UHN POLLOCK 1-8-49 24465 LAKELAND BLVD. EUCLID.OHIO 23
—-—---— OGLAŠAJTE V	117IVT
NAJSTAREJŠEMU	
SLOVENSKEMU	M 1
DNEVNIKU V OHIO	fH iry JL. ^ J
★	
Izvršujemo vsakovrstne	
tiskovine	
VOL. XXXI. — LETO XXXI.
EQUALITY
VISEN DNEVNIK ZA SLOVEhlSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN
THE OLDEST SLOVENE DAILY
IN OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
VOL. XXXI. — LETO XXXI.
CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONDELJEK), NOVEMBER 1,1948
ŠTEVILKA (NUMBER) 213
/>•	# m # I If v*I I z. A A. L. JU L, i
tiang Kajsek doživel oalocuen 23. vardi
poraz v kitajski civilni vojni
ZAKLJUČNI SHOD V
Sile Ljudske (komunistične) armade so zavzele milijonsko mesto, Mukden in uničile 12 nacionalističnih divizij
' NANKING, 31. okt.—Včeraj so iz zanesljivih virov sporočili, da so sile kitajske Ljudske (komunistične) armade zavzele največje mandžurijsko mesto, Mukden. Z izgubo tega mesta so kitajski nacionalisti doživeli odločilen poraz v civilni vojni, kakor sodijo mnogi visoki kitajski Uradniki in zunanji opazovalci.
V vladnih krogih v Nankingu"^
36 zavladala panika. Predvideva da se bodo nacionalistične če-te prej ko slej umaknile iz zadnjih postojank, ki jih še imajo ^ Mandžuriji.
Možno je, da se bodo trpke borbe nadaljevale več mesecev,
pa celo let. Toda splošno mne-Ne je, da so vsi napori kitajskega diktatorja Čiang Kajšeka, da P^^azi komuniste, za vedno propadli. Vsled tega so se začele širiti govorice, da bo Čiang Kaj-zamenjan, odnosno poslan /la počitnice" v Ameriko, kot Je to svetoval neki član zakonodajne nacionalistične zbornice.
Amerika je opremila v %ukdenu zajeta divizije
Nacionalistična vlada je poskušala zanikati zgubo Mukde-^a, toda mnenje je, da so komu-Bisti res uničili 12 nacionalistič-" ^ih divizij.
Radio postaja Ljudske arma-de pravi, da je 10 od 12 uničenih •divizij opremila Amerika in da ^ to bile najboljše divizije Či-^%ove armade.
Neuradni, toda dobro obveščeni krogi pravijo, da so komu-•^isti popolnoma okupirali Muk-ki je z begunci vred štel 2,000,000 prebivalcev. Druga poročila pa pravijo, da komunisti niso sicer popolnoma prevzeli upravo mesta, da pa so zadnji nacionalistični uradniki zbe-^ali iz mesta v soboto popoldne.
(Poročevalec Associated ^''ess Spencer Moosa poroča iz ^eipinga, da so nacionalistična ®tala zapustila Mukden. Javne ladijske zveze z mestom pa so Prekinjene. V Mukdenu so se na Zidovih pojavili letaki, ki pozi-yajo prebivalstvo, naj mirno do-caka čete Ljudske armade).
Nedavna vladna poročila so Sovorila o umiku večjega dela ^0>000 mož broječe mukdenske posadke. Nacionalisti so name-^avali izvršiti prodor skozi vr-Ljudske armade, priti do pri-®taniščnega mesta Yinghova in Umakniti v notranjost Kitaj-Toda komunisti pravijo, da Vse čete bile zajete.
Nič se še ne ve za usodo nacionalističnega poveljnika ^andžurijske armade gen. Wei Huanga.
Čiang Kajšek še vedno ima ?^^aj sto tisoč vojakov pod svo-3o komando, toda obveščeni kro-pravijo, da ti vojaki nimajo Celo volje, da bi se branili, kje
^ bi napadali. Sam Čiang Ka"
^ajsek, ki je že 20 let predsed-^Jk nacionalistične Kitajske in iktator dežele, se je včeraj vr-iz Peipinga, kjer je dva ted-osebno vodil vojaške operaci-ki so se končale s katastro-^'nim porazom.
Govorice o koalicijski vladi ® komunisti se' širijo
ypadni in diplomatični krogi ^gibajo, če bo Čiang Kajšek Premestil svojo prestolnico bolj jug v Canton ali pa v Čung-
king. Ako se bodo porazi nacionalistov nadaljevali kot v zadnjih mesecih, bo za sile Ljudslte armade najbolj važno vprašanje, kako bodo dovolj naglo transportirale svoje čete.
Mnogi zunanji opazovalci sodijo, da bi najbolj logična rešitev za Kitajsko bila, da se ustanovi koalicijska vlada, ki bi se nahajala pod vplivom komunistov. Takšni vladi bi baje nače-loval maršal Li Chi-Sen, ki je odšel v begunstvo v Hong Kong in že poslal svoje predstavnike v- severno Kitajsko na pogajanja s komunisti.
Ameriška mornarica dospela v Tsingtao
Zedinjene države so očitno zavzele stališče, da bodo počakale in motrile na razvoj položaja. Ambasada v Nankingu, konzulati in vojaške ter mornariške svetovalne skupine delujejo naprej.
Ameriški konzul je s svojo soprogo in 12 uradnikov ostal v Mukdenu. Poroča se, da je tudi kakšnih 20 ostalih Američanov ostalo v mestu.
V velikem severnem pristanišču Tsingtso je vsled zavzetja Mukdena s strani komunistov zavladala nervoza. Včeraj opoldne pa je v pristanišče priplula ameriška mornarica.
Uradno poročilo pravi, da sta silca letal "Taraw^a" in "Princeton," lahki križarki "Astoria" in "Pasadena" ter osem ru-šilcev odpluli iz Pearl Harborja že 13. oktobra.
*
Ameriški uradniki v velikih skrbeh radi zmag Ljudske armade
WASHINGTON, 30. okt.— Ameriški uradniki so v velikih skrbeh radi vojaškega, političnega in ekonomskega razvoja na Kitajskem, če bodo sile Ljudske (komunistične) armade nadaljevale s svojimi vojaškimi uspehi, nekateri visoki vladni uradniki predvidevajo dve možnosti:
Prvič ,komunisti lahko v teku enega leta zavzamejo celo Kitajsko, ali pa vsaj toliki del, da bi ostanki izven njihove oblasti bili popolnoma brez vsakega pomena.
Drugič, možno je, da se bo ustvarilo nekakšno levičarsko vlado, v katero bi bili vključeni politiki, ki so aktivni v čiangovi Kitajski in predstavniki komunistov. Takšna vlada bi poskušala.zagotoviti deželi mir in novo upravo.
Washingtonski uradni izvedenci pa za enkrat nečejo povedati, če bo s popolno zmago komunistov prišlo do preloma vseh odnosajev s Kitajsko. Pravijo, da Sovjetska'zveza ne bi mogla radi potreb Sibirije nuditi pomoč komunistični Kitajski. Iz vedenci so mnenja, da bi prav potrebe Kitajske, da se ekonom
Nov grob
JOSEPH PRESEČAN
Snoči je nagloma umrl Joseph Presečen, star 65 let, stanujoč na 888 E. 143 St. Pogreb oskrbuje pogrebni zavod Mary A. Svetek, 478 E. 152 St. Podrobnosti bomo poročali jutri.
Nocoj, kot je že od nekdaj običaj na večer pred volitvami, se bo vršil velik politični shod v avditoriju Slov. nar. doma na St. Clair Ave.
Na shodu, kateri se bo pričel ob osmih zvečer, bo nastopil kot glavni govornik naš kandidat za gover-nerja FRANK J. LATI SCHE.
Poleg raznih kandidatov^ ki bodo predstavljeni javnosti, bo na vsporedu tudi petje in godba. Kvartet "Four Steps of Harmony" (John Kovačičev kvartet) bo zapel nekaj mičnih pesmic, Lou Trebar bo navzoč s svojim orkestrom, itd.
Cenjena javnost je prijazno vabljena, da se udeleži.
Thomas Mann bo nocoj govoril na radiu
Svetovno znani pisatelj Thomas Mann bo nocoj ob 10. uri govoril na radiu in sicer pod pokroviteljstvom "Wallace Committee of Arts, Sciences and Professions." Skupaj z njim bodo na programu, ki bo oddajan potom radio postaje WJW, govorili tudi dr. Philip Morrison, atomski znanstvenik, ki se je nahajal v letalu, ki je vrglo na Hirošimo prvo atomsko bombo, Norman Mailer, avtor "best sel-lerja" "The Naked and The Dead," in Richard Lauterbach, poročevalec ter bivši urednik.
Kot vsak ponedeljek, bo govoril tudi predsedniški kandidat Henry A. Wallace.
Wallace pravi, da svet polaga upe v rezultate volitev .
PHILADELPHIA, 30. okt. — Predsedniški kandidat Progresivne stranke Henry A. Wallace je danes izjavil, da bo veliko število glasov za njegovo stranko obsodilo nabor v mirni dobi in '£ upi prešinilo ljudstvo sveta.
"Od Kitajske in Hindustana do Francije, Španije in Izraele bo ljudstvo pozdravilo ta rezultat, ker ve, da veliko število glasov pomeni rrtk-, ne pa umor človečanstva v neverjetni atomski katastrofi." -
Kandidat Progresivne stranke je ponovno poudaril, da bodo prihodnje volitve v torek "le ena edina bitka v dolgi, vojni." Med ostalim pa je tudi rekel;
"Dokler ne bodo velika vprašanja, s katerimi smo soočeni — mir namesto vojne, obilje na-mesto pomanjkanja, zdravja pred bogastvom, ljudstvo pred dobički — rešeno v korist ameriškega ljudstva, bo Progresivna stranka ostala veliko in zmagoslavno dejstvo v ameriškem življenju."
Bivši podpredsednik je dejal, da je Progresivna stranka v desetih mesecih obstoja storila mnogo. S svojim zagovarjanjem miru je uničila načrte vojnih ne. tilcev in rodila je voljo za mirom, ki prihajala do izraza na celem svetu.
Wallace je v govoru napadel svoja dva nasprotnika, republikanskega predsedniškega kandidata Leweya in demokratskega kandidata Trumana. Reke] je, da je vsak glas za Trumana potraten, vsak glas za Deweya m glas za reakcijo.
sko opomore in razvije, nudile nekakšno osnovo za prijateljske odnošaje z novo kitajsko vlado in zapadnimi deželami.
Amerika je od leta 1937 potrošila tri milijarde
Vladni uradniki ne poskušajo zanikati, da bi sestava nove kitajske vlade, ki bi bila v celoti ali pa delno komunistična, ne soglašala z uradno politiko Ze-dinjenih držav, ki je prišla do svojega izraza v tako zvani Tru-manovi doktrini, objavljeni pred poldrugim letom.
