Spedlsionc to abbonaroento postal« Leto XXIII., št. 199 Upravnistvu: Liuoiiana, Putciniieva alica 5. Telefoo ti. 11-22. 41-23 jl-24 Inseratni oddelek: Ljusliaiut, Puccinijeva ali- a J - lelelor U i 1-25 31-26 Podružnica Nove ne^o: liuhlianska cesta 42 Računi: a Liutiliaiukc pnkranoo pr) poitno-čekovnem tavodu il. 17.749. a ostale kra)e Iralite >er>i2in l.nnt» Cori Pn*t. No 11-3118 IZKLJlJCiNO MSlIlfilVU CA ORlas« * Klicali le m inozemstva ima Unione Punhliora ira liana S. ftfTLANO ©geiij sovražnih ladij ZEvrisjsa po obalnih baterijah Vrhovno poveljstvo. — Vojno poročilo št. 1195: Sovražna letala so bombardirala kraje v pokrajini Neapelj; škoda je neznatna. Sovražne lidje so izvedle obstreljevanje na področju r.a Pellaro (Calabria). Na obstreljevanje so takoj odgovorile obalne baterije. Nova Kr. veleposlanika v Berlinu ln Ankari Rim, 1. sept. s. Agencija Šolani poroča, da je Nj. Vel. Kralj in Cesar imenoval Ekse. generala Alberta Parianija za veleposlanika v Berlinu, Eksc. Guida Rocca pa za veleposlanika v Ankari. Odškuslninska konvencija z Nemčijo Rim, 1. sept. s. Na podlagi konvencije-ki je bila podpisana, so je nemška vlada obvezala poravnati po italijanskem zakonu vso škodo, katere bi nemške oborožene sile ali njej pripada ječe osebe povzročile na italiajnskem ozemlju osebam, ki so italijanski državljani, če se ni mogoče pogoditi o odškodnin', odloča na podlagi konvencije mešana italijansko-nemška komisija s sedežem v Rimu, Via Sabrata 30. Za dosego odškodnine. za škodo morajo ita-] janski državljani, če ni mogoče brez tega zadeve urediti, poslati prošnje tajništvu mešane italijansko.nemške komisije na go-raj navedeni naslov. Ljubljana, petek 3» septembra 1943 Cena cent. 80 Ikhaja vsak d * a auu p uu t d«l jkl Naročala« mala oeicfo« lit It-—, at inozemstvo »ključno • »Ponedeljskim fo-crom« Lu 56.50. UredoHito i Uubljaoi. Puccinijera ulica k. J. - lelcfos ker. 31-22. 31-33. 31-24._ BotopUl »e ne »tiftjo. r CONCESSIONARLA ESCLUSIVA per 1» 1*+ blioii dl pro ven letna italiani :d estera: Unione Pubbliciti Italiana S. A. MILANO. Odločni protinapadi na vzhodnih bojiščih Sovjeti so izgubili 120 tankov in 127 letal Iz Hitlerjevega glavnega stana, 2. sept. Vrhovno poveljstvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Na dosedanjih žariščih obrambne bitke so bile naše čete tudi včeraj v hudih bojih. Z odločnimi protinapadi so bile sovražne sile, ki so na nekaterih mestih prodrle, prestrežene. in deloma s težkimi izgubami, vržene nazaj. Strnjeni napadi bojnih letal in letal za bližnje polete so bili naperjeni predvsem na cilje sovražnikovih čet jugozapadno od Vjazme. Na morju pri Ribiškem polotoku so potopila Wtra nemška bojna letala 1 sovjetski obalni prevozni parnik in 1 stražno ladjo. Včeraj je bilo na vzhodni fronti uničenih 120 oklopnih vo*. Letalstvo je v dreh 30. avgusta do 1. septembra uničilo 127 so. vjetskih lotal. Vodja lovske letalske skupine, nadporoč-nik Novotny, si je priboril včera j 10 zmag v zraku. Finsko vojno poročilo Helsinki, 2. sept. s. Vojno poročilo finskega vrhovnega poveljstva: V zadnjih 24 urah je neki finski napadalni oddelek ra bojišču na Karelski ožini vdrl v sovjetske postojanke in razbil dve zaklcn;šči za čete in skladišča streliva, pri čemer je biio 20 oseb ubitih. Na bojišču vzhodne Karelije lica papeža Pija X lom in državnikom Radijski govor ob četrti obletnici pričetka vofsie Vatikan, 1. sept. s. Njegova Svetost Pij XII. je danes ob 4. obletnici pričetka svetovne vojne po radiu govoril vsemu svetu. Pij XII. je govoril v italijanščini v svoji delovni sobi pred mikrofonom, ki je bil zvezan z vatikansko radijsko postajo. štiri leta. potekajo od groznega dne, ko je pričela najmogočnejša uničevalna in opustoSevalna vojna vseh časov, katere vizija potre vsakogar, ki ima v prsih dušo in človečanski čut. V slutnji tako splošne nesreče, ki je grozila veliki človeški družini, smo naslovili nekaj dni pred izbruhom sovražnosti, dne 24. avgusta 1939 vladam in narodom topel poziv in proseče svarilo. Ničesar ni izgubljenega z mirom, smo rekli, vse se pa lahko izgubi z vojno. Naš glas je prišel do ušes, toda ni razsvetlil možganov