175. številka. Ljubljana, v torek 4. avgusta. XVIII. leto, 1885.
Ifthuja vsak dan iv«er, izitnni nedelje m praznike, ter velja po pošti prejemati za avstri j sko-ogerske dežele *a vbo leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za eden mesec 1 gld. 40 ki. — Za Ljubljano brez pobijanja na dom za vse leto 13 gld. M četrt leta 8 gld. 30 kr., za jedon niesuo L gld. 10 kr. Za pošiljanje na doni računa se po
10 kr. za mesec, po .0 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko ve<":, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopno petit-vrste po 6 kr., če «e oznanilo jelenkrat tisku, po 5 >.x.. Č6 ho dvakrat, in po 4 kr., čo se trikrut ali večkrat tisk*. Dopisi nai Be livoli i'rvuikovati.     Rokopisi se no vračajo.   Uredništvo in upravništvo je v Rudolfa Kirbiša hiši, »Gledališka stoilia". Upravni ft t      (taj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. vse administrativne Stvari.
Čeh. in avstro-ogerska banka.
x. Trgovinska zbornica v Pragi, katera ima po poslednjih volitvah češko večino, sklenila je glede avstro-ogerske banke, da bi pri sklepanji nove nagodbe se oziralo na opravičene zahteve češkega naroda v gmotnem in narodnem oziru. Trgovinska zbornica, gotovo po dogovoru z voditelji narodne stranke, terja, da se naj napravi v Pragi glavna pod dr užnica, katere fond noj se za vso Češko določi na 50 milij. goldinarjev, dočim je sedanja dotacija le znašala 35 do 40 milijonov. Posebne imenitnosti pa je določilo, kako se naj sestavi vodstvo te podružnice. Dozdaj je vodjo Praške poddruž-nice in cenzorje imenovalo glavno bankino ravnateljstvo na Dunaji. Po jako pametnem in popolnem pravičnem nasvetu trgovinske zbornice pa bi naj odslej vodstvo v Pragi bilo sestavljeno iz devet članov, od katerih tri imenuje Dunajsko ravnateljstvo, pri šestih se pa mora držati terno-predloga čeških trgovinskih zbornic in deželnega kulturnega sveta. Ravno tako pri cenzorjih, da ne bodo samo nemški cenzorji sodili o vrednosti menjic in o kreditu trgovinskih in obrtniških hiš in podjetij. Tudi posojilnic ni pozabila zbornica, temveč želi, da se jim dovoljuje kredit, razumeva se pod istimi pogoji, kakor drugim tvrdkam.
V narodnem oziru pa se zahteva popolna ravnopravnost češkega jezika pri poslovanji Praške podružnice in da se na bankovcih tudi češkemu jeziku daje pravica in prostor.
Kdor pozna tevtonski fanatizem proti Čehom — in kadar se o Čehih govori, se tudi nam Slovencem kaka zasoli — lahko si misli, s kako div-jostjo bodo nemški organi planili po teh Čeških prenapetostih in po svoji navadi črno na črno slikali grozne nasledke za banko, za dualizem, za Avstrijo, ko bi se le pičica tega dovolila, kar Čehi žele.
Oglejmo si tedaj pobliže češke terjatve, da vidimo, so li res tako pienapete in ali bo res, ako se jim pritrdi pri novi nagodbi, konec banki in madjarsko-nemški hegemoniji, kajti za to gre v prvi vrsti zagovornikom sedanje bankine uredbe.
V Pragi naj se napravi mesto sedanje navadne poddružnice glavna poddružnica. Cehi ne zahtevajo svojega ravnateljstva v Pragi, dasi bi po gospodarski imenitnosti čeških dežel in po svojih doneskih za državne potrebe ravno s tisto pravico
LISTEK.
Za dragocenim korenom.
(Iz življenja, lsita-j sirili pcg-ozca-nilco-v-.)
(Povest A. Ja. Maksiicova, posl. I. P.) (Dalje.) X.
Tri blaga neba: žen-šen, sobol in trava nla-cao.
— Davno, jako davno je bilo to, začel je pripovedovati Lonhou, - ko je na Kitajskem vladal dobri, umni bogdihan Jan-di*), ki je naučil svoje podložnike sejati žito, stala so ob reki Ussuri in ob morji jako obljudena mesta in trdnjave . . . Gotovo
*) Cesar Jan-di vladal je kakih '2700 let pred Krist, rojstvom. Ta cesar jo jeden izmej junakov Kitaja, o katerih pripovedujejo pravljico, a jako „mirnih*. Dovršil je celo vrBto koristnih in ob&edržavnih tlel Naudll jo svojo podložnike sejati žito. Njegovo ime so omenja v mnogih kitajskih pravljicah. Narod deloma iz velikega spoštovanja do cesarja, ki pa je učil pridelovati žito, deloma nalašč ali pa iz nevednosti prestavlja rasne dogodke poznejše kitajeko zgodovine in narodnega življenja v dobo cesarja Jan-dbja.
bilo posebno bankino ravnateljstvo v Pragi, kakor na Dunaji in v Pešti. Toda Čehi poznajo občutljivost madjarsko za vse naredbe, ki se tičejo duali-stične organizacije našega cesarstva. Zato se zadovoljujejo s tako spremembo, katera se da izvršiti v dualističnem okviru. Glavno poddružnico pa morajo terjati, da ne bodo kakor dosle izročeni samovolji Dunajskega ravnateljstva in pristranosti nemških poddružniških vodij in cenzorjev. Z glavno poddružnico pa bi jim bilo malo pomagano, ko bi se domačim zastopom ne določil gotov upliv na sestavo vodstva in cenzorjev. In ta vseskozi pravična in pametna naprava, po kateri imajo tisti faktorji, kateri se najbolj poslužujejo bankinega kredita, namreč zastopniki trgovstva in poljedeljstva, tudi odločilno besedo pri sestavi vodstva, najbolj grize in peče zagovornike sedanje bankine sisteme, po kateri vsemogočno izključljivo nemško ravnateljstvo na Dunaji razsoja po svojih seveda nemških zaupnikih o kreditni vrednosti in zaupnosti trgovskih tvrdk v najoddaljenejšem mesteci cesarstva.
Glavnemu vodstvu bi morala taka naredba, kakor se nasvetuje za Prago, le povoljna biti. Kajti s tem odklada si velik del odgovornosti in za ban-kini fond gotovo ne bo nobeno nevarnosti, ako bodo imeli razsojevati o kreditu možje, katere so izbrale tako imenitne korporacije, kakeršne so trgovinske zbornice in deželni kulturni svet. Banka pa se izogne očitanju, bodi si opravičenemu ali pa pretiranemu, da pri dovoljevanji kredita ravna pristransko po narodnih predsodkih.
Ravno tako opravičena je druga terjatev, da se namreč za Praško glavno poddružnico določi vsota 50 milijonov goldinarjev za kreditne potrebe cele Češke. Nobena avstrijskih dežel se ne more primerjati Ceskej glede gospodarskega razvoja. Ni je fabriške stroke, katera bi ne bila zastopana v čeških deželah. In poljedelstvo nikjer ni na tako visoki stopinji in tako tesno zvezano s poljedeljsko industrijo, kakor na Češkem.