Trumanovo doktrino za pobijanje "komunistične nevarnosti" se je začelo izvajati v Evropi in na Srednjem vzhodu. Kitajska je tudi bila vključena v to politiko proti razširjevanju komunizma. Od leta 1937 so Ze dinjene države vložile v Čiang Kajšekovo Kitajsko okrog $3,000,000,000. V začetku tekočega leta pa je kongres zopet odobril nadaljnih $400,000,000 za pomoč nacionalistični Kitajski.
Veruje se, da bo brez ozira na rezultate volitev vprašanje ameriške politike v zvezi s Ki tajsko bilo predmet diskusij na zasedanju bodočega kongresa Republikanski kandidat gov. Dewey je kritiziral v svojih govorih demokrate, da niso storili dovolj za podpiranje Čiang Kaj šeka.
Domače vesti
Vaje in seja
Nocoj ob osmih se vršijo vaje za igro "Kralj na Betajnovi," katero priredi dramsko društvo Ivan Cankar," na odru Slovenskega narodnega doma. Jutri zvečer ob osmih se pa vrši redna mesečna seja. Prosi se vse, ki imajo vloge, da pridejo nocoj na vaje, jutri zvečer pa se prosi vse članstvo, da se udeleži seje.
Pozdrav pred odhodom
Mr. in Mrs. Joseph in Anto-nia Yenko, ki sta se v sredo podala v New York, da se vkrcata na pamik "Radnik," za povra-tek v staro domovino, pozdrav-jata pred odhodom vse prijatelje in znance, posebno pa dobre prijatelje, ki so ju spremili na postajo.
Zanimivi filmi v knjižnici
V Norwood podružnici javne knjižnice na 6405 Superior Ave. bodo v torek 9. novembra ob 7.30 zvečer kazali zanimive filme v pouk in razvedrilo odraslim kot mlajšim. Otroci bodo imeli vstop v spremstvu odraslih. Vstopnina je prosta in javnost je prijazno vabljena, da se udeleži.
VOLITE PREVIDNO IN PRAVILNO!
Letošnja predsefiniška glasovnica je radi vključitve tako zvanih IN DEPENDENT CANDIDATES za 25 predsedniških elektorjev (zaVVallacea in Taylorja) nekoliko bolj • zapletena. Kljub temu pa pa boste volili pravilno, če zapomnite sledeča pravila:
Brez ozira, za katero sfjranko boste volili, je potrebno, da rabite samo križ (X) pri zaznamovan ju kandidatov, za katere volite. Z vsakimi drugimi znak: ki so bili veljavni v prejšnjih volitvah, boste UNIČILI glasovnico. Pazite tudi, da bo križ (X) postavljen v štirikotni prostor pred imenom kandidata!
Če boste volili za republikanski ali pa demokratski tiket, lahko naredita križ v kolobarju pod orlom, odnosno petelinom. TODA NE PRIPOROČAMO VAM TA NAČIN GLASOVANJA za tako z v an i "Straight Ticket". Boljše bo, če volite za posamezne kandidate.
Ker je veliko število naših Slovencev volilo za Wal-lace-a in Taylorja, bodo menda imeli največ preglavic s tretjo kolono na glasovnici za 25 INDEPEND-E N T CANDIDATES za predsedniške elektorje. Pa tudi to je enostavno. Pazite le, da napravite križ (X) v štirikotnem prostoru pred VSAKIM od 25 kandidatov. Toda čuvajte se, da potem ne napravite križa v kolobarju pod orlom ali pa petelinom ali pa v štirikotnem prostoru pred imenom republikanskega odnosno demokratskega predsedniškega i n podpredsedniškega kandidata.
Tudi če volite za 25 neodvisnih kandidatov za elektorje (Wallace in Taylorja) lahko si na demokratski ali pa republikanski glasovnici izberete druge kandidate za državne urade. Toda križ napravite SAMO pred njihovimi imeni in pazite, da vkupno ne boste volili več kandidatov kot pa jih je predvidevano za neki urad.
Na isti način lahko volite na primer tudi za Frank Lauscheta. Tudi tu priporočamo, da volite posamezno, ne pa "Straight Ticket."
Če niste sigurni, kako boste volili in če vam vse ni jasno, je najboljše, da si pred volitvami ogledate v voliln; koči uradna navodila za volilce, ali pa pokličete naše uredništvo.
Izraelske čete pognale Arabce iz Galileje in vdrle v Lebanon
Green napadel Lewisa, da govori kot komunist
TEL AVIV, 31. okt.—Izraelske čete so danes pognale Arabce iz severne Palestine in vdrle v Lebanon, kot poročajo opazovalci Združenih narodov.
Uradni komunikej vojaške*®^
komande Izraela pravi, da so v dve-dnevni ofenzivi izraelske sile očistile celo področje Galileje.
Istočasno je izraelska vlada obvestila glavni stan komisije Združenih narodov za primirje,
da je židovskim vojakom na severni fronti ukazala, naj prenehajo s streljanjem ob 8. uri zjutraj, kar pomeni 20 ur pozneje,
kot pa je to določila komisija.
Kot pravijo opazovalci Združenih narodov, so Židje bili v ofenzivi 15 minut pred rokom določenim za prenehanje vojne.
Poročilo opazovalcev pristavlja,
da se "izraelski vojaški oddelki sedaj nahajajo na ozemlju Le-banona."
Opazovalci pravijo, da so Arabci ubogali ukaz, toda pozneje so se radi napadov Židov začeli braniti.	,
Nemci in jugoslovanski muslimani med ujetniki
Neki predstavnik Zidov je izjavil, da so izraelske čete pod poveljstvom nekega mladega podpolkovnika prodrle do meje %ed Palestino in Lebanonom in uničile tako zvano arabsko Osvobodilno armado pod poveljstvom Fawzi Paše el Kaukjia, ■li je sam komaj zbežal v nekem ameriškem avtu.
Arabske sile so štele 5,000 mož. Od teh je na stotine bilo ubitih, ostali pa so padli v ujet-■lištvo. Kar se pa tiče zgub Iz-aela, predstavnik pravi, da v :eli ofenzivi ni bilo ubitih več od 10 vojakov.
Več lebanonskih vasi na meji je poslalo napredujočim Židom delegacije z belimi zastavami in 36 predalo brez odpora. Židje pa 3o delegacije poslali nazaj in obvestili Arabce, da ne bodo napadali njihovih vasi.
Med ujetniki, ki so jih.zaje-i Židje, se nahajajo tudi Nemci in jugoslovanski muslimani, ki so služili kot prostovoljci v arabski armadi.
Za "Wallace-ovo"
kampanjo
V našem uradu smo prejeli za "Wallace-ovo" kampanjo $2 od Mrs. Anna Eberwein, ki se je preselila pred kratkim iz Arbor Ave. v Madison, Ohio, ter $5 od Mr. Michael Bedene iz Kitzmil-ler, Md.. ki piše, da je za izvolitev Henry A. Wallace-a, da bo našo deželo obvaroval pred fašisti in kriminalci, ki nas skušajo pahniti v novo klanje.
ROMUNSKI ZAROTNIKI PRIZNALI KRIVDO
BUKAREŠTA, 31. okt. -Enajst Romuncev je danes pri znalo, da so bili v zaroti, da s pomočjo ameriških in angleških predstavnikov vržejo z oblasti sedanjo romunsko vlado. Dvanajsti obtoženec je neki romun ski industrijalec, ki pa se nahaja v New Yorku.
V zadnje slovo
članice društva sv. Ane, št. 4 SDZ so prošene, da se snidejo nocoj ob osmih v Zakrajskoyem pogrebnem zavodu, da izkažejo zadnjo čast umrli članici Mary jVirant, jutri zjutraj pa da se po I možnosti udeleže njenega pogreba.
MATI STARA 12 LET
BIRMINGHAM, Ala. 30. okt. — Mrs. Joe Love, 12 let stara nevesta, je danes naznanila, da ji je zdravnik povedal, da je nosna in da bo verjetno rodila prihodnjega junija.
WASHINGTON, 30. okt. — Predsednik AFL William Green je danes izjavil, da John L. Lewis v zvezi s stavko premo-garjev v Franciji govori "kot kakšen komunist."
Svoje opombe je Gfreen podal v zvezi s pismom, ki mu ga je pisal predsednik unije premo-garjev, v katerem je med ostalim svetoval, 'naj predsednik Truman posreduje, da bi francoska vlada ne streljala lačnih francoskih premogarjev.
"Obtožbe, da je predsednik Truman odgovoren za streljanje francoskih premogarjev so brez osnove, smešne in nestvarne," je rekel Green.
"Takšne obtožbe lahko stori samo kakšna komunistična organizacija, ki želi uničiti Mar-shallov načrt, težko, pa je razumeti, kako jih vi, ki ste vedno dosledno nasprotovali komunistom, lahko dvignete," je odgovoril Green na Lewisovo pismo.
Green je obelodanil tudi pismo, ki ga je prejel od direktorja Evropskega obnovitvenega programa (Marshallovega načrta) Paula Hoffmana, ki je rekel, da so "mere, ki jih je francoska vlada podvzela v tekoči stavki francoskih premogarjev, popolnoma notranje zadeva Francije, pri kateri se nas ni vprašalo za nasvet."
SOVJETSKA ZVEZA IMA NOVE POTNIŠKE AVTE
MOSKVA, 30. okt.—Danes so bili razstavljeni za javno prodajo novi sovjetski potniški avti znamke "Pobeda."
Avti "Pobeda" imajo 4 vrata, toda so manjši od Chevroletov, Fordov ali pa Plymouthov, večji pa od predvojnih Willysov. Njihova oblika je zelo mična in originalna. V novi prodajalni avtov imajo tudi potniške avte znamke "Moskovič," ki pa so manjši od "Pobede."
Sovjetska zveza bo smatrala uporabo atomskega orožja za mednarodni zločin
PARIZ, 30. okt. — Sovjetska zveza je danes opozorila, da bo smatrala uporabo "novih metod vojne" za mednarodni zločin, katerega se bo kaznovalo s smrtjo.
Sovjetsko stališče je pojasnil delegat Aleksej Pavlov v Socialnem odboru orgnizacije Z. N. Pavlov sicer ni omenil atomske bombe ali pa bakteriološke vojne, toda pred tem je že dal vedeti, da se sovjetsko stališče nanaša prav na uporabo atomskega orožja.
"Obravnave proti najvišjim nacističnim vojnim voditeljem v Nuernbergu so ustanovile vzgled za kaznovanje in usmrčenje zločincev, ki v vojni uporabljajo nove metode uničevanja," je rekel Pavlov. S tem je dal vedeti, da bo Sovjetska zveza v bodoče smatrala uporabo atomske bombe za prav takšen zločin,
radi katerega so nacistični vojni voditelji bili obsojeni na smrt.