in ni segel v srca. Duh sile je zmagal nad duhom sloge in sporazuma. Bila je to zmaga, ki je bila poraz. Danes. n'i. pragu petega leta vojne, občutijo tudi tisti, ki so računali z naglimi vojnimi operacijami in hitrim zmagovitim mirom. ko gledajo, kar jih obkroža v domovini in izven nje, samo bolečine in vidijo samo ruševine. Mnogim, ki so imeli gluha ušesa za naše besede, kaže nadvse ža^stno izkustvo današnjosti, kako jc naše svarilo in naša napoved ustrezala bodoči stvarnosti. Naše besede so bile navdahnjene z nepristransko ljubeznijo za vse narode brez izjeme in z budno skrbjo za njih blagor. Ista ljubezen in ista skrb nas ob tej resni in strašni uri nagibata in nam polagata v usta besede, ki hočejo biti v prid vsem in nikomur v škodo, ko prosimo vsemogočnega Boga. da bi jim odprl srca in pomagal pri odločitvah možem, kj imajo v rokah usodo trpečega človeštva. Po gigantskih borbah se zunanji dogodki vojne približujejo vrhunski točki. Se nikoli ni bilo svarilo sv. pisma »Učite se, o sodniki sveta!« tako nujno kakor v tej uri ko vsem govori tragična stvarnost. Povsod gredo riarodi vase, ko gledajo ruševine. Resnično je modro, da se jih vzpodbuja k prenašanju teh preizkušen j, jemati .jim pogum, bi bila usodna zaslepljenost. V vseh državah se duša narodov odtujuje kultu sile in vidi v7 strašni žetvi smrti in uničevanja zasluženo obsodbo. Med vsemi narodi narašča sovražnost proti brutalnosti načinov totalne vojne, ki dovede do prekoračenja fileherne meie in slehernega zakona božje in človeške pravice. Bolj kot kdaj prodira v yiisli in srca narodov dvom. ali se nadaljevanje take vojne lahko še imenuje v skladu s pametnimi in opravičljivimi narodnimi interesi spričo krščanske in človeške vesti. Po tolikih prekršenih pogodbah. po tolikih neizvršenih povračilih, po tolikih neizpolnjenih obljubah, po tolikih protislovnih spremembah v čustvovanju in delu. je zaupljivost narodov splahnela in tako globoko padla, da odvzema dušo in polet sleherni velikodušni rešitvi. Zato se obračamo na vse tiste, ki jim pritiče. da dajo pobudo za sporazum za mir, z molitvijo. prihajajočo iz najglobljega našega užaloščenega srca in jim pravimo: Resnična sila sc ne boj' velikodušnosti; vedno razpolaga s sredstvi, s kater'mi se lahko zaščiti pred lažnim tolmačenjem pri-pravljencsti in volje do pomirjenji in pred drugimi možnimi posledicami. Ne motite 'n prikrivajte hrepenenje narodov no miru z dejanji, ki namesto- da bi vzpodbudili za. upljivost. zopet razvnamejo sovraštvo ter ojač:jo r?mero po odporu. Dajte vsem narodom utemelieno upanie v dostojanstven mir, ki ne žali niti njih pravic do življenja. niti njih občutja časti. Pokažite v najvišji meri "dejansko soglasnost med vaš"'mi načeli in vašimi odločitvami, med zatrditvami o pravičnem miru in dejanji. Le na ta način bo mogoče ustvarti vedro ozračje, v katerem lahko v danem trenutku narodi verujejo v preporod in v nastanek novega čustva pravice ii skupnosti med narodi, ter iz te vere črpajo večje zaupanje v bo- dočnost, ne da bi se jim bilo bati za ohranitev integritete in časti ovoje države. Blagoslovljeni tisti, ki s premočrtno vo. Ijo pomagajo pripravljati podlago, na kateri klije in cvete, se ojačuje in dozoreva čut pravdčnosti in mednarodne pravice! Blagoslovljeni tisti, pa naj pripadajo kateri koli vojujoči se skupini, ki z nič manj pošteno voljo in pogledom na stvarnost sodelujejo, da se premaga mrtva točka, na kateri se je zdaj ustavila usodna tchtn'ca med vojno in mirom! Blagoslovljeni t:sti, ki varujejo sebe in svoje narode tesnih prepričanj s predsodki, vpliva neukročenih stiasti, brezmejne sebičnosti in neupravičene žeje po oblasti! Blagoslovljeni tisti, ki poslušajo proseče glasove mater- ki so d-le svojim otrokom življenje, da bi dernščali v veri in plemenitih del'h in ne da bi ubijali in se pustili ubijati. Tisti ki poslušajo prošnje družin, ki so bile smrtno ranjene z nasilnimi ločitvami in ki poslušajo vedno •bolj proseči krik nareda, ki po tolikem trpljen;u, pomanjkanju in žalosti zahteva samo mir. kruh in delo za svoje življenje! Blagoslovljeni končno tisti ki razumejo, da veliko delo nove :n resnične ureditve