Da pa morejo fabrike tekmovati z nemškimi, angleškimi in francoskimi izdelki, treba jim je, da imajo kapital tako dober kup v rokah, kakor v omenjenih deželah. In ker je v največjem državnem interesu, da se ohrani Češka na sedanji visoki gospodarski stopinji, morala bi vlada sama in z vsem svojim uplivom na to delati, da se primerna ban-kina svota odloči za Češko.
je kdo izniej vas že bil v dolini reke Sučan, in tam videl razvaline teh mest in trdnjav, obrnil se je pripovedovalec k pazljivo poslušajočim tovarišem.
— Na Sučanu še neseni bil, a pred tremi leti sem hodil po dolini Sanduhu-a (pritoka Ussuri-ja) in tam videl razvaline velikih trdnjav, spregovoril jo jezični Seo-kvi.
— Na reki Fudri (pritok Sanduhu-a) je tudi mnogo tacih razvalin, pristavil je Kuen-Lu. — Kake velikanske trdnjave so bile: zidovi kakor bi bili iz-tesani iz cele gore . . .
Rovi pred zidovi bili so globoki, jako globoki!. . .
— Oče moj mi je pripovedoval, utaknil se je Li-fu vmes, — da ji: za jezerom llanka, kjer so se nedavno naseli Rusi, jako staro mesto Mandžurov . . . Pri tem mestu stoji kamnita želva*), velika kakor cela gora . . . Oče moj ni vedel, od kod je ta mašina pripeljana? . . .
*) l'nl vrste od Nikolskegn sela, mej jezerom llanka in reko Suilnn, res loži na maj hi eni hrihci Iz rudečega granita surovo Izsekana podoba tel ve, ki je deset 8ev\|ev dolga, šust široka in tri debelu,    oleg njo leži kamnita ploš&a, na-
Obrtne in kmetske posojilnice, to vemo iz lastne skušnje, so za srednji stan to, kar banko za vebki obrt in veletrgovstvo. Zlasti Čehom so njihove „založne" najbolj pomagale do tiste gmotne nezavisnosti, brez katere ni pravo narodne zavesti in narodnega ponosa. Tudi mi Slovenci čutimo blagodejni upliv teh denarnih zavodov ravno tam, kjer je nam najhuje pretil narodni nasprotnik, to je na Štajerskem.
Čeprav pa so posojilnice, ako so osnovane z neomejeno zavezo svojih zadružnikov, popolnem varne za ulagatelje in vredne istega kredita, kakor posamične trgovske firme ali hranilnice, vender neso našle nobene prijaznosti pri avstro-ogerski banki, temveč odbite so bile posebno, če so imele slovanske naslove, odbite bile s svojimi čisto dobrimi menjieami. Zato smo tudi mi Slovenci, ki imamo s svojimi posojilnicami jednake žalostne izkušnje pri avstro-ogerski banki, hvaležni Pražki trgovinski zbornici, da se je spominjala posojilnic in kazala na krivice, katere se tem zavodom gode od strani Dunajskega vodstva avstro-ogerske banke.
Kar konečno zadeva narodno ravnopravnost v občevanji bankinem 8 češkimi strankami in kar se tiče češčine na bankovcih, dela so celo „N. Fr. P.u, kakor da bi to bila malenkostna stvar mimo gori navedenih terjatev. Pa to je le premetenost, da bi odločilno kroge plašila z gmotnim polomom, kateri bi zadel banko, ako se uresničijo česke želje. V resnici bankovci ne bodo ne več ne manj vredni, ako je napis na njih le nemško-madjarsk ali zraven teh dveh še v drugih avstrijskih jezikih. Stari avstrijski bankovci,po 1 gld., 5 gld. in 50 gld. imeli so še do 1. 1878 napise v vseh avstrijskih jezikih in nikdo se na tem ni spodtikal. Torej ne bo tako strašna nesreča za Nemce in Madjarc, — o krivici se itak ne more govoiiti — ako kažejo bankovci, da v Avstriji ne žive le Nemci in Madjari, ampak tudi drugi narodi in sicer nič menj ko polovica Slovanov.
Česke želje, izražene po Praški trgovinski zbornici, so tedaj tako skromno in oprav čene po stvarnih razmerah, da more le Dunajski „furor teutonicusu ali madjarski šovinizem videti v njih kako narodno prenapetost. Avstro>ogerska banka pa bi morala sama dovolj pametna biti, da se ne ustavlja takim malenkostnim prenaredbam svojega statuta, kajti potem se utegne prigoditi, da se na
— Ta želva je pala z neba — kakor so mi pripovedovali starci v Pingutu, opomnil je Kuen-Lu nekako skrivnostno.
— Z neba ni pala, pretrgal mu je avtoritetno besedo Lonhou, ampak sam božestveni Fo prinesel jo je na svojih ramah iz srca Kitaja in postavil jo v deželi žen-šena, sobola in trave-ula . . . Prinesel jo je Fo in rekel: „Dokler bode tu stala ta želva, pripadala bode ta dežela Sinu Neba. Samo ta hode prisvojil deželo žen-šena, dražega sobola in ule-cao, kdor more vreči želvo v morje ..." S tega časa vladajo naši bogdihani v tem kraji. Želva božestve-nega Fo-a stoji že tisoč let in nikdo je ni mogel premakniti z mesta, a tem manj vreči jo v morje .. . Stala bode i oliko let, da se rodi drug junak, podoben Fo-u . . .
— A, kako da so llusi tja prišli gradit mesta V . . . opomnil je Li-fu. — Ali se to pravi tam vladati?
rejena iz marmorja, ki jo kakih osem čevljev dolga. Soditi po uglobljenji na hrbtu želve, je »a plolea kedaj stala na
i njej. ZeUa in plošoa hi i narejeni Is kamna, l<i se ne dobi blizu Bujfana  Oiividno je, da sta pripeljani od dale.-.
dnevni red postavi vprašanje: Ali je sploh treba razloča komisija pri političnem  deželnem oblastvu,
banke s takim privilegijem, kakeršnega oziroma komisija pri političnem okrajnem oblastvu.
se raduje avstro-qgerska banka? In ali Kadar prisilj^neu dajo svobodo,  predno sta porekli
bi se ne dalo g ruga če in bolje skrbeti dve leti,  a se potem  njegovo vedenje pokaže, da
za javne kreditne potrebe? se ni pridrugači|, srpe konpsija izreči, da on, bo,di v
■ prisilni delavnici  ali popravuici držan  še   ves, onj
Nova pOStava proti delomrznim ljudem, ! čas' kolikor ga od treh fet še ni b\\q poteklp takrat,
.      i        .            . , i ko so ga bili izpustili (S Q
potepuhom in prosjakom. j      Koliko kj'e » J; ^ 8tnjJWh bQ(U naj
(Dalje.) j prisilnih delavnic ali popravnicV
V prisilno delavnico k »t tako se ne smejo od- | Nova postava piše v $-u 1 : Po Hr^ljevinah in
dajati osobe, ki še neso izpolnile osemnajst let. Če | deželah, zastopanih v državnem zboru je poskrbeti, tO zaslužijo, a k^je kod ni zanje posebnih popravnic,    da bode prisilnih dalavnic, kolikor je primerno za-potem jih je moči zatekniti „v posebne razdelke pri-    htevam javne varnosti. Skrbeti za te zavode je stvar ! silnih delavnic, kateri so namenjeni samo in jedino , deželna.
mladini popravljancem (§ 14 al. 3 druge nove po- j Osnova postave je težila na to, da bi država j
stave). A niti v prisilno delavnico niti v popravnico j delavnice prevzela v svojo upravo. Toda ni bilo to j ne smejo se vsprejemati: žalibog potrjeno, ker se je branila vlada. Breme se je j
1. Osobe, katerih ni moči ni za loža dela upo   | nai0žilo na deželna pleča.   Deželno  zastopstvo naj
28 deželo poskrbi prisilne zavode, ali pa naj določi, imajo-li takšne zavode   ustanavljati tudi  okraji  ali ' j občine (§ 1 al. 2 in 3).   Postava tedaj pripoznava I deželne, okrajne in občinske prisilne delav-j niče ali popravilice  in  deželno  zakonodavstvo jih To torej k vprašanju, kdo da spada v prisilne i moro uživotvoriti, ako se mu vidi potrebno. Toda te zavode. Omeniti se le še more imenitno novo do- j možno je še nekaj četrtega.  Lahko se namreč zje-ločilo, da v prisilne delavnice in tako tudi v po- j dini po več dežel, da si založijo jedno vkupno pravnice (§ 15 ib.) „ v z p r o j c m 1 j e j o se ljudje j prisilno delavnico (g 1, alin. ?).
