1 VtjTtiJ! Iky ▼ Idmlsnlli državah. Velja sa oalo loto........ Za pol lota................|3.09 Za New York oalo lato.....$7.00 Za inozemstvo oalo lato....$7.00 MT Of OWIWl I PIT. t|va- et Vtisi ukov skrčila lače sli. ha odpravi sedanje stanje anarhije, ki dejanski ovira povratek t^aJset »a pate reuičriega miru, je edino nadaljnje sredstvo, ki je na razpolago, to, da se zopet ustvari ceio serijo federacij, zvez ali sporazumov, ki bo-tlo zopet postavili na noge javno zaupanje. Niti Lipa narodov niti ideja ekonomske solidarnosti ne bo zadostovala za ustvarjenje rakin nezadostnih sporazumov. V tikoro vsa-ksm slučaju mora priti pred ekonomsko rešitvijo politična rešitev in te politične rešitve ne smejo temeljiti na bledem in brezizraznem ide- ^_________ '/mu. ti m več na takih realnih stvareh kot so nagon za samoohrani- '.,kj k o rp orači je se smatra za žetev, t kspanzija ter pb-mei.sko ill narodno čustvovanje. 'la upoštevanja Tiedec korak in Narodi, tako veliki kot niali, se že nahajajo na poti k uveljav- to vsppi-0 veiikega Stf>vila delav vseh svojih dnevnih delaveev v vseh napravah. Skrčenje plače bo po&talo pravoinočno dne 16. maja. Druge mezde in plače bodo regulirane na sličen način, je izjavil Elbert II. Gary, predsednik jeklarskega trusta. Akcijo jeklar- Ijfnju novega ravnotežja sile. Dokler pa bo bodočnost Nemčije in! j.rav posebno Rusije negotova, pa ne bo mogoT-v doseči resničnega i avnotežja. Primemo se je vsled tepa ozreti za trenutek na takozvano *'malo entento". ki je prva definitivna zveza, kateio je zaznamovati v lukozvani *'balkanizirani Evropi". V avgustu leta 1920, ko je stala boljševiška armada pred zunanjimi utrubami Varšave, si je francosko ministrstvo za zunanje za-d« ve prizadevalo na vse mogoče načine, da dobi pomoč za Poljsko v sosednih deželah, f'ehoslov? ska in Romunska n;sta hoteli ničesar vedeti o t**m a Madžarska, ki sovraži komunizem, ker je bila uničena c,d njtjja, in ki je mogoče upala, da bo na ta način deležna milejših iairovuih pogojev, je ponudila svojo službo. V strahu, da bodo mor-i'a dobili Madžari s pomočjo Francije nazaj nekaj izgubljenega o-zemlja ter postali še enkrat nevarnost za sosede, je prevzel Beneš, češkoslovaški minister za zunanje zadeve, incij.itivo s pomočjo naglega odpotovanja v Belgrad in Bukarešto v namenu, da se ustanovi 4• malo entento", koje cilj je zagotoviti v ecntrrlni Evropi trajnost zadnjih mirovnih uravnav, ki pa v resnici temelji skoro izključno ru strahu pred Madžari cev, ki pridejo pri tem v pošte v in ki so prizadeti od tega skrčenja. Zadnje L/iš;;nje plač, ki se je završilo v napravah jeklarske korporacije, je bilo odrejeno meseca februarja preteklega leta ter je znašalo deset odstotkov. Od leta 1913 naprej je bilo zaznamovati devet povišanj plač, vsled katerih so se povečale plače od devetih do petnajstih odstotkov. Te doklade so spravile plače dnevnih delavcev od dveh dolarjev r.a dan v pričetku leta 1915 na $5.06 za deseturno dnevno delo. V celem je znašala doklada 150 odstotkov. Ta plača je bila sedaj skrčena na $4.05 za deseturno ODLOČEN NASTOP DELAVCEV V BARCELONI TEROR V BARCELONI JE ZAHTEVAL ŽIVLJENJE 494 LJUDI. — 327 DELODAJALCEV UMORJENIH V TEKU — ŠESTIH MESECEV. Tako Poljska kot Grška sta bili v zadnjem času povabljeni, naj delo. s« pridružita tej defenzivni federaciji manjših zaveznikov, ki naj bil y zadnjem letu je izplačala je- DHI I AVI 710r[)| I trajala dve leti. Poljska, ki je že itak jezna na Češkoslovaško in ki klarska korporacija $581,000,000 rULlAm £AvLULI pi moda videti, kakšen interes bi imela pti tem. da podpira dežele, Isvojim 267 345 uslužbencem Te ki SO ji V tako tragičnih okončinah odrekle svojo pomoč, je odklo- Stevilke postavljajo polno obra- Dvajsetodstotno skrče- Pariz, Francija, \ maja. — List Matin je dobil od svojega posebnega poročevalca v Barceloni na Španskem naslednje poročilo: — V teku zadnjih šest mesecev je bilo v Barceloni ubitih U27 delodajalcev in sieer vedno po nsčrtu. ki je bil določen vnaprej. — Delodajalci so dobili najprvo pismo, v katerem se jih je posvarilo, da se lahko smatrajo obsojenim na smrt v bližnji bodočnosti, če ne bodo v teku osmih th:i zapustili mesta. One, ki i>e niso brigali za to svarilo ter ostidi. seveda zavarovani na vse mogoče načine, so v vsakem slučaju prinesli nekega dne domov, prevrtane od krogel. Tako je naprimer predsednik zveze delodajalcev nekega dne opazil na cesti, kako je nekako dvajset ljudi obkolilo njegov avtomobil. ter pričelo streljati nanj. Vsled pravcatega čudeža ni bil ubit na licu mesta. Zdravniki, ki so bili pozvani, naj ga obiščejo, so bili obveščeni z druge strani, da se bo izvršilo nad njimi smrtno kazen, -*e ga bodo zdravili. Vsled tega so pri vsakem obisku oddelki orožnikov spremljali zdravnike k bolniku in od njega. — Nekega drugega delodajalca, ki je bil težko poškodovan, so odvedli v bolnico. Po preteku šestih tednov, ko je že prilično okreval. je telefoniral svoji ženi, najqnlde z avtomobilom v holnieo ter ga odvede domov. Ko je šel skozi vrata, ga je neki nepoz115.11 človek ubil s streli iz revolverja. — V vsakem slučaju so nepoznani ljudje, ki izvrše take umore. Vsled tega čudnega naklučja pridejo orožniki na lice mesta vedno prepozno. — To pa še nikakor ne pomenja, da ni nihče aretiran. Ravno nasprotno je res, kajti zaprti so vsi znani bojeviti delavski voditelji in socijalisti. Policija prime in zapre vsakega, o katerem je znano, du ima radikalne nazore. — Ker niso vse te aretacije v masah mogle napraviti konca napadov na delodajalce, so slednji pričeli braniti sami sebe. V takozva-nih "prostih unijah" so našli pomoč, ki obeta nekaj uspeha. Te proste unije imajo za geslo rek: — Oko za oko, zob za zob. — Kadarkoli je kak delodajalec zavratno umorjen, je še istega dne umorjen kak jdelavec. ali celo dva. Število na ta način umorjenih delavcev je do- Generalni major S. T. Menoher, načelnik ameriške zračne službe in\sc?l\16J slu^aiev- Ce je pri tem število delodajalcev, ki so bili zavratno umorjeni, večje kot pa število delavcev, je to lc posledica dejstva, da se je pobijanje delavcev pričelo pozneje kot pa krvavi lov na delodajalce. kapitan W. A. Moffet, ki sta te dni obiskala predsed. Hardinga. 25 OSEB MRTVIH IN GORNJO ŠLEZIJO RANJENIH NA IRSKEM j tovanje. nila stavljeno ji ponudbo. Kar se tiče Grške, pa ~r.o njen odgovor popolnoma odvisen od dogovora, katerega bo končno sklenila s svojo, j A i- i • prijateljico, Romunska. ,nje pla('e bl , torej Predstavljalo Organizirane poljske sile, brojeee Policija je streljala na pogrebni Sedaj pa nastane vprašanje, koliko je Romunska dejanski elan prihranek $116,000,000, a ker je 20,000 mož, so navalile na ple- sprevod, v katerem je bila krsta s male entente? Zveza med Češkoslovaško in Jugoslavijo je bila gotova |v sedanjem času zaposlenih le od že vaaprej. Pcnslovamko razpoloženje, ekonomski in politični inte-| 125,000 do 150,000 oseb, bo zna-tvsi, -- vse to je delalo tako zvezo neizogibno. Slučaj Romunske pa'šul prihranek vsled skrčenja plač ji« povsem različen. Za enkrat ima Romunska velik interes na tem.'na leto le nektko $58.000.000. da izvaja strogo nadzorstvo nad Ogrsko. Na drugi strani pa se skoro | Sedanje skrčenje plač je drugo prav tako boji panslovanstva kot se boji Madžarov. Ne mislim vsled jzza obstoja korporacije. Prvo t^jra, da je postala Romunska na drug način kot formalno član male skrčenje plae se je završilo leta ' . • • • • .1904, a to skrčenje je bilo po po- tnica je ta, da ie se veliko prezgodaj imenovati vnaprej, kaj' , , . .. . . ... ..1 11 • • • r, ... , . ^ittKii enega leta razveljavljeno, v resnici zgodilo v balkanizirani Evropi . Obstoja namrecl _ , , , - Tekom preteklega leta je znašali povprečna plača ^judi, zaposlenih v tej industriji, po $2173 biscitno ozemlje. sinnfeinsko zastavo. entente. Resn bo v resnici zgodilo v 44balkanizirani Evropi". Obstoja preveč nepozm nih količin. Francozi v svoji previdni politiki čakanji ter nastopajoči pr: tem v vlojri posebnih posredovalcev in sprav-l.Iivcev, so dobro inšp*rirani. Kdo namreč ve? Evropa v petih ali de- setih letih od sedaj neprej se bo mogoče pričela kristalizirati v politične kombinaeije, ki bodo povsem drugačne kot one, ki so videti sedaj najbolj verjetne O/ivljenje pangermaustva, naraščanje panslo-\anstva bo mogoče popolnoma potopilo take začasne in provizorične zgradbe kot je mala ententa. STOTINE SLUČAJEV PLJUČ- JAPONCI NAMERAVAJO NA- Oppeln, Gornja Šlezija, 4. ma- Dublin, Irska, 4. maja. — Izje. -Organizirane poljske sile, ka- ven malega mesteca Ratmore je tere se ceni ni 20.000 mož, so za- bilo danes iz zasede napadenih in stdle celo Gornjo Šlezijo. južno od usmrčenili sedem konštabljerjev črte, ki teče od Kozela do Tarno-[ter en seržant. Od cele skupine je vic, z izjemo par večjih mest ter le eden ušel. se pomikajo proti severu, — so-1 Včeraj je bilo usmrčenih dva-glasno z informacijami, katere je najst volunterjev, ko so šli predal tukaj neki član medzavezni-riskovat okolico Tourmakeady. NICE V VLADIVOTOKU. PASTI BOLJČEVIKE. na leto. Ta povprečna plača N> sedaj padla na letnih #1639. v Pri te*u je treba pomisliti, da ne bo zaslužil vsak posamezni delavec toliko, kajti povprečna plača obsega tudi pla"e dobro plačanih u-radnikov, preddelaveev in špijo-i'ov kompanije.) Stroški produkcije jekla na tono so znašali v Riga, Letaka, 4. maja. — Moskovska 'Izvestja" objavljajo po- preteklem letu $40.80 ter bodo stdaj vsled skrčenja plač zmanj- Washington. I). C., 4. maja. — Sem je dospelo poročilo, da se je pojavilo v Vladivostok!!, Sibirija, redilo, da se pripravlja Japonska _ nešteto slučajev pljučnice. Bolni- oilločno akcijo proti sovjetom. * m za $8.16 za tono. Leta 1902 ki umirejo brez pomoči, ker zdrav -Taponei baje nameravajo spraviti je stala tona jekla z ozirom na nikov silno primanjkuje. ,Wranglovo armado nazaj v Sibiri- jo ter se pridružiti četam genera-BRIOE FANATIČNEGA VOD- ,a Semenova. protiboljševiškega NEGA APOSTOLA. voditelja. 8pringfield, 111., 4. maja. — 44 Doktrina Brvana iz leta 1921" Kot t o variši cf Mortroe doktrine iz VOJNO STANJE V JAFFL Loauon, Anglija, 4. maja — Iz Jeruzalema Jaffa izza z ud njih delavske plače le $14.70. Nova plačilna lestvica, ki znaša $4.05 za deseturno delo stoji še vedno za sto odstotkov nad pla čo. kot je bila uveljavljena v pričetku leta 1915. Glede dvanajsturnega delavne- Splošno se ^lasi. da bodo tozadevna števila kaj kmalu enaka. Dočim je prepovedano zdravnikom streči ranjenim delodajalcem, je tudi odvetnikom prepovedano braniti obtožene delavce pred sodišči. Neki odvetnik, senjor Uleo, ki se ni brigal za ta svarila ter prevzel obrambo nekepa delavca, je bil ustreljen na eesti. Ubit je bil tudi neki služabnik, k* gra je spremljal. V kavarnah se zbirajo ljudje koncem dneva ter razpravljajo o najnovejših dogodkih. Tako sem neprimer ravnokar izvedel, da je opoldne pet mož, oboroženih z revolverji, stopilo v neko prodajalno nahajajočo se sredi mesta in polno ljnai, in zakričalo: — Roke kvišku! — Vsi so se pokorili in petoriea je olajšala ljudi za njih denarnice z vsem, kar se je nahajalo v njih. — V neki igralnici je hotel blagajnik koncem igre izmenjati denar ter odprl predal. Naš"l je, da je bil predal spodaj prežagen in da jc zginilo iz njega 25.000 peset. Vedel je, da prav rač ne koristi dvigniti kraval ter vsled tega plačal izgubo iz svojega lastnega žepa. Po celi provinci se vozijo oboroženi vojaki z vsakim vlakom, da varujejo potnike pred napadi roparskih tolp. Policija spravlja vse te dogodke pod naslov "socijalističnih na-ške komisije. Limerick, Irska, 4. maja. — Da- padov in izgredov'\ Obe strani smatra za odgovorni ter ne dela no- Soglasno z istim virom so vko-jnes se je vršil pogreb Henryja rakali danes Poljaki v Veliki Stre- Clancy-ja, ki je bil ustreljen v ne^ lic, severno od omenjene črte in deljo zvečer. Policija je streljala sicer jja red?n način, poslužujoč na pogrebnike, ker so nosili krsto, se tovornih avtomobilov ter ob- zavito v sinnfeinsko zastavo, oroženi s puškami, strojnicami 111 Glasgow, Irska, 4. maja. — V z dinamitom. prvem spopadu med sinnfeinci in Italjanske čet v Ribniku, na ju-i škotsko policijo je bil danes u-gu plebiscitnega ozemlja, obsega- slre,ien neki policijski inšpektor. joče regiment infanterije in dve kompaniji strojnih pušk. so obdane od tri tisoč Poljakov in popoldne se je izvedelo, da se je skozi več ur vršila ostra bitka. Italjani so i>aje izgubili tri častnike, med njimi enega visokega ter dvanajst navadnih vojakov. Pariz, Francija. 