narodov ni mogoče brez dviga in stainega gledanja s Bogu. ki je voditelj in urejevalec vseh člove-šk:h dogodkov ter najvšji vir in čuvar sleherne pravičnosti ;n sleherne pravice' Toda gorje tifctim. ki v tem strašnem trenutku ne poslušajo ob polm zavesti glasu odgovornosti za usodo svojih narodov, ter podpirajo sovraštvo in spore med ljudmi. ki postavljajo svojo silo na osnovo nepravičnosti k- zatirajo in trpinčijo neoborožene in nedolžne Jeza Boga bo prišla nad vse te. Na j bi božji Odrešen k razsvetl i voditelje narodov ;n vodil njh misli in njih čustva ter nj:h sklepe, fih ootra nje in zunanje napravil močne m pogumne pred nevarnostmi in ovirami na po+i do priprave :n izpolnitve pravičnega m trajnega nv.ru! Njih modrost in njh zmernost. nj:h sila volje in živo čustvo človečnosti naj bodo ž."'ek tolažbe ob pričetku petega leta vojne Dnio naj preostalim žrtvam ogromne vojne, sklonjenim pod pritiskom bolečine, veselo upanie da se to leto ne bo končalo v znamenju teme. pokolov :n un čenja. temveč, da bo začetek ;n zarja novega življenja bratske sprave, složne in marljive obnove S tem upanjem podeljujemo vsem našim ljubljenim smevem :n hčeram, katoličanom, kakor tudi vsem tistim, ki se čutijo z nami združeni v ljubezni :n delu za mir, naš očetovski apostolski blagoslov. Številna množica je prišla v vatikansko ba ziliko in poslušala poslanco Pija XII Ko je' papež zapusti! svetšče. se je množica zbrala pred apostolsko palačo ter ie dolgo vzklikala papežu. Pij XII. se je prikazal na oknu svojega stanovanja in je blagoslovil množico, kj mu ie ponovno vzklikala. * Dva govora Firenze. 2. sept. s. List »Nazicne« razglablja v članku svojega ravnatelja dva najnovejša in najvažnejša govora, kar jih je svetovna javnost slišala v teku vojne. V enem se zrcaH skrajni vojni duh. drugi pa žigosa nepotrebno okrutnost rprp"da ter no,ravnost poziva odgovorne činitelje, nf.j začno p^lonosnejše delo v korist pravičnega miru. Ti besedni dokumenti, pravi člankor, prihajajo z dveh mest. iz dveh po svojem izvoru ter značaju njihovega, poslanstva in oblasti različnih virov. Govor papeža. Pija XII. izhaja iz središča krščanstva. ter je govorjen v imenu tistega, ki se je žrtvoval za odrešenje sveta. Drugi gevor izhaja od nekega mogočnrka zemlje, ki nori z radostno brezbrižnostjo odgovornost, da je prispeval k neizogibnosti tega so^p^da, še preden se je rcczvil. ne da bi čutil to od-govorr.ori. To ic govor Winst.o™?. Church'1-Ja. ki tako le še obremenjuje svojo neo:ljen-Ijivost. List pravi, da ni mogoče potegniti nobene primere med obema govoroma. Edi- na odseku pri Rukajarviju sta bila odbita dva napadajoča sovjetska oddelka. Na vzhodnem odseku Finskega zaliva so finske obalne baterije preteklo noč otvorile ogenj na neki sovjetski konvoj in zadele neko ladjo. Finski lovci, ki so napadli neno sovjetsko letalsko skupino, v kateri so bila bojna letala in večje število lovcev in ki je letela nad podrečjem med otokoma Ejoer-koe in Sarcnpaa v Finskem zalivu, so sestrelili 6 sovražnih letal, sami pa izgubili eno. Na Sredozemskem morju potopljene sovražne ladje Berlin, 1. sept. s. Glede uspehov nemškega letalstva v borbi preti angleški in ameriški trgovinski in vojni mornaric', ki so bili omejeni v današnjem nemškem vojnem poročilu javlja mednarodna obveščevalna agencija, da je bilo samo ra Sredozemskem morju v mesecu avgustu potopljenih 44 tovornih in prevoznih sovražni ladij s skupno 219.500 tonami, 116 trgovinskih ladij s skupno £22.500 tonami pa je bilo poškodovanih. Na tem merju je letalstvo potopilo tudi 3 rušilce in eno posebno ladjo za izkrcevanje. Ena križarka, 4 rušilci in eni izkrcevalna ladja so bJle tako hudo poškodovane, da je računati z njih izgubo. Nadal.e so b:le poškodovane ena bojna ladja, 6 križark, 6 rušilcev in 5 manjših edinic angleške in ameriške trgo-vmske in bojne mornarice. Nemška bojna letala za dclge polete so petopila na Atlantiku 3 sovražne trgovinske ladje s skupno 25.000 tonami in 2 rušilca. dočim so bile poškodovane 4 trgovinske ladje s 23.000 tonami- 2 križarki in en rušilec. Tudi irsvi n.3pad na Berlin po«aeni za Asgl ji poraz Berlin, 1. sept. s. V nemšk'h