ŠPELICA IN MEDVEDEK NEVEDEK MARIJA GROŠLJEVA Prizor za Miklavžev večer. PozoriŠČe: Otroška sobica. Na sredi miza s šolskimi potrebšČinami. Osebe: ŠPEUCA Z MEDVEDKOM. BRAT JURČEK. MIKLAV2 S PARKELJNL ŠPELICA: Tako, rooj preljubi medvedek Nevedek, danes je Miklavžev večer, pa Še nisi spisal dotnaSe naloge. Sploh sem zadnje čase zelo nezadovoljna s teboj. (Mu zažuga s kazalccm.) Hm, človek se tmdi in trudi, da bi iz tebe kaj postalo, da bi zamenjal svoje žalostno ime Nevedek za Vsevedek, tebt se pa venomer dremlje, meoda bi rad prespal vso zitno kot tvoji nefini, neizobraženi, divji sorodniki v gozdu. O. pa ne boš. priden bodi, pa ti morda sv. Miklavž prinese kaj dobrega. Pisala sem mu danes skrivoma ptsemce zate in zase; Ljubi svett Miklavž, moj me= dvedek Nevedek hrusta rad hruške in liže medek, jaz pa bonbončke, prinesi vsega toliko, da bo za oba dovolj. Veš, včeraj si bil silno neroden. (Gre k rnizi in mu pokaže zvczek.) Le poglej, kakšne kričkeskračke so namazale tvoje nerodne tafket Ali je to tanko gori, debelo doli? Sram te bodi! Poboljšaj sel Danes bova pisala malo pisano črko i. (Mu hi;č-e ' poloziti percsnik v šapo.) Cakaj. kako že pravi naLa gospodtLna v šoli? (Premišlja.) Že vem: g!a=vo poskon=ci, no^ge na tla, tresbuh ooatri, prssa ven. (Ga ravna.) Pritni peresnik narahlo s pafcem in sredincera, kazalec se le rahlo nasUnja nanj. (Mu položi peresnik v šapo.) Tako, zdaj pa začniva. (Mu vleOe šapc s ptresnikom.) 1 — tanko gori, po isti Črtiei debelo doli, tanko ven, pika. Še enkrat! i — tanko gori, po isti Črttci debelo doH, taoko ven, pika. Pika, pa ne packa, in še kakšno %\ naredil. Marš v kot! (V,a nese v kot tcr jja obrne / obrazom proti steni.) Čakaj, zvezek dobiš oa glavo, da bo sramota večja. In na Hstek napišcm za dom: VaS sinLek je najslabSi učenec v razredu, neposlu&en, oereden, nesnažen, neumen — nepoboljšljiv. To bo gledal tvoj strogi o&ka Jakec Orjakec. vero, ne pozna šale. švrk, švrk. 5vrk bo zapela Šiba okoli matega repka. 0, pa se mi prav n\t ne smilig. (Se oddaljuje.) ln v kotu boš stal, dokler me ne boš prosit¦ odpuŠSanja. (Medvedek pa sc ji zasmili, rada bi mu odpustila, sc sramuje. — Po prstih gre do njega in ga Ijubezntvo vpraša): Medvedek, ali nisi nekaj rekel? (Medvedek molfii.) NiLI 2e dobro. (Jczno): Jaz tudi ne! (Se oddaljuje in ga milo nazaj poijlcduje. — Teče zopet po prstih k njemu.) Medvedek, zdaj si pa res nekaj rekel. (Medvedck molci.) Ničl 2e dobro. Jaz tudi ne. Le trmast bodi in mulo kuhaj in grdo glej. Eno uro bo5 stal v kotu, da te bodo koiena bolela. (Medvedek sc ji vedno bolj smili, rada bi mu odpustita, pa ne more.) Cakaj, blazinico ti dam pod noge. (V zadreo}): Da — da — da mi nc umažeš tal. (Ga položi na blazinico.) Joj, kako sem se razburtla. KakŠen križ jc z v^gojo. Pa kako sem se zamudila. Spisati