U b o g i   d i j a k
(Iz Rlovašk^ga pros(o jirfd^lal I. T.)
V nekem slavjanskom mestn so mestjani žertovali mnogo prnrnnženja, da so pozidali višje Sole v izobražpnje svojiU domacih sinov. V te šole, ki je ime-nujemo ,,latiuske šole ali gimnazije" hodil je tudi neki zal in nadepolni mla-denič, ki je bil nadarjpn z bistrim uinom, drugače pa jako vibog in reven. Bil je četortek — dan — ko so dijaki prosti šole, da se malo oddahnejo in odpo-
činejo. Take dneve imenujejo dijaki počitnice. Toda naš ubogi dijak ni ober-nil tega dneva v počitek, da bi enako drugim svojim tovarišem hodil brez dela po lepem mestu in tu okoli zijala prodajal, ampak namenil se je ta dan koristno oberniti v to, da poskerbi nekoliko za svoje telesne potrebe. Nadejaje se, da bode v mestu, katerega prebivalci znani so kot dobri in gostoljubni ljudje, našel tudi on kako ušmiljeno in radodarno sercž, M mu bode pornagalo iz njegove velike revščine, podd se najpred k nekemu krojaču, ki je stanoval v velikej gos-poskej hiši, ne daleč od njegovega stanovanja. Čujmo malo, kako se je godilo ubogemu dijaku pri neznanem krojaškem inojstru, ko se je med njima sledeči razgovor začel:
Dijak: Hvaljen bodi Jezus Kristus!
Krojač: Na vekomaj Amen! Kaj mi pvinesete dobrega, dragi moj mhidenko?
Dijak: Prosil bi vas le, dragi gospod lnojster, da bi bili tako dobri, in mi malo zašili mojo raztergano suknjo.
Krojač: Mislim, da to delo ni ravno tako nujno. — Ali se vam zna-biti mudi?
Dijak: Oj mudf se, rnudi! Ead bi videl, da bi suknjo koj v roke vzeli, pa bi tudi rad počakal, da jo zakerpate.
Krojač: Lejte si nu, kaj vam v glavo ne pade! Mar bi radi, da bi za-voljo vaše raztergane suknje vse drago delo mahoma odložil? Dragi moj pri-jane! od takega dela rokodelec ne živi. — Vendav povejte mi, ali je vašej suknji mnogo poprave treba?
Dij ak: Ne ravno mnogo. — Raztergani so le okrajci na rokavih, neka-tere luknje bi treba zadelafci in tudi nekoliko novib. gumbov prišiti. Res je, da bi suknja potrebovala tudi novega ovratnika, kajti podstava na njem je razter-gana, tudi žepi so luknjasti, in koinolci bi potrebovali boljsih in močnejših kerp.
Krojač (smijaje se): Prosim vas, povejte mi vendar, kaj je potem na vašej suknji celega in dobrega? A naj si bode temu, kakor mu drago, prine-site mi svojo suknjo, da jo pregledam in vidim, kaj mi je z njo storiti.
Dijak: Gospod mojster! tukaj vam je na meni. Le poglejte, to je ona suknja, ki bi rad, da mi jo zakerpate. To je moja najlepša in edina obleka. Dijaki smo denes prosti, in ravno zategadelj bi rad, da mi spolnite mojo prošnjo.
Krojač: Aha, dobro vas poznana dijake! Denarje, ki vam je pošljejo vaši dobri stariši, večkrat v nepotrebne rečf zabijefce, a potem, kedar zapravite vse--------
Dijak: Ne, ne, gospod mojster! Motite se, ako si kaj takega domišljujefce o meni. Pervič imam zel6 ostrega gospodarja, a dragio bi bil pač vesel, ako bi se le enkrat na dan mogel do sitega najesti. Verjemite mi, da sem sirota, pri vsem tem pa vendar dober dijak.
Krojačica (milovaje ubogega dijaka): Pač se mi v serce smilite, ako še toliko nimate, da bi se vsak dan do sitega najedli.
Dijak: Verjemite mi, dobra gospodinja, da govorim resnico. Akoravno je v mestu mnogo blagih Ijndi, ki iz dobrega serca radi kaj podarš ubogira si-rotam, vendav imam v tednu le štiri dni, o katerib reduo dobivam svoje kosilo.
Krojač (zanzet):   Kaj pa j^ste ostale tri dni?
— 23 —
Dijak: Kaj dvugega, kakor košček kruha?   Bog, ako ga le imam!
Krojačica: To je pač žalostno! Tako zal mladenič, pa mora lakoto terpeti; poleg tega si pa še z učeujem glavo ubijati. — Usmili se ga, usmili, moj stari, in popravi mu suknjico, kolikor jo je popraviti mogoče. — Morda tudi denes niste še nič gorkega zajeli?
Dijak: Ees je, da je bilo tudi denes prav revno moje kosilo.
Pri teh besedah odide krojačica v kuhinjo, a dijak sleče svojo suknjo in jo poda krojaču, ki jo z glavo majaje od vseh strani ogleduje rekoč: ,,Pač je neumno biti dijak, ako nima ničesar v žepu. Po mojih mislih bi bilo go-tovo boljše za vas, ako se bi poprijeli rajše kakega rokodelstva ter si po tem potu skerbeli za vsakdanji. kruhek, nego da se po nepotrebnem potikate po višjih šolah in obleko tergate po šolskili klopeh.
Dijak: Vam, gospod mojster, se sicer dozdeva, da imate prav, ali temu vendar ni tako. Znanje in Sola pripelje človeka k dobremu kvulni. Mnogo uiladeničev, ki so se po Solah marljivo in pridno učili, našlo je poznpje ugoden stan ne le v visokih palačah, ampak tudi v uizkih iu revnih bajticali. Ako iina mlad človek le dobro voljo, da se poprime vsoga, kar je dobrega, poštenega iu koristnega, ako ga izkušeni in modri niožje hvalijo, ter nui pripoznavajo spo-sobnost tudi za višje nauke, ako se nilad človek voljno izvoči v providnost božjo s terdnim zaupanjem, da mu bodo pomagali tndi dobri in usmiljeui ljudje, kakor se je to že zgodilo pri mnogih ubogih dijakih, ki so po ternjevem potu dospeli do velike čestf, verji?mite nii, da vse to mladega človeka izpodbuja še k večej pridnosti do ueenja in obiskovanja šol.
Krojač (smijajo se)-. Bore dijak! Rad bi znal, kako se vendar pride po ternjevem potu k dobreinu kruhu in do visoko česti.
Dijak: Glejte, ljubi mojster, lako-le: Ubogi dijak, kateri ve, da njegovi revni staiisi niiuajo premoženja, da bi rau mogli po svojej suierti kaj prida za-pustiti, uiora sam gledati za boljšo svojo priliodnosfc, ako želi, da mu se ne bode treba boriti z revšuino in terpljenjpm, s kakovšnim sb zuabiti bpr6 njegovi ubogi stariSi. To ga vleče in izpodbada, da se marljivo in pridno učf. Ker ima ubogi dijak le malokedaj kaj okroglega v žnpn, uc mikajo ga potern ue kerčine, ne igre, ne kake druge zabave. A to jn zanj prav dobro, ker je pri učenji potetn bolj zbran; nikakorano zle misli iu želje ne vznemimjejo njego-vega serca, pa tudi nepotrebai spomiui ne motijo njegovo glave. Takega dijaka nikoli ne boli glava, knr uima pvenapolnjetiega Zelodca, o njem tudi ue velja latinska prislovica, ki pravi: ,,Plenus venter, 11011 studet libpntor," t. j. s pol-niru trebuhom se ue da učiti.
Pri teli besedah stopi krojačica v sobo sp skledico v roki, a krojač so še zmerom smpje in pravi: Prosim vas voudar, kaj neki mislifce, da bode iz vas? Naveličali se boste kmalu nčunja, navoličali se boste sfcradati, — in č? vas tudi naposled doleti kaka sreča, i na, — kaj boste? kak btfre pisar; kajti daiulones se ne prido tako leliko do kake visoke čosti, ako-------
Dijak: Motite se gosp. mojster! Mnogo revnih dijakov je ze bilo, ki so s pridnostjo tako daloč dognali, da so pviSli do škofovske, ali še cel<5 do kake višje svetue česti.
Krojačica (devaje skudoljico na mizo): I kaj vendar v eno mer blebetaš, inoj stari?   Včasih govoriš zares tako neumno, da se ti vsak otrok sinijati mora.
2*
__ 24 __
Ali znabit; nima nbogi dijak prav? (K dijaku): Sčdite tam le za mizo in okrep-čajte se malo, pozna se vam na obrazu, da nimate rfidnega kosila. (Primakne mu stol). — Ali ne veš, moj stari, da je bil naš sedanji škof, katerega smo še kot župnika dobro pozuali, sin jako nbogih starišev? Pa tudi drugih odličnih mož, duhovskega iii svetnega stanu, je bilo že mnogo na svetu, ki niso imeli pozla-čene zibelke, a vendar so prišli do velike čestf in sreče. Gospod J. je suknarjev sin, pa je vendar, kakor ljudje pripovedujejo postal zel<5 imeniten gospod, in to §e ce]6 tam v Beču. Moj rajiiki oče, Bog mu daj dobro, nam je večkrat pri-povedoval, da je bil knez Esterhazi sin tako ubogih starišev, da je kot dijak moral od milostinj dobrih ljudi živeti, učil se je pa tako pridno, da je pozneje postal knez; tudi ga ni bilo nikoli svam njegove nekedanje revščine, marveč še cel6 ponašal se je rad s& svojim revnim dijaškim življenjem.
KvojaČ: Res je; prav imaš, raoja stara! Človek, ki se mora v mladosti sara boriti z revščino in uadlogami, spominjal se bode pozneje tndi rad rerežev in jirn pomagal, kolikor in kedar bode le mogel; kajti človek, ki je sam okusil terpljenjp, laglje 5uti potem bvitkosti, ki so bile nekedaj tudi njemu lastne. — Nu, ako vas smem vprašati, za kakošen stan se pa vi pripravljate, gospod dijak!
Dijak: Ako ini dobri Bog ohrani ljubo zdravje in mi ne odtegne blagih dobrotnikov, bil bi rad duboven.
Krojačica veselo v roke udari rekoč: 0 moj Bog! koliko reselja imajo pa<5 ubogi stariSi, ki imajo sina duhovna. — Duhovni gospod je največja in naj-čverstejša dušna in telesna podpora svojim ubogim starišein. — Veš kaj, moj-stari? Tudi mi dva morava skerbeti za podporo ubogemu dijaku tukaj. Dober duhoven je tiidi nama velika pomoČ in tolažba v du§nih zadevah.
Krojač (ki se je po neprevidnosti se šivanko v perst zbodel): Da, da, jaz Že hitini pomagati; le poglej, kako mi kri iz persta teče. (Suknjo sim ter tja premetovaje): Moj Bog in pa ta suknja! Več jej ne vem   ni kraja ni konca; kerpa pri kerpi!
Dijak: Joj meni, ubogej siroti! to je pač žalostno zame. Prosim vas, gospod mojster, popravite kolikor morete in znate. Zakerpajte samo to, kar je najpotrebnišega.
Krojač: Hm! hm! kar je najpotrebnišega. — Ne zamerite gospod stu-diosus, najboljše bi bilo, ko bi se suknja prodala kakemu cunjarju.
Dijak (težko vzdahnivši): Moj Bog! jaz sem pa še vesel, da jo imam, čeravno je alaba.
Krojačica: Tak bodi že enkrat tiho in ne žali uboge sirote, ki že brez tega zadosti terpi.
Krojač: Terpim tudi jaz, ker šivatn, da me že persti bolž. Le poglej koliko lukenj sem že zakerpal, pa jih vendar nikoli ne zraanjka, pač da ne vem, od kod stj jemljo.
Kroj ačica: Koliko let pa boste morali še šolski prah požirati?
Dijak: Tukaj imain biti še Stiri iu pol leta, potem bom šel v seminisčp, kjer bom ostal štiri Ieta, predno stopiin k oltarji.
Krojačica: Kjer se trije do sitega najediS, tatn se lehko najč tudi še četerti. Ker nimate več, kakor 1« tri dni v tednu pošteno kosilo, pa pridite k nam na kosilo. Naše kosilo je sicčr priprosto in revno, ali lačen človek si v ničem ne prebira.   Nadejamo   se,   da nam bode Bog svoje dari blagoslovil, ia
- 25 -
tudi vas z nami nasitil. Zato pa boste, kedar vain bode čas dopuščal, našega Janezka malo v roke vzeli, da tudi on nekoliko več veselja dobi do šole.
Dijak: Bog naj vam stotero poverne, blaga dobrotnica, kar boste dobrega storili ubogemu dijaku.
Krojač: Zdaj se iinate pa tudi meni zahvaliti; evo vam suknje. Kar se je dalo in moglo, to sem popravil. Mnogo sicer nisem mogel, kajti pripoznati morate sami, da bi sto raaček ne bilo moglo ene same miši uloviti v njej, to-liko lukenj je imela vaša uboga suknja. Čuvajte jo zdaj, kakor bi bila iz zlatii, kajti drugače —
Dijak (uzemši suknjo): Serčno se vam zabvalim, gospod mojster! Prosim, kaj sem vam dolžafr?
Krojač (šaljiro): Kar ste drugiin dolžni, mene ne briga; to pa, kar meni dolgujete, plačali boste, kedar postanete škof.
Dijak: Od mene vam tedaj serčna hvala, a od Boga plačilo! Bog daj, da bi vam mogel enkrat dostojno poverniti vašo blago dobroto.   Z Bogotn!
*                    *
Petnajst let je že minulo, odkar je naš ubogi dijak, ki mu je bilo ime Vojteh, bral pervo sveto mašo. — Krojač in njegova dobra supruga sta se po-starala in zel6 ubožala. Zaslužka je bilo malo in glavnica, ki sta si jo za stare dni prihranila, potekla jima je že skorej vsa. Starega krojača, ki ui znal ši-vati po novem kroji, in so ga tudi že oči zapustile tako, da je k večemu le še kako staro obleko za silo popraviti mogel, zapustilo je vse. Večkrat sta skupaj sedč z žalostjo premišljevala nekedanje boljše dni svojega življenja, in skerbelo ju je pomankanje na njiju sfcare dni. Pri takern premišljevanji vnela se jima je želja, da bi ju Bog že skorej poklical iz tega sveta v boljšo domovino, v ka-terej ni pomankanja niti terpljenja.
Nekega dne sedita krojač ia krojačica zopet v globoke misli zatopljena. Že osem dni nista imela nikakoršnega dela, to se ve, da tudi nikakoršiiega za-služka. Peku sta bila dolžna na kruhu in hišni gospodar ju je nadlegoval, da plačata stanovanje.   Od kod vzeti deuarjev v tolikej potrebi?
Kje je pa njiju sin? Doveršil je svoje zerasko potovaaje. Smert je re-žila sicer uboge stariše skerbi, ž njo pa tudi podpore na njihove stare dni, ki bi jim bila zdaj toliko potrebna.
Ko tako premišljujeta svoj revui stan in z žalostjo gledata v prihodnost, slišita na enkrat, da derdra kočija po cesti, ki se ravno pred njihovo hišo ustavi. Sluga skoči z voza, odpre kočijo in iz nje stopi iuieniten gospod, katerega no-beden ne pozna. Osupnena gledata naša ubožčeka skozi okno, ne ved6 kaj to pomeni. Supruga perva izpregovori, ter vpraša moža: ,,Stari, kaj praviš, ked6 je to?" Starec zmaje z glavo, čudi se in pravi: ,,Draga moja, to sain Bog vž. Kakor se vidi, je to imeniteu gospod; berž ko ne inja kaj opraviti z našim hisnim gospodarjem. S takimi reveži, kakoršna sva midva, taka gospoda ne občuje." Komaj pa starec to izgovori, odpre sluga vrata in neznani gospod stopi v revno in majhno sobico našega krojača. ,,Hvaljen bodi Jezus Kristus! Mir tej hiši! Gospod bodi z vami, preljubi inoji!" pozdravi tuji gospod osup-nenega krojača in njegovo suprugo, ki ne vesta, pri čem da sta, ko vidita pred seboj stati — škofa.
Tudi škofovemu slugi se je zdel tapobodzeldčuden in radoveden pričakuje, kaj
— 26 —
bode iz tega. Starec m starka, vsa prepadena od strahii, sta še cel6 pozabila škofu roko poljnbiti. Za nekaj časa izpregovori stari krojač s tresočim in sla-bim glasom:
,,Prosim Vas, milostivi gospod, kaj pomeni čast, da nas vasa milost obišce v našej revnej hiši? —¦ Berž ko ne; zmotili ste se, da pridefce k revnim Slo-vakom. Ako ste pa znabiti prišli zavoljo kakega posebnega opravila, pripravljon sem zmerom, da vam služim kot najpouižuiši hlapec."
Škof se veselo nasmeje iii pravi: ,,Nisem se zmotil ue, ampak zares pri-dem k Slavjanom. Mar mislite, preljubi moji, da slavjansko dete, ako postane škof, more zatajiti svojo slavjansko kri iii svoje hrepeneče serce do niilih svo-jih bratov Slavjanov? 0 ne, nikedar ue! Prišel sem k vain, gospod mojster, da svoj dolg poravnam in poplačaui.
Krojač: Joj meni! Kako bi si jaz, ubogi revež, le misliti mogel, da ima vaša milost pri meni kak dolg poravnati.
Škof: In vendar je tako. — Preljubi nioj! velik je dolg, katerega porav-nati si jaz za svojo sveto dolžuost štcjera. Ali se ne spomiujate več ubo-gega dijaka, katercmu ste pred več kot dvajsetirai leti zašili in popravili raz-tergano suknjico ter mti rekli, da vam bode pkčal, kedar postane gkof?
Krojač ia krojačica naenkrat: Da, da! bil je to naš Vojteh. Ali še živi? Mar je res postal duhoven? Kako se mu godi? 0 preteklo je že mnogo let, od kar nisva slišala niti besedice o njem.
Škof: Še živi še, dobra človeka, in godi se niu dobro, prav dobro. Jaz vama tudi najlažo o njem kaj gotovega povedati vem. — Ne bodita vendar tako čudna, in poglejta mi malo bolje v oči! Ali nisem ravno jaz oni neke-danji Vojteh?
ErojaČ in njegova supruga veselo izklikneta: „0 Bog! 0 preljuba mati Kristusova!   Vasa milost je zares najin nekedanji Vojteh."
Škof: Tako je. Jaz, ki sta me nekedaj kakor svojega sina milovala, po-stal sem z božjo pomočjo škof. N,e sinem tedaj poprej od vaji, dokler ne po-ravnam svojega dolga! — Seže v žep. Nata! tukaj je plačilo za popravo moje raztergane suknjice. Zdaj pa vama dam ua prosto voljo: ali hočeta iti z meuoj, da bosta pri mojej niizi, kakor seui bil nekedaj jaz pri vajiiiej, ter bosta v iniru in pokoji preživela poslednje dni svojega življenja, ali pa, ako nočeta z nienoj, da vaji preskerbim tako, da vama ne bode treba več šivaake v roko vzeti, razen-v zabavo ali kratek čas.
Z veseljem sta sprejela naša starca to poslednje, ter sta s podporo blagega skofa preživela posledaje dui svojega življeuja v miru božjem.                           i
,r