Poštnina plačana v gotovini. ŠTEV. 194. V LJUBLJANI, ponedeljek, 29. avgusta 1927. Posamezna številka Din l.~ LETO IV. Um|i ▼sak dan opoldne, tzvzemSi nedelje in praznike. naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20*—, inozemstvo Din 80*—, Nemissn političen iisi UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA STEV. 23. CtfRAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG STEV. 3, TELEFON STEV. 2852. Rokopisi se ne vrf Sajo. — Oglasi po tarifo. Pismenim vprašanjem naj se priloži mamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 1SUS83. Pričetek konca. Izvrševalni odbor Davidovičeve demokratske stranke objavlja, da mu je cela vrsta pristašev SDS sporočila željo, da se vrhe v matično stranko. Kako resno je to gibanje, se vidi iz tega, da so med priglašenimi trije člani glavnega odbora SDS. Od g. Svetozarja Pribičeviča tako bvalisani »demokratski blok<, ki da se kar sani od sebe ustanavlja od njega, Trifkovica in Davidoviča, se torej ustanavlja na ta način, da odhajajo pristaši SDS v demokratsko stranko in da bo nazadnje ostal g. Pribičevič sam s svojimi generali. Demokrati se bodo združili, na cedilu in osamljeni pa bodo ostali tisti, ki so govorili, da so demokrati, a so bili v resnici le propagatorji nasilnega režima. raj Isti proces ko v Srbiji, je opaziti tudi v Sloveniji. Vedno več ljudi zapušča es-deesarsko stranko in vedno večje je nagnjenje, da se stari demokrati vrnejo v matično stranko ;ald pa da prestopijo v aruge stranke. Zlasti močno pa je to gibanje v mladodemokratskih krogih, ker pač ti vsled svojega idealizma najjasnejše uvidevajo, kako je vodstvo SDS teptalo demokratična načela. In disidentsko gibanje v slovenski SDS je v resnici naperjeno proti vodstvu stranke, proti kliki. Ta klika ni nikdar pojmovala nalog in dolžnosti demokratične stranke. Ona ni razumevala, da je demokratična stranka vsota raznih individualnih hotenj in zato je klika dosledno ubila vsakogar, ki je skušal v stranki sami uveljaviti svoja načela. Klika je poznala samo eno mnenje — svoje mnenje, poznala je le eno voljo — svojo voljo in poznala je le en interes — svoj interes. Postavila se je tako v nasprotje s temeljnim principom demokracije in obenem tudi s temeljnim načelom nove dobe. Zakaj le stara doba absolutizma je poznala le eno voljo in le en interes. Znak nove dobe pa je, da služi volji vseh ljudi in da je demokratična stranka tem močnejša, čim več individualnih interesov združuje, čim bolj bogato je njeno notranje življenje. Vsega tega pa mi klika v SDS nikdar razumela in zato ni znala niti enega nesoglasja v svojih vrstah likvidirati s pametnim kompromisom, temveč je vsako nesoglasje rodilo nove disidente. Iz istega vzroka pa tudi SDS nikdar ni mogla privabiti k sebi niti ene druge skupine, pa čeprav je vedno z vsem svojim ne-malim časnikarskim aparatom propagirala takozvani napredni blok. Dobila je le nekatere posameznike, toda ne iz načelnih razlogov, ker o teh nikdar nič slišali nismo, temveč le iz osebnih, ki jih javno ni smela SDS niti navajati. Samo svojo misel je poznala klika in zato je morala priti v nasprotje z vsemi drugimi in zato preživlja danes SDS razkol. Nujen in neodvmljiv je ta proces in naj bi se tudi kliki posrečilo, da ga trenutno nekoliko zavre, bo pa pozneje izbruhnil še z večjo silo. A ne samo nujen, temveč tudi skrajno potreben je ta razvoj, ker pomeni zdravo čiščenje in obenem prvi početek zdrave grupacije naprednih krogov in s tem ustvarjanje one demokracije, ki jo že davno nujno potrebujemo. Danes demokracija pri Slovencih sploh ni mogla stopiti v tekmo, ker je bila od klike v SDS tako kompromitirana, da je postal med narodom nemogoč vsak, kdor je prihajal s firmo SDS. Celo politično slepa klika SDS je to spoznavala in zato ni niti pni enih volitvah nastopila s svojo firmo. Zdrav in rešilen proces se pričenja in ta pomeni za kliko pričetek konca. Kