Savinjski vestnik CELJE, 12. maja 1951 GLASILO OSVOBODILNE FRONTE MESTA CELJA, OKRAJEV CELJA-OKOLICE IN ŠOŠTANJA LETO IV., STEV. 19 — CENA 5 DIN Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Tone Maslo. Naslov uredništva: Celje, Titov trg 1. Telefon 7. Tiska Celjska tiskarna v Celju. Poštnina plačana v gotovini, četrt- letna naročnina 54, polletna 108, celoletna 216 din. Savinjski vestnik izhaja vsako eoboto. Ob dnevu zmage Dne 9. maja 1945 — torej pred šesti- mi leti — je poginila nemška fašistič- na zver, potem ko je pahnila po šest- letnem divjanju ves svet v največjo nesrečo, katere posledice občutno ču- timo na vseh koncih in krajih zemelj- ske oble še danes. V razrušeni Berlin so od vseh strani vkorakali zavezniki in med zastavami zmagovalcev na ostankih porušenega poslopja, v kate- rem so bili kovali usodo človeštva na- duti izvržki »Herrenvolkac in skovali svoj neslavni konec, je zaplapolala tudi ponosna jugoslovanska trobojnica s peterokrako zvezdo. Fašistična Italija je bila kapitulirala že dve leti pred nemškim porazom, s propadom Nem- čije pa so propadli tudi vsi večji in manjši fašistični sateliti, ki so bili po- magali nemški zveri dolga vojna leta neusmiljeno mesariti po Evropi. Ljud- stva vseh kontinentov so dne 9. maja 1945 ob popolni kapitulaciji Nemčije s trudnim veseljem doživela zaklju- ček vojne v Evropi, istočasno pa so z najelementarnejšim upanjem v srcu zahrepenela po dolgem miru, ki naj končno zašije nad človeštvom kakor blagodejno sonce in naj nikoli več ne zaide. Mir je vrnil našemu delovnemu ljud- stvu njegovo domovino. Vračali so se izgnanci, premnogi so se vrnili v raz- rušeno domove, drugi spet na zapu- ščena polja, zanemarjene vinograde, izsekane gozdove toda čutili so spet domovino, dihali so ljubi slovenski zrak in sreča je sijala iz izmozganih teles, da se bodo lahko okrepili na domači grudi. Že za ta zločin, da je hotel ukrasti to lepo zemljo mirnemu slovenskemu narodu, bi moral prejeti fašistični okupator največjo kazen. Ljubezen do uboge, izropane zemlje je vrnila našemu ljudstvu pogum ju- naškega naroda, da sé je z vso neu- strašenostjo in največjim premagova- njem težav zagrizel v obnovitveno de- lo in začel graditi novo, socialistično domovino. Z zaupanjem v lepše čase in z vero v dolgotrajen mir, ki ga je naš človek tako zelo potreben, je sle- herni pristopil k izpolnjevanju svojih nalog in nspehi požrtvovalnega in ne- sebičnega prizadevanja so bili vsak dan vidnejši in pomembnejši. Pod vod- stvom Partije je v OF organizirano slovensko ljudstvo začelo graditi svo- jo petletko. Nenasitni imperializem, ki je tako neslavno pokopal i Nemčijo i Italijo i Japonsko ter vse njihove satelite Bol- garijo, Madžarsko, Romunijo i. dr. pa se je — izgleda — povampiril in oble- kel ruski kožuh. Kakor da ni zgodo- dovina učeteljica narodov, se igrajo sovjetski imperialisti, ki se pač niti iz najbližnjih dogodkov pred šestimi leti niso ničesar naučili, z vojnim ognjem, pripravljajo s 5Л'ојо kratkovidno biro- kratsko — omejeno politiko nov sve- tovni požar. Pripravljajo, želijo, hoče- jo: vse njihove metdTle, pa bilo na ka- terem koli delu zemlje, kažejo to grozno prizadevanje. Korejska trage- dija, pariška komedija, kominformšči- na, značilno nagajanje združenim na- rodom na kateremkoli zasedanju ali posvetovanju — to so rezultati >mi- rovnega< prizadevanja, ki so ga polna njihova usta. Kar pa zadeva predvsem nas, jugoslovanske narode, je že nad dveletno ropotanje na naših mejah, kjer — vzbujajoč jim najnižje instin- kte, hujskajo proti nam svoje pokorne satelite, ki jih imajo nekateri Jugoslo- vani še od druge svetovne vojne, pa tudi iz prve, v najtežjem spominu. S polnimi usti o miru pripravljajo novo vojno, ogražajo ves svet, a nas celo vznemirjajo, ker ne moramo postati njih hlapci. Mi, in ves svet, si želimo miru. Zato pa se tudi nikogar ne bojimo. Že so nas včasih presenetili nemili dogodki, klonili pa nismo še v tako velikih te- žavah in kažemo tudi danes ponosno svojo pripravljenost, biti vsakomur prijatelj, a nikomur suženj. V borbi za pravico in resnico nismo bili še ni- koli sami. Tn danes je z nami ves svet — z nami pa je zato, ker ljubi mir. Žalostna je bila pred šestimi leti usoda nemškega nacifašizma, še žu- lostnejša pa bo utegnila postati danes ali jutri usoda napadalnega ruskega kominformizma, ko želi ves svet ohra- niti le eno: mir. Človeštvo je preveč trpelo, rane so še vedno pregloboke, steklo je premnogo dragocene človeš- ke krvi, da bi si danes to že dveh svetovnih vojn presito človeštvo dovo- lilo še tretje gorje. Garancija za to dejstvo je Organizacija združenih na- rodov, ki bedi nad mirom in bo — v primeru kakršnega koli napada od ko- derkoliv — storila svojo veliko dolž- nost; slehernega napadalca pa bo vse človeštvo kaznovalo tako, kakor se spo- dobi, da je kaznovan vojni zločinec, sovražnik človeštva. Naši narodi, med njimi naš sloven- ski narod, verujemo v lepše čase, ne bojimo se nikogar in upamo v mir. - Požrtvovalni pojdemo v tem lepem mesecu maju na delo. Zraven pa ne bo nihče pozabil, krepiti si za obrambo miru železno pest. Pomladna setev bo skoro končana še nekaj lepih in sončnih dni, pa bo setev v našem ojyaju končana. Po po- datkih z dne 5. maja je v privatnem sektorju setev izvršena 85%. Jara žita so posejana 95%, dočim koruza in krompir pa 85%. Setev precej ovira slabo vreme, vendar pa setev kljub te- mu poteka dobro in zadovoljivo. Pri pomladni setvi najbolj napredu- jejo v krajevnih ljudskih odborih: Vojnik, Sv. Vid pri Grobelnem, Sv. Štefan. Sv. Jurij, ob Taboru in Ponik- va pri Grobelnem. Tu so s setvijo že skoraj pri kraju in imajo za posejati še samo nekaj poznih kultur. So pa tu- di KLO, kot Galicija, št. llj in Sent Andraž pri Velenju ter Sv. Jedert. ki so s setvijo še zelo v zaostanku in to vsled tega, ker se setveni aktivi ne l)rigajo za pomoč kmetovalcem, ki imajo večje površine za posejati, ni- majo pa dovolj delovnih moč-i in de- lovne živine, da bi lahko pravočasno obdelali in posejali ЧШв orno zemljo. Da je okrajni procent izvršene setvd še razmeroma nizek je vzrok tudi sla-j bo poročanje. I Ogrožene površine, ki so bife evi-; dentirane v okrajnem merilu se od-' pravi ja jo. Kmetovalci, ki so bili v več- ji meri prizadeti po suši in toči in jim vsled. tega seme primanjkuje, so sprejeli seme od okrajnega semenskega fonda, predvsem jara žita in semena krmnih rastlin. Razdeljenega je bilo tudi precej semenskega krompirja, vendar pa radi omejenih zalog, potre- be niso bile krite v celoti. Za ogrožene površine radi vprežne in delovne živi- ne pa se morajo setveni aktivi KLO sami zanimati. Te je treba odpraviti z medsebojno pomočjo kmetov samih, ali na podlagi uredbe o mobilizaciji vprežne živine in т skrajnem slučaju,, da se da zemljo v najem drugim, k^ jo bodo lahko obdelali. Pri izdajanjuj odločb za obvezno preoravanje pa mo- rajo KLO paziti, da dobe odločbo res tisti, ki imajo sposobno delovno živi- no. V državnem in zadružnem sektorju je setev izvršena že preko 85% pla- niranih površin pomladne setve. S setvijo so že v celoti zaključili v dveh državnih ekonomijah (Cinkarna Celje in CRD v Šentpavhi pri Preboldu) in v dveh zadružnih (EKZ Vojnik in Stranice), ter se tu že pripravljajo na druga dela. PLODNO DELO ORGANIZACIJE ZVEZE BORCEV V CELJU Lani v mesecu novembru so spreje- le terenske organizacije Zveze borcev NOV 6 mesečno tekmovanje v počasti- tev 10. obletnice OF. Prvi mesec tek- movanja je potekal brez vidnejših uspehov. Z izvršenimi občnimi zbori v mesecu januarju so bili izvoljeni novi odbori ZB na vseh terenih. Kmalu se je ugotovilo, da so novi odbori res- nejše prijeli za delo in stalno iskali novih organizacijskih prijemov. V februarju je na/jiovedal MO ZB Ljubljana tekmovanje MO ZB Maribor in MOZB Celje, katerega smo tudi Ce- ljani sprejeli, kar je na celotno član- stvo bodrilno vplivalo. Terenska orga- w ëaeit tekmovanja za deeeto ebletnico Fronte nizacija ZB I. četrti pa je pozrala k tekmovanju vse ostale terenske or- ganizacije ZB v Celju in že takrat ob- ljubila, da se bo borila za prvo mesto. Vnela se je zagrizena borba. Ob zaključku tekmovanja je komi- sija ugotovila, da je Krajevna zveza I. četrti ostala mož beseda; dosegla je največ točk in s tem res zasedla prve mesto. Med tekmovanjem je imela najbolj- še uspehe v organizaciji dela. K delu je pritegnila vse svoje članstvo. Raz- veseljiva je zelo dobra povezava z vsemi množičnimi organizacijami. Pred vsem so se izkazali pri predvojaški in izvenarmadni vzgoji članstva. V času tekmovanja so imel\i več množičnih sestankov s predavanji in partizanski večer. Imajo točen pregled nad obvez- niki predvojaške vzgoje, nad partizan- skimi družinami in sirotami, katerim nudijo vso pomoč. V aprilu so organi- zirali tudi partizanski pohod т Št. Le- nart nad Laškim, katerega se je ude- ležilo nad 1.000 ljudi. I. četrt pred- njači pred ostalimi krajevnimi zveza- mi tudi v rednem poročanju in т izvr- ševanju tekočih nalog. Od januarja dalje so člani opravili 2258 ur prosto- voljnega dela. Organizacija ZB I. četrti je prejela kot najboljša v tekmovanju pismeno pohvalo in veliko oljnato sliko mar- šala Tita ter prehodno zastavico. Drugo mesto sd je priborila teren- ska organizacija ZB Dolgo polje, ki je bila v zadnjih dveh mesecih resen tekmec za prvo mesto. Prejela je pis- meno pohvalo in priznanje, zík nagra- do pa državno zastavo. Tretje mesto je zasedla terenska or- ganizacija ZB Jožefov hrib, za kar je dobila pismeno priznanje in pohvalo. Tudi ostale organizacije so v tem tekmovanju vidno izboljšale svoje de- lo na polju predvojaške in izvenar- madne vzgoje. Vse so tesno sodelovale z ostalimi organizacijami. V piosto- voljnem delu se je od teh organizacij najbolj izkazala terenska organizacija ZB Hudinja. Želimo da organizacije ZB izkorišča- jo izkušnje tega tekmovanja in pri- tegnejo k delu vse svoje člane, ki so bili do sedaj manj delavni. -čič Metalurško-industrijska šola v Štorah ponos kolektiva Ko poročajo kovinarji v Štorah o svojih težavah in lepih proizvodnih uspehih, kaj radi pozabljajo na svojo učno ustanovo, ki se je vkljub izred- no težkim pogojem pri