Pavlov je dejal, da je mednarodni zakon sedaj dovolj obsežen, da krije najbolj možne zločine in da so dogme ustanovljene ob priliki obravnav v Nuernbergu postale del tega mednarodnega zakona.
"Seveda, tiste, ki bodo uporabljali v vojni nove metode, se lahko smatra za zločince tako s stališča dogme kot s stališča mednarodnega zakona."
Pavlov je govoril v zvezi s členom IX. osnutka Deklaracije o pravicah človeka, katerega je v celoti podprl. Ta člen predvideva, da se bo vsakega obtoženca smatralo za nedolžnega, dokler se mu ne dokaže krivdo v soglasju z zakonom in na javni obravnavi, na kateri je imel vse pravice za obrambo.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
1. novembra, 1948.
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN TUGCSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. •231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HENDERSON 5311-12
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI)
fey Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto)--
For Six Months—(Za šest mesecev)---
For Three Months—(Za tri mesece) -
-$8.50
-	5.00
-	3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries; (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države):
For One Year—(Za eno leto) ——-
For Six Months—(Za šest mesecev) -
For Three Months—(Za tri mesece) --
-$10.00 — 6.00 — 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at _Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
GEORGE SELDES 0 JUGOSLAVIJI
(Priobčamo v prevodu tre'.ji od serije člankov, ki jih objavlja George Seldes v svojem tedenskem časopisu "In Fact." Pričujoči članek je izšel v izdaji z dne 25. oktobra t.l.
—Op. ured.)
Vloga zadrug pri preobrazbi dežele
Takoj morate spoznati, da živite v drugačnem svetu.
Sovražniki Jugoslavije pravijo, da je to totalitarska diktatura, policijska država, v kateri ni nobenih običajnih svo-bodščin, kakršne obstojajo v zapadnem svetu. Prijatelji Jugoslavije pravijo, da je poleg Madžarske, Češkoslovaške,
Poljske in ostalih dežel vzhodnega bloka najboljša vrsta ljudske demokracije. Toda, naj bo prijatelj ali pa sovražnik, vsak prizna, da je to novi svet.
Novi svet zahteva novo ljudstvo. Jugoslavija se tega zaveda. Da bi bila uspešna mora spremeniti miselnost in karakter vseh sedanjih prebivalcev in pripraviti bodoče generacije, da bodo mislile in delale v duhu socializma.
Jugoslovani verujejo, da so našli način, da ustvarijo to novo ljudstvo, ki bo dostojno ljudske demokracije, kakor to imenuje svoj novi sistem vlade.
Naletel sem na ta načrt skoro slučajno. V vsaki deželi,
ki sem jo obiskal, je bil moj cilj da se seznanim z delavskim gibanjem, z zadrugami in podobnimi izrazi pri obsežni množici, pri večini v vseh državah. To se vse stvari,
katerim ameriški zunanji poročevalci posvečajo malo ali pa sploh nikakršne pozornosti, ker se njihovi časopisi zanimajo zgolj za senzacije in obrekovanja, ne pa za konstruktivne stvari, ki se dogajajo v novih vzhodnih državah.
Tajnik jugbslovan^e komisije za zadruge je Dimitrije Bajalica. Organizacija obstoja z namenom, da bi vskla-dila zadruge z državo. Kakor vse v načrtni ekonomiji, so tudi zdruge del sistema, potom katerega država deluje.
Vsaka posamezna federativna 'repviblika v Jugoslaviji ima Poročilo članice krožka posebni odbor za zadruge. Potom njih vlada odobrava ^ Pi'oS* Slov.
UREDNIKOVA POSTA
Zavajalci ob volitvah
Kakor da se nahajamo na luni, kjer menda ni življenja. Tako se mi je zdelo ,ko sta govorila kandidata republikanske in demokratske stranke, Tomaž in Harry na radiju v sredo večer. Niti eden ni omenil perečih vprašanj življenja naših preprostih državljanov v tej deželi. Pomanjkanje cenenih hiš za delavstvo, znižanje raznih indirekt-nih davkov, posebno dohodninski davek, ki je sramotno visok za delavca, visoke cene za življenjske potrebščine, posebno živež, ki je nujno potreben za dnevno življenje in ne socialnih zaščit za delavstvo.
Ne, o tem ni vredno govoriti državljanom-volilcem. To ni važno. Bolj važno je loviti in preganjati copernice po vsem svetu, to zanima naše državljane. Oba kandidata jih lovita s silno jezo. Velebankirji in indu-strialci si pa mane jo roke, ker imajo lutke na vrvicah.
Tudi Wallace, kandidat Progresivne stranke preprostega delavskega ljudstva, je govoril. Govoril je iz srca in pošteno. Rekel je "bankirje moramo pognati iz Bele hiše nazaj v banke, banke podržaviti, naj služijo vsemu ljudstvu te dežele, ne le par privelegirancem. Podržaviti moramo železnice, javne naprave, električno silo itd. Naj služi v splošno korist vsega naroda, ne le par izkoriščevalcem.
Wallace je zagovornik revnega naroda, je pravičen in pošten. Le Wallace je edini, ki govori o delavskih problemih in hoče pomagati zgraditi lepše in boljše življenje revnemu človeku. Državljani, volite 2. novembra za Wallace-a in Taylorja in pridobite tudi druge! Sedaj imate lepo pfriliko, da naredite nekaj za svojo lastno korist in vso deželo!	John Filipič.
Cleveland, Ohio. — Prošlo sredo je bila naša seja krožka št. 2 Prog. Slovenk prav dobro obiskana. Prvi del seje je trajal do 8:30 ure, potem nam je Mr. Potokar kazal premikajoče slike, ki so bile poučne in zabavne. Prav lep je bil njegov film "Waltz", članice se mu najlepše zahvaljujejo.
Blago za ročno delo si lahko kar Ifeme kupite in predložite naši tajnici račun, pa vam bo povrnila stroške. Pecivo pa prinesite na večer bazarja. Pridite vse na prihodnjo sejo, da se bo dela razdelilo in boste dobile vsaka svojo "šaržo".
Prejšnjo soboto smo Imele tudi veselico v Slov.. nar. domu, na kateri je bila prav dobra udeležba. Delavk nas je bilo kot čebelic v panju. Med vsemi ženskami je bil samo en moški točaj, Mr. Joe Plemel, mož Joyce Gorshetove, tako da ne more noben reči, da nismo bili ljudje. Prav lepa hvala, Joe.
Sedaj pa zopet nazaj k seji. Zadnji del seje nam je naša glavna tajnica Josie Zakrajšek podala lepo poročilo o konferenci American Slav kongresa, ki se je vršila v Chicagu. Ona je bila na -temu kongresu kot delegatinja krožka št. 2.
Zelo razveselilo nas je poročilo, da so^,-jo slovenske delega-tinje, katere so bile na konferenci, izvolile, da bo potom American Congress of Women zastopala Slovenke n a konferenci International Democratic Federation of Women, ki se bo vršila v Helsinkiju na Finskem, ta mesec. Za namestnico je bila izvoljena tudi članica Progresivnih Slovenk, Gloria Bohinc iz Chicaga, lU.
V priznanje za vse delo, ki ga je Josie Zakrajšek vršila za našo organizacijo in za druge napredne organizacije, najsibo za relief za našo domovino, in sploh povsod, kadar se je pojavila potreba za storiti kaj dobrega, so naše članice odobrile $200 za kritje stroškov njenega potovanja. Upam, da bodo tud' drugi krožki in napredna društva nekaj darovala. Vedno radi pomagamo drugim, zakaj ne bi enkrat pomagali svojim!
Članica Progresivnih Slovenk Ana Eberwein, se je selila iz Arbor Ave. v Madison, O., na 740 West 84th St. Vsem Progresivnim Slovenkam in bivšim sedom pošilja pozdrave in jih vabi, da jo obiščejo kadar so v Madison, O. Obenem je poslala $2.00 za Wallaceovo kampanjo.
Pozdrav vsem!
U. M., članica.
NAZNANILO
Ker nas je že več rojakov naprosilo za naslove Jugoslovan-Zatem smo nadaljevale s se-' gkih oblastev v Zedinjenih drža-
kredite in načrte v zameno za hrano, izdelke in ostale funkcije.
Kmečke zadruge laslujejo trgovine,
tovarne in mline
Dejansko se Jugoslavija nahaja na poti, da bo postala zadružna republika radi načrta, potom katerega vlada načeluje in sproža razna zadružna podvzetja.
Pred zadnjo vojno je bilo več zadrug v akciji, toda imele so manj članov; 11,000 zadrug z 1,500,000 članov.
Od teh je 5,000 bilo kreditnih zadrug ali pa kreditnih ustanov, ki so povzročile, kakor pravi Bajalica, "kapitalistično izkoriščanje vasi in malega kmeta." Obstojale so tudi zadruge premožnejših kmetov (kulakov) in zadruge, katere so upravljali veleposestniki; premožnejši kmeti so bili kmetje, ki so na svojih velikih posestvih uposlili poljedelske delavce. Kralj Aleksander je bil član ene rudarske zadruge.
"Kljub temu je od teh zadrug starega režima prišlo nekaj dobrega," mi je rekel Bajalica. "Ljudstvo je začelo misliti o boljšem življenju potom ideje o zadrugarstvu.
Na ta način je po zmagi Osvobodilnega gibanja bilo za nas lažje, da smo organizirali ljudstvo na tej osnovi. Dejansko so mnogi kmetje in mnogi industrijski delavci v mestih na svojo lastno vzpodbudo organizirali svoje zadruge še predno je vlada imela prilike, da bi jih organizirali na splošni državni ravni."
V sestavu sedanje zadružne ljudovlade obstojajo štiri osnovne skupine; dve na vasi in dve v mestih. Ker je Jugoslavija v osnovi še vedno poljedelska dežela, so velika in skoro vse delo je prostovoljno—to pomeni, da nestro-večina članov kmetje. Devetdeset odstotkov kmečkega pre- kovnjaški prostovoljci delajo po rednih delovnih urah in
jo in smo marsikaj zanimivega slišale. Jaz bi priporočala, da bi me članice bolj pazno sledile sejam, da bi vedele kaj seja sklene in kaj ne, da ne bi bilo potem, ko je prepozno, kakšnega nesporazuma.
Dne 4. decembra bomo imele bazar. Prosimo članice, da pri-1 nesejo svoje ročno delo že na prihodnjo sejo, da se bo potem vse uredilo glede cien, itd., da ne bo potem preveč dela za zadnji dan.
vah, naj tu navedemo, da naslov jugoslovanske ambasade se glasi:
Yugoslav Embassy.
1520—16th Sl„ N. W.. Washington 9, D. C.
