali ni to grozna nebo vpijoča krivica ? In to krivico mora prenašati naš kmet že 40 let. Skrajni čas je, da se ta krivica odpravi. Zato smo mi kat.-nar. poslanci stavili predlog, da se ta krivica odpravi in da se da ljudstvu tista pravjca, ki mu gre. (Živahno odobravanje in klici: Živijo). Kdo je največ vreden ? Toda nasprotna gospoda je bila zelo razjarjena. Sklenila je, da tega nikdar ne dovoli. Pravijo namreč: grofi, baroni, liberalci, ti so imenitnejši in več, kakor pa kmet. — Toda jaz bi si ne upal trditi, kdo ima več v glavi, ti ljudje ali pa kmet. Gasili so po smrti odprli glavo kakega takega, ki je mislil da ve več, kakor drugi, pa so našli, da v njegovi glavi ni bilo vse v redu. — To pa rečem: pošten kmet, ki prav gospodari, čevljar, ki zna dobro čevlje delati, krojač, ki zna dobro šivati, je več vreden, kakor kak minister, ki slabe postave dela, ali pa kak uradnik, ki svojo službo slabo opravlja in povrh še ljudem pohujšanje daje. (Klici: Tako je!; Mi pravimo: Tisti je največjega pomena za narod in za državo, kateri opravlja najtežavnejša dela. In to je gotovo v prvi vrsti kmet. Njegovo delo je eno najtežjih in najpotrebnejših. Brez kmeta bi vsi drugi ne mogli živeti. Kaj pa meščani? Tudi tam se dela. Toda v mestih je ta napaka, da tam ne odločujejo meščani, ki opravljajo težka dela in plačujejo davke, ampak uradniki, ki ne plačujejo niti vinarja deželne in občinske doklade. Ali je torej prav, da imajo kraji, kjer pa odločujejo uradniki in pa grajščinska gospoda v deželi več pravic, kakor pa kmet, ki opravlja najtežji posel? Gotovo je'to krivica! (Klici: Gotovo!) Kaj sedaj i Zoper to krivico, zoper ta krivičen red smo mi že lani pričeli odločen boj. (Klici: Tako je prav!) In zoper to krivico se hočemo najodloč- Ah, kolikokrat je že zrla za njim, ko je pogumni mladenič plovil po razlučenem morju. Veselila se je bogatega plena, dobre kave in lepih Skodelic, katere ji donese iz Reke; veselila se je, da ji privede v kratkem nevesto in da bo vživala srečo stare mamice ter mirno počivala na stara leta. V teh mislih in nadah niti ne zapazi, da se je nenadoma vlegel veter. Tiho šumenje morja jo je kakor zazibalo, nevede je zdrsnila s kamena in zaspala. Spi in sanja, da je prišel Matič in ji prinesel dosti kave, lepe Skodelice. Pa bil- je tako čuden, imel je še venec krog klobuka a od klobuka mu je tekla voda. Hoče mu vzeti klobuk, a tu ji reče: »Bog majko" in ona se zbudi — vsled rjovenja nevihte. Vsa prestrašena vidi, da leži ob obrežju in da je okrog nje polno jadikajočih vaščanov; dela se dan, ali nebo je sivo-svinčene barve, burja tuli, razburjenega morja valovi pa se besno zaganjajo ob obalo, preplašeni galebi pa letajo s tožnim krikom, naznanjajoč nezgodo . . . Od bark pa ni sledu! Mogoče, da so si poiskale zavetišča, mogoče da jih je morje vrglo proti krškemu otoku? Kdo ve? Kod naj li išče materna duša, kar je nji najdražje? Kje naj išče žena roditelja drobnih otrok in nevesta svojega ženina? In to je bilo pred letom dni. In Matičeva mati? V Iki v luki neje bojevati. Zato izjavljamo, dokler se ta krivica ne popravi, dokler se ne spremeni volivni red, dokler ljudstvo ne dobi pravic, ki mu gredo, in pa večine v zbornici, ki mu gre po vsej pravici, toliko časa ne odnehamo od boja. (Tako živahno odobravanje in ploskanje, da mora govornik prenehati.) Ne gre se za to, kako se bo volilo, ali za našo stranko ali za nasprotno, gre se samo zato, da večina ljudstva ima tudi večino v zbornici. Ne gre .se za nič več in nič manj. In to je tudi potrebno. Ker večina ljudstva nima večine v zbornici, zato se pa tudi za večino nič ne stori, zato