4. maja. Napadalci so pravočasno pobegnili. bene razlike glede relativnih pravic. V Barceloni je revolver največji in najbolj tehtni argument. — Rdeči teror! — kriče delodajalci. — Beli teror! — kriče delavci. Dejanski pa je zelo težko povedati, kake barve je pravzaprav ta španski teror, ki je izbruhnil v Barceloni. 155 LADU NE MORE ODPLUTI VSLED POMANJKANJA PREMOGA. Denarna izplačila v jugoslovanskih kronah, lirah in avstrijskih kronah ise potom naše banke izvršujejo po nizki c^ni, zanesljivo in hitro. Včeraj so bile naše cene sledeče: Liverpool, Anglija, 4. maaj. — — I V tukajšnjem pristanišču je 155 Kot se je izvedelo danes, je fran , ladij, ki ne morejo odpluti, ker poročajo da se mesto ki redno obstaja v go- eoska vlada opozorila poljsko j jim manjka premoga. : ud njih nemirov še ni|tovih deli!» jeklarskih naprav, je vlado v Varšavi na resne posle-, Cunardski parnik "Carmania" dice, katere bo imela poljska usta- jP danes odplul, preskrbljen z ja v Gornji Šleziji za interese J ameriškim premogom. Poljske. V Gcrnji Šleziji je bilo v zadnjem času opaziti velik nemir. KONEC STAVKE ANGLEŠKIH Ma If3* i' H°bi!a pomirilo. Spopadi med Tur-Wl Gaty, da dosedaj še ni bil "tt. nZunllL^m^l - - neprestano vrše. Nad S *tanu drugačno ure- netta, antisair.nske ligr za Illinois. r . ,1;. „. » j„ t ^ . t> mestom je proglašeno vojno sta-!d,tev> da Pa °Pa' da bo mogel te- 111 sieer koncem govor« Mr. Brva- .... , 1. „„ „„ . . __ . V . nje V mesto prihajajo danzadnem! kom naslednjega leta popolnoma na pri otvorjenju zborovanja te, J ; v_. ? » J odpraviti dvanajsturni delavnik.(«0 hoteli dati zavezniki Polja- Skreenie nlae ni nrišlo kot ni- kom Ie dv» okraja in sicer na te- rtova ojacenja. Važno za potnike. Kdor želi ▼ bližnji bodočnosti Uge. Poslužujoč se angleškega otoka Bimini, ki leži štirideset milj od obali Floride, kot vzgleda, je rekel Bryan, da morajo Združene države takoj povedati inozemskim deželam, "dn se mi s prav nič potovati v stari kraj, naj at obr-kaj prijaznim pogledom ne ozira- na«, da mu pofijemo vsa mo na njih družabnifttvo z našimt navodila, kako jo mo«oio dobiti krftilci postave." .Potni P red no so postale Zdr drža- Mor imm jngoalovanaki ali vse suhe. _ je rekel Bryan. - je ^f^ P0^ ^ Uhk° P0^' otok Bimini brez vsake vred- Kdor pa PREMOGARJEV? za Anglijo, a sedaj se kotam na miljone dolarjev oaza pijačo, ki je nagromade-na tamkaj. Rekel je nadalje, fia^^ j« ta otok postojanka za tihotap- y ee, ki nprevljajo pijačo v to de- tvrdkoi ob celi obali od Sevannah, F»A«K ▼ caaedeno osemlje, in ieli potovati v staro domovino, mu ie vedno lahko preskrbimo potni list, kadar prids t ss obrnite Skrčenje plač ni prišlo kot ni kako presenečenje, ne v jeklarski industriji in tudi ne na Wal? St. v New Yorku. Že dalj časa se je namreč govorilo o takem koraku. fVOlhVV^ BSB l5SSII85rai85H| Ne odlašajte •ko nameravate naročiti vozni listek is stare domovine ss Vsio družino, sorodnika sli prijatelja Pilite ss eene in draga potrebna navodila na nsjstarejie in sknie-no slovensko bančno podjetje: mn una state bank (potniški oddelsk) Tort,*. T. melju zadnjega ljudskega glaso- Northampton, Anglija, 4. maja. venja v Gornji Sleziji. j n. Thomas, generalni tajnik Do resnih iferedov je prišlo v nerodne unije železničarjev, je nekaterih sekcijah in francoske prorokoval. da je v teku enega okupacijske čete so imele več res- j tedna pričakovati konca stavke nih spopadov s poljskimi ustaši. . angleških premogarjev. Najnovejša poročila kažejo, da Tajnik Thomas je bil potnik na izgredov še ni konec ter se daje parniku 01mvpic,.ki se nahaja na izraza dvomu, če bo poljska via- vožnji proti New Yorkn. Thomas da v stanu v gnat i ustaše. Ustaške je izjavil, da potuje v Ameriko iz delavnosti tekom včerajšnjega zdravstvenih ezirov. dne so obstajale v tem, da so usta- ši prekinili komunikacijo z Nem- JUGOSLAVUA: Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje *'Kr. urad" in "Jadranska banka" v Ljubljani. 300 kron---- $2.35 1,000 kron 400 kron----$3.10 5,000 kron 500 kron---- $3.85 10,000 kron poštni čekovni .... $ 7.50 ---- $37.25 ---- $74.00 ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE: Razpošilja na sadnje poste in izplačuje "Jadranska banka" v Trstu. 00 lir 100 lir 300 Ur $ 2.90 $ 5.40 $15.60 500 lir 1000 lir $26.00 $51.00 vznemirjenje vsled razvoja giba- čijo, kpjti razstrelili so mostove nja, ki je bilo, soglasno z oficijel-med Vratislavo ter šlezijskim nimi izjavami, provocirano vsled premogarskim okrajem. 'člankov v nemških listih, v kate- Francoski infanteriji, ki se je.rih se je glasilo, da je najvišji poslužila tankov, se je posrečilo | svet sklenil dati Nemčiji celo Gor-izčistiti Beuthen in Kacovlee, ven- njo Šlezijo, z izjemo majhnega dar pa prevladuje tukaj veliko dela y premogarskem okraju. NEMfiKA AVSTRIJA: Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje "Adriatische Bank" na Dunaju. 1,000 nemško-avstrijskih kron $ 3.05 5,000 nemško-avstrijskih kron $ 14.00 10,000 nemako-avstrijskih kron $ 28.00 50,000 nemško-avstrijskih kron $140.00 Vrednost denarja sedaj ni stalna, menja se večkrat nepričakovano; iz tega razloga nam ni mogoče podati natančne cene vnaprej. Mi računamo po ceni istega dne ko nam poslani denar dospe v roke. Kot generalni zastopniki "Jadransko Banke" in njenih podružnic imamo zajamčene iz van redno ugodne pogoje, ki bodo vslike koristi za one, ki se že ali se bodo posluževali naše banke. Denar nam je poslati najbolj po Domestic Money Order, ali pa po Hew York Bank Draft Fissk Saks* SMijfBiak 12 CmUiit Slmt, lltjYuk GLAS NABODA. .5. MAJA 1021 "GLAS NARODA" rBNIAN DAILY1 ■Lovmo PUBLISHING COMPACT riUNK iakuul LOUIS BENEDIK. Cf Corporation and Ad af Manhattan. of Abova Offflclarai New York City. N. Y. IivimiH MdaU In •r.iznlko«. In Canaia Za p4 Ma Ki lota n« lota J« i« lota ar ao UM NARODA f Um Pnopla) Sundays oni __ ta MHiniiilt aa aa srtoKaJ«]«*. Denar naj mm Mawvoll Kočar Order. Prt spromenbl kraj* naročnikov proalmo. da •» 1 da hitreje najdemo naslovnika. vidi na3a javnost, kako hodi v Italiji katoliška cerkev proti našemu narodu po isti poti, po kateri hodijo fašisti in vsi dragi ultranacio-nalslični Italijani. (Zelo bi se motil vsak, ki bi od zahrbtne italijanske bande kaj drugega pričakoval. Tudi popje s svojim rimskim poglavarjem na eelu so v prvi vrsti z^rizeni Itaiijanaši, in potem šele duliovuiki. — O. stavea). Nazaj k naravi. Prebivalci Pearl River so bili presenečeni vsled razkritja družine, obstoječe iz šestih članov, ki je živela v gozdovih več milj od mesta in ki se je vrn^a, kot kažejo vsa znamenja, — popolnoma nazaj k naravi. S stalila prebivalca modernega mesta ali manjšega kraja niso bili uspehi tega posebno zadovoljivi. Pomanjkanje šole. cerkve, železnice, podzemske železnice, velikih gnee in drugih naprav, nad katerimi se prosta duša človeka tako pogosto pritožuje, je imelo v tem slučaju brez dvoma zelo slabe posledice. Družina je zelo grda in umazana in tudi v drugih ozirih zelo melo miena za civilizirane prebivalce mesta, ki prihajajo in odhajajo, da vidijo to čudo. Gotova znamenja kažejo tudi, da je njih duh trpel vslecT prevelike ga stika z naravo. Zanimivo je predstavljati si, da so ti prebivalci gozda manj ci-\ilizirani, — ali vsa i bili manj civilizirani dokler jih niso pričeli civilizirati prebivalci Pearl Riverja. — kot so bili prebivalci najbolj starodavnih babilonskih, egipčanskih in južnoameriških mest. Šli so nazaj, bi lahko rekli, z velikanskim skokom, na mesto, kjer se je nahajala prednja straža človeškega napredka pred nekako sedemde-Bcsedilo govoru, katerega je imel Nikolaj L^nin, rdski ministr-'getiini ali stotimi stoletji. Stari, pozabljeni prebivalci Krete, ki so Peter Zgaga Veliko ruskega zlata je na poti v Ameriko. Bog ve, če bodo oblasti prepovedale njegovo izkrcanje? ži nam in članom KSKJ. Če nisi plavač, je bolje, da izgineš, dokler te ne požro mistični vrtinci. Ne muči šo nadalje članstva s svojimi neslanimi literarnimi in časnikarskimi produkti, podobnimi tvoji zadnji klobasi, katero si gotovo z velikimi mukami in s * m * (pomočjo odvajalnih sredstev spra- Človeka naj se sodi vedno po j vil na dan. Osreči nas v prihod-tem, kar zna, ne pa po tem, kar »ji izdaji Glasila z izjavo, ali ima. ti tako omejen, kakor si dokazal v svojem članku*', ali smatraš članstvo KSK-J za tako aroirant- Vodnik je pripeljal veliko žen j Jlo bito * T r * 1 sko družbo pred velikanski slap1 .. ' " OI*J- P aJ. P a vaj! ter rekel: Janez, izpod Šmarne gore. • LASNARODA A Manhattan. Now York. N. V. Telephone: Cortlondt 2876 Lenin in svetovna revolucija. "ki predsednik, pred desetim komunističnim kongresom v Moskvi iu kot je bilo objavljeno v oficijelneni boljševiskem gla.silu Pravdi »Ine 10. niar«*a tekočega leta. je objavil v New Vorku A. Sack, ravnatelj ruskejra informacijskega urada v Združenih državah, ki pred- pradili zlate palače še pred no so se pojavili stari Grki, bi se ozirali na te prebivalce gozda z zaničljivim obrazom. Pri vsem tem pa se je trehs spomniti, da je bit neskočno večji del življenja človeškega rodu preživljen na standardu družine, ka- pisamižkib pomočnikov, obiskovalcev kino - gledališč, prežvekovalcev gumija, politikov velikih industrijalnih magnatov in tako naprej. Dopisi >tavlja v tej deželi i u*ke demokratične i?; protiboljševiške sile. To tero so našli sedaj v gozdu ali pod njim in da je v gotovem smislu ji1 bil isti govor, ki je dovedel številne k domnevanju, da se je Lenin besede nenormalna preostala manjšina Človeškega rodu, obstoječa iz odpovedal svetovni revoluciji in da je tudi zavrgel komunizem v Rusiji. Z ozi rotn na vprašaji je svetovne revolucije je rekel Lenin: — Pomoč nam prihaja iz zapadnih evropskih dežel. Ne prihaja sicer tako hitro, kot bi mi radi iiaeli. vendar kljub temu prihaja in pridobiva stalno na moči. Svetovna revolucija je dejanski napravila velik korak naprej, v primeri s preteklim letom. Komunistična in-t«rnaeijonala, ki je v preteklem letu obstojala le v obliki proklama-' i j. ob-toja sedaj dejanski kot neodvisna stranka v vsaki deželi. V Nemčiji, Franciji in Hali ji je postala komunistična internacijonala ne 'e središče delavskega gibanja, temveč tudi žarišče pozornosti ce-Uga političnega življenja teli dežel. To je naš uspeh in tega nas ne more nib«"e oropati. Svetovna revolucija postaja vedno močnejša, dočim postaja istočasno ekonomska kriza v Evropi vedno slabša. Če pa hi mi iz vsega tega izvajali sklep, da nam bo prišla po moč od tam v kratki dobi in sicer v obliki solidne proletarsk- revo- ^ ^ ? ^ udareem ubm na stinTnapadom, kajti vsled jasno Cleveland, Ohio. Glejte, gleite, kako se je raz-koračila ina<"e sicer še precej pohlevna eCgarea v Jolietu! Dika slovenskih žurtialistov in humo- bilo, da članstvo spoštovane in vplivne KSKJ., ki obstoja iz po štenih Slovencev in Slovenk, kateri gotovo ne žele, da se komu dela namenoma krivica, zahteva Cenjene dame, prosim vas, da za trenutek vtihnete. Na ta način vam bo namreč mogoče slišati šumenje vode. # o * Radoveden sem, kakšno nagrado bo prisodila konvencija S. D. P. Z. svojemu glasilu. Po mojem mnenju bi bile najboljše, če bi bila nagrada prisoje-rta iz smrtninskega sklada. • a Cleveland, Ohio. Cleveland j«- ena največjih slovenskih naselbin v Združenih državah. Ker se pa prav malo sliši v našem najstarejšem dnevniku če vzamete I ■ š WtKVUIUW * * fi (Severov Nervoton) pravilno zdra- a viio in tonuca. Namenjen ja za take " slučaje. Umiri ter ublai živce, pev- ® m zreči spanje, ki osvežuje in pojava S g vaš živčni sistem. Cena $1.25. r - Dobite ca pri vašem lekarju. Vpra- ^ S šajts za Severovega. Ise jemljite ^ H dragega. ^ • V^j, F. SEVERA CO' -CEDAR RAP.E^S, 10WA SEVERA'S NERVOTON JAVNA ZAHVALA. Zahvaljujem sc tvrdki Frank i^akst»r za njeno točno delo v zvezi z mojim potovanjem po fran- ua svetu. Napoleon Bonaparte. škoda, da ni svojih velikanskih zmožnosti uporabil v drug namen kot pa v svrho zavojevanja. Rojen je bil na Korziki kot sin italjanskih sta riše v. Italjan po krvi, in Francoz po duhu, je pa vse drugače umeval pravice narodov m _ .ko da je že skozi osem mesecev Danes je minilo sto let, odkar e,ia iu kapitalistov, je umrl eden najveejih veleumor "f™™** delav^pat^-l^. ^ f ^ Rbund- liati v p« manjkanju. i Visel bo , , . , . , , .i! m up. ilont., da ^mii srečno m hitro lian. ko se Do ta krinka odstranila i .... .... - , -, , , - .. ,, prišel do tukaj. \ se je bilo v nat- ter pahnila kapitalistično maiuo ' » . ,. r. , , I lepšem re«»- tielien N angini l)<;in. Resnica j«*. da se je uresničila ideja, tla se bo ter je vse drugače spoštoval na- Zill-.elo kmalu zidati prepotrehni rodno zavest nasledniki. kot jo spoštujejo rlst, pred katerim naj se M urnik od tega svojega "urednika", da