Naslov urada jugoslovanskega konzula pa se glasi:
Yugoslav Consulate General, 745—5th Ave., New York 22, N. Y Pišete lahko v slovenskem, srbohrvatskem ali angleškem jeziku.
ali pa civilnih centrov v tolikem številu vasi, kot jih predvideva pet letni načrt
Na potovanju po deželi sem videl ta poslopja, ki se jih je zgotavljalo z različno mrzino. Ne poskuša se pretirano pospeševati gradnjo. Dejansko se jim gradbeni material odobrava, le ko se zadosti prejšnjim nujnim delom
bivalstva pripada zadrugam; sedbj že obstoja 2,200,000 članov v 8,000 organizacijah, ki poslužujejo okrog 10,000,000 ljudi. Imajo 12,000 trgovin, lastujejo in obratujejo pa tudi male tovarne, delavnice za popravljanje čevljev, žage, itd.
Zadružna poslopja se gradi s prostovoljnim delom
ob nedeljah ter praznikih pod nadzorom gradbenih izvedencev, ki tudi žrtvujejo svoj svobodni Čas. Koncem leta 1948 bodo s strehami pokrili 900 zadružnih domov, načrt pa predvideva, da bo vseh 4,000 domov zgrajenih do konca leta 1951.
V vsakem zadružnem domu se bo nahajala veliko
VELIKI DOGODKI NA KITAJSKEM
Vse to je manj ali pa več običajna vrsta zadrug, ki cve- skladišče, v katero bodo kmetje prinašali tako pridelke za tej o skoro v vsaki deželi. Namen jim je v glavnem, da'državo, kakor svoj osebni imetek, ki presega njihove dru-zatrejo dobičkarje potom direktnega odjemanja od pro- žinske potrebe in katerega želijo zamenjati za ostale po-
izvajalca in v obliki povračil dividend koncem vsakega leta.
V začetku leta 1948 je zadružno gibanje stopilo v novo fazo.—V fazo, od katere se mnogo pričakuje pri preosnav Ijanju dežele.
Začelo se je zgraditi 900 do 4,000 Zadružnih domov
. I
trebščine ali pa denar. Drugi del domov bodo zavzele zadružne trgovine. Toda vlada bo odredile vse cene, ki bodo slonele na odnosih med kmečkimi pridelki in produkti tovarn, da se kmetu zagotovi pravično povračilo v blagu ali pa denarju za hrano, ki jo izroča.
(Dalje prihodnjič)
Državljanska vojna, ki že vrsto let vihra na Kitajskem nima svojega odjeka samo na širokih prostranstvih Azije, marveč meče svojo senco na dogajanja po vsem svetu. To je razumljivo, ako pomislimo, da je Kitajska največja država na svetu po številu prebivalstva, a tretja po obsegu ozemlja. Na ozemlju od Mandžurije do Indije prebiva 450 milijonov ljudi, katere zgodovina seže v davnino 50 stoletij in ki hrani v sebi neizčrpne vire naravnih bogastev, je vredna posebne pozornosti.
Zgodovina moderne Kitajske se začne z letom 1912., ko se je kitajsko cesarstvo spremenilo v federalno republiko. Po prvi svetovni vojni je Japonska pod demagoškim geslom "Azija — Azijcem" začela pot imperialistične napadalnosti, že 1. 1931 je bil sprožen spor zaradi Mandžurije in vse desetletje do začetka nove svetovne vojne je bila Kitajska pozorišče vojnih operacij in bojev.
Kuomintangova vlada, kljub< podpori Angležev predvsem pa Američanov, ki so v japonskem imperializmu videli neposredno ogrožanje svojih "vplivnih področij", ni Japoncem nudila pravega odpora. Pač pa je iz ljudstva samega zraslo narodno osvobodilno gibanje, ki je ves čas japonske okupacije, posebno pa za druge svetovne vojne, zadajalo japonskim četam občutne udarce. Narodno osvobodilna borba je poleg protiimpe-rialistične vsebine nosila že v kali tudi borbo za spremembo družbeni razmer na Kitajskem. Kuomintang, ki je 1. 1927 prišel na oblast, namreč v 21 letu svoje vladavine ni izvedel agrarne reforme, ni rešil ta najostrej-ši problem, ki je pretresal notranje življenje kitajskega ljudstva. Zato je razumljivo, da se je naordno osvobodilno gibanje obrnilo tako proti japonskemu imperializmu kakor tudi proti domači revoluciji, ki jo predstavlja Ciang-kaj-šek. že za vojne z Japonsko je reakcionarna kuomingtangova klika, podpirajoč veleposestnike začela borbo proti narodno osvobodilni vojski. Opiraje se na materialno in finančno pomoč ameriških monopolov je Čiang-kaj-šek že tedaj vrgel v borbo proti narodno osvobodilnemu gibanju do 2 milijona vojakov.
Notranje vprašanje je danes v svojem jedru ograrno vpraša nje. Zato je razumljivo, da se agrarna reforma na ozemlju, ki ga je osvobodila narodno osvobodilna vojska, kaže kot najvažnejši dogodek za kitajsko kmečko prebivalstvo, kakor tudi za vso deželo. Z agrarno reformo je ljudska oblast na osvobojenih pokrajinah Kitajske zlomila stari jarem posestniške oblasti, feudalne in polfeudalne organizacije z vsem njenim bistvom nasilnega izkoriščanja. S tem so izpolnjene stoletne težnje milijonskih množic kitajskih kmetov: delati na svoji zemlji!
Program agrarne reforme "vsa zemlja tistim, ki jo obdelujejo", ni zagrabil in navdušil samo kmete na osvobojenih predelih Severne Kitajske, marveč se z neverjetno naglico širi tudi v zaledju Kuomintangove Kitajske. Kmetje se oborožujejo, da preženejo s svoje zemlje feudalne gospode in organizirajo zato partizanske odrede. Zato se je tudi v Južni Kitajski začela ostra partizanska borba predvsem v bliž.ni Kantona in Fučkona.
Velik pomen posestniškega vprašanja na Kitajskem laže razumemo, ako upoštevamo nekatera dejstva. Preko 85% skoraj polmilijardskega ljudstva so kmetje, toda samo skromen del te ogromne množice poljedelcev je bil v posesti zemlje. 70—80',/ vse obdelovalne zemlje je pripadalo veleposestnikom, ki pa
predstavljajo manj kot 10% podeželskega prebivalstva. Veleposestniško - feudalna kasta je do skrajnosti izžemala kmete-najemnike. Kitajski običaj je, da si vzame zemljiški gospod 70—80 pa tudi 90 procentov vse žetve riža, ki je glavni pridelek na Kitajskem.
Narodno osvobodilno gibanje sloni na naslednjih političnih in gospodarskih načelih: v enotno ljudsko fronto je treba združiti delavce, kmete, vojake, inteligenco, demokratične stranke, napredne organizacije in nacionalne manjšine, da se tako z združenimi močmi uniči diktaturo Kuomintanga in ves njegov državni aparat, ki je trhel od vrha do tal in poln korumpi-ranih uradnikov, pripravljenih na vsakršno podkupovanje. V gospodarski preobrazbi dežele veljajo za glavna naslednja načela: zaseči je treba zemljo feu-dalcem in jo razdeliti kmetom, konfiscirati monopolistični kapital in zaščititi domačo industrijo in trgovino.
Po zadnjih poročilih zavzemajo osvobojeni predeli že velik del Kitajske. Ljudska oblast je upostavljena na vseh važnejših poljedelskih področjih dežele na severu reke Jang-ce. Leta 1947 je bilo n a osvobojenem ozemlju 131 milijonov prebivalcev, 1. 1948 pa že 170 milijonov ljudi na 2,390,000 kvadratnih kilometrov obsežnem ozemlju. Število 170 milijonov predstavlja dobro tretjino vsega kitajskega prebivalstva.
Ljudska armada Kitajske je v zadnjem mesecu z naglimi prodori osvobodila skoraj vse ozemlje Šensija, Hopeja, Čahar-ja, Šantunga in Honana. Čiang-kaj-škove sile se držijo na tem področju le na delu železniške proge Peking—Harkov in v vzhodnem Hope ju. Mesti Tajuan inTanung sta popolnoma obkoljeni.
Washingtonski pokrov itelji Čiang-kaj-ška ne skrivajo svojega razburjenja zaradi političnih in vojaških neuspehov svojega varovanca. Čedalje bolj jih vznemirja usoda ameriških kapitalnih naložitev v Severni in Centralni Kitajski. Ker sta ta dva predela v pretežni večini že podv plivom narodno-osvobodil-nega gibanja, je razumljivo zanimanje ameriških monopolov in vlade ZDA za Južno Kitajsko. "Američani so prisiljeni," piše kitajski list "Išivan-bao", "iskati deloma nenevarna področja za svoje kapitalne investicije". O tem prodiranju ameriškega kapitala v Južno Kitajsko nam govorijo podatki, da je samo v provinci Huandun sredi letošnjega poletja delovalo kar 200 ameriških firm. Posebno zanimanje kažejo ameriški kapitalisti za eksploatacijo rudnega bogastva, za gradnjo železnic in pristanišč.
Da Ciang-kaj-šek sploh lahko Š8 nudi odpor, čeprav čedalje slabši, vedno močnejšemu narodno osvobodilnemu gibanju, je treba pripisati pomoči, ki jo ZDA že vrsto let nudijo Kuo-mintangu. Toda dosedanji razvoj narodno osvobodilne vojne na Kitajskem je pokazal, da ni-kaka pomoč Ciang-kaj-šku s strani ZDA in celo neposredna ameriška intervencija ne more zaustaviti uspcšiie borbe kitajskega ljudstva. O tem je Mao-če-tung, voditelj Komunistične stranke Kitajske, dejal: "Kitajci smo kakor morje. Kuomintang je kakor ladja. Kamor prispe ladja, razburka vodo in jo skali. Toda ladja odpluje.,in voda se zgrne kot piej. Mi, komunisti, smo kar ribe v morju živimo v njem!"
Zaradi Ciang-kaj-škovih neuspehov so Američani uvedli nadzorstvo nad vsemi vojaškimi ustanovami'na Kitajskem. Skupina 500 vojaških svetovalcev pripravlja in organizira Kuomintangove trupe in vrši obe-1 nem dolžnosti generalnega šta-
ba. Kuomintangova mornarica je pod neposrednim poveljstvom ameriških admiralov. Vrhovna instanca v finančnih vprašanjib je ameriški svetnik za zunanjo trgovino. Marshallova pomoč, ki jo je vlada ZDA dodelila Nankinški vladi, znaša letos 400 milijonov dolarjev, od česar odpade skoraj tretjina za vojašk® namene. Toda v zameno zato zahtevajo Američani svobodo trgovine. Preko 80% vsega Ki-tajskega izvora v ZDA, ka^ nam govori, da se je ameriški® monopolom že polagoma posrečilo iztisniti iz Kitajske svoj® iz Kitajske svoje angleške konkurente.