je pa tudi tako gospodarstvo v deželi, da ljudstvo pač plačuje doklade, ne dobi pa skoro ničesar nazaj. Zato, ker večina ljudstva nima večine v zbornici, zato so pa tudi postave take, da škodujejo večini. Liberalci in — zajec. Za vzgled si vzemimo le lov in pa zajca. Jaz pravim tako: Po vsej pravici sme kmet na svoji njivi ubiti zajca, ker mu je delal tam škodo, kakor sme ubiti kako drugo škodljivo žival (Klic: Gada!) da, recimo, kakor gada. Toda kaka je pa naša postava ? Ali to sme storiti ? Bog obvaruj! Ako sedaj kmet na svoji njivi ubije zajca, ki mu je delal škodo, ki mu je vzel kruh, ki ga potrebuje zase in za svoje otročiče, je po sedanji postavi tožen radi tatvine in tudi obsojen, na čelo mu vžgo znamenje tatu in kot tat mora iti v zapor! — Je-li taka postava pravična? Gotovo ne! In kdo je napravil ta zakon? Liberalci! In ko se je šlo zato, da se zajcu nekaj pravic vzame, da se lovski zakon preosnuje, so se prav liberalci potegovali za zajca, le nekateri graj-ščinski poslanci so bili toliko pametneji, da so glasovali v korist kmeta, tako da je bil sklenjen nov zakon, ki pa še sedaj ni potrjen. In če hoče dobiti kmet pravico iti na lov, se mu lahko zgodi, da mu oblasti na vse mo- goče načine nasprotujejo. Dokaz temu je najnovejši dogodek v Cerkljah na Gorenjskem, kjer se je zoper zanesljivega kmeta tako postopalo, da ni dobil svoje pravice ne pri okr. glavarstvu ne pri dež. vladi, ampak še-le pri ministerstvu. 1» s tem, da se je protipostavno in grdo ravnalo z kmetom, se je hotelo še občino oškodovati. Država naj plača notarje. Neka druga stvar, pri kateri so liberalci pokazali, koliko jim je za kmeta, je pa notarijat. Jaz nimam zoper nobenega notarja nič, da, nekatere imam celo rad; ali vendar sem zoper vso to napravo. Preje je bil pač notarijat potreben, ali sedaj v sedanjem času je pa nesmisel. Ali je res potreben eden poseben stan, kateri potrjuje, da je to listino potrdil Jože, a ne Miha. — Ves posel notarjev lahko opravlja kak c. kr. sede na kamnu inf nepremično zre po morju prot1 Reki ter tako čaka, kdaj se vrne njen sin. A njen sin spava že leto dni v tihih morskih globinah — usodna nevihta pred enim letom je mnogo ribičev pogubila in med njimi tudi Matiča. »Ni još Matiča?" jo poprašujejo hudobni otroci. „E valjda se je zamudil v Reki, doči če i prinesti mi kavu in Skodelice," tako se tolaži Matičeva mati in — čaka. Včasih pa kar ne more razumeti, da je zgubljen sin za njo, in zapoje si: „Ninoj nenoj, ninoj nenoj, Spavaj, sinko zlati moj. Dom neizmerni morje ti je, Zvezde gledaju v telie. Morska deva čarno peva: Spavaj sinko diCni moj! Razkopuju, razbacuju, Tam zemljanom dotne tihe; T voj je dom tako neizmeren ... Da bi ne skrbeli dobri sosedje za njo, bi ostala tudi po noči zunaj, ne čuti ne mraza ne toplote, le čaka in čaka svojega sina. Krasno si sinje morje, ko se blestiš v solnč-nem žaru, ko po tebi plovijo jadra rudeča in bela; krasno si, ko sedi na tvojih valovil jata srebernih ptic; krasno si — ali vendar me s tožnostjo navdaja, pogled na tebe, ker kdo pre-šteje žrtve tvoje, ti morje neizmerno . . . uradnik, ki ga plača država. — Zato sem stavil tudi v državni zbornici predlog za podržavljenje notarijata. A o tej postavi nočejo liberalci nič slišati. Bog ve koliko boja bo še treba proti liberalcem, da bo notarijat podržavljen, kakor ga je bilo potreba, da se je doseglo pred leti vsaj to, da se listine do 100 gld. lahko privatno legalizirajo. Deželno gledišče. Pravijo, da smo mi nasprotniki mest. To ni res! Mi celo želimo, da se mesta gospodarsko opomorejo in če se jim kaj da v gospodarsko korist, nimamo nič