Troški teh zavodih so: ustanovitveni, potem z a vzdržbo in upravo, dalje za preskrbo pi i s i 1 j ence v.
K troškom za ustanovite v takšnih zavodov bode država dajala neki prispevek po meri njihove neogibne potrebnosti in primernosti (§ 2). Ostalo pa ima založiti dežela ali pa okraj in občina za samosvoje zavode, kolikor jim je preod-kazano po deželnem zakonodavstvu (§ 3 al. L)
Vzdržbo in upravo prisilnih delavnic ima plačevati dežela; ali pa tudi okraj, občina, če ima za-se taksen zavod,  kolikor preodkaže deželna po-
rabljati.
2. Duliobolniki (slabouumiki, blazni). 9. Osebe ki imajo na sebi kako nalezljivo napako ali bolezen, dokler ne ozdrave.
4. Noseče in doječe, (g G in § 15 itd.)
brez ozira na domovinstvo, katero komu pristoji, (§ 4 ibidem.)
Kaj da se mora vse zgoditi pred oddajo v pri- j
silni zavod, piše nekoliko že ta postava a drugi \ propisi dojdejo še ukazoma. Najprvo treba je, da
BO d iS če v sodbi izreče, da je d o p u š čen o, krivca • držati v prisilni delavnici (§ 7 al. 2 prve in § 6
al. 1 druge nove postave).   Stvar ima potem svoj j
pot do političnega deželnega oblast va; le ;
temu pristoji, zoper takega obsojenca ukreniti, da j
bode dan v prisilni zavod, ter to zvršiti dati (§ 7 j
al. 1 ibid.) To svojo pravico more politično deželno j
oblastvo preizročiti  kakemu izmed podrejenih mu I gtava (g g al  1)
političnih okrajnih oblastev, a to samo tam, . ....
*               ,.     . ., .        ,.         ,     ,         ... /a pr es k r bo v a n i e p r i s 111 e n ca,
kier žive taki prisilni zavodi za neke okraje ali ob- : ,         , v\yv    ,    .       . »        , . ,.
v.                       \ m       i                              i- hrano, leziscc, kurjavo, luc, za dobavo, kier
čine (7 al. 8 lbid.i Te posle pa tu in tam opravlja '     ,            .   .     , .     ,.      !, .
(7 al. <i ibid.) Te posle pa posebna komisija, ki se sestavlja pri političnem deželnem oblastvu in tedaj je privzemati vsaj jed-nega zastopnika deželnemu odboru kot glasujučega člena (§ 7. al. 8 ib.) Bolj natanko se o sestavljanji in oblastih teh komisij še določi z ukazi (§ 7. al. 4. ib.) Proti temu kar razsodi komisija pri političnem deželnem oblastvu, ni ga vzklica (§. 10. al. 1. ib.) pač proti razsotlilom komisij, katere so postavljene pri političnih okrajnih oblastvih, reši ga komisija pri političnem deželnem oblastvu (§ 10 al. 2 ib.) Kogar je dopuščeno držati v prisilnem zavodu, tisti bodi po prestani kazni še štiri tetine zaprt, ako politično deželno oblastvo ne naredi, da bodi izpuščen (§ 8. al. 1 ibid) A brez odloga in vsekakor, predno minejo štirje tedni, naj se razloka stori, ali je dotičnoga oddati v prisilno delavnico ali ne (§ 8 al. 2.)
K vprašanju, koliko časa je moči držan biti v prisilni delavnici ali popravuici odgovarja druge nove posta\e § 9, namreč nihče čez tri leta neprenehoma in v popravuici ne čez dvajseto leto poprav-liančeve dobe. Ako se prisiljeuec prej poboljša, naj se izpusti, predno so  potekla tri leta.   Kedaj, to
to je za bi bila
potrebna in za snaženje rob j a ali perila in obleke, za trojke v bolezni in ob  porodu,  če  se primeri (§ 3. al. 8) -— ima žaleči  prisiljenec sam ali pa tisti, katerih dolžnost je  vzdrževati  preskrbovanca. Ker pa to rado ni,  naj tedaj določi zakonodavstvo deželno, če imajo občine in okraji ter v toliko imajo povrniti te prcskrbovalne troške (§ 3. al. 8.) Ker se po novi postavi v prisilni zavod vzprijemlje sle-baren brez ozira na to, ali je deželan ali ni (§ 4), za to nahajamo v njej tutli določilo, kdo povrača troške preskrbovali j a,  ako prisiljenec nema domo-vinstva tam, kjer je držan v prisilni delavnici. Ta-cega prisiljenca oskrbovanje poplačati ima njegova svoja domovinska dežela.  Pristojbino za jeden tlim preskrbovauja je ustanoviti in potrditi dati političnemu deželnemu oblastvu.   Vender pa  ima tista dežela, katero ima zadeti takšno povračilo, pravico, da prisiljenca lahko prevzame  o svojem  trošku v svojo prisilno delavnico ter pravico, da si za vse to vzratno išče nainestka po meri tega, kar se določa v drugem odstavku § a 3 te postave.
(l)nljo prib.)
Politični ra zg I ed.
Notranje dežel«.
V Ljubljani 4. avgusta.
Vsa poročila o odstopu mi iičuo^a mi ni h J r j«,
barona Conrada so prenagljena. Poprej se ne bodo vršile nikake premembe v vladi, da se snide državni zbpr, kar se zgodi neki še le konec septembra. Taaffe se bode o tej stvari poprej dogovoril z vodjami desnice. Najbrž bode skušal Taaffe pregovoriti desničarje, da baron Conrad še ostane.
Kakor otieijozni listi pišejo, izda v kratkem trgovsko ministerstvo neko novo naredbo, ki bode imela pojasniti določbe o nodoljslcem počitku, V tej naredbi se bode določilo, da se trgovcem, ki prodajajo razun manu fakturnega blaga tudi živiP, prepove po 12. uri v nedeljo prodajati manufakturno blago, živila bodo pa smeli še nadalje prodajati. Krošnjarstvu pa ta naredba ne bode ukazovala ne-dejskega počitka, ker se bode naslanjalo le na obrtni zakon. Krošnjarjem bi se moglo v nedeljo popoludne le tedaj prepovedati prodajati, ako se premeni zakon o krošnjarstvu.
