w
Naročnin«
Dnevna Izdaja
za državo SHS
mesečno 20 Din polletno IZO Din celoletno 240 Din
za inozemstvo mesečno 35 Din nedeljska Iždata celoletno v Jugoslaviji 120 Din, za Inozemstvo HO D
SLOVEJSEC
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov I stolp, pclll-vrsta mali oglasi po 1-50 ln 2 D, veCJl oglasi nad 45 mm vlSlno po Din 2-50, veliki po 3 In 4 Din, v uredniškem delu vršilca po 10 Din □ Pri večjem o naročilu popust
Izide ob 4 zjulra)
razen pondelJKo ln dneva po prazniku
Uredništvo le v Kopitarjevi ulici št. 6 111 Rokopisi se ne vratafo, oe franki rana pisma se ne sprelcmajo - Uredništva telefon št. 2050. apravnlštva št. 232»
Proti nemoralnemu
rovarstvu
Vozil sem se v soboto na Gorenjsko. Vse je govorilo o novi Koroščevi vladi. V voz vstopi primeroma mlad uradnik, doktor prava, slabe volje, dasi se pelje na komisijo v lepo radovljiško glavarstvo, prav gori v Dolino. V Škofji Loki je razodel gospod vzrok slabe volje. »Klerikalci«!; iz Loke in okolice so čakali na posebni vlak, da poromajo k Gospej Sveti na Koroško. Da bi ga videli, kako je računal, koliko bods ti nespametni ljudje zapravili v tujini. Kot da bi šlo iz njegovega žepa in kot da se smejo ljudje voziti samo na komisije in na letovišča. Kdor ni »gospod«, naj bo doma. Z romarji se je pričelo, potem pa so prišli na vrsto vsi »klerikalci«. Vsi so nepošteni, vsi so pokvarjeni, vsi so hinavci. In dokaz? Dokaz je takoj pri rokah.Korošec gre v vlado s pravoslavnimi Srbi, hrvatske katoličane pa zametu je. Dobri katoličan, g. doktor, pa se. je razburil še bolj nad »klerikalno« moralo. Umor katoličanov v skupščini je bil natanko dogovorjen in preračunan. Zato je Koroščeva vlada »banda morilcev«. In dokaz? »Jutro« je pisalo, kako groze Pribičeviču v »Jedin-stvu«. Tega »Jedinstva« Korošec ni zaplenil. (Pozabil j« mimogrede, da tudi »Jutra« ni zaplenil in ne more zapleniti Korošec, ko je pisarilo na dolgo o krvavem notranjem ministru.) O, da bi bile volitve, in celo »svobodne« volitve — kot v Pribičevičevi dobi —-, 8 mandatov izgube ti grdi »klerikalci«. Samo da ne bi imeli klerikalci« zadrug, ki imajo tak vpliv na ljudi. Demokratje nimajo denarnih zavodov v rokah, ker so zmeraj zato, da se politika ue sme mešati v banke. (O >Slavenski banki c. v "Jutru seveda »gospod« Di bral.) Slovenci smo sploh neumen narod, ki ne bo riikoli pameten. Taki smo kot Tirolci in še slabši. Ni smisla za »deiftokratsko« naprednost in ga ni.
To jc bila lamentacija in obup. Orna bodočnost grozi nesrečnim slovenskim demokratom. ki jih je usoda zanesla med ta zabiti slovenski narod namesto med nemško junker-stvo.
Če gre del neumnega govorjenja tega drž. uradnika na račun demokratske užaljene dji-še, ki vidi Slovenca kot ministrskega predsednika, vendar ostane le preveč značilno, da Slovenec, da uradnik tako govori. Odkod ta pojav?
Posebna lastnost starega liberalca je bila, da je bil vedno proti svojemu ljudstvu. Res je vpil »živijo Slovenci«, toda ti Slovenci so bili zanj dvoje vrste, »trospodje« in navadni ljudje Govoril je pač star liberalec o demo-krafizmu, toda ob sami misli na splošno in enako volivno pravico se je križal. Značilno za miselnost takega liberalca je bilo češčenje vseera tujega. Kaj bo Slovenec! S tujcem iti skupaj, njeera posnemati, to je bil ideal »na-predne-ra« Slovenca«. In celo liberalen uradnik! Ljudstvo je radi njega, ne on radi ljudstva. Kadar deli pravico, izkazuje milost.
Proti tej miselnosti je začela boj Slovenska ljudska stranka, na čelu ji dr. Krek. Ogromna večina ie ta boj razumela in stare liberalne trdnjave so se zrušile. Liberalno uradništvo je proglasilo radi fega SLS za svojo sovražnico, ker je ta zahtevala od služabnikov ljudstva, da ne stoje v nasprotju s svojim narodom.
Toda tip takega »naprednjaka« še ni popolnoma izginil. Prav zadnji dogodki o tem jasno pričajo. Kar je naše, slovensko, je manj vredno. Kaj bo Korošec, ko je samo Slovenec in celo v kmetski hiši rojen! Pred Pribičevi-čem, pred Radičem — pred temi na kolena, ker niso naši! Spomnimo se na to, kako je tak »naprednjak« hitro izpremenil svojo misel o slovenskem »narodu« in se zadovoljil s »plemenom«. Poprej na trebuh pred Belgra-doin, sedaj pred Zagrebom! Samo Bog uas vari vsega, kar res slovensko!
Iu kje je vzrok, da ostanki protiljudskega liberalizma, podedovanega iz stare ranjke Avstrije, ne izginejo popolnoma iz našega naroda, ki vendar drugače demokratično ču'i? Vzrok je naš »napredni« tisk in duševna plit-vost gotovega dela naše inteligence. Čudovito je, kako nekateri ljudje malo mislijo. Res je v uvodu omenjeni gospod poudaril v teku pro-tiklerikalnega govora, da ni rojen v kmetski ali delavski hiši, pa vendar bi mu človek ne odrekel naravnega čuta za presojo dogodkov. In vendar ti pove cele »Jutrove« uvodnike o škodi romanja skoro na pamet, O zadružništvu govori kot je bral v »Slovenskem Narodu«. O klerikalnih morilcih zna »napredne« liste na pamet. In vse to pove s svetim prepričanjem, l,ot bi verjel. O svojem narodu se izraža kot o
Dr. Korošec izdeluje deklaracijo svoje vlade
r Belgrad, 30. jul. (Tel. »Slov.«) Predsednik vlade g. dr. Korošec je za danes zvečer sklical sejo vlade, ki je trajala do 9. ure zvečer. Po seji vlade je imel g. dr. Korošec dolgo konferenco z zastopnikom zunanjega ministra dr. Šumenkovičern, ki je o tej seji dal časnikarjem obvestilo, da je obvestil predsednik vlade člane ministrskega sveta o idejah, ki naj bi prišle v deklaracijo vlade. O tem se je razvila dolga debata, nal ar je ministrski svet pooblastil predsednika vlade g. dr. Korošca, da to deklaracijo vlade, s katero bi ona stopila pred narodno skupščino, izdela sam.
r Belgrad, 30. jul. (Tel. »Slov.«) Predsednik vlade g. dr. Antou Korošec je danes obiskal dosedanjega predsednika vlade g. Vu-kičeviča. Oba prvaka sta se dolgo časa raz-govarjala. Poleg tega je imel predsednik vlade g. dr. Korošec tekom dopoldneva daljšo konferenco z ministrom za socialno politiko g. Baričem, ministrom za vere g. Dragišo Cvetkovičom in še nekaterimi strank vladne koalicije.
r Belgrad, 30. jul. (Tel. »Slov.«) »Pravda« poroča: Iz vladnih krogov smo zvedeli, da pridejo nettunske konvencije najkasneje v desetih dneh na dnevni red narodne skupščine. O posojilu iil o stabilizaciji dinarja se še ni sklopalo. Zdi se, da prideta ta dva zakona pozneje nn dnevni red.
r Belgrad, 30. jul. (Tel.. »Slov.«) Napredovali so: Iz 6 v 5. I. Milan Makar iu dr. Franc Krašovcc, politična upravna uradnika pri velikem županu v Mariboru, dr. Leon Brunčko v Ljutomeru in dr. Anton Farčnik, politična upravna uradnika pri okrajnem glavarstvu v Celju.
r Belgrad, 30. jul. (Tel. »Slov.«) Italijanski poslanik na našem dvoru G a 11 i je dopol-
dne obiskal zastopnika zunanjega ministra Ilijo Š u m e n k o v i č a. Kakor se je zvedelo, je Gallijev obisk v zvezi s prizadevanjem za ureditev vsega kompleksa vprašanj, ki se nanašajo na razmerje med našo in italijansko kraljevino, in so v zvezi z okrepljevanjem čimbolj prijateljskega in prisrčnega razmerja med obema državama.
Demokratska stranka soglasno odobrava rešitev krize
r Belgrad, 30. jul. (Tel. »Slov.«) DS-klub je sklical za jutri popoldne sejo, na kateri se bo razpravljalo o delu v skupščini. V DS-klubu se je danes vršila konferenca, kateri so prisostvovali vsi ministri in nekateri prvaki DS. Minister Angjelinovič je podal daljše poročilo o včerajšnjem sestanku izvršilnega odbora DS za Hrvatsko, Slavonijo in Dalmacijo. Na seji se je soglasno sprejela rešitev vladno krize. Nadalje se je razpravljalo o položaju, posebno z ozirom na učvrstitev vezi med DS in JMO v zvezi z že obstoječim razmerjem med obema strankama, ki je obeleženo v tako zvani De-mokratski zajednici.
Ni. Vel. Kralj na Bledu
r Belgrad, 30. jul. (Tel. »Slov.«) Nj. Vel. kralj je odpotoval v lian Pijesak pri Sarajevu, nato pa se poda na Bled, kjer, kakor znano, biva že dalj časa Nj. Vel. kraljica z obema kraljevskima sinovoma, prestolonaslednikom Petrom in princem Tomislavom. Iz Sarajeva poročajo: Zunanji minister dr. Voja Marinkovič je danes prispel s svojo soprogo v Han Pijesak, kjer se nahaja Nj. Vel. kralj. Sem je prispel tudi kmetijski minister Vlada An-d r i č.
Spor med Pribičeoičem in
n a«w
6 Zagreb, 30. jul. (Tel. »Slov.«) Zagrebški listi ugotavljajo, da se je s Pribičevičevim prihodom v Zagreb političen položaj prenesel v Zagreb in da so oči vse države vprte v Zagreb. Čini je prišel Pribičevič v Zagreb, je takoj dal časnikarjem izjavo, v kateri je ostro napadel današnjo vlado. Posebno ostro se je obrnil proti generalu Hadžiču in Ljubi Davi-doviču. Ostrost njegovih izrazov se spravlja v zvezo z njegovim sporom, ki ga je imel s Stjepanom Radičem. Za ta spor so je namreč izvedelo iz Radičeve okolice. Do njega je prišlo ob priliki posebne izdaje »Narodnega vala*, v kateri se je govorilo o prijateljstvu Mus-solinija, fašistov in Madjarov do Hrvatov. Pribičevič je Radiča telefonično poklical in ga napadel. Radič pa mu je izjavil, da vodi samostojno politiko in da si ne pusti poveljevati od nikogar, pa tudi ne od Pribičeviča. Značilno je, da Pribičevič niti včeraj niti danes ni obiskal Radičeve hiše.
c Zagreb, 30. jul. (Tel. »Slov.«) V krogih KDK se z veliko napetostjo pričakuje seja poslancev KDK, ki se bo vršila v sredo v dvorani hrvatskega sabora. V radikalnih krogih se pričakuje, da bo na tej seji prišlo do usodnih sklepov. Zmerni krogi so mnenja, da se bo KDK postavila na stališče čakanja. V tem zmislu piše tudi »Obzor«, ki je mnenja, da KDK ne bo na tej seji pokazala vseh svojih kart. »Obzor« prihaja do čudnih zaključkov, da je današnjo izzivalno politiko Belgrada proti KDK inavguriral Marinkovič, ki sili net-
tunske konvencije, samo da bi si pridobil proste roke nasproti opoziciji, ki bi jo rad pri-vedel do republikanizma, da bi na ta način preprečil sporazum z radikali in demokrati.
č Zagreb, 30. jul. (Tel. »Slov.«) Izjava Stje-pana Radiča, ki jo je dal dopisniku »Tele-graph Uniona« v Berlinu, v kateri zahteva popolno odcepitev od Belgrada in personalno unijo, je vzbudila v Zagrebu senzacijo. »Hrvat« jo prinaša na uvodnem mestu pod štirikolon-skim naslovom »Za samostojno Hrvatsko«.
Se;a KDK v Zagrebu
č Zagreb, 30. jul. (Tel. »Slov.«) Od 10 do 11 se je vršila seja poslovnega odbora KDK. Navzoči so bili vsi člani razen Stjepana Radiča in Juraja Demetroviča. Pribičevič ni hotel dati o tej seji časnikarjem nobenih izjav. Kakor se je zvedelo, se je na seji razpravljalo o /klepih, ki jih naj sprejme poslanski klub KDK na seji v sredo. O dozdevni Radičevi izjavi »Telegraphu Union« je Pribičevič izjavil, da je ni čital, pač da je morda prišlo do nje kot reakcija na belgrajske neumnosti.
6 Zagreb, 30. jul. (Tel. »Slov.«) Današnja s Iti ječ« piše o seji poslovnega odbora KDK, da je vsestransko obravnaval političen položaj, predvsem se je bavil z vprašanjem, kako organizirati odpor proti režimu. V ta namen se je sestavil poseben odbor, ki se bo razdelil v odseke ter v najkrajšem času pričel z delom.
Uprava le vKopllarlevl url.šl. G Čekovni račun: Clubllana štev. 10.650 In 10.340 za tnserate, Sarajevo At.7563. Zagreb it. 39.011, Vraga In Dunal št. 24.797
Napad na ministra Andjefino viča
č Zagreb, 30. jul. (Tel. »Slov.«) Snoči so omladinci izvršili napad na ministra Andjoli-noviča, ki je hotel odpotovati v Belgrad. Obmetavali so ga z jajci. Predvsem ga je napadel neki Bernardžič, ki je bil aretiran in obsojen na 50 Din globe.
Češki glas za dr. Korošca
v Praga, 30. jul. (Tel. »Slov.«) »Narodni Listy« izjavljajo k rešitvi vladne krize v Jugoslaviji, da jo dr. Korošec najbolj pripravna oseba za odstranitev notranjepolitične napetosti. Uradna »Československa Republika« pa napoveduje novemu jugoslovanskemu kabinetu težko priliodnjost, ker je imenovanje tega kabineta obnovilo na Hrvatskem napetost proti Srbijancem. Vsekakor je novo vlado smatrati kot prehod h končni rešitvi krize. »Venkov« pravi, da se je vse storilo, da bi se šlo hrvatskim željam na roko. Ta list smatra, da bi se dr. Korošec iz te situacije najbolje rešil na ta način, če bi opravil samo najvažnejša dela in jeseni razpisal volitve.
Goriški Slovenci o zgodovinski vlogi dr. Korošca
Pod naslovom »Moč ideje, možatosti in poštenja," komentira »Goriška Straža« dr. Koroščev mandat tako-le: Globoko zadoščenje čutimo, ko slišimo in vidimo, do kakšnega odločujočega vpliva se je v Jugoslaviji povzpel voditelj SLS dr. Korošec. Saj je SLS po vsem svojem duhu, po verskem, narodnem in socialnem programu načelom našega gibanja najso-rodnejša. Pred vojno, ko je SLS drulžila pod svojim okriljem Slovence vseli takratnih avstrijskih kronovin, v katerih smo prebivali, smo tudi primorski Slovenci po svoji pretežni večini sledili njeuemu borbenemu praporu. Zato vzbujajo uspehi, ki jih dosega sedaj, četudi na drugem torišču iu brez nas, v nas radostne in ponosne odmeve. Kot se v navadnem življenju brez ozira na prostor in čas, veselimo uspehov, ki so si jih s trdim delom priborili naši prijatelji, tako nam ne more nihče zameriti, ako nas navdajajo z iskrenim zanosom zmagoviti napredki stranke, v katere vrstah smo bili marsikatero vročo borbo. Treba je bilo skoro desetletje trdega, potrpežljivega dela, preden je Slovenska ljudska stranka razkrinkala svoje liberalne nasprotnike in si priborila zaupanje. Gigantsko delo je bilo, predeu si je SLS izklesala pot do prostora na solucu, ki ji pritiče. Mnogo sramotenj je bilo treba pretrpeti, mnogo križevih potov prehoditi, mnogo ogabnosti razbičati, dokler niso srbski vodilni državniki spoznali, kakšno kleno zrno hrani v sebi slovensko ljudstvo, ki ga vodi njegova ljudska stranka in njeni kot kremen značajni in kot kristal čisti voditelji. Slovenci smo s tem prvikrat v zgodovini dobili ministrskega predsednika.
Titulescu odstopil
v Bukarešt, 30. jul. (Tel. »Slov.«) Romutl-ski zunanji minister je včeraj demisijoniral ter bo prevzel zopet svoje prejšnje mesto kot romunski poslanik v Londonu, poprej pa pojdi? na oddih za tri mesece. Med tem časom bo ministrski predsednik Bratianu vodil posle zunanjega ministrstva.
Nemčija povabljena.
v Berlin, 30. julija. (Tel. »Slov.«) Francoski poslanik jc danes popoldne obiskal nemško zunanje ministrstvo in pri tem sporočil ustno oficiclno povabilo francoske vlade zunanjemu ministru dr. Stresemannu, da pride 27. avgusta v Pariz na podpis protivojne pogodbe. To oficielno povabilo se bo sedaj sporočilo dr. Stresemannu v Karlove vare. Ker je dr. Stresemann že obljubil, da bo šel v Pariz, jc oficielni odgovor Nemčije samo še stvar formalnosti in bo oddan še tekom lega tedna.
manj vrednem, ne da bi mi mislili, da s tem tudi sam sebe degradira. Vse pa brez dokazov, brez utemeljitev. Hvala Bogu, da ti pristni liberalci vedno bolj izginjajo. (Tega gospoda bi bilo dobro dobiti za muzej, da se tip čisto ne izgubi.) Reči moramo, da je danes tudi med uredništvom že mnogo drugače in da je tak-le »gospod« že redkejša prikazen. Toda, kar jih je, jih je preveč. Zdravega toka ljudskega razvoja ti duševni počasneži ne smejo zavirati. Če se kdo ne zna otresli jutrovske zastarelosti, naj gre kam drugam, za naše kraje, za našo demokratično dobo ni.
Otresti pa se moramo z vso odločnostjo
tudi časopisja, ki ustvarja to duševno plitvost in lenobo. Gotove judovske klike s- dolgo tudi drugod držale razvoj ljudstv* .»azaj polom časopisja. Veliki narodi s j .e okovo židovstva že štrli. Čas je, da se tudi mi olresemo vpliva te družbe, ki hoče držati ljudi v puhli površnosti in jih ne pusti, da bi sami mislili. Kdor se ne zna sam otresti, pomagajmo mu s lem, da mu prav ob zadnjili dogodkih odpremo .-a, kam vodj to časopisje. Vpp° 1 ''-.lutizmu- a ne prenese dela v parlamentu. Tudi tam hoče le vpitja. Govori o slovenstvu, a ne mara slovenskega ministrskega predsednika, ampak ga zmerja. Psovka in obrekovanje je njegov naj-
višji dokaz. Govori o pravičnosti, pa krade čast brez sramu, piše o naprednosti, a se boji vsake nove misli.
Enkrat za vselej mora biti jasno, da jo demokratska stranka doživela isti polom koi pred vojno njena duševna mati >-narodno-na-predua . Obe sta propadli, ker sta nosili laž sami v sebi. Tudi njeno časopisje ju ni moglo rešiti. Jasno pa mora tudi biti, da se mora vsak pameten človek otresti tudi časopisja, ki je toliko časa varalo slovensko javnost. Ne kličemo vseh ljudi v naš tabor, vse pa kličemo k razmišljanju, vsem kličemo, naj se otresejo duševne sužnosti lažiuapredneiza tiska.
Venizelos išče Turčijo
v Carigrad, 30. julija. (Tel. »Slov.«) Kakor poroča »Djumhuriet«, je Venizelos prosil turškega zunanjega ministra Tevfik Ruždl be-ja, ki biva na Dunaju, za sestanek. Grška je baje pripravljena, vrniti Turčiji obmejni pas Tracije z železnico, da se olajša sporazum med obema državama.
v Atene, 30. julija. (Tel. »Slov-«) Iz Ka-vale poroča 4. armadni zbor, da je neki grški vojak v prepiru ubil poveljnika bolgarske obmejne straže na grškem ozemlju, da se maščuje, ker je pred meseci vrgel nanj ročno granato. Poročilo pravi, da je bolgarski poveljnik prekoračil mejo, ko je lovil neko žival, in se pri tem norčeval iz grških vojakov, na kar ga je grški vojak ustrelil- Druga vest pravi, da je ubiti bolgarski poveljnik pred par meseci oklofutal dotičnega grškega vojaka. Grške vojaške oblasti naglašajo, da gre pri
tem samo za osebno maščevanje. Grška vlada je tudi že izrazila svoje obžalovanje radi dogodka, ki da nima političnega značaja. Tudi drugi grški listi upajo, da dogodek ne bo imel političnih posledic. Naglaša se, da so poveljniki oddelkov ponovno dali mejnim stražam nalog, naj se z bolgarskimi vojaki ne spuščajo v direktne stike. »Elevteron Vima« poroča iz Soluna, da je neka druga grška obmejna straža prijela predvčerajšnjim dva bolgarska ko-mitaša, ki sta bila oborožena z bolgarskimi vojaškimi puškami in ki sta tvorila predstra-žo večje tolpe, katero opazujejo že dalj časa.
v Atene, 30. julija. (Tel. »Slov.«) Rojali-stični listi poročajo, da se je včeraj v Solunu nad 10-000 ljudi udeležilo ustanovitve rojali-stičnega kluba in da je bil sprejet sklep, da se ima z vsemi silami delovati za vzpostavitev kraljestva na Grškem.
Proti „Jutru"
Zappi pri Malmsreenovi materi
v Stockholm, 30. julija. (Tel. »Ssov.«) V soboto je kapitan Zappi obiskal Malmgreeno-vo mater in jI izročil njegov kompas in nekatere predmete, ki so ostali na ladji »Citta di Milanom Navajal je, da je bil Malmgreen že od začetka zelo slab in da sta oba italijanska častnika morala nositi vso prtljago in živila. Ko je Malmgreen čutil, da se mu bliža konec, je pozval svoja tovariša, da ga zapustita, ter se je vlegel v sneženo kotanjo, da tam za vedno zaspi. Spremljevalca sta ga zastonj skušala pregovoriti. Šele en mesec pozneje Ju je rešil ruski letalec. Odločno protestirata proti njegovi trditvi, da je Čuhnovskij videl tretjega člana skupine. To ni bilo drugega, kakor velike letalske hlače. Zappi je prepričan, da se bo kmalu mogel oprati vseh očitkov. Mah Malmgreena in njen zet sta izjavila, da sta prepričana o resničnosti Zapprjevega poročila v Kodanj, 30. julija. (Tel. »Slov.) General Nobile je po dvodnevnem potovanju dospel v nedeljo v Kodanj. Njegov prihod je bil strogo tajen, kolodvor pa zaprt. Pristop je bil dovoljen samo italijanskim in češkoslovaškim funk-cijonarjem in zastopnikom listov.
v Warnemunde, 30. julija. (Tel. »Slov.«) Davi je Nobile dospel v Warnemunde, kjer se }e poslovil od njega prof. Behounek, ki potuje preko Berlina v Prago. Nobile potuje preko
Magdeburg-Halle-Miinchen-Brenner, kjer ga
•pričakujejo danes ob štirih zjutraj. Ko so dospeli na nemško ozemlje, je bila samo majhna neprilika radi potnih listov, ker dva člana ekspedicije nista imela nemškega vizuma, ki pa se jima je takoj podelil. Nobilov spalni voz je zastražen. Pri prihodu ni bilo skoro nobenega občinstva.	^ „ .
v Kodanj, 30.jnl. (Tel. >Slov.«) Na potu od Malmo do Kodanja je Nobile izjavil danskim časnikarjem, da ni vjetnik in da mu ni bilo prepovedano, dajati izjave, toda kot italijanski častnik mora najprej poročati svoji vladi. Glede očitkov proti Marianu in Zappiju je rekel, da je to zmota in nespametna misel, ltl jo je ustvarila zlobna fantazija, da bi bila Malmgreena usmrtila. Bilo bi pametneje, sodbo prihraniti za pozneje. Težko mu je, da je Amundsen morda zaradi njega umrl.
v Stockholm, 30. jul. (Tel. >Slov.«) Poro
Program španskega diktatorja
Španski diktator Primo de Rivera je zadnji čas lansiral v javnost razne vesti, da misli pustiti oblast, jo izročiti stranki, ki jo je on ustvaril in je dejansko iz svojih rok pustil nekatere posle, ki jih je doslej stalno vodil osebno. Tako predvsem zunanjo politiko.
Do teh razbremenitev je prisilil diktatorja polažaj v deželi sami. V stranki Union patriotica, ki naj bi po zamisli diktatorjevi združila vse državljane in bila kakor fašizem v Italiji, zaslomba vlade v državi, se je pokazalo, da ni notranje urejenosti in nobene sile, ki bi tej od zgoraj ustvarjeni organizaciji dala trajnejšo in trdnejšo vez. Union patriotica ni imela niti organizacijske mreže, niti svojega programa. Na svojem ščitu nosi sicer geslo: Domovina, vera, monarhija, toda v življenju organizacije ni ničesar, kar bi vsebinsko odgovarjalo temu geslu. Zato se je diktator sam poprijel izdelave programa Union Patriotica. Ta program je sedaj v obliki pisma na predsednika Union patriotica zagledal beli dan. V prvem oddelku javlja, da se bo izpremenil volivni zakon, tako da bo vsa država tvorila eno samo volivno okrožje. S tem hoče diktator streti posamezne osebnosti, ki imajo v provincah neposreden, odločilen vpliv na volivce. Dalje napoveduje temeljito agrarno reformo, ne sicer rešitev na enkrat, ampak stopnjema in izogibaje se vseh nepotrebnih sporov. V tej zvezi program naglaša naselbine malih kmetov in delavk« naselbine v bližini mest in industrijskih središč.
Delavske, stanovske in strokovne organizacije si zamišlja diktator po načinu italijanskih fašistovskih sindikatov in korporacij. Te korporaciie nai raeeoifljo tudi o soorih o
čevalcu stockholmskega lista »Tidlingens je prof. Behounek izjavil o poletu »Italie« preko severnega pola: >Ko je bila »Italia« 24. maja nad severnim polom, je general Nobile naenkrat dal znamenje. Navili so gramolon in oglasila se je fašistična himna: »Giovinezza, giovinezza«, nato pa iredentistična himna. Ko je bila pesem končana, so na vrvi spustili veliko italijansko trlkoloro in papežev kri? Zaradi viharja so morali opustiti misel, da bi izstopili Mariano, prof. Pontremollt ln Malmgreen. »Italia« je nad severnim polom krožila dve url, potem pa se je vračala. Malmgreen, Po-tremolll in Behounek so Izvršili mnogo opazovanj. Behounek je vzel k sebi tudi Malmgre-eDove zapiske, katere je potreboval za izpopolnitev svojih lastnih zapiskov, pa jih bo po porabi vrnil Švedski. Zelo malo prijazno se je izrazil Behounek o poveljniku parnika »Citta dl Milano«, ki je iz podrejenega postal predstojnik Nobila in diktatorično cenzuriral poročila. V vedno ponavljajočih se dlvergencah med vodstvom ladje ln letalske ekspedic.je vidi Behounek sploh enega izmed največjih vzrokov, da se je podjetje ponesrečilo.
v Berlin, 30. julija. (Tel. »Slov.«) Profesor Behounek je dal nemškim listom številne intervjuje. Odločno zanika nesoglasja med člani ekspedicije. O poteku katastrofe je izjavil, da je Malmgreen že dolgo prej izjavil bojazen, da bi zrakoplov, ki je letel zelo nizko, utegnil trčiti ob ledovje. Posrečilo se je, spraviti zrakoplov zopet 900 m visoko, dve uri potem pa je radi izgube plina nastala katastrofa, dasi so vrgli doli ves balast.
General Nobile, s katerim se je sestal poročevalec »8 Uhr Blatta«, je bil videti zelo deprimiran; rekel je, da se telesno počuti dobro, razen da ima velike bolečine v nogi. Zelo živahno se je zanimal za to, kakšno je razpoloženje v Nemčiji in prosil, da mu ga sporočijo brezobzirno. Zelo je napadal poveljnika ladje »Citta di Milano«, ki je pošiljal V svet neresnična poročila. Kot prvi se je dal rešiti le na željo cele skupine, kar lahko pričajo njegovi tovariši. Rešen je ves znanstveni materijal, ki ima vrednost. Od duceja ni dobil nobenih povelj; duce mu je samo priporočal, | naj ne bo preveč zgovoren
delovnih pogojih. Program zahteva dalje socialno zavarovanje zakonodaje, zavarovanja za slučaj brezposelnosti, starosti in invaliditete. Naslednji člen govori o splošnem ljudskem šolstvu. Tu zahteva učno dobo od 6. do 11. leta in tudi nadaljevalno šolstvo. Danes je v Španiji 51% analfabetov. Nadaljne določbe glede vojske ln mornarice ne povedo nič novega.
V zunanji politiki je program redkobeseden. Omeniti je morda vredno samo »Ibero amerikanizem«, t. j. ustvari naj se velika liga vseh držav, v katerih živi narod španskega jezika in španske rase, ki naj bo sinteti-čen izraz duha in dolžnosti rase. V notranji upravi poudarja program decentralizacijo, samoupravo provinc ln občin. Zahteva znižanje uradništva in istočasno zvišanje plač tistim, ki bodo še ostali v javni službi.
Maribor proti ..Jutru" l
Naj se ne misli, da organizacija SLS v Mariboru ni ničesar ukrenila zoper blatenje dr. Korošca potom »Jutra«. Naša organizacija si je izdelala podroben načrt, kako akcijo bo podvzela, da se vrne »Jutru« milo za drago. Odbori vseh petih mestnih okrajev so imeli v petek večer skupno sejo, na kateri se je storilo več tozadevnih sklepov. Dr. Korošcu pošlje tajništvo SLS v imenu organizacije mesta Maribora izjavo udanosti in mu sporoči, kako mu bo oskrbelo zadoščenje, Svojim somišljenikom in članom SLS v Mariboru pa se sporoča sledeče sklepe:
1.	Noben naš pristaš ne sme več kupiti in ne čitati »Jutra«. Član SLS, ki bi javno kupil, r^sil ali čital »Jutro« ter s tem podpiral ta list, bo obvezan plačati poseben prispevek v sklad SLS.
2.	V vseh javnih lokalih se zahteva »Slovenec«. Gostilne, kavarne, brivnice itd., ki niso naročene na »Slovenca«, niso lokali, v katere naj bi naši pristaši zahajali. Organizacija SLS takih lokalov svojim članom ne priporoča.
3.	Vsak pristaš SLS je obvezan, da v svojem družabnem krogu iztrebljuje »Jutro« in ga nadomesti s »Slovencem«.
4.	Osebna navodila, ki jih bodo posamezni dobili, naj se izvršijo točno in odločno.
5.	Vse tiste, na katere se bodo naši zaupniki v tem oziru tekom kratkega časa obrnili, pozivamo, da v lastnem interesu izvrše,
kar se bodo dogovorili.
* * *
V Kamnici pri Mariboru sta govorila v nedeljo, dne 29. julija, poslanec 2 e b o t in oblastni predsednik dr. Leskovar na zelo dobro obiskanem zborovanju SLS, kateremu je predsedoval naš vrli župan iz Rošpoha gospod Hauptman. Ljudstvo je z velikanskim veseljem pozdravilo vest, da je naš dr. Korošec postal predsednik vlade. Ljudstvo brez razlike obsoja grdo in ostudno pisarenje »Jutra« in »Domovine« ter stoji neomahljivo na strani SLS.
Kmetska zveza v Begunjah pri Cerknici najodločneje protestira proti krivičnim in grdim žalitvam, ki jih prinaša »Jutro«, »Domovina«, »Kmetijski list« in drugo svobodomiselno časopisje zoper našega najodličnejšega narodnega predstavitelja dr. Antona Korošca. Protestu se pridružujemo tudi ostali sopod-plsani in izrekamo svojemu prvoboritelju popolno zaupanje.
Begunje pri Cerknici, 23. julija 1928.
Sledi okoli 100 podpisov.
Obč. odbor v Starem trgu pri Ložu v svoji seji dne 29. julija t. 1. soglasno zavrača in ob. soja krivično sramotenje najzasluženejšega voditelja slovenskega ljudstva v časopisju SDS in SKS in izjavlja, da bo ob vsaki priliki nastopil v obrambo časti in pravic slovenskega ljudstva in njegovih voditeljev.
Javni nameščenci. Podpisano društvo je na svoji seji dne 14. t. m. najenergičneje otu sodilo nesramne napade nasprotnega časopis, ja na SLS in njene voditelje, posebno pa na ministra dr. Korošca. — Strokovno društvo javnih nameščencev v LjubljanL
Sy. Vid nad Cerknico. Pri nas po navadi vsako stvar precej pozno zvemo, sicer redko-kedaj vendar pa včasih pride prav. Sedaj na primer »Jutrove« klevete, ki blatijo našega vrlega, požrtvovalnega ministra in voditelja g. dr. Antona Korošca. Pri nas SDS ne bo imela mnogo uspeha s svojim nedostojnim tiskom. »Jutra« hodi samo en izvod v celo našo občino. Somišljeniki SLS z županom na čelu najstrožje obsojajo nedostojni tisk »Jutra«. Naše. mu vrlemu, neumornemu ministru in voditelju g. dr. Antonu Korošcu pa izrekamo najpri-srčnejše pozdrave in zaupanje.
Homec. Občinski odbor na Homcu je v svoji seji dne 22. julija t. 1. sklenil: Proti nezaslišanemu blatenju našega prezasluženega voditelja dr. Korošca od strani podlega svo-bodomiselstva se protestu vse poštene slovenske javnosti pridružuje občinski odbor občine Homec, obsoja nesramne napade in izreka po-polno zaupanje in udanost svojemu voditelju«
Rajhenburg. V nedeljo so se zbrali župani, svetovalci in odborniki iz 10 občin v društveni dvorani, kjer jim je župan občine Senovo Josip Škoberne dal obširno poročilo o občinskem poslovanju v samostojnem in prenesenem delokrogu. Tudi jim je pojasnil sedanji notranji in zunanji politični položaj. Sestanek je lepo uspel v veliko zadovoljnost vseh udeležencev. Ob tej priliki se je sprejela soglasno resolucija proti ogabni pisavi in karikaturi »Jutra« proti našemu voditelju in notranjemu ministru g. dr. Ant. Korošcu, ki se glasi: Podpisani župani, svetovalci in obč. odborniki, zbrani na svojem sestanku v Rajhen-burgu dne 22. julija 1928 izražamo kot tolmači volje in mnenja svojih občanov, ogorčeno in najodločnejšo obsodbo nad ogabno pisavo naprednih listov, zlasti pa nad ostudno sliko, katero je prinesel dnevnik »Jutro«, št- 156 z dne 6. t. m., s katero nečuveno žali ln sramoti voditelja in zakonitega predstavnika slovenskega naroda ln našega notranjega ministra g. dr. Antona Korošca. Zahtevamo, da dajo sramotilci primerno zadoščenje in da se to grdo klevetanje kaznuje. Sledijo lastnoročni podpisi.
Diktator zahteva tudi preosnovo in novo stilizacijo zasebnega in kazenskega prava. V zadnjih odstavkih govori Primo di Rivera o škodljivosti političnih strank. Pri tej priložnosti pa napravi poklon socialistom tako, da podčrta važnost delavskega socialističnega gibanja. Zahteva pa, naj se socialisti umaknejo na svoje prvotno delavno polje za stanovske koristi delavstva v okviru socialnega organizma. S tem si hoče diktator pridobiti mir z delavstvom. Pismo, ki naj bi bilo odločilnega pomena v življenju Union Patriotica vsebuje tudi točna navodila glede organizacije stranke in strankinega časopisja. Vendar je vse to manj pomembno. Bistveni del programa je vaekako zahteva po odločni socialni politiki, po agrarni reformi, po modernizaciji uprave, po upostavitvi samouprave in reformi prava. Ta program kaže, da Primo de Rivera vendar le hodi po drugih potih, kot drugi diktatorji sedanjega časa in si želi s stvarnejšimi in trajnejšimi ukrepi vklesati ime v zgodovino svoje države.
Nepričakovana zmaga SLS pri občinskih volitvah
Pri Sv. Juriju ob Pesnici, veliki občini, ki obsega celo župnijo enakega imena, so se vršile v nedeljo, 29. julija, občinske volitve. Dosedaj je bila občina vedno v nasprotnih rokah. Samostojneži in demokrati so imeli veliko večino. Edino župan g. Miha Hlade je bil »nepristranski«. Za sedanje volitve so bile postavljene kar štiri liste. V volivni boj niso upali ne samostojneži, niti samostojni demokrati s pravim imenom, ampak so se skrivali pod imenom »gospodarske« in »združene« stranke. Samo naši možje so nastopili pod čisto Slovensko ljudsko stranko. Samostojneži in demokrati, ki so bili popolnoma prepričani, da bodo zmagali, so poklicali nedeljo poprej poslanca Pivka, samostojneža Kirbiša in še nekaj orjunaško - demokratskih velikašev na pomoč. Celo v »Domovini« so že teden prej po Trčelu slovesno razglasili svojo zmago. Ali volivci so po ogromni večini v nedeljo, 29. julija, rekli: »Proč z demokrati in samostojneži!« Naši možje in fantje, kmetje in vini-čarji so se temeljito pripravili na volitve in sijajno premagali obojne nasprotnike. Oddanih je bilo 224 glasov. Prva lista dosedanjega župana g. Hladeja in samostojneža Wratschka je dobila 45 kroglic in dva odbornika (gospod Wratschko je bil izvoljen samo po ostanku). Druga je bila lista samostojnih demokratov. Dobila je tudi dva odbornika, in sicer oba kandidata za župana: Dobaj in Trčel. Računali pa so kar na pet. Naša (SLS) pa je dobila več kot vse druge skupaj, in sicer je bilo v naši skrinjici 122 kroglic. Dobili smo pet odbornikov. Izvoljeni so: Hlade Franc, Majhe-nič Alojz, Leber Ivan, Kolarič Anton in Ser-binek Franc. To je bilo navdušenja, ko so naši možje zvedeli za tako nepričakovan lep izidi Poslednja lista, ki so jo tudi nasprotniki sestavili, je dobila samo 7 kroglic in nobenega odbornika. Tako smo vzeli nasprotnikom na naši severni meji staro trdnjavo, katere dosedaj ni bilo mogoče premagati. Vsi prijatelji poštenosti se veselimo z našimi somišljeniki pri Sv. Juriju. Nasprotnikom, ki so po »Domovini« in »Jutru« toliko sramotilii naše voditelje, pa privoščimo ta poraz!
Dunajska vremenska napoved: Severne Alpe: Menjaje oblačno, večjldel jasno, pozneje južni vetrovi, višja temperatura. — Južne Alpe: Zboljšanje vremena. Višja temperatura.