vojaških krogih ugotavljajo, da jc bilo med napadom na Berlin v pretekli noči število nemških lovcev, ki so operirali nad Berlinom, večje, skoraj dvakrat večje kaker število sovražnih bombnikov, ki so b;li že prej p> siloviti protiletalski reakciji razpršeni, tako da je priletela nad Berlin samo polovice skupine, ki je v pr četku prišla k napadu. Ostala letala s?o se morala vrniti, ne da bi dosegla določene cilje. Berlin, 1. sept. s. Berlinski tisk objavlja z upravičenim ponosom visoko število le'a', ki so jih Angleži izgubili v pretekli n^či med terorističnim napadom na Berlin, ter podčrtava, cia je število žrtev na srečo manjše kakor izgube sovražnih posadk. >j.« Kratek premolk. :>Nočeš govoriti z menoj o tem?«-»Prav rad bom govoril s teboj o vsem,« je odvrnil Janko. »Ampak res ne vem, kaj misliš s tem?« »Prav za prav bi mi bilo zdaj res vseeno, ali hočeš govoriti o tem aH ne.« Janko je skušal ugovarjati: »Ampak dekle, saj res ne vem, kaj misliš s tem? cd 15. ck> 50. leta, ki so prošnje za zamenjavo osebnih izkaznic oddali tem poslovalnicam, pa do sedaj novih izkaznic še niso prevzeli, dobe te izkazn'ce od srede 8. t. m. dalje v sobi št. 44 nad trgovino mestne elektrarne v magistratni hiši na Mestnem trgu. 'Prav tam dobe nove izkaznice tudi mc-ški, stari nad 50 let. in ženske, ki so prošnje že vložile ali v navedenih poslovalnicah ali pa v centrali, in sicer z začetnicam; priimka A do K od ponedeljka 6. t. m. dalje- od začetnice L do ž pa od .13. t m. dalje. Uradne ure za stranke so od 9. do 12.30 in od 16. do 18.30 ure. u— Nesreče. V zadnjih dneh so pripeljali v ljubljansko bolnišnico spet več ponesrečencev iz mesta in z dežele. 641etna aaseb-nica Alojzija Kočevarjeva iz Ljubljane je padla, in si poškodovala levico in levo nogo. Levico si je zlomila pri padcu 8!etna hčerka trgovke iz Zagradca Milena Urbasova. Z drevesa je padel in si zlomil levico Vlv r sin uradnika Dušan Lepša iz Ljubljane. S tramvaja je padla in se poškodovala na hrbtu 291etna kuharica Draga Bukovčeva. iz Ljubljane. 9Ietna hčerka posestnika Jožefa Za bukovčeva iz Starega trga pri Ložu je vtaknila roko v mlajtilnico, ki ji je zmečkala zapestje. Z nožem se je sunil po nesreči v trebuh lOletni sin livarja Jože Mole z Rudnika. Levico si je poškodovala pri padcu 461etna zasebnica Angela Miklavče-va iz Ljubljane. Z voza je padla 41etna hčerka Žagarja Darinka Zupančeva iz Krke in si zlomila levo nogo. 371etni delavec Štefan Krajnik iz Ljubljane je padel z zidarskega odra in si zlomil levico. 741etna zasebnica Marjeta Lukeževa iz Ljubljane si je pri padcu po stopnicah poškodovala notranje organe. 56Ietna postrežnica Ana Tovornikova iz Ljubljane je padla s stola in si zlomila levico. u— Sušite sadje, in zelenjad: Sarjarsk« «n vrtnarsko društvo obvešča ljubljanske sadjarje in vrtnarje, da suši sadje in ze-lenjad na svoji novi sušilnici podružnica SVD na Viču. v Kožni dolini ce*ta XVII-1. (g. GabrOvšek). Društvu je dal na razpolago za sušenje sadja in zelenjadi svojo veliko sušilnico tudi g. Grom v Petrark<>vi ulici št. 28. Obe sušilnici sušita vse vrste sadja in zelenjadi proti nizki cdškodnmi. Vsak dobi nazaj suho svoje lastno blago. Ker sadje letos zelo gnije, priporočamo vsem sadjarjem in vrtnarjem, da se poslu. žijo ene ali druge od navedenih sušilnic m posuše kolikor le mogoče svojih pridelkov. u— Glasbena akademija. Kdor želi biti sprejet na Srednjo glasbeno šolo ali Glasbeno akademijo. mora predložiti v času od 1. do 10. sept. pravilno .spisano in kolkovano prijavo, ki jo dobi v pisarni (Gosposka ul. 8). Sprejemni izpiti bodo v času od 10. do 15. sept. Pogoji za sprejem so na vpogled pri tajniku zavoda. Pouk obsega solopetje, vsa glasbila in dramatsko šolo. Istočasno se opozarjajo stari gojenci, da bodo popravni izpiti v roku cd 15. do 25. sept. in ne od 10. do 15. sept. kakor je bilo prvotno javljeno in sicer istočasno za SGš in GA. Prijave se sprejemajo do 15. sept. Kdor zamudi navedene roke, mora vložiti posebno prošnjo in plačati zamudno takso. u— Na šolo Glasbene Matice se vrši vpisovanje še danes in jutri od 9 do 12 in cd 15. do 17. ure v pisarni Glasbene Matice. Vegova ul. 