Oglasili so se tudi avstrijski oficijozi proti češkim zahtevam v bankinem vprašanji. Vsi je tako odločno zavračajo, da skoro ni misliti, da bi Dunajska vlada potegovala se za Čehe pri obnovljenji avsl PO*OSerakQ nagodbe. Zastonj hode vse prizadevanje Cehov v tem oziru. Na Dunaji kakor v Pešti so jim dali jednak odgovor. Nič ni pomagalo, da so staročeski listi proslavljali grof Taaffeja vlado io v nebo povzdigovali inadjarski narod. Slovan ne najde nikjer drugoj zaveznika, kakor pri svojih sorodnih bratih. To je resnica, katere ne razveljavi nobena še tako diplomatska poteza in nobeno potovanje v Peštansko razstavo.
Wir<ibu<^ <$ls*y,«ive.
Kakor nekateri listi trdi o, boj pri Meruščaku, alco se tudi potrdi, ne bode imel dosti upliva na riittlto-niigik'NUa pogajanja. Vsaj iz poslednjega govora Salishurv-jevega o tej stvari se (hi sklepati, da Anglija zaradi takih prigodkov ne misli začeti vojne. Druga stvar bi pa bila, ko bi Rusi vsekako takim nemirom na meji hoteli narediti konec in napovedati vojno Afganom.
VIcJbiu rodna l»r%ojiivna ItonlVrenea bode se 10 t. m. ob 12. uri opoludne otvorila v Berolinu. Skoro vse evropske države in brzojavna društva bodo zastopana.
FrancoafeJ senat jako hiti, da prej reši budget. V petek rešil je nič manj kot dvanajst bu^-gotnih točk. V malo dneh bode budgeina debata končana in potem zbornica razpuščena.
3T«>iiišlti državni kancelar letos ne pojde v Gastein, ampak ostane v Varzinu.   Kalnokv potuje j tja, obiskat kneza Bismareka. Kancelar je zdrav in se mnogo peča z državnimi opravili.
Angleški komisar sir Drumond Wolff nastopi še ta teden svoje potovanje v Kgipvl. Potoval ! pa ne bode naravnost, ampak čez Varzin, Berlin i in Dunaj. V Varzinu se bode z Bismarckom dogovarjal o egiptovskej politiki.
Ne ve se, kaj je z Mahdijevim podpoveljnikom Osmanom Digmo. Nekateri trdijo, da je 30. junija bil pri Kassali ubit, drugi pa, da je še živ. Sploh pa nič slišati o njegovem gibanji, kakor sploh iz Sudana ni nikakih poročil o kakih bojih. Bivai sudanski generalni guverner Baker priporoča v „Times1, da bi zopet Sudan pri vojevali Egiptu, ker dokler traje v Sudanu brezvladje, tudi Egipet ni varen. Baker priporoča, da naj bi se v Sudan odposlalo še v oktobru kakih 20.000 Turkov iz Su-akima, angleške in egiptovske čete naj bi pa prodirale v Sudan po Nilu. Podkralj naj bi izdal oklic na Sudance, v katerem bi obljubil poiniloščenje vsem, kateri se do določenega obroka pokore, drugim pa zažugal z ostro kaznijo. V dveh mesecih, upa Baker, bi se naredil mir v Sudanu.
— Tepec, ti, Li-fu, tepec! rekel je zaničljivo Lonhou. — Rusi so prišli, ker je je pustil sam bogdihan iz milosti. . . Itusi so reven narod, zemlje njim manjka. . . Obrnili so se k našemu bogtlihanu, naj jim da malo zemlje. Sin Neba odstopil jim je za nekaj časa po svoji dobrotljivosti košček zemlje in rekel.: „Tu živite — prazne zemlje imamo dosti . . . Samo glejte, da bodete mirni, če ne vas preženern od tod" . . . Itusi so le gosti. Vlada pa v tem kraji bogdihan . . .
— Tako je tedaj, zamrmral je Li-fu.
— Ali plačujejo Rusi davke V vprašal je radoveden Ki-se.
—« Seveda je plačujejo! . . . Jedenkrat 30 se bili ustavili, da bi ne plačevali, pa bogdihan je poslal hungozov (razbojnikov) sežgat njim nekoliko mest in oni so se zopet pokorili, rekel je Lonhou.
— Najbrž še pomnite to ? . . .
Jaz sem še bil majhen, ko so hunguzi ropali ruska mesta, a vse še pomnim,  odgovoril je Li-fu.
— Hunguzi so se vračali mimo naše vasi . . . Cele čede konj gnali so v Mandžurijo in vsi konji so bili obloženi z dragocenimi stvarmi Rusov . . .
— Bogdihan je močen! opomnil je ponosno Seo-kvi. — Njemu se ne more nikdo ustavljati.
Močen je, kajti mnogo narodov ima pod svojo oblastjo, pristavil je Lonhou. — Sin Neba vlada skoraj ves svet . . .
Samo iz dobroto pustil je majhne koščke zemlje Rusom, Francozom in rudečim hudičem (Angležem). .. Ako hoče bogdihan, jim to zemljo lahko zopet vzame ! . . .
Slava našemu bogtlihanu, slava! zamrmrali so klateži, ganjeni od veličja in brezkončne dobrote svojega vladarja — Sina Neba.
Minulo je nekaj trenutkov slovesnega molčanja. Vsi so premišljevali o mogočnosti bogdihana in ničevosti družili narodov.
— Nadaljuj, Lonhou, opomnil je radovedni Seo-kvi, in tako pretrgal slovesno, globokomiselno molčanje svojih tovarišev. Lonhou nabasal je hitro pipo s posušeno travo daljda-mo, zakuril in pazno pogledal po svojih tovariših, kakor bi se hotel prepričati, ali dovolj pazljivo poslušajo.
— Poslušajte! . . . Pred davnim časom, bile so doline Ussurija, Daubi-he-ja, Lučana in Sujtina
gosto naseljene.   Povsod so bila velika mesta in močne trdnjave. V jednem iz teh mest živel je bogat, pošten mož, ime mu je bilo Ula-Džan.   To je bil dober, prijazen in moder človek.   Sreča njegovega življenja bila je v tem, da je pomagal ubogim in stregel bolnikom.   Dopal je božestvenemu Fo. Vsled Foovega pokroviteljstva je Ula-Džan v vsem imel srečo. Bogatil je od dne do dne in slednjič je njegovo bogastvo presegalo zaklade Sina Neba, modrega vladarja Jan-di.  Ula-Džan bil je jako star, pa vzlic svojim sto in večjim letom bil je čvrst in krepek, kakor bi bil 40 let star. V tem mestu živel je drug bogatin, Dzjang-Lun, človek neusmiljen, hudoben in  prevzeten.   Ne le, da revežem ni nič dajal, ampak jemal jim je pri priložnosti do poslednjega, kar so imeli. Začel je sovražiti Ula-Džana. Neizmerna bogastva poslednjega vzela so mu pokoj, spanje in apetit. Cele dni in noči mislil je Dzjang-Lun, kako bi si prilastil bogastva Ula-Džana in končal njegovo srečno življenje .... Mislil je, mislil in nazadnje se je izmislil strašno zločinstvo . . . Ranil si je noge, oblekel se v cunje in šel na brgljah, prav kakor berač k hiši Ula-Džana.       (Daljo prib.)
Bivši vodja ustaje mesticev v Kanadi Louis Riel obsojen je k smrti na vešalih. Obsojeni je ape-lacijo naznanil.
Dopisi.