in Milčinski kar skrijeta, se je za-|V svojem prihodnjem uvodniku mislil, zasnoval načrte, kako biipove, kaj je mislil z onim beda- lueije, bi bili enostavni blazneži. Tekom teh treh let smo se naučili ^ Jve ^^ je m y razumevati, da ne vključuje načrt svetovne revolucije nikakega do- ijucuje točenja definitivnega datuma, in da nam korak njegovega razvoja, ki postaja vedno htrejši in hitrejši, lahko prinese revolueijo tekom spomladi ali pa tudi ne Vsled tega moramo vedeti, kako prilagoditi svet produkt svojih zvodenelih možganov — v obliki dveh kolon dolge klobase. Menda se ne motim, če dom- svojo delavnost medsebojnim razrednim odnošajem, obstoječim v nevam da w Ce^areo napotili naši lastni deželi in v drugih, da bomo na ta način mogli obdržatimotivi da je za letldl llje. dolgo < a*a diktatorstvo proletanjata in vsaj počasi ozdraviti zla, - duhoviti ehmek beli dan-1 i nas preganjajo. Le tako naziranje glede problema bo korektn«/ m trezno. Najbolj nujni problem, obstoječ sea zato. ker s»> naši fantje ženijo k;ir na pre i. če bo kmalu konec njegovega redak-jžnost članstva KSK-J je, da zah-terstva. Iz Cikage do Jolieta pa.teva tako izjavo, ako noče veljati nI prav dolga pot. Čikaški kutar{v očeh ostalega slovenskega naro-že davno škili iz svojega udobne-,da v Ameriki ter v očeh tega — ga gnezda na še udobnejše gnez-j"'urednika*' za čredo nerazsodnih dece v Jolietu, kamor bo tudi kozlov. Prepričajte Cegarco, da like, katere smo jim oonudili. Mi ne smemo ničesar prikriti, pač pa , - - . . *______m . _. .. . ' . , , .; , , - , , , - . , ikoneno priromal (cast komur — niti mezuar ali pa urednik, ni vsa- priznati. da ne bo nikdar obstojala oblika odnosa jev, za katero sei. .. -, ,. - .... • , , .. "7. , . . . . . i - cast! — agilnosti in enerzije ima eno, da mora urednik prej pre- kineeki stan ne briga. \ asi so bile izenačene. Kmet srednjega razre^, -- - .. -___, ; . , i . i .• . . , . . Skaza precejšnjo porcijo v sebi; misliti ono, kar zapise, ee pa mi-da prevladuje sedaj. Mi moramo vsled tega dognati, kaj hoče ta —» - , , v „.„„ . , . - .. \T , . 1 _ J. J ^ A " .T , , . . . itega mu nihče ne odreka). —tsl- mrcvariti fakte in zavijati dej- kmet. On zahteva prvie gotovo psostost v svoji ekonomski proinik-Ly^ . , , o, ti-* ~ u-*.- i -- .... , .... . ^ .1 » i i a m kadar bo iskaza v Jolietu, stva, da pa mora biti na urednis- (•ili. in drneic priliko da spravi na trg svoje produkte v zameno za,„ .... , . . . . * 1 r- j i župnik ah morda celo slovenski kem stolu drugačen moz — moz iz go o\ jeno «g°. . . .. . . škof, gotovo ne bo ]>ozabil zaslug Sokratovih možganov in jeguljine Končno je priporočil Lenin koncesije, ki naj bi dajale kmetom'ubo^e živaL-o ce^arce ki bo oblike Ker vs t « C rr~ p fi\jjnA il;i lo wvnlmHnn lTnaiut nrnltitlf a evniili r^rnrlulrtnv nnt»m I OgO Z1 Cc ^ i . *____V. ega C^a C,,ar- osnovnih točkah obstoječe boljševiške ekonomske politike V svojem komentarju glede Leninovega govora pravi Sack, da j« jasno, da se bo glavne ruske industrije 111 glavni ruski transport-r.i sistem obratovalo še nadalje na komunističnih principih. Rimski uspehi jugoslovanskih škofov. __pa cerkvenega kolektorja Istočasno pa jc hotel udariti tudi [po Zgagi, če že ne z drugim namenom. že zgolj iz onemogle ško-ueželjnosti, ker vidi velikansko razliko in nepremostljiv prepad, ki zija med njegovo ubogo koloni- veštvu na ta ali oni način koristil. Prati umazanega Ski zo na tako aboten način, je neumno, ya tudi zelo nehvaležno delo. kar bo imel gospod "urednik"' še priliko spoznati! Mi vsi poznamo prav dobro co ter žgočim in bičajočim sarkaz- Rev. Buka, lega vzor-duliovnika. venci in Hrvatje. Vedel je boljše.,so Prav sla,» < IWbno «0 bili "urni lansko jesen in zdaj že vidi, kako se štorklja prLpravlja. 4'Slovenski Narod'* piše: V Rimu so se nudili jugoslovanski škofje dr. Bauer, dr. Ak-,tudi zlobno mom in kruto ironijo Petra Zgage! — Napad bi bil zlol>en. ker je zasnovan, če ne bi šamovič in dr. Jeglič zaradi vprašanja bogoslužnega jezika. Ti škof- idijotstvo tega "urednika*' od- tehtalo njegove zlobe. Tako pa je napad le smešen, ker razkriva jc pore»čajo, da se bodo vsi obredi, ki jih vsebuje rimski ritual, vršili »^Ulej v živem narodnem jeziku. Glagolski bogoslužni jezik pri maši pa se ne more uvesti, kakor pravijo, vsled antagomizma, ki je nastal nalik odprti knjigi nečuveno za-ined hrvatskim in srbskim življem po krivdi političnega kurza v Ju-,bitost in arogantnost tega pavli-gohlaviji, v resnici pa zaradi tega. ker te uvedhe sveta stolica noče. die-žurnalista. Pri slovesni maši se bo»ta pela odslej epistola in evangelij v narod-( Kadarkoli je ta frmozni časni-nem jeziku. To so uspehi dolgotrajnega razpravljanja jugoslovan- .kar še dozdaj spravil svojo moških škofov z Vatikanom. drost na papir v obliki uredniš- pa tudi Skazo, to garjevo ovco med slovensko duhovščino v Ameriki. Poznamo mi tega jezuitskega patra, ki bo prišel kmalu v prego-voi kot hunski konj. ki zastruplja s svojim dihom ozračje in ki prinaša le nesrečo, kjerkoli-se pojavi! Le vprašajte Rev. Sojarja, Rev. Plevnika in sedaj Ca gram a. kakšne bridke izkušnje so imeli s tem zahrbtnim patrom, ki ima kljub svojemu ubožnemu redu — nebroj biznesov: tiskarno, časopisje, šifkartašnieo, menjalnico de- Tako je vrgel Vatikan nekaj pravic narodnega jezika v cerkev ,kega uvodnika, se je še vedno v Jugoslaviji pod pritiskom razmer. Ali ko je tu nekaj dal, je pa to-^lamiral. Ali foeda^ ga je pa ne-jrarja. kolportažo itd. — Vprašaj-liko več vzel Jugoslovanom pod Italijo. O narodnostno ločenih ško- smrtno polomil! Nimam ravno pri te ga, kako se počuti v udobnem fijah v Primorju noče italijanska vlada ničesar slišati. Njeni nameni.reki dotičnega iztisa "Glasa Nase v tem oziru popolnoma krijejo s fašistovskimi. Italijanska vlada roda", vendar, ee se ne motim, r.ilklanja zlasti cerkvene predstojnike jugoslovanske narodnosti za j je Zgaga tako-le dejal: — Ko so Juiijsko Benečijo. Žri«v tega odklanjanja bo kmalu goriški nadškof{vprašali Ska.ro, kdo je najbolji cir. Sedej. Strogo korekten mož je imenovani nadškof, fašisti pa sotduhovnik v Ameriki, je odvrnil: sklenili, da mu življenje tako zagrenijo, da se bo moral odpovedati, j Po moji smrti bo Rev. Buh. — S Italijanska vlada in Vatikan računala s sklepom fašistov, in kmalu tem je Zgaga priznal, da je vsega napoči dan, ko bo jugoslovansko Prlmorje pod Italijo brez vsakega1 spoštovan ja vredni monsignor — jugoslovanskega škofa. (Buh v resnici vzoren duhovnik,'njima prav t.ik prepsd kot med Iz poročil o škofovskem zborovanju v Rimu sledi dalje, da nik-,morda edini vzoren slovenski du-jCegarco in Zgago kot humoristo- čikaškem gnezdu, ki mu ga je napravil Rev. Sojar. Vprašajte ga, če ga peče vest, ker je pognal na cesto svojega duhovnega sobrata. Vest? — Skaza nima vesti! Pisec teh vrstic pozna prav dobro duhovnika Buha in ne-du-hevnika Skazo ve, da je med kot vedo sedanji politiki, da se dva sorodna in bratska naroda povsem lahko zbližata, in če ni drugače, tudi v najkrajšem času strneta v enega, ako se to godi čisto naravnim potom brez vsakega nasilja. * * * Malo komu je smano, da smo imeli že Slovenci univerzo v Ljubljani. Pred več kot sto leti smo jo imeli, in Napoleon jo je bil vstanovil. * * * Tudi sedaj jo imamo. Njen namen jc izpreminjati naše fante v navdušene Srbe. * * * Strašno navdušenje je vladalo v Napoleonovih dneh po širni Sloveniji. Napoleon reče: "Ilirija vstan'*" — je pel Valentin Vodnik, in njegove besede so imele veliko več oelmeva v srcih tedanjih Slovencev kot pa vsi dandanašnji slavo-spevi na srbske vlado in na njeno dinastijo. • • * Žal, da so ti časi prekmalo mi-J nili. * * f Več kot sto let je čakal narod vstajenja, pa je doživel strašno Gol ga t o. * * * Sinovi istega naroda, iz katerega je izšel Napoleon, so pozabili na princip poštenosti svojega pred nika. Sedaj divjajo kot norci po naš! Iepi^Primorski ter ob tej pomembni stoletnici jasno dokazujejo, da nimajo niti pojma o pravicah, do katerih je vsak narod upravičen po vseh človeških in božjih postavah. bito! Iz stare domovine prihaja dar več ne bo imenovan noben Jugoslovan za škofa na zasedenem o- hovnik v Ameriki. Smisel Zgago-jma, urednikoma, člankarjema in sedaj vsakovrstno časopisje, ki je kam bo katerega nesla. IV-zdrav! Na ročnik. Zadruge naseljencev. V južnih krajih Rrbi.je so se organizirali naseljenci, ki jili je 2 ku na tiedečl naslov: A. M. WILSON •"<= 1 Registered Patent Attorney: 320 Victor BMg., Washington, D. C. „..............." 1 k «>ZA£BIBB. želišča IN NAJ- f : 1 RAZNOVRSTNEGA X domaČa zdravila :: 1 - katera priporoča msgr. Kneipp,' ' M ► < ► " imam nAw v zalegi. - ► < t <> Pišite po brezplačni cenik. ;; MATH. PEZDIR j P. O. Bo* 772, City Hall gtetiaa;: New York CU* ♦ I M »ll»Mt f Dr. Koier SLOVENSKI ZDRAVNIK 638 Penn Ave. Pittsburgh, Pa. Dr. Koler J« 11» J- ■t&r^Jftl alovetuki i'!ravn1k Specialist ▼ PlttBburshu, ki Ima 24-letno pra.k«o v »Pravljenju vseh moAkita bolezni. ZastrupUecJe krvi zdravi s tovlt« r ta Ifen n^ie/o. V»»i medke bolezni zdravim po o-kraJSaril e.it^ll. Kakor hitro opa*!t* j* vam prt-r.e^-'le xdravje. ne čakajte. temve.* r r:dite in jas vam ga l>om lopet povrnil. Hyrosolo ali vodno kilo ozdravim r S«., urah lr. clcer brez operacije. Bolezni mehurja, ki povzročajo bo-feiine v križu In hrbtu in včasih tudi pri pufifianju vod®, or^ravlm r gotovostjo Ilevmatlzem. trgarje. boteClne o-teklln« srbečice, flkrofle In drujje ko-t.-.e bo'eznl. ki nastanejo vsled nečiste krvi. ozdravim v kratkem 6a«u m nI potrebno ie2a*l. Nekateri dru^i zdravniki rabijo tolmače. da vaa razumejo. Jaz znam ■e l« aiarega kraja, zato vaa luZJe •dravlm. ker vaa razumen slovenski Uradne ure: ob delavnikih od S do * Ob nedeljah od • do 1. UGODNA PRILIKA. V Kostanjevici na Dolenjskem je naprodaj lepo zidana enonad-stropna hiša, li kateri spada tudi vrt, ena velika in "na mala njiva ter en »>ral gozda v Krakovem. Začasno je hiAa oddana na iri stranke ter j rina.ša lepo najemnino. (Vlo [Kisestvo s hišo se proda za 4.VK) dolarjev. d<»kl^r i»b-drii dolar napram kron&ni veljavo, ki jo ima sedaj. Nadaljna pojasnila glede nakupa jc mogoče do?>iti pismenim potom pri lastniku: Alojzij f.atst-h. Kostanjevica, Kranjsko, Jugoslavia. (3-7-^5) Doktor B F MU LUN 411 Fourth Are Pittsburgh, Pa. Prvi i n najboljši Doktor Speeiaust sa Slovence. Ima 40 let izkušnje T zdravljenja moških boiezni. Zdravi vse moške bolezni uspe»D0 in hitro. K n jet-a prihajaj o Slovenci od blizu in daleč, da Jih gzdn. vi. Če ste tudi Vi buJni, loitc k n jemo. on Vas hrj najbolje ozdrariL P=ait*% da prirt ;e na pravi naslov. BOJAJEL, NAROČAJTE SS HA SLOVBNB3P nwnvimr TT tt^ CHLAB NA&ODA", lAJVlČU OJtlATAJL RUDOLF PUHAM, 861 K. 185 tli St, Cleveland, O. MsndMdBlk: L.CK BALAKT, Box 100. Pearl Aranw, Lorain. O Tajnik: JOSEPH P18BLER. Ely. Minn. Blagajnik: GEO. L. BBOZI7!H, Elj, Minn. Blapjn'k oeUri^ulk anu-tnla: JOHN MOTKEN, CM If. 2nd Ara, W. Uulnt*. Or. JOS. r. OKAHXZ, MS I. OUo Bt, N. L, Plttatrargn, Pa. MAX KKHŽldNlK, Box 872, Bock Springs, Wyo. MOUCB MLADIC, 2008 So. Iawadab Are_ Cbkmco, Ill FHANK fi K RAB EC, 4823 WaMilagtoo St., Dearer, Cola S LBONARD SLABODNIK, Box 480, Ely. M'jux. OBEUOK J. PO&KNTA. Bok 17«. Black DttMd, « FRANK ZORICH. St. Clair A Cleveland, O. VALENTIN PIRC. SIS Meadow Are, Rocxdale, Joilet, DL PAULINE ERMENC, 53» — 3rd Street, Im Salle, IU. JOSIP 8TEBLE. 