7. Poieg klavirja violine in solopetja se poučujeio vsi orkestralni instrumenti in teoretični predmeti. Poseben oddelek tvori pouk deklaracije Poleg tega ima šola svoj mladinski in šolsk: zbor. dalje rasne godalne ansamble in šolski orkester. V ponedeljek, dne 6. t. m. bo razdelitev in določitev urnika. Redili pouk se bo začel v torek, dne 7. t. m. V interesu redneea začetka je. da starši pohite z vpisovanjem. u— Vpisovanje v glasbeno šolo »Slogo- se je pričelo. V instrumentalnih oddelkih poučuje šola godala, pihala in trobila ter klavir in kitaro Pevci se morajo šolati ali v pouku za posameznike ali v skupinskem pevskem pouku. Kdor ne more obiskovati pouka solopetja za posameznike, bo pridobil pevsko znanje v tečaju skupinskega pevske?« pouka: tečaj je primeren zlasti ?a zborovsko r -vce. ki bi vsi morali obiskovati tak te-č. -."<->, kt pevci ne morejo tvoriti dobrega so-dobr"g? zbora, tudi če imajo cdlične ■»lasov-Vpisovanje v Slogino jre v *.«-lski nišami. Pražakr. a ulica 19 u— Na drž. klas. gimnaziji bodo izpiti v temle redu: a) sprejemni izpiti dne 29. septembra, b"i nižji teč. izpiti dne 21. do 29 septembra, c) višji te", izpiti dne 23. do 23. septembra, čl privatni izpiti za osmošolce dne 17. do 21. septembra. /a vse druge od 27. septembra dalie d) vsi Popravni izniti fraze" vi 4. in s. razredi od drse 27. seotembra dplie Zadetek vsak dan ob R. Natančni rasriored bo v šolski veži od ponedeljka 6. spot.embrs dpi' 4 + 8 rt" 1 if, V rivn^tolipv' pisarni M za vse Hv""p rn^re^e dne 2 oktobra. cA npn^fp « fi.iit-» in 7arntT"inike drp 5 r.k+nbra v ravnat"!'evi pisarni. — Ravnateljstvo. 11— D' inlrif-jn iet vcpli Ako notrobn iipnn n^rp^-č nnpr-'*T;i r-vi"0^1"! nriva^ni :rn*t nr^i-^vi^P c/i vp TTVIV nocQTnPZnill n-Prt- pio^n^' loKo-n c:v''ni,- vo-.-rarliV, r^rtrlnie- tih Po"<"Hei<-> ni-ofp. .vnisovn-nie do 5 or^pni^aci*« rpm^pn rl^ Jo TnrfetVO" STV-C'- c' '---r\ ,>" o . f 't ' u— Učite se strojepisja! Novi eno-, dvo-. trimesečni tečaji pričenjajo 2.. 3. in 4. septembra. Desetprstni pouk. najmodernejša strojepisnica. zmerna šolnina! Dopoldanski, popoldanski ali večerni pouk po želji obiskovalcev. Priporočljivo tudi dijakomi-iniam)! Informacije, prospekte daje: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«. Domobranska 15. »Želela bi,« je potrpežljivo nadaljevala Agica, »da bi to vedel. Saj še preveč dobro veš. Najmanjšega smisla nima, da bi se midva igrala slepe miši.« Naglo: »Kaj se je zgodilo med vama?« Janko je hotel tajiti. Hotel ji je reč:, nRj se nikar ne šali. Hotel ji je reči, naj ne igra preiskovalnega sodnika. Hotel ji je reči, naj bi se raje pogovarjala o čem lepšem. Nenadoma pa je z očitno izpremenje-nim glasom, kakor da je bil izgubil vso voljo in svobodo misli, rekel: »Ne vem, Agi, draga .. . Govorim resnico ..., ne vem, kaj se je z njo zgodilo.« »Ana se je v zadnjem času popolnoma izpremenila.« Trenutek je molčala. >Sta se zaradi nečesa sprla, pa se zdaj ne moreta poravnati?« »Kje pa? Kaj takega!« »Helle pravi, da ji ni nič. Ali jaz mu ne zaupam. Ne veš morda ti, ali ji morda vendarle je kaj?« »Ne vem.« Glas mu je zvenel neodločno, nekam razburjeno. »Vsekakor odločno taji, da bi se ji kaj zgodilo. Zaman jo vprašujem, ali se čuti bolno, ali ji morda kaj manjka. Ako o kaki stvari noče govoriti, ne moreš ničesar izvleči iz nje.« »Ni tako. Ana ni trmasta. Mislila sem, da boš ravno ti znal govoriti z njo. « »Seveda znam govoriti z njo. Toda, kakor ti pravim, v zadnjem času je bila nekam ..., sploh je težko govoriti z njo .. .« »Tako... in kaj je še z njo?« je naglo vprašala Agica. »še?« »Da, še. Čemerna in sitna je in . .. kratko-malo ti dobro veš, kakšna je. Morda boš pa vedel tudi to, kaj se za vsem tem skriva?