Slovenci v Italiji
Srečna občina. Tomajski podestat prof. Serafin i je bil odstavljen. Na njegovo mesto je imenovala tržaška prefektura komisarja. Tomaj menja skoro vsako leto podestate; podestatu sledi pre-fekturni komisar temu zopet podestat itd. Prof. Sarafini je poneveril na škodo občine okoli 10.000 lir. Upravljal je torej občino po receptu svojega prednika Grbca, odpadnika, ki je oškodoval občinsko blagajno vsaj za isti znesek. Prof. Sera-fini je bil pravi tip podestata. Pustil je za seboj dolgove v gostilnah, trgovinah in mesnicah; tudi domači posojilnici dolguje precejšen znesek. Podestatu pač mora vsakdo dati na večen kredit, sicer postane čez noč protidržaven hujskač, kateremu se koncesija odvzame. Porf. Serafini je poleg tega zelo nemoralno živel. Za mesto podestata se zdaj potegujejo bivši učitelj Kosovel, učitelj Ku-smina in občinski tajnik Ukmar.
Romanje na Vitovlje. V nedeljo 22. t. m. so priredili fantje in dekleta iz dolnje Vipavske doline skupno romanje na Vitovlje. Zastopane so bile občine Batuje, črniče, Osek, Šempas, Vogr-sbo, Dorber,g Miren in Sovodnje. Tudi iz Gorice je prišlo več romarjev. Med sv. mašo je prepeval združen zbor iz omenjenih občin, kateremu je pomagal znani tenorist Joško Bratuž iz Gorice. Po službi božji se je odpravila velika skupina romarjev preko Krnice na Kucelj.
Težka nesreča, v Newyork, 30. julija. (Tel. »Slov.«) Na njujorški nadzemeljski železnici se je pripetila težka nesreča; Radi kratkega stika je naenkrat obstal polno zaseden vlak, vanj pa je zapeljal drug vlak, ki je bil ravno tako napolnjen. Trije vagoni so se popolnoma razbili. Težko ranjenih je 46 oseb, od katerih so tri že umrle. Mnogo ranjencev je v smrtni nevarnosti.
Nevihta na Goriškem, e Trst, 30. julija. (Tel. »Slov.«) Včeraj je razsajala po Goriškem in Tržaškem huda nevihta, ki je prinesla g seboi nekaj dežja. Temperatura se je znižala za 10 stopinj.
Drobne.
v Stockholm, 30. julija. (Tel. »Slov.«) — Švedska kriminalna policija je izvršila dve aretaciji, ki sta zbudili pozornost. Aretirala je ravnatelja sovjetske niske poročevalne agen-ture »Tas« v Stockholmu dr. Aleksandrova in ruskega komponista Miheleva. O povodu no-čejo dati nobenega pojasnila. Listi samo beležijo vest, da gre za komunističen puč, ki so ga razkrile švedske oblasti.
v London, 30. julija. (Tel. »Slov.«) V por-tugalski koloniji Angola je izbruhnila vstaja. Vlada v Lizboni je poslala dve križarki, da udušita vstajo.
Ob priliki 25 letnice smrti velikega papeža Leona XIII.
* .ae jc vršila v cerkvi sv. Petra slovesna zadušnica, sHka nam kaže sarkofag,
jnroiii -
-{rov-
ki je bil postavljen ob tej priliki.
Grol BrockdorMUntzau,
dolgoletni nemški poslanik v Moskvi, ki je prispel te dni v Berlin k važnim- političnim razgovorom-
Rusi zopet pomagali. Nemški parnik »Molite Cervantesc, ki je priredil te dni vožnjo po severnih morjih, se je na poti tako poškodoval, da je moral klicati ua pomoč. Takoj je bil zopet na mestu »Krasin«, ki je izvršil vep potrebne poprave na ladji.
. 4 , . .. . , nfl levi ameriška skakalca na daljavo, Hubbard in Hamm, na desno od njih ameriški skakalec na višino s palico, Lee Barnes, na desni ogromna starogrška mestna vrata, Z amsterdamske olimpiade, na lev, ameriška .^akalca^na ^^em anSamskeni stadionu in kjer bodo igrali holandski akademiki »Ihnatonao_ _
Kaj nas je spravilo na počitnice
■»Počitnice so samo v nadlogo,« je dejala moja žena oni dan, ko je bila zopet posebno slabe volje. »Jaz pravim, da letos ostaneva doma, pa mir besedi, nikamor se ne ganeva, si me razumel?«
Kaj pa da sem jo razumel. »Imaš prav, le ostaniva doma. Jaz sem tudi že sit vsako leto hoditi v Waveville. Doma bova lenarila, 8e v resnici odpočila ter k večjemu po vrtu tu pa tam kaj brskala.«
Tisto popoldne je ena izmed naših sosed, Mrs. Smythe, »samo za eno minuto- pogledala k nam. Kaj se pravi pri Mrs. Smythe in moji ženi ena minuta, to itak veste.
»Kam pa jo bosta letos mahnila v počitnicah? K morju, v gore, ali pa zopet v Wave-ville?« je pričela Mrs. Smythe.
»Prav nikamor ne gremo, lepo mirno doma ostaneva,« sem hitro odvrnil mesto žene. Bal sem se namreč, da bi se ne premislila, kot je to že več,krat storila.
Mrs. Smythe je postala nad vse prijazna in ljubeznjiva. Nisem si mogel tolmačiti zakaj. A kmalu sem zvedel za vzrok.
-Prav imate,« je odvrnila, »kar doma ostanita, saj je doma tudi prijetno. Toda, ker ravno ne gresta nikamor, pa bosta gotovo tako ljubeznjiva ter pazila na mojega Fine-teljna, mojega malega ljubkega Fineteljna, kaj ne, da bosta? Mi gremo namreč v Brigh-toii k morju, škoda da ne gresta z nami.«
Proti večeru, ko sem se nahajal na vrtu, je čez ograjo pokukal sosed Hirst.
»Kaj, nikamor ne greste? Ali je to verjetno?« je pričel brez vsakega uvoda. Takoj sem uganil, da mu je soseda Smythe novico gorko prenesla.
»Ravno prav,« je nadaljeval Hirst, »go-gotovo ne boste imeli proti temu, ako mojih šest kokoši za čas naše odsotnosti vtaknemo v vaš prazen kurnik. Za trud in skrb in pa za pičo si pa lahko vzameta vsa jajca, le žal, da baš sedaj nič ne ležejo.«
Nadaljni pogovor s sosedom Hirstom je prekinil glas sosede Guggerston, ki se je prikazala za plotom na drugi strani vrta.
»Oprostite, da motim, Mr. .Toneš,« je vpila. »Toda ravnokar sem zvedela novico, da letošnje počitnice ostaneta doma in ne gresta nikamor. Kot nalašč. Mi že jutri odpotujemo v Southport in mačke s petimi muci-cami vendar ne moremo pustiti doma brez nadzorstva. Kaj ne da ne boste hudi, ako jih prinesem k vam za teh šest tednov? Nobene nadlege vam ne bodo povzročale in igrali se boste lahko z njimi. Vi ne veste, kako ljubke so mlade mačice. Tisočkrat hvala za vašo ljubeznjivost! Lahko noč!«
Ravno sem hotel v hišo, da ženi povem o vsem, kar se je bilo v tem kratkem času na vrtu dogodilo, ko pridrvi po stopnjicah in k meni na vrt.
»To je pa vendar nerodno«, je dejala nevoljno, »Mrs. Hunter je bila ravnokar pri meni ter me prosila, ako sme svoje zlate ribice spraviti k nam za čas njene odsotnosti,
ko gre v letovišče. Zvedela je nekje, da midva ostaneva doma in seveda ji nisem mogla odreči. Tisto malo hrane bova ribicam že dajala. Slišiš, telefon kliče.«
Zena je govorila v telefon, jaz pa sem «tal poleg ter poslušal.
»Da, da, gospod major Fireworks«, je dejala cNe, res ne gremo nikamor, doma osta nemo. Kako ?Bele miši? Hm, ja, o zakaj pa ne. Saj ni veliko opraviti z njimi, menda? O gotovo, bo že kako. Ne, nikakor ne, gospod major. Brez skrbi Pozdravljeni!«
Nato sva sedla k večerji, a še predno sem nesel prvi grižljaj k ustom, se je oglasil zvonec. Še nekdo je hotel z menoj govoriti. Cul je, da ostaneva doma in prišel je prosit, ako bova pazila na njegovega papagaja. Nisem sicer vajen takih živali, a odreči mu vendar nisem mogel. S sosedi je vedno dobro biti prijatelj, ne veš kdaj ti lahko izkažejo uslugo.
Tako sva bila do sedaj gotova, da dobiva v hišo kokoši, psa, mačke, zlate ribice, bele miši in papagaja. »Kaj bova počela z vso to pisano in tako različno družbo?«, sem dejal ženi, ko sem končno le v miru povečerjal.
»Jaz tudi ne vem in tudi ne--v* je pričela žena, toda njena nadaljna modrovanja je prekinil močan glas hišnega zvonca.
Izkazalo se je, da je prišel še eden izmed sosedov, Jennings po imenu. Bil je videti precej razburjen, ko je vstopil. Skoro oba hkratu sva ga vprašala za vzrok njegovega prihoda ob tej pozni uri.
»Moja tašča je dospela ter seboj pripeljala svoje tri, še ueoinoženc hčere. Pravi, da
bo ostala najmanj dva meseca pri nas. Svojo hišo je dala v najem.«
»Nič dobrega ne pomeni to,« sem dejal ter z radovednostjo pričakoval, kaj bo sedaj sledilo.
»Nič dobrega, seveda,« je zopet povzel Jenninge, »pa se ji niti zameriti ne smem. Vendar pa moramo v letovišče, ker smo že vse tako dogovorili. Samo za tri tedne gremo. Culi pa smo, da vi ostanete doma ter ne greste nikamor na letovišče. Zato sva z ženo sklenila, da vas kar najuljudneje —--«
Bil sem ravno na tem, da omedlim, ter se Jenningsu zvalim pod noge, ko je žena povzdignila svoj glas ter mi priskočila na pomoč.
»Čudno gospod Jennings, kdo pa vam Je to natvezil? Ne, kaj tacega, kakšni so ti ljudje, čisto vseeno jim je kako govore o svojih sosedih! Seveda greva na letovanje in sicer žo jutri, ali najkasneje po,jutranjem. V Wa-veville greva, pa še celo za dolgo časa, dva meseca najmanj.«
In res sva šla, sedaj sva tukaj. Vse, kar je prav. Kokoši lahko spraviš v kurnik, psa v pasjo uto, mačko in mačice v drvarnico, zlate ribice v stekleno posodo, miši in papagaja pa v kletko. Toda taščo in tri neomožene hčere, ne, tega pa ne. Boljše je iti za tri mesece v \Vaveville kot pa imeti pod streho taščo, ki navsezadnje še tvoja ni.
(Iz angleščine.)
Naročajte ,Slovenca'!
Svei v slika
Ameriški zunanji minister Kellogg (s soprogo), iniciator velikega proti vojnega pakta, ki pride v kratkem sam v Evropo k podpisu pakta. Svečani podpis se bo vršil v Parizu, kamor pridejo tedaj zunanji ministri vseh vodilnih evropskih dežel.
S političnih počitnic v Karlovih varih na Češkem. Na levi: predsednik češkoslovaške republike, Masaryk. Na desni: nemški zun. minister Streseniana s soprogo in sinom. Oba državnika se večkrat sestaneta.

/ /
aj/e novega
KOLEDAR
Torek, 31. julija: Ignacij Lojola, Fabij.
ZGODOVINSKI DNEVI
31. julija: 1914 je Avstro-Ogrska odredila splošno mobilizacijo. — 1873 se je dogradila ljubljanska tobačna tovarna. — 1556 je umrl ustanovitelj jezuitskega reda Ignacij Loyola. — 1818 se je rodil geograf H. Kieperl. — 1849
vilo naših delavcev pod urejenimi in razmeroma ugodnimi delovnimi pogoji. Računati je, da bo prihodnje leto mogoče zaposliti v Nemčiji več tisočev naših poljskih delavcev.
k Nesreča. Iz Žalca poročajo: V nedeljo 29. julija je ob 9 dopoldne soproga krojača in posestnika g. Antona Stamola odpirala zunanja okna v prvem nadstropju. Pri tem pa je zgubila ravnotežje in padla na klop pred hišo
je umrl ogrski pesnik Aleksander Petofi (Pe- ter se tako zelo poškodovala, da so jo morali trovič). — 1886 je umrl komponist Franc Liszt. | odpeljati v celjsko bolnico.
1892 je umrl pisatelj Matija Majar-Ziljski. — 1910 se je otvorila koča na Stolu. — 1811 je izšla v ljubljanskem »Telegraphe officiek Vodnikova ^Ilirija oživljena«.
* K smrtni nesreči Lovra Klemenčiča
smo dobili sledeča pojasnila: Kdo je zakrivil nesrečo, je težko dognati. Cesta v klancih v Podbrezju je taka, da mala neprevidnost ali nervoznost lahko povzroči nesrečo. Klemen-čič je priletel z motorjem v sprednji del avtomobila in si pri padcu pretresel možgane, da je bil trenutno mrtev. Pri obdukciji se ni našla nobena težja telesna poškodba in tudi ni imel odprtih ran, kot se je poročalo. Lovro Klemenčič je bil doma v št. Vidu pri Stični in je absolviral gimnazijo v Novem mestu. Študiral je medicino na Dunaju in je dovršil več semestrov. Kot dijak je veliko potoval že pred vojno po Srbiji in eno celo leto tudi po Rusiji. Vojna ga je zanesla v Galicijo — v rusko ujetništvo do Bernavla. Šel je kot dobro-voljec v Srbijo — napravil znani prehod čez Albanijo in bil delj časa na solunski fronti kot polkovni lekar. Od tedanje srbske vlade je bil prideljen v Petrograd na srbsko poslaništvo, kjer je bil do ruske revolucije. Leto po prevratu se je povrnil iz Rusije razočaran, ker si je mislil drugače urejeno državo. Postal je komunistični poslanec, pa mu je -.demokratični« Pribifievičev režim razveljavil mandat. Bil ie nemiren duh — koval vedno načrte — dosti prestal in prebil gorja v hudih okoliščinah, nazadnje pa je našel smrt na sredi široke ceste, ko je mislil, da je najbolj na varnem. Taka je usoda človeška.
k Slavnost odkritja spominske plošče pokojnemu starosti tov. Francetu Barletu v Cerkljah pri Kranju se na želio Jug. gas. zveze prestavi na nedeljo 19. avgusta 1928.
•k Prometno ministrstvo namerava znižati tarife za prevoz brezalkoholnih izdelkov. To bo brez dvoma ugodno vplivalo na razvoj brezalkoholnega gospodarstva, ki zavzema tudi v naši državi vedno večji obseg.
★ Belgijski konzulat v Ljubljani nam sporoča: Belgijska železniška družba opozarja na novo vpostavljene železniške zveze, ki tvorijo preko Belgije najkrajšo in najhitrejšo pot med vzhodom in zahodom. To je luksuzna železniška zveza Ostende—Wien—Orient-Ex-press in Simplon Orient-Express via Niš. Na razpolago so-spalni vozovi in potnikom na progi Ostende—Bruxelles—Frankfurt—\Vien —Budapest — Belgrad—Niš—Sofija—Carigrad ni treba nič prestopati. Vlaki odhajajo vsak torek, četrtek in soboto ob 14 iz Ostende in imajo zvezo z vlakom, ki zapusti London ob 14. Enaka zveza obstoja v obratni smeri s prihodom v Belgijo. Vsak ponedeljek, sredo in petek pa obstoja navadna zveza po ekspresu »Direktni Orient«. Odhod iz Carigrada proti Belgiji in Londonu ob ponedeljkih, sredah in sobotah ob 19. Cene med Londonom in Vzhodom, via Ostende, so znatno nižje kakor one via Calais.
* Dobro prezirajo, slabo posnemajo. Kar
Je slabega, se kaj hitro udomači tudi pri nas. Koliko je stvari, ki bi jim bilo oporekati na javnih in splošno dostopnih kopališčih! Kako malo se zmeni oblastvo, da bi skrbelo za dostojnost in moralo, ki se dostikrat krši zlasti z nedoslatno kopalno obleko. V skrbi za javno moralo nas v tem oziru vsekako osramoti sosedna Italija. Tam so razglasili za kopališča naslednjo odredbo: Nezadostno oblečene osebe morajo kopališče in kopalno obrežje takoj zapustiti. — Kabine, ki so določene za moške, morajo biti tudi prostorno ločene od onih za ženske in biti kolikor moči oddaljene. Izjema je dovoljena samo za družine.
•k Umrl je 23. julija v deželni bolnici v Ljubljani g. Anton Gantar, doma v Rovtah pri Logatcu, star 64 let. Služboval je v arzenalu vojne mornarice v Tivtu, Boka Kotorska.
k Knjiga »Prepevajte«, zbirka narodnih in drugih domačih pesmi za ljudsko petje, je izšla v drugi izdaji. Lično vezana stane 10 dinarjev in se naroča pri Sveti vojski v Ljublja-ni, Poljanski nasip 10.
k Sezonski poljski delavci iz Prekmurja v Nemčijo. V zmislu dogovora, ki se je sklenil med našo in nemško vlado, je bilo letos najetih v Sloveniji in v Vojvodini več sto poljskih delavcev, ki so že vsi odpotovali na sezonsko delo v Nemčijo, kjer ostanejo do dne 15. decembra. Delovne moči je najela in od-premila mariborska Borza dela v sporazumu z zastopniki nemške delavske^ centrale v Berlinu. Večina najetih delavcev je iz Prekmurja. Zaposlili so se vsi na podlagi posebne delovne pogodbe, ki ureja delovni čas, prehrano, višino mezde, zavarovalne pogoje itd. S tem se je prvič po vojni zaposlilo v Nemčiji večje šte-
•k Pretep v Veliki Loki. Potniki, ki so prišli v nedeljo zvečer 7. dolenjskim vlakom v Ljubljano, so pripovedovali o velikanskem fantovskem pretepu v Veliki Loki na Dolenjskem. Baje so domači fantje na veselici za-branili fantom iz sosednje vasi plesati, kar je povzročilo seveda hudo kri. Devet orožnikov je poskušalo napraviti mir, toda brezuspešno in so morali klicati na pomoč celo vojaštvo. Če je kdo ranjen, dosedaj nismo mogli poiz-vedeti. Velika Loka je edina izmed večjih slovenskih občin, ki jo imajo radičevci v svojih rokah.
■k Žrtev Save. V nedeljo ob 2 popoldne se je v bližini trnjanskega kopališča pri Zagrebu kopal 31 letni delavec iz barak v Putinah. Ko je priplaval do železniškega mostu, je naenkrat izginil pod vodnim površjem. Delavca je najbrž prijel krč. Njegovega trupla še niso našli.
ir Krvav napad na zagrebški ulici. Delavec Andrija Lepušič v Zagrebu se je v soboto pozno ponoči vračal domov v Čučevje. Na Pe-ščenici ga je počakal neki delavec in ga napadel z lopato. Napadalec mu je prebil levo roko in mu prizadjal težje notranje poškodbe. Hudo ranjenega Lepušiča so prepeljali v bolnico. Napadalec je bil najbrže pijan, ker je že poprej napadel dva delavca.
■k Vihar podrl stajo. V nedeljo je bil na Mestinjem tako hud vihar, da je podrl poleg postaje se nahajajočo stajo, ki je služila kot skladišče za seno. Vihar je vse razmetal in porušil. Vsa podrtija je zgledala kot da bi bil kdo nametal tja sena, lat, desk in opeke.
*	Preprečena železniška nesreča. V nedeljo zvečer je ob četrt na 10 vihar blizu postaje Laze izruval smreko in jo podrl na železniški tir. Na postaji so to hitro opazili in progo očistili. Večerni štajerski osebni vlak je ta čas čakal na postaji Kresnice in prispel v Ljubljano s tričetrturno zamudo.
*	Žet pretepel tasta. V Zagrebu se je v soboto ob 10 zvečer dogodila na Jordanovcu žalostna družinska drama. V stanovanje Stje-pana Dobričeviča je prišel domov njegov zet, ki je bil popolnoma pijan. Ker ga domači niso pozdravili stoje, kot rekruti pred kaprolom, jim je pričel groziti, rohneti nad njimi in jih pretepati. Zena in njena mati sta ušli iz stanovanja, toda pijani zet je znesel svojo togoto nad 77 letnim tastom Stjepanom Dobričevi-čem. Starček je hotel pobegniti, toda noge so mu odpovedale. Zet je udaril starčka s steklenico z vso silo po glavi in ga zbil na tla. Hudo ranjenega in vsega okrvavljenega starčka so prepeljali v bolnico.
■k Malinovec pristni dobite na tehtnico v drogeriji A. Kane sinova, Židovska ulica.
k Pri številnih težkočah ženskega spola
povzroči naravna »Franz-Josef«-grenčica naj-, boljšo olajšavo. Spričevala klinik za ženske bolezni dokazujejo, da se vporablja zelo milo odvajajoča »Franz-Jose!«-voda posebno pri porodnicah z izbornim uspehom. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in spec. trgovnah.
* Veliko iznenadenje so doživele te dni neke gospodinje, katere so prvič prale perilo z Radionom. Ne samo, da je perilo ostalo popolnoma nepoškodovano, nego je mnogo lepše in bolje oprano. Vzrok leži v tem, ker Radion ne vsebuje klore, pa tudi drugih škodljivih pridodatkov je prost.
0 Ceškoslovenska obec v Ljubljani. Knjižnica ostane do nadaljnjega zaprta. Čas otvoritve naznanimo.
0 Adresar mesta Ljubljane in okolice 1928 je bil te dni dostavljen na ogled s prošnjo, naj se tekom treh dni vrne, če si ga tvrdka ne namerava nabaviti. Ker nam je prva partija pošla, uljudno prosimo vse one, ki nanj ne reflektirajo, da nam ga vrnejo oziroma nas o tem obveste. — Adana, založniška in propagandna družba z o. z. v Ljubljani, Kongresni trg 3, I., telef. 29—70.
O V spomin ge. Keršičevi iz ŠWke je daroval mesto venca na krsto kamnosek g. Al. Vodnik 500 Din Kuratoriju slepih. Hvala g. darovalcu, Kuratoriju pa nakloni Bog obilo usmiljenih posnemalcev!
0 Huda nesreča na glavnem kolodvoru. Na glavnem kolodvoru se je včeraj popoldne pripetila huda nesreča, o kateri smo dobili naslednje podatke. Tehnik Rudolf Galle je včeraj ob pol treh polagal izpit za strojevodjo. Moral bi napraviti poskušnjo vožnjo iz Ljubljane proti Zalogu. Z njim sta bila na lokomotivi še strojevodja Matija Roth in kurjač Vidic. Ravno, ko se je pričel ritensko pomikati proti Zalogu, je privozil na kolodvor dolenjskii vlak, obenem pa je pričel odhajati s kolodvora tranzitni tovorni vlak proti Gorenjski.Galletov poskusni vlak je vozil ravno med obema. Sredi proge je stal tedaj 57letni snažilec vagonov Martin Ozbič; najbrže se je kam zagledal, ali pa ni opazil, da se vagoni poskusnega vlaka že premikajo in so ga vsi trije vozeči se vlaki tako zmedli, da se ni vedel kam umakniti. Prvi vagon poskusnega vlaka je Ozbiča zgrabil in ga vlekel kakih sto metrov daleč. Na klice železničarjev se je vlak potem ustavil, izpod koles pa so potegnili razmesarjenega Ozbiča. Vlak je odtrgal Ozbiču desno roko, mu prizadejal hude notranje poškodbe in veliko rano na čelu. Takoj je bila poklicana rešilna postaja, ki je Ozbiču v nekaj minutah prepeljala v bolnišnico, kjer se revež sedaj bori s smrtjo. Martin Ozbič je bil rojen 1. 1871. v Ilijaku pri Trstu in je pristojen v Ljubljano. Stanoval je v Mostah v Središki ulici št. 126.
O Češki dijak na peš-poti skozi Ljubljano. Včernj je prišel po eno in pol mesečnem peš-potovanju iz Prage v Ljubljano češki dijak Domin Konrad. Namenil se je peš prepotovati vso Evropo, kar kani storiti v enem letu in pol. Iz Ljubljane krene preko Zagreba in Bel-grada v Grčijo. Preživlja se s prodaj« razglednic.
O Viharna in deževna nedelja. V nedeljo je slabo vreme prekrižalo račune marsikake-mu izletniku, kopalcu in turistu. Dopoldne se je nad mestom vlila ploha, spremljana od številnih bliskov in grmenja. Tudi treščilo je enkrat in sicer v zvonik uršulinske cerkve. Lilo je pa skoro neprestano do poldne. Popoldne se je nekoliko zvedrilo, zvečer pa so Ljubljančani doživeli pravcati vihar, kakor še ne zlepi. Vihar je polomil po vrtovih mnogo drevja, po mestu pa je razbil prccej šip. Po več minut je nebo kar žarelo samih bilskov. Umevno je seveda, da so bile kavarne in gostilne ves dan napolnjene, kajti mnoge turiste je slabo vreme že popoldne prignalo nazaj v Ljubljano.
Zobozdravnik Dr. flirho ftambit
ne ordlnlra
od 1. avgusta do 3. septembra
Sezljska razprodaja
sivih in drap čevljev
Din
189*
Banka Peham & Ko., Ljubljana
se je preselila v Tavčarjevo (Sodno) ulico 10
Cfublfana
NOČNA SLUŽBA LEKARN.
Drevi imata nočno službo: Ramor na Dunajski cesti in Trnkoczy na Mestnem trgu.
0 Princezinja Ileana na Bledu. Včeraj zjutraj je potovala z belgijskim brzovlakom skozi Ljubljano na Bled romunska princezinja Ileana, sestra naše kraljice. Na kolodvoru jo je pozdravil veliki župan dr. Vodopivec. Princezinja Ileana je takoj nato nadaljevala svoje potovanje na Bled.	i
0 Poslovanje bank za stranke V flVtfustu. Bančni zavodi bodo v avgusft* poslovali za stranke samo od 8. do 12.30 ure. Sicer običajno popoldansko poslovanje za stranke odpade samo za mesec avgust.
© Pozor pred ukradenimi blagom. V noči od nedelje na ponedeljek je neznan vlomilec ukradel ob Dolenjski c. nekaj kosov nove moške rjave in svetlosive obleke, dva para moških čevljev in otroške rjave sandale. Komur bi prodajal, naj ga izroči policiji oziroma orož-ništvu.
0 Nesramnost krošnjarjev in policija.
Gostje, ki so v nedeljo zvečer sedeli v gostilni pri »Starem tišlerju«, znani Schiavovi gostilni v Kolodvorski ulici, pripovedujejo o mučnem incidentu, ki se je pripetil tam. Dva dalmatinska krošnjarja, natreskana kot kanona, sta pričela vpričo številnih gostov grditi slovenski narod, Srbe in ministrskega predsednika dr. Korošca z najgršimi izrazi, ki si jih more človek le misliti. Gostje seveda niso mogli tega prenašati, v prepir s pijancema se pa tudi ni hotel nihče spuščati, temveč so poklicali stražnika, ki je oba krošnjarja aretiral. Izkazalo se je, da oba Dalmatinca, ki ne znata spoštovati slovenskega naroda, niti krošnjar-ske pravice v Sloveniji nimata. Toda na policiji se je zgodilo nekaj čudnega: stražnik je ovadbo po svoji dolžnosti pošteno napravil, — toda ovadba je kar na lepem izginila in prepričani smo, da bi jo tudi gospod policijski direktor ne bi mogel več dobiti, tudi če bi jo zahteval. Nekdo jc ovadbo »kasiral« in amen. Ne vemo, kaj bi se zgodilo s kakim Slovencem, ki bi, čeprav pijan, zabavljal v Zagrebu ali v Splitu zoper Hrvate in če bi se tam našel kak policijski uradnik, ki bi takemu Slovencu morda to spregledal?
© V spanju okradena. Delavca Filip Ivan-kovič in Štefan Jurešič, doma iz Dalmacije, sta se v soboto ob 10 zvečer vlegla v travo na »Knežjem dvoru« in tam po napornem delu kmalu zaspala. Ko sta se zjutraj ob treh zbudila. sta opazila, da ju je nekdo med trdnim spanjem okradel in jima izpraznil listnice, ki ju je pustil ležati kar poleg obeh delavcev. Ivankoviču je izginilo 300 Din, Jurešiču pa 250 Din. Za zlikovcem ni nobenega sledu.
VOIK A-Krekov trg
0 Spozabila se je. Na policijo so v nedei ljo popoldne privedli 411etno služkinjo Cecilijo P., doma iz Šmarja pri Jelšah. Cecilija, ki je dalj čusa služila pri stavbeniku Ivanu Slokanu v Mostah, je bila vse svoje življenje poštena. Služila je nad 20 let, nikdar pa ni nikjer kaj ukradia, toda priložnost je zapeljala tudi njo. Videla je, kako njen gospodar pušča listnico z velikimi vsotami denarja kar na mizi ali na nočni omarici in si je mislila: »Saj itak ne bo zapazil, če mu izmaknem tisočak ali dva!« Ali gospodar je opazil, da mu je izginilo nekaj denarja in je tatvinio prijavil policiji. Ta je Cecilijo aretirala. Pri njej so našli okrog 3250 Din denarja. Tatica je tatvino skesano priznala. Ukradla je svojemu gospodarju dva tisočaka in dva kovača, za ostali denar, ki so ga pri njej našli, pa je dokazala, da ji ga je poslal njen brat z Holand-skega.
O Tatvine. V soboto zvečer so se pripeljali k posestniku Francu Karbetu v Moste fantje od D. M. v Polju po balo. Med nakladanjem bale je odložil svat Jože Bezlaj, delavec v tobačni tovarni, svoj suknjič v veži. Ko se je vrnil, je ugotovil, da mu je neznan zli kov ec že izmaknil listnico s 760 Din. — Hlapcu Lovrencu Zadelu je na Figovčevem dvorišču izmaknil nekdo iz suknjiča 60 Din. — Hlapcu Antonu Horvatu na Zavrteh je nekdo izmaknil dva para čevljev, vrednih 250 Din. — Ana Pokovčeva, žena cestarja, je v soboto kupovala na trgu meso in slanino. Ko je pri stojnici plačevala kupljeno blago, ji je neznanec izmaknil prtiček, v katerega je bilo zavito 3 in pol kile slanine. — Tesarskemu mojstru Jakobu Pavliču iz Domžal je izginila med vožnjo iz Trebenj v Ljubljano aktovka z raznimi spisi. Pavlič trpi okrog 2000 Din škode.
O Policijski drobiž. Kljub temu, da je bilo v nedeljo v Ljubljani zelo slabo vreme in da so kar na dveh krajih praznovali »žegnanjec, ni bilo število pijancev, privedenih na policijo, nič večje kot običajno ob nedeljah, ko gre malone pol Ljubljane na izlete v okolico. Tudi tu se zelo pozna visoka številka v mesecu. — Aretirani so brli zgolj trije pijanci, trije pA""^.7 so bili zaradi izgredov ovadeni. — Na .kakih, . , treh krajih so igrali na harmoniko, ne da bi prosili policijo za dovoljnje. — 21 trgovcev je bilo ovadenih zaradi prestopka zoper pravilnik o zapiranju trgovin, dalje belefii policija 7 prestopkov zoper cestno policijski red in 6 prestopkov zoper avtomobilske predpise.
Ne ordiniram do 20. avgusta
AVGUST KLEMENČIČ
dentis, Privoz 3
Maribor
□	Visoka gosta. Danes zjutraj ob 12.25 je prispel v Maribor prevzvišeni škof kršiti dr. Josip Srebrnič, popoldne ob 15 pa se pripelje presvetli vladika ljubljanski dr. Anton B. Jeglič. Visoka cerkvena dostojanstvenika prisostvujeta svetemu obredu škofovskega posvečenja pomožnega škofa lavantinskega dr. Ivana Tomažiča; slovesna posvetitev se vrši jutri dne 1. avgusta ob 8 zjutraj v tukajšnji stolni in mestnožupnijski cerkvi. Obredi posvečenja, ki jih bo izvršil knezoškof lavantin-ski dr. Andrej Karlin ob asistenci knezoskofa dr. A. Jegliča in krškega škofa dr. Jožefa Srebrniča, se bodo vršili med sv. mašo in bodo trajali približno
2 in pol ure.
□	Umrl je soboto popoldne upokojeni šolski ravnatelj g. Simon G a j š e k. Kajni je bil eden najboljših in med ljudstvom najbolj priljubljenih šoinikov. Več let je služboval kot nadučitelj na Bučah pri Kozjem, kjer je vzgajal otroke v strogo krščanskem duhu. Nato je prišel na 6 razrednico v Dobovi pri Brežicah, kjer je bil imenovan za ravnatelja ter izvoljen ob priliki svoje 60 letnice za častnega občana. Pred dvema letoma pa je stopil v zasluženi pokoj ter se preselil v Maribor k svojemu bratu Martinu veletrgovcu. Dalj časa je bolehal na črevih in tudi operacija mu ni mogla vrniti zdravja. Pokojnik je bil vrl pristaš SLS in priden bravec naših časopisov. Pogreb bo danes ob 15 iz mrtvašnice na pobreškem pokopališču.
□	Pozdravna brzojavka dr. Korošca. V nedeljskem »Slovencu« je pri poročilu o sobotni manifestaciji za dr. Korošca pomotoma izostalo, da je množico manifestirala pred palačo obl. odbora z velikim navdušenjem sprejela predlog obl. poslanca Hrastelja, da se ministrskemu predsedniku dr. Korošcu pošlje pozdravna brzojavka.
□	»Jutrovo« poročilo o sobotni bakljadi je tako bedasto sestavljeno, da so se mu krave smejale. Po »Jutrovem« žargonu seveda 1 Vsaka misel plod stankarsko razbeljene domišljije, vsako ugibanje neprikrit izraz neštevilnih pobožnih želja, vsakto Število zavestna nizkotna potvorba. Celo včerajšnja »Marburger Zeitungc, nemško pisana izdaja »Jutra« in »Večernika«, je naštela 800 udeležencev. Torej dementi iz lastnih vrsti Ali res mislite, da so vsi Mariborčani bebci? Še nekaj takšnih zlobnih in neumnra poročil iz Maribora in takšnih »klerikalnih polomij« — vsaka klerikalna prireditev namreč mora seveda končati s polomijo, ker je ja klerikalna! — pa vas bo vrag vzel! Vsak stavek od prvega do zadnjega bi lahko postavili na laž. Pa nima pomena, Skoda papirja in črnila. Ljudje sami spoznavajo »Jutrove« gnusne poročevalske metode! Ali Je morda »Jutrovega« poročevalca bodlo, ko je pri sobotnem veličastnem sprevodu imel priliko slišati ogorčene vzklike proti »Jutru« in ko ga je obl. poslanec Hrasteli pred palačo obl. odbora javno pozval, naj ne hodi na čelu sprevoda, ampak naj se lepo ustavi in natančno preštoje, koliko je udeležencev, — da so ljudje udarili pri tem javnem pozivu v bučen smeh?
□	Poročili so se pretekli teden v Mariboru:
Anton Desnica, art. častnik in Ema Zalokar, in-dustrijalka; Rudolf Stern, brivec, in Josipina Za-goršek, šivilja; Ivan Čamernek, vojnik, in Lucija Paj, služkinja; Franc Paradiž, pekovski pomočnik, in Jožefa Horvat, tkalka; Jožef Krušman, kurjač, in Marija Tajhman, tkalka ter Franc Planinšek, mizarski pomočnik, in Alojzija Spetlč, zasebnica.
□	Usodcpolna avtomobilska vožnja. V soboto dopoldne se je peljal sin pokojnega dr. Pipuša z avtomobilom v Gradec. Avto je vozil mehanik Vračko. Na povratku je prišlo na tako zvani >Landsoha-Allee« pri Lipnici do nesreče. Avto je vozil desno — po avstrijskem voznem redu bi moral voziti levo! — ter z veliko brzino; naenkrat pri-drči nasproti tovorni avto. Karambol je bil skoraj neizogiben. Vračko se je hotel še v zadnjem trenutku izogniti, pri tem pa je avto priletel v drevo ter se dvakrat prevrnil. Pipuš in Vračko sta zadobila pri tem težke notranje in zunanje poškodbe; prepeljali so ju v bolnico v Wagni.
□	Ustrelil se je v nedeljo ob pol 6 zjutraj hišni posestnik in trgovec Dolajš Ludovik, stanujoč v Stritarjevi ulici št. 7. Pred tremi dnevi se je bil vrnil iz Gradca, kjer se je zdravil v tamošnji bolnici usmiljenih bratov. V trenutku duševne depresije si je pognal v nedeljo zjutraj, ko eo še vsi spali, kroglo skozi glavo tako, da so možgani pljus-uili po tleh. Zapušča ženo in hčerko.
□	Pa so šle na Pohorje. Včeraj zjutraj se je odpeljalo 50 deklic na letovanje k Sv. Martinu na Pohorju kjer ostanejo do konca avgusta. Takoj po 7 uri zjutraj so se že pojavile na Glavnem trgu nasproti lekarne pri Arehu prve skupine staršev — predvsem skrbnih mamic — z deklicami. Pa tudi bratci so prišli da se poslovijo cd svojih sestric. Takoj po 8. uri sta prišla mestna avtoomni-busa, ki popeljeta deklice do Slovenske Bistrice. Od Slov. Bistrice naprej pa jo bodo mahnile peš proti Sv. Martinu, prtljago pa prevzame poseben voz. Slovo je bilo na Glavnem trgu zelo ganljivo. Ko sta se avtobusa jela pomikati, so nekatera dekletca pričela ihteti — prvič od doma! —, druga pogumnejša pa so s smehljajem na ustnicah mahala z ročicami mamicam in bratcem v slovo! Avtobusa sta že drvela preko drž. mosta, ko so dekletca še vedno mahala z ročicami. Prisčrno in ganljivo slovo!
□	Vendar enkrat po dolgem času. V Mariboru je zadnje dni vladala neznosna vročina; slučaji omedlevice radi hude vročine so se začeli množiti. Vse je že želelo dežja, da bi se soparno vzdušje nekoliko razhladilo in osvežilo ter da bi se pekoča zemlja izdatno namočila. No v nedeljo je že celo dopoldne kazalo na dež, dasi je solnce od časa do časa pokukalo skozi oblake; popoldne pa se je vlila ploha, ki se je med grmenjem in bliskanjem obrnila proti ptujski strani. Nad severnim pobočjem Pohorja se je očividno utrgal oblak; Pohorja namreč kakšnih 15 minut sploh ni bilo mogoče videti. Proti večeru pa je zopet začelo liti kakor iz škafa; deževje je trajalo približno do polnoči. Ko so se pa včeraj zjutraj Mariborčani prebudili, je bilo nebo čisto jasno, ozračje pa hladno in prijetno.
□	Dela dobijo pri tukajšnji Borzi dela: 4 ko-larji, 3 sodarji, 3 lakirniki, 8 viničarjev, 10 hlapcev, 1 kovač, 2 gozdna delavca, 2 ključavničarja, 1 slaščičar, 1 pek, 1 mesar, 1 kotlar, 3 železostru-garji, 2 Žagarja, 1 kamnosek, več vajencev (mizarske, sodarske, mesarske, soboslikarske, tapetniške in pekovske obrti), 5 kmečkih dekel, 1 gospodinja, 7 kuJ^ruv lr,sobarica. 1 postrežnioa, 8 šivilj za perilo,-f frizerka, 1 kuharica za hotel, 1 prodajalka, 1 natakarica, 2 šiviljski vajenki.