proti temu. Pač pa smo zoper to, kar se da za zabavo po mestih. Sem spadajo v prvi vrsti deželni stroški za naše deželno gledišče. Poglejmo, kako so liberalci v tej stvari gospodarili z deželnim premoženjem, zakaj za gospodarstvo v deželi so odvisni liberalci ne mi, ker oni imajo večino v dež. zboru. V Ljubljani se je za mestno gospodo sezidalo gledišče. Kaj stane to gledišče deželo, vam povedo nastopne številke. Leta 1901. je dežela izplačala za gledišče čez 36.000 K. (Klici: Za božjo voljo), leta 1902. čez 28.000 K in za tekoče leto je proračunanih nekaj manj kakor 25.000 K. A to še ni vse. Dežela je to gledišče tudi zidala in to ni bilo zastonj^ Vsaj veste, zastonj je le smrt, drugega nič. (Živahno pritrjevanje). - In koliko se je zazidalo v to stavbo? V njej je zastopana lepa vsota denarja v znesku 337.000 K. In če k temu znesku prištejemo letni prispevek v znesku okroglih 27.000 K, ki reprezentuje lepo glavnico v znesku 675.000 K, vidimo da leži v deželnem gledišču nad eden milijon kron zakopanih. (Klici: Proč s takim gospodarstvom). Z drugimi besedami: dežela bi smela najeti posojila eden milijon po 4°/o, in bi s to glavnico lahko veliko storila za ljudstvo, pa bi denarstveno ne bila na slabšem kakor sedaj. Sedaj pa razsodite sami, je li tako gospodarsvo pametno! (Klici: Gotovo ne!) Ali ga smemo trpeti? Ali naj ga mirno dopuščamo? (Klici: Nikdar ne!) Dr. Tavčar in njegovi — verniki. Seveda dr. iavčar je drugače govoril v Novem mestu svojim vernikom — on ima namreč tudi svoje vernike in liberalci ga imajo nekako za svojega škofa. (Veselost.) Trdil je, da moj račun ni resničen, da sleparim ž njim, češ da nisem v račun vzel tega, kar dobi dežela za oddajo lož, tako da dežela le kakih 6000 K več da gledišču kakor dobi za lože. Toda Tavčarjev račun je napačen, ne moj. Treba je namreč pomisliti, da imamo dva računa, račun dežele in pa gledališkega zaklada. In ta poseben račun o gledišču nam kaže primanjkljaja leta 1902. 2400 K, leta 1902. 3730 K in za leto 1903. je računanih 290 K, in v tem posebnem računu so dohodki iz predanih lož že všteti. Poleg tega pa dobi slov. gledišče 12D00 K podpore in nemško istotako 12.000 K. 4000 plače Ima — pa računiti ne zna. Ako je dr. Tavčar v Novem mestu drugače govoril, potem ni govoril resnice. Ako trdi, da dežela doplača le okrog 6000 K gledišču, potem moram reči, da ne zna računiti, kar bi bilo pa zelo slabo in sramotno za deželnega odbornika, ki vleče za svojo službo 4000 K plače; ako pa zna računiti, potem je pa vedoma neresnico govoril, kar je pa še slabše. Zabava in reveži. Videli ste torej, kaj se da za zabavo, za kratek čas mestne gospode. Sedaj pa s temi številkami primerjajte one vsote, katere so se dale revežem, to je onim, ki so bili v resnični potrebi, kar poškodovanci po požarih, po toči, povodnji i. t. d. Ti so vendar v drugačni potrebi, kakor oni, ki se hodijo po glediščih kratkočasit. — Za te reveže izdalo se je 1. 1901. 21.000 K (Klici: Sramota! Beračija!), 1. 1902. 16.000 K (Klici: Torej še manj), za 1. 1903. je v računu 20.000 K. Je-li to prav, da se samo za ljubljansko gledišče na leto več potrosi, kakor za ponesrečence vse dežele! (Klici ogorčenja.) Mnogo, a vendar malo. Iz teh podatkov lahko sprevidite, kako se vlada v deželi. Hoglejmo še deželne dohodke in deželne stroške! Leta 1895. so znašali dohodki nekaj nad 2,000.000 K, letos znašajo že 3,348.000 K, v 8 letih so se toraj povišali za 1,300.000 K. Tega seveda ne dajo liberalci iz svojega žepa, ampak to da ljudstvo po davkih. V teh številkah vidite, kako veliko plača ljudstvo deželi in vendar kako malo dobi ljudstvo od tega