« Okoliški nadzorniki »Službeni list« za Ljubljansko pokrajino objavlja v Številki 70 z dne 1. septembra t 1. naredbo Visokega, komisarja Eksc. Riccardo Moiza, ki »smatrajoč za nujno potrebno, da se dajo Pokrajinskemu odboru za protiletalsko zaščito na razpolago nadzorni organi, ki naj nadzirajo izpolnjevanje veljajočih predpisov zakonov in pravilnikov o protiletalski zaščiti in zlasti predpisov o organizaciji hišne protiletalske zaščite, odreja: člen 1. Uvajajo se okolišni nadzorniki protiletalske zaščite, ki so neposredno podrejeni pokrajinskemu inšpektorju protiletalske zaščite. člen 2. Okolišne nadzornike imenuje na predlog pokrajinskega inšpektorja predsednik Pokrajinskega odbora za protiletalsko zaščito. Ti nadzorniki imajo značaj javnega uradnika, za vse, kar spada k neposrednemu izvrševanju njim poverjenih nalog. člen 3. Ta naredba stopi v veljavo n« dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.« Novi grobovi. V Topolah pri Mengšu je umrla 60 letna Marija Levčeva. rojena Lu-žarjeva soproga kamnoseka. V šmartnem pri Litiji je umrla 79 letna posestnica Frančiška Potiskova. rojena Grmovškova. Zastrupila si je kri in ji zdravnik ni mogel več pomagati. Na Jesenicah je bil pokopan tovarniški mojster Jože Bergant. Igrala. je tovarniška godba, obrede Da je opravil'jeseniški župnik. Zlato poroko sta praznovala v Radovljici splošno znani trgovec Ivan Bulo-v e c in ga. Jerica, rojena Kocjančičeva. Še dosti čvrsta in zdrava vodita s sinom trgovino z živili. Jubilantov obe je bil doma na Breznici, v obilni kmečki družini, šel se je učit. nakar se je kot samostojen trgovec naselil v Radcvlj'ci. Družina ima sorodnike tudi na Koroškem. Odlikovan je bil od Adolfa Hitlerja predstojnik državnega obratnega urada na Jesenicah inž. Dultinger. Poklicna s°la v Kranju je vpisovala zadnje štiri dni in so se morali priglasiti vsi v kranjskem okrežju bivajoči ali zaposleni žerski in moški mladoletniki, stari pod 18 let. Oproščeni pa so učenci in učenke ljudskih in meščanskih šol, gospodinjskih, gospodarskih in tekstilnih strokovnih šol. Starši, obratovodje in učni mojstri so po zakonu dolžni izvršiti prijavo. Začetek pouka bo v ponedeljek- 6 t. m. žrebeta lz Ziljske doPne. V Šmohorju je bil te dni uradno dolečeni sejem žrebet za pleme Iz vseh krajev Ziljske doline so kmetje privedli lepe kobile z žrebeti. Bilo je vsega skupaj nad 400 grl. žrebeta so oila oštevilčena. To je bila prepričevalna slika gospodarske zmogljivosti zikskih kmetovalcev. Prišli 90 kmetijski strokovnjaki iz različnih nemških okrožij. Prodaja se je naglo razvijala. Prav hitro jc bilo prodanih 245 žrebet po razmeroma visokih cenah Od teh jih je šlo 240 iz šmohorske-ga ekrožja drugam na Koroške kakor tudi na Zgornje in Nižje Avstrijsko, na Dunaj in v sudetske kraje. V šmartnem pri Litiji je bil zaključen šivalni tečaj v prostorh materinske službe. Prišli so tudi sostje iz Kamrika. Voditeljica tečaia Gerta Gerinova je bila nagrajena. — Na dvorišču Doma stranke je b;loJ preišnjo nedeljo zborovanje zaradi razgovora o protiletalski zaščiti. Krajevni vodja Weiss -e obenem sklical vse funkcionarje. da i i m je dal nova navodila, zlasti glede zimske pomoči. S Spodnjega štajerskega Novi grobovi. V Studencih pr* Mariboru ie umrl nagle smrti po kratkem živčnem trpljenju, star šele 35 let, železostrugar Avgust Zupav. Pri Sv. Barbari pr: Mariboru je umrl 59 letni občinski nameščenec in 01 ožn ški uradnik v pokoju Junj Deutschmann V Mariboru je umrla po daljšem trpljenju medistk: gdč. Berta He-r čeva. Družina Jurija živltcva v Mariboru je izgubila hčerkico Cvetko. V Gradcu je umrl 65 letni upokojen: podpolkovnik varnostne polic;je Fionjan Raab. Do prevrata 1918 je služboval dolga letj v Mariboru nakar se je s svojim štabom preselil v Gradec. Ko mu je bilo 47 let in -'e bil pcl:cijski nadzornik ;,e opnvil maturo nakar je postai čr.stn k. Njegov sin je zdaj kriminalni višji asistent v Mariboru. Gradu zaklonišč v Mariboru dobro napreduje." Zvečer prihajajo mežje in fantje in izkopavajo jarke, kakršne imajo že mar-sikod drugod v nemšk'h mestih. Jarki so izpeljani sem in tja, da varujejo pred mo-rr-h t-imi drobci bomb- Prostovoljce je pozvalo na delo zvezno vodstvo Heimatbunda. V Ljutomeru je okrožni vodja Nemetz sklical' ui-adni zbor funkcionarjev in krajevnih voditeljev iz vsega okrožja. Govo: il je o važnih nalogah čim ožjega sodelovanj i političnih vodij. Na Mali šmaren bo praznik krajevne skupine v Apačah. 