osnovanju in v razvoju uvrstila med najboljše indu- strijske šole v LRS Sloveniji. Komaj je bila zgradba za silo ureje- na, so pričeli s poukom v novi šoli, pri ureditvi in dograditvi pa so že po- magali učenci. Tako jih je delo naj- bolj navezalo na njihov novi vzgojni zavod. Pod strokovnim vodstvom svo-| jih učiteljev in vzgojiteljev so se učen-' ci vedno bolj posvečali pouku lim prak-j tičnemu delu. Direktor šole, mlad ab-, solvent jeseniške kovinarske šole, tov., Klinar Anton si s svojimi sodelavci prizadeva dvigniti kvaliteto pouka,* učvrstiti disciplino v šoli in v inter-^ natu ter skrbi za nabavo dobrih učnihj pripomočkov in strojev za delavnice.j Posebno v obdelovalnih strojih še ču-, tijo pomanjkanje, zato trpi napredek; in strokovno izpopolnjevanje učencevJ Danes imajo lepo urejen zasilni inter-i nat, ustrezajočo menzo, ki sicer še пЦ nameščena v pravih prostorih, v šoli; lepo čitalnico in mladinsko sobo, šola, sama pa je moderno urejena in oprem-« Ijena. Učni uspehi so vedno boljši, za-j hvaljujoč strogim meram pri vzgoji in^ učenju stalnemu nadzorstvu in skrbi j vzgojiteljev. ; Poskrbljeno je seveda tudi za zdra-; vo razvedrilo. Učenci gojijo vse vrstej športa, šahirajo. prirejajo tekmovanja,^ gojijo pesem in mnogo čitajo. Novo-' osnovani mladinski pevski zbor lepo? napreduje pod vodstvom tov. Cererjaj Avgusta. Učenci se ponašajo tudi že z diplomami in pokali, ki so si jih pri-j borili na tekmovanjih in športnih pri- reditvah. Na letošnjem r>epubliškem ' tekmovanju industrijskih kovinarskih' šol v Mariboru pa so se kovinarski in; metalurški učenci iz Štor izredno do-; bro plasirali. Zasedla so v ostri kon-' kurenci 5. mesto, razen tega pa so se; лгпПа z dvema republiškima prvakoma; — livarjema. Za ustanovo, ki obstojaj šele dve leti, je to vsekakor razvese-; Ijiv uspeh. Tudi za proslavo 10. obletnice OF so' se učenci Metalurško-industrijske šole; v Štorah temeljito pripravili. Priredili; so zelo skrbno razstavo svojih izdel-; kov, med katerimi so posebno pozor-' nost vzbujale РеИопол-а in Francisovei turbine, kupolna peč, plamenična peč j in vse vrste ključavničarskega, livar-1 skega ter kovaškega orodja, med osta-j lim tudi stružnica, ki so to izdelali zaj potrebe svoje delavnice. Odlitke so od-| lili doma, ker pa nimajo obdelovalnih! strojev, so jih morali poslati na obde-; lovainfe v Tovarno emajlirane posode t v Celju. Ves teden so se vrstile prire-i diitve na šoli v Štorah. Nogometni tur-i nir. igra v 5 slikah, pevski koncert,; roditeljski sestanek, vse s ciljem, da; se delovni ljudje, predvsem starši; učencev in interesenti za vpis v šolo i seznanijo z delom in življenjem v šoli in s skrbno, pravilno vzgoja naše mia-i dine v industrijsko kovinarskih šolah.: U. R. AKCIJSKI ODBOR za »biranje denarnih in materialnih pri.spevkov za kulturni Dom v Trstu je ustanovljen v Celju. Podjetja, ustanove, sindJikati in društva naj pošiljajo prispevke na te- koči račun štev. 620-1-95322-110 pri Komunalni banki Celje. Posamezniki lahiko oddajo manjše zneske na Mestnem odboru OF (Ka- juhova ulica 1), kjer se dobe tudi vse ostale informacije. Velika zdravstvena ackija v šoštanjskem okraju dobro napreduje Pred avtomobilom opremljenim s fluorografskimi aparati v Šmartnem ob Paki je čakala tropica ljudi. Zdrav- stvena ekipa z Golnika je bila zado- voljna. Udeležba na sistematičnem slikanju in drugih prsnih organov je zelo dobra. Član ekipe je dejal, da je presenečen, ko jih toliko prihaja na slikanje. Prvi dan fluorografiranja v šoštanjskem okraju je pokazal dobre rezultate. Ljudje še vedno prihajajo. Zglasijo se pri administratorki kjer prejmejo karton s številko pod katero jih vodi- jo v evidenci. Fluorografski avtomobil, dar OZN Jugoslaviji, pomeni za vsakega nekaj novega. Med ljudmi so še takšni, ki niso videli rentgenskega aparata; da- nes pa bodo s tem aparatom pregleda- ni in slikani. »Ali bodo pregledani vsi prebivalci,«; je dejal neki kmet iz Šmartnega ob^ Paki. I »Seveda, vsi morajo biti pregledani,! saj bo le takrat uspela ta zdravstvena' akcija,« je pojasnil član ekipe. Radovednost je bilo čutiti pri vseh ljudeh, ki so čakali na rentgensko sli- kanje pljuč. Za vse so se zanimali. Ve- deti so hoteli, kako bo s tistimi pri katerih bi fluorograf odkril bolezen. Člani ekipe so jim radi pojasnjevali in odgovarjali na njihova vprašanja. »Vsakdo, pri katerem bi odkrili tu- berkulozo, bo poklican v protituber- kolozni dispanzer na ponovni zdrav- niški pregled. Kdor bo potreben stalne zdravniške nege in zdravljenja bo na- poten v zdravilišče za tuberkulozo. Moramo zaostriti borbo proti tuber- kulozi ... ostankom preteklosti.« V avtomobil je vstopila naslednja skupina ljudi. Ti so bili prav tako ra- dovedni kot prejšnji in so zastavljali razna vprašanja na katera so dobili zaželjen odgovor. Ko so prišli iz avto- mobila so bili videti spremenjeni. Kot bi se jim s srca zvalil kamen neza- upanja; njihovo razpoloženje je bilo spremenjeno. Vesele in srečne so se počutili. »Tole bo pa dobra stvar,« je dejal nekdo, misleč zdravstveno akcijo. »Pa tudi precej stane našo državo,« je dodal drugi. »Ne, ne gre za stroške. Važno je da akcija uspe in da ozdravimo sleher- nega človeka, da bomo imeli zdrav in sposoben rod...« Stopil sem proti kolodvoru. Mimo- grede sem se s ceste zazrl v lepak, ki je visel na drevesu ob cesti. »Da, res je kar piše na lepaku. Iz- koristimo vsi to priliko fluorografira- nja, ki jo nudi socialistično zdravstvo delovnemu ljudstvu .. .< N. K. NAJBOLJŠE FRONTNE ORGANIZA- CIJE SO PREJELE PRIZNANJA Okrajni odbor OF Celje-okolica je ob zaključku šestmesečnega tekmova- nja .podelil najboljšim organizacijam Fronte v okraju prehodno zastavo in pismena priznanja v trajno last kot priznanje za dosego uspehov v orga- nizacijski, politični in gospodarski de- lavnosti. Najboljša organizacija OF v okraju Zadobrava ( škofjo vas) je prejela okrajno prehodno zastavo, na III. Kon- gresu OF pa prehodno zastavo in na- grado od IO OF Slovenije. Prehodna pismena priznanja in po- hvale so sprejeli frontni odbori: Št. Lovrenc (štore), Ložnica (Žalec), Po- dvin (Polzela), Sv. Jurij pri Celju, skofja vas, St. Pavel, Jurklošter, Do- briša vas (Petrovce), Vitanjp, Vransko, Krivica (Prevorje), 2^gaj in Sv. Jedert. Praktične nagrade, ki so jih poklo- nili delovni kolektivi tovarn najbolj- šim organizacijam Fronte, pa so pre- jele naslednje frontne organizacije: Jurklošter, Polzela, škofja vas, Krivi- ca in sv. Jurij pri Celju, Želeti je, da bodo tudi ostale organizacije s tekmo- vanjem nadaljevale. Tako se bodo or- ganizacijsko in politično krepile in izvajale sklepe III. Kongresa OF Slo- venije v smislu poglabljanja sociali- stične demokracije. Za dosežene uspehe tekom leta bodo prejemale najboljše OF organizacije od Okrajnega odbora Fronte prehodne zastavice, a najbolj- ša med njimi bo sprejela ob koncu leta zastavo v trajno last. Važno obvestilo za potrošnike v zvezi z prehodom na novi sistem prometa z živili objavlja Svet za bla- govni promet pri vladi FLRJ tole ob- vestilo : Z uveljavljenjem odloka o določanju vrst in količin živil zajamčene preskr- be so prenehali veljati odrezki za meso na živilskih nakaznicah (osnovni in dodatni) za mesec maj. Odrezki za meso na živilskih nakaznicah za junij se razglašajo za neveljavne. Potrošnikom,, ki imajo pravico do denarnih bonov za nakup živil s po- pustom, bo izdan za maj vés mesečni znesek (po kategorijah, v katere so razvrščeni) ne glede na to, da so т tem mesevu uporabili določeno število odrezkov za meso na živilskih nakaz- nicah. Proizvodi na sladkorju (marmelada, džem, sadni sok itd.) ne bodo več т prodaji kot zamena za sladkor na od- rezke »sladkor« na potrošniških na- kaznicah. Vsi ti proizvodi bodo v pro- sti prodaji in ljudje jih bodo lahko kupovali s popustom na denarne bone za nakup živil s popustom. Obiščite razstavo oh desetletnici OF Spominska razstava narodnoosvobo- dilne borbe, ki je |?ila odprta v Ljub- ljani v počastitev 10. obletnice OF ima velik politični in kulturno-zgodovinski pomen ter zasluži pozornost vsega na- šega ljudstva. Zbrano gradivo, razni dokumenti, fotografije in drugi podat- ki, ki ponazorujejo najvažnejše mo- mente naše NOB, pričajo o premnogih žrtvah in junaštvu našega ljudstva v boju proti okupatorju in domačim iz- dajalcem. Razstava se nahaja v prostorih gradbenega inštituta v Dimičevi ulici za Bežigradom ter bo odprta ves maj dnevno od 9.—21., tako bo omogočen obiisk tudi delovnim kolektivom po opravljenem dopoldanskem delu. Ña razstavišče vozi ^rtobus izpred kolo- dvora in pošte vsake pol ure. Frontne 5n druge množične organi- zacije ter razna društva naj organizi- rajo skupinske obiske razstave, če najavijo svoj obisik informacijski pi- sarni raz.stave dan pred prihodom, * dobe na razpolago vodnika, ki jim bo tolmačil vsebino razstave. Na isti na- čin si tudi lahko naroče toplo hrano v okrepčevalnici na razstavnem prostoru. Poleg razstave si lahko obiskovalci ogledajo tudi filme. Dopoldne so na programu domači dokumentarni, ¡po- poldne pa umetniški filmi. Vstopnina znaša 20 din, za skupine cd 5 oseb dalje 10 din in za vojake , ter oí roke 5 din. Člani sindikalnih, mladinskih, pio- nirslih, fizkultumaih organizacij ter člani KDZ se lahko posluži jo popusta na železnici, ki velja za skupinske vožnje. Vse potrebne infoi-macije dobe na železniških postajah. stran 2 »SAVINJSKI VESTNIK« dne 12. maja 1951 Stev. 19 TEDENSKI PREGLED DOGODKOV $IROM PO SVETU... T PARIZU NOBENEGA NAPBEDKA Na 46. sestanku namestnikov zunanjih mi- nistrov štirih velesil ni bil dosežen nikak- iea napredek. ZOPET NAPREDOVANJE ČET OZN NA KOREJI Iz Tokia poročajo, da so zavezniške £ete prodrle 8. maja 29 km zahodno od Seula. Ob vzhodni korejski obali so Južni Korejci zavzeli Kangon, 14 km severno od 38. vzpo- rednika ter napredovali vzhodno od Indžeja. Čete OZN so napredovale na vseh delih fron- te 2 do 3 km. Kakor je sporočil zastopnik štaba ameriške 8. armade, so imele te ak7 cije le omejen smoter in ne pomenijo za- četka kake večje protiofenzive. Kanadski zunanji minister Laster Fear- eon je izjavil, da je zelo malo upanja, da bi se korejski spor kaj kmalu kom'al, da