denarja nazaj. Ako bi se ta denar obrnil v kmetske potrebe, bi mi ne imeli nič proti temu. Toda za kmeta se ni ničesar storilo. Bogatini naj plačajo učitelje. Kam pa vendar gredo ti ogromni dohodki ? Največ gotovo vzame ljudska šola. Le poglejte kako se stroški za šolo množe. Leta 1895. so ti znašali 353.000 K in lansko leto so že znašali 972.000 K. Narasli so torej v teh kratkih letih za 619.000 K, ali z drugimi besedami, ti so se skoraj potrojili. Kam pridemo, ako pojde to tako dalje. Mi zavzemamo stališče, da morajo stroški za šolo biti primerni denarni moči ljudstva. Kaj pomagajo najkrasneje palače sredi raztrganih koč? Pred vsem je treba živeti! Stroški za šolo so ogromni. Toda ti bodo še narasli. Liberalci zahtevajo za učitelje povišanje plač in sicer na račun revnega ljudstva. Vsak prizna, da je dober učitelj zlata vreden (_Klici: Koliko je pa dobrih) in da so dobri učitelji primeroma slabo plačani. Toda sedaj pa vas vprašam, komu se godi slabše, kmetu ali učitelju? Smelo trdim, da vsak pameten učitelj lažje shaja kakor vsak še tako varčen kmet. (Klici: Gotovo 1) Radi tega pa tudi mi ne moremo dovoliti, da bi se kmete obremenilo zato, da se učiteljem zvišajo plače. Država naj plača učitelje, zato naj upelje nov davek na bogatine uprav za šole. Vedno smo zastopali mi načelo, bremena naj se revežem zmanjšajo, bogatinom pa povečajo. Tam naj se vzame, kjer se lahko vzame. Dunajski Rotschild ima lepo premoženje 11.000 milijonov kron, ki mu nesejo po 4°/o na leto 440 milijonov kron. — Taki in podobni naj plačajo, vsaj ves ta denar je denar trpečega ljudstva. Pravico hočemo — drugega nič. In od kod pride vse to, da se tako slabo gospodari, da se hoče vse le nižjemu ljudstvu naložiti na rame, bogatinom pa ne, da se le za te skrbi ? Odkod drugod, kakor od tod, ker pravice niso prav razdeljeno. Mi pravimo: kdor več dela, kdor bolj trpi, ta imej tudi več pravic, med tem ko liberalci pravijo: kdor več plača, kdor je bogateji, ta naj ima pa več pravic. — lo liberalno načelo je krivično. Zato mi pravično in sveto stvar zagovarjamo in se za dobro stvar bojujemo, ko zahtevamo, da se da ljudstvu tiste pravica pri volitvah, ki mu gre po njegovem številu in njegovem delu in trudu. To kar mi zahtevamo, ni nikaka krivica, ampak največja pravica. Pravico hočemo, drugega nič. (Viharno odobravanje in pozdravljanje govornika z živijo-klici.) Sekira in ročaj. Ako hočemo, da bo kedaj gospodarila pravica v deželi, potem se mora krivični volivni red v deželi spremeniti. Toda kako to doseči? Jasno je, da liberalci sami od sebe ne dajo nič. Zato je treba ostrega orožja, in tako orožje je obstrukcija. V pojasnenje obstrukcije naj vam povem primer. Liberalci imajo v zbornici večino, oni gospodarijo v njej, vendar so tudi na nas navezani, ki smo manjšina v zbornici. Godi se jim kakor onemu, ki ima pač sekiro, ne pa ročaja. Liberalci imajo sekiro, t. j. večino, mi imamo pa ročaj pri sekiri, t. j. opravilni red. In po tem opravilnem redu mi lahko zabranimo, da večina ne more delati, kakor bi hotela in ji lahko tudi vsako delovanje preprečimo. In tega ročaja-opravilnega reda smo se po-služili, da dosežemo pravično volivno preosnovo in smo v ta namen zabranili vsako delovanje v zbornici; iz obstrukcije smo vzeli le to, kar je ljudstvu v korist. Ko so liberalci videli, da s sekiro brez ročaja ne morejo sekati, prišli so k nam po ročaj. Mi pa smo jim rekli: takoj dobite ročaj, samo volivno pravico hočemo, to nam dajte! Ali liberalci so rekli: volivno pravico dobite, toda preje nam dajte ročaj. Toda tako neumni pa nismo bili, da bi šli na liberalne limanice. (Veselost). Odgovorili