Do danes so Američani vložili 5 milijard dolarjev za oborožitev in okrepitev reakcionarnih sil na Kitajskem ter za razpihovanje državljanske vojn®' Razen tega, da je od junija 1^® do junija 1947 nastopalo narodno osvobodilni vojski skoraj 7 milijonov vojakov kuoBiin] tangove vlade, so pred dve®' leti Američani oborožili in opremili skoraj 800,000 mož z naj' modernejšim orožjem. Toda tudi to je ostalo brez najmanjšega uspeha. Julija 1. 1947 je kitajska ljudska vojska prešla v ofenzivo, ki je prinesla izredne uspehe in ki traja še danes. O tem piše ameriški list "U. S' News and World Report" naslednje : "Moderna vojska, ki s® jo ZDA izvežbale na Kitajskem-je bila uničena v teku dveh Še pred dvema letoma je Ciang-kaj-šek imel 39 udarnih divizij' ki so jih z modernim orožje® opremile ZDA . . . Danes, komaj da je še sled o teh diviz'" jah. Velik edl ameriške oprem® je izgubljen."
Zadnje vesti nam govore je bila v Jenanu, glavnem stu osvobojene Kitajske, ta mesec osnovana ljudska vlada severne Kitajske. Nova vlada f proglasila, da je njen name" "odstraniti ameriško imperial'' stično nadvlado in Kuonni'^' tang". Položaja, ki je nastal n® Kitajskem, ni mogoče več spr®' meniti, izvojevanih pridobite^ se ne da več zatreti. Kitajsl^" ljudstvo "je v svoji težnji po de' mokraciji šlo že izredno dale"-Toda zavedati se je treba, d® ima borba za demokracijo Kitajskem ogromen pomen vpliv ne samo na usodo skor^^J polmilijardskega ljudstva, več predstavlja ključ k napr® ku za mnoge dežele in narod® azijskega kontinenta.
"Slovenski Poročeva'®'^
da
Vesti iz življenja ameriških Slovencev
Salem, O. — Dne 15. okto^a je umri Marko Kostelic, SNPJ. Rodom je bil Hrvat, stf 64 let. V Pittsburghu zapuš^ brata, v starem kraju pa tu brata in sestro.
Bridgeville, Pa. — Po doH' bolezni je umrl Martin Grude''" član SNPJ, star 64 let, doio& ^ Primorskega. Zapušča družin"'
Duluth, Minn. — V bolnišnj ci St. Mary se nahaja roja*' Merkanič iz Phillipsa, Wis., kor tudi "Frank Maček, farm^ blizu Eveletha. On je bolan obeh očeh in ga žena obiskuje. Ed Lesar se je P dveh mesecih vrnil iz bolniwn'^ na svoj dom v Ely.
Piney Fork, O. — Dno 4. tobra je umrl Lovrenc Om#^ dolgoletni član SNPJ, st^r 80 let. Zapušča devet sinoV ' hčer, vsi poročeni razen enc^^' kakor tudi več vnukov in P*"* vnukov. Bil je civilno pokop&'^' kakor je bila tudi njegova žen^' ki je umrla pred tremi leti.
Kristina Dolinar, rojena povš, iz starega kraja išče s" rodnike umrlega Simona povša. Žena se nahaja v 5 ^ Franciscu, Cal. Ako je kon!'^, kaj znano, je prošen, da spoi"® na naslov: Kristina Dolinar,^ Sava, Polšnik 10, Slovenija, goslavija.
1. novembra, 1948.
ENAKOPRAVNOST
•STRAN 3
Kako so začele p+ice leteti?
Vprašanje, ali je z drevesa, z zemlje oziroma z vode izvršil prednik ptic svoj prvi polet, ni kar tako. To je namreč vprašanje o poreklu ptice in njenem nadoljnjem razvitju. Ako se je polet pričel z drevesa, pomeni, je zarodnik ptičjega plemena bila žival, ki je plezarila po '^1'evju, a da so današnji brzote-ki pozneje izgubili svojo sposobnost za letanje. Ako se je zmožnost za letanje razvila s tal, te-to pomeni, da so pradedi na-ptičev letalcev bili dvonožci, ®o tekali po tleh, podobno plazilcem. Naposled, ako so ptiči prvič vzleteli iz vode, se to pra-da je treba njih roditelja iskati med živalmi, ki so v pra-^avnini prebivale po vodnih prostranstvih.
Rešitev tega vprašanja bi olajšala iskanje ptičjega prao-(^ta, ki se je izgubil v vekovih, omogočila, izraziteje predstaviti razvoj ptičev. Medtem, pa veda še ni razvozljala vpra-®^nja o ptičjem postanku niti Problema o letanju.
t*anes se računa, da sta najverjetnejši mesti za pojav lete-bitij—drevo in zemlja. V temu mišljenju imamo mnogo resnih in prepričljivih razlogov. To, da so nekdaj obstajale "praptice," živali, ki so z^-trdno plezarile in letale, go-^'^^i za možnost poleta z veje. ^S'Zpored prstov na ptičjih no-Sah in zlasti dejstvo, da je prvi Zavit nazaj, se najlažje razloži ® ptičjim življenjem po vejah, ^aravnejše je domnevati, da so ptičem, ko so nehali letati in pričeli tekati in ko niso več potrebovali peruti, oziroma zad-prsta, ti organi zakrneli izgnili—kakor pa narobe, ■"pusti let nekaterih sodobnih ži-y^ii, kakor na primer leteči ku-scar-zmaj in veverica, je vezan na življenje teh stvorov po drev-Nazadnje pa razvitek go^ci-novega mladiča isto tako nava-na misel o zvezi letanja z bi-^^njem n adrevju.
^ Vendar izkopnine, ki bi pri-^^ie o takem poreklu ptic, še ni-prišle na dan. "Praptice," ka-'^or že povedano, po vsem vide-niso pustile neposrednega za-T°da. Po zgradbi okostnice zna-nam izkopnin so najbližji ptičem dvonogi dinozavri, ki so tekali. Najprvotnejše od danda-našnjih ptic niso tiste, ki žive po ^^Gvju, marveč pigvini in noji, P'^i čemer so noji v nekih ozirih podobni dinozavrom.
Ako je prednji del telesa bil neobhoden za plezavhanje po ^''Gvju, tedaj je teže domnevati, ^ So se perutnice razvile iz te-telesnega dela kakor pa iz Zgornjega telesnega dela dvono-brzoteka.
Najverjetnejši je tale pot raz-^'^tka ptic in njih poleta. Ta pa-skupnih prednikov ptic in '^ozavra, od katerega izvirajo ptice, preden so se osposobile za je prešla na plezarenje po
drevju. V zvezi s tem so sprednji udje, že zgodaj oproščeni dolžnosti podpirati telo, razvili svoje zmožnosti za opri jem. Ple-zalstvo spremlja skakanje z veje na vejo in z drevesa na tla.
Luskine so se jele večati, njih robovi se postopoma širiti in se spreminjati V perje. Prvi prst na nogi se je zavil nazaj. Razvili so se, se pretvorili ter osposobili za letanje prednji udje kakor tudi mišice, ki jih obvladajo. Hitrost gibanja je izzvala potrebo, spremeniti način dihanja ter olajšati telesno težo. Pojavile so se vzdušnice (zračne mošnjice) in pnevmatučne kosti, svojstvene pticam. Vid se je izostril. V zvezi z novim življenjem se je predrugačilo živčevje in se razvili možgani.
Pod vplivom pogojev, v katerih so morale živeti ptice, so se kasneje razvili ti ali oni udje kakor tudi posebnosti ustroja, ki so potrebne za povoljno uspeva-nje in razmnoževanje. Pokazale so se neke poteze, značilne za ptice, ki žive v pustinji, planini in temu podobno.
Da li je po tem potu še razvoj ptičev ali pa so se njih oblike za letanje, tekanje in plavanje razvijale ločeno—to vprašanje se bo moglo dokončno rešiti šele tedaj, kadar bo najdeno izkopninsko (paleontološko) gradivo, kakršnega danes nedo-staja.
Počakajmo! A dokler se ne izslede ustanovitelji rodu, se seznanimo z našimi sodobnimi ptiči naših dni, ki letajo, dirkajo in plavajo.
Te so: Boljša razdelitev pomoči mestom potom povratka davkov; zboljšanje "slumskih" predelov mesta; napraviti spremembe v volilnem sistemu, potom katerega bi se moglo legalno šteti "pravi namen" volil-cev; dovesti državne zakone za prezervacijo do bolj modernih standardov; preureditev države tako, da bo okraj Cuyahoga imel zastopstvo v skladu z prebivalstvom tu in za vplačanimi davki.
Odvetnik Minshall živi v Lakewoodu ter je sin Mr. in Mrs. W. E. Minshall v Shaker Heightsu. Njegov oče je bil župan predmestja East Cleveland od leta 1914 do 1917.
— (Oglas)
Odvetnik Minshall za državnega poslanca
W. E. MINSHALL, JE.
Na republikanski listi kandidira za državnega poslanca odvetnik William E. Minshall J dr., ki je zavzemal to' mesto od leta 1939 do 1940, ko je vstopil v vojaško službo, katero je vršil 62 mesecev preko morja. Njegove sposobnosti so mu pridobile odobren je za izvolitev v ta urad od raznih meščanskih časopisov, Državljanske lige, civičnih in veteranskih skupin.
Njegova platforma sestoja iz petih točk, o katerih se je prepričal, da jih ljudstvo zahteva.
Kozmopolilanske skupine za dobro vlado
Med narodnostnimi skupinami v Clevelandu se je zavzelo intenzivno kampanjo, da se obdrži dobro vlado na čelu administracije. Dejstvo je, da je veliko bolj koristno za narodnostne skupine kot za vlado, da voditelji imenujejo svoje pomočnike in delavce iz raznih skupin, ki tvorijo prebivalstvo mesta. Med javnimi uradniki, ki so se v preteklosti izkazali, da cenijo prizadevanja narodnostnih skupin, ter ž njimi sodelujejo brez vsakršnega preziranja, so sledeči, ki kandidirajo za ponovno izvolitev:
John F. Curry in John J. Pe-karek, ki kandidirata za okrajna komisarja. Prvi služi žo 15 let, v katerem času je izvedel veliko izboljšav v zdravstvenem oziru kot v splošno dobrobit; slednji pa bo pričel svoj drugi štiri-letni termin. Tudi on je pomagal voditi okrajno administracijo po vzorcu ekonomije in dobrega poslovanja.
Joseph M; Sweeney je tekom svoje dobe kot šerif pokazal, da je zmožen, pošten in delaven javni uradniki ter da je vreden ponovne izvolitve.