pa so vrata za pogajanja še vedno odprta. BRITANSKI FESTIVAL ODPRT 3. maja so v navzočnosti angleškega kralja in ministra za zunanje zadeve т Londonu ob 100 letnici velike razstave odprli veliki festival, ki kaže uspehe Velike Britanije po vojni na področjih tehnike, gospodarstva in kulture. PRED NOVIMI VOLITVAMI Y GRČIJI Predsednik grške vlade Venizelos je iz- javil, da vlada razpravlja o možnosti razpi^ novih volitev, ker vlada nima trdne opore v parlamentu. Nove volitve bi bile ▼ sep- tembru. VIHAREN DAN V ANGLEŠKEM PARLAMENTU 2. maja so v angleškem parlamentu kon- zervativci močno napadali laburističnega obrambnega ministra Shinwella zaradi iz- voza strateških surovin in vojnega materiala v Kitajsko. Baje so poslali 3700 ton jekla in drugih kovin, vštevši lokomotive, letala in drugo. Konzervativci so zagnali velik hrup in zahtevali odstop ministra za obrambo. NAMESTO BOMB _ STARI ŽEBLJI Pred kratkim so na Koreji Amerikanci vrgli na križišča in ceste nad tri in pol mi- lijonov starih žebljev." Kitajska motorna vo- zila so na cestah zaradi defektov obstala, a drugi dan so ameriška letala imela baje lahko delo. MONTGOMERY V RIMW Namestnik poveljnika oboroženih sil At- lantskega pakta Montgomery se je sestal s predsednikom italijanske vlade De Gasperi- jem, z ministrom ca obrambo, načelnikom generalnega štaba in drugimi. T Italiji je ostal 4 dni. TBYGVE LIE SE JE VRNIL V ZDA Generalni tajnik OZN Trygve Lie se je vrnil s svojega potovanja po jugovzhodni Evropi in državah Srednjega vzhoda. Nje- govo potovanje j« trajalo 15 dni. ZAHODNA NEMČIJA ENAKOPRAVNA V EVROPSKI SKUPŠČINI Svet ministrov evropske skupščine je skle- nil povabiti Zahodno Nemčijo, naj sodeluje pri delu Evropskega sveta kot enakopravni član in ne več kot premagana država. GOVORICE O SOVJETSKI ATOMSKI BOMBI Zapadni tisk je objavil, da je proizvodnja atomske bombe v Sovjetski zvezi nastopila v aktivno fazo. Kljub mirovnim kongresom in govoričenju o miru ima danes Sovjetska zveza štiri ogromne tovarne za atomske bombe. Okoli atomskega centra je 55 novih letališč na katerih straži 2000 lovskih letal. INFORMBIROJEVCI NAPADLI SKUPINO NAPREDNIH FRANCOSKIH MLADINCEV V Toulouseu so člani KP Francije z že- leznimi palicami in gumijevkami napadli skupino francoskih mladincev, ki so lepili lepake za javno razpravo o Jugoslaviji. Ra- njenih je bilo več mladincev. Mladinci so pred letom gradili študentsko naselje т Za- grebu. Izjavili so potom tiska, da jim nihče ne more zabraniti širiti resnice o Jugosla- viji. DARILO BELGIJSKE VLADE V želji, da pomaga ublažiti nesrečo Ju- goslavije zaradi suše, je belgijska vlada po- klonila Jugoslaviji 1000 ton sladkorja. PERZIJSKA NAFTA DOKONČNO PODRŽAVLJENA Perzijski šah je podpisal zakon o podržav- ljenju perzijske nafte. Ker sta zakon potr- dila oba doma je s šahovim podpisom postal polno vel javen. V NEKAJ BESEDAH Generalni tajnik /socialistične stranke т Švici je v svojih vtisih iz Jugoslavije dejal, da sedanja politika naše države utegne ko- ristiti vsemu delavskemu gibanju. — V Se- verni Perziji so našli človeške kosti, ki so stare baje 8000 let. — Vlada Kitajske je za- plenila premoženje britansko-azijske družbe. — V Španiji je stavkalo prvega maja 12.000 delavcev. — Ameriški prezident Truman za- hteva nad 60 milijard za vojaške namene ▼ letih 1951-52. — Sovjetska vlada je razpisala notranje posojilo v znesku 30 milijard rub- Ijev. — Ameriška mornariška pehota šteje 200.000 mož, senat pa predlaga, da bi se število zvišalo na 400.000. — Naš poslanik т Urugvaju je izročil poverilnice. — 40 od- stotkov dobav Zahodne Nemčije sovjetski coni gre v Sovjetsko zvezo. — V Maidstoneu (Anglija) se je rodila deklica z dvema po- polnoma razvitima zobkoma. — Na svetu je več kot 1200 milijonov nepismenih ljudi, kar znaša več kot polovico vsega prebivalstva na zemljski obli. — Iz Izraela sporočajo, da so sirijske obmejne sile napadle izraelske delavce ob meji. — Nekje na Švedskem je pri tekmovanju pri krpanju nogavic pred vsemi ženskami zmagal 54 letni samec. — Zaradi stavk v Novi Zelandiji je vlada od- ločila pripravljeno stanje. — Jugoslovanski konzulat v Bratislavi je na zahtevo vlade ČSR zaprt od 1. maja. ...IN V DOMOVINI VLADA FLRJ ZAHTEVA IZROČITEV VOJ- NEGA ZLOČINCA ARTUKOVIČA Vlada FLRJ je zahtevala od vlade ZDA, naj ji izroči vojnega zločinca Andrijo Ar- tukoviča, ki živi danes v Los Angelesu. Artukovič je bil notranji minister v Pave- ličevi NDH in spada med največje vojne zločince, ker je odgovoren za številne zločine in pokole nad našimi narodi. KONGRES ZVEZE NOVINARJEV JUGO- SLAVIJE BO V MARIBORU Dne 12, in 13. maja bo v Mariboru Kon- gres zveze novinarjev Jugoslavije. Udeležilo se ga bo okrog 160 de*. ;.;î.it )v. V KRATKEM BO ZAČELA »OFENZIVA« PROTI KOLORADSKEMU HROŠČU Kakšno škodo nam lahko povzroči kolo- radski hrošč ni potrebno, da bi ponovno na široko pisali. Lansko leto je hrošč na- valil čez mejo Italije, kjer ga doslej niso zatirali organizirano. V goriškem in tolmin- skem okraju jo bilo lansivo leto že dosti okužb. Od tam je prodrl tucii v nekatere druge okraje v Sloveniji. Letos pa izgleda, da so tudi v Italiji raz- umeli, da je potrebno škodljivca uničiti. Na konferenci pri ministrstvu za kmetijstvo sta bila navzoča tudi dva italijansL't predstav- nika, kjer je bilo sklenjeno, da borodu. Kaj pričakujemo od naše žene? Prvo bi hoteli tu pov- dariti potrebo po pomoči ženi nosečni- ci. Y čem naj obstoja ta pomoč, ne bo težko povedati: navajati nosečnico, da bo redno obiskovala zdravnika odnos- no babico, da bo vedela, da je ravno njej namenjena novoustanovljena zdravstvena ustanova — posvetovalnica za nosečnice, kjer bodo izvršeni vsi pregledi in kjer bo dobila vsa po- trebna pojasnila. Navajati in prepriče- vati nosečnico o važnosti vseh preis- kav, ker nam je zdravje nosečnice, ka- kor tudi bodočega otroka važno, ker le tako be narod krepak. Kaj pričakujemo od zdravstvene prosvete. S pravilno zdravstveno pro- sveto bomo vzgojili naše mlade žene matere, da se bodo ravnale po najno- vejših zdravstvenih izsledkih moderne medicine in opuščale stare navade glede zdravljenja različnih bolezni in poškodb. Vzgajati ljudi, da bodo iskali zdravnikovo pomoč pri zdravniku od- nosno strokovnih medicinskih kadrih ne pa pri raznih mazačih. Ne mislim tu na zdravstveno pro- svetno delo, ki se tiče le zdravljenja bolezni, nege dojenčkov itd. temveč mislim, da ho ena velikih nalog na polju zdravstvene ' prosvete posvetiti vso pozornost ravno higijeni prebival- stva, komunalnim problemom, ki se v glavarjem nanašajo na stanovanjsko, vprašanje, vprašanje snage mesta, ka- nalizacije itd. Z izvedbo teh začrtanih nalog mi- slim, bo najbolje pokazano, da je bila naša pot na polju zdravstveno prosvet- nega dela pravilna. Kako je z gradnjo bolnke in zdrav- stvenega dorna? Započeta gradbena delaj na novih zdravstvenih objektih in predvidene preureditve ter izboljšave na obstoje- čih predstavljajo ogromen znesek za investicije, katerih doslej v izdatnejši meri gospodarstvo Mestnega ljudskega odbora ni moglo prenesti. Poleg pro- blemov zdravstvenih investicij mora Mestni ljudski odbor, česar se moramo vedno zavedati, inyestirati znatnejše vsote za ureditev perečih komunalnih problemov, predvsem za gradnjo sta- novanjskih zgradb, kanalizacijo, ure- ditev mesta itd. Dosedanje težave, glede finančnih sredstev kakor tudi glede gradbenega materiala in druge- ga so znatno ovirala izvršitev teh na- log. Z reorganizacijo državne uprave in gospodarstva bode .nastale boljše in realnejše možnosti, da se bodo zla- sti zdravstveni objekti v doglednem času spravili v sklad z najnujnejšimi potrebami. Dejstvo je, da so te usta- nove namenjene, vsemu gravitacijske- mu področju mesta Celja, ki v zdrav- stvenem pogledu zajema okoliš več okrajev s skupno nad 250 tisoč prebi- valci. V letu 1950 na primer je Celj- ska javna bolnica zajela v zdravljenje le 26% prebivalcev iz Celja, iz drugih okrajev pa 74% prebivalcev. Dolžnost vseh teh okrajev bo, da s svojo povečano gospodarsko močjo re- šijo investicijske probleme zdravstve- nih objektov. Mestni ljudski odbor na- тегал^а še v teku leta dovršiti polo- vico tkzv. Zdravstvenega centra, s če- mer bi se sprostilo okrog 40 stanovanj kar je tudi eno najbolj perečih soci- alno zdravstvenih vprašanj. V drugem letu pa namerava dovršiti drugi del objekta, ki bo služil ambulantno po- likliničnim svrham. Po zagotovitvi re- publiškega Sveta za ljudsko zdravstvo bo možno še letos dovršiti kirurgični trakt in trafopostajo ter pričeti z do- končno ureditvijo tuberkuloznega od- delka v javni bolnici. Svet za ljudsko zdravstvo si bo v bodoče prizadeval s pomočjo množičnih in političnih or- ganizacij zasigurati potrebno sodelova- nje okoliških okrajev, tako da bi še v teku leta opravili mnogo več del kot jih za enkrat predvideva program Mestnega ljudskega odbora. Vabimo k sodelovanju vse, ki jim je zdravstvena služba našega mesta pri srcu. Svet je pripravljen odgovarjati na л'5а лфrašanja, ki bi mu jih posta- vil kdorkoli s polja zdravstva. Udele- žujte se odprtih sej, ki se bodo skli- cevale periodično in na njih sodelujte s svojimi predlogi in objektivnimi kri- tikami. Le s pomočjo in sodelovanjem vseh zainteresiranih bomo rešili vse naloge, ki^ jih Svet sam ne more uspešno rešiti. Lepi uspehi trgovin . državnih posestev v Šoštanju in Velenju Okrajno poverjeništvo za trgovino in pre- skrbo v Šoštanju je letos odprlo dve trgovini državnih kmetijskih posestev; eno v Velenju, a drugo v Šoštanju. Obe trgovini zalagajo s poljskimi pridelki in ostalim živežem kmečke delovne zadruge, zadružne ekono- mije in državno posestvo v Bavnah. V obeh trgovinah je na zalogi dovolj maščob, slani- ne, medtem ko ne morejo ustreči povpraše- vanju po čebuli in jajcih. Trgovini najbolj zalagata zadruge v Bočni in Radmirju, delno tudi zadruga v Mozirju in državno posestvo v Bavnah. V obeh trgo- vinah prodajajo mast po 350 do 400 din, kmetje pa po 500 do 600 din in še dražje. Jajca s« v trgovinah po 8 do 10 din, pri kmetih pa p« 15 din, slanina po 350 din, kmetje jo prodajajo po 500 do 600 din, če- bula j« po 120 din, na kmetih po 180 din, pa tudi