18. in 19. t. m. pa v Gornji Radgoni. Krneč septembra bo ha Spodnjem Staje; skern kulturni teden. Državna gospodarska in gospodinjska šola v Mariboru prične danes s poukem. Odgoden pa je do r ; lal jnjega pouk na mariborski gimnaziji. Znameniti rezljani oltar pri Sv. Bolfenku na Pohorju, ki ga je razjedal črv, je zdaj rešen propasti. Za ohranitev so porabili 220 kg pruske kisline v obliki eiklonskega plina. Oltar je glavno delo tirolskega rezbarja in slikarja Mihaela Pacherja. ki je umrl 1498 v Solm gradu. Novi okrožni urad Maribor št. 1 je pričel poslovati <= 1. septembrom v Tegett hoffovi ulici 26. Obsega delovno področje notnanjega mesta na levem bregu Drave, ki se docela krije s področjem krajevnih skupin I—IV Heimatbunda. Urad sprejema prijave in odjave živilskih nakaznic, dodatkov za mlade matere, nakaznic m\ milo ter nakaznic za blago in čevlje. Mariborski ranjenci so z aviobuscm obiskali Muto, kurr.or jih je ženska o gm -zacija povabila na veselo popc.dne. B.ii sj dobro pogoščeni. Nadalje so bili p vacl„en k Sv. Jakobu, kjer jim je .g a a £0 ba iz Slovenski Bistrice. S tovornega avta je padla 231ctna lvvna Janiševa iz Feldbacila na vožnji n _i Mariborom. Sedela je poleg vozača. Ko, ji ;,e zaradi pogonskega plma pozliio, je ho^eia odpreti okno na vratih, a na ovinKu so se vrata odprLa in sirota je zletela na ces.o. Dobila je zeio hude poškodbe po vsem životu in ima pretresene možgane. Prepeljali so jo v graško bolnišnico. Blizu tam se je ponesrečil triletni sinček posestnika Slema. Prišel je pod senen voz in je kmalu nat<. izdihnil v bolnišnici. Gospodarstyo REKORDNA LETINA V RUMUNIJI Poročali smo že, da je letos Rumunija zabeležila izredno obilen pridelek pšenice, ki se uradno ceni na okrog 30 milijonov meterskih stotov. Najnovejše zasebne cenitve pa gredo še dalje. Strokovnjaki za-ti-jujej že pri zadnjih pogajanjih opozorili na to, da ne bo mogoče obdržati nespremenjen klirinški tečaj, če se bodo cene v Rumuniji nadalje dvigale. Zato je verjetno, da bo prišlo v doglednem času do revizije iumunskih klirinških tečajev. Mali oglasi Službo dobi IšCfc St pertCKtn, ^ost.lmč.irska ku liarica Nastop "leoi N slov V os! odd lut- POSTREŽNICA z rnanitm meščanske kuiit m ostalih Kospoo^skilidel se išče k tričlanski rodbini. Dnevna zaposlitev od 1 do 20 Nastop I- oktobra. — Predstavitev pri M Tersan. Mir e 6 14780-la PRIDNO DEK1-E za vsa hišna dela iščem takoi Bnceli gostilna. Na Peči ^9. L-ubliana 14819-la KUHARICO, vaieno tud: vseh drugih hišnih del, sprcimem takoi proti dobri plači. Naslov v ogl odd. lutra. 14868-la POSTREŽNICO za ves dan ali samo za popoldne sprejmem takoi. Naslov v ocl. odd. Jotra. 14874-la Zaslužek TIPKARICA s stroiem ali brez se išče 7.-1 nekaj ur tedensko za pr?-pisovanie. Potiudbe na ogl. odd. Jutra pod »Delo«. 14888-3 Pouk ANGLEŠČINO in nemščino poučuje privatno srednješolska profesorica Prijave na ogl. od<3. Jutra pod »Angleščina« . J 14869-4 S P O It T Hermes — lahkoatleiska sekcija. Zaradi razgovora glede eventuemih iahkoaUetskih prvenstev, ki naj b; se vršila v naslednjih dneh, se naprošajo vii laiikoatieu. moški 111 ženske, ua se udeleže čianskega sestanka v petek dne 3. septembra ob 18.30 ^ klubskih prostorih. — Načelnik. RADIO LJUBLJANA PETEK, 6. SEPTEMBRA 1943. 7.30 Pesna in napevi. — g.00 Napoved časa — Porečtia v italijanščini. — 12.20 Plošče. — 12.30 Poročila v slovensčini. — 12.45 Lahka glasba. — 13.00 Napoved časa — Poročila v italijanščini. — 13.10 Poročilo Vrhovnega Poveljstva v slovensčini. — 13.25 Koncert orkestra Pavel Kroupa. — 14.00 Poročila v italijanščini. — 14.1C Orkester vodi dirigent Petraiia. — 14.45 Pisana glasba. ■— 15.00 Poročila v slovenščini — 17.00 Napoved časa — Poročila v italijanšč.ni. — 17.15 Koncert Kmečkega tria. — 17.45 Lahka glasba. — 19.00 ■ Govorimo italijansko- — poučuje prof. dr. Stanko Leben. — 19.30 Poročila v slovenščini. — 19.45 Napevi in romance. — 20.00 Posebna oddaja za Sicilijo — 20.30 Napoved časa — Poročila v Italija ini. — 20.45 Lirična prireditev družbe EIAR: • uccini. Plaso. — 21.30 Rossini-jevo in Schubertovo g!a»bo izvajajo sopranistka Jolanda Di Maria Petris. baritonist Mario Bor-riello in pianist Giorgio Favaretto. — 22.00 Koncert Radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. šijanec — Orkestralna glasba — 22 30 Orkester vodi dirigent Zeme. — 23.00 Poročila v italijanščini — 23.10 Orkester Cetra vodi dirigent Barzizza. VAIENKO-MODISTKO sprejme Franja Kogovšek, frančiškanski pcc-hod. 14870-44 PRODAM vijolino. več ogledal, kompletno spalnico, posamezne omare, starinsko omaro in več drugih predmetov. Nebotičnik. V. nadstropje. 