40« R. BCeee Avenoe. Pueblo, Goto. ANTON CEIABC. fOS Market Street. Waoke*aa. I1L - JedAotlno oradno gUeJo: ,'GLAS NARODA". ---- Vm etrart, tikajoče ee oradalb tader kakor tudi denarne poiUJa-tve naj m puflUjajo na glavnega tajnika. Vae prttotbe naj ee puSUja M predeedalka porotnega odbora. Proteje aa eprvjoa aovlb flanot in Solnlik« i|irlt»falt naj ee poflUJa aa vrhovnega «d ravnika. Jnsoekoraneka KatotlSka Jednota ee priporoča vsem Jusoelovanocn ea obilen pristop. Kdor fell postati član te organizacije, naj ee sfflast tajnikn btjlAoesa droMra J. S. K. J. Za ustanovitev norih drnSter m pa obrnite na *L tajnika. Noro drnštvo m lahko ▼■fanovi e S. členi ali sebno zadnje mesece ne. Ce ga opravljajo, povzročajo sebi in svoje- 106. j ol jeran> Box 487> Davi w Va. mu otroku veliko škodo. Ženska tega sicer takoj ne opazi, toda le ;i07. Frank Lovshin, 310^ W. 4th St. Duluth, Minn, prekmalo se pojavi eas, ko je treba klicati zdravnika ali se podvre-jiog. Anton Nagode, Box'^ Avon Park. Girard, O. či operaciji. Možki pravijo: No, saj mora trpeti. Seveda mora trpeti, 109. Anton Lunder, Box 151, Keewatin, Minn, toda dolžnost moža je, da ji bolečine kolikor le mogoče zmanjša. On 111. Math Jamnik, 525 W. 2nd St. Leadville- Colo. Dopis. Iz urada glavnega tajnika J. S. L J. PROŠNJE. ji mora posvečati vso svojo pozornost. Nekateri ji posvečajo, pa ne, toliko z*stran žene, pač pa zastran sosedov, ki bi se nad tem zgražali. Ko je dete rojeno, mislijo molki, da je dovolj, ee žena počiva pet dni. To pa ni pravilno. Ce ne daste ženski po normalnemu porodu že vsaj deset dni počitka, kličete smrt v hišo. Lahko bi se pojavilo zastrupi jen je krvi, in vi veste, kaj to pomeni. Šele po desetih dneh stopijo organi žene v normalno stanje. V gotovih slučajih je potrebno, da ostane ženska še dalj časa. v postelji kot deset dni, toda deset dni je najmanj pri normalnem porodu. V vseh slučajih vpo-šievajte nasvete svojega zdravnika. Posli dies prehitrega povratka k delu je bolezen ne samo žene, pač pa tudi otroka. Za povzročeno škodo je večkrat edino sredstvo operacija. Taka ženska se namreč lahko prehladi ali pa dobi jetiko. Več takih slučajev se lahko prepreči. Ponavodi so temu krivi možje, ki silijo žene prezgodaj na delo. Oni se boje potrošiti par dolar-'jev za dobro stvar, pozneje, ko je prepozno, pa morajo iti desetaki. To je ravno tako kot če hoče zavarovati možak hišo po požaru, i Ne gre in ne gre. Ženska mora imeti pred porodom in po porodu pomoč. Ce ne morete dobiti kake strežnice, je vaša dolžnost, da ste doma in ji pomagate. Ce mož izostane od dela, mera biti doma. ne pa pri svojih sosedih. Ni lepo dajati pri sosedu za pijačo, d oči m je žena (bolna v postelji. Nekateri bo rekel; Jaz ne morem imeti strežnice. To j ni tako. Malo manj stroškov na krsti ji in malo manj munšajna, pa bodo stroški plačani. Izdajte svoj denar s pametjo. Zapomnite si, da se norec in denar hitro ločita. Vsak možki ve že več mesecev \ naprej, kdaj mn bo zbolela žena. Zakaj bi ne tljal na stran par do larjev za oni teden ? Vsaka mati trpi, nekatera več, nekatera manj. Mož ve malo o tem in se tudi ne briga. Tak mož pa ni gentlemen in tudi ni idealen oče. — Ce hočete imeti slabe otroke, če hočete imeti jetiko v hiši in če Skoro vsak teden prejmemo v glavnem uradu po eno ali več jrošen j iz starega kraja. Prošnje so za razne narodne in sokolske f1,očete Polniti zdravnikovo denarnico, se ne brigajte za gornje nasve-domove, za cerkve in zvonove, za "osvoboditev" naših rojakov iz-|te- To se mord» ™ bo zgodilo danes, v kratkem času pa pravza pod tuje sužnosti, za prehrano stradajočih otrok in nekatere celo Krtovo, od posameznikov. Ker takih prošenj ne priobčuj^mo v glasilu in ker 112. Anton Koclievar, P.ox 423, Iiibbing, Minn. il4. John Grahek, Box 609, Ely, Minn. 116. Alexander Skerlj, Box 256, Export, Pa. L17. John Shank, Box 14, Sartcll, Minn. H8. Stefan Jengieh, Box 238, Cokedale, Colo. 119. Gertrude Mlakar 140 Bural St. Aurora, 111. 120. Mary Kosehak, Box 307, j£ly, Minn. 121. Jernej Intihar, Box 12, Dodson, Md. 122. Frank Farenchak, Box 122. Homer City, Pa. 123. John Merhar, Box 294, Ircnton,, Minn. 124. Pauline Ermene, 539 — 3rd St. La Salle, 111. 125. John Telban, Box 174, Iselin, Pa. 126. Joseph Glass, Box 48, New IX .ry, Pa. 127. Frank S. Germ, 82 N. lltli St. Kenmore, O. 128. Nick Chernieh, Box 66, New Duluth. Minn. 131. John Ponikvar, 3309 — 4th Ave., N. Great Falls, Mont. Trdi temelj podpornih organizacij. I S rota. i Dne 25. aprila spremili k j večnemu počitku članico JSKJ. Ano Smuk. doma Lz vasi Gornje Pake pri Črnomlju. liila je tudi člarnea društva sv. Ane KIL5. Stara je bila kakih 55 let ter je bivala na Tower, Minn., 35 let. Na Ely, Minn., zapušča tri otroka ter soproga. Pogreb je bil lep ter dobro obiskan. Značilno je. da je bila mati pokopana ravno ob osmini svojega sina. ki je padel na bojnem polju v Belgiji pred par leti ter so njegove zemske ostanke ^ele sedaj pripeljali na Elv. Ko so pokopavali te amerisk«* junake, je bilo vse mesto v žalnem j oblačilu. V kratkem pričakujejo truplo -Franka I^azarja. ki je tudi zanje ne podvzamemo nobene akcije, je potrebno navesti vzroke, da nas ljudstvo ne bo napačno sodilo. Oni ki nam pošiljajo te prošnje, ne poznaj", naših načel in našega delokroga. Mogoče jim je znano, da Jednota plačuje razne podpore in smrtnine, zato si domišljujejo, da zamore Jednota deliti ru/.ne darove v dobrj namene. Ko bi stranke bile poučene, da Jednota ne sme darovati z svoje blagajne niti centa tudi za najmilejše prošnje, natn ne bi istih pošiljali . Nekateri tudi izražajo željo, da bi med našim članstvom cirkulirali njih prošnja oziroma, da bi iste priobčevali v našem glasr'lu. Tudi tega ne storimo, kajti če jih pri-občevali v našem glasilu. Tudi tega ne storimo, kajti če jih priobčimo, zgrešimo svoje nepristranske cilje. Naš delokrog je označen v naših pravilih in istega se moramo držati. Prositi ima vsakdo pravico, posebno v dobre namene. Prošnje navadno lepo donijo, vprašanje pa nastane, če so prošnje vselej odkritosrčne in nameni čistit Članstvo J. S. K. J., se je že velikokrat odzvalo na razne prošnje in apele. Slovencu je že prirojeno, da ima plemenito in darežljivo srce, zato ga je tudi lahko izrabljati. Kadar smo še kaj darovali, smo darovali z dobrim namenom. Večkrat smo pa bili že razočarani. Oni, ki so bili vodilni faktorji te ali one propagande so se čestokrat izjalovili tudi najvišjim idealom. Razne pomožne organizacije imajo ono slabo navado, da ne dajo od sebe jasnih definiranih računov. Tukaj pa nastane upravičen dvom o pravični porabi ljudskih darov in s tem preneha dui radodarnosti mar-sikateremnu. Narodne organizacije so odgovorne narodu za svoje račune. Vsak, ki je član ali če prispeva, je upravičen zahtevati jasnih in čistih računov. S tem ko odklanjamo razne prošnje od raznih dobrodelnih organizacij in ustanov, ni rečeno, da se odklanja tudi prošnje našega članstva. Iste ako so upravičene, morajo imeti cašo prvo pozornost. Naše geslo in bratsko načelo: "Vsi za enega, eden za vse", naj ostane za nas najbolj izvišeno. Kadar pride klic od sobrata ali sosestre, čc je upravičen in priporočen, tedaj je naša dolžnost pokazati bratsko ljubezen. Znano je vsakemu članu, da od Jednote se zamore zahtevati le toliko kot pravila določajo. Ce pa pride izredna potreba, tedaj se sme zaupanjem potrkati na bratska in sestrska srca s prošnjo za milodare. Svojih nesrečnih bratov in sester, kateri so med rajnesrečnejšimi ne smemo prezirati, kar zanje storimo je v začasno olajšanje njih gorja. Ob enem pa tudi pokažemo, da smo bratjo »n sestre v pravem pomenu besede. Joseph Piihler, gl. tajnik. Iz urada vrhovnega zdrav nika J. S. K. J. SAMO ZA POROČENE MOŽKE. Upam, da bo vsak poročen možki in vsak, ki se namerava poročiti, prečital ta članek ter se ga spomnil, ko se bo pojavila prilika. Prištedil mu bo denar, pomagal mu bo vzgojiti boljše otroke ter o-hranifi zdravje njegove žene. Naloga vseh poročenih parov je vzgojiti močne otroke. To je njim v velik kredit. Ce so otroci močni in zdravi, kdo je bolj ponosen nanje kot njihov oče? Kljub temu, da mora žena trpeti, hoee imeti oče priznanje, ter ga ponavadi po krivem tudi dobi. Ali ste že kdaj opazovali očeta, ki pelje otroka na izprehod? Ali ste videli, kako ponosno dviguje glnvoT Ce ie niste, potem si ga pri prihodnji priliki oglejte. Vsi veste, da je mati več mesecev pred porodom trpela velike bolečine. Le redkokdaj se pritožuje ter dela ponavadi od jutra do večera. Večkrat leže v posteljo, pa niti za minuto ne zaspi, dočim je mož deležen počitka ter smrči poleg nje. Oee nikdar ne misli, da bi pomagal materi otrok. Ne, ona mora delati, dokler ji ne odpovedo vse moči i. Nekateri možje so jako občutljivi. Ce se kdo malo opraska i padel na bojišču. Po njem ima tu-jkajšnja lokalna podružnica Ame- Poliko jih je danes, ki kriče po kjer je bil. Ta izgubljeni konj je ri*ko svoJe k*'r Prvi raznih shajališčih in po doinih ter'slovenska šola. »a boj.^n iz te okolicc. se kažejo kot voditelji slovenske-! Doba zadnjih 25 let je bila do-1 *>»"'»vskc razmer.- s„ srednje, pa naroda, rekoč: "Mi delujemo ba za vstanovljanje slovenskih » s*' dela P<> «tin ,lu« v te- za naš mili nam slovenski narod/jednot, zvez in društev. Tega smo < mK 1><>»^«r1 je pa polovica lju-za napredek naših slovenskih or-Jsi nabavili več kot dovolj. Doba * 1 >r'"z <1,',a-ganizaeij ter sploh za procvit in prihodnjih 25 let bo doba poloma.1 Matija Pogorele, obstoj našega naroda v tujini."j razpada teh «tavb in še daljnih 25 Ravno tu ne morem najti pravega let bo doba pogina slovenskega temelja za naš narod, da bi ga^jezika slovenskega naroda v tej ^HllVaiSU ohranili še nadalje slovenskega/dežel i. Le kjer se danes slovensko Po raznih naselbinah Amerike se;uči. tam bo ostala peščica Sloven-j Glavni urad JSKJ je prejel sV»-agitira za razne slovenske dome. cev. Ravno zdaj j« nastopila doba de^0 zai,vai0 „d matere pokojnega _ Moram pripoznati. da je res tudijtsavb slovenskih narodnnih do- johna Osvalda. člana društva št. to napredek in čast vsem takim mov po slovenskih naselbinah, j j^lv. Mjnn . nasf»iVtnam, kjer morejo priti do Kakor sem že omenil, se bodo pre- XMENA IN NASLOVI KRAJEVNIH ORGANIZATORJEV. Prva številka znači številko društva, potem je ime in naslov. 1. Joseph A. Mertel, Box 278, Ely, Minn. 2. Frank Erchull, Jr., Box 271, Ely, Minn. 4. John Demshar, Box 237, Burdine, Pa. 5. John Dragovan, Box 663, Soudan. Minn. 6. Matt Ostanek, 1637 E. 29th St. Lorain, O. 9. John D. Zunich, 4098 E. Cone St. Calumet, Uich. 11. Michael Mravenec, 1454 So. 17th St. Omaha, Neb. 12. Vin cen c Arh, 1 Rickenbach St. N. S. Pittsburgh, Pa. 13. Frank Zabkar, Box 104, Hostettar, Pa. 14. Michael Nemanieh, Box 157, Crockett, Cal. 15. Philip Sterle, 738 Moffat Ave., Pueblo, Colo. 18. Louis Tauelier, Box 835, Rock Springs, Wyo. 19. John Kumse, 1735 E. 33rd St. Lorain, 0. 20. Louis Vesel, Box 592, Gilbert, Minn. 21. Joseph Shraj, 4732 Sherman St. Denver, Colo. 22. Anthony Motz, 9641 Ave. M. So. Chizago, 111. Louis Govže, 613 Adams Ave. Eveleth, Minn. 26. Joseph Pogaear, 5307 Berlin Ailey, Pittsburgh, Pa. 27. Z. A. Arko, Box 172, Diamondville, Wyo. 28. John Jamšek, Box 126, Sublet, Wyo. 29. Louis Tolar, Bos 242, Imperial, Pa. 30. Frank Pucelj, 223 W. Poplar St. Chisholm, Minn. 31. Martin Hudale, 1615 Ridge Ave.,N., Braddock, Pa. 32. G. J. Porenta, Box 176, Black Riationd, Wash. 33. Frank Schifrar, Box 122, Unity, Pa. "5. Andrew Malovrh, Box 151, Lloydell, Pa. 35. John Brezovec, Box 126, Conemaugh, Pa. 37. Frank Zorich, 6217 St. Clair Ave., Cleveland, O. 38. Ivan Culig, 1217 Abriendo Ave., Pueblo, Colo. 39. Anton Cop, Box 440, Roslyn, Wash. 40. Anton Kosoglav, Box 144, Claridge, Pa. 41. Anton Brelich, 477 E. Martin St East Palestine, O. 42. Pribož Knafelc, 1102 Bohmen Ave., Pueblo, Colo. 43. Frank Percich, Box 327, East Helena, Mont. 44. Anton Okolish, 218 Liberty Ave., Barberton, O. 45. Louis Kamlanc, 732 N. Varman Ave., Indianapolis, Ind. 49. Frank Kovieh, 214 North 5th St. Kansas City, Kans. 50. Jakob Slabich, 242 Hopkins St^ Brooklyn, N. Y. 51. Joseph Kastelic, R. F. D. 7, Box 2G, Murray, Utah. 62. Louis Kozlevchar, Box 969, West Mineral, Kans. 53. Frank Dobnik, 29 Danube St. Little Falls, N. T. 54. Joseph Smolz. 114 West Sellers St. Hibbing, Minn. 57. Joe Martinsek, Box 125, Export, Pa. f«8. Lndvig Champa, Washoe, Mont. 60. Martin Govednik, Box 307, Chisholm, Minn. 6L John Pezdirc, 343 N. River St. Reading, Pa. 64. Peter Klobochur. Box 32, Baltic, Mich. 66. John Kren, 605 Chicago St. Joliet. 111. 69. Frank Erpič, Box 301, Thomas, W. Va. 70. John Zvezich, 1951 W. 22nd Place, Chicago, 111. 71. Frank Rupert, 690 E. 159th St. Collinwood, O. 72. John Eržen, Taylor, Wash. 75. John Koprivshek. Box 214, Meadow Lands, Pa. 76. John Koblar, Box 225, Oregon City, Ore. 77. Louis Fink, 3L F. D. 7, Box 41, Greensburg, Pa. 78. Jacob Evans, 611 W. 2nd St. Salida, Colo. 81. Martin Jurkas, 545 Aurora Ave., Aurora, Til. 84. Matt Karcich,«,1011 Lincoln Ave., Trinidad, Colo. 85. John Petrich, Box 238, Aurora, Minn. 86. Dominik Sadar, Box 252, Midvale, Utah. 67. Michael Graborjan, 2834 Lyon St. St. Louis, Mo. 88. George Zobce, Box 14, Klein, Mont. 89. Karl Strnisha, 114 Miller St. Gowanda, N. T. 92. John Shetina, 800 Moen Ave., Rockdale, Ul. 94. Anton Kobal, 1022 Jackson St. North Chicago, St 99. Frank Podmiliak, Box 222, Moon Ron, Pa. 100. John Kaleieh, Box 61, Louisville, W. Va. ^az Frančiška Osvald, mati potega, vendar pa po mojem mne- krstili za nekaj let v ameriške do- kojnega Janeza Osvalda Vam nanju ako ne bomo naših otrok učilrme, ker po nekaj letih se bo go- znaniMU da sein pa^nino po slovenskega jezika, pisanja in či-(vorilo le v ameriškem jeziku. S te- mojem s-jnu pošteno -prejela in se tanja. bodo ti slovenski domi šli mi domi ne bo dosežen nikdar ob- Vam lepo zahvalim ker ste me za neka.i let iz "mode" in prekr-|stanek za slovenski narod. Prej napravili iz največje beračice. da stiti jih bo treba za n^kaj let v ali slej bodo propadali financijal- sem set]aj bogata. Še enkrat lepa "ameriške dome". J no ali narodno, ali pa oboje. Da hvaIa belini, da bi Vaša or«rani- Imel sem priložnosti, da sem bi bili ti domi namenjeni vsaj ma- /a(.jja ^ mnogo let tako pošteno opazoval otroke, ki so rojeni v tej.lo za pouk slovenskega jezika ali llradovala kakor dooedaj. novi domovini Ameriki, pa so'čitanja in pisanja, kar bi se vse Dolenja vas pri Ribnici, dne 7. znali naš slovenski jezik. Igrali so lahko zgodilo, bi bil to temelj, da aprjia 590^ na odru lepe predstave in peli le-.se ohranijo in obvarujejo sloven- Frančišk i Osvald po doneče pesmi, in to vse v slo-jske podporne organizacije. Bojim pi^i Ivan Zbašnik venskem jeziku. Kako se 1111 je se pa. da bo vse drugače. Očito( pooblaščenec rečeni, da ne ena jednota. ne ena _ milo storilo pri srcu. ko sem slišal take pesmi. Slovenski oče in mati, lcako bi se počutila, ko bi prisostvovala dramatični otroški igri. zv*»sa. ne en narodni dom. ne slo- klavno društvo vensko časopisje in vobče vse, cel Sy ,me Jems -t 2;- JSRJ slovenski narod nima zasigurane , ... , , , , . ,.„ , . . . , , r , v v Evelemu, Minn, pri ko j i bi sodeloval vas sin ali .bodočnosti brez slovenskih sol. Na fVnj. odbor in cenj darovatel ji' hči, ali pa oba? Deset let bi mo-|tisoče ameriških slovenskih mla-; Podpisani |van škrai)ec b goče bili stari, pa bi lepo čisto v deničev 111 deklic postane vsako vatV -tev 42 poStfl Rihnic£L Do. loto polnoletnih za pristop v slo- ]pnjsko> se prav prkp6no xahva. venske jednote m zveze, vec kot ljujem CPIljenemu (Mlboru in da. četrtina teh je .zgubljena za šlo- roV;ktpljem Clanoni H omen>_ venski narod. Kaj je temu krivo? npga dru5tva za ^.oto katero ste Pomanjkanje slove-nskih šol! V _____ e , . "i . . . zoran na seji meseca fe>J>ruarja, sen j imamo dovolj in vedno jih bo nasi stari domovini nas je mord to ^ $1550 ali ">06."", ju**o*lovan-5e več. ee se ne bo skrbelo za na-jtujec: Nemec, Lah. Madjar. Tu- skih kron sem "hvalftžno še otroke, da bodo vsaj za silo iz-jrek. Nrsmo se smeli razvtti nannl- sl>rejej tukaj dne 1 a,>rija P>0f, učeni slovenskega jezika. Ako 110, kulturno, gmotno, kakor Vi naj- vam ta d£r vsakemu tiw«ero slovenščini deklamirali. Igro bi predstavljali v pravi slovenski še-jri vaši otroci, ki so bili rojeni in vzgojeni v tujini. Ali vama ne bi \zbujalo lepih spominov? Izku- premislimo natanko, se lahko prepričamo, da otroci, ako niso vešči slovenskega jezika, so izgubljeni za siariše ter za slovenska društva in jednote ;$lefi. Tukaj pa imamo prosto vo- novni(» Ijo proste roke, pa same sebe na-, Priporočam obenem tudi t™lko rodno morimo Fr?nk Sakserjevo. Kateri kaj ,po- Imel sem priliko opazovati otro- ši!ja v sUro domovino> naj fse jo ke. k. sem jih videl na društvenih ker najv^ pla>:.a za dolar Časi se rzpreminjajo. Kakor je -sejali, m ti se niso popolnoma me ;n pa najhitrejše pride bilo ogromno naseljevanje Slo-; zanimali za nobenno reč. Še celo K skl(^>u roZt]rav vs<,m Manom zboroval- j»ori omenjenega društva, po kateri oporekal. Naj vsak prečita te vrstice, ako bi slučajno kateremu iz spomina ušlo. Nakla- _:_ . - -i _ ojimi nemščino. Vzemimo si za zgled venščine! Poljake, ko pojejo svojo himno' Ne zanašajmo se na našo mla-"Jeswze Poteka nie zgiryela. kie- dino, kajti ona nas (bo zapustila, d v my zyjemy!" Jo nimajo samo nego delajmo na to, da se čimprej lia jeziku, ampak v srcu. j združijo vse slovenske organiczaci- Naš slovenski narod je ipodoben je v eno močno organizacijo, ka-veliki grmadi papirja in ko pod- tere ne premaga in ne podere tio~ taknemo vžigalico, grmada zapla-, beden potre«. Pri tem pa se naj pola in tako tudi hitro potihne, ne pozabi na pouk slovenščine. Smo narod napredni le od danes kajti če- izgine slovenski jezik, iz-do jutri, preiskujemo vsa pota in ginile bodo tudi slovenske pod-sredstva za izboljšanje, le prarve- pome organizacije. Postavimo, tr-ira ne vidimo. Podobni smo tiste-di temelj in ta temelj naj bi ibil sv. Ane št. 133. Včae?ih ta ali ona mu Rifcn^, ki je iskri svojega pouk ¥ slovenski ŠolL I vpraša, koliko stane prestopni konja po vieh dolinah, le tam ne,' John Pesdirc. 1 (Nadaljevanje na 4. strani) do imamo navadno dvakrat v letu po 50^ in sicer meseca maja in oktobra. Želim, da bi se tudi sosestre vdeležile enkrat naših sej, ker u-pam, da ne bi škodovalo našim članicam, ako bi se' vsaj park rat vdeležile. Nekatere so mišljenja, da bi prestopile k ženskemu društvu KABOUfl. 5, MŽR 15ŽT Kaj, kdaj in kako je treba jesti? Napoleon je veroval v nekako Ligo earodov. K stoletnici smrti Hapoleona i. tri wre na nekem plavn sredi reke Njemen, dočim je stal pruski kralj na bregu reke ter željno pričakoval izida posvetovanja, je bila naslednja pripomba Napoleona glavna točka celega posvetovanja: — 'I>ajmo združiti svoje sile, izenačiti postave ter vladati Evropi. — Oni, ki vidijo v Napoleonu le sebičnega slavoblepneža in tirana, 'Reei: Ako Bog da, — Pero!" "CSemu?"' je odvrnil Pero. Spomiadni dnevi so tukaj, in žnjimi oni posebni čut. ki nas nav-' daja v spondadi. Vsakodnevne1 Poroča Frederic Dean. "Ako Bog da ali ne, jaz idem v mlin". — Ajd', magare!" In od- . v . - JC SVOJO TH)t bi storili dobro, če bi se spomnili, da je bil ediui veliki mož svojega | „ , . , . j časa, velik general, uspešen zakonodajalec, da je bil predstavite!j L ™ se z*?m' prean° aosPe\ Grozna statistika. Avstrijski minister za socijalno skrb dr. Resell je izjavil v nekem pogovoru, da grozi avstrijski mladni vsled slabe hrane pogin. Statistika, ki jo je ob tej priliki V četrtek, dne 5. maja bodo čcstilei ustavi voješka poda! je grozna. Izjavil je; Nik- javnega muenja, da je pomiril Francijo, razvil-njene vire ter napra-|?° m^laa> da | velikega Korzičana slavili vil red v notranjosti njenih meja. Bil je on, ki je usposobil Francijo ,ceta ^ vpraša kapetan, kod dar še ni bila umrljivost otrok dolžnosti dozdevajo se nam kot it®JetRico uJe?ove SEirti lla različne načine. VrŠiie se bodo javne in iu Evropo za politično samovlado ter resnično notranje ter izmenja- Sre steza 5ez ?oro- jv.a Dunaju, kakor tudi v drugih prava nadloga Ropotajoče to- l>rivatne prireditve, razpravljalo se bo o različnih straneh njegovega ve zmožno produktivno življenje prostosti. Svoje načrte je tudi pre-1 * - . » - .. j i—^^^^^^^ življenja, o njegovih presenetljivih uspehih, a predvsem o motivih izkusil ter jih našel blagodejnim za Francijo, Holandsko in Italijo, i:i aspiraeijah, katere je zasledoval. [blagodejnim za vsako deželo, do katere je segala njegova moč. Za- točk svetovne kaj bi se torej tega sistema ne razširilo na celo Evropo ter dalo vsa- _ _ ________ _____ _____m "Tod in tod, naravnost do tja. industrijalnih krajih tako velika varne in povlapolne pisarne zdi- " Presenetljivih uspehih, a predvsem o motivih izkusil ter jih našel blagodejnim za Francijo, Holandsko in Italijo, kjer so lani skoro videli medve- kot danes. 75 odstotkov vseh du- jo se neznosne, ko je tako prijet- Napoleon je prišel na površje v eni preobratnih no podedovati po parku ob ogro- 2;rodovine, — ob času, ko je bilo ticba ravno teke osebnosti kot je ki posamezni državi iste praviee v zvezi s takrat najbolj odlično drva jo. em solil n m opazovati, kako \ j{ on< take vrste mo^ kot je bil in take kot j0 otf _ žaVO, _ Francijo? trava p-taja bolj zelena in listje Sujti je bilo v zgodovini dosti drugih ljudi, kojih duše so bile finej-' Potrebe Italije s» mogoče bistveno razlikujejo od onih Rusije v* .'je in ve. -. se. drugih vladarjev, kojih eilji so bili vzvišenejši in drugih vojakov, jin privilegiji, dani Španski, niso mogoče na euak način blagotvorni Kaj dela večine ljudi, da si o- ki ni>«o tako blazno skušali zmagati na vsak način. Še nikdar pa ni(Za Holandsko, a zveza teh ločenih držav v eno politično enoto bi po-lajšajo oni rut utrujenosti! Tita- videl svet bolj neustrašene duše, bolj markantnega vladarja ali bolj menjala uveljavljenje splošnega reda ter političnega miru. jo glas«' o patentnih zdravilih in previdnega in obenem drznega generala. Še dosti bolj važno pa je, Sloane pravi: prepriča v.« jo m, da ker njihovo ,ji hi,° ** nikdar nobenega vladarja «i tako raznoličnimi talenti _ Ne le v Franciji, temveč tudi v Italiji, na Holandskem, v telo potrebuje, je kako zdravilo. ler °^nem tudl lielgiji ter številnih važnih delih Nemčije posluje še veduo delo, ka Ona takozvana 'sigurna Vni* ^'"r-tMi 1 jVi ^t'"n • "okre" ."-a mU 0-'rt*kal to občudovanja vredno lastnost. — je bila njegova' Stearns pravi: Jt VM 'V !' r(ptavi s i-erneia svoj »g.i brata in se>iro na pre<«ol In! — Šel bom v nesmrtnost s svojim zakonikom v roki, — je re- čanje. Ko j* kd.» utrujen, nuna da pri,*"; .ia jo in H.ba Sici! ; > iu ukloniti >e /«zlu kel Napoleon. r.-liM>r:>e - iie ptoti bulez« ii>kim kli- ene«:;! zn.-.1 i.'onapait..iev. j Iz manuskriptov, katere se je našlo na Sv. Heleni, je bilo celo t am. V.\!i«-e tuberkuloze la- V teiu ozir.i p; je Napoleon le izvajal staro korziško idejo o za-'razvidno, da je smatral Napoleon svojo vlado kot most, ki naj bi >c i -_______i let 11 nje. i/m ti si človek postaji vpra- ^°i*zi«'ana je spomniti se v prvi vrsti svoje družine, dajati članom veda j ;.I kak«! naj je Eden hV°je^a lasIne^a drnžimkega kroga prednost prca drugimi v vsaki ..... . . . . . fazi življenja in v ta k emu preobratu sreče in Nuooleon je '»i-1 ri in najstalenej- . . m i- ^ i -- . . Msti vedno Korziean. Ta mali otok so pregiiz!'i Fenicani ih v prvi' bil Rimljani, n< naj Iu danskih P«mku urn Kaj kn I ozn i i zdravje -pravi zmernih j boljša i utru. iite na si i. !.» se telo okrepča m \andali, Cioti, Lom bani i. Kartažani in Saracen: iu vsakdo teh je za-• Mio proti bdjonom f.l[Stj| otoku NVoj imlividualni znak. Iz te meša« iee se je pojavil se- Ako Bog da. I lie. pi -žečih na tr-ft]aI1ji narod. Scneka je rekel, da je ta otok pogosto izpremenil svoje! Iz zemlje belih minaretov, rde-j« oni, da se prebr v- prebivalce, a nikdar svoje duše. Napoleon pa jc dostavil tem bese- čih fesov in črne kave bi lahko !. I "živa nje lah- dani: — Zgodovina Korzike je večen boj med majhnim narodom,'povedal še katero, kako brezmej-re lilnih jedi jc k: si želi prostosti ter >osedi. ki nasprotujejo te^ želji. — Korzican'no dobrosrčen in gostoljuben je la proti spomla- iroa neupogljivo voljo, je hraber, ljubi s\-ofcodo ter je osvetoženjen.!0ndotni narod, in o drugih lepih ti. Pogumen jc. trezen, ponosen, neustrašen, bistrega razuma, a omejen, 'čednostih njegovega srca in zna- ' Njeerove inisli veljajo preje družini kot pa državi. Preje se bo boril'- ■ . : •______ _____ • • . . • . . - . • - Ic' v r in r.rtr eno >?r< se mrlič po- čezenj črni maček, volkodlači. Itd. itd. in zaslužijo volkodlaki, da priliČBO o njih še posebe izpre-govorim, ako Bog da. Pa to so zgolj volkodlaki. jedno^vne ^»egove misu veljajo preje družini kot pa držav,. Preje se ho boril <-aja Ne reC.em verska snov Q morah bi i„ na va- kriviet, storjen« njegovemu prijatelju kot pa krivici, storjeni Zlasti ^ r£zkladali prijazlli in krsnikih nI tako obsežna, ka- naj se Zauživajfe polno a sadja in sve/e * [seljaka, da mu plača kupnino za šanjem. novi za povp^eši-] Čudno, a resnično je, da so bili sorodniki Napoleona prav tako'tclieo, in sta oba prišla pred sod-| In še pomisli, ker je ona o volkodlakih. Ali bra-.te, da poslušaš, kaj vse veruje narod o vilah in veščah in zmajih, leto dni bi ne bil gotov s poslu- brate, na Boga P olj m .i. ilt n K« te zaprti, za-'zmožni nositi dostojanstva, katerih so bili deležni kot katerikoli dru- nika. Toženec je bil "enee. fige. Vi človek, ki je spadal pod avtoriteto cesarja. Njegov brat Jožef, —Ikomaj je toliko zinil, ja. Ne rabite najstarejši v družini, je bil imenovan od Direktorata izvaurednim1 kai sleherno kupčijo nil. kroglic, ker se po njih ;Poslanikom na rimskem dvoru. Bil je t; jnik Sveta petstotih ter se je'sleherni doitr iz take kupčije i. si.-:?- Iv razvaja. Popi-1 F«*«*1! v trenii komisarji iz Amerike, katere je bil poslal predsednik Dfl w to^nec tajii te«a t i.jnm j š -t kozarcev vo. i A^ms. Pb nonistracije ter i tekom je Iz ah v. še mu je opsoval otea in majko _ in angela in svetca in vero in se-bolj inteligentnih mladih žensk svojeg« časa je bila deležna izvrstne stro in strino in pekel in raj, a h vzgoje. Vdeležfia se je dela svojega brata, ko je bil še prvi konzid;koneu je s po„iedom. kakršen francoske republike m pri tem razvila one lastnosti, ki so jo pozneje'i , , , i „i _______i , . , . tako odlikovale kot načelnko lastnega dvora v Italiji. P?ed^edova-}Ll . ^ modrosti, prva m zadnja m, la je vsem ministn.1 im svetom, se bri-ala za vsaKo nosameznost ad-!vej ist,n0' ce te 111 Sram m CG m-,beseda: 'Kam greš, ako Bog da? aš obraza" |— "Tukaj, ako Bog da" ali "On- Čeprav najmanj mičn? meti tremi sestrami, ekseentrična v obleki in I Toženec jc skomnil z ramo: dukaj, ako Bog da", ali koder-\iti brano v zelo«lec-kretnjah ter manj ljubeče narave kot Pavlina, je imela brez dvomaj"pa Xl govori istino, če nimaš o- koli ali nikamor in nikoder, ako n ji, /it,. ->krbi in ^flke zmožnosti kot voditeljica ter si je s tem zagotovila svoje od-jtoaza!" Bog da. -ste Smeh in dru- li, no mesto med vladaricami Evrope, ki so imele večja posestva ter Sodnik je čutil, obema nekaj ne^ Seveda, izjeme se dobe povsod i kot jeterne pi (oaljžo vrsto prednikov. jpt. z jezika, pa je pozval in zašli- pa bi bilo čudo, da bi se med ver- Karolina najmh-jša meti sestrami ni ničesar vedela o težkili pr- šalu pričo, in priča je dejal: jE0 množico ne našli pojedinci, ki votnih dneh družine Bonaparte, o bojih in stiskah, temveč je stopila Naznanila iV r, s4trstva direktno iz šole. V starosti sedemnajstih let se je J poročila z Ahilom Muratom, mladim častnikom, ter šla ž njim v Ne-i j*>lj kot kraljica. K«» je prišel k njej Murat z obvestilom, da so Angleži zavzeli pristanišče in "da je vse izgubljeno", je rekla: — Ne, še ne vse, kajti še vedno smo si ohranili svojo čast in da, potem desno in pri agini bu- o •jskih otrok je vsled slabe hra-kvi na levo in ko pridejo na pol ^' bolnih, nad 50 odstotkov jetič-pota, zopet na desno m tod in l ih, otl teh o1 jši red v J Brat Louis, poročen s Hortenzo, hčerko Lujize, prve žene Napo- *tt. jlcona. je bil pf^lan n; Holandsko kot kralj ter bil tam zelo priljub-fi-Jjen. Lucijen je predstavljal odlično moč na vsakem političnem zbo-anju. Jerome je bil ^sijajen vladar in celo Pavtina, lepa, a razva-ia. je vladala pravično svoji majhni kneževini ter predstavljala bratje, pa pn^iin. da agi a pridobitev novih kandi-'rov * t. Ne mislite, da jaz nimam J^ua, pr<*Henj za sprejem. Samo okras prestola, katerega je zavzemala ter drnžbe, kateri je načelo-na >~-jo 7 njimi. Ma^ari 20 novih.-vala. !Še niktiar ni bil noben francoski vladar obdan od tako zmožne Jaz bom lahko vsem ustregel. Vse družine. kaže, da bo rekord v Gilbertu, in Potem ko je francoski narod sprejel Code Napoleon, to je Na-rekord je "»O novih v enem letu. zakonik, obsegajoč civilno in kazensko pravo, je prišel se- Jaz jim imam že Bratje, ne s.u''s V najbolj odličnih mest med zalumiki narodov sveta. mo zelo važne r*kega naroda, tla je bilo videti več kot primerno, da se jih prilc-fcecu pridemo .skupaj. Zatorej bi go<|j razmeram in potrebam drugih civiliziranih narodov. Zakaj bi morala vsaka bolj x&niraati, po- se potem ne moglo spraviti teh različnih držav skupaj v veliko dru-—> še. ker jc mlado društvo. Ne žino narodov, ki bi imeli iste postave in ki bi bili spojeni trajno sku- ... . ..L. »m__: _ i_____ i i___» t\ t *i . »r__.t__________»___M • * *i naroči si cigane. Pa ti pridejo Boga ti, cigani točno ob ukaza nem času pod okno s talambasi ir svirali in te bodo zvali Talambasi so pauke. Ali je znak posebnega blagostanja onemu, kateri se da zvati. Pa tudi le imovit človek zmore, da iz enega litra naredi le dva Če slaviš, brate, krstno ime, iz enega Ikra žeste ali špirita bogme narediš štiri, pet litrov rakije, da počastiš svojee, kome in sosede, hvala Bogu! Ako pa imaš novcev pdvee kakor naš kmet, pa lahko ti in udri iz enega le dva! Stojte, - - Glejte - - Poslušajte to privlačno ponudbo. Sest predmetov za samo $6.00 »te Odg.: Volkodlaki imajo človeški j pa se je zgodilo in je imoviti lik in človeško kožo, toda so brez naš kmet nasamaril osla In se pri- pripeljati vsaka eno paj v skupno dobro? Določbe Napoleonovega zakonika niso bile le ........ . r o kndUrtinjo. Sestre, dami- trajno sprejete na Holandskem, Španskem in v Italiji, kjer so vlada-m ^^ ** meh P0** w lite se g«wla: Vs? ra eno in ena li Napoleonidi. temveč tudi v Belgiji, na Portugalskem, ▼ porenski ■poln3en s . . | Zak!,ee * okna ma ^^ za vsel Tako bomo bolj uspesno konfederaciji in v provincah, mejecih na te ločene politične skupine) j Iz Česa in kako nastajajo in reč«: "Poniozi ti Bo«, Pro! — »redovale. C'elo Prnsija, Rusija in Avstrija so bile povabljene^ naj vstopijo v, volkodlaki f _ Odg.: Volkodlaki Kam ides, ako Bog dat" jxizdrarom to kombinacijo vlade. Po slavnem posvetovanju ▼ TSIntn. ko sta se lUStajejo iz mriiSer. Ce lefi JBT-I "Dobro, ti trežo!" ji odgovori - Lazar, tajnica, dva cesarja, francoski Napoleon ini roki AW kinder, posvetovalo U£ na mrtvaškem, odru in skoči} msi, <(idtm v PIŠITE DANES sa zgoraj nr.slikmno skupino predmetov, in k« Jih boste dobili, jih pokažite svojim prijateljem, sosedam M, do oni presodijo njihovo visoko vrednost. Oe hočete sinmiati veliko vrednost teh predmetov, zagotovo izkoristite takoj to veliko ponudbo in vi boste potem naš zastopnik. Ponudbi je jako lahko zadostiti in vsledtega se vam ni potreba vstavljati. Samo izrežite to sliko, napišite svoje ime in naslov razloino, pridenfte 35 centov sa poštnino oziroma za druge pošiljalne stroške in mi vam bomo poslali te predmete, ravno tako kot so naslikani zgoraj ter onačeni spodaj. 1. Prvovrstna ura kukavica, napravljena iz najbolj dragocenega in trajnega lesa; krasne ročne resbarije jo delajo Be bolj dragocenim. Koiesje je prvovrstno. prirejeno, da kaže natančen čas. kar tudi stori, ker ga regulirajo utetl ter je garantirana za celo življenje. 2. Avtomatični strižilec las. Striže vam lase na ta način kot bi jih česalL 3. Železnlčarska ura v srebrno-nikljatem obodu, krasno se sveteča in (gravirana. NJklajsto kolesje je tako urejeno, da kaže pravilen čas. Garantirana. 4. Pozlačeni prstan z vašimi začetnicami. 5. Barometer, naj no vej Sa. izboljšana iznad ba. ki naznanja vreme za en dan vnaprej. Če pride mala ženska skozi vrata, bo jasno vreme. Ce se pa pripravlja dež. ne pride, pač pa moiki z dežnikom. Na vratih je termometer «- Krasna beležnlca. vezana v lepo usnje z oKledalem na stranici. Jako uporaben predmet, katerega naj bi vsakdo Imel. Nobenega teh Šestih predmetov se ne prodaja po^mič, kajti to po-nudbo smo samo zato napravili, da nam Je bilo mogoče tako znižati ceno, dm bo vsem pristopna. Če mislite, da predmeti niso dvakrat toliko vredni kot jih nudimo, vam vrnemo denar. Ta sknpina predmetov bo gotovo ugajala vašim prijateljem, in hiteli bodo, <1» si jo nabavijo. Mprds. boste pa tudi vi hoteli imeti še eno. Torej. — hkn na dele. UnSM Saks Co., Dept. Sli rn W. Na&ao* St, (MomM ' ' " IF-■ '■; : '- ,'J' ntAS tfAtSCHHE, & MAJA 1S2T N a b egu. Spi L ■ -T- ■ ■ ■ a il Kjaver Meiko, Cesarski verižuld. I V spisu sekcijskega svetnika v pok. Avg.* Domblina, ki je iz (Konec.) V noči od sre^e do četrtka sem siwai prt*, i če Vrt i uri zjutraj, da nekdo hodi okoli hiše in prislu-škvva pod okni moje spalnice. — "Moida se je vroil gonpodinjin mož." — Oudno se mi je zdelo le, ker nine m diaal, da bi inu bila ela odpirat. Zjutraj sem jo takoj vprašal: '"Ali je prišel ponoči vaš mož?" "Ne." "Čudno. Nekdo je hodil proti jutru okrog hiš*-. Ali niste nič sli- šali?" "NiŠ." Pregled svetovne žumalistike. vse znance in rojake širom Ame-Conamaagh, Pa. 1 Mednarodni razstava časopisov i i ke. — Frank Žet ko, Gaberče pri Slov. dramatičen klub "DILE- iz vseh delov sveta se otroci dne Senožečah. TANTJE" v Coucmau^k, PaJlC. septembra t. 1. v občinskem • * * -' - - 8el V Zal°Žbi "Drei Masfcwi" v Muenchenu pod naslovom "Czemin priredi dne 7. maja t. 1. v dvorani'doran v Pragi. Ta razstava je v Pred odhodom v staro domovi- SBO razločevali njegove stopinje. «»nd die Sixtnsbriefe", se nahaja tudi znamenita verižnieka zadeva,«*- Alojzija na First Alley prist- 2vezi z 25-letno proslavo zveze če- no - parnikom \ uitair i pozdrav Jutro je biU> veličastno. Mir vojvodinje Parmske, matere bivše cesarice Zxte. Demblin poroča: no slovenski ZABAVNI VSČEB, hoslovaškega knjigotrštva v Pragi ljava vse znance" in prijatelje ši- naokoli kakor v duai novorojene- Koncem marca leta 1917, tedaj kratko pred početkom takozvane h kateremu vabimo vse cenjene *--- | rojake in rojakinje, kateri so pri- iger m poštene POZDRAVI IZ NEW YORKA. rom Amerike. Posebno pozdravljava brata Jerneja C'ehovin ter bratranca Franka in Martina Hre- dru-dru- r (iar- liitmo. Z gor je prišel. P<**tal sem pozoren.' • Ali hodi večkrat tod mimo?" "Večkrat. Divjačine kodi krmit v gore." "Najbrie je hodil ta povioeu okoli hiše." šel po cesti — zunaj na robu ob kapelici sem bil — a danes je vse v megli." "Morda je to sreča." f prizadet, parmska rodbina pa je osebno izvedela, da Czemin njeni dobičkaželjnosti noče zatisniti očesa in porabila "pismeno afero", i p rejo pot. "Saj imava puške." Vse je bilo zastonj. Seveda nji . .. . . „ . ....... ma ni šlo za življenje, meni .pač. ** ,z"e . ^naeilno Je' kako se Je cesar Karo1' kl ^ zJutra-> Proti vrhu so nas zanimali gor-12 aprila dejal* da CzerniHa na vsak na^'in potrebuje — "bolj kot Ko j#* prišla proti večeru soKe-'Rjti gozdni velikani, ogromna dre- — °d večera isstega dne vsemu odtegnil, dočim je prevzela (lova h«*erka v obiske, sva ji pove-|vesa 7 dolgim zelenkastim in od stvar v v®ko cesarica Žita, sprejela Czernina v cesarjevem imenu in dala. Prestrašila se je. starosti sivim mahovjem po vejah. s trdovratno odklonitvijo vseh njegovih nasvetov tekom 48 ur po- "Ce va« je izvohal logar iz Ma- teh je bogastvo!" vzročila njegov odpust. Ali se je verižniška kupčija tedaj izvedla in Pod vrhoiu sjjuo občudovali pre- mil jonski dobiček prišel v parmsko blagajno, i>sm sekeijski svetnik nočfeče naših že srečno rešenih Demblin žal ne pove. »Iprijateljev. Občudovali, zavidali; - jih za tisto noč od pondeljka do kov pa je znal posvetiti tem hi-' navkam prav podomače — kar s piskrom kofeta! Torej, ker bosta dve dolgi predstavi, bo le še mžilo ostalo časa za plesaželjno; da pa bodo imeli več "užitkfl", smo preskrbeli pristno slovensko šramel orkester godbo, tako da bo vse v "luft". Začetek (»b pol 8. uri zvečer. Vstopnina: moški 75^, dame 2o<*, otroci lO*. Otroci v spremstvu starišev vstopnine prosti. Torej nasvidenje v soboto dne 7. maja! Odbor. lošč. niste več varni. Zagrizen nasprotnik je." Sklenili smo, da bo vsekajeml dem;nu ^ » J- , . . -. , 7 Veles, Kavadar. Kumanovo, Stip, ustanovitvi, m njeni zastopniki . hriba je prieala. da res večkrat ^ , . n ... ' 11 .. ^ , spravim na Kranjsko." Najrajši bi r«-s šel, a zdelo se mi je, da take žrtve ne amem sprejeti. hodijo tod straže. Ce le ni . Radovič in Prilip. ta kdo v k0-iedli iu pri^u obedovati Meni važanje kruze iz Jugoslavije vrši peti kaka n«nwa! |ni ^ ne ne do j^jj le v malem in počasnem razmerju. Je vlekel tudi oster krivec čez Vzrok temu so deloma visoke ce-*Ieme, in bil sem ves poten. Zato «e, deloma visoka izvozna carina *«-ju naročil tovarišem, naj kmalu in deloma neugodno stanje pro-l>ridejo za menoj, in sem se kar metnih sredstev. Kupoprodaja se .sam spustil v dolinot navadno vrši na nakladnih posta- s jiosebnimi čustvi sem po- in protlajalec mora sam skr-/dravljal Kranjsko. Bilo mi je, ka- beti za prevoz in izvozne formal-] Iz nedavnega poročila ameri-kor da diham povsem drugačen nosti preVoz se vrši le po želez- škega konzulata v Belgradu je zivlje Jugoslovanska Trgovska Banka, s središčem v Sarajevu. To novo banko so ustanovili bosanski finančniki, ali Britansko-Ogrska Banka je sodelovala pri so člani upravnega sveta. Banka ima glavnico od 5.000.000 jugoslovanskih kron in je prevzela podružnice Britansko-Ogrske Banke v ga otroka. Pod nami vsa kotlina Sikstove afere, je dospelo iz Madrida poročilo, da se je neki agent roja e ^ r°jakiuiville PoT^lr-ivim tu v v n-« n i opiraj., se pri vsakem koraku ob b^ede je .mi Demblm slučajne prU.ko govoriti z a tudi mu bo ostala v spominu^,! l Tm"™ ur W^ n Fr°",I. ' planinske palice. PrebredH ".».l-rsk,«, eastn.kom lu je bil v ozkih stikih s parmsko rodbino. Za tem bo igrana "Fajfea tobaka!^p^ ^hS Co! fer ^S smo potok v dolini, oziroma ska- la h]l zel° ko je cul, da se daje stvan pomen dobrodelne m čašica kave". To je am^^n 1 - — 1 ! " onozetan. kali s kamna na kamen, z drevesa. jc povedal Demblinn, da gre tu za velikansko kupčijo, od.Ta pokaže navado kmetskega živ-j* S« ! sem gledat. R*»s. pod kapoiaV^.^ v stru?j m na kamenju, katere si obeta parmska rodbina 20 milijonov dobička. Czernin je ljenja zvitost žensk, kako priti do stopinje odi^straie je pravil TVupe prejšnji parji; zdi se mu, da gre za veriženje pod krinko dobrodelnosti, pri nja. da je videla logarja, ki je j)a ,iaj bomo previdni, mi čemur se vporablja ime vojvodinje. da se zadeve zavaruje pred za- je zabičeval tipetovano. Ko smo sledovanjem oblasti." Cesarju je bilo, kakor da se mu je odvalil ka-lezli navzgor, s»- wlaj do kolen men od srca. Zahvclil se je za svarilo in je deja: "da bo stvar take j ud irali. zdaj skoro hodili in drsali zasledoval'". Ko je Demblin čez nekaj dni zopet napeljal govorico po kolenih, tako strma je bila pot, na to, je izjavil cesar, da Czerninova bojazen lil umestna, akkor ga Jsta tanta v mladostnem zdravju je obvestila vojvodinja. "vse je v najlepšem rodu". Demblin pa ni " m v popotni objestnosti uganjala odnehal. V avdijenei dne 11. aprila je razložil cesarju popolnoma Mogoče. A vas menda ni videl,Iv" s™, ™ s.va^il °dkrlto vso nmaZaDO stvar' opozarjal na nevarnost, ako javnost ko j, Š. I zdaj mimo f" pomislita da vaju v d tišini lah ^ R° naj°Žji ^ eesarJev^a «*odstva nezakonito verižili in "Mislim, da ne. Bi moral tudi j—- ' UJV jJtle£. u.ua za. Je zahteval, naj se tržaškim oblastim nemudoma naroči, da takoj jaz njega. Slišal sem. da je nekdoL....:.v ' ,vso zalogo ladje ko dospe, zaplenijo za vlado. Cesar je bil nemilo DELNICE JUGOSLOVANSKE BANKE D. D. v Zagrebu (preje ZEMAUSKA BANKA.) Avtoriziran kapital: K200.000.000.00 Popolnoma vp!ačar> kapitaL K 100.000.000.80. Rezerva: K98.0CO.OOO.OO Glavn: urad v Zaqrebu. 10 podružnic v Juqoslaviji. 1 v New Vorku LASTUJE OZIROMA FINANCIRA 39 TOVARN IN 03RTNIŠKIH PODJETIJ V JUGOSLAVIJI. Cen« po pravem kurzu Zagrebške borze, a ne na špekulaciie in na nevednost r vložiti svoje prihranke v delni« ^ Jugoslovanske Banke D. D ki-je 7. czlrom na vplačan in rpzprvni kapital ena največjih, .i z ..zir..?ii i.a in-»lustrijclno podjetnost najnaprednejša banka v JtjRO!-lav:M tr-r tako rati svoj delež pri razvoju in dobičku tegn velikega bankovi;e*ra jHnljeij;'. naj se t>lasx>voIi obrniti na: S. KUCICH, Broker 70 Cortlandt St., New York Rada bi izvedela, kje je moja se-strična MARIJA UJČlC. sedaj ! omožena KAKEŠ. Doma je iz ■ Velikega Brda na Primorskem, I jKKlomače Simetova. Prc^sim ce- ; njene rojake, če kdo ve za njen ' naslov, da mi ga naznani, ali če sama. čita te vrstiee, naj se mi oglasi, ker ji imam nekaj spo-, r oči ti iz stare domovine. Moj naslov: Mary Štuf, 401.1 North Gow St. Rust on, Taconui, Wash.' (5-6—5) COLUMBIA OD $35.50 — $350.00 — VEUEA ZALOGA — . - PLCSČ V VSEH JEZI- LiKAMi irTlNF Kin. brezplačne ce- vjivnmwi V/I1E, NIKB DOBITE PRI: VICTOR NAVINSEK, 331 Greeve St., CQNEM.4U6H, Pi Tužnim srcem naznanjam vsem 5 sorodnikom, prijateljem in znan- ^ cem žalostno vest, da je moja S ljubljena soproga E HELENA SELAN iS (podomače Poljskova) % po štii*imesečni hudi bolezni v 50. za- Sarajevu, Mo.=tarju in Brčki. No- letu s\oje starosti v Gospodu zi va banka, je bila ustanovljena tu- spala. zrak ko sem hitel po celcu na- nieij ker reka Sava ni ploT. vzdol — veter je sledove nase , . , , , , , na do prekladišča Siska. Precej p reds t raze od torka skoro že do- ^ -tevilo « ela zamet «*1. Srce in oci so se mi 4*A če vas ujamejo, pa to ne Ik> nesr»Va!" je ugovarjal *xll<>čni mož. "Mortla me ponoči ne bodo." "Zdi se mi. da je rirviio ponoči najbolj nevarno. A kakor mislite. I'a pridem jutri navs^zffodaj ali peljem k1 petih, tako »>va m* priMi v Kranjsko »oro/in me v ZUjo ali v Dravo, S pekama na ra.aah in kmet s^ ^mlam takoj v župnižee. Potr- to bi mi bilo v tem slučaja itak Suiarovelo iz moje fare, ki je mo-|kam pri gospodu župniku. Go- precej vseeno tal tudi bežati, skrival m je dvajspotl, ki je ravno neke stran-; Gospod župnik mi je dal v lju-dm |.n svoji sestri, kjer sem pre-jke v sobi, odpre duri, postoji ka- beznivi skrbi lepo zakuriti, da bi n.x-eval jaz prvo not, in je fcil se jkor akamenel in me molče, čtrdeč se po dolgi poti segrel in se podaj tudi na poti na varnejie se, ^leda. 'noči n»spal. Kar pride proti ve-Kranjsko. | 14 Ali me poznate več, feospod eeru vest, da Lahi prodirajo ee* Knialu naio »mo odrinili Pred župnik? Zinmi Meško.,, jRadwe. Prodirali res so, a so jim d i v Dalmaciji pod imenom Dalmatinska Banka, z delniškim kapitalom od 4,000,000 kron, razdeljenih v 8000 delnic od 500 kron normalne vrednosti. Ledna češ pel j v Jugoslaviji. lakladov koruze je v ni UVJ a« or- iiu i • i i . . . __ Miiejale, ko sem zagledal pred se- ^lo baje uvoreno na Dunaj Mno-fcej ?«>renj^e velikane, ki sem jih 1ZVOzlj.1Ve^3 P^nice tolikokrat z radostjo občudoval, Je namenJeno za Celioslovaško v ko sem se vozil mimo, pa sem bil zmislu nedavno sklenjenega trže mislil, da jih ne bom videl nik-1 Sorskega dogovora med to deželo dar več. ir Jugoslavijo. Med potjo so me tovariši došli. V vasi pod goro so nas pri kme- Kov« jugoslovanska banka, tu. čigar sestra je omožena v lo-j "Balkanski Ekonomista" prina-bkih hribih nad Baškim jezerom, ša, da so se angleako-madaarski in smo se zato račun i li skoro malo bančni interesi v Bosni združili v med žlahto, zelo gostoljubno spre-'povo bosansko banko, ki se najeli in nas pogostili s čujenn. Zdaj'—_ , smo bili Že dobre volje. ImogK, so trdili, da so me razseicali iMlh!-<-«•«j uapak, precej •4pohvala" za nje — sem ai stvar v Radovljico. na levo. Sli «mo po * oporah tako: kje da sem, ni ,Te-j Kako res bratsdco ljubeznivo ao garjevih, ki »o se vile globlje in del nihče, dasi ao na Zilj" ugibali, me sprejeli in mi izkazovali tam, tftobije v lAalagowia smo «po-.da daleč nisem in sem najhrže pri ljubemivih sinovih sv. Pran- /tiaii. da frrtno kviyo. Da ne bi.skrit kje v fari" — le kje, t&yio eižka na Brezjaii, vsepovaodi in hodili nazaj in izgubljali easia, amo mogli najti, aasi so preobrnUi bi- v vseh krogih, v duhovniških in krapih kar p« nalanpučca aknei \-w4i aavednih Slovencev. Ta- posvetnih, najiekrenejše sočutje j:■•--/d Ob prvem svitanju smo res ko so se lahko bahali, da so me in najradodarnejše gostoljubje na tir. kri so ga naradMi v ubili, samo da bi dobili tisto sači- skoro vse leto 1919., to je spet ki «e je vra- eavo protestantsko nagrado 5000 drugo, mnogo lepže, vse solnčno Jasno kron. Ker me pa pokazadi niso pegtavje. - ob progi med Ljubljano in Kar-lovee kjer se nekoliko poslopij, ki sc že tam nahajajo, more prav ugodno upotrebiti za svrhe te tovarne. Podjetje nam err va tudi gojiti medicinalne biljke na svojih prostornih zemljiščih. V Brodn na Savi je bila osno-vaa družba za izdelovanje tovornih vozov in železniških naprav z giavnieo od 20,000,000 bo baje tekom ■ treh let povišana na 200,000,000 kron. Ura je postala slavna z rc kordom svetovne glasbe. Vi boste navdušeni, ko boete slišali tako godbo. skrito v uri. Če hočete to krasno godbo v vašem »lomu. vam ni treba troširi denarja za godala kot so piano, funogra/i. itd., kajti ta ura ie tako napravljena, da bo nadomestila vsako godalo. Igra melodije. sestavljene od naj&kivnej&ih umetnikov in sli&ite jih. ie uro navijete ter pritisnite na gumb. Igrala.' bo za vas na tak krasen način, da se boste vi in va&i prijatelji čudili. Ta ura igra eno skladbo dvajset minut ter Je popolnoma skrita. Ta ura je Is solidne bronce ter je močno pozlačena, s zlatom. Njena zunanjost Jo dela bogatim ter je poleg teza okrasek vaše sobe. Njeno, v Nemčiji napravljeno kolesje je tako. da bo čas boljše kazala kot katerakoli ura. ki Godbeno kolesje je na dnu ure. kar omogoča delovanje brez vseh streslajev ter povzroča, da daje od sebe čisto, sladke glasove godbe. Ta ura. ki Js za. vsakega tako velike vrednosti. ne kale samo časa. ampak tudi god-benl instrument ter je garantirana za 25 let. Vredna je več kot dvajset dolarjev, dočim je nafia cena. sa M dni samo tLOO. Pomnite, da je ta ponudba samo za kratek čas. kajti i>ozneje bo stala ura S25.00. SEDAJ NA DELO! Ne poiUite denarja, ampak samo napišite » 1___:________malum* lmn. 00friTlsčwo svoje ime in naslov ter nam pofiljite z glavnico enega miljona kron set^^ „ M centi v xnamkah a Btro5ke. za je osnovala V Sibinju V Slavoniji.) K»te pa«ali. ko vam bo dostavljena na v.„„„ . • • ^su-: v___«„ 1.: dom. Poskušajte jo deset dni. Ce ne bori® in jo M amen banki je, rešiti kmete, ki Wjovoijni. nam jo po«ijite in mi vam bomo imajo naložen denar v madjar- denar. PIŠITE DA KES. škili go&podanfcih m kreditnih) Narodna aeljaSka (kmetijska zadrugah, ki so pod aekvestrom. tV3«. IMban li, ' - ..••». .•» .»i- i ^ ŽENSKA VOJNA. Dllftl, Ka "CBm Nsrods" prtrsdSl a F« 101 (Nadaljevanje.) — Da, — je rekel Canolles, ki je imel v mislih le obljubo, dano Clnire. — Da. tukaj sem. — Ali ste vi gospod de Canolles, — je vprešal seržant, ki je stopil naprej. — Da, pospod moj. — Governer otoka Saint George T — Da. — Preje kapitanu v polku Navalles? — Da. Seržont se je obrnil, napravil neko znamenje in prišli so na dan štirje vojaki, k: so bili dotedaj skriti za nekim vozom. Tudi voz sam ve je približal in seržant je pozval Canollesa, raj vstop . Mladi mož s*e je Ozrl naokrog, a bil je popolnoma sam in le v daljavi, med sku-jln grmičevja, je a-idel ženo predsednika in njeno sestro, ki sta polili pomilovanja zrli vanj. — Pri moji veri, — je rekel Canolles proti samemu sebi, kajti v resnici ni vedel, kaj se vrši. — Pri moji veri, gospa de Cambes si j»- izbrala čudno spremstvo. — Mi čakamo na vas, poveljnik, — je rekei seržant. Stopil je v voz. Seržant in dva vojaka sta vstopila z njim vred Eden ostalih vojakov je sedel poleg kočijaža, drugi pa zadaj in nerodni voz se ^je odstranil tako hitro kot sta ga iioglf vleči dva močna konja. V s*- to je bilo tako čudno, da je pričel Canolles razmišljati. Obrisi >e je torrj proti >eržantu ter vprašal: — No, sedaj, ko smo sami, mi lahko pove.-te, gospod, kam me peljete? — Najprvo v ječo, — je odvrnil mož, na katerega je bilo vprašanje naslovljtno. — Kako v ječo t Ali niste prišli po naročilu neke ženske? — Gotovo. — Jn ta ženska ni vikomtesa de Cambes? — Ne, froKpod inoj. to je grospa prineesinja de Conde. — Gospa prineesinja de Conde, — je vzkliknil Canolles. — Ubogi mladi raoZ, — je rekla neka ženska, ki je šla ravno mimo. Pri tem je napravila znamenje križa. Canolles je čutil, kako mu ledeni kri v žilah. Nekoliko nadalje je človek s piko v roki, ki je šel po ulici, na-0 ga peljali po stopnjicah navzdol v ječo, — Konečno moram vendar izvedeti, pri čem da sem, — si je mislil Canolles. Potegnil je iz žepa dva luidorja, se približal nekemu vojaku ter mu stisnil denar v roko. Vojak Le je pomišljal. — Le vzemi, prijatelj, — je rekel Canolles, — kajti vprašanje, katero ti hočem slavili, ti ne more škodovati. — Govorite, Rosp-jd poveljnik, — je odgovoril vojak ter utak-ii i I oba luidorja v žep. — Rad bi izvedel za vzrok moje nenadne aretacije. — Človek bi mislil, da ne veste ničesar o smrti ubogega gospoda Richona. — Riehou mrtev! — je vzkliknil Canolles v najgloblji bolesti, kajti spajalo ga je z njim odkrito prijateljstvo. — Moj Bog, ali je padel? — Ne, gospod poveljnik. Obesili so ga. — Obesili, — je za mrmral Canolles ter prebledel. Ozrl se je na temne priprave, ki so ga obdajale ter dostavil: — Obesili! Za vraga. To bo pač za nedoločen čas zavleklo mojo poroko. Sedemintrideseto poglavje. Gospa de Cambes je ravno zaljučila svojo toaleto, ki je bila priprosta a zelo ulična. Krog ramen je vrgla ntke vrste suknjo ter pomignila Porupee-ju, naj gre naprej. Bilo je že skoro temno in ker je domnevala, da jo bodo peš manj zupuzili kot pa v vozu, je dala povelje, naj čaka njen voz pri izhodu Karmelitske cerkve, v bližini neke kapele, v kateri naj bi se poročila. Pompee je šel po stopnjicah navzdol in vikomtesa mu je sledila. Ta naloga je spominjala starega vojaka na znano patrulno službo, katero je izvršil na predvečer bitke pri Corbie. Spodaj na stopnjicah je trečala Claire gospo de Tourville, ki je slekla vojvodo Laroehefoueault proti kabinetu prineesinje ter pri tem neprestano govorila. — Prosim, madama, le eno besedo, — je rekla. — Kaj je bilo sklenjeno? — Moj načrt je bil sprejet, — je odvrnila gospa de Tourville zmagoslavno. — In v čem je obstajal vaš načrt, madama? Jaz ga ne poznam. — Represalije, moja draga, represalije. — Oprostite, madama, a jaz se ne spoznam tako dobro na vojne izraze kot vi. Prosim vas, kaj je razumeti pod besedo represalije? — To je čisto priprosta stvar, moje drago dete. — Pojasnite vendar. — Kaj ne, obesili so častnika gospoda princa? — Da, in potem? — No, mi pa hočemo poiskati v Bordeaux častnika kraljeve armade ter ga tudi obesiti. . — Veliki Bog, — je vzkliknila gospa de Cambes. — Kaj pravite tukaj, madama ? vojvoda, — je nadaljevala udova, kot da ne vidi strahnt ki se je lotil Claire. — Gospod vojvoda, ali niso ie aretirali ki je poveljeval na otoku Saint George f -.t. .. GttAS NABODA, -S. MAJA 1921 - -~--------^ — Da, madama, — je odvrnil vojvoda. — Gospod de Canolles je aretiran? — je vprašala Claire. — Da, madama, — je odvrnil vojvoda hladno. — Canolles je aretiran, ali pa bo vsaki trenutek. Povelje bilo dano v moji navzočnosti in videl sem oditi ljudi, ki so dobili tozadevno naročilo. — Torej so vedeli, kje se je nahajal? — je rekla Claire, ki je spajala s tem vprašanjem svoje zadnje upanje. Bil je v majlmi hiši našega gostitelja, predsednika .Lalasne, kjer je zmagoval pri igrah, kot sem izvedel. Claire je zakriknila in gospa de Tourville se je začudena obrnila. Vojvoda pa se je ozrl v mlado žensko s smehljajem, katerega je bilo komaj zapaziti. — Gospod de Canolles aretiran — je rekla vikomtesa. — Moj SLUŽBO I&ČZ Slovenka pri kaki družini ali BOLGARSKI KRVNI ČAJ. boardinghousu kje na deželi, ne| Soki. izkuhani iz teh žeiišč. slade ne ____ več kot 100 milj iz New Yorka. želodec. izčistijo ledk-e, obogate kri t Pišite na naslov: Mary Puhar, ter dobro uravnajo črevesje, če vza-415 E. 14. St., New York, N. Y. met* Tro<*ga. predno greste k počlt- /Q 5_5% Vftm bo pregnal v naglici prehlad. V___(Vprašajte svojega lekarnarja, ali ik> ______— lH«šti zavarovano, 1 velika druZiuska ■■■MHNBMMMMMHM ^katija $1.25, ali 3 škatlje $3.15 ah f 6 Skatelji $6.23. Naslov H. H. von VA7WAWTT n nr TAUUAT a f^bliek. President, Marvel Products KAZNAWILO HC ZAHVALA. !Compailv, 9 Marvel Builain Pitts. Žalostnim srcem naznanjam so- burgh, Pa. —Adv rodnikom, prijateljem in znan-j' Bog, kaj pa je storil, kaj ima on opravka s strašnim dogodkom, ki cem> da dne 27• aPrila . , ;----: bolezni v Gospodu za- ,seem svoja dva prijatelja FRAN- nas je vse pretresel? — Kaj ima on s tem opravka? Vse, moja draga. Ali ni bil go-vcrner kot je bil Hiehon? Claire je hotela govoriti, a srce se ji je tako stisnilo, da ni mogla spraviti nobene besedice preko ustnic. Prijela je vojvodo za roko, se ozrla vanj s prosečim pogledom ter zamrmrala: t Dalje nribodnič.) DOCTOR kdimi iloviniko oovoiw6i zomvnir IPICIMUST voikik soloni 644 Penn Ave Pittsburgh, pa. jgk Moja stroka J« adrsvljeaj* akntnik ln krallmfk bolaanL Jaa saai Šm sdravim nad 23 let imam skuinje ▼ vadi boleanik in ksfl srnam slovensko, sato vu aonm popolnoma razumeti in epoma ti vašo belesen, da vas ozdravim in nsam moč in zdravju. Skozi 23 let sem pridobil pjsebno akuftnjo pri osdr..vljflxtjn bolezni. Zato « morete popolnoma imuli na mene, moja akrl p* je, da vaa popolnoma aadravixa. Na odlašajte, ampak fridtt* iimpreje. Jaa osseavim »strw>h. atafl rtrt, B*iiw S luni, v mehurju. Muh, MraSne ura ee: V . v fs *SlTl Na ZDRAVIM, PRIDKTI Dr. LORENZ 644 IWaW Nsksfrt Sragi iSravnlki ~sMja Mfcil as s. ara sftrtrsJ «s S. •« a. m aiuttnai «. a ur PITTSBURGH, PA. Sa vaa rasti majo Jas snem Pozor! Srbi Sldvenci, Hrvati m ki potujete skozi New York. Ne pozabite na «oj hotel, kjer dobite najboljša prenočišča in boste najbolj pnstre-ženi. Ciste sobe z eno ali dvema poste-Ijima. Prostor za 250 oseb. Domača kuhinja. Najnižje cene. August Bach CENIK KNJIG katere se dobi pri Slovenic 82 CorU&ndt St. COa New York Poučna knjiga. Hitri računar .65 Nemški abcednik J5 Nemako-angleški tolmač .60 Pravilo dostojnosti .80 8lovensko-angleiki slovar. trdo t platno ve* can - 1.60 i.sko-uemaki alovar • Jntiežie Bartol) 4.00 KI 41 v*n*k o-nemiki slo- var^ek 1.00 Zabavna ir rasne droga knjiga. Amerika in Amerikan- ei 5.00 Knjiga sa lahkomiselne ljudi, spisal 1. Cankar 1.75 Pet tednov ▼ zrakoplovu 2.00 Doli s orodjem „50 Zbrani spisi Jakob Aleiovee Kako seas se jas likal. Prvi del 1.25 Dragi dal 1.25 Tretji del 1.00 Ljubljanske slike. Četrti in peti del . 1 JO Ne v Ameriko. Sesti del Olodtlliki igra. Revček Andrejček M5 .80 Združenih držav .15 Kranjske dežele JO Zemljevid Evrope .30 Velika stenska mapa Evrope ' 2.50 Zemljevidi: New York, 111., Kans., Colo., Mont. P«-, Minn., Wis., Wyo„ W. Va., Alaska vsaki po JI MoKtVfiiiiki. Rajski Glasovi, v platn o vezano .90 v usnja vezano 1.80 v kost vezano 1.70 Sveta Ura, v platno vezano 1j00 ▼ usnje Tesano 2.00 ▼ kost Tesano 1.80 Opomba: Nsroftloai jo priložiti denarno in mu eni s-pal moj ljubi soprog IGNACU DERGANC v starosti 62 let. Rojen je bil v Toplicah na Dolenjskem. Zapušča mene žalujočo ženo, 6 sinov in 2 hčeri. Tem potom se zahvaljujem našim botrom Antonu Pečjaku in njegovi ženi za njun trud in prvo] pomoč, ker sta mi pomagala ves; čas njegove bolezni, kakor tudi j za krasen venec, ki sta mu ga da-' r o vala v zadnji pozdrav. Lepo hvalo izrekam vsem, ki so ga ob-! iskali na mrtvaškem odru. Po-1 sebna hvala pa Antonu V aland,' Antonu Dulmič, Franku Straus,1 Vincentu Arh in Johnu Mestnjak,1 ki so euli pri njegovi krsti. Lepa1 hvala Ignacu Glach in njegovi so-' progi, ki sta ga obiskala na mrtvaškem odru ter nas tolažila. Zahvaljujem se vsem članom društva št. 12 za obilo vdeležbo pri pogrebu. Posebno se zahvaljujem Vincentu Arh, kateri ga je toli-krat obiskal v času njegovi bolezni in prinesel točno vsak mesec podporo od društva sv. Jožefa št. 12, h kateremu je rajnki spadal. Lepa hvala tudi Joe Zupančiču, ki ga je to lik rat obiskal in tolaiil v njegovi dolgi bolezni. Lepo hvalo izrekam tudi vsem, kateri so mu darovali krasne venee v zadnji spomin. Tebi pa, nepozaibljeni soprog in oče, bodi lahka ameriška zemlja in v miru počivaj 1 Žalujoči ostali: Frančiška Derganc, soproga in otroci. 1140 Province St., North Side, Pittsburgh, Pa. (4-5—5) KRETANJE PARNIKOV KEDAJ PRIBLIŽNO ODPLU-JEJO IZ NEW YORTA. CA STARIČA in JOŽEFA PROICA, ki se nahajata nekje v Sheboyganu, Wis. Prosim ce njene rojake in rojakinje, aiko kateri ve za njun naslov, da mi blagovoli naznaniti, za kar bom. jako hvaležen, ali ako sama citata ta oglas, da se mi javita. — Tony Dovgan, Droyenal Brick Co., R. F. D. 6, Canton, Ohio. (5-6-5) ----- .. ^ wAFAYETTO LAPLAND cretic FRANCE ia touraine MAURETANIA ROCHAMBEAU OLYMPIC KROONLAND Calabria la savo i e AQUITANIA 2EELANO la lorraine argentina aquitania pres. wilson adriatic jerengaria OLYMPIC finland •»f4vette ROUStLLON la touraine MAURETANIA lapland 3elvedere canopic kroonland COLUMBIA BCOFNCARIA PRES. WILSON argentina belvedere SB Ki "GLAft NARODA". MAS ▼sen novmn laivm t m. otu?A& NAZNANILO IN ZAHVALA. Tužnim sreem naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da nas je po kratki in mučili bolezni za vedno zapustil dne 23. aprila moj soprog in oče VICTOR LENAS&I v starosti 45 let. Pokopan je bil dne 26. aprila na narodnem pokopališču v Canonsburgu, Pa. Pokojni je bil doma iz Šmihela pri Postojni na Notranjskem. Bil je član dveh podpornih društev, in sicer sv. Janeza Krstnika štev. 75 JSKJ. v Canonsburgu, Pa., in št. 113 SSPZ. v Meadowlands, Pa., ter socijalističnega kluba št. 1S2 v Meadowlands. Vsem članom gori omenjenih društev se tem potom prav lepo zahvalim za krasne venee, ki so jih darovali v zadnji pozdrav in ki so se vdeležili v tako velikem številu pogreba, kakor tudi članom društva Jutranja Zarja štev. 29. Lepa hvala vsem, ki so me tolažili v tej žalostni uri, kakor tudi vsem onim, ki so culi ob njegovi krsti, ter drugim, ki so ga prišli obiskat na mrtvaškem odru. Prisrčna hvala mojemu bratu Andreju Gruden in njegovi družini za krasni venec in ves trud. Hvala tudi svaku Štefanu Križaj in njegovi družini za krasni venec, kakor t ud i Antonu Premru in družini. Srčna hvala tudi njegovemu, bratu Lenartu Lenassi in otrokom za krasni venec. Nadalje se tudi zahvaljujem šolskim otrokom za krasni venec, ki so ga darovali v zadnji pozdrav rajnkemu. Žal mi je, da nisem mogla obvestiti we njegove znance in prijatelje, da bi se bili vdeležili pogreba, radi oddaljenosti. Torej še enkrat lepa hvala vsem! Tebi pa, moj nepozabljeni soprog in oče, naj bo lahka ameriška žemljica in v miru počivaj! Meadowlands, Pa., dne 2. maja 1921. Žalujoči ostali: Josephine Lenassi, soproga. P. O. Box 216. Josephine, Angela* Olga in Lucy, hčerke. Leonard Lenftcsl, brat. V atari domovini: dva brata in dve sestri. V Braziliji, JuaL Amerika, 1 3 (4-S—5) FARME naprodaj* Ker mi je zmanjkalo spomladanskih cenikov, sem prisiljen Izdati druge. Vsi tisti kateri ste pisali po spomladanski cenik, boste dobili tudi novega. Ako se je pa kdo preselil, ga prosim da mi naznani novi naslov. Ceniki bodo tiskani v angleškem jeziku, saj ima vsaka družina otroke, kateri znajo citati. Ti vam bodo lahko raztolmačili, kaj se dobi s katero farmo. To je meni velika olajšava zaradi druge narodnosti. V ceniku bo raznovrstnih slik farni ar ski h po. slop j i. S eenikom boste dobili eirku-lar, v katerem bo natančno popisan ves pomen kmetijstva v dvajsetem stoletju. JOHN ZIJLieil FARM AGENCY 6313 St. Clair Ave., Cleveland, O. 7 maja — Mavre 7 mala — C.erbour« 11 mala — Oenoa 12 mala — Havre 12 maia — Havre 12 mala — Cherbouro 14 mala — Havre 14 mala — Cherbourg s H mala — Cherbourg 17 n.rfia — Trat SI mala — Havre M maja — Cherbourg 28 mala — Cherbouro 28 maja — Havre 24 maia — Trst 24 mala — Cherbourg 28. maia — Trst 1 luni. — ClKrbouro 2 luni. — Cherbourg 4 luni. — Cherbourg 4 luni. — Cherbourg 4 luni. — Havre 7 luni. — Havre 7 lunlia — Havre 9 iunl. — Cherbou> j 11 luni. — Cherbourg 11 iunl. — Tret 17 iunlla — Genoa 18 luni. — Havre 28 lun. — Trst 30 lun. — Cherbourg 9 Julija — Trst 21 l-l.la — Trst 11 auo. — Trat »n sa vozna H«t»a |n tu «r*M Htlmnllia. obrnit« m no »vtflto. FRANK SAKSER STATE BANT MM Cortlandt N*w Vork French Line G0MPA6IIIE GENERALE TRMSATUXTIQUE 1 JUGOSLAVIJO PBEKO HAVRE FRANCE ...... LA TOURAINE ROCHAMBEAU SAVOIE ....... CHICAGO ..... 12. maja 1«. mala 14. maja 21. mala 21. maja Pozor rojaki in Dlroktna ialeznlika zveza Iz Firlza v vao olavno točk« Juaoalovlio Hitri parnlkl m Stlrtmt In dvoma vllako- ma. Poseben zastopnik Jugoslovanska 'Ude Bo prlfiakal potnike ob prihodu na- tih oarnlkov v Ha/ru ter Jih točno o4-prom 11 kamor ao namenjeni. Parnlkl Francoska črte ao tranaoortlraM tekom volno na ttao£« Cehoslavaiklh ve. laov brez vaa neorlllko Za Iff karte In cen« vprrtatte v DRU2BIHI PISARNI, 19 Stati SI, M. T. G •II oa pri lekalulh aoentlh. Od Alpentinkture Vam zrastejo krasal lasje v 6tib tednih. Od Al penpomade zrastejo v 6tlh tednih moškim krasne brke ln brada* Revmatizem ali koetlboi se ozdravi popolnoma ▼ 6tih dneh. Od Bru-llntinkture Vam postanejo sJvl "asje popolnoma natural kakor so bili v mladosti- Zdravilo za rane, opekline kraste, bule, turove, za kurje očesa, bradovice, potne noge, ozebline, Zastarane želodčne bolezni se zdravijo hitro in poceni. Pigite t*koJ p« cenik In ln krasen Žepni Koledar in knjižico t* leto 1921 pošljem zastonj. Pošljite 6c marko za i>oštnino. knjižica, velja vsa. kemu v potrebi več kot $10. Jakob Wahcich «702 Bonna Ave.. N. E. Cleveland. O. Cosulict) črta Direktno potovanje v Dubrovnik (Gravosa) In Trst. ARGENTINA ...... 34. maja PRES. WILSON .... 23. maja BELVEDERE ...... 11. junija *M*lfcl tvmiah* PHELPS BROTHERS & 09. 4 Wert Street New York BRZOPARNIK Calabria Cunard- Anchor črte odpluje 17. maja V TRST Ceaa za III. razred $120.00 Cena za II razred $180.00 všteva i vojni davek. Za vsa pojasnila se obrnite na tvrdko FRANK SAKSER STATE BANK PREDNO SE ODLOČITE sa stojo drulino sorodnika ali prijatelja naročiti vozni iMtek, ali poslati denar ▼ domovino, da si |.a potnik sam kupi, pilite najprvo sa tozadevna pojasnila na sns-no in sanesijiTO tndko FRANK SAKSER STATE BANK 8'J Cortlandt St., New York m* SS22^JIE5S (HSSGSaiHSa ROYAL HOLLAND LLOYD iz NEW ORLEANS-A v JUGOSLAVIJO. Preko Boulogne in Amsterdama Potniški parniki na dva vijaka o«1pluJeJo iz New Orleansa._ Parnik HOLLANDIA ............................... 30. maja Parnik FRIS1A ................................... 20. junija Parnik ZEELANDIA................................ 1L julija Nato od plujejo vsake tri tedne. Odpiutje se lahko preloii brez obvestila. I. 2 in 3 raxred Prostora ra. 1200 oseb. Razknine udobnosti. Izborna. hrana In pijača. Prostorne, udobne kabine. Prostorni promenadnl krovi. Prvo\T»tni orkester. Zmerno cene. Prodajajo se Sifkarte ln rezervacije. iz EVROPE v NEW ORLEANS. Za nadaljne podrobnosti vprašajte pri: THE STEELE STEAMSHIP LINE, Inc., Agents 630 Common Street New Orleans, La. AMERICAN & RED STAR ČRTE QHB Direktna iluiba NEW YORK - HAMBURG Veliki moderni osrnlkl na dvs vijaka. UNNEKAHDA (nov) MANCHURIA MONGOLIA samo tretji razred. 2L maja 2. junija 16. junija NEW YORK, HAMBURG, LTOAVA IN GDANSK POLJSKA - 25. MAJA Najkralia In najbolj pripravna pot. Prevala se potnike prvega in tretjega razreda. Potnikom tretjega razreda strelejo v veliki obednict steward! pri jedi. Zaprte sobe rezervirane sa lenake In otroke. Vprašajte »rt kom pan tiski pisarni S •ROADWAY. NEW YORK all pri lokalnem aoentu. ' - ■ ■ e. . .•- ik -Bs ■ . 'ifl^T-', K