dražje. Belo moko prodajajo v obeh trgovinah po 180 din za kg, enotno muko pa po 140 d« 160 din. Poslovodji obeh trgovin sta sklenila z ekonomijami in posestvi pismene pogodbe za dobav« pridelkov. Trgovini sta dosegli v prvem mesecu poslovanja lepe uspehe. Dnevni promet denarja znaša povprečno 20.000 din. V enem dnevu so imeli celo 60.000 din pr«meta. F. L. MATI KAJ ŽJBLIŠ VEDETI? Bodočnost naroda je v njegovih otrocih. Zdravje otrok, ki bodo dorasli v zdrave čla- ne družbe, mora biti naša glavna skrb in ta sloni predvsem na naših materah. Naša socialistična družba si prizadeva, da olajša materam in otrokom težko breme in jim nu-i di svojo pomoč pri »najbolj koristnem dru- žabnem delu«. Mladim materam primanjkuje izkušenj, ži- vo čutijo potrebo po nasvetih zdravnikov in drugih, ki jim je zdravje razvoj in bo- dočnost naših najmlajših srčna briga. Na iniciativo odbora za organizacijo »Ted- na matere in otroka« bodo organizacije AF2 v prihodnjem tednu prirejale na vseh te- renih diskusijske ure, ki jih bodo vodili zdravniki specialisti. Odgovarjali bodo na vsa vprašanja, ki bodo predložena bodisi pismeno, ali ustmeno pred ali med diskusij- sko uro. Vsaka mati bo imela priliko s tem obo- gateti svoje znanje- in bo dobila najboljše nasvete v vseh zadevah, ki so ji nejasne in ji prizadevaj« skrbi. Ker se bodo vršile diskusijske ure na te- renih in so jih bo lahko udeležila vsaka ma- ti z najmanjšo izgubo časa, je pričakovati, da bodo prireditve dobro obiskovane. Zdravstvena služba v Žalcu in okolišu v zdravniški okoliš Žalca poleg trga sa- mega spada še osem KL.O, skupaj 8500 pre- bivalcev, katerim nudi zdravniško pomoč le- po urejena sektorska ambulanta. Ustanova ima v lični enonadstropni hišici ordinacijo in čakalnico, kjer zdravnik dnevno pregle- duje bolnike. Dnevno je odprta tudi zob- na ambulanta. V ustanovi je tudi posveto- valnica za matere in otroke. V Žalcu je tudi lekarna in sedež babice. Letos bodo ambu- lanti prizidali še prostore; za protituber- kulozni dispanzer. Tu bo seveda treba do- biti številnih prostovoljnih delavcev. Splošno zdravstveno stanje v tem okoliša ni povsem zadovoljivo, kar je posledica nc- poučenosti prebivalstva. V-preteklem letu je bilo dosti primerov škrlatinke, oslovskega kašlja, rdečk, noric, predvsem pa griže, bolezni pa so bile pravočasno zatrte. Zdravstvena neprosvetljenost ljudstva se odraža tudi v tem, da je bila udeležba otrok pri cepljenju zelo slaba_. Delno je za ta ne- uspeh kriv tudi val gripe in slabo vreme. Zdravstvena zaščita v zadrugah je tudi sla-, bo razvita. V Arji vasi, kjer šteje zadružni< kolektiv skoraj 200 članov, nimajo nobenegaj zadružnega higienika, dasiravno so bili pis-i meno opozorjeni, naj pošljejo nekoga na te-; čaj BK. Zadružniki imajo posebne ugod-i nosti, katerih se ne poslužujejo. Za njih je po uredbi določena le malenkostna pristoj- bina za pomoč v ambulantno polikliničnih ustanovah (v ambumanti 10, na domu 15 din). Iz tega je razvidno, da je treba povečati zdravstveno delo med ljudmi. Množične or- ganizacije in KLO naj pošiljajo ljudi v te- čaje Bdečega križa. ~ V kratkem bo treba tam, kjer še to ni vpeljano, postaviti obrat- ne, vaške in šolske higienike. Mnogo pomagajo tudi zdravniki iz Novega Celja. Omenimo še to ustanovo. Zdravilišče za tuberkulozne bolnike v Novem Celju ima premalo postelj za naknadno zdravljenje. Lahko bi z malimi sredstvi uredili v bližini primerno poslovanje v ta namen (n. pr. grad v Zalogu ali graščino Prešnik). V Šmaftnem ob Paki je blia skupščina Okrajnega odbora Rdečega križa Na splošno je bila letna skupščina zelo slabo pripravljena. Udeležba je bila manjša od polovice povabljenih članov, za kar je de- loma kriv tudi okrajni odbor, ki ni pravo- časno obvestil delegatov in ni določil pri- mernejšega časa za pričetek. Na skupščini so iznesli pomanjkljivosti in uspehe o delu or- ganizacije Bdečega križa. Ugotovili so, da se je šele zadnji čas delo organizacije malo popravilo. Morda je bilo uspehov več, pa zaradi malomarne evidence niso prišli do veljave. Obravnavali so zdravstveno prosveto med množicami, govorili o važnosti organi- zacije Bdečega križa v mirnem času, še bolj pa v vojni in o drugih perečih vprašanjih. Skupščino je obiskal tudi predsednik Glav- nega odbora BK tovariš Jože Lampret iz Ljubljane. Na skupšičini so ugotovili, da ie v šoštanj- skem okraju 3000 članov in 2000 podmlad- karjev. Za podmladkarje so imeli lani 80 zdravstvenih predavanj. V Šoštanju so orga- nizirali dva tečaja za prvo pomoč, katerih se je udeležilo 60 članov. Ob zaključku so sprejeli razne sklepe, med njimi tudi tega, da se bo v tem letu število članov povečalo za 1500 ljudi in poboljšali delo okrajnega, kakor tudi krajevnih odbo- rov Bdečega križa. Najhoijie poste v šoHanishem okraju v prvem tromesečju letos so dosegle v me- rilu šoštanjskega okraja najboljše uspehe pošte Velenje, Ljubno in Nazarje. Velenj- ska pošta je presegla produktivnost za 4%, odlikovali so se tudi v pisanju števila lastH nih napak, imeli pa so tudi največje števil«) opravljenih telegramov. Ljubinska pošta jé dosegla največ 97% produktivnosti, ugotovili so največ tujih napak ter skrbeli, da brzojavke po najkrajši poti prispele do na- slovnika. Nazarska pošta — najmlajša У okraju je produktivnost presegla za 13%, imeli so najkrajši čas med dohodom in iz- ročitvijo brzojavk, oba uslužbenca Avgust Križnik in pismonoša Anton Lenko, pa tudi mnogo delata pri raznih organizacijah. Na- zarski pošti je zelo resen tekmec gornje- grajska pošta, ki se odlikuje predvsem pri malem številu lastnih napak. F. L. Pionirski odred na Sp. Hudinji Pionirji na Sp. Hudinji ne spijo. Po reor- ganizaciji pionirske organizacije, ki je bila do letos bolj šolska organizacija, zdaj pa se je razmahnila na teren, so začeli tudi star- ši in ljubitelji mladine na Sp. Hudinji rat- mišljevati, kako premagati razne težave, da bi delo 8 pionirji plodno steklo. Člani mno- žičnih organizacij na Sp. Hudinji so na množičnem sestanku izvolili najboljše т pio- nirski svet, ki je takoj pristopil k delu. Pionirji so postavili najboljše tovariše т pio- nirski štab, potem pa so se svobodno pri- javili T različne krožke, n. pr. v dramatski, šivalni, fizkultumi, šahovski, motoristični in strelski. Delo v krožkih se je začelo. Bazmah del» ovira pomanjkanje orodja in materiala, dočim prostor imajo prav lep v verandni dvorani gostilne Qrobelnik. Naj- bolj deluje dramatski krožek. Vse obveznosti, ki so jih pionirji sprejeli za počastitev 10. obletnice OF, so bile zadovoljivo izpolnje- ne. Tako se je dne 15. aprila vršil poučni iz- let na Stari grad; dne 21. aprila je dramat- ski krožek E lepim sporedom sodeloval pri proslavi OF, ki so jo priredile množične or- ganizacije. Drug« obveznosti pa še izpol- njujejo, n. pr. nabavili si bodo zastavo od- reda ter izdelali posebne značke za člane po- sameznih krožkov; tovariše, ki še niso pio- nirji, bodo seznanjali z nameni pionirske organizacij« in jih vključevali vanjo, pri- pravili bodo prireditev širšega obsega i. dr. Zanima nas delo in uspehi drugih pionir- skih odredov v Celju in bom« veseli, če bo- mo tudi o njik kaj sliiali. B. M. SPOROČILO NAROČNIKOM! Zaradi pomanjkanja in visoke po- dražitve časopisnega papirja na sve- tovnem trgu so se znatno povečali stroški z izdajanjem lista. To nas je prisililo, da od 1. maja t. 1. dalje — v skladu z dvigom cene papirja — povišamo ceno našemu listu na 5 din izvod, kadar bo na 4. straneh, cena 3 din pa ostane še naprej v veljavi, kadar bo izvod na 2. straneh. Odslej znaša četrtletna naročnina 54 din, polletna 108 din in celoletna 216 din. Prosimo vse, ki še niso poravnali naročnine za drugo polletje, naj to store še v tem mesecu. Tisti pa, ki so plačali naročnino že vnaprej, pa naj nakažejo samo razliko, ki bo na- značena že na poslani čekovni polož- nici. Uredništvo in uprava »Savinjskega vestnika« Stev. 19 >SAVINJSKI VESTNIK< dne 12. niaja 1951 Stran 3 KULTURNI PRh:GLED „SAVINJSKEGA VESTNIK A" Dr. Jos. Tominšek: MUZEJSKO CELJE, >Kako? Muzejsko Celje? Mar ne Celjski muzej?« >Kajpada tudi to; pa najprej muzejsko Celje.« Celje je res samo ob sebi muzej. Kaj spada v muzej? Značilni predmeti iz pretekle dobe, čim znamenitejši, redki, dragoceni ali mogočni, tem važnejši so; čim starejši, tem dragocenejši; iz pra- starine je vsak drobec visoko vredno- ten. Taki predmeti katerih koli vrst so >muzealije« in se shranjujejo v mu- zejih ali označujejo in čuvajo na svo- jem mestu. Moramo jih poznati; neve- šči jih ne »vidijo«, ker jih ne preso- dijo. — Celje je zelo stara naselbina; dokaz njegove pomembnosti je, da je do današnjega dne ohranilo tisto ime, e katerim je bilo pred blizu devetnajst stoletji prvikrat zapisano; naselje sa- mo je seveda še starejše. Kot staro mesto je ohranilo za stare čase ne sa- mo znake in sledove, ampak očitne ostaline. "Najogromnejši je pač Stari grad; pomislite: ko bi ta grad stal sre- di mesta, kakor v Rimu kolisej ali v Pul ju starorimski teater! V mestu ima- mo štiri stare obrambne stolpe; kdo pozna vse štiri? Stari trdnjavski zid je na raznih mestih ohranjen; kdo se zmeni zanj? Kanalizacija je deloma še rimska; kdo jo pokaže? Take muzea- lije (več je manjših) je treba vidno zaznamovati in na nje paziti. (Opo- zarjam na Mir je v Ljubljani!) To velja tudi za pomembnosti iz novejše in naj- novejše dobe. Taki »javnii muzeji«, vidni vsemu svetu, spomin ^preteklosti, opomin in pobuda za bodočnost, sve- tovna vest, ponos lin obtožba, taki so narodna in človeška dolžnost. Taki javni muzeji so še preredki; dva že imamo v Celju, na Trgu svobode in pred pošto ter kot nadomestek nekaj uličnih imen. Ni pa še stometerskega mavzoleja na Frankolovem.. Gro- bovi še tulijo, čakajo na trombo vsta- jenja! Razen Celja (z okoljem, ki sega od Boča do Bohorja, Kozjaka, Mrzlice, Olšove, Logarske) kot muzej imamo tudi Celjski muzej. Letos obhajo se- demdesetletnico, ustanovljen 1881; skromno nastanjen v poslopju Glas- bene šole (lapidarij je še zdaj tam) in borno dotiran v prejšnjih državah. Na- ša mladostno bodra republika je mu- zeju prepustila najimpozantnejšo mest- no stavbo, takozvano »Grofijo«, je za zavod