smo jim: dokler ni volivne pravica, tudi k sekiri ročaja ne dobite. (Klici: Prav ste storili.) Tako smo šli kakor vestni poslanci po poti, ki smo si jo -- kar povdarjamo po resnem in dobrem premišljenem preudarku odbrali. In kot vestni poslanci smo vso svojo osebnost zastavili za pravice ljudstva. Nismo se vstraŠili najhujših ovir, niti od strani vlade niti od nasprotnikov. Liberalcev ne volimo nikdar! Po potu, ki smo do sedaj hodili, bomo tudi nadalje šli, dokler ne zmagamo. Seveda po tem potu obstrukcije bomo le tedaj hodili, ako bodete to vi odobravali. Ako pa vi ne bodete več z nami zadovoljni (klici: Nikakor ne! Mi smo za Vas!) potem bodemo kot možje poštenjaki položili svoja poslanstva v Vaše roke (klici- to se ne sme zgoditi!) in potem jih izročite, komur hočete, ako vam je bolj všeč tudi liberalizem (Odločni klici: Z vami smo! Nismo liberalci! Ne bomo liberalci! Liberalcev ne volimo nikdar! Živijo dr. Šušteršič !) Slovenec - zatisni oči. Liberalce je začela peči vest — če tudi imajo zelo kosmato - (veselost) in zato so poskusili zadnje sredstvo, s katerim bi se rešili. 1 °da Pr* te|n so vrgli od sebe zadnji ostanek sramežljivosti in narodno slovenske zavednosti. Stopili so v kolo z našimi najhujšimi sovražniki nemškimi graščinskimi liberalci in so skovali skupno izjavo, katero so včeraj skupno objavili v „Slov. Narodu", kjer so tudi vsi skupno podpisani (klici ogorčenja: Taki sol To so Slovenci 1) Kako lepo se vendar berejo poleg Tavčarja krasna imena: baron Apfaltrerer, grof Barbo, vitez Langer, baron Lichtenberg, Schaffer, baron Schvvegel itd. (Kam smo prišli). Tat na begu. — Primite tatu. In kaj pravi ta liberalna gospoda v Lei izjavi? Najprvo se pritožuje, da je deželni zbor po razposajeni obstrukciji. Oj ta hinavščina! Toraj radi tega, ker hočemo, da naj 40.000 velja več kakor 5000 smo razposajeni! Prašam vas kje je pravica, na naši ali na njih strani ? (Živahni klici: Na naši). Nadalje imenujejo sebe deloljubno večino Kaka predrznost! Kaka večina so! Smešna manjšina, ki ima le po krivičnem volivnemredu večino v zbornici! (Viharno odobravanje.) In kako deloljubni so, to so pokazali v odsekih. Zakaj pa niso delali. Vsaj jim nismo branili. O le zavijajte hinavsko svoje oči kakor vam drago. Ne boste nas preslepili. (Odobravanje). Potem pravijo, da so do skrajnosti odnehali. - V cem so neki odnehali? Ali mar v tem, da ste nas volili v odseke ? To ni nič! Steli ste naš klub za 17. In toliko nas je tudi. kjo je tu kako odnehanje.? V tej izjavi imajo celo tako drzno čelo, da nam očitajo kršenje ustavnih pravic. Torej mi, ki zahtevamo, da bodi 40.000 več kakor 5000, ki hočemo priboriti ljudstvu pravico, mi jemljemo, ljudstvu ustavne pravice, oni pa, ki hočejo, da naj še nadalje 5000 bode več kakor 40.000, so pa največji prijatelji ljudstva. O kako krasni pravičniki, kojim pravica kar od ust teče, v dejanju je pa ni nikjer. Odveze ne dobite! Gospoda je spoznala, kako težko stališče ima po njih krivdi deželni odbor, zato mu hoče v izjavi vže naprej dati nekako odvezo za morebitne nezakonitosti. Pravijo namreč, da bodo vse potrdili, kar bo deželni odbor ukrenil, seveda kadar jim bo prilika dana. Tpda gospoda se je do napačnega obrnila po odvezo. Tisti, od katerega bodo odvezo potrebovali, bo slovensko ljudstvo. In to ljudstvo bo od njih tirjalo ostrega odgovora, jim bo odreklo odvezo in jim naložilo trdo pokoro! (Živahno, viharno odobravanje). Ljudstvo ne bo pustilo, da bi se ta proti-ljudska gospoda dajala sama sebi odvezo. Te prilike čaka zastonj. Berite postavo! Liberalci zahtevajo od deželnega odbora, naj poskrbi, da