14757-6 KNJIŽNA OMARA, velika, uporabna tudi za pisarno kot vložišče spisov, preproga in še več drugih predmetov prodam. Ogled vsak dan od 10 do 14: Nebotičnik. V. nadstropje. 14^88-6 KRASNO SREBRNO lisico, novo. prodam. Naslov pustite v ogl. odd. Jutra pod »Srebrna lisica« 14793-6 NAPRODAJ: obednica, lestenci, omara s predali, mizice, stoki, ura, lestev, zavesa, jedilni pribor, odeii, ženski zimski plašč in drugo. Hrašovec, Škrabčeva 4'1 od 15 do 18. 14862-6 KOPALNICA. kompletna, z umivalnikom, s pcčio in vsem priborom, naprodai. »Metalia«, Cesta Arielle Rea 16. Tel. 52-S8 14899-6 OTROŠKI VOZIČFK. globok, predvoino blago, ugodno naprodaj. Privoz 4, II" nadstr.. des-10 14904-6 KAUČ. dva foteiia in mizo prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 14905-6 PO UGODNI CENI proda zaboje raznih velikosti. vinske sode. zdrave, po 700 litrov in male po 30 litrov, uporabne za zel|e. smolo, klei itd. Skladišče Gerovac Kolodvorska 8 J-316-l-f PROD AM: Leipzicer 111. Zeitcng, lr'-nik in 1924. Šport im Bild. letnik 1925. Kor-ner, celoten. 2 luksuzn* ; ?vezka Schiller, Pe00, 600 m 800 m:. Nekaj patcei se dob: že za 34.000 lir v notranjosti bloka. — Zemljišča za industrijo v šiški 5000 in 10.000 m: «r. za parcelacijo 15.000 jn 20.000 m3. Zemljišče za parcelacijo pri carinarnici. Brezpiač na pojasnila: Zajec Andiei. realitetna pisarna, Tavčarjeva ulica 10. teL 34-86. 14809-2« NAPRODAJ: hiša, dvonadstropna, nora, sedemstanovanjska, rva za-padni strani; hiša, eno-nadstropna, nova, v hiši 1* pekarna ; hiša, visokopritlie-na, dva trisobna in eno eno-sobno stanovanje; hiša, enonadstropna, v bitžini Sv. Petra; hiša. enonadstropna. z dvoriščnim gospodarskim poslopjem. 1 večjim vrtom, se zamenja za vilo Realitetna pisarna Zajec Andrej, Tavčarjeva 10. tel. 34-86. 1-4810-2® LEPO. SONČNO SOBO išče soliden gospod v bližini tramvaja. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Domačin 200—400«. 14898-23a URADNICI IŠČETA eno ali dve opremljeni sobi S kuhinjo, v bližini tram-vaja. v mestu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod: »V mestu«. 14900-23. lšcEM SOBO za takoj. Ponudbe na osi. odd. Jutra pod »Za dekle«. 14901-23a OPREMLJENO SOBO s posebnim vhodom rt dnevno uporabo iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutr» pod »Samo dnevno«. 14875-23a LO^FNO SOBO v bližini glavnega kolodvora, sodniie. tromostovja iščem. Ponudbe na oqlas. odd. Jutra pod »Kipetan«. 14S-1-232 OPREMLJENO SOBO s posebnim vhodom v centru oddam. Sv. Petrs 44 I. 14889-23 OPREMLJENO SOBO. strogo ločeno, oddam eni ali dvema osebama. Naslov v ogl odd. lutra. 14902-21 SOBO, lepo opremlieno. oddam ta koj solidnemu gospodu. Borštnikov trg 2/1. 14876-23 Z »EVEREST« harmoniko koncertira vedno mali radiiski orkester. 14873-37 Dvismite dospele ponudbe \ oglasnem oddelku H-zoparilnik, Boljša kuhan-, j Blagaina, 19. september, Dobra žena, Dostava na •iom, Dobra investicija, Dve rehtnici. Denar, Dobra g Da je morda spoznala, da me ne 'iubi več tako silno, kakor je prej domnevala.« »To ni res,« je hitro odvrnila Agica. -»Vsaj zamisliti si ne morem tega.« Trenutek je premišljevala. »Meni se zdi. da je z nečem nezadovoljna« Mirni, naravni prizvok obtožujoče besede je spravil Janka v zadrego. »Ne vem, kaj misliš.« »Morda bi hotela imeti otroka, ne? Ti še nočeš imeti otrok?« Jaz sem hotel. Ona noče. Govorila je, da bi hotela, naj ostaneva leto, dve še sama.« >Tako. In se ni nič zgodilo, kar bi bilo s tem v zvezi? Kakšna neumnost?« »Kje pa, niti govora o tem!« »Niti govora? No, prav. Motnja je torej v nečem drugem ... Poglej. Jeni. Ti veš, kako občutljiva je Ana. Ali je nisi s čim užalil ? Morda nevede ...« »Zares se ničesar takega ne zavedam.« »Ali ni Ana ljubosumna?« --Ne« je odločno odvrnil. »Za to nima najmanjšega razlces Zakaj si to vpra- Š3.l