imenovala potrebno, strokovno kvalificirano osebje in odredila pri- merno dotacijo. Uprava pa je zi dela na velike težave, ker je med zadnjo vojno bomba zgodovinsko stavbo hudo prerušila in je popravilo ter dopolnilo takega poslopja težko, odgovorno, koč- ljivo, drago. Dela pa se na restavraciji trajno in sistematično, prostor za pro- storom. Redki pasanti, ki jih pot za- nese na tihi Muzejski trg, ne vidijo pravzapraл' nič drugega kakor odpr- to stebrovje arkad. Ko bi se oglasili T pisarni uprave, bi se jim razkazala vrsta sob, ki so i same dokončno po- pravljene i z muzealijami strokovno zavzete. V bistvu prava otvoritev muzeja je bila 27. aprila kot spominska razstava v počastitev desete obletnice OF. Ne moremo si zamisliti vzvišenejšega po- voda in dovolj priznavati popolnega uspeha. Več oddelkov obsega muzej in več jih ima v načrtu; v ponos pa mu je lahko in v zadoščenje služi vse- mu ljudstvu, da se kot prvi otvarja v sedaj dosegljivi dovršenosti prav »Od- delek narodnoosvobodilne borbe«. Ob- seg našega Vestnika ne dopušča, da bi po zaslugi še podrobno poročali o po- teku otvoritve in o razstavi sami. Su- marično ugotavljam, da je bilo po nedvomno dolgotrajnih pripravah in preudarkih vse kakor po uri točno, skrbno, uglajeno. Že prospekt je vse- binska in tiskarska mojstrovina; iz- bira, izvršitev in razpostava vseh ob- jektov v f)dlično restavrirani dvorani je nazorno ustrezna in ukusna. Gostje so se zbrali v prelepi slavnostni dvo- rani in so po dostojanstveni otvoritvi razstave v razstavni dvorani občudo- vali njeno bogastvo in umno zaokro- ženost. »Iniciativni odbor« z vsemi so- delavci se je pokazal v svetli luči; vsi po vrsti — imenoma jih tu ne navaja- mo — so se izkazali: uprava, znanst- veniki, umetniki, inženirji, tehniki, or- ganizacije, tovarne, obrtniki, grafiki, estetiki... Želimo in upamo, da se za sestavo ostalih oddelkov zberejo in združijo prav taki kadri! Na pozive muzeja pri- spevajte vsak svoj delež, atom. Maj- ceni so atomi; vemo pa, da je v njih vezana silna energija, ki jo je treba le sprožiti. Sprožite jo! V današnjih ibiimih ča- sih še pogO'Sieje izgo- varjamo besedo — Do- movina! S to besedo po- vemo vse: Naša zemlja in ljudje, mçsta in vasi, naše morje, gore in. ni- žave, raesežni gozdovi in brezmejna poilja va- Ivijočega klasja. Mislimo na ičloveka, ki seje, gra- di in ustvarja člioveka, ki Ibagati narodu kul- turo, (kà spreminja ob- ličje rodne grude. Do- movina je v ^rcu rudar- ja, M grehe njej v glo- bino, polni dušo kmetu, loo z roko zamaha pri setvi, mati jo vidi otro- ku v očeh. Vsak skriven kotiček, tolmimček v po- toku in val na obali, skalni vršaci, stolpiček v pečeh je del Domovine. Ingoličevi "KRAPI" v St. Juriju pri Celju Sredi meseca aprila je SKUD »Bra- tov Ipavcev« v Št. Juriju pri Celju upri- zoril Ingoličeve »Krape«. Igra je za diletantske odre lahko uprizorljiva, saj je nalašč zanje napisana. Vsebuje gladko tekoče pogovore, je nekoliko zabeljena s sodobnimi in predsodobni- mi ocvirki in reminiscencami, ki silijo k smehu. Za igralce ni zahtevna, zato so jo šentjurski diletanti vsak po svoje in dobro zaigrali. V glavnih vlogah pisatelja, poslanca, župana, učiteljice, sreskega načelnika in njegove žene ter prosta so nastopili že preizkušeni ama- terji. Čutilo se je, da so dosti samo- stojni, da znajo vloge in da se ne osla- njajo na šepetalca, kar je prepogost primer pri diletantskih predstavah. Gle- dalci pa seveda tam, kjer igralca po- znajo, v mnogočem presojajo po oseb- nem odnosu. Igra se tudi ni izognila napakam .vseh podeželskih odrov; bila je namreč proti koncu manj izdelana. Občinstvo, ki je napolnilo dvorano, če smemo na pol v zemljo zidani pro- stor tako imenovati, je hvaležno plo- skalo. Želimo, da bi se slične predsta- ve čimprej vršile v vse prepočasi ra- stočem zadružnem domu. Tako bo v vsem ustreženo: marljivi režiserki, igralcem in gledalcem. -oa. | No\?o kulturno-umetniško društvo „TT]irko Koželj-Rogelj" v Ceiju Nekaj dni pred veliko obletnico Osvobodilne fronte, so se zbrali na- meščenci vseh prodajaln Ljudskega magazina v Celju, da ustanove svoje lastno Kulturno-umetniško društvo. Po- vezanost kolektiva dramsko sekcije, ki je doslej delovala v okviru SKUD »France Prešeren« je pritegnila širok krog sodelavcev, ki bi so radi izživ- ljali tudi v drugih panogah ljudske prosvete. Zato je vsak dan stopnjevala željo, ustanoviti lastno društvo, ki bo imelo med drugim tudi nalogo, zajeti v svoj okvir čim več trgovskih name- ščencev, tistih, ki se še do danes niso nikjer udejstvovali. Ustanovnega občnega zbora se je udeležila tajnica Mestnega odbora Ljudske prosvete Celje, tov. Frece Ma- rica. V svojem referatu je navzočim pojasnila pomen in vsebino ljudsko prosvetnega udejstvovanja, jih sezna- nila 'S »Statutom« Ljudske prosvete Slovenije, ki je bil sprejet na II. kon- gresu LPS. Ob koncu je vse navzoče pozvala k plodnemu aktivnemu delo- vau ju. Največ zaslug pri aktivnosti kultur- nega udejstvovanja v Ljudskem maga- zinu imata tov. Vernik Cvetko in Lah Ivan, ki sta bila člana iniciativnega odbora za ustanovitev društva. Na predlog tov. Laha, je društvo sprejelo in bo nosilo ime nekdanjega trgovske- ga sotrudnika Koželj Mirka, ki je bil v prejšnji Jugoslaviji preganjan za- radi svojega idejnega prepričanja, bil več kot dve leti zaprt v Sremski Mi- trovici. V času okupacije se jé takoj odzval klicu naše Partije in se vklju- čil v borbo. Bil je v partizanskih edi- nicah na Dolenjskem, kjer je bil ujet, mučen in ubit. Čl a pi so s ponosom sprejeli to ime z obljubo, da bodo delali naprej po ' nazorih, za katere je on dal svoje živ- ljenje Z ustanovitvijo Kulturno-umetniške- ga društva so nameščenci Ljudskega maçazina v Celju najlepše proslavili veliko obletnico Osvobodilne fronte, borcu Mirku Koželju pa postavili lep spomenik. Lutkovna predstava v Št. Petru Pred kratkim so v Št. Petru že tretjič nastopili z lutkovno igro »Jaka kot baron«. Predstava je bila v telovadnem domu. Živahna odrska zgodbica s pri- merno vzgojno vsebino je potegnila za sMho srca malih gledalcev, ki so so- doživljali in sodelovali z dogajanjem pred kulisami lutkovnega odra. Tretja unr-zoritev je za razliko od obeh prejšnjih bila dosti slabša. Vzrok temu je iskati v tem, da si igralci ne znajo razdeliti časa med gledališčem in osta- lim življenjem. Uro pred predstavo so še vneto igrali odbojko, kar je vplivalo ПЧ predstavo. (Lutke so imele klavrno držo. zamorjene kretnje itd.) Igrati ni malenkost, četudi samo v lutkovnem gledališču. NOVO LUTKOVNO GLEDALIŠČE V CELJU v Industrijsko kovinarski šoli To- varne emajlirane posode v Celju so poleg ostalih tekmovalnih nalog v še- stih mesecih tekmovanja na čast 10. obletnice OF ustanovili lutkovno gle- dališče. Gojenci so se pod vodstvom Košutnika Ivana že pred meseci opri- jeli te zamisli. S tem, da se jim je na- mera posrečila, je Gaber je dobilo po- trebno zabavišče za naše najmlajše. Prva predstava lutkovnega gledališča je bila na sam praznik Fronte. Za krstno predstavo so izbrali igro »Tonček in trije razbojniki«, ki jo je prvič igralo poklicno partizansko lut^ kovno gledališče v Črnomlju. Glave lutk je izdelal akad. kipar Lavrič iz Ljubljane, vse ostalo pa so naredili gojenci sami. Obenem s nrvo uprizo- ritvijo pripravljajo že drugo »Polet na Mars<. Zgledna diletanlska gledališka predstava IZID Griže: „Glavni dobitek" v nedeljo 15. t. m. je IZUD Griže v okviru tekmovanja na čast 10. ob- letnice OF priredilo v režiji tov. Mi- keka Lipahov »Glavni dobitek«. Igra sama, ki s svojo besedno in sithacij- sko komiko precej spominja na Nuši- ćeve komedije, čeprav brez nekaterih njihovih drugih oblik, je dandanes pre- cej anahronistična. Napisana je b^a za krmo vsem neštetim gasilskim, so- kolskim in drugim »naprednim« di- letantskim odrom širom naše mile očetnjave in v tolažbo vsem neštetim siromakom, ki so zaradi »tiskovne po- mote« ostali brez milijončka... Da je rešiser znal celo iz te matajevmatijšči- ne izluščiti in kar dovolj plastično izoblikovati sodoben predznak ideje, štejem prireditvi najbolj v dobro in v to smer naj bi bila obrnjena pozornost in prizadevanje vseh režiserjev vseh podobnih iger, če jih in kadar jih in dokler jili bodo zaradi pomanjkanja mernejšega zabavnega repertoarja še izbirali... Drugo, kar je treba na ves glas po- hvaliti, je pri nas kar neverjetno dej- stvo da se je igra pričela na minuto natanko ob določeni uri. Dokaz disci- pline! Tudi odmori so bili čisto kratki, res samo zareza med dejanji. Še bolj skrajšala jih je pesem, l^i so jo igralci lepo zapeli za spuščeno zaveso in je bila zase užitek. Naj je to v Grižah že navada ali pa je bil samo spontan domislek, — vreden je pohvale in po- snemanja! Seveda od diletantov, čeprav so v Grižah doma, ne moremo zahtevati, da bi bila igra v vseh podrobnostih brez vsake hibe in napake. Stvarna kritika jih mora ugotoviti, prizadeti pa potem poskušati, da jih čimprej odpravijo. Tako bi bil na primer moral profesor, ta tip življenju tujega, od revščine zagrenjenega učenjaka, ki ima poleg tega v svoji knjižnici Še v zeleno ste- klo vezan izvod slivovke, ostati tudi v spremenjenih razmerah psihološko enotnejši. Njegovo prerojenje je bilo kar preveč temeljito, njegova gimna- stika kar zaresna. Zato pa je bil tem prepričljivejši in resničnejši na odlo- čilnem mestu v zadnjem dejanju in je tudi sicer rešil svojo nelahko vlog'o odlično. Isto velja za njegovo ženo, ki je prikazala celo klaviaturo med vsiik- danjo sivo resničnostjo in sijajnimi sanjami razdvojene ženske. Mladost- nejša obleka (pri milijonarjih se te- mu pravi toaleta) bi bila grotesko še bolj povzdignila. No, s svojo imenitno gosposko držo je bila vkljub temu si- jajna. Resolutna profesorjeva sorod- nica je bila za svojih 50 let nekoliko premladega obraza, je pa odnesla naj- več ploskanja. Hvaležna vloga. In majceno dialekta bi se ji bilo prileglo. Posrečena sta bila tudi dolgi sosed in njegova žena, enako bankir, ki pa je nastopil premalo »hohštaplersko«. Be- rač je rutiniran igralec; njegova igra v igri je zapeljiva, nevarna, pa jo je rešil presenetljivo harmonično in ne- A'siljivo. Srečna zaljubljenca preko vseh težav sta opravila svoji vlogi kar zadovoljivo; morda sta bila za spo- znanje prenaivno podana, posebno baučnikova hčerka bi bila morala biti za ščepec bolj mondena gospodična in ne tako prisrčno simpatična in doma- ča. Končno treba omeniti še služkinjo, ki. те kot dobrodušna kmečka punca rešila svojo skromno in nezahtevno vlogo kar dobro. Igra je bila lepo ubrana, besedilo dadko, šepetavca sploh ni bilo čuti. Kretnje, mimika — posebno ženskih vlog — so bile na nekaterih mestih naravnost sijajne, nikjer pa neprimer- ne. Tempo igre je bil živahno razgi- ban, jezik in izgovor prav dober (pro- fesorjev sin mestoma malce prehiter), posameznosti pa bi bilo treba seveda še izbrusiti. Priporočljivo bi bilo, da povabijo vse igralske družine, ne sa- mo griška! —vsaj k prvim bralnim vajam slavista, ki jim bo dal primer- nih navodil za izreüe ali še bolje, naj bi Okrajna ljudska urosveta poskrbol-i v posanpenih središčih za kratke te- čaje o slovenskem pravorečju, ki ni- kakor ni tako lahko, kakor se na sploš- no misli. Jezikovna kultura je važno merilo splošne kulturne stopnje! * Predstava je bila tudi ob dosti stro- gem merilu nadpovprečno dobra. Da imajo Grižani za odersko umetnost res zelo mnogo smisla, kažejo tudi pripra- ve za njihovo letno gledališče, ki obe- ta postati, ko bo dograjeno, eno naj- lepših letnih gledališč morda v vsej državi! E. T. Prosvetno delo gasilcev iz Parižeij Pretekli teden so na odru Prosvet- nega doma v Braslovčah igrali člani gasilske čete iz Pariželj-Topolje štiri- dejanko »Legionarji«. Igro je režiral tov. Poiane. Gledalci so bili zadovoljni in igralce nagradili s pohvalnim plo- skanjem. Uspeh igralcev je tem večji, ker so to večinoma kmečki ljudje in so po težkem fizičnem delu nategnili svoj delovni čas pozno v noč. Ustanovili so tudi glasbeno skupino, katero vodi tov. Germadnik, ki je s člani zelo zadovoljen. Naučili so se že [okoli 20 klasičnih del. Pripravljajo tu- di spevoigre od Franceta Marolta. Ga- silska četa obeta lepe uspehe pri pro- svetnem delu v brasloTŠki okolici. J. F. Na Vranskem so igrali Nušičevo „Gospo ministrovko^ V soboto so na Vranskem znova na- stopili. Sindikalno kulturno umetniško društvo je v tekmovanju za 10. oblet- nico OF pripravilo Nušičevo »Gospo ministrovko«. Uprizoritev je spet en- krat do srca razveselila Vranjčane. Poleg znanih igralcev so nastopili še mladi, kar dokazuje, da diletantska delavnost na Vranskem dobro uspeva. Celjski mladinski oder bo nastopil v Ljubljanski drami Kratko pot, ki so jo dosedaj naredili člani mladinskega odra v okviru celj- skega Mestnega gledališča, kaže lep napredek, je odraz vztrajnosti in bele- ži lepe uspehe. Ni slučaj, da je mladi kolektiv že s prvo uprizoritvijo nasto- pil v MariboriT in v Šentjakobskem gledališču v Ljubljani, temveč je do- kaz prizadevne umetniške sile vseh sodelujočih. Vse preradi nekateri oči- tajo preveliko pozornost časopisne kro- nike Mladinskemu odru in zamerijo »protežiranju« nekaterih oseb, vendar ne moremo mimo razveseljive novice, da bodo Celjani z Gorinškovo »Rdečo kapico« nastopili v Ljubljanski Dra- mi. To gostovanje, ki si ga Celjani lahko štejemo v čast, je v priznanje vsem gledališkim delavcem od tehnič- nega osebja, preko igralcev do vodstva. Vsi s pohvalno ljubeznijo gojijo ta gledališki prirastek, da jim lahko vsi v Sloveniji zavidajo. Člani Mladinskega odra bodo v Ljub- ljani gostovali dva dni (sobota, ne- Ija), Ljubljanski umetniki pa bodo r Celju nastopili s Kreftovimi »Celjski- mi grofi«. V torek pa bo v Mestnem gledališču ргетдега Zweigovega »Siromakovega jagneta«, ki bo druga uprizoritev po- klicnega ansambla v letošnji sezoni. Igro je zrežiral požrtvovalni režiser Tone Zorko. Od obeh ansamblov pri- čakujemo uspeha in priznanja, ki ga vsekakor zaslužita. VEČER NARODNIH PLESOV Sindikalno kulturno umetniško drnštT* »Slava Klavora« iz Maribora bo priredilo tudi letos turnejo svoje folklorne sekcije po Sloveniji in Primorski, kot jo je že lansko leto T velikim uspehom izvedla. Ob začetku svoje turneje bo gostovala v soboto 12. maja 1951 T Celju, kjer priredi v dvorani Doma ljudske prosvete ob 8. uri zvečer »Večer narodnih pesmi in plesov«. Pri nastopu so- delujejo folklorne skupine v originalnih na- rodnih nošah in vaški kvartet. Na sporedu so: koroški, gorenjski, štajerski, panonski, bunjevački narodni plesi in koI&. — To go- stovanje bo gotovo za Celjane pomemben kulturni dogodek, posebno še, ker v Celju ta panoga kultumo-umetnlškega udejstTO- vanja še ni dovolj razvita. Koncert Komornega pevskega zbora če pribijemo, da je Komorni persici zbor v Celju važen kulturni činitelj našega niesta, smo le izrazili misel, ki jo je izrekel marsikateri ljubitelj slo- venske pesmi dne 27. aprila t. 1., ako je prisostvoval koncertu, ki se je vršil v počastitev 10. obletnice OF v dvo- rani Mestnega gledališča. Nastopili so s programom, ki je obsegal partizan- ske, umetne in narodne pesmi. Glasov- no lepo ubran zbor ima posebno so- lidno podlago v basih. Številno občin- stvo je sledilo lepemu prednašanju z največjo tankočutnostjo jn so bili tako zborovodja Egon Kunej kakor pevci deležni največjega priznanja in odo- bravanja. KULTURNA DELAVNOST V SV. JU- RIJU OB TABORU Zadnji teden se mnogo govori v Sv. Juriju o igri »Na smrt obsojeni«, ka- tero so igrali domači diletanti. Igro so združili z ostalim programom v po- častitev 10. obletnice OF. Vaščani si želijo še več takih prireditev in se o izvajalcih zelo hvaležno izražajo. M. L. L.JIJĐISKA UJilVERZA. CELJSKI STROP NAŠ NAJLEPŠI SPO- MENIK V CELJU Predavanje bo na I, gimnaziji — drugo nadstropje — v Celju v četrtek 17. maja 1951 ob 19.30. Predaval bo ravnatelj mu- zeja Anton Stupiea. Predavanje bodo pona- zarjale slike — episkop. V dveh zanimih predavanjih nas je prof. Orožen Janko seznanil z zgodovinskim in zemljepisnim razvojem mesta Celja in oko- lice. O razvojno in zgodovinsko bogati pre- teklosti našega mesta priča mnogo spome- nikov, starih stavb, razni napisi, arhivi, za- pisani spomini naših prednikov, ustna izro- čila, mnoge umetniške slike in umetniško vredni spomeniki. Tak umetniško visokovre- den, evropsko pomemben in znan kulturni spomenik slikarske umetnosti 17. stoletja je Celjski strop v Mestni grofiji. Celjski strop uvrščamo med najznačilnej- še umetnostne spomenike iz začetka 17. sto- letja na Slovenskem. V Celju predstavlja najžlahtnejšo umetnino zlasti iz področja posvetne umetnosti. Mnogi inozemski îtл do- mači znanstveniki, umetniki in poznavalci svetovne kulture občudujejo sočnost in sve- žino slikarskih motivov, kombinacije barv in figur, dognanost perspektive in nepozab- no umetniško skladno učinkovitost umetni- škega stropa. Ali Celjani sami vemo za vse to, ali po- znamo dovolj to našo domačo umetnino? če ne, se bomo na predavanju ob gledanju slik z njo temeljito seznanili; če nam je umet- niški strop poznan, nam bodo izbrane pre- davateljeve besede omogočile ponovno in umetniško globlje doživeto spoznanje te na- še umetnine. Izrabimo zato priliko k temu, ko jo s predavanjem nudi ljudska univerza in se udeležimo tega predavanja. V MEDLOGU bo predaval v petek 18. maja 1951 ob 20. uri prof. Švarc Ivo o temi : »Razvoj in vzgo- ja šolskega otroka«. Najboljše kar lahko nudimo našim otro- kom je dobra vzgoja. Gotovo želite in ho- čete vsi starši vzgojiti evoje otroke čim bo- lje, a vam to vedno ne uspeva. Mnogo vzpod- bud in misli za sodobno vzgojo naših otrok nudi navedeno predavanje, zato se ga ude- ležite vsi starši. Pripravite tudi vprašanja glede vzgoje otrok — po predavanju bo pre- davatelj n» vprašAnja odgovarjal. stran 4 »SAVINJSKI VESTNIK« dne 12. maja 1951, Stev. It Po Laškem in med Laščani... Laško je bilo in ostane na daleč zna- no mesto. Nič in veliko se je spreme- nilo v prijaznem gnezdu ob vznožju Huma, ki ga osvežuje bistra Savinja. Venec bujnih prirodnih lef>ot, ki ga obdaja, je ostal neizpremenjen. Po- mlad letošnja, lanska in sleherna pred leti, bodri Laščane, njih delo plačuje josen in v zimskem počitku si zopet želijo poletja. Laško svojih lepot ne skriva zase. Laščani so v tem pogledu kot Goethe, ki pravi, da je mučno ve- selje in srečo uživati sam. Vsako leto spomladi prihajajo ljudje od blizu in daleč. Do pozne jeseni si nabirajo mo- či za duh in telo. Topli vrelci, izletne točke in gostoljubnost Laščanov jim tega nudijo na pretek. So se morda Laščani v bistvu izpremenili? Morda. Je nekaj takih, ki so svojemu rojst- nemu mestu natisnili neikro- log. Brskajo po preteklosti, pri- merjajo današnje mesto z po- greznjeno Atlantido, si za- krivajo oči z rokami in še me- že povrhu, hkrati pa oznanja- jo veliko vstajenje »mrtveca«, ki morda bolj krepko kot kdaj koli živi. laSko zviška Pred leti je španski revo- luciionarni pilot dejal svojim tovarišem: »Ne pozna domo- vine, kdor je ni videl iz zra- koplova.* Laščanom tudi Vik- torju Hugoju ni treba zavi- dati pogleda, ki mu ga je nu- dil Pariz s stolpov Notre- Dame. To prednost Laščani in gostje spridoma izkoriščajo. Kratkotrajna pot navkreber, med duhtečimi šoipi svišča, aH kakor ga imenujejo »humski rožmarin«, in najrazličnejših cvetk, pripelje »hribolazca« na vrh Huma. Ce si tu, poglej na- okrog, navzdol in reci be- sedo: Domovina. — Zapelo ti bo srce. Spodaj, a tik pred nogami, močno utriplje življenje mesta. Celo glasovi se jasno čujejo zgoraj. Ded moj, se je kaj spremenilo od takrat, ko si ti zrl od tu navzdol? Zakaj vpraševati tako daleč nazaj? Že lanska Vigred bi letos mnogo povedala. Pogled drsi s tokom Savinje in boža oba brega. V Debru razširjena transformator- ska postaja razpreda svoje tauke niti čez polja do sleherne strehe. Številni novi drogovi nosijo na številne griče, v zakotne globače svetlo luč. Nova je ponosna stavba tik poleg postaje v Debru in zopet druga ob cesti v Reči- co pri zdravilišču. Neumorno sopiha mali vlak iz Hude jame na postajo in vozi črno zlato, katerega so izkopali rudarji, letos spet najboljši v Slove- niji. Toda tam pri zdravilišču nekaj manjka. Mostu, ki je doslužil, predno je sploh za kaj služil, nima na vesti tok narasle Зал^^пје? Tudi kopaliških ut ni več. Razjedel jih je čas. Vesna, ki bo zopet po nekaj letih obiskala ta kraj, bo na tem mestu našla moderno odprto kopališče. Desno od ceste, ki pelje v Celje, sameva nezaceljena voj- na rana, neuporabne porušne hiše. Po sto letih Južne železnice postaja ravno ni ponos Laščanom. Opuščena vremen- ska hišica kmalu ne bo več oznanjala dežja z mokro streho, temveč z res- ničnim barometrom. Na križišču pri vagi se spet ustavljajo ljudje pred ka- žipotom. Prosvetni dom, ki se je vsa leta po vojni odlikoval ravno po ne- kulturnem izgledu, se je pomladil. Spo- menik žrtvam fašizma je mestu okras in dokaz spoštovanja ter večnega spo- mina padlim iz obdobja težkih in ve- ličastnih dni. Pod Šmihelom se raz- gleduje široka stavba, last rudarjev". Zgornja in spodnja tekstilna tovarna neumorno obratujeta. Ostanki ran v središču mesta so del6ma zaceljeni, deloma se še celijo. Za to skrbijo me- ščani skupno in posamič. Železniški most daje še vedno izredno priliko potnikom, da si mesto lahko v miru in dodobra ogledajo, ko počasi in pre- vidno sopihajo vlaki čezenj. Pivovar- na danes kot nekoč navdaja Laščane s ponosom, le s »Stadionom< onkraj proge je druga pesem. Toliko o Laš- kem zviška, sedaj pa se spustimo vanj in pojdimo PO LAŠKEM MED LAŠČANE Laščani so nemara preveč skromni in ne razbobnajo svojih uspehov v svet. da bi se pohvalili. So pa na dru- gi strani preveč občutljivi in hitro zamerijo, če se kdo 5>obregnec v kako malenkostno napako. Pravijo, da nji- hovi uspehi zdaleč odtehtajo drobcene madeže in to drži. Operimo »greh« in povejmo tisto, kar se bo Laščanom v dobro štelo: PROSVETNI DOM IN SPOMENIK ŽRTVAM T^aško je v primerjavi s Celjem v pretekli vojni mnogo več trpelo. Se- danji Prosvetni dom je Nemcem slu- žil za kasarno. Strop je prepuščal vo- do. Oder je bil razdejan, okolica one- snažena, notranjost zanemarjena. S popravili so odlašali od leta do leta, letos pa so se odločili. Za delo je pri- jel tov. Jelen. Telovadna zveza je prispevala 100.000 din, silvestrovanje je vrglo 40.000 din, dodajmo še krepko voljo nekaterih Jelenovih Ln Salabali- čevih sodelavcev in madež je bil od- stranjen. Dom je prenovljen, le oder je treba tehnično še izpopolniti in bo tak, če ne boljši, kot pred desetimi leti. V prelepem parku pred Domom so Laščani postavili spomenik žrtvam NOB. Menda ni Laščana, ki ne bi dal svojega deleža, vendar so nekateri še posebno zaslužili pohvalo. Če je spo- menik danes med najlepšimi v državi potem je to velika zasluga tov. Križ- nika. Bilo bi treba omeniti še mnoge, bilo bi jih kar precej in ne bodo mi zamerili če jih nisem, ker njih delo je bilo posvečeno žrtvam, ne pa želji za pohvalo. (Slike spomenika zaenkrat žal ne moremo objaviti, op. ur.) LAŠKI BOGATINI Hm, čudno zveni? Drži pa le. Da ne boste-ugibali, kdo so ti podjetniki in finančniki, vam kar naravnost povem: Mestna gospodarska podjetja. Kar dvajset jih je. Od otroške restavracije pravzaprav od babice do pokopališča. Svoje zdravje, skrb za vodo, obutev, obleko, pohištvo, gradnjo, pijačo in jestvine, brade in pričeske in še mar- sikaj drugega prepuščajo Laščani Mestnim gospodarskim podjetjem. Vo- da, ki jo pijejo, izvira nad Rimskimi Toplicami, cevi pa so enkrat dokonč- no popravljene, da imajo tudi oni na klancih dovolj vode. Zgradili so dve hiši, mrtvašnico, mizarsko delavnico, obnavljajo hiše privatnikov, v pone- deljek so začeli popravljati cesto on- kraj mostu, kar bi bila dolžnost Ce- grada. Letos so podjetja imela že 16 milijonov din prometa in nič manj kot milijon in 200.000 din dobička. Podjetje ima v oskrbi 32 državnih zgradb. Poteguje se za temelje stano- vanjske hiše pri pokopališču, ki jih je zgradila »Volna«, da bi nadaljevali započeto delo. Hotel »Savinja« ima tu- di tujske sobe. V graščini je urejen muzej. Mesto je ozvočeno. Še marsi- kaj bi se dalo narediti, če bi imeli materiala in delavcev. KULTURNA DELAVNOST OŽIVLJENA — PROSVETA >Šele sedaj,« bo kdo dejal. In kdo je kriv, da šele sedaj? Precej tisti, ki to pravijo sami. Hvaliti tisto kar je bilo, pri tem pa pritiskati na zavoro pri današnjem kulturnem življenju se pravi T svojo skledo... Končno so se Laščani zedinili in brez ljubosumnega strankarskega poleta iz predvojnih ča- sov zaorali prosvetno njivo. Kulturno umetniško društvo »Peternel« se je z rudarskim društvom »Poženel« pove- zalo v ustvarjalno sodelovanje, ki da- nes že bogato žanje. Zbor obeh dru- štev prednjači v okraju, folklora je na višini. iPeternelovci« so se posta- vili z >Operacijo« Mire Pucove. Laško je napredovalo tudi v šolstvu. Nižja gimnazija je otrok novega časa. Ljudska univerza seje zrna znanosti med prebivalstvo. Zdravstvena pro- svela, ki jo z agitacijske in zdravstve- ne strani vodi dr. Mrmolja, se povsod očitno dviga. ŠE ENA AU DVE O »SPODNJI CESTI« IN O »STADIONU« Veliko nesnage pride v mesto pri vožnjah iz okolice. Vozniki s strani Marijagradca imajo le eno cesto in to »zgornjo«, dasiravno bi po spodnji pri- šlo T mesto manj blata in smeti, pa tildi krajša je do železniške postaje. Mestni odbor bo poskrbel, da se »spod- nja cesta« popravi s plačanimi in pro- stovoljnimi delavci. Dela bo precej, ker je podvoz silno nizek. >Sp)odnje ceste« se drži drugi madež — stadion. — Šest let je tam nogo- metno igrišče »prislonjeno« k bregu. Laščani se spominjajo vročične borbe med »krompirčkarji« in »žogobrci«. Zmagali so zadnji, obljubili so, da bo- do zgradili krasen stadion, a danes? Še za silo ni zravnan. Sicer je v Laškem živahno, pa naj si kdo še tako zatiska oči. J. K. Novice ìz naših okrajev I z C E L J A ZA PRIJATELJA KONJSKEGA SPORTA ! Po občnem zboru Kluba za konjski šport »Savinja« v Celju je večji del izvoljenih! predstavnikov začel resno delati. Pohvale' vredno je veliko prizadevanje JA, predvsem majorja Radoviča in podpolkovnika Jovičičai ter ostalih oficirjev, podoficirjev in borcev,« ki z velikim razumevanjem sodelujejo. Nji-' hovo sodelovanje daje pobudo članom in ve-j ro v uspeh. \ Zelo pereče vprašanje je dobiti primeren« prostor za hipodrom. Prostor bi moral biti; blizu, pripraven tudi za ureditev maneža in ostalih naprav. \ Graje vredna je pasivnost nekaterih izvo-i 1 jenih članov — funkcionarjev. Te bo ireba izmenjati. Sc je upravnega odbora se vršijo vsak če- trtek od 18. do 19. ure na OLO (soba štev.. 2-II). Komisija se sestaja po potrebi pol! ure do ene ure pred začetkom seje. Teoret-: ski pouk je vsak četrtek od 15. do 16. ure v Titovi kasarni. Praktično jahanje pa vsa-i ko nedeljo od pol osmih do pol enajstih dopoldne. Zbirališče pred Titovo kasarno, j Važna sporočila bo Klub objavil na oglasni! deski hotela »Evropa«. j Klubu so priskočila na pomoč tudi pod-! jet ja. Potrošniška zadruga je darovala 5000! din, kar je posnemanja vredno. \ Prijatelji konjskega športa na delo ini nspeh bo tu! P. R.; ZAPUŠČENp OTROŠKO IGRAI.ISČE Vsa večja naselja, predvsem pa industrij- ska, so zgradila z večjimi težavami lepaj sončna otroška igrišča za svoje najmlajše.! V Celju je bil prostor za otroško igrališče splaniran že v stari Jugoslaviji. Načrti so' predvidevali mali bazen, tuše, klopi itd. Oku-! pator je te načrte prekrižal. Ostal je le pro-' stor. Tega so leta 1948 »zaplankali«, nare- dili so vrtiljak in gugalnico. T4 so bili zlati' časi za naše malčke. Ker pa se ni nihče več brigal za igrišče,' o teh rečeh ni več sledu. Še plot je polom-! Ijen. Sedaj na tem mestu igrajo dijaki! z žogo, tu najdejo svojo pašo kokoši in to gledamo že nekaj let. Istočasno pa je otroško^ igrišče predmet sestankov AFŽ, izvedba pa- ostane le vprašanje? Naši otroci so potrebni prostora, kjer brez| skrbi poskočijo po zeleni trati in se na-j ližijejo svežega zraka. Njih matere pa bi pol trudapolnem delu lahko posedele na bližnjih; klopeh. Ï Postavljene so sicer lične klopi v mestnemu parku, vendar je tam za otroke prevlažno.i Matere si ne upajo poslati otrok prekO' »smrtno nevarnega« mosta v park, medtem' ko bi jih tostran Savinje lahko brez skrbi* pustile. Za popravilo nekdanjega otroškega igrišča, na Savinjskem nabrežju bi bilo treba mal(^ volje, nekaj denarja — le več razumevanja^ Matere* CELJSKI KAJAKAŠI BODO PONESLI ■ POZDRAVE OB ROJSTNEMU DNEVU ; MARŠALA TITA i Letos se bo ostalim štafetam, ki bodo po-i nesle pozdrave slov. naroda maršalu Titu,j priključila še štafeta kajakaiev SlovenijeJ vzdolž vseh slovenskih rek. ; V torek đne 15. maja bo pri Kapucinskem? mostu ob 9. uri zjutraj prejem pozdravov kajakašev Savinjske doline. Prejeta be tMd« štafetna palica s pozdravi ljudstva obmejnr Koroške in štajerske. Kajakaši Maribora jo bodo ponesli vzdoli Drave do Ptuja, od tam pa a motorjent т Celje. Celjski brodarji pa bodo ponesli pozdrave po Savinji in Savi do Zagreba. T КаЛвбвк se jim priključijo še kajakaši iz Ljubljane. V Zagrebu pa bo predaja pozdravov i« Slo- venije hrvaškim kajakašem. Celjane vabimo, da se te svečanosti ude- leže v čimvečjem številu. CINKARNA NA ČAST OBLETNICE OF Tekmovanje na čast 10. obletnice OF je razgibalo delavce in nameščence Cinkarne. Kolektiv je v ta namen prispeval S.OOt pro- stovoljnih delovnih ur. I Z rs O S T AIN JA v PRIHODNJIH DNEH BO LBTAI^KI MITING Aeroklub iz Šoštanja bo na čast Dneva jugoslovanskega letalstva priredil IS. шаја velik letalski miting. Sodelovali bodo me- delarji, jadralno letalstvo, motorno letalstve, vojno letalstvo in padalci iz letalskega een- tra Slovenije. Za Dan jugoslovanskega le- talstva pripravlja Aeroklub tudi manjše razstavo in predavanje o letalstvu. IZJMARTNEGA OB P|AKI SVEČANA PROSLAVA 27. APRILA Šmarčani so proslavo praznika OF združili K otvoritvijo spomenika padlim borcem, «t- katerega so dve leti zbirali sredstva. Pre- jekt spomenika je izdelal ljubljanski arhi- tekt Valenčič. Izdelan je iz kraškega mar- morja in je visok 7 metrov. V spomenik je vklesanih 66 imen žrtev. Zasluge za pestavi- tev nosijo številni člani množičnih organi- zacij, predvsem pa tov. Piršt, predsednik organizacije ZB ter vsi kolektivi iz bližnje okolice. Slavnostna otvoritev je bila depeidne. Navzočih je bilo nad 1000 ljudi. Ob tej pri- liki je major JA Mehle izročil tudi spe- menice svojcem padlih žrtev. Vod vojakov je izstrelil tri častne salve. Gostje in pred- stavniki množičnih organizacij so položili pred spomenik vence. Domači pevci so eapeli žalostinko, godba iz Nazarij pa je ves čae igrala. Popoldne je šolska mladina izvedla pred- stavo v dvorani Ljudske prosvete. Sodelovali so tudi člani kulturnoumetniškega društva. IZPREVORJA « DOBRO SO SE ODREZALI Tudi na Prevorju ni ostalo tekmovanje n» čast obletnice OF brez uspeha. Popravili e*- poslopje nekdanje prevorške šole. V пјеш so namestili posvetovalnico za matere in otroke, frontni kotiček in zobno ambulant*. Prispevali so 225 prostovoljnih ur. Stroike so krili s prostovoljnimi prispevki članov OF. Svečana otvoritev frontnega kotička je bila na predvečer proslave. Ta večer s* za- žgali tudi kresove. V nedeljo po praznikv so izvedli kulturni program, katerega asti dobiček je namenjen za nadaljnja dela v bivši šoli. FIZKULT URA TITOVA ŠTAFETA 1951 Kakor vsako leto bodo tudi letos fizkul- turniki v tradicionalni Titovi štafeti ponesli pozdrave našemu Maršalu za njegov 59 rojstni dan iz vseh krajev naše domovine. Ker je letos 10. obletnica vstaje naših narodov, ima prav v tem času Titova štafeta še poseben karakter bratstva in enotnosti na- ših narodov. V območju okraja Celje-mesto in okolica se bo Titova štafeta izvedla v torek dne 22. maja. Naloga vseh množičnih organizacij je, da se že danes pripravljajo na ta praznik. Pripraviti je treba svečan sprejem tekačev štafete, primeren program pred prihodom štafete in čestitke, ki jih bomo poslali mar- šalu Titu. Pozdravna pisma, ki jih bodo pošiljale naše množične organizacije, pod- jetja, ustanove, zadruge, udarniki in racio- nalizatorji bodo vsebovale rezultate našega dela in obveznosti v izvrševanju plana. Brez dvoma bo v čestitkah povdarjena tudi vloga tov. Tita, voditelja naše NOB in nove so- cialistične stvarnosti, ki genialno vodi naše narode kljub klevetniški kampaniji Inform- biroja v borbi za mir in enakopravnost vseh narodov na svetu. j Titova štafeta bo v naših dveh okrajih po-^ tekla iz krajev, ki so pomembni iz NOB inj naše socialistične izgradnje. Potekala bo sko-1 zi vse važnejše kraje po številnih lokalnil^ progah, v katerih bodo sodelovali mladinci ia mladinke, pionirji, pionirke in članstvo te-; lovadnih in športnih društev, mladinske or-^ ganizacije, sindikati in obvezniki predvojaške vzgoje. Objavljamo glavne proge, kjer bo potekala Titova štafeta s časovnico: Glavna proga: Konjice 9.20, Vojnik 10.05, Celje 10.35, prihod. Odhod Celje 10.55, La- ško 11.30, Rimske Toplice 11.54, Zidani most 12.20. KLADI VAB — RUDAR (Trbovlje) 2 : 2 (2 : 0) Na delovni praznik 2. maja je gostoral» po, daljšem odmoru ligino moštvo Rudarja, član II. zvezne lige. Lep sončen dan je pri- vabil na Skalno klet večje število gledalcev, ki so z zanimanjem sledili živahni, hitri ter tehnično popolni igri obeh nasprotnikov. Kladivar je presenetil s svojo odlično igro, ki jo je prikazal po daljšem času. Posebno т prvem polčasu so njegove vrste delovale brez- hibno in v hitrih kombinacijah je prehajal na polovico gostov tei- po Posineku dosegel zasluženo vodstvo. Po zaslugi odlične obram- be, posebno mlađega Ahlina, je ostalo v prvem polčasu samo pri dveh zgoditkih. Pol ure drugega polčasa je prevladoval na igrišču Rudar, ki je s svojo "kombinacijo ter zelo uspešno igro, posebno Opresnika, po Knausu izenačil, šele v zadnjih petnajstih minutah je Kladivar prevzel igro, toda re- zultat se ni izpremenil. KLADIVAR - TRIGLAV (Ljubljana) 5 : 2 (2 : 1) Kladivar je imel minulo nedeljo neprijetHO- dolžnost, da se je v I. kolu slovenskega no- gometnega prvenstva srečal z nasprotnikom, katerega moči niso bile poznane. Toda pO' prikazani zelo slabi igri obeh enajstoric je gost z malo več sreče odnesel dve dragoceni točki. Igra ni bila lepa. Domačini so prišli zaradi napake obrambe Kladivarja v vodstvo, toda Kladivar je kmalu izenačil ter povedel в 2 : 1 v odmor. V drugem delu igre je sodnik preostro dosodil enajstko ter s tem izena- čenje, šele napaka vratarja Triglava, kateri je zakrivil tretji zgoditek, je razbila vrste domačinov in rezultat se je zvišal občutno v korist Kladivarja. Za goste so bili uspešni Marinček ter Zi- dar po 2 in Firm po enega. Sodil je Čeh z napakami. OBJAVE OBVEZNO CEPLJENJE PROTI KOZAM Po zakonu o zatiranju in preprečevanju širjenja nalezljivih bolezni objavljeinem v Uradnem listu FLRJ št. 37-1948 pristopamo k zaščitnemu cepljenju proti kozam v letu 1951. Proti kozam se morajo zaščitno cepiti vsi otroci, ki so bili rojeni 1950 leta in januarja 1951. Revakcinirati, t. j. ponovno cepiti, se morajo vsi otroci, ki so dovršili 6 oziroma 7 leto starosti, torej otroci, ki so leta 1950 pričeli hoditi v šolo in oni otroci, ki so do- polnili 12 leto starosti. Osmi dan po cepljenju se mora opraviti pregled cepljenih otrok. Cepili bodo krajevni zdravniki. Kraj in čas bo razviden iz lepakov na KLO in šolah. OLO Celje-okolica Svet za ljudsko zdravstvo ADAPTACIJE' Ker se je opazilo, da nekateri lastniki hiš ali pa upravitelji vrše razne adaptacije in novogradnje ne da bi prej prijavili, opozar- jamo, da se mora vsako adaptacijo in dru- ga gradbena dela prijaviti z eventualno po- trebnimi gradbenimi načrti pri Gradbeni upravi poverjcništva za lokalno gospodar- stvo* Vse informacije tehničnega značaja se dobe pri Gradbeni upravi, za izdelavo na- črtov pa pri Projektbiroju. Zoper kršilce bo uveden upravno kazenski postopek. PLAKATIRANJE Ker se opaža lepljenje lepakov, raznih va- bil in podobno po hišah, drogovih, ograjah, spomenikih in podobno, kar silno kvari le- poto mesta, opozarjamo, da je sleherno pla- katiranje dopustno le na zato določenih me- stih. Zoper kršilce, ki teh navodil ne bodo upo- števali, bo uveden upravno kazenski posto- pek. Vabimo lastnike hiš, ograj in vse, ki jim je lepota mesta pri srcu, da javijo kršilce poverjeništvu za lokalno gospodarstvo. Plakatiranje po mestu izvršuje podjetje Javni nasadi in naprave. VZDRŽEVANJE REDA Ker se dogaja, da neki stanovalci v stro- gem središču mesta goje perutnino, zajce, prašiče itd., kar kvarno vpliva na snago in red v mestu, pozivamo in opozarjamo pri- zadete, da najpozneje v roku treh mesecev odstranijo iz strogega centra mesta nave- dene živali. Za strogo središče mesta se smatra sledeča meja: Savinja do izliva Voglajne; Voglajna do izliva Koprivnice; Koprivnica do mostn pri DES; Levstikova ulica; Gregorčičeva ulica, do mostu čez Sušnico; Sušnica do iz- liva v Savinjo. Drugje pa smejo rediti navedene živali samo v zaprtih prostorih, nikakor pa ne v stanovanjih, kleteh in ostalih hišnih prosto- rih. Ravno tako se ne smejo živali prosto gibati. Zoper kršilce, ki se po gornjih navodilih ne bodo ravnali, bo uveden иргалпо kazen- ski postopek. MLO Celje Poverjeništvo za lok. gospodarstvo OBIŠČITE TOMBOLO SŠD ŽELEZNIČAR V LJUBLJANI Ker je bil dne 6. maja delovni dan, se je tombola SŠD železničar Ljubljana preložira na dan 13. maja. __ Na tombolo vozijo posebni vlaki iz Celja, Jesenic, Kranja, Novega mesta, Vrhnike in Kamnika. VABILO V okviru proslave praznika letalstva, ki je vsako leto 21. maja, bo Aeroklub v Šoštanju priredil 13. maja 1951 ob 14. uri letalski miting, na katerem bo sodelovalo motorno letalstvo, jadralno letalstvo, padalci, mode- larji in vojno letalstvo . Po programu sledi prosta zabava z god- bo na pih;!.Ia. Vse ljubitelje letalstva vljudno vabimo k obilni udeležbi. Odbor. AD »Kladivar« Celje prireja O T VORITVENI MITING v nedeljo 13. maja 1951 ob 10.30 dopoldne na atletskem stadionu ob Stritarjevi ulici (Lanovž) Spored : moški: 110 m, 100 m, 200 m, 1500 m, krogla, disk, koplje, kladivo, višina, palica, da- ljina, 4x100 m ženske: 100 m, 200 m, krogla, disk, koplje, višina, daljina OBJAVA \ Ljubitelji operne glasbe ne zamudite oper-i ne predstave »Manon« v Mariboru v neđe-| Ijo dne 20. maja 1951. j Odhod iz Celja z brzim vlakom ob 9.23.Í Povratek iz Maribora z brzim vlakom ol>i 19.48. \ Cena aranžmana 182 din. , Prijave pri poslovalnici Putnik-a, najkas-^ neje do 14. maja 1951. Pohitite s prijavami. OBIŠČITE ANSKI VRH lepo izletno točko in dobro oskrbljeno reW stavracijo. ' , Se priporoča Doplihar ' OGLASI PRODAM trodelne posteljne vložke. Naslov v upravi. PRODAM šivalni stroj, malo rabljen, starej- šega tipa, z okroglim čolničkom. Naslov v upravi. PRODAM pocinkan nov bojler okrog 150 1 za domači vodovod. Oprešnik, Odkupno podjetje, Šoštanj. PRODAM po ugodni ceni kopalno bano iz pločevine in razne predmete. Naslov v upravi. PRODAM fino črno suknjo za močno posta- vo. Naslov v upravi. PRODAM nov zapravljivček, dvosedežni, sadni mlin s kamni na motorni pogon, škropilnico za sadje ali hmelj, prevozno s konjem. Naslov v upravi. PRODAM streptomicin. Naslov v upravi. KUPIM x3troški tricikel še v dobrem stanju. Naslov v upravi. ZAMENJAM ajdovo moko za krompir. Na- slov v upravi. ZAMENJAM jabolčnik za strešno opeko. Pe- vec Jakob, štore. Sv. Lovrenc. ZAMENJAM nedograjeno hišo z 1,5 ha zem- ljišča, mlad sadovnjak na sončni legi 4 do 5 km od postaje Celje za enakovredno hi- šo na Hudinji ali Novi vasi. Naslov v upravi. ZAMENJAM lepo enodružinsko stanovanje (velika kuhinja in velika soba) s pritik- linami v bližini Celja za enako v mestu. Informacije: Ekonomija, Lava 9. IZGUBIL sem hranilno knjižico, v kateri je bilo še poleg vloge 8000 din. Prosim naj- ditelja, da mi jo vrne, na naslov oena- čen v knjižici proti lepi nagradi. TRIČLANSKA družina sprejme takoj pošte- no in pridno gospodinjsko pomočnico. — Vizjak Rudi, šol. upravitelj, Socka, pošta. Nova cerkev. PREKLICUJEM osebno izkaznico na ime Buser Marija, reg. štev. 4757, ser. iter. F 0656069. ZAHVALA Vsem, ki ste spremili našega dobrega ia- nepozabnega očeta Kamenšek Franca k večnemu počitku in z nami sočustvovali, hvala. Hvala tudi za vse poklonjene vence kakor tudi za številne izraze sočutja. Posebna hvala sosedom, ki so nam po- magali v zadnjih dneh njegovega težkega življenja. žalujoča rodbina Kamenšek Nedeljska zdravstvena dežurna služba 13. maia 1951 : Tov. dr. Sevšek Maksim. Ljublianska cesta 36. Nedeljska zdravniška dežurna slu^^ba traia od sobote opoldne do ponedeljka do 8. ure zjutraj. К1ЖО KINO METROPOL do 17. V. »Oklahoma Kid«, ameriški film KINO DOM od 10. do 14. V.: »Tarzan v New Yorku«^ ameriški film