Is Železnikov 1. avgusta. [Izv. dop.] Bral sem v „Slovenci" z dne 24. julija t. 1. dodatek k slavnosti, ki se je pri nas vršila dne 5. julija t. 1. Prepričan, da se v onem dopisu ne strinja vse z resnico, bodisi da gosp. stavec „Slovencev" ni posegel v pravi predal, lotim se dela, da spišem še poddodatek, isto tako, kakor daje naš mesar zraven pleča ali vratu še kozlove noge spodnji del Resnica je, da ima naš gosp. župnik velike zasluge za našo novo cerkev. To priznanje zasluži v polni meri. Dobro vem, da njemu ne bo prav, da se njegove zasluge razobešajo na javnem trgu, ker je prepričan, da njega čaka drugej plačilo. Vender pa moram opomniti, da naš g. župnik ni predsednik našega Bralnega društva, katerej časti se je prostovoljno odpovedal, pač pa g. Matevž pl. Kokar. Pač ne bode moglo naše bralno društvo začetka svojega obstanka pisati z zlatimi črkami v zgodovinsko knjigo, kajti doletelo ga je že vse hudo kar si le zagrizeni, društvu sovražni ljudje izmisliti morejo: obrekovanje, tožba in beraštvo, turški fanatizem, z dodanim odgonskim listom iz dosedanjih društvenih prostorov, vse to in dosti druzega se je že društvu podtikalo doma in drugod, a kljubu vsemu temu stoji naš vrli g. predsednik v sredi zvestih svojih članov kakor slavni general Radecki v Šipka soteski.
Očita se nam neizobraženost in telesna pohab-ljenost, se je li pa mar pozabilo, da je bila naša fara in je še zihel duhovnikov in vojakov, kateri jej delajo vso čast? Res je, da smo mi doma bivajoči zaostali, baš zato je pa napravljeno bralno društvo, da bi naši mladi, nedeljsko šolo zapustivši fantje se s koristnimi knjigami in časniki izobraževali, da ne bo izgubljen dolgoletni trud gg. učiteljev, da se s tem obvarujejo slabe tovnršije, igre in žganjepitja, ki je postalo pravo gorje našega ljudstva.
Očita se nam na dalje siromaštvo in berači j a in to večinoma od takih, ki so po življenja srečnih primerljejih prišli do svojega sedanjega blagostanja da so njih hrami polni žita in vina, a zdaj zaničujejo revne svoje brate, katerih zaloge so v tako slabem stanji, kakor one udove v Sarepti Sidonski, kamor je bil svoje dni prišel prorok Elija.
Smo li mi krivi, da smo obsojeni od zibeli do mrzlega groba s krvavimi žulji nositi gradivo za Keopsovo piramido, katero zida znani triumvirat? Smo li zato zaničevanja vredni, ker smo se rodili v tako žalili okoliščinah, da bi bile naše matere prositi morale: Ljubi Stvarnik prosim Te! daj mojemu novorojencu samo dve reči, namreč: kruha in gobo!!
Jaz upam, da vsi dobri, za blagor ljudstva uneti ljudje bodo nasprotovali takemu zaničevanju, da bo vsak po svoji moči delal v prospeh našega bralnega društva, ki ima namen izrejati pridne fante, poštene možje, zveste državljane in prave, dobre, nehinavske katoličane, da jim pokaže pravi pot iz te naše doline, kjer se steka kri in solze, tjakaj kjer ne bo nobeden ne reven, ne pohabljen!
Zdr avko v.
Domače stvari.
— (»Skrajna nujnost.") Naša notica pod navedenim naslovom je kaj neljubo pošegetala gospode pri „Večerni prilogi". Polni nevolje pišejo ti čudaki, naj se mi za svoje stvari brigamo, a pustimo tuje na stran. Radi verujemo, da bi bilo tem gospodom ljubo, ko bi se mi ne dotikali marsikatere kočljive stvari, a ker smo baš nasprotnega mnenja, da je naloga in dolžnost Časopisja, odkrivati in grajati nedostatke, usojamo si, spregovoriti o tem še nekoliko besed. Kakor smo se uverili, ni dotični umirovljeni gospod nikdar želel „lastno-ročno prevzeti dekret svojega umirovljenja", torej konstatujeino, da je „Večerna priloga" pisala neresnico. Ako se nadalje piše: „In tudi nekaj nujnosti je bilo pri tem, ako blagovoli „Slovenski Narod" na to ozir jemati, da so pri računarskom oddelku deželne vlade kranjske uradniki, kateri služijo več kot 33 let in čakajo skoro sedem let zaman povišanja, kakor tudi taki, kateri že sedem let brezplačno službujejo. Dalnje odlaganje dotičnega natečaja bilo bi pa lahko vse te uradnike pripravilo ob jednomesečno višjo plačo," moramo pač ugovarjati, da 33 letno službovanje kakega uradnika ne sme biti povod umirovljenju. Ko bi ta čudna praksa obve-
I Ijala, morali bi h kratu poslati vse uradnike v pokoj, j ki so drugim na potu. In kaka ironija je vrhu tega I v napominanih stavkih, ako se kaže toli ganljiva j skrb za uradnike nad 33 let službujoče, na drugi j strani pa se pritiska na jedva 35 let službujočega, j da mora predložiti svoje dokumente za umirovljenje ! j Sicer pa naša notica ni bila naperjena proti umirovljenju, ampak le proti načinu, po katerem se je . vršilo. Dotični gospod bil bi tako ali tako prosil za , umirovljenje, nikdar pa menda ni mislil, da je nuj-! nost tolika, da bode njego mesto prej razpisano, ! predno bode on umirovljen. Naravno, da nas je ta ; neobičajna hitrost presenetila, kajti znano nam je, ; da se je za imenovanje finančnega nadzornika po trebovalo jedno leto, za imenovanje finančnega i svetnika pa tudi blizu jedno leto. Kje je takrat I bila „rahločutnost" za 7 let čakajoče in brezplačno j službujoče, kje je takrat bila skrb za jednomesečno i višjo plačo?
— (Petdesetletnico) svojega mašniko-i vanja praznoval bode v nedeljo v !). dan t. m. j monsignore Mih. Potočnik v nunskem samostanu ! v Ljubljani. Zlatomašnik Potočnik porodil- se je v , 27. dan septembra 1809 v Kropi in bil v 2. dan ■ avgusta 1835 v duhovnika posvečen.
— (Umrl) je preteklo nedeljo g. Luka Aleš, ; župnik v Preski   R. I. P.!
— („Kres") prinaša v 8. št. sledečo vsebino: j 1. Arabela. Roman. Spisala Pavlina Pajkova. (Dalje.) ! — 2. Tri Slike. Mirko. — 8. Stari Džuldaš in i njega sin Mamet. Povest iz življenja v srednjeazi-j jatskih pustinjah. Ruski spisal N. N. Karazin, preložil f Fr. Jos. Remec. (Dalje.) 4  Pesmi mladeni-
j ške ljubezni. A. Pin. — 5. Popotnik. J. Kostanje-vec. — G. Narodne pripovedke. Priobčuje Mat. Va-Ijavec. — 8 0 načem literarnem gospodarstvu. Spisal Fr. Podgornik. (Konec.) — 8. O rastlinskem vprašanji. Spisal M. Cilenšek. III. — 9. Jarnej iFrancelj. Dr. Križan. 10. Knjiga pisana v koroškem inarečji od 1. 1811. J. Scheinig. — 11. Iz kotorib-skega protokola. Razglaša M. Valjavec. — 12. Jovan Koseški in Anton Žtlža. V. Kermavner. — 13. Petovio. Davorin Trstenjak. — 14. Poročilo o hrvat-skej književnosti. Spisuje J. Steklasa. — 15. Drob-nosti. — Kres velja za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld.