K1
Homlletičnf tečaj za duhovnike
Po zgledu škofij drugih narodov bo letos tudi pri nas majhen homlletlfinl toča j. Namen taki prireditvi je, poživiti duhovnike v prevažnl prldigarski službi in obnoviti v spominu nekatere potrebne smernice za uspešno homiletično delo. Tečaj bo trajal samo en dan. Ta dan bo 9. av-g u s t. Predavanja se bodo vrstila dopoldne in popoldne zdržema, in iscer o teh-le tvarinah: 1. Cerkveni govornik in Sv. Pismo. (Vseučiilščni prof. dr. Josip U j č i č.) 2. 0 didaskaličnih in parene-tfčnlh govorih. (Vseučil. prof. dr. Frančišek U š e -ničnlk.) 3. Kako Izdelujmo praktično cerkvene govore? (Stolni kanonik dr. Mihael Opeka.) 4, O aktualnih tvarinah za sodobnega pridigarja. (Sem. spiritual dr. Ciril Potočnik.) 5. Primer vzornega govora iz mojstra Segnerija. (Stolni kanonik dr. Mihael Opeka.) Predavanja bodo v veliki dvorani škofijske palače v II. nadstr. Začetek ob pol 9 dopoldne in ob pol 3 popoldne. Vsako predavanje bo trajalo okrog tričetrt ure. Preostali vmesni Čas se porabi za kratke razgovore o poljudnih homiletlčnih zadevah.
K tečaju so vljudno vabljeni vsi duhovniki naše škofije. Kdor se ga udeleži, naj to naznani do 4. avgusta g. Karlu Grossu, semeniškemu pod-vodji v Ljubljani. Podatke glede hrane in prenočišča ima zadnji »Škof. list«.
Cel/e
3r Živahen tajski promet v Celju. Celje ima vse predpogoje da postane izrazito letovišča rsko mesto. In to tudi postaja. Zlasti letos je število tujcev izredno veliko. Deloma gre na to račun prenapolnjenih sosednih kopališč, Dobrne, Rimskih toplic. Rogaške Slatine in .Laškega, deloma pose-čaju tujci tudi mesto samo in uživajo koristnost savinjskih kopeli ter prijetnosti divne okolice^ Med tujci je zadnji čas došlo zlasti mnogo Nemcev iz rajha. Zanimivo je, da pridejo ti običajno z mislijo, da dospejo v povsem nemško pokrajino, pa se potem čudom čudijo, da se nahajajo v popolnoma slovenski zemlji. Rečeno nam je, da širijo tako mišljenje v Nemčiji nemška obrambna društva in ga podpirajo seveda tudi članki, ki jih naši Nemci v nemškem časopisju objavljajo. Pozdraviti je zato obisk nemških gostov, ki se tako na najlažji način prepričajo o neutemeljenosti nemške propagande za južno Štajersko. — Zadnje dni sta so mudila v Celju dva nemška duhovnika, Štefan Fldtzl, kaplan pri sv. Maksimilijanu v Miinohfenu, in njegov prijatelj Janez Gasser, kaplan v Grie-staett a. Inn pri Rosenheimu na Bavarskem. Prišla sta predvsem z namenom, da si ogledata kraje, ki so v dotiki z življenjem sv. Maksimiljana. Tako sta seveda predvsem obiskala cerkev in kapelo sv. Maksimiljana ,dalje kapucinski samostan, ki naj bi stal na mestu, kjer je bila rojstna hiša sv. Maksimiljana, mestne cerkve, muzej, grofijo itd. V grofiji sta naletela na konservatorja dr. Steleta in kiparja M. Hohenjeca, ki sta oba gospoda v daljšem razgovoru informirala o raznih strokovnih vprašanjih. Prošli petek sta posetila tudi Ptuj ter se tam seznanila s prof. Abramovičem, ki jima je ljubeznivo razkazal zgodovinske zanimivosti Ptuja, muzej, mitreje itd. Ves čas njunega poseta ju je vodil zgodovinar kurat e . M.Ljubša. V nedeljo popoldne sta se preko Gradca vrnila v svojo domovino. Bila sta polna hvale nad lepoto naše zemlje, nad bogastvom zgodovinskega materiala in nad skrbnim varstvom istega.
JSr Letalski dan v Celju. V nedeljo , dne 19. avgusta priredi celjski aeroklub »Naša krila« letalski dan na bivšem vežbališču v Levcu pri Celju. Za ta dan se že sedaj vrSijo velike predpriprave. Prošli četrtek je radi rekognosciranja terena krožil nad Celjem vojaški avijon, ki je vzbudil veliko pozornost z drzno akrobatiko. Enako je po-setil v istem namenu Celje vojaški avijon proelo nedeljo. Sodeč po dosedanjih predpripravah bo letalski dan v Celju prvovrstna letalska prireditev.
.©■ Kmetijnko-nadaljevaln« šola r Celjn priredi dne 4., 5. in 6. avgusta poučni izlet v Bohinj, kjer si ogleda planšarstvo nad Bohinjsko Srednjo vasjo. Dobrodošel, kdor se hoče pridružiti I Podrobnosti se zvedo pri učitelju g. Petraku v Celju.
JSr Zgradba velike stanovanjske hiše. Kakor žc objavljeno, bo mestna občina zgradila ob Ljubljanski cesti ozir. ob Vrazovem trgu veliko trinad-stropno stanovanjsko hišo. Težaška, zidarska in tesarska dela so že razpisana in dobe interesenti potrebne informacije pri mostnem stavbnem uradu. Ponudbe morajo biti vložene do 0. avgusta t. 1.
0 Prepovedana reklama. V mestu se je raz-posla grda navada, da razne korporaoije in tudi trgovci razobešajo svojo reklamo na platnu preko ulice. Ker taka reklama škodi mestni zunanjosti in napravlja slab vtis na tujce, je občinski svet ta Tudi se bo poslej bolj pazilo, da se bodo reklamni listi nalepljali res le na prostorih, ki so za to do-ljanske okolice. Zato vabimo vsa gasilna društva, ločeni.
& Spet tatvina kolesa. Slikarski mojster Miha Dobrave je v soboto med pol 11. in 11. uro dopol-
dne pustil svoje kolo na stopnišču k zobozdravniku dr. Sadniku. Ko se je vrnil od zobozdravnika, kolesa ni bilo več. Kolo je znamke »Puchc, nosi št. 227.506, črno pleskano, ima prosti tek ter je vredno okoli 2250 Din.
Dopisi
Št. Vid nad Ljubljano
Približuje se nedelja 5. avgusta, ko bo šentviško gasilno društvo nad vse slovesno praznovalo svojo 40 letnico. Vse priprave kažejo, da bo to mogočno slavje prostovoljnega gasilstva cele ljub-ljansk eokolice. Zato vabimo vsa gasilna društva, da se zanesljivo udeleže celodnevne prireditve. Dopoldne bo poleg promenadnega koncerta in orke-stalne maše slavnostno zborovanje, nn katerem bodo nastopili odlični govorniki. Popoi<.,ie bo velika gasilska vaja Savske gasilske župe. Po vaji pa bo ljudska veselica z godbenim in pevskim koncertom. Sodeluje ves dan prosvetni pevski zbor šentvički in celotna godba »Sloga« iz Ljubljane. Vse prijatelje gasilstva opozarjamo na to slavje. Pa tudi drugo občinstvo naj ne zamudi videti interesantne gasilske vaje, ki bo gotovo ena najlepših, kar jih je bilo zadnje čase. Avtopromet iz Ljubljane v Št. Vid in nazaj je zelo priročen. Vsake pol ure vozi en voz iz Ljubljane v Št. Vid drugi voz pa iz Št. Vida v Ljubljano. Zvečer bosta oba avto voza na razpolago, da bosta vsak trenutek lahko prevažala ljubljanske goste v Ljubljano. Za goste, ki bodo ves dan navzoči, bo na veseličnem prostoru pa tudi po vseh gostilnah in restavracijah preskrbljeno za tečno in ceneno prehrano.
Trbovlje
Umrli so od 1. do 28. julija: Josip Kirn, rudar, 21 let; Silva Virant, hči rudarja. 1 leto; Uršula Pintar, žena rudarja, 43 let; Jožefa Turn-šek, žena strojnika, 39 let ; Ana Pregl, žena upokojenega rudarja, 54 let: Leopoldina Voje, hči rudarja, 21 let; Marija Rinaldo, žena rudniškega kovača, 66 let; Ana Kovač, oči rudarja. V istem času jc bilo 28 rojstev (dva mrtvorojena) in 9 porok.
Podaljšanje pokopališča. Ker je pokopališče premajhno, se je občinski odbor odločil, da odkupi od g. Ivana Orešnika zemljišče, ki meji na pokopališče. Sklicana komisija raznih oblasti je priznala in potrdila, da je ta svet najprimernejši za pokopavnnje mrlicev, zato se bo ta svet kupil in pokopališče podaljšalo.
Rogaška Slatina
Pogreb bivšega rogaškega trškega župana Leopolda Poša se je vršil v soboto ob ogromni udeležbi ljudstva to- in onstran Sotle. Pred hišo žalosti mu je zapel žnlostinko domači pevski krožek, na grobu pa so mu govorili v slovo g. dekan Šalamun, nadučitelj Štefanciosa in trgovec Berlispr.
Bivši pokrajinski kraljevi namestnik g. Ivan Hribar je dospel te dni v zdravilišče na zdravljenje in ostane tu dalj časa.
Nesreča. V Spodnjem Sečovem se je pri mlatenju žita s strojem hudo poškodovala roko
hči gostilničarja Čebularja, vulgo Kozola. * * *
Dravograd. Sedež okrajne uprave finančne kontrole se premesti na dan 31. julija 1928 V Ma-renberg. Začasno bo pisarna v hiši g. Erne Neuner, štev. 40, kasneje pa se premesti v občinsko poslopje.
Spori
SD Rapid-SK Železničar 4 : 2 (1 : 0). V nedeljo se je odigrala na prostoru SK Železničarja prijateljska tekma med ltapidom in Železničarjem. Obe moštvi sta nastopili s spremenjenimi postavami. Igra je bila dokaj zanimiva, mestoma jako živahna, mestoma pa zopet nezanimiva, mrtva. Rapid je igral bolj ambiciozno in taktično. Baš v tem pogledu ie napad Železničarjev mnogo grešil. Igra je bila prekinjena zaradi naliva, nakar se je nadaljevala v polmraku. Sodnik g. Nemec ni sodil brez napak. Občinstva je bilo precej. V predtekmi je rezerva Rapida porazila rezervo Železničarjev.
Plavalne tekme na Dravi. SD Rapid je razpisalo za 5. avgust plavalne tekme v Mariboru na Dravi. Tekmovalo se bo na progah Kafer—Kristian in Državni most—Kristian. Cilj je v kopališču Kristian. Prijavnina za tekmovalce znaša Din 30.
Ilirija : Celje 10 : 2. Kombinirano moštvo
luriie v sestavi ivrec — verovses, oirenovec — Mahkovec, Kirbiš, Žitnik — Černe, šiška, Oman,
>t
Imam časa
(t
pere sam
pravi razumna Mica. wNe stojim po cele dni pred prerilnikom in se ne mučim s težkim pranjem perila. Zame to delo opravlja RADION in
varuje perilo!"
go v razmerju 10 : j. i>e cm di Dua igra žito enostranska, je znala napadalna vrsta iliri-janska vedno znova preigrati obrambo Celja, ki v taktičnem pogledu ni bila na višku; v prvem polčasu je padlo 6 golov, v drugem polčasu 4. V nekaterih fazah drugega polčasa je motila akcije napadalne vrste neracijonalna, taktično napačna igra Doberletova, drugače pa jc podal ilirijanski fortvard izvrsten nogomet. Mnogo zasluge na tem gre tudi Kirbišu. SK Celje ima v moštvu povprečno dobre posameznike, toda v pogledu skupne igre in pac tudi tehnične dovršenosti ni dosezalo Ilirije. Najboljši moči so mu srednji krilec žabkar, levo krilo Suholcžnik in leva zveza Pfeifer. — Sodil je stvarno g. Betetto.
Državno prvenstvo v nogometa. Hajduk : Jugoslavija 8 : 2! — V nedeljo v predzadnjem kola je dosegel v Splitu Hajduk fahko zmago
nad belgrajskim prvakom Jugoslavijo, ki je zadnje čase v presenetljivo slabi formi. Računalo se je sicer splošno na zmago Hajdukovo, vsfceno pa iznenadi visoki seore 8:2. — Grad-janski : BSK 2 : 1. Malo jih je bilo, ki so pričakovali, da bo Gradjanski v Belgradu zmagal nad dosedanjim favoritom za državnega prvaka. Zasluga na tem gre v prvi vrsti odlični obrambi Gradjanskega na čelu z vratarjem Mi-helčičem, ki je znal vedno še v zadnjem hipu preprečiti uspeh BSKa. Gradjanski ima po tem nepričakovanem uspehu najboljše šanse, da postane državni nogometni prvak za leto 1927-28. Izgledi BSKa, ki ima igrati prihodnjo nedeljo še s Hajdukom v Splitu, so v enaki meri padle. Gradjanski igra drugo nedeljo s HAŠKom. — Obe nedeljski tekmi sta bili dobro obiskani; v Belgradu še je zbralo na igrišču nad 5000 gledalcev. Po tekmi je prišlo do manjših demonstracij proti nekaterim zagrebškim igralcem, ko so se ti vračali v hotel. — V prvenstveni tabeli ima Gradjanski sedaj 7 točk, BS£ 6, Hajduk 4; HAŠK, ki to nedeljo ni igral, je zaostal. Jugoslavija stoji slabo, na zadnjem mestu je vsaj za enkrat še SAšK.
Ilirija rez. s SK Grafika i : 2. SK Grafika je v soboto absolvirala svojo prvo javno tekmo s povsem zadovoljivim uspehom. To velja ne samo za rezultat, temveč še bolj z ozirom na dobro igro, disciplino in vztrajnost, ki jo je bilo videti pri vseh njenih igralcih in ki priča, da je klub v teh par mesecih, odkar obstoja, delal marljivo in smotreno.
KOLESARSKE DIRKE
Kolesarsko in mot. društvo »Sava« v Ljubljani je priredilo cestne dirke v nedeljo zjutraj na progi Ljubljana—Bled. Dirkalo se je na 47 km dolgi progi, in sicer je bil start v Zg. Šiški pri km 2, cilj pa v Lescah pri km 49.
Zvezna glavna dirka in glavna dirka »Save« — odhod 5.45: 1. Kokovec Anton, Sava, 1.40.1;
2. Smrekar Pavel, Ljubljanica, 2.01.3; 3. Kočevar Peter, Sava.
Zvezna juniorska in juniorska dirka »Save« —• odhod 5.50: 1. Oblak Janko, Vrhnika, 1.45.3;
2.	Zimerman Anton, Sava, 146.2; 3. Petrovčič Anton, Zarja, 1.46.5; 4. Dovč Ivan, Sava, 1.46,6; 5. Anzelc Slavko, Sava, 1.47; 6. Škoda Franc, Sava, 1.48.2.
Dirka za vse klube, včlanjene v kolesarski zvezi S. H. S. — odhod 6: 1. Zanoškar Feliks, Primorje, 1.35.2; 2. Abulnar Franc, Primorje, 1.36.1 K;
3.	Peršin Franc, Ilirija, 1.36.4; 4. Dolničar Kari, Sora, 1.40.1s/s.
Z dirkami je bil združen (udi društveni izlet »Save«, katerega se je deloma s kolesi, deloma pa z avtobusom udeležilo večje število društvenih članic in Članov tier prijateljev drušva. Nazaj grede so se ustavili tudi na Brezjah, Izlet kakor dirka se je vršila v najlepšem redu.
LAHKOATLETSKI MEETING V PTUJU.
Preteklo nedeljo se je vršil v Ptuju lahko-atletski meeting SK Ptuja, ki se ga je udeležilo 39 atletov iz Ljubljane, Maribora in Ptuja. »Primorje« je nastopilo z 16, Ilirija z 8 in SSK Maribor z 1 atletom. Potek tekmovanja je nekoliko oviral dež, vkljub temu pa so doseženi rezultati lepi, zlasti v metanju krogle in diska. Prvo mesto je doseglo »Primorje« z 47 točkami. Na drugem mestu je >Ptuj«:, na tretjem pa »Ilirija«; prvo z 23, drugi z 27 doseženimi točkami. Vodstvo SK Ptuja je brezhibno izpeljalo meeting, kar je v glavnem zasluga g. Sainude. Poedini rezultati so naslednji: 100 m: 1. Perovič (Pr.) 11.7; 2, Kežek (I.); 3. PavSič (I.). 200 ni; 1. Stepišuik (I.) 34.7); 2. Rezek;
3. Junger (Pt.). 400 m: 1. Žorga (Pr.) 57; 2. Fur-lan (Pr.); 3. Junger. 3000 m: 1. Slapničar (Pr.) 10.10; 2. Wallner (Pt.); 3. Šporn (I.). 4X100 m: »Ptuj« 50. »Primorje« in Ilirija« diskvilificirana. Disk: 1. Slamič (Pr.) 33.13; 2. Murn (Pt.); 3. Pet-kovšek (Pr.). Kopje: 1. Petkovšek 42.75; Cimper-man (Pr.); 3. Stross (Pt.). Krogla: 1. Slamič 11.30; 2. Murn; 3, Petkovšek. Skok v višino: 1. Korče (Pr.) 1.55; 2. Medica (Pr.) 1.50; 3. Furlan. Skok v daljavo: 1. Režek 6.04.5; 2. Stepišnik; 3. Korče. Skok v višino s palico: 1. Pavšič (Pt.) 2.90; 2. Ko-vačič (Mb); 3. Gorup (Pt.).
0 STADIONU V AMSTERDAMU.
Amsterdamski stadion ima najbolj velepotezno notranjo izgradbo in najširši prostor za dohode, za avtomobilni park itd. Dočim pokriva pravi notranji prostor, obdan od 50 m širokega kolesarskega dirkališča, samo poldrugi hektar, znaša ves prostor z avtomobilnim parkom itd. deset hektarov. Ogromni trg pred stadionom ima veliko pentljo in morejo privoziti na njej štirje avtomobili drug poleg drugega, tako kot pridejo iz raznih dohodnih cest. Potniki izstopijo na cestnih otokih, in jih izredno spretni prometni uradniki hitro spravijo na določena mesta. Na notranji strani pentlje je prostora za 500 avtomobilov, na zunanji za 2000 avtomobilov, 1000 motornih in 1000 navadnih koles. Dohod do ceste se izvrši po neštevilnih prehodih in ni nikjer nobenega zastoja. Polno zasedeni stadion, 40.000 oseb, se more izprazniti v sedmih minutah t Za teh 40.000 gledavcev so prirejeni sedeži v skupni dolžini 10 kilometrov. Obe podolžni strani sta zaščiteni po strehi, ki počiva na petih stebrih. ObloB-nice po 26.000 sveč obkrožajo prostor za gledavce in širijo po notranjosti dnevno luč.
Med tehničnimi napravami omenimo 26 mega-fonov, razdeljenih po vsem stadionu naokoli. Poleg tega pa lahko postavijo megatone še na 46 metrov visoki Maratonski stolp. Nad lijaku vrhu stolpa je skledasta posoda, na kateri bo med glavnimi igrami gorel ogenj. Nič manj velepotezna kot naprava megafonov je telefonska naprava; za časa navadnih iger je v obratu 94 notranjih telefonov, med glavnimi igrami bodo dvignili njih Število na 160. Stadion ima sedem lastnih napeljav za vmesne proge maratonskega teka. Neodvisne od teh telefonskih napeljav so naprave za časnikarstvo, podobne velikanskemu telefonskemu uradu. Brzojavnih napeljav je združenih tam 60, telefonskih celic je 46 na razpolago. — Športniki razpolagajo s 56 preoblačilnicami, opremljenimi s toplo in mrzlo pršno kopeljo; vsaka soba iina napis in zastavo dolične dežele.