Okrajni blagajnik John J. Boyle je veteran v tem uradu. Stanje poslovanja v njegovem uradu je dobilo priznanje od ,časopisja in raznih civičnih organizacij, ker se je izkazalo za eno najboljših in ekonomičnih.
Albert S. Porter, okrajni inženir, je takorekoč veteran v dveh ozirih. Kot okrajni delavec je veteran, ker je služil kot glav-I ni deputijski inženir od leta i 1933, dokler ni bil leta 1946 ime-jnovan okrajnemu inženirju, ter I veteran s pet-letno službo pri I mornarici Zedinjenih držav tekom druge svetovne vojne.
Okrajni prosekutor Frank T. Cullitan je bil najprvo izvoljen v ta urad leta 1932. Od tedaj si je vedno prizadeval nuditi mestu tako postrežbo in skrb, ki bi omogočila prebivalcem varnejše, boljše mesto za živeti. Na tisoče dolarjev je prihranil davkoplačevalcem z vestnim obravnavanjem in rešitvami tožb.
Sodnijski klerk Leonard F.
Fuerst vzdržuje svoj urad popolnoma samostojno. Tekom sedanjega termina je davkoplačevalcem prihranil na tisoče dolarjev.
V uradu okrajnega rekorderja zavzema glavno mesto Donald F. Lybarger, ki sedaj dokončuje 15 let dobre, vestne službe. On sprejema za vknjiže-nje razne rekorde, spise, lastninske listine, hipoteke, itd., ter je točno zabeležen je važnih dokumentov zelo važno delo, katerega je v splošno zadovoljstvo vršil Mr. Lybarger polnih 15 let.
Mesto Cleveland si prizadeva že dalj časa za zgraditev nove mrtvašnice, ki bi odgovarjala potrebam vedno naraščajočemu mestu. Mrliški oglednik dr. Samuel R. Gerber je priporočal in deloval na tem, da bi se to poslopje zgradilo. Njegovo delo kot okrajni mrliški oglednik je do-
bilo priznanje od zdravstvenih oblasti kot od strani policije.
Vsi zgoraj omenjeni kandida-tje za razne urade so vedno delali po svojih najboljših močeh, da bi bili prebivalci mesta Cleve-landa deležni točne, poštene in stalne dobre postrežbe v vseh ozirih, ter da, bi se prihranilo davkoplačevalcem čim več denarja.
Za dobro okrajno vlado tudi i v bodoče, volite v torek 2. novembra za zgoraj omenjene kandidate.	(Oglas)
Društveni koledai
I^OVEMBRA
5.	novembra, petek — Independent Veterans Assn. — Ples v SND na St. Clair Ave.
6.	novembra, sobota — Concor-dians 185 SNPJ — Ples v SND na St. Clair Ave.
7. novembra, nedelja — Ples društva Strugglers" št. 614 SNPJ v SDD, Waterloo Rd.
7. novembra, nedelja — Koncert Glasbene Matice v SND, na St. Clair Ave.
12.	novembra, petek. — Comrades 566 SNPJ — Ples v SND na St. Clair Ave.
13.	novembra, sobota — Društvo Slovenec 1 SDZ — Ples v SND na St. Clair Ave.
13. novembra, sobota. — Keg-Ijaški ples društva Kras št. 8 SDZ v Slov. domu, Holmes Ave.
13.	novembra, sobota — Društvo "Brooklyn" št. 135 SNPJ priredi plesno veselico v Domu zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
14.	novembra, nedelja — 35-let-nica Slovenske zadružne zveze v obeh dvoranah SDD, na Waterloo Rd.
14. novembra, nedelja — Hrv.
Nar. Viječe—Koncert v SND na St. Clair Ave,
19.	novembra, petek — Cavalier Club — Ples v SND na St. Clair Ave.
20.	novembra, sobota — Društvo Lunder-Adamič štev. 28 SNPJ — Ples v SND na St. Clair Ave.
21.	nov. nedelja — Koncert pevskega zbora "Jadran" v SDD, Waterloo Rd.
21. novembra, nedelja — Prireditev podr. št. 106 SANSa v SDD na Recher Ave. _
21. novembra, nedelja — Blaue Donau — Koncert v SND na St. Clair Ave.
25. novembra, četrtek. — Zahvalni dan, "Zarja" — Koncert v SND na St. Clair Ave.
36. novembra, petek — Buckeye Stars Club — Ples v SND na St. Clair Ave.
27. novembra, sobota — St. Clair Grove 98 WC — Ples v SND na St. Clair Ave.

Kako volite za
WALLACE A IN TAYIOR JA
. . FOR WALLACE
AND TAYLOR
FOR PRESIDENT AND VICE PRES. IDENT OF THE UNITED STATES
Izrežite to vzorčno glasovnico in jo vzemite s seboj za primerjavo v volilno kočo
OFFICIAL PRESIDENTIAL BALLOT
SAMPLE BALLOT "SE % OWCY W MARKWC BALLOT
MARK AN X FOR EACH OF THESE 25 ELECTORS/
iill 1 •,
li iiii;:;!',
vsnuiBjg
□

*•»71111* tS
Republican Ticket
Democratic Ticket
lodependemt Candid
For PWdmodml EUelon (Vota for not mor# thM Iwity
0
For President
THOMAS E. DEWEY For Vic* Pnaidiat EARL WARREN
For Prondant HARRY S. TRUMAN
For Vie* Pr*udca< ALBENW.BARKLEY
ARTIE B. ABLES
ALBERT J. ANDERSON
NORMAN BARTLETT
VEOBEOC
JULIAN E. BULLEY
MILO CHALOVrrZ
RANDOLPH C DOWmS
FRANCES DUNN
VnCINIA F. ETHEREDGE
WILLIAM R. cmeoM
GEORGE B.CRICSBY
CALVIN S. HALL
JOHN C KENNEDY
KERMIT M. KHaCENOAU.
HANNAH B. KIRTZ
JOSEPH KRES
OUVERf. LOUD
BERNARD MeCRO
N WALKER
THOMAS WHITE
Imena HENRY A. WALLACE-a in GLEN H. TAYLORja NISTA na tej glasovnici...
ZATO KER: Slari dve stranki nista tako hoteli!
ONI STE HOTELI NAPRAVITI TEŽKOČE ZA VAS KO BI VOLILI ZA WALLACE-a in TAYLOR-ja. Najprvo so skušali vam ONEMOGOČITI, da bi volili za ta dva progresivna kandidata. Toda sodišče je reklo, da ljudstvo mora imeti priliko voliti za kandidate njih izbere.
Tako so se potem politiki dveh starih strank zbrali skupaj in pripravili to glasovnico—to, ki jo imate pred vami. Izdelana je tako, da bi vas zmedla. Toda ne dajte se prevariti. 25 NEODVISNIH "PREDSEDNIŠKIH ELEKTORJEV," OZNAČENI NA DESNI STRANI, SE JE IZREKLO ZA WALLACE-A IN TAYLOR-JA.
Volite samo za tistih 25 "elektorjev" označenih na desni strani oglasa. S tem boste volili za Henry Wallace-a in Glen Taylor-j a za predsednika in podpredsednika Zedinjenih držav.
Napravite križ pred vsakim izmed teh 25 imen.
PROGRESIVNA STRAN OHIO MLADI PROGRESIVCI OHIO 1899 West 25ih St. Cleveland 13, Ohio
SELIŠKAR:
fRžASKA CESTA
ROMAN
C N adaljcvanje )
"^inetu je padel težak kamen ® srca, veselo se je lotil dela, ^^srečna misel pa je vrtala in . '^'iala v njegovem srcu. Zdaj svojega mojstra čisto od dru-strani opazoval. Tudi sicer mu je nabralo v zadnjih ted-toliko tega, da je s svojo ^do glavo premnoge vtise in Ggodke komaj zmagoval.
'^onač ga je puščal zdaj pre-na miru," ker ni več spal v
Podst
uide. Potem ga je skrbela Ivanka. Morda pa je resno bolna, da ,bo umrla? Ali ne, tega vendar I ne sme, saj se nista tako dogo-Ivorila! Le kako bi prišel do nje, , da se sam prepriča, kako ji je in ali ji more kako pomagati.
Da, napravil ji bo kletko, lišč-ki bodo kmalu godni. Najbolj pa ga je skrbela gospodinja. Ono veliko in lepo spoštovanje, ki ga je gojil do nje, se mu je zamajalo, prav za prav niti ne, le neskončno se mu je smilila, ker je
^strešni kamri, vendar na,
^ščevanje ni nehal misliti. To-! zdrknila v strašno brezno in na " '	' vso moč je zasovražil onega tuj-
!ca, ki je storil gospodinji to zlo.
Ona je vendar neizmerno bla-Jga in dobra, le tisti brezvestni človek je kriv vsega in le za-
koli si je izmislil, mu je
iJilo
premalo za tistih 25 udar-^ev. Prešibek je bil, da bi mu v	vrnil, toda le čakaj, bo
® našel priliko, ne, to mu ne!
radi njega je tako nesrečna in vedno žalostna. O, ko bi ji le mogel kako pomagati! Le kako, le kako ?
Dan se je že nagibal proti večeru in tako prijetno je bilo na zraku, da bi človek narajši sedel ob zidu in užival dih prelest-ne pomladi. Ko je videl druge vajence, ki so odhajali od dela, bi se jim najrajši pridružil, da bi se na Mir ju pod rimskim zidom igrali kar koli veselega; morda bi s kamni balincali ali pa bi v rokoborbi preizkušali svoje moči, pa tudi kozo pasti je prijetno." Mikalo ga je tisto, lahkomiselno fantovsko razpoloženje, ki išče sto stezic, da sprosti sile, ki Se v mladem telesu nabirajo v tolikšni meri, da ne ve kam z njimi.
Kakor je bil vse do zdaj slepo prikovan na mojstra in mu je bila'vsaka njegova beseda trdno zastavljena, se mu je zdaj pričel izmikati in je hotel pridobiti tudi zase kako minuto časa za
razvedrilo. Nagonsko je sprevidel, da daje mojstru in njegovemu domu mnogo več kakor sebi,' saj se je bil popolnoma zapustil, tako je bil vprežen v delo. Zdaj pa je naenkrat opazil, da more na ta ali oni način tudi sebi pridobiti kako minuto časa. Z lažjo na primer.
Spoprijateljil se je bil z majhnim, drobnim mladeničem Presto; tako so ga klicali vsi na cesti, ker je bil pekovski vajenec, drugače pa je bil France. No, zaradi svojega vajeniškega imena ni mrdal, kar vzel ga je na svoja i)leča; včasih mu je ponoči—ker so peki mesili in pekli kruh le čez noč—prinesel v kamrico, ko je šel njegov mojster k počitku, sveže pečenih roglji-čev in mu marsikaj koristnega razodeval, saj bo vsak čas prost svojega učenja, pa iz mesta je bil doma. Bil je prikupen fant, sirota brez očeta in matere, pa se je navezal na Tineta in sklenila sta veliko prijateljstvo.
"Te rogljiče si vendar mojstru ukradel?" je boječe spraševal Tine. "Kaj bo, če te mojster nekoč zaloti."
"Ej, Tine, ksJko si še zelen!" se mu je smejal Presta. "Vsi kradejo, čemu bi pa jaz ne smel? Saj to niti prava tatvina ni. Je že tako, da nihče ne izve za to. Mojster krade strankam, ki nosijo kruh v peko; od vsakega hlebca odščipne nekaj testa in ga vrže v svoje korito, nadalje krade mojster strankam, ker jih vara pri tehtanju, s kvasom napihne žemlje, štruce in štruklje, da imajo na oko še večjo težo kot je predpisana; pomočnik krade mojstru moko, ker je ože-njen in ima doma otroke, jaz pa rogljiče ... In vse to se prav za prav nikjer ne pozna. To je nekaka nenapisana skrivna pogodba, ki se je vsi držimo, ne da bi zasačili drug drugega."
Seveda, sveže pečeni rogljiči so dobri, saj so zameseni z najfinejše pšenične moke in po
skorji namazani z maslom, da se kar tope v ustih: peku Ocvirku, ki ima lepo hišo, se v resnici ne pozna, če mu Presta izmakne nekaj rogljičev. Da, to bi tudi Tine storil. Svojemu mojstru pa nima kaj izmakniti. Staro železo?
Tine je zdaj prvikrat čutil tudi potrebo po denarju. Imel je za silo še nekaj cunj, toda v mestu so tudi vajenci lepo oblečeni, ostriženi so na pričesko, kadijo, v nedeljo popoldne hodijo z dekleti iz mesta na Rožnik ali pa v Dravlje, kjer je zelo prijetno. Toda za vse to moraš imeti mnogo denarja, sicer dekle ne bo maralo zato.
"Tudi do kakšnih grošev se lahko primakneš! Človek pomagaj si sam, če ti drugi nočejo!" mu razlaga Presta.
"To je že!" meni Tine, "in mnogo bolj nevarno."
"Včasih bi komu skrivaj kaj popravil, ne da bi mojster vedel, pa bi zaslužil. Saj se marsikje
pokvari ključavnica ali pa zlomi ključ."
Seveda, to bi se dalo, toda mojster pošlje popravljat take stvari pomočnika, Tine mora nositi za njim le zabojček orodja. Znal bi že, tudi kakšno napitnino bi dobil kje, če bi znal sam hoditi. Da, takole, kadar je mesečna noč, bi res lahko skrivaj izpilil kak ključ—ta misel ni napačna.
"Ker raznašam kruh po hišah, marsikaj zvem, pa ti bom prinesel kako malenkost v popravilo. Kadar neseš popravljeno stvar kam bolj daleč, brez skrbi računaš groš več zase. To nikdar ne pride na dan!"
(Dalje prihodnjič)
Ali ste naročnik "Enakopravnost?" Če ste, ali so Vaši prijatelji in znanci? "Enakopravnost" je potrebna vsaki družini zaradi važnih vesti in vedno ak-tmlnih člankov! širite "Enakopravnost!"	I
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
1. novembra, 1948.
MIHAIL ŠOLOHOV
TIHI DON
DRUGA KNJIGA
(Nadaljevanje )
Toda stotnik je pretrgal klice in spretno usmeril zbor k stvarnemu reševanju vprašanj. Postavil je vprašanje o izvolitvi poveljnika edinice in, ker je bil verjetno slišal v Vešenski o Gri-goriju, je počastil njega, hoteč počastiti tudi vas:
—	Dobro bi bilo, da bi imeli poveljnika častnika! Tako bo tudi zadeva v primeru boja uspešnejša in bodo izgube manjše. V vaši vasi pa je junakov še na preostajanje. Ne morem vam vsiljevati, rojaki, svoje volje, toda s svoje strani vam priporočam praporščaka Melehova.
—	Katerega?
Dva sta pri nas.
Častnik je ošinil trumo z očmi in se ustavil na sklonjeni Grigorijevi glavi, ki jo je zagledal v ozadju, se nasmehnil in zaklical:
—	Grigorija Melehova! , . . Kaj pravite, vaščani?
—	Dobro srečo!
—	Vljudno prosimo!
—	Grigor Pantelevič! Grča bukova!
—	Stopi na sredo kroga! Sto-pi!
—	Starci te hočejo videti!
Grigorija so porivali od zadaj, da je rdeč ko mak stopil na sredo kroga in se zbegano ozrl.
—	Vodi naše sinove! — Mat-vej Kašulin je topotnil s palico in se široko pokrižal. —Vodi in poveljuj jim, da jih boš kakor dober gosak gosi ohranil vso tropo. Kakor le-oni varuje svoj zarod in jih brani pred divjo zvez jo in človekom, tako jih tudi ti varuj! Znaj si še štiri križce prislužiti, Bog ti pomagaj!
—	Pantelej Prokofjevič, to imaš sina! . . .
—	Zlato glavo ima! Bister je, pasja dlaka!
■— Hudič hromi, vsaj četrt-njak daj!
—	Ha-ha-ha-ha! . . . Za-li-li bo-mo! . . .
—	Gospodje staroste! Tiše! Morebiti bi določili dva do tri letnike brez vsakih radovolj-cev? Radovoljcev ne bo, ali kako mislite . . .
Tri leta!
—	Pet!
—	Radovoljce nabirajte!
—	Sam pristopi, kakšen zlo-mek te drži? . . .
K stotniku, ki se je o nečem pogovarjal z novim atamanom, so stopili štirje starci z gore-njega konca vasi. Eden izmed njih, drobna, brezzoba starina, z domačim priimkom Mavroh, znan po tem, da se je svoj živ dan tožaril in tako na gosta hodil na sodišče, da se je edina bela kobila, ki jo je imel na kmetiji, tako privadila poti do tja, da je bilo treba njenemu pijanemu gospodarju samo zavaliti se na voz in se zadreti s piskajočim razglas jem: "Na sodišče!" in kobila se je sama napotila po cesti na okraj — ta Mavroh je snel kučmico in stopil k stotniku. Drugi starci — eden izmed njih, močan gospodar, ki so ga vsi upoštevali, Ge-rasim Boldirjov — so se posta-1 vili zraven njega. Mavrah se je! razen vseh drugih vrlin odliko-' val po leposlovju in je prvi} ogovoril stotnika:
—	Vaše blagorodje!
—	Kaj bi radi, gospodje sta-j rosta? — se je stotnik ljubez-l nivo nagnil in nastavil veliko, \ mesnato uho.	j
—	Vaše blagorodje, vi najbrž niste kaj prida slišali o našem' vaščanu, ki ste nam ga dolo-;
čili za poveljnika. Mi starci tule p a ugovarjamo zoper vaš sklep in upravičeno smo za to. Odklanjamo ga!
—Kako odklanjate? Za kaj gre?
—	Za to, da mu res ne moremo zaupati, če je bil sam v rdeči gardi, bil pri njih za poveljnika in se šele pred dvema mesecema vrnil od njih zaradi rane.
Stotnik je zardel. Ušesa so m u nekako nabreknila spričo pritoka krvi.
—	Saj ni mogoče! Nič nisem slišal o tem . . . Meni ni nihče nič pravil glede tega . . .
—	Res je, pri boljševikih je bil, — je ostro potrdil Gerasim Boldirjob. — Mi mu ne zaupamo!
—	Zamenjajte ga! Veste, kaj pravijo mladi kozaki? "On, — pravijo, — nas bo v prvem boju predal!"
—	Gospodje starešine! — je zaklical stotnik in stopil na prste; obrnjen je bil proti starcem in zvoto obšel bojevnike. — Gospodje starci! Za poveljnika smo izbrali praporščaka Grigorija Melehova, toda ali ni nemara kakih ovir glede tega? Pravkar so mi rekli, da je bil pozimi sam v rdeči gardi. Ali mu lahko zaupate svoje sinove in vnuke? In vi, bratje bojevniki, ali pojdete z mirnim srcem za takim poveljnikom?
Kozaki so presenečeno molčali. Mahoma se je oglasilo vpitje; izmed posameznih vzklikov in klicev ni bilo mogoče razumeti niti besedice. Potem pa, ko so se izkričali, so umolknili, ko je na sredo kolobarja stopil stari Bogatirjov s košatimi obrvmi, snel kučmo pred zborom in se ozrl.
—	Jaz takole sodim s svojo neumno pametjo, da bi Grigori-ju Pantelejeviču ne dali te službe. Ima neke grehe na vesti, vsi smo slišali o tem. Naj si najprej prisluži zaupanje, popravi svojo krivdo, potlej bomo pa videli. Vojak je dober, to vemo . . . toda skozi meglo še sončka ni
NE ZAMUDITE iF PRILIKE
KUPITE TO HIŠO ZA 4 DRUŽINE
Nanovo barvana; nahajajoča se med Wade Park in Superior Ave. na E. 70 St. Cena samo $8,800, takoj $1,500. Najemnina bo plačala odplačila. Ta hiša se bo hitro prodala—ne čakajte, pokličite takoj.
superior 6600
videti: ne vidimo njegovih zaslug, oči nam zagrinja njegova služba pri boljševikih! . . .
—	Za prostaka naj gre! — je silovito kriknil mladi Andrej Kašulin.
—	Petro Melehov naj bo poveljnik !
—	Naj Griška v tropu koza-či!
—	Izbrali bi bili na svojo glavo!
—	Saj se sploh ne silim! Kakšen zlomek vas je neki obsedel! — je vpil iz ozadja Grigorij in rdel od napora; zamahnil je z roko in ponovil: — Saj niti sam ne sprejmem! Vraga mi je treba vas vseh! — potisnil je roke v globoke hlačne žepe, se sklju-čil in krenil z dolgimi koraki proti domu.
Za njim pa:
—	No, no! Le nikar tako! . .
—	Mušnica smrdljiva! Zavihal je svoj kljukasti kljun!
—	Oho-ho!
—	Vidiš, kako ga razganja turška kri!
—	Ne bo tiho, dobro pomni! Častnikom ni ostal dolžan na postojanki. Ampak da bi ... .
—	Pojdi nazaj! ...
—	Ha-ha-ha-sa! . . .
kakor mačka okrog vrele kaše? Pred sodišče ga postavimo!