— ( „ V r t e c, časopis s podobami za slovensko mladino") ima v svoji 8. številki naslednjo vsebino: Vesele počitnice Pesen. F. Krek.
I — Zaupaj na Boga. Preložil Ivan T. — Kratke črtice o zaslugah sv. Cirila in Metoda za slovensko književnost. — Očeta Čakajo. — Basni. — Vesela žetev. F. Krek. — Nagajivi Markec. — Cvetice žalujejo po zgubljenem prijatelju. — Elizabetni most na Dunaji. V spomin Josipa Ser jaka f bivšega trgovskega pomočnika na Vrhniki. Josip Prosen. — Krt. — Listje in cvetje. „Vrtec" stoji za vse leto 2 gld. GO kr.
— (Izlet slov. delav. pevskega društva „Slavec".) V nedeljo zjutraj razprostrl je mladi „Slavec", nad 40 članov, prvikrat svoje peroti ter zletel prepeva je že mej potom z jutrajšnjim vlakom proti rajskemu Bledu. V gostilni pri „Triglavu" v Lescah bil je zajutrk, dospevši na Bled k Petranu, podal se je v čolnih prepevajoč na otok v cerkev k sv. maši, katero je služboval prečastiti g. kanonik dr. S t iglic iz Zagrebške škofije, oddelek pevskega zbora pa pel je tudi pri tem sv. opravilu. Po maši vrnivši se zopet k Petranu nazaj, bila je do 1. ure prosta zabava. Po kosilu pa se je prepeljal na Grad, potem vrnivši se zopet nazaj k Petranu, vrstile so se pesem za pesmijo. Pri odhodu z Bleda zapoje še pevski zbor gosp. Fr. Souvanu pred njegovo vilo podoknico na jezeru, potem pa poslovivši se, odplul je proti Malnarjevi vili, zapustil je Bled, vračajoč se popevaje domov. — Vreme bilo je tolikanj ugodno, da si ni bilo mogoče boljšega želeti, in da bode vsem udeležencem ostal ta izlet v preprijetnem spominu. Obžalujemo le, da se je ta pot splašil »Sokol" ter doma ostal. Kar se tiče postrežbe, jedi in pijače v gostilnah pri „Triglavu" in „Tetranu", bili so vsi zadovoljni.
— (Šolske vesti.) Stalno potrjeni so: Gosp. Gašper G a s p e r i n , naručitelj v Vipavi; gospica Katarina D r o 1, učiteljica pri sv. Petru pri Rudolfovem in gospica, Neža Levstik, učiteljica v Senožečah. Začasno umirovljen je g. Ivan Zar-n i k. Začasni pomožni učitelj na prvi mestni deški šoli v Ljubljani g. Feliks Major odstavil se je od službe. — Razpisana je služba prve učiteljice (450 gld.), eventuvalno druge učiteljice (400 gld.),
Da dvorazredni dekliški šoli, združeni z deško ljudsko šolo v Kralji  Prošnje <*o 20. nvgfcdt« *. 1.
— (V Inomost) odpelje se <tanes lf> LjmV ljanskih strelcev. Jutri ob 11. uri dopotudne se začne namreč v Inomo9tu II. avstrijsko zvezno streljanje.
— (Tujcev) je sedaj v Ljubljani toliko, da so vsi hoteli polni in da jih mnogo prostora ne dobi.
— (Čveterorazredna ljudska šola v Vipavi) imela je v preteklem letu: V 4. razredu 17 dečkov in 12 deklic; v 3. razredu 45 dečkov, 35 deklic; v 2. razredu 41 dečkov, 28 deklic; v 1. razredu 46 dečkov, 38 deklic Kmetijsko napredo-valno šolo obiskalo je 45 učencev tretjega in četrtega razreda. — Poučevali so na tej šoli gg. Kas-par Gasperin nadučitelj in vodja, Feliks Knific katehet Andrej Pernč in Andrej Lah učitelja, Marija Ar k o učiteljica.
— (Ulomil) je pred včeraj zjutraj ob 3. uri znani, že večkrat, zadnjič na šest let obsojeni tat Matej Leveč v prodajalnico kramarja in prodajalca tabaka Blazni ka na starem trgu. Tat Leveč je dobro vedel, da ima Blaznik zavoljo 1'or-cijunkule svojo prodajalnico na Frančiškanskem trgu, da ga torej ne bode doma. Ko pride Blaznik ob 3. uri domov, da bi ženo zbudil, naj ustane in mu gre pomagat, vidi hišne duri odprte, isto tako
i stranske duri v veži, ki drže v njegovo prodajal-! nico. V prodajalnici pa čuje ropot. Hitro zapre hišne duri in hiti  na drugi konec hiše,  na sv. Jakoba nabrežje, klicat ženo in vprašat jo, je li hišne duri j zaprla, kar žena potrdi.  Na to se Blaznik vrne in i odpre hišne duri.  V istem hipu pa ga Leveč sune v prsi, da pade na tla. Blaznik kliče na pomoč, ta pa zbeži proti sv. Jakoba cerkvi.  Blaznik biti kri-čaje. Pomagajte, tatovi, roparji, kje je policija? za Levcem.   A ko dospe do deželne sodnijc, obrne se Leveč nazaj in hoče z močnim dletom Blaznika suniti v glavo. V istem trenotku pa je že bil mestni stražnik Petač na mestu, kateri je prej slišal vpitje  pri  prodajalnici Blaznikovi.   Petač nastavi Lovcu sabljo na prsi in ga prime, ter odpelje na j rotovž.   Našli so pri Levei nad trideset raznih j ključev in veliko dleto. Danes izročili so nevarnega i tatu deželni sodniji in preskrbljen je zopet za mnogo i let, da bode imel prosto stanovanje na zračnem ' Ljubljanskem gradu.
! — (Ogenj v Bizaviku.) Pred včeraj ob 745.
j uri popoludne unela se je hiša sredi Bizavika. Pri j sedanji suši bila je nevarnost velika, kajti hiše v Bizaviku so večinoma s slamo krite. A kakor bi trenil, bila je Bizaviška požarna hramba na nogah. Pod vodstvom vztrajnega poveljnika udušil se je požar v kratkem in še hiša, kjer je ogenj začel, ni popolnem pogorela. Tu se je videlo, koliko premore izvežbano gasilno društvo. Vso čast požarni hrambi!
— (V kranjsko hranilnico) uložilo je meseca julija 1943 strank (J33.478 gld., 1909 strankam pa se je izplačalo 591.150 gld. 88 kr.
— (Nova brzojavna postaja) združena s pošto, z omejeno dnevno službo, otvorila se je v 1. dan t. m. v Kokri na Gorenjskem.
— (Čuden samomor.) Preteklo nedeljo nabasal je Ignacij Klika, uradnik v Dvoru pri Žužemberku topič, se nanj usedel in potem zažgal. Raztrgalo ga je na kose. Kaj je bilo uzrok samomoru, se no ve.
— (V Toplice na Dolenjskem) došlo je do konca julija 919 gostov. Vidno je, da se občinstvo vedno bolj prepričuje o izredni zdravilni moči dolenjskih Toplic.