Prireditve in društvene vesti
MARIBOR
Orli! Drevi ob pol 20 telovadba v gimnazijski telovadnici. Vsil
Orli-starešine! Drevi ob pol 20 telovadba! Za Hoče! Sigurno!
Nižji poštni uslužbenci priredijo 5. avgusta dobrodelno veselico. Koncert. sreColov, ribolov, avtomatični vrtinec in drugo!
t>olxvedovanta
TftfCUMi! »čili 2«. t. Ttl. Od postaj© D. M. v Polju pa do kolodvora v Ljubljani denarnico z večjo vsoto denarja ter zelo važnimi računi. Pošten najditelj se prosi, da vrne pfotl nagradi na naslov: Anton Cela rc. zidarski mojster, Florjaneka ulica it. 21, Ljubljana.
\y<?Ta iivlhghh vrvenjem
Roald Amundsen
Z zrakoplovom na severni tečaj
(Dalje.)
Nekaj trenutkov pozneje se nam prikaže tako zvani »pack«, nagromadeno ledovje, ki pokriva vse pokrajine okoli severnega tečaja ter tvora neprodorni zid za ladje. Od tu naprej smo imeli skozi 3 dni svojega poleta vedno eno in isto pokrajino: brezmejna ravnina, polna nagromadenega ledovja. Le tu in tam se prikaže temna črta na površju, razpoka, nastala vsled premikanja ledenih plasti. Skozi njo vidimo spodaj ležeče morje.
V eni teh razpok zapazimo tri bele kite, naprej pa sledove belih medvedov; dva celo vidimo, kako bežita, preplašena od ropotanja motorjev, kar ju nesejo noge. Potem se vržeta v morsko mlako iu bežita plavajoč naprej, a pri tem brizgata vodo na vse strani.
Solnce sije iz jasnega, svetlomodrega neba. Vse je prepojeno z lučjo, tako, da imamo občutek, da se vozimo po nadzemeljski pokrajini. Gigantska podolgasta senca balona, ki hiti preko ledovja, še poveča ta občutek. Izgleda kot apokaliptična pošast', ki skače po srebrnem prtu, prikazen iz sveta bajk. Saj v istini doživljamo bajko, pravo Jules Vernesko potovanje. Brez vsakega truda hitimo preko zaprek, preko katerih so ponovno skušali priti junaški raziskovalci. Če bi bile naše kabine malo bolj udobne, bi si lahko predstavljali, da se vozimo v ekspresu, ki hiti preko snežene ravnine, ln medtem, ko se vedno bolj pogrezamo v to samoto, ostanemo potom brezžične telegrafije v zvezi z ostalim svetom. Nekaj ur po Odletu dobimo pozdrav nekega prijatelja iz daljnega Melbourna v Avstraliji. Niti razdalja, niti pustinja ne ovirata danes zvez. V resnici živimo v času, polnem čudežev.
Ko se približamo 83" severne šiirne, izginejo zadDji vrhovi Svalbarda pod obzorjem, ob enem pa tudi vsaka sled živalskega živ-
Maars in Collver,
dva podjetna Američana, ki sta potolkla dosedauji rekord za potovanje okolu sveta zu štiri dni. Napravila sta pot okolu sveta v 23 dneh 15 urah in 21 minutah: od tega sta preživela 15 dni na krovu raznih oceanskih parnikov, 8 dni pa na letalih. Pot, ki sta jo napravila, je dolga 31.738 km; dnevno
sta torej zmagala povprečno 1350 km.
ijenja pod nami. Na vse strani se razprostira v brezkončnost ledena ravnina, bled, izkrvavel svet, slika planeta, ugaslega vsled mraza.
Na krovu nismo imeli udobnosti. V pilo-tovi gondoli nas je bilo natlačenih nič manj kot deset. Predstavljajte si prostor 12 do 15 kvadratnih metrov s štirimi velikimi okni spredaj in sedmimi ob strani. Na stenah sliki norveškega kralja in kraljice, isti sliki sta bili na ladji »Frani« za časa znamenite ekspedicije na južni tečaj, slika Matere Božje, katero so obesili naši italijanski prijatelji, in štiriperesna deteljica, ki nam jo je bil podaril major Scot, poveljnik vodljivega zrakoplova R-33, ki je preletel Atlantski ocean.
Pozneje se je govorilo, da je bila na tem poletu posadka razdeljena v dva sovražna tabora, pripravljena, da se spopadeta. Vse to je bilo izvito iz trte. Za spopad je treba prostora, tega nam je pa manjkalo. Ne samo, da se nismo sovražno gledali med vožnjo, temveč nasprotno, odnošaji med različnimi člani ekspedicije so bili kar najbolj prisrčni in vladala je popolna harmonija. Na krovu zrakoplova nisem čul ne ene same besede in zapazil nisem niti enega sovražnega pogleda. Sicer pa, če bi bila vladala med nami nesloga, kako bi bilo mogoče izvesti ekspedicijo do uspešnega konca. Razen tega je bilo deset mož, ki so bili v natrpani pilotovi gondoli tako zaposleni, da niso imeli nikakega časa prepirati se.
Čisto spredaj v tej kabini sedi na svojem rezervoarju, polnem goveje juhe, H8rgen, in ima dovolj dela z upravljanjem smernega krmila. Izpustiti ga ne sme niti za minuto. Poleg njega drži VVisting za globočinsko krmilo. Jaz sedim zadaj aluminijastem cilindru in opa zujem deželo skozi okno, medtem ko nadzo-ruje Nobiie pozorno, a vedno smehljaje se gibanje blaona.
V drugem oddelku gondole, v tako zvani sobi za zemlejvide, ne vlada nič manjša tišina, a tudi nič manjša delavnost. Riiser Lar-
sen ima neprestano opravka: meri našo trenutno pozicijo po solncu, ali pa hitrost in zanašanje v stran. Ko je končal opazovanje, se potopi v dolge račune in zabeleži nato njih rezultate v krovno knjigo in v zemljevid. Tudi naš podpoveljnik nima minute počitka, niti nima časa piti in jesti, naravno, da še mnogo manj spati. Ellsworth je njegov vdan sotrud-nik pri čitanju kronometrov.
Malmgreen je enako zelo zaposlen. Neprestano opazuje svoje instrumente in kadar ne čita tlakomerov ali toplomerov, sestavlja vremensko karto po meteoroloških poročilih, ki jih dobiva brezžično. Največje važnosti za nas je, da poznamo gibanje ozračja in približno vreme, ki nas čaka na nadaljnem potu.
Poleg vremenoslovca sedi novinar Ramm ter sestavlja telegrame za časopisje, medtem ko na drugem koncu kabine Ciottvvaldt in Storm Johnsen, s slušalkami na glavi, sprejemata in oddajata radioporočila.
Da končamo seznam, omenimo še Titino, Nobilovega fox-terrierja.
Edino naglo bezanje ledovja pod nami nam daje vtis, da letimo. Začetkoma smo leteli relativno nizko v višini kakih dvesto metrov samo z dvema motorjema. Pri približno ; 1200 obratih na minuto, bi nam morala dnjati hitrost 80 km. Ker pa je postajal severovzhod- i ni veter vedno bolj močan, je padla naša prava hitrost na 72 km in zanašalo nas je 30 stopinj na levo. Po dogovoru z vremeno-slovcem smo sklenili, da se dvignemo. Med dvigom neprestano merimo hitrost, da bi našli plast zraka, v kateri bi balon čim najhitreje prišel naprej. Dobili smo jo v višini 530 m. V tej višini dobi balon resnično hitrost 86 km, z zanašanjem samo 14 stopinj. Veter nam tu piha zadaj s strani, ter nas nosi v dobro smer. Če se zanašanje spreminja, popravljamo smer.
Gottvvaldt jemlje tako pogosto kot le mogoče radiogoniometrično določanje smeri, na svalbardsko radiopostajo. Ob 14 uri tako določi, da se vozimo nekoliko preveč v vzhodni smeri in zato nalahno popravimo svojo smer.
Da balon pravilno leti, daje navigator svoja navodila naravnost smernemu pilotu. Če vidi, da radi vetra hitrost balona preveč pojema, se razgovarja z vremenoslovcem, poveljnikoma ekspedicije, kakor tudi s poveljnikom zrakoplova. Ako je ta mnenja, da se zrakoplov brez nevarnosti lahko dvigne še višje, potem da Riiser Larsen tozadevna povelja glo-tiočinskemu krmarju.
Opazovanje hitrosti in zanašanja kakor tudi neprestano sledeče si nove pozicije balona, se javljajo šefoma ekspedicije in Nobilu.
Ob 16 nam pokaže opazovanje, da se Norge • vozi pravilno naravnost proti severu. Ob 17 določi navigator znova solarno višino in tu vidimo, da smo zopet na meridijanu svalbardske radioposiaje.
18.30. Spet smo v vetrovnem pasu. Veter nas zanaša sicer nekoliko proti vzhodu, toda ker piha od zadaj, nas potiska naprej, ter poveča našo hitrost.
18.40. Levi motor, ki je že nekaj čaša nepravilno deloval radi nerednega dotoka goriva, se naenkrat ustavi. Led je bil zamašil dotočno cev za bencin. Leteli smo tedaj naprej le z obema zadnjima motorjema. Dokler pokvarjeni ni bil popravljen, smo napredovali samo s hitrostjo 55 km. Kolika sreča, da smo v vodljivem zrakoplovu in ne v avionu. Če bi se kaj takega pripetilo aeroplanu, bi bila njegova usoda že zapečatena. Padel bi na razkosano ledovje ter se na njem raztreščil. Pet četrt ure traja popravilo, potem se slranslti motor zopet spravi v tek!
Vso pot smo vozili samo /. dvoma motorjema, kajti tretjega smo hranili za rezervo kot pomožen stroj. S tema dvema motorjema je zrakoplov pri 1200 obratih imel najekonomič-nejšo hitrost, to se pravi 80 km. Pri njej je dosegal uajvečjo poletno razdaljo z ozirom na natovorjeno količino goriva. Motorji bi bili lahko vozili z obratno hitrostjo 1400 in je bilo torej obratovanje 1200 zelo umerjeno.
87 stopinj severne širino. Dosedaj smo
imeli krasno solnčno vreme brez oblačka. Radi te okolnosti smo od odhoda iz Kraljevega zaliva uporabljali solnčni kompas.
19. ura. Tu začujemo časovni znak norveške brezžične postaje v Stavangerju. Imam občutek, da se nahajam v svoji sobi in čujem udarce stenske ure. Ta občutek je vprav izreden. Medtem ko mi letimo vedno dalje v veliko ledeno pustinjo in se oddaljujemo vedno bolj od obljudenega sveta, prihajajo do nas poročila poslana od prijateljev, ki so ostali doma, ter nas vodijo preko neznanega ozemlja.
Vreme se začenja spreminjati. Ob 19.30 se prikažejo na obzorju oblaki ob enem pade toplota na 10° Celzija pod ničlo. K sreči samo za kratek čas in kmalu spet vozimo pod jasnim nebom. Pomikamo se najprej za 67 km na uro brez vsakega zanašanja v stran.
22.25. Zavozili smo v oblačno steno. Takoj začenja ledena skorja pokrivati kovinske dele zračne ladje. Položaj postaja resen. Če bi se ta plast povečala, bi obtežila balon, ter utrudila posamezne organe. Zato se dvignemo na 650 metrov. V tej višini smo še vedno v megli, zato se dvigamo naprej, ter dosežemo 1000 m. Tu vzletimo iz oblakov ven, ter se spet vozimo po solncu in spet lahko naprej uporabljamo solnčni kompas.
Na 87° 30' sev. širine nam javlja radio, da je norveški kralj odlikoval kapetana Gott-waldta z zaslužnim križcem za njegova dela o radiotelegrafiji. Njegovo Veličanstvo je vedno kazalo zelo mnogo smisla za take stvari: tudi to pot znova občudujemo to lepo lastnost svojega vladarja.
Ob 21.53 smo na 87° 43', skrajni višini, katero smo dosegli na svojem lanskem poletu. Točka, kjer smo pristali tedaj, se nahaja 50 milj proti zapadu. Ledovje je ravno tako raz-drapano kot lansko leto in čestitamo si, da lahko tako brezskrbno letimo nad njim.
. (Daljo.)
Kogar preganja strela
Trgovskega slugo H. Lassmanna je te dni na izletu v okolici Frankfurta ubila strela, lassmanna je strela naravnost preganjala in ga je že lani dvakrat oplazila Svojim znancem je Lassmann velikokrat rekel, da bo strela končala njegovo življenje. To se je sedaj tudi izpolnilo.
Podobnih slučajev je znanih še več. Tako je pred dvemi leti v Lyonu umrl trgovec Cezar Beltram, ki je imel petkrat v svojem življenju opraviti s strelo in njeno jezo. Že kot 20 letnega mladeniča je Beltrama oplazila strela, ko je delal na polju. Strela mu je strgala obleko s telesa, a ostal je vendar nepoškodovan. V teku istega leta ga je strela še enkrat izbrala za cilj in topot je izgubil desno oko. Naravno je, da je imel Beltram poslej silen strah pred nevihto. Preselil se je v hišo, ki je imela dober strelovod. Pretekla so leta in Bcltratna je mineval strah pred strelo. V tem je postal cerkovnik. Ko je šel uekega dne zvonit v zvonik, je udarila v zvonik strela iu ubila nekega moža, ki je stal tamkaj le nekaj metrov oddaljen od Beltrama. Beltram sam je dobil le neznatno poškodbo. Sedaj qa je s podvojeno silo prevzel strah pred strelo. Da bi mogel ponoči mirno spati, si je dal napraviti posteljo s steklenimi nogami, ki je stala na gumijevih izolatorjih. Prisegel si je, da ne pojde nikdar na noben izlet.
Ko pa je sin obhajal svoj 18. rojstni dan, .se je dal Beltram pregovoriti, da je vendarle šel na izlet. In zopet sta se srečala s strelo. Nastala je nevihta in Beltram je šel s sinom vedrit pod neko drevo. Par sekund nato je v drevo udarila strela. Sin se je zgrudil mrtev, Beltram je pa ostal nepoškodovan.
Zadnjič je Beltrama obiskala strela dve leti pred njegovo smrtjo. In sicer je ponoči treščilo v hišo, v kateri je stanoval, dasi je imela strelovod. Nastal je požar, ki je uničil Beltramu velik del njegovega pohištva, a Beltram sam je tudi topot ostal nepoškodovan. Preiskava je dokazala, da je bil strelovod slabo napravljen.
Kobilic kakor listja in trave
Točno po 17 letih so se v Westerleighu na severni obali Staten Islanda zopet pojavile kobilice v toliki množini, da se je ustavil promet. Policija in zdravstveni urad sta po-
Theodor Wol!t,
pisatelj in glavni urednik velikega berlinskega dnevnika »Berliner Tageblatt« praznuje te dni svojo 60 letnico.
izkusila uničiti mrčes z ognjemetalci, toda še poznalo se ni v silni množini, naj je tudi poginilo na stotisoče mrčesa. Šum, ki ga povzročajo kobilice, je tolik, da se ne slišijo niti avtomobilski signali. Zaradi cvrčanja ljudje ponoči ne morejo spati. Avtomobili se pogrezajo v maso kobilic in ne morejo naprej. Kobilice ne puščajo za seboj nobene bilke in nobenega lista. Čez šest tednov se kobilice vselej razkrope na vse strani.
Več znameniith zoologov je odšlo v We-sterleigh, da bi dognali, odkodi se poraja v tem kraju ta sila božja točno vsakih 17 let. Po dolgem raziskavanju so prišli do presenetljivega zaključka, da je Westerleigh središče kobilčje ploditve in da se od tu »oskrbujejo« s kobilicami obsežne pokrajine ameriške celine Znan strokovnjak kolumbijske univerze je dognal, da se nahajajo v pesku na obali kobilčje zalege, iz katerih se kmalu izležejo kobilice, ki se nato sparijo in zopet zležejo jajca v pesek, nato pa se razkrope. Iz teh zadnjih jajc, ki jih je na milijarde, se
Povodni avtomobil
ki ga je konstruiral prof Jajrgar na vulkanskem observatoriju v Havaii Vozilo je dolgo 21 m in uporabno za vožnjo po suhem in po vodi. Opremljeno je s Fordovim motorjem ter znaša brzina na suhem 40 km, na vodi pa 5 km na uro.
Ruth Fiege,
devetletna učenka, ki je preplavala Odro od Briega do Ohlau-a, to je 15 km dolgo progo v 6 urah. Že lani je deklica preplavala 83CO m dolgo progo.
točno v 17 letih izležejo kobilice, odtod peri-jodično nastopanje kobilčje nadloge.
Z razžarevanjem peska na obali bi bilo mogoče zaloge uničiti; toda proti temu se izjavljajo farmarji sami, ki krmijo s kobilicami razne živali. Zato predlagajo nekateri, naj se kobilice puste, zato naj pa Westerleigh vsako 17. leto dobi državno odškodnino. Tako se bo najbrže tudi zgodilo. Naravna tajnost pa ostane slej ko prej, zakaj so si kobilice izvolile ravno Westerleigh kot pozorišče svoje svatbe in kot skladišče svojih zalog.
Rekord v avstrijskem prometu
Začasa Schubertove proslave na Dunaju, ki je bila pretveza za demonstracijo za An-schluss in se je je udeležilo do 200.000 Nemcev iz Nemčije, je bil na Dunaju ogromen promet. V treh slavnostnih dneh so prevozile cestne železnice 8.6 milijona ljudi, od tega samo v nedeljo 5 milijonov. V obratu je bilo 3500 voz z 9600 uslužbenci. Enako ogromen je bil promet na železnicah. Samo v ponedeljek 23. t. m., ko so gostje odhajali, je odšel z dunajskih kolodvorov 101 poseben vlak; vsega pa je vozilo 338 vlakov s 165.000 potniki. Nezgod ni bilo nobenih.
»Takoj pokličite nazaj svojega ostudnega psa t« »Oprostite, prosta! Toda čo mrcina vidi kosti, ga ni mogoče zadržati tf
Pojdite in skrbite zanje,
ki so potrebni...!
Zborovanie Vincencijevih konferenc
Tiho in skromno, brez hrupne reklame je družba sv. Vincencija Pavelskega praznovala pred leti svojo 50 letnico, kar tako uspešno deluje med Slovenci. Tiha in skromna so dela, ki jih po naših krajih izvršujejo Vincen-cijeve konference. Tiho in skromno je sploh vse, kar pride komu iz ljubečega srca, iz tople, nesebične ljubezni, v namenu pomagati svojemu bližnjemu. In danes, v teh bridkih povojnih dneh, ko je vsepovsod prepolno onih in takih, ki so tolikanj pomoči in dobrega sveta potrebni, v tem času se zdi, da še prav posebno občutimo to resnico tihega in skromnega dela. Zakaj mnogo je dela, pa je delavcev premalo... Ko srečujemo na vsakem koraku uboge na duhu in na telesu, ko jih gledamo, kako spejo mimo nas, kako hrepeneče upirajo oči, kako z bridkim obrazom iščejo pomoči, pa še več onih, ki so zlasti potrebni pomoči božje, takih, ki tonejo ..., ki se pogrezajo iz dneva v dan vedno globlje in globlje v greh današnjih dni, ki tavajo okoli brez vodstva, brez nadzorstva, brez prave roke, brez vzgledne, na krščanskem temelju sloneče vzgoje. Vsem tem, ki ne vidijo pota pred seboj in hodijo okrog mladi in brezskrbni, brezštevilni, brezzavestni, kakor da ni bilo nič... Vsem takim veljaj naša nezmanjšana skrb in ljubezen!
Tako občutje nas navdaja, ko smo spet bili priča, kako tiho in skromno se je preteklo nedeljo 19. julija vršila v Ljubljani seja oziroma nekak občni zbor centralnega sveta Vincencijevih konferenc. Zborovanje^ se je vršilo v lastnem domu, namreč v Marijanišču. Pričelo se je ob pol devetih dopoldne s sv. mašo, ki jo je daroval križanski prior, p. V a-lerijan Učak v domaČi kapelici Mari-janišča.
V okusno okrašeni gornji dvorani se je nato pričelo zborovanje delegatov posameznih Vinc. konferenc, katero zborovanje je otvoril družbin predsednik, g. šol. nadzornik v pok. F r. L a v t i ž a r. Uvodoma je pozdravil vse navzoče delegate, po številu čez 40, posebej pa še zastopnika oblastnega odbora ljubljanskega, ravnatelja dr. Fr. Dolšaka, zast. mariborskega škofijskega ordinarijata, prof. msgr. Vrežeta, zastopn. ljubljanskega škof. ordina-riiii, stolnega kanonika Nadraha. Nadalje je s [posebnim zadovoljstvom pozdravil zastopnike nanovo osnovanih Vinc. konferenc v Novem mestu, Zagorju in Trbovljah: »Iz srca nas veseli, da so se tudi v premogovnem kraljestvu pričele snovati take konference, ker je prav tam predvsem treba mnogo, mnogo pravega Vincencijevega duha.«
Zastopnik oblastnega odbora se zahvaljuje za pozdrav ter zagotavlja, da ni samo akt vljudnosti, ako se oblast po svojem zastopniku takega' zborovanja udeleži, tetnveč se hoče s tem tudi dokumentirati skupnost ciljev in dela.
Iz poročila predsednika posnemamo, da je centralni svet deloval doslej le bolj po ust-nih izročilih in po starih navadah, ker so obstoječa pravila še iz 1. 1876., torej zastarela in je tedaj nujno treba, da vprašanje pravil na kak način rešimo in uredimo. V ta namen je tudi na današnje zborovanje postavljena posebna točka.
Nato predsednik navaja poedine konference, ki jih je skupno 17, v ljubljanski škofiji 13, v lavantinski 4. Posebno lepe uspehe imata konferenci v Tržiču in na Viču. Tudi v Celju se snuje, nova konferenca.
Podpor je bilo skupno 53.344 Din. Največji dobrotnik je Ljudska posojilnica v Ljubljani, ki je nakazala podporo v znesku 24.500 Din, dalje ljubljanska občina (9.550 Din), Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani (2000 Din), Zadružna gospodarska banka v Ljubljani (1750 Din) ter razni manjši drugi darovalci. Izdalo pa se je za podpore čez 42.000 Din, izmed večjih zneskov za revne otroke izseljencev (14.500 Din), revnim dijakom za stanovanja in hrano 4677 Din, za družbene oskrbovance po različnih zavodih 8690 Din.
Iz nadaljnjega poročila predsednika ozir. poročil posameznih delegatov, kakor tudi iz posebne brošure, ki jo je društvo v ta namen izdalo, je razviden ogromen pomen in spoštovanja vredno delo te karitativne ustanove. Skupno število vseh delavnih članov je v vseh konferencah 179. Število podpirancev v letu 1927 je pa bilo sledeče: družin z otroki 160, bolnikov 63, samskih moških 26, samskih žensk 137, posameznih otrok 434. — Skupna vsota, ki je bila v te namene tekom 1. 1927 izdana, nam kaže veliko številko: 741.983.— Din ali okroglo 3 milijone kron, kar je vsekakor precej.
Nato so se še obravnavala nova pravila in se je izvolil posebni odsek, da za nekatere točke teh pravil priredi nekaj sprememb.
Pri jako živahni, splošni debati o delovanju družbe, ki se je nato razvila, so zboro-valci podali mnogo praktičnih nasvetov glede varstva ogrožene moške in ženske mladine, glede oskrbe služb in dela itd. Delegati so ostali v Marijanišču pri skupnem obedu. Razgovor se je nadaljeval tudi med kosilom. Ob pol 4 so bile v kapelici litanije, nato pa v zborovalni dvorani splošno karita-
tivno zborovanje, ki se ga je udeležilo mnogoštevilno članstvo družbe sv. Elizabete in številni čkni in dobrotniki Vincencijevih konferenc. Vseh udeležencev je bilo nad 100.
Dr. Alfonz L e v i č n i k je razpravljal o temi: »Več dejavne krščanske ljubezni«. Stiska časa je velika, nekatere okrajine življenja so kakor brez virov krščanske ljubezni. Kaj storiti? Škof dr. Keeler je dejal: »V vrstah do-i brih in vernih kristjanov je dosti marljivega dela, pa tudi mnogo utrujenosti in resignacije. Kdor hoče tu reševati, mora imeti močno dušo. Tako dušo more dati samo ljubezen. Beseda ljubezen je sicer mnogo izgubila na veljavi, pa ji moramo vrniti versko posvečenje, zakaj »ljubezen je iz Boga in Bog je ljubezen«. Vincencijeva družba sodeluje pri obnovi življenja v kr?*anski ljubezni na globoko in široko. Na globoko pri oblikovanju nositeljev i karitativne ideje. Ozanam je smatral karita-' tivno delo kot sredstvo samoposvečenja. So lahko »dela ljubezni« brez ljubezni. Pogrešati ne moremo pri sestankih duhovnega čtiva in molitve. Poglobljenje naj se kaže tudi v duhovnih delih krščanskega usmiljenja, ki so
sveto sotrudništvo pri reševanju duš. Sv. Vin-cencij Pavelski je bil za svoj čas genialno bi-strovid. Karitativna misel naj se popularizira, občutne vrzeli, ki so jih danes zborovalci deloma že ugotovili in ki jih bo naslednji referent podal, se naj spopolnijo.
Prior p. V. Učak je nato v vsebinsko bogatem referatu »Ljubezen je iznajdljiva« ob sedmerih telesnih in duhovnih delih krščanskega usmiljenja razgrnil vse širno polje krščanske dobrodelnosti in posamič označil vse vrzeli, ki kličejo pri nas na pomoč. Razpravljal je med drugim o problemu beračenja v Ljubljani, o pozabljenih in zapuščenih bolnikih, o pravnem varstvu ubožcev itd. Prav posebno pa je poudarjal duhovna dela usmiljenja. Tu sem spada tudi varuštvo nravno ogrožene mladine, rešavanje padlih mladenk. Pri duhovnih delih krščanskega usmiljenja gre za duše in krščanska ljubezen poraja tu nov prelep poklic: laiški apostolat. Potreba časa ga bo zahtevala tudi pri nas.
Po obeh referatih se je razvil o podanih točkah spet jako živahen razgovor, ki so se ga udeležile tudii članice Elizabetne družbe. Imeli smo Vtis, da vsi navzoči čutijo zahte-a časa in da so srca odprta bolj kot kedaj za karitativno delo.
Predsednik je nato zaključil ob pol sedmih zvečer zborovanje, ki ga družba sme šteti med najlepše, kar jih je imela kedaj.
Lansko leto v tem času ao imele 37.9 dohodkov. Od 48* milj. Din odpade na carinsko blagajno Belgrad 10.2, Zagreb 10.8, Novi Sad 9.1, Ljubljana 7.6, Dubrovnik 2.7, Skoplje 2.1, Split 0.960. Od 1. aprila do 20. juliju so prejelo centralne carinske blagajne 168.4 milj. Din napram 454.0 v lanskem letu. Letošnji proračun je predvideval za ta Čas 504.6, torej znašajo dohodki do sedaj 36.2 milj. Din manj nega Ui morali po proračunu.
Produkcija železne rude v letu 1927. Od BS železnih rudnikov so leta 1927. 3 obratovali. Produ-cirali so 335.000 ton železne rude v vrednosti 36.2 milj. Din. Izvoz v inostranstvo je znašal 317.000 ton, doma je bilo predelano 41.000, v zalogi pa je ostalo koncem leta 1927. 25.000 ton. Od 4 topilnic sta obratovali 2, ki sta producirali skupaj 22.000 ton sirovega železa v vrednosti 28.6 milj. Din. Od celokupne produkcije in zaloge prejšnjega leta je bilo prodano v državi 22.000 ton, v inozemstvu pa 120.000, 4000 ton je bilo predelano v sami topilnici. V zalogi je ostalo koncem leta 1927. 767 ton. — V rudnikih je bilo zaposlenih 816 delavcev ln 46 nadzornikov, v topilnicah pa 788 delavcev in 26 nadzornikov.
tiorssa
Dne 80. julija 1928.
DENAR.
Promet je bil danes slab. Največ kupMi j« bilo v devizah Dunaj, Praga, Curih. Privatno blago je bilo v Newvorku, Trstu iu Budimpešti, ostale devize je dala Narodna banka. London je v tečaju popustil, istotako Trst, Dunaj p« čvrst, sioer pa ni velikih sprememb.
Devizni tetali na ljubljanski borzi
30. julija 1928.
gospodarstva
Naša zunanja trgovina
Generalno ravnateljstvo carin je objavilo podatke o našem izvozu v mesecu juliju ter o uvozu v mesecu maju.
Izvoz je znašal po teži 378.302 toni. Njegova skupna vrednost pa je 454.3 milj. Din. V primeri z izvozom v juniju lanskega leta je letošnji za 37.724 ton, t. j. 11% večji, po vrednosti pa je za 16.6 milj. Din, t. j. 3.5% manjši
Skupni izvoz je znašal letos v celem prvem polletju 2,048.000 ton v vrednosti 2686 milj. Din. Leni je znašal izvoz v istem razdobju 2,134.944 ton v vrednosti 3.005 milj. Din, leta 1926. pa 2,016.625 ton ln 3.938 milj. Din. Letošnji izvoz je večji na-pram lanskemu kar se tiče teže, a zaostaja precej 1 v vrednosti.
Uvoz v maju je znašal 160.064 tone v vrednosti 659.4 milj. Din, napram 117.437 tonam in 577.5 milj. Din v juniju 1927. Množina je večja za 43.527 ton, t j. 37%, vrednost pa za 81.8 t. j. za 14%.
V prvih petih mesecih je znašal uvoz v našo državo 576.654 ton (1. 1927. 444.658) v vrednosti 3232.0 milj. Din (2839.7). Uvoz je bil letos v petih mesecih torej za 131.996 ton in za 302.2 milj. Din večji nego lansko leto. Teža se je povečala za ! 29.6%, vrednost pa samo za 14.1%. Do meseca maja je znašal deficit naše trgovinske bilance 771.5, v maju pa 227.8, skupen deficit znaša v vseh petih mesecih 99*9.3 milj. Din, torej malo manj nego eno milijardo. Deficit v maju je nekoliko manjši nego I v aprilu,ko je znašal 229.4.
Glavni predmeti ki smo jih izvozili v prvem polletju, so živina, živalski produkti za 820 milj. Din, les in lesni produkti za 760 milj. Din, ki tvorijo skupaj nad tri petine našega izvoza.
Uvozili pa smo v maju (v oklepajih podatki za april): bombaž, tkanine 56.0 (68.8), bombažno predivo 28.0 (37.5), stroji in aparati 37.9 (48.3), volnene tkanine 20.4 (29.9), premog 25.9 (18.1), klor 25.6 itd.
Ker so vsled dobre žitne letine pričakuje velik porast našega izvoza v žitu, bo mogoče deficit v naši trgovinski bilanci zmanjšati. V nekaterih krogih obstoji prepričanje, da se nam bo do konca leta 1928. posrečilo spraviti naš izvoz v ravnotežje z uvozom, kar bi morali pozdraviti kot velik uspeh
našega gospodarstva.
♦ * *
Monopoiski dohodki v maju so znašali v milijonih Din 187.3, dočim je proračun predvideval 199.6. Primanjkljaj znaša torej 12.2, in sicer odpade na dohodke iz petroleja celih 8.9, na sol pa 5.3. Nasprotno pa znašajo dohodki pri tobaku 6.9 več, kot pa je v proračunu. V prvih dveh mesecih tekočega leta bi morali znašati monopoiski dohodki po proračunu 399.2, dočim so znašali faktično 370.2, torej 219.0 manj. Deficiti so pri sledečih predmetih: sol (12.7), petrolej (11.7), vžigalice (5.0), cigaretni papir (6.2). Pri tobaku pa je dosežen previšek od 7.3. v aprilu so znašali ti monopoiski dohodki 182.8, kar je 45 manj nego v maju.
Carinski dohodki v drugi tretjini julija. Centralne carinske blagajne so prejele v drugi tretjini julija 43.8 milj. Din napram 41.6 v prejšnji tretjinL

na razpolago solidni firmi ali potniku pod zelo ugodnimi pogoji. Ponudbe na oglasni oddelek »Slovenca« pod »šofer-ko«.
Potnlha
marljivega in zanesljivega, ki je že dalj časa vpeljan pri naročnikih v Sloveniji - eventuelno v kolonljalni branši - išče prvovrstna industrija špirita in špirituoz. — Ponudbe na .PUBLICITAS" d. d., Zagreb, Gunduličeva ulica 11., pod „Za - 16.958.
Razglas
Mestna občina Celjska razpisuje oddajo težaških, zidarskih in tesarskih del za gradnjo tri-nadstropne stanovanjske hiše na Ljubljanski cesti št. 12 v Celju.
Potrebni ofertalni pripomočki se dobijo od dne 30. VII. t. 1. dalje v mestnem stavbnem uradu. J
Pravilno kolkovane ponudbe je vložiti v za- i pečatenih ovojih najpozneje do 10. ure dne 6. avgusta 1928 v vložišču mestnega magistrata v Celju.
Mestna občina si pridrži pravico oddati delo najpovoljnejšemu ponudniku brez ozira na višino posameznih ponudb.
MESTNI MAGISTRAT CELJSKI,
dne 28. julija 1928.
Župan: Dr. Gofičar.
Najboljše
kolo
Gritzner
vam priporočamo po znižani ceni ter najboljši
Dubied
pletilni stroj samo pri
Josio Peteline
ijublfana
Ob vodi polou Prešernovega spomeniku Tolefon 2913.
SALDA-KONTE ŠTRACE - J0URNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD.
NUDI PO IZBEDNO UGODNIH CENAH
KNJIGOVEZNIC® R. T. D.
V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 6 H. NADSTROPJE
povpraš. pon. srednji
Amsterdam
Berlin
Bruselj
Budimpešta
Curih
Dunaj
London
Newyork
Pariz
Praga
Trst
988.14 1094.10 801.54 276.10 56.81
168.22 296.79
2290.-1359.50 792.37 994.14 1097.10 804.54 276.90 57.01 222.85 169.02 298.76
sr.27.VlI.
991.14 1095.60 803.04 276.50 56.91
168.62 297.79
228850 13S0JB0
109540 802.93 27154 5&9I
168.62 297.86
Za graščino Boštanj na Savi pri Sevnici
se išče
gospodinja
ki mora biti dobra kuharica in vajena vseh gospodinjskih del v hiši in na vrtu. Ponudbe je poslati na gospo
Franjo Jakil, Karlovac.
Zagrob. Berlin 1868—1361, Curih 1094.10—
1097.10, Dunaj 801.54—804.54, London 276.10— 276.90, Newyork 56.79-56.99, Pariz 222.85 bi., Praga 168.22—169.02, Italija 296.75—298.75.
Belgrad. Amsterdam 2287—2298, Berlin 1860, Budimpešta 990.7—993.7, Curili 10^1.10—1097.10, Dunaj 801.5-804.15, Newyork 57.01-67.81, Pariz 221.85—223.85, Praga 168.22—46S.02.
Curih. Belgrad 9.13, Berlin 124.03, Budimpešta 90.50, Dunaj 73.27, London 25.2275, Newyork 519.25, Pariz 20.3316, Praga 15.39, Italija 271.725, Bukarešt 3.17, Sofija 3.75, Varšava 58.20, Madrid 85.45.
Dunaj. Devize: Belgrad 12.45125, Kodanj 189.15, London 43.415, Milau 37.05. Newyork 708.50, Pariz 27.715, Varšava 79.415. Valute: dolarji 706.30, francoski frank 27.80, lira 37.30, češkoslovaška krona 20.9925.
Praga. Devize: Lira 177, Belgrad 59.85, Pariz 132, London 164.10, Newyork 38.75.
Dinar: Newyork 175.95» Berlin 7.88, Londou
276 50
Trst. Belgrad 38.55—33.60, Curih 968.50. London 92.82-02.84, Newyork 1902-1906, Pariz 74.75 —74.80.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Ljubljana. Celjska 158 den., Ljublj. krefiitna 128 den.. Kred. zavod 170—175, Vevče 105 den., Ruše 265—285, Stavbna 56 den., šešir 105 den.
Zagreb. Nar. banka 6600—6750, agrari 53.50 -53.55, 7% in vest. posoj. 88—88.25, vojna odškodnina ar. 438—43850, kasa 438—43850, avg. 441— 442, sept. 445—445.50, Kred. 85, Hipobanka 59.50— 59.61, Jugo 88—88.50, Praštediona 950—955, Ljublj. kreditna 126, Zem. 140—150, Srpska 145—-146, Gut-mann 215—220, Slavex 108, Slavonija 10—12, Trbovlje 470, Vevče 105—110, Nar. šuma 16, Danica 160, Drava 386—890, Brod vagon 85—(B.
Dunaj. Podon.-sav'ska-jad,-an. 81.90, Zlvno 109, Jugo 10.65, Alpine 41.05, Leykam 9.25, Trbovlje 58.20, Kranjska industr. 36.51, Ruše 32.50.
BLAGO.
Ljubljana. Les: Zaključena sta bila 2 vagona hrastovih podnic, fko vag. meja po 1200. Tendenca nespremenjena.
Dež. pridelki. (Vse samo ponudbe, slov. post., plač. 30 dni, dob. prompt.) Pšenica baš. nova 78—79 kg, 2%, 285—287.50, za avgust 285-28750, za september 290—292.50, moka 0 g bi. fko Ljubljana, plač. po prejemu, iz stare pšenice 520—528, iz nove pšenice za avgust 450—455, koruza 340— 345, oves stari 275—280, oves novi 255—265. Zaključena sta bila 2 vagona pšenice. Tendenca slaba.
Novi Sad. Pšenica bač. 237.50-242.50, potiska "15—250, ban. 230—235, srem. 23750—242.50, ječ-men bač., ban. 180—190, oves bač., ban. 180—190, koruza 292.50-295, moka 0 g 375—385, št. 2 355— 365, št. 5 335-345, št. 6 300-310, št. 7 260-265, št 8 180—185, otrobi 160—165. Promet 60 vag. pšenice, 185 koruze, 14 moke, 7 ovsa, 15 otrobov.
Za duha in srce
Alfred Wcber, znani nemški sociolog, poleg nedavno umrlega Schelerja in pa Spenglerja ter Sprangerja najbolj reprezentativni znanstvenih moderne Nemčije, obhaja danes, 30. julija, 60 letnico svojega rojstva.
\Valter Scottov Ivanhde, kakor tudi slovenska-angleški slovar se pravkar prevaja, oziroma sestavlja od priznanega strokovnjaka. Ako slučajno še kdo drugi dela na teh prevodih, ali je imel to namero, naj se pravočasno oglasi v našem ured-ništvul
Slovanska slovstva v italijanskih prevodih, a
Turinu se je proti koncu leta 1926. ustanovila založba »Slavia« z namenom, podati Italijanom mojstrska dela slovanskih slovstev v lepem prevodu. Založba je začela z zbirko »Ruski genij« (11 genio russo). V tej zbirki so dozdaj izšla ali pa se pripravljajo izbrana dela Feodorja Dostojevskega Leva Tolstoja, Ivana Turgenjeva, Nikolaja Gogoij in Antona Cehova. To so največji ruski pisatelji, ki jih v svetovnem slovstvu mogoče nihče ne dosega. Italijansko občinstvo se je za rusko slovstvo zelo zanimalo. Vsi dosedaj izdani zvezki so bili takoj razprodani. Nekateri so se morali oelo ponatisniti. >Slavia< pa bo začela izdajati tudi prevode iz drugih slovanskih slovstev. Nflslov zh.rUe bo ^Slovanski genij« (II genio slavo). Ta zbirka se bo delila v rusko, poljsko, češkoslovaško, bolgarsko. srbsko, hrvatsko in slovensko. Med ruskimi knjigami bo poseben zvezek posvečen sovjetskemu pisateljskemu rodu, to je najmlajši ruski moderni.