moram 5e domažo nalogo. (Lista po /vczku.) Nekaj o parklju. Kako nespametna naloga je ta. Jaz delam najrajši srčkane rimice: mačka, kvačka, tačka, rajka, jgračka, pa naj pišem o tej grdobi. In sploh kflj? (Premišlja.) Morda se tni pa posreči, da naredim pesemco. Bomo videli. (Prtmišlja.) Parkelj v peklu je doma — Krasno! Zdaj pa rimo na doma: neba, gora, oba. Za nič. Pozna, to bi bilo pa že nekaj. To se mu takoj pozna. Imenitno! Je kosmat. rogat in bos. — Rimo na bos, kos, zos, nos. Ima rep in kljukast nos. Če z verigo zarožlja. 42 nam srce zatrepeta. — Zatrepeta je pa prišlo kar samo. — Kaj pa naj Še napišem. — (Premišlja.) Če nam s košem zagrozi, vse pred njim se razbeži. — Parkelj, pojdi se solit. (1'loska.) To je dobro povedano. Jaz se grem pred tabo skrit. — Konecl No, zdaj pa prečitam vse 6e enkrat. (Čita pesemco prav na gUs.) Parketj v peklu je doma, to se mu takoj pozna, je kosmat, rogat in bos, ima rep in kljukast nos. Če z verigo zarožlja, nam srce zatrepeta, če nam s košem zagrozi, vse pred njim se razbežt. Parkelj, pojdi se solit, jaz se grem pred tabo skrit. — Joj, kako sem vesela! (Neopažcn vstopi hrat Jurček.) Že vidim gospodično, kako mi piše red odlicno. JURCEK: Kaj se pa spet bahaš, Špelica? SPEIJCA: Pesem sem naredila, na parkljna, Je čitaj. (Jurček tiho Čita in se porogljivn smeji.) JURČEK: Ha, ha, ha, — tako znam jaz tudi. Le poslušaj. Nekaj o Špelici (gleda v pesem in se norčuje): Špela je pri nas doma. to se ji takoj pozna. kakor tepka ima nos, v htši nihče ni ji kos. PriČka se in jezika, da je za jeziČka dva, še ponoČi, kadar spi, sama s sabo govori... ^^^^^ Špela, pojdi se solit. ^^^H (Poftrabi medvcda.) ^^^| Greva se pred tabo skrit. ^^^^| (Hoče iz sobe. Spelica za njim. Tcčcta okoli mjze.) ^^^H ŠPELICA: Takoj mi ga dag nazaj. '^^H JURčEK (ji strže korenčck): Pa me ujemi, medvedka mi vzemi! (Špetica brž ^ okrenc srner, da trOita skupaj, začncta se obddovati, vname se boj L& medveda, — ____m Nenpažen vstopi sv. Miklavž tn tiho (jleda prctcpajača se otroka.) : ^^^^| JURCEK: Špeltca — marelica. (Jn tialahno udari po licu.) ,^^H SPELICA: JurŽek — mehurček. (Mu vrne udarec.) ^^H I JURCEK: Špela, marela, kamela. (Jo trikrat po^rabi za lase.) U^^^^l [ ŠPELICA: Jurček — mehurČek. (Mu vrne udarcc.) ^^H I (Zvonček zacinglja. Otroka se prestrašena okrcneta.) 1 I SV. MIKLAV2: Otroka, ki se pretepata celo na Miklavžev vežer — LucJFer, 1 li takoj v koš! (Lucifer in parkelj prirožljata. Prestrašena otroka se branita. Špelica 1 I pograbi medvedka in ga tišči k sebi. Lucifer in parkelj ju krepko primeta in pobašeta 1 m v koŠ. Oba izgineta v koših, lc medvedek, ki ga Spelica drži kvišku, žalostno binglja, . 1 Wt Tretji parkelj vzame v roko nalo^o, jo tiho čita in žuga s prstom izginulima ntrckoma.) I W 1 f NASTOP MIKLAVŽA. 1