se še nadalje pobirajo naklade. — Toda prašam vas, čemu imamo pa postavo da se deželnih naklad ne sme pobirati brez odobrenja dež. zbora ? — Res, da so se sem pa tje že nekoliko časa pobirale deželne naklade z cesarjevim dovolenjem. Toda temu ni nihče ugovarjal in je trpelo le malo časa, kakor vsaka nezakonitost ne more dolgo obstati. Na željo izraženo v liberalni izjavi, izjavljamo mi nasprotno : Mi najodločneje protestiramo, najodločneje ugovarjamo, da bi se pobirale deželne doklade, dokler niso dovoljene v deželnem zboru. Mi hočemo in bomo tudi na odgovor poklicali onega ministra, ki bo dolgo odgovoren za dotično proti zakonito dovolitev, ker te pravice ni v naših deželnih postavah. Naš zakon jasno pravi, da ima to pravico le dež. zbor in nihče drugi ne. (Viharni živijo klici). Obstrukcija ima že vspeb. Iz razlage, ki jo je »Slov. Narod“ tej liberalni izjavi pridal, spoznamo, da je liberalcem le za denar. Sedaj pravi, da ne bo nobenih podpor. — Tako se že danes kaže vspeh naše obstrukcije. Liberalci so prisiljeni ustaviti nemoralno podporo gledišča iz deželnih dohodkov. Lo napovedujte vojsko — poraz vam ne uide. S to izjavo so nemško-slovenski ali slovensko nemški liberalci napovedali boj slovenskemu ljudstvu, osobito kinetu, napovedali so odkrito vojsko. Oni mislijo, če bo kmet izstradan, potem bo pa liberalec. (Viharni dolgotrajni klici: Nikdar ne!) Toda liberalci naj si dobro zapomnijo, da so oni odgovorni za denar, ker ga oni štejejo. Oni ga imaio v rokah, mi ga le od daleč gledamo. Zato bodo pa tudi morali enkrat nam odgovor dati, kako so ž njim gospodarili. Vojsko, katero so napovedali liberalci ljudstvu, mi radi sprejmemo, ker pri pogledu ha vas spoznamo, da se bodo popolno drugače zasukale, kakor mislijo liberalci. Naše ljudstvo, naš kmet jim bo pokazal, kaj zaslužijo. In kaj je to? Neizprosen odpor! Liberalci so zaigrali pravico stopiti med slovensko ljudstvo in našega kmeta. Njih mesto je med Nemci in graščaki. Taki ljudie, ki so se tako pokazali v vsej svoji nagoti, kakor v tej izjavi, nam niso nevarni. Mi smo jim hvaležni za njih izjavo in gremo veselo v napovedan boj z upom v gotovo zmago. Živel dr. Šušteršič! Ko je dr. Šušteršič nekako ob 4 uri končal svoj govor, so mu zborovalci od vseh strani prirejali velikanske ovacije in klici: Živijo dr. Šušteršič, so se le polagoma polegli. Na to nastopi dr. Krek, kateremu so pa žal bile minute štete, ker sta govornika mogla hiteti na kolodvor. Nismo ljudstvo beračev. Liberalci mislijo, da bodo kmeta pridobili z žuganjem, da jim odvzamejo podpore. Toda liberalci naj pomislijo, da ljudstvo ni kopica beračev, ki bi se dalo vladati s podporami. Podpore niso glavna stvar, radi česar je tu deželni zbor, glavna stvar so in ostanejo dobre postave. Dobre postave so potrebne ljudstvu, in če te dobi ne bo potrebovalo podpor, ljudstvo si bo pomagalo samo. Toda dobrih postav zastonj čakate od liberalcev. Od teh ljudij ljudstvo ni dobilo drugega, kakor klofuto za klofuto. Proč z liberalci! Kdo so pa vendar ti liberalci. Bil je čas, ko slovensko ljudstvo ni imelo liberalcev. Bilo je lepo edino in je stalo trdno kakor skala za svoje pravice. Pač pa je po naših trgih in mestih strašilo nemškutarstvo. Toda to je izginilo, izmrlo. Toda popolne ne. Umrl ali bolje zaspal je nekdanjih nemškutarjih nemški duh, liberalni duh je pa še ostal. Naenkrat so se čutili velike Slovence in Slovane in so vpili in kričali, da so Slovenci. Toda polagoma se je pa zopet zbudil v njih stari nemškutarski duh, dokler jih ni privel zopet nazaj k Schwegelu in Schafferju. Kako daleč so ti ljudje prišli, dokazuje