MALI OGLASI
Vsaka drobna vrslicn 1"50 Din ali vsaka beseda 50 par.
Najmanjši oglas 3 ali S Din. Oglasi nad devet vrstic m računajo više. Za odgovor znamko! — Na vprašanja bre» tnamke ne odgovarjamo.
Službe tičejo
Strojnik-elektrik
soliden, vojaščine prost, išče primernega mesta. Nastop takoj aH po dogovoru. Naslov v upravi pod štev. 6772.
Trgovska vajenka
Deklica trg. staršev, ki je dovršila 6 razredov ljud. šole s prav dobrim uspehom, bi rada vstopila v trgovino. Cenj. vprašanja na oglasni oddelek Slovenca pod št. 6841.
Mesto želi premeniti
čevljarski vajenec, ki se je učil že 20 mesecev. Hrana in stanovanje v hiši. Blaž Kfzišnik, Poljane 50, nad Šk. Loko.
Uužbodobe
Dobro kuharico
nadalje
kmetsko dekle
imožno molže in krmljenja prašičev iščemo za na posestvo na Dolenjskem. Plača po dogovoru. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod -Zmožna«.
Hlapca
za vsa kmečka iščem. Nastopi se Dravlje 34.
dela takoj.
Vajenec
iz poštene in boljše rodbine se sprejme za zlatarsko obrt pri Kajo De-lič, Ljubljana, Vidovdan-ska cesta 2.
Plačilna natakarica
s kavcijo se sprejme. Restavracija pri »Šestici«, Ljubljana.
Mizarski pomočnik
se takoj sprejme. Mrhar, Stanežiče, Št Vid n. Lj.
Šteparico
kompanjonko sprejmem. Potreben kapital 5000,— Din. Prednost ima, ki ve za lokal na kakem prometnem kraju. Naslov v upravi pod štev. 6939,
Stanovanja
Meblovana soba
sc odda takoj. — Dlrska ulica št. 19/11., desno.
Dekle
dobro vzgojeno, staro 16 do 18 let, skrbnih staršev, zdrave, pridno, sc sprejme za lahko hišno delo in k otrokom. Naslov pove uprava Slovenca pod št. 6819.
Gorenjsko dekle
pošteno, zdravo, pripro-sto, a snažno, v starosti 25—35 let, sprejmem takoj. Znati mora vsaj deloma kuhali in opravljati boljša hišna dela. Prednost imajo lc delavna dekleta. Naslov v upravi pod št. 6820.
Spreten prodajalec
dobi službo za radio trgovino. Poznati mora dobro radic-matcrijal. Predstavi naj se osebno. Stori to lahko vsak dan od 10—12 dopoldne. Na slov pove uprava lista pod št. 6888
Večje stanovanje
5 sobami, kopalnico, centr. kurjavo itd,, v I. nadstr. nove hiše na Miklošičevi cesti, se takoj odda. Vprašati v Gledališki ulici 8/IV.
Prodamo
Dinamo
Oster. Siemenswerke, 115 do 150 Volt, 3.8 KW, 33 Ampere, 1400 Touren, na prodaj za 3500 Din. Na ogled pri g. J. Kosta, Do-brepolje, kolodvor.
Voziček
1 m dolg na štiri kolesa, nov z lestvicami, proda Potrebuješ Alojzij, Vrhnika.
Klavir
kratek, dobro ohranjen, ceno naprodaj Naslov v upravi lista štev. 6936.
Oklici
Oni, ki hočejo takoj v službo z mesečno plačo 3000 Din in več, naj se obrnejo na naslov: S. N. J. poštnoležeče, Sv, Jurij ob j. ž. s prilogo 4.50 Din v znamkah.
Razno
Salvator sirišče
daje v 5 minutah sladak
Posestva
v
sir za 6 dinarjev. Barve za surovo maslo in za sir 5 Din. Prašek za pripravo masla (surovega masla), 5 Din. Iščejo se preprodajalci. Razpošilja lekarna Jugoviž, Novi Trgovcem meš. blaga Sad. Zahtevajte vzorce
se
z nakupom enonadstrop-ne trgovske hiše po zelo ugodni ceni ali s prevzemom v najem na najpro-metaejši točki v Krapin-
uuvtcui uies. oiaiLu	,----
..... , . , jn pošljite 10 Din v pismu, nudi sijajna eksistenca
Hranilna sredstva
za sladkorno bolne (dia-beliker) kakor kruh (Luft-brot), pecivo, čokolade, skih toplicah. Več pove bonbone, kompot in te
lastnik Stjepan H r u š, Krapinske toplice, Hrv.
Bernardinci
čistokrvni, stari 6 tednov, vrlo lepi, 800 Din za komad, se morejo dobiti pri M. Jakenič, Novi Bečej, Banat.
Najfundlanci
(newioundland) čistokrvni, popolno črni, 1000 Din za komad, se morejo dobiti pri M. Jakonič, Nori Bečej, Banat,
Tavna dražba
najdenih predmetov vrši dne 2. avgusta glavnem kolodvoru Ljubljani.
Hišo
novo, dvodružinsko, v kateri ni še nihče stanoval in ima lepa, prostorna stanovanja, ugodno prodam. Hiša itojl ob Dunajski cesti, v Stoii-cah pri Ljubljani. Franc Jerko, Črnuče, p. Je žica.
Prodam hišo
z njivo in sadnim vrtom. Hiša je krita z opeko in je na lepem prostoru, pripravna za obrtmika ali upokojenca. - Poizve se pri: Hočevar Jakob, brivec, Gregorčičeva ulica, Ljubljana.
Hiša
novozgrajena, visokopri-tlična, 2 sobi, kuhinja, velika klet, drvarnico, vrt z ograjo, se poceni proda. Naslov: Pobrežje, Gozdna ulica 53, pošta Maribor.
Hiša
novozidana, z gospodarskimi poslopji, se ugodno proda. Cena po dogovoru. Kožarje 3 v bližini Viča.
stenine, se dobi samo pri Buzzolini, delikatesna trgovina v Ljubljani (Stritar), Lingarjeva ulica,
Debel«
luskinastertrobe
kopito najceneje pri tvrdkl
A. VOLK, Llobllono
Resljeva cesta 24.
Vsakovrstno
ZlatO kopale
po najvišjih cenah. ČERNE, fnvelir, Ljabl|ana, Woliova ulica št 3.
Ofotnane
nserirajfe v .Slovencu!"
Stanovanje
s petimi sobami, kopalnico in drugimi pritikli-nami, v III. nadstropju, v sredini mesta, oddam. — Naslov v oglasnem odd.
Slov,« pod štev. 6962.
Kiipiifio
Maline, borovnice, brusnico
kupuje po najvišji ccni: Podravska industrija sadnih izdelkov, Maribor, Trubarjeva ulica 9.
Učenko
poštenih staršev z dobrimi spričevali ljudske, po možnosti meščanske šole, sprejmem. Prednost imajo močne in zdrave. Naslov v upravi »Slovcnca« pod štev. 6850.
Sena ali detelje
(sladkega), dobrega kupim dva vagona. Ponudbe ie poslati na naslov Franc Pirkovič, trgovec, Ribnica, Dolenjsko
Objava.
Lep atelje
v novogradnji na Miklošičevi cesti se takoj odda. Pojasnila v Gledališki ulici 8-IV od 8,—13. ure.
UPRAVI ADMINISTRATIVNE ŠOLE prihajajo od raznih strani ter od raznih oseb privatna pisma, v katerih se stavljajo razna vprašanja, ali pa se zahteva konliurz in program za polaganje sprejemnega izpita, ne da so ta pisma pravilno kolkovana, a večinoma tudi ni priložena poštna znamka za odgovor.
Vsi zainteresirani obveščajo se tem potom, da uprava administrativne šole ne more odgovarjati, na ta način, niti ne more voditi korespondence s pcedinimi neposredno.
Konkurz za sprejem v administrativno šolo, kakor tudi program za polaganje sprejemnega izpita se lahko dobi brezplačno;
1.	Pri vseh Komandantih vojaških okrogov.
2.	Pri Komandantih mesta v Nišu, Zemunn. Subotici, v Novem Sadu in pri Komandantu Boke Kotorske.
Programi za polaganje sprejemnega izpita so ponovno tiskani in razposlani imenovanim komandantom, kamor se je treba zanje obrniti.
Kot najmanjo šolsko kvalifikacijo za osebe iz meščanstva zahtevajo se 4 razredi gimnazije in 2 razreda trgovske akademije, ali pa trgovske ali srednje poljedelske šole.
Oni, ki so položili končni izpit zrelosti trgovske akademije ali pa srednje poljedelske šole, ne polagajo sprejemnega izpita.
Prijave-prošnje za konkuriranje sprejemajo se samo do 25, avgusta tekočega leta.
Uprauo odmimsfrsfiunB šole 0 Belgradu.
OJ
Galanterija - Kopalne potrebščine - Nogavice
o rokavice za dame in gospode. Srajce, ovratnike, kravate, naramnice, sprehajalne palice, dežnike, telovadne in otroške majce. Kopalne čepice, čevlje, hlače in oblekce za dame. — Kompletne potrebščine za krojače, šivilje, čevljarje, sedlarje in tapetnike - le pri Josip Petelinovi, Ljubljana blizu Prešernovega spomenika. — Telefon 2913.
ro
v različnih vzorcih, po 550, 600 in 680 Din, oto- j manska pregrinjala, mo-. ■ droce itd. kupite naj- ' boljše. - Rudolf SEVER, tapetništvo, Marijin trg 2.
Z žalostnim srcem javljam vsem sorodnikom in znancem tužno vest, da je preminul moj ljubljeni soprog, oz. oče, brat in svak, gospod
Luiloivilt Dolajš
hišni posestnik
po dolgi mučni bolezni in previden s tolažili sv. vere danes ob pol 6 zjutraj v 45. letu svoje starosti.
Pogreb blagega in prerano umrlega se vrši v torek, dne 31. julija ob 16 (4) iz mestnega pokopališča na Pobrežju v lastno grobnico.
Sv. maša zadušnica bo darovana v sredo, dne 1. avgusta ob 7 zjutraj v župnijski cerkvi sv. Magdalene v Mariboru.
Maribor-Sv. Jakob v Slov. goricah, dne 29. julija 1928.
Ema Dolajš, roj. Sirk, žena; Gizela Dolajš, hčerka, in ostali sorodniki.
Brez posebnega obvestila.
Vsem, ki ste ga poznali, spoštovali in ljubili naznanjamo v nepopisni boli, da nas je naš nenadomestljivi blagi soprog, oče, stari oče, brat, stric, tast, svak, nečak, bratranec itd., gospod
Simon Gifšek
šolski ravnatelj v pokoju
po dolgi mučni bolezni, previden s tolažili svete vere v 62. letu svoje dobe, v soboto dne 28. julija ob pol 22 za vedno zapustil.
Pogreb blagega pokojnika se vrši v torek, dne 31. julija 1928 ob 15 iz mrtvašnice splošne bolnice na magdalensko pokor ilišče.
Sv. maša zadušnica bo darovana dne 1. avgusta 1928 ob 7 v župni cerkvi pri sv. Magdaleni.
Maribor, dne 30. julija 1928
Marija Gajšek, roj. Tramšek, soproga; Minka. Božidar in Stanko, otroci; Martin in Jakob Gajšek, brata; Marija Jančič, Ana Stojan, sestri, in vsi ostali sorodniki.
Marija Klemenčič naznanja v svojem, v imenu svojega sinčka in ostalih sorodnikov tužno vest, da se je naš dobri, nepozabni soprog, oče, brat, stric in svak, gospod
Lovro Klemenčič
načelnik keramične zadruge in solunski dobrovoljco
dne 28. julija t. 1. v Podbrezju smrtno ponesrečil.
Truplo blagega pokojnika se prepelje v Ljubljano, v mrtvašnico Sv. Krištofa, od koder se vrši pogreb v torek, dne 31. julija 1928 ob pol 4. uri popoldne na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maše zadušnicc se bodo brale na Podbrezju, pri Sv. Jakobu v Ljubljani in v Št. Vidu pri Stični.
V Ljubljani, dne 30. julija 1928.
Mestni pogrebni zavod.
Henrik Sienkiewicz:
61
Na poliu slave
Povest iz časa kralja Jana Sobieskega.
»No, pa recimo, da te vendar ne bo marala, kaj pa potem ?<:
Marcianu so hudobno vzplamtele oči.
' V tem slučaju., je odgovoril s poudarkom lahko z dekletom, ki nima nobenega varstva, tudi tako ravnamo, da nas bo še sama prosila pred oltar...
A stari se je prestrašil teh besed.
»Tako?' je vprašal Oho! Ali ne veš, da je to že
kazenska zadeva?«
»Vem, da Sieninjske ne bo nihče branilk Jaz pa ti pravim: čuvaj se! Saj si že itak precej razvpit. Če se pravdaš za irnetek, vsaj časti ne izgubiš, naj potem že dobiš pravdo ali propadeš. To pa je kazenska zadeva, razumeš? :
: Saj ne pride do tega. Ne verjamem, da bi se tja zatekla. Samo ne ovirajte me in storite, kakor vam povem. Po pogrebu pojdite s Tecjo domov, oče, pa tudi staro Vinicko vzemite s seboj, če si le morete izmisliti kako pretvezo. Jaz pa ostanem tu pri dekletu, in sicer z Agnesko in Joano. Obe sta pravi kači, sovražita vsako, če je mlajša in lepša od njiju. Saj sta že včeraj pričeli zbadati to revo s svojimi strupenimi jeziki, kaj pa šele pride, če bosta stanovali ž njo pod eno streho. Takoj pričneta udrihati po njej, jo zbadati, zaničevati in ji očitati,-da j6 pri nas beraški kruh. Tako natančno vidim vse to, kakor da bi bilo v knjigi napisano — in vse to bo voda na moj mlin.«
»Kaj pa zmelješ v njem?« Kaj zmeljem? No, večkrat jih nalašč zasačim pri prepiru, oštejem ti kači, eni ali drugi včasih lahko i^iim tudi kako zaušnico: >Že zopet ne dasta mini'' "jima rečem. Njej pa bom poljuboval roke ah kolena Saj sem tvoj branilecl« ji bom govoril, »tvoj brat iskren prijatelj. Samo ti si tu resnična gospo-
dinja! In mislite, oče, da se ji ne stopi srce, da ne bo rada imela tistega, ki ji postane zaščitnik m branilec, ki jo bo čuval podnevi in ponoči? Če pa se, užaljena in objokana, spozabi in pride do kakih posebnih zaupnosti, tem bolje je, tem bolje, tem bolje!;
Tu si jo Marcian pričel roke meti in gledati očeta kakor pravi pravcati kozel. Stari je celo pljunil:
:Tfu! Ti babjak- Kakor Turek si! Vedno ti samo eno po glavi hodi.«
. Kaj hočem: saj mi mravljinci lazijo po hrbtu, če jo samo zagledam. Pongovski me pač ni zaman napodil odtod.
Nastopil jc trenuten molk.
■	Joani in Agneski torej porečeš, da bi ti šli na roko?<:	(
■	Njima? Saj jima niti treba ni praviti in ju učiti, zadostoval bo že njun značaj. Samo Terja je golobica, li dve pa sta kanji.
Marcian se nikakor ni motil, kajti njegovi sestri sta že pričeli, vsaka po svoje, brigati se za panno Sieninjsko. Tecja jo je vedno objemala in se jokala ž njo. Joana in Agneska stajo tudi tolažili, a čisto drugače.
Če vam je že izpodletelo, potem vam ni pomoči« je dejala starejša :■ a vendar se pomiri, gospodična. Sicer nam ne boš teta, ker tega ni hotel gospod Bog, a nihče ti ne stori krivice in kos kruha ti že privoščimo.
»In nihče te ne bo silil k nobenemu delu« je nadaljevala druga saj vemo, da tega nisi vajena. Bo že drugače, ko se pomiriš in si sama zaželiš kakega opravila, a za sedaj moraš počakati, da te mine žalost. Sa jte je res doletela velika nesreča. Mislila si, da boš gospodinja in da boš i meto moža, zdaj pa nimaš nikogar razen nas. A prepričana bodi, da ti bomo kakor sorodniki, čeprav si nismo nič v sorodu.«
Potem je začela zopet Joana:
»Le vdaj se v božjo voljo. Bog te je udaril s to nesrečo, a zato ti odpusti druge grehe. Če sj se namreč preveč zanašala na svojo lepoto ali si želela bo-
gastva in novili oblek (saj smo vsi grešni, samo zato tako pravim), potem že ena stvar odtehta drugo.«
:,Amenk: je sklenila Agneska. »Le daj kako bro-katno blago ali kak manjši dragulj za cerkev, da bodo molili za rajnika. Zdaj itak ne potrebuješ nobene bale. Me pa že poprosimo očeta, da ti ne odreče za to svojega dovoljenja.
Po teh besedah sta pričeli pozorno gledati na mizi ležeče obleke in skrinje, kjer je bila spravljena bala. Bili sta strašno radovedni, kaj vse je notri, morali sta to videti in slednjič je rekla Joana: Ali naj li malo pomagava pri iskanju?«
Nato sta obe planili na skrinje, škatlje in kov-čege, kjer so ležale po povratku iz Radoma še vedno nerazložene obleke. Vneto sta začeli vse vlačiti ven, razkladati, gledati proti luči in celo pomerjati.
A panna Sieninjska jc kakor nezavestna slonela v objemu ljubke Tecje, ničesar ni čula in ni vedela kaj sc godi ž njo in okrog nje.
Šestnajsto poglavje.
Panna Sieninjska je bila še nevesta, ko je doživela poseben občutek, da ji nekaj v življenju zagrinja tema. Nekaj ji je ugasnilo, se preklalo, končalo. Zavest, da je nevesta, splok ni obudila v njenem srcu nobenega veselja. Pristala je na poroko, ker je tako hotel Pongovski, in ker ji je tako velevala hvaležnost za njegovo varuštvo. Še bolj pa iz drugega vzroka. Po Jackovem odhodu je bilo njeno srce polno bridkosti, užaljenosti, otožnosti in grenke zavisti, da nima nikogar več razen varuha. Brez njega bi bila kakor popotna sirota, ki zaide med neprijazne, tuje ljudi. Hotela je uživati ob svojem ognjišču kakoršenkoli, pa najsibo tudi žalosten mir. A zdaj je udarila strela v to hišo in več ni bilo edinega človeka, ki je za njo sploh še nekaj pomenil na svetu. Kaj čuda, če jo je oni grom v prvem trenutku oglušil in so se je vse misli zmedle v glavi. V globini srca je čutila samo žalost po tej edini bližnji duši, bila je samo prestrašena in zavzeta.
S!!=!ll= 111=111=
pp-e
S- « 2 » 2" °
• ® M
r S?
N« »
55! ^ W ? 55 c o G
i jj. : a S"1 i »
<= S
BS
c c B" B'
I S

fi> — PT P
r? i p
e —
B n
S 5
e
C I F »
« C
(T>
P co z
K' *
ej- tS S
m	• _ -
■o	s
§	£ ^
£ t £ r £ o
m » a*
^ w s.
r-i B 2.'
S
X-
S ^ C1
S F o
CO
S ^ o
<3
- o g b- F -
I « ® _
P" F
N _ B
< O; u s- P
S •
r I -
cs CT
| S g
a » -• ur •■
0	" to j. c;
i' a S
1	; B ; ff »
fr
=111=111 =lll=li)
Za Jugoslovansko tiskarno ▼ Ljubljani! Karal Ceč.
izdajatelj: dr. Fr. Kolovec
"Irednik: Franc lerseglavi