— (Razpisana) je služba učitelja na novi šoli v Peči pri Moravčah, plača 450 gld. in drugega učitelja na trirazreduici v Mengši, plača tudi 450 gld. Prošnje do 15. avgusta t. 1. na okrajni šolski svet v Kamniku.
Telegrami »Slovenskemu Narodu":
Aussee 4. avgusta. Grofica Meran danes zjutraj umrla. (Grofica Ana Meran, vdova pokojnega nadvojvode Ivana, porodila se je v G. dan januvarja 1804 in je bila hči poštarja Plocliela v Aussee-u. Nadvojvoda Ivan poročil se je bil 1827 leta morganatično ž njo.)
Peterburg 4. avgusta. Car in < urica odpotovala sta zjutraj na Finsko. Obiskala bo-deta Viborg, VVillmansstrand in Helsingfors ter se povrneta v 11. dan avgusta.
drisko.
V deželnej bolnici \ 29. julija: Rudolf Trtnik, delavcev sin, 3 mesece, za
Meteorologično poročilo.
a a	Ca« opazovanja	Stanje barometra v mm.	Teui-pen-tura	Vetrovi	Nebo	Mo krina v mm.
si > m tO	7. zjutraj 2. pop.' 9. zvečer	73533 mm. 734 07 mm. 733 77 mm.	19-7° C 274" (J 20 0° 0	al. vzb. z. zah. al. iz.	d. jas. d. jas. obl.	20-6 mm. dežja.
Srednja temperatura 22-4°, za 1 Gn nad nonnalom.
ID-cLna-jsi^a, borza
dne 4. avgusta t. 1.
(Izvirno telee;raticno poročilo.)
Papirna renta Srebrna renta
5°,0 marčna renta . . Akcije narodne banke
London 4. avgusta. „Standard" piše: Ko bi Rusija dovolila, da se afganska meja točno določi in ko bi to mejo priznala s formalno pogodbo, bi emir odstopil od nekaterih svojih zahtev, celo takih, ki se tičejo Zultikar-skega prelaza. Anglija neče vojne, tudi Rusija se lahko vojni izogne, ako pritrdi, da se pošteno poravnajo vse prepirne točke.
Kajira 3. avgusta. Trije Arabci, ki so došli iz Koroška, poročajo, da je Osman Digma umrl.
Toronto 3. avgusta. Včeraj na obrežji velik požar, ki se je razširil pol milje daleč in še traje.  Škode je dosedaj nad jeden milijon dolarjev.
Madrid 3. avgusta. Do konca julija na vsem Španjskem 114.714 Ijudij za kolero zbolelo, 34.003 umrlo.
Razne vesti.
* (Zanimiva pravda.) Na progi Raab-Bruck ogerske državne železnice navstal je po neprevidnosti kurilčevi ogenj, kateri se je kaj urno razširjal in vse v obližji železnice ležeča polja po-žgal. Zgorelo je prav veliko žita in škodo cenijo na 100.000 gld. Ker se ravnateljstvo ogerskih državnih železnic brani poplačati napominano vsoto, hočejo oškodovani posestniki uložiti tožbo. A upati je, kakor se poroča iz Budimpešte, da se bodo stranke sporazumele brez sodnije.
* (Pes tatu vjel.)  Iz Gre ina se poroča: i Zemij obč avstr. 4'/,«/„ zlati zast listi
Nekn druščina /ačuie nretekli četrtek na notu od i iMor ol)liff E'"'1"«1'«« zapad železnic JNeKa uiusuna zatilje pitiekii ituceK na potu ou | pr(or ob].   Ferd„iandove 8ev. zeleznie
veselice ob jedni uri zjutraj strašansko pasje tule-nje. Prišedši na lice mesta, dobe pred prodajalnico Dragotina Blaheka na tleh ležečega človeka, katerega čuva velikansk novoibundlanski pes in ga vselej, kadar hoče ustati, grize. Ostrmeli možje vzdignejo krvavečega nesrečneža in ga peljejo k županstvu, kjer mu občinski in policijski zdravnik dr. Sey-fried obeže rane. Pri zaslišanji pravi ranjenec, da se zove Jean Ferstl, da je natakar z Dunaja, da je ulomil vrata k prodajalnici, se utihotapil v šta-cuno, a da ga je takoj napal in v grlo ugriznil pes. Tat hotel je potem ubežati, a zvesta in previdna žival ga je zasledovala in podrla na tla. Ze večkrat kaznovanega tatu izročili so sodniji.
London ....
Srebro.........
Napol .... C kr. cekini .   .   . .
Nemške marke
4°/0 državne srečke iz 1. 18.14 250 gld Državne srečke iz 1  18*i4 100 gld
4u/0 avstr. zlata renta, davka prosta Odrska zlata renta 4°/0
„    ptipirna renta D°/o 5B/0 štajersko zemljišč odvez oblig Dunava reg srečke f;0/„ 100 #ld
Kreditne srećke tltldolfove srečke .... Akcije anglo-h"8tr. banke Trammway-društ volj  170 gld
ee e
ion gld 10 , 120 .
82 gld. 65			kr.
83			,
	_	—	n
99	rt	45	n
369			n
281		80	n
125		30	n
9	*	93	n n
.i	n	91	n
61	n	45	n
128		25	
167		75	
109	n	05	n
'8		8r>	n
92	_	20	n
104	rt	—	n
116	_	50	
124	n	50	
114		75	
106		25	
177	n	75	rt
18		60	n
98		25	n
193		25	
Hiša z vrtom
se proda.
Podpisani prodam iz proste roke svojo v jedno nadstropje trdno zidano, v Bitinji ob Reško-Šempeterski glavni cesti poleg vode Reke ležečo hišo z vrtrm vred pod zelo ugodnimi p goji.
Pismene in ustne kupne ponudbe vsprejemam sam.
li.      4. I*. Prem* N «»i rnnjMlco.
(436—3)
Cvet zoper trganje
je odločno najboljše zdravilo zoper protin ter r^vmati/ein. trpanje po udih, bolečine v križi ter živcih, oteklino, otrple mle in kite itd., malo časa, če se rabi, pa mine popolnem trganje, kar dokazuje obilno zalival. Zahteva naj ae aanio ,,cvetu zoper trganje po dr. Malici" z zraven stoj emu £cbirt}marf>.       znamenjem; 1 steklenica 50 kr. (
Prodaja in vsak  dan razpošilja zdravila s pošto na z deželo: (401—5) S
.1,3.94 V II\.V   TK\li<>( V*\ ' I
jQ^T zraven rotovža v Ljubljani- ■
••••1
Muz
Velika partija
1 (788—106)
(po 3—4 metre*, v vseh barvali, za polno možko ol)leko, pošilja po poštnem povzetji, ostanek po li g]«
li.   lordi v Brnu.
Ako bi se blago ne dopadalo, se more zamenjati. Uzorci proti pošiljatvi marke za 10 kr.
I*i-iss*t:iii
Z» vpmiiJo porabo. Proti protinu in trganju, bolečinah po ttdih in vsakovrstnih imetjih pokazalo so je po-sehno uspešno Moli-ovo „Francusko žganje". Steklenica Btane 80 kr. Vsaki dan ga razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik na Dunaji, Tuchbinben 9, V lekarnah po deželi zahtevaj ac izrecno Moli-oV preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 12 (11 6)
Vabilo iia naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha.