to, da se niso sramovali skupno se podpisati z Nemci (Klici: Sramota!) pod zastavo Schwegla. Liberalci — sebičniki. Liberalci pa niso le zapustili slovenskega ljudstva, mnogi so tudi največji sebičniki. Vsi sebičniki so pri liberalcih. Te veže jih sebičnost. Le poglejte razne oderuhe. Prejšnje čase so bili pri nemških liberalcih, dandanes so pa pri slovenskih. Varujmo se teh! Kdor bi mislil, da hočemo take sebičnike dobiti za se, ta bi nam delal krivico. Ti naj ostanejo liberalci. Ločimo se! Vsi sebičniki, vsi, katerim je le za njih žep, ti naj gredo k liberalcem, ti naj ostanejo pri liberalcih. — Vsi drugi pa, ki se ljubimo med seboj, ki ne gledamo le vsak na se, pa se ločimo od njih in se vstopimo na drugo stran. — In dokler imamo mož, ki ljubijo ljudstvo, ki delajo zanj, ki so ob enem neustrašeni, da ne krve hrbta pred vsakim škricem, toliko časa se nam ni treba bati sovražnikov. Zmaga je gotova. Ko je govornik končal, so mu zborovalci prirejali burne ovacije. Na to je vlč. g. dekan Mat. Tavčar, bivši deželni poslanec, ki se je še bojeval zoper nemškutarje starega kalibra, predložil dve resolucije v odobrenje. Navzoči zborovalci so jim enoglasno in navdušeno pritrdili. Sprejete resolucije se glase: 1. Današnji shod popolnoma odobrava nastop katoliško-narodnih poslancev v deželnem zboru, jim izraža svoje zaupanje in jih poživlja, da ne odnehajo toliko časa, dokler ne izvojujejo take volilne preosnove za deželni zbor, da bodo zastopniki ljudstva pobili večino. 2. Shod izraža svoje ogorčenje nad skupno izjavo slovenskih in nemških liberalnih deželnih poslancev in protestuje zoper to predrzno in nečuveno izzivanje ljudstva v deželi. Po sprejetih resolucijah smo viharno pozdravili župane, ki so v irr.enu občin izražali zaupanje katoliško-narodnim poslancem. Na poziv dr. Šušteršiča smo s 3kratnimi živijo-klici na papeža Pija X. in presvetlega cesarja zaključili ta resnično impozanten shod. Prostori bili so tako natlačeni, da je bilo treba skoro četrt ure, da so se spraznili. Iz hrvatskega sabora. Iz Zagreba. V tretjej sednici sedanjega zasedanja je prišla na red razprava o indemiteti. Poročevalec dr. Egersdorfer je s svojo poznato zagovorljivo-stjo saboru razlagal, zakaj se ni dal že o pravem času sestaviti proračun za leto 1904, in kako težko ga je bilo sestaviti, ker za leto 1903 ni bilo nobenega proračuna. O vsem je govoril, le prave resnice ni hotel povedati, da se radi pomanjkanja denarja ni dal sestaviti proračun niti za letošnje, niti za prihodnje leto. Šele, ko so-Mažari obljubili posojilo, se je skrpal hitro proračun za bodoče leto. To je prava resnica, katero je zamolčal tudi poslanec, ko je priporočal, da se sprejme indemiteta. Sedanja vlada seveda ni kriva teh zmešnjav, pač pa saborska večina in bivši ban. Razume se, da opozicija s takim razlaganjem poročevalca in podbana ni bila zadovoljna, pa se je zato razvila živahna razprava, v kateri je spregovoril dr. Vrbanič, da obsodi program novega bana in delovanje sedanje maža-ronske večine. Ban ne more po mnenju govornika za Hr-vatsko nič storiti, dokler se bode naslanjal na mažaronsko večino, ki je celih 20 let pustila, da se je nagodba kršila po volji njihovega vodje in Madžara. Take večine nima nobena zemlja, ki bi gazila tako .očitno narodne svetinje, kakor to dela inažaronska stranka še zdaj. Saj je ta str#nka v vedni zvezi z ogrsko vlado, ter je vedno podpira in ta vlada zabra-njuje na samem Hrvatskem rabiti hrvatsko ime kar se je zgodilo pri trgovsko obrtni kamori, katera ni smela na svojo zgradbo postaviti napis „hrvatska“ kamora, ampak le zagrebška, sicer pa po Hrvatskem brani mažarske napise. Ge misli današnja mažaronska z nekim memorandumom popraviti današnje žalostne odno-šaje na Hrvatskem s takim ponašanjem, ka-koršno je bilo dosedanje, potem se jako vara. Sploh v mažaronsko stranko nima že nobeden zaupanja., pa bi bilo najbolje, da vlada razpusti tak sabor. Govorniku je opozicija silno odobravala, a istotako tudi galerija, pa jih je zato svaril predsednik. Kar je kvasil mažaronski poslanec Karlo-vič, je bilo tako zmedeno in blezgavo, da se mu je galerija smejala. Branil je nagodbo, katero je pa ravno njegova stranka tolikrat poga-zila, da do nje že noben nič ne drži. Posebno se je pa jezil govornik (!) na narodne skupščine češ, da opozicija na njih ogovarja mažaronsko stranka. Dobil je seveda pošten odgovor od vseh strani, zakaj mažaroni ne sklicujejo ivarodnih skupščin, da se opravdajo, če,jih res kdo napada. Dovršil je svoj govor z oponašanjem opoziciji, da povsodi upije dol z Mažaroni, pa da naj raje pometa pred svojimi vrati. Kar je iskal to je našel, kar v isti čas je zadonelo z galerij na ves glas od zbranega občinstva dol z Mažaroni in z vami! Na to je dr. Brezstojomsky prav spretno pobijal predgovorniiša glede narodnih skupščin ter se glede indemnitete izjavil, da je ne more dovoliti iz političnega nepoverenja do današnje vlade, ker se le ta oslanja na nagodbo, ki je za Hrvatsko preozka ter more s časoma v njej popolnoma zahirati. V naši državi se ruši dualizem, a hrvatska ogrska nagodba je nasledek dualizma, a kakor dualizem krši moč celoskupne države, tako je nagodba kršila moč hrvatskega naroda, za to jo je treba čim prej odstraniti. Potem se je izjavil glavni oproda bivšega bana grof St. Erdody na prav čuden način o današnjih nezgodah na Hrvatskem, češ, da so zakrivili te odnošaje vsi, Mažaroni in opozicijo-nalci, ker je vsaka stranka preslabo delala in in se ni držala nagodbe. Seveda taki izjavi opozicija ne more pritrditi, ker si je ona svesta, da nagodbe ni nikdar kršila, a tujih grehov noče sprejemati na svoj račun. Toda poslanec dr. Mažuranič odbija indem-niteto. Sicer se je inažaronska večina izjavila, da bode odzdaj branila pošteno nagodbo, toda on ne veruje prej, nego ko bode videl dela to stranke; do zdaj jo smatra še vedno za pravo Khuenovo stranko. Spregovoril je tudi novo izvoljeni poslanec zlatarski Evgen Kumičič. Prav ojstro je obsodil bana, ki se je postavil na temelj nagodbe, katero je smatral že pokojni A. Starčevič za največje zlo za Hrvatsko. Nagodba je Hrvatsko popolnoma pokončala a o kakšni samostalnosti ne more biti niti govora, dokler je ban odvisen od ogerskega rni-nisterskega predsednika. Vsak občinski župan je bolj samostalen nego ban, ker vsak župan more samostalno sestaviti proračun, ban ga pa ne more brez dovolenja ogerskega ministerskega predsednika. Ban se je tudi izjavil za salus republica a supreina la esto. Ta postava, vse moči države je ravno letos žrtvovala že mnogo žrtev, a če bo treba, smo pripravljeni tudi mi nanje v borbi za nezavisnost hrvatsko. Pri teh besedah so burno pozdravile galerije simpatičnega govornika, a strogi predsednik pa je dal sprazniti drugo in tretjo galerijo ter na to zaključil sednico. Razprava o indemniteti se bode nadaljevala v ponedeljek, ker je danes pravoslavni sv. Nikola, a v saboru je mnogo pravoslavnih poslancev. Poročila iz mest in trgov. Iz Idrije, 21. decembra. Naša kat. del. 4hM) 18 x—26 Anton Belec v Št. Vidu nad Ljubljano izdeluje in priporoča cerkvene svetilnice ali stalnice iz kositarja, ali medenine in iz tompaka obhajilne svetilnice pušice z zvončki štedilna in železna ognjišča Prevzema kritje streh C=W~'V“ —