Niso se tako brž umirili. Drug drugega so goreči zdrahi suvali, nekomu je curnila kri iz nosa, nekdo izmed mladih si je nepričakovano priboril bun k o pod očesom. Ko so se čez in čez umirili, so začeli voliti poveljnika. Izbrali so Petra Melehova in ta je kar poškrlatel od ponosa. Toda zdajci je stotnik zadel na nepričakovano oviro kakor ognjevit konj ob previsoko pregrado; prišla je vrsta na zapisovanje radovoljcev, radovoljcev pa ni in ni hotelo biti. Bojevniki, ki so umerjeno opazovali vse, kar se je dogajalo, so se izmikali, niso se hoteli zapisovati in so se prismodovali:
— Zakaj se pa ne zapišeš, Anikoj ?
In Anikuška je godrnjal:
VELIKA HIŠA
za 2 družini, se proda. Nahaja se na 1753 Burgess Rd., severno od Euclida. 5 lepih \sob vsako stanovanje, nanovo barvano in nova streha, cementiran dovoz, "tile" kopalnica in predvhod; Eno stanovanje prazno. Prodaja lastnik.
Pokličite IV 4543
ju!
—	Drži ga! Ha! Fej Uju-ju-t
—	Kaj pa hodite okrog njega
OPREMLJENO SOBO
s prostim vhodom se odda v najem mlademu poštenemu fantu.
Vpraša se na
1083 E. 67 St.
LASTNIK PRODAJA
HIŠA ZA ENO DRUŽINO,
5 sob; 3 spalnice, fornez na plin, avtomatični grelec za vodo, zimska okna in mreže po vseh oknih; stranišče zgoraj, kopalnica spodaj. — Dajte ponudbo.
386 E. 161 St. — IV 4801
DELO DOBI DEKLE
za strežnico v gostilni in pomočnico v kuhinji.
Delo od 6. zv. do 2.30 zj. Poizve se pri
Pierce's Bar
11420 St. Clair Ave., LI 9825
PRODA SE koleraba, zeleni paradižniki in maj ar on
PO ZELO NIZKI CENI. Vpraša se na 1083 EAST 67th ST.
IZVOLITE
DOBROIDOČA
DELIKATESNA TRGOVINA
NA PROMETNEM KRAJU
SE PRODA
PO ZMERNI CENI
Nahaja se na 602 E. 185 STREET
ter se proda radi bolezni v družini
Za podrobnosti se zglasite na zgornjem naslovu ali pokličite
KEnmore 2893




SODNIKA DAVID C.
MECK, JR.
ZA
Common Pleas sodišče
Podpiran po:
Clevelandski odvetniški zvezi. Termin s 3. j an.
Mrs. Franl^E. Bubna, taj.
Able «0 Industrious c« Just
i-'... "1

RETAIN ...
JUDGE
HARRY A.
HANNA
oi the
Court of Common Pleas
poseda nedvomljivo zmožnost in značaj nost
Podpiran po Cuyahoga okrajni odvetniški zvezi, vodilnih civič-nih prganizacijah, fraternalistiC-nih in kozmopolitanskih skupinah, delavskih organizacijah in časopisju mesta Clevelanda.
Volite za
SODNIKA
X1 Harry A. Hanna
— Premlad sem še . nimam nič . . .
Še brk I Anikoj se je otepal, kakor bi ' podil sitnega komarja:
-- Nw nUmr se r* naduhi.-T P^^^i in
Kaj nas imaš za norca, kaj, — Andrjuska.
mu je vpil na uho stari Kašu-I	prihodnjič)
lin.
DENARNE in DRUGE POŠILJATVE ZA STARI KRAJ
Volite republikansko
Izvolite HARRY W.
MITCHELL
v KONGRES
21. DISTRIKT MITCHELL BO DELAL
#	DA SE ZNIŽA STROŠKE ŽIVLJENJA
•	DA SE ZNIŽA VAŠE DOHODNINSKE DAVKE
Resničen prijatelj delavstva 40 let
X HARRY W. MITCHELL
21.
DISTRIKT
Dr. "Carniola Hive" š+. 493 T. M.
Uradnice društva "CARNIOLA HIVE" št. 493 T. M. za leto 1948 so sledeče:
Predsednica Josephine Stwan; podpredsednica Christine Gla-van; bivša predsednica Mary Bolta, duhovna voditeljica Mary Tekaucic; zapisnikarica in bolniška tajnica Julia Brezovar; finančna tajnica Pauline Debe-vec, 1287 E. 169 St., IV. 2048; vratarica Pauline Zigman; spremljevalka Mary Mahne; stražnica Mary Petschauer; nadzornice: Frances Tavčar, Jean Paik in Ursula Unetič.
Seje se vršijo vsako prvo sredo v mesecu v SND.
Asesment mora biti plačan do zadnjega dne v mesecu. Pobira se na seji in vsakega 25. v mesecu.
Bolne članice se naj javijo pri Mrs. Julia Brezovar, 1173 E. 60 St., EN 4758.
Tvrdka KOLLANDER
naznanja:
DA: pošiUa denar v Jugoslavijo, Trst, Italijo in v vse druge države. Vsaka pošiljatev je jamčena;
DA: prodaja zaboje za pošiljanje blaga ali živil v staro domovino;
DA: prevzema zavitke od tukajšnjih rojakov in iste točno od. premija na naslovnike; DA: sprejema naročila za moko in j druge že pripravljene zavitke za Jugoslavijo, Avstrijo, Italijo in Nemčijo;
DA: prodaja karte za potovanje v
stari kraj in od tam sem; DA: prodaja AMERICAN EXPRESS Travel čeke in denarne nakaznice za vporabo v naših državah;
DA: opravlja Notarske posle.
KADAR torej rabite postrežbe v gori navedenih slučajih*, se obrnite na zanesljivo in dobro znano tvrd-ko:
August Kollander
v slovenskem Narodnem Domu, 6419 ST. CLAIR AVE..
Cleveland 3, Ohio.
Rojaki v Kanadi tudi lahko pošljejo denarna in druga naročilo potom naše tvrdke.
NAJBOLJŠE VRSTE PERUTNINE
ŽIVE IN OČIŠČENE — DOBITE VEDNO PRI NAS
CENE ZMERNE — POSTREŽBA TOČNA
4303 SUPERIOR AVE. — EN 5025
Farmer's Poultry
SS CAFE 5363 St. Clair Ave. I
X
Dobra postrežba z žganjem, pivom in dobrim prigriz- t kom. — Ples in dobra godba vsak petek, soboto in nedeljo.
Se priporočata za obisk	^
Krašovec in Gorenjka,	|
NOVA LASTNIKA	I
X
OBDRŽITE
Sodnika BENJAMIN D. .
NICOLA
Common Pleas sodišče
PODPIRAN PO: Clevelandski in Cuyahoga okrajni odvetniški organizaciji. Državljanski ligi, Clevelandski federaciji delavstva, Press, Plain Dealer, News, in lujezemskega časopisja.
ON JE VREDEN VAŠEGA GLASU
DELAVSKI LIGA PODPIRA
V	DEŽELI
PREDSEDNIKA ^ Harry S. Truman
PODPREDSEDNIKA Alben Berkley
KONGRES
20.	DISTRIKT Feighan, Michael A.
21.	DISTRIKT Grosser, Robert
22.	DISTRIKT Day, Jack G.
AT LARGE
Young, Stephen M.
•
V	DRŽAVI , . .
GOVERNERJA Herbert, Thomas J.
LT. GOVERNERJA Herbert, Paul M.
DRŽAVNEGA TAJNIKA Hummel, Edward J-
DRŽAVNEGA NADZORNIKA Ferguson, Joseph T.
DRŽAVNEGA BLAGAJNIKA Ebright, Don H.
DRŽAVNEGA PRAVDNIKA Jenkins, Hugh S.
VRHOVNO SODIŠČE
Polni termin pričenši 1. jan. 19^"
Turner, Edward C.
Polni termin pričenši 2. jan. 19^®
Taft, Kingsley A.
lOf
Nepotečeni termin končujoč 1. jan-
Stewart, James Garfield DRŽAVNE SENATORJE
Boyd, Wm. M.
Persky, Jack A.
Sawicki, Edwin F. Metzenbaum, Howard Bartunek, Joseph W. Mahoney, Margaret A.
DRŽAVNE zastopnike
Avellone, Joseph H. Barton, James J.
Carney, James M.	i
Cipra, Edward A Duffy, John T.
Fedor, George E.
Gorman, Elizabeth F. Hart, Wm. J.
McElroy, Mark McGettrick, James J. Minshall, Wm. E. Jr. O'Brien, John F.
Rose, E. M.
Sullivan, Francis D. Woodling, George V. Young, Francis E. I	Zona, Stephen A.
j Marie Babka, John J. Gallagher in I nard Molikowski, čeravno niso priP^^ čeni, bi bili Izvrstni zakonodnjci>
Za večji Cleveland
volite DA za dodatek k čarterju
da se omogoči mestu Cleveland vzdržavali nujne mestne posluge.
Volite ZA te bondne izdaje za javne izboljšave
$3,800,000 za Mestno bolnišnico in zdravstvena središča. $3,000,000 za tlakovanje in popravljanje cest.
$3,000,000 za parke.
$ 300,000 za 10 javno lastovanih pokopališč.
$3,000,000 za igrišča in rekreacijske centre.
$1,500,000 za razsvetljavo ulic.
$1,000,000 za Clevelandski zverinjak.
$9,000,000 za glavno letališče in ob jezeru.
$3,000,000 za ognjegasne in policijske postaje, prometne kontrolne instalacije in poslopje za kriminalno sodišče. $1,000,000 za centralno mestno garažo.
$2,000,000 za prostore za parkanje avtov.
$2,500,000 za obalno protekcijo in obrežja.
$4,500,000 za mostove.
$1,000,000 za odpiranje cest in razširjenje.
$5,000,000 za kanalizacijo.
$1,500,000 za prenovljeni a mestne dvorane.
$ 500,000 za popravila pri stadionu.
Priporočano po skrbnemu preštudiran] u po THE CLEVELAND CHAMBER OF COMMERCE
sto letna posluga
V OKRAJU .
KOMISAR Curry, John F. Pekarek, John J.
MRLIŠKI OGLEDNIK Gerber, Sam. R.
prosekutoP
Cullitan/ Fr* Marshall, H. T*
REKORDER Lybarger, Doi^
SODNIJSKI KLERK Fuerst, Leonard F.
ŠERIF
Sweeney, Jos. McCafferty. ' I
INŽENIR	'
Porter, Albert S.
Chadeayne, Edw. W.
BLAGAJNIK Boyle, John J.
COMMON PLEAS SODIŠ^^ Baer, George P.
Connell, James C. Day, Arthur H.
Griffin, Bert Hanna, Harry Hurd, Joy Seth Kramer, Samuel E.
Newcomb, Adrian G.
Nicola, Ben Silbert, Joseph
Delavska liga Nepristranska politična Clevelandske federacija delavstva 2070 East 22 Street
M