„SLOVENSKI MAROD"
velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom:
Vsled dovolitve c. kr. deželnega sodišča Ljubljanskega z dne 21. julija 1885 št. 5396 odredi se prostovoljna prodaja v zapuščino gospe Marije Grasmuck, hišne posestnice v Ljubljani, na Sv. Petra cesti h. št. 56, spadajočih premakljivih stvari, kakor: sobne in kuhinjske oprave, dragocenosti, obleke, perila itd.
v H. «l;m avgusta 1SS5, Če treba tudi naslednje dni, vsakokrat ob 9. uri do-poludne in ob 8. uri popoludne v hiši ranjce in sicer s tem dostavkom, da se imajo eventualno tudi pod določeno ceno prodane stvari takoj plačati in odstraniti.
V Ljubljani, dne 1. avgusta 1885.
iTretn G-og-ola,
(467—1) c. kr. notar kot sodnijski komisar.
zdravilni malaga-sekt
po
Št. 7073.
Razglas.
(160)
Za		13 gld. -	kr.
i>		6   „ 50	
ii		3  „ 30	n
i»	jeden mesec.......	1 „ io	ii
Za	pošiljanje na dom se računa 10	kr. na mesec,	
	30 kr. za četrt leta.		
	S pošiljanjem po pošti velja:		
Za		15 gld. —	kr.
ii		8   „ -	n
ii		4   „ -	ii
u		1   .. 40	ii
	Vp ra vn iStvo ,, Slov*		
Tujcfi:
3. avgusta.
I'j'       nn:   Contoniev z Dunaj«. — Erner Is Trsta.
— Unger Iz Ghradca.  — Petsohe iz Celovca.   —  Nagy z Dunaju. — Potočnik iz Trebnje.
Pri ci< i: Kune z Dunaja. — VVcissm.iicr Iz Kočevja. —■ .1 s,n iz Trsta. — Arko z Notranjskega. —Ito-pl&uter z I unaja. — Zupana i/. Radovljice.
Pri avMi.ri|MU<'ni eeaarji: Btross Is Prago. —Se-bat iz Celja. — Cinnan iz Poljan.
30. julija: Janez Tink, strojarjev sin, 2'/, leta, Sv. ' Petra cesta št 65, za vnetjem pbifi.
31. julija: Emil Kratoohwlll, nradnlkov sin, 7 mes., i Poljanska eeata št. 85, za božjastjo.
1. avgusta: Avgust Morkel, komi. 21 let, Stari trg ! St. 4, za spridenjem erev. — Marija Svetlin, delavka, 17 let, i Poljanska cesta ši. 58, za j etiko. — Katra Stengar, delavka, j
25 let, Poljanska cesta št. 08, za 'etiko.
2. avgusta: .Jakob Btemplhar, t.laprc, 34 Jet, Ulice i na grad št 12, zs\ otrpnenjem moSgan. — Anton Zidan, de- ' lavčev sin, LI dni, Kurja \ns št. 18, z.i kreem v čeljustih.
— Janez JJranebeil.t, kupči.-vaieev sin, 10 niea, Kongresni trg št. 7, za božjastfo.
3. avgust:;: Peter Wlnter, delavec, 63 let, Sv. Petra cesta St. 62, za otrpnenjem rootgan;
Za letošnjo zimo potrebuje podpisano c. kr.
finančno ravnateljstvo in podložni uradi za kurjavo
131 dun. sežnjev trslih v polena razsekanih drv v
dolgosti 22 dun. palcev.
Drva morajo biti lepa, suha polena in vsaj : do 30. septembra 1885 na dvorišči poslopja c. kr. [ finančnega ravnateljstva, na cesarja Josipa trgu, j oddana biti; podjetnik mora tudi skrbeti, tla se na-i lože v drvarnici.
Ponudbe morajo biti kolekovane s kolekom za i 50 kr., priložiti jim je varščino (vadfj) v znesku , 100 gld. v denarjih ali pa v državnih papirjih; j ulože naj se vsaj do 15. avgusta 1885 pri predsed-j ništvu podpisanega c. kr. finančnega ravnateljstva;
povedana mora biti tudi cena natanko z besedami
in številko.
IF'red.sed.ništTTO c. kr. finančnega ravnateljstva za Kranjsko,
v Ljubljani, dne 31. julija 1885.
I   Izvrsten med
i« (jii-iiJ-siiitir-JHE i>iiiin<»<*)
£ na debel o in drobno, kakor tudi v plebastib škat-» ljab po 5 kil (kilo po 60 kr.), škatlja 30 kr.,
so dobiva proti poštnemu povzetju ali pa proti gotovi plaći pri
OROSLAVU DOLENCU,
svečarji v Ljubljani.     (278—13) S
inalizi ces. kr. poskusu jo postajo za vina v Kloater-iii uburgu
jako dobra, prava malaga,
jako dobro krepeilo za slahotiift. bolne, okrevajoče, otroke itd., proti pomanjkanju krvi in slabemu želodcu »vrstno upliva. V '/i bi Vi originalnih steklenicah pod postnvno deponirano varstveno znamko (307—8)
ŠPANJSKE TRGOVINE  Z VINOM VINADOR
DUNAJ HAMBURG
po originaluih cemih a gl«j. a.SO in «lil. I.SkO.
Dalje razna fina inozemska vina v originalnih steklenicah in po originalnih cenah. V i. jnl»lritu': pri gospodih: Josip Svoboda, lekar, 111 11. L. VVeuzfil, prodajalec dellkates. V Kmnfli pri gospodu Fran Dolenc, trgovina s špecerijskim blagom. V Loltii pri gospodu Jurij Deisin-ger, trgovina h špecerijskim blatom. Na llletlu na jezeru (zdravilišče : pri gospo-tu Oton VVollling, prodajalec delikates. Na znamko V*ii»«lor, kakor tudi na postavno deponirano znamko prosim pusobiio pazili, ker so le tedaj more popolnem jamčiti /a nbsolutno pristnost in dobroto.
i
©
J. ANDEL-a
no7oiznajdeni
preScomorski prah
umori
stenico, bolhe, ščurke,  mole,  muhe, mravljince, prešldke, p t i ono črviče, sploh vse žu-ielke Skoraj nenaravno hitro in gotovo tako,  da od tuielkine zalege ne ostane nobenega sledu.
Pravi prašek se dol.iva v prodajalnici pri
•jI. ANBJČii-ii,
13, H u sova (Dominika n s ka) ulice 13,
•vr 3PI^^.O-I. V LJubljani pri Albinu SUčarji, trgovcu. Zaloge na deželi imajo tam,  kjer so naznanjeno po pla: atib.
(211—7)
V1ZHN1CE
priporoča
„NARODNA TISKARNA"
v I.)iiI>1|uiiI.
Deželna
L
Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Zel ozn i k ar.
I Uspešni lek za želodčne bolezni.
T^0fi*3Škcil^ vinom mešana prijetna hla-O s diiiiH pijača.     (las—ii)
slatina. TempelisU in Stvria-vrelec
5—11)
Y Dobiva se pri g. Mih. Mčtwstnt>f-Ji, kakor tudi pri JL gg.J Josipu Fahiiin-ti, C. <'. llofar-ji, /'eter iik-n, J ./. Luekmami-11, .l<nt. l'erdan-u, Jon. Schlaffer-ji, Schuss-Weber-ji,  Josipu   J'crdini t' S'JiiMjaiti.
1 v; OSUpSJP
f mijtf-u in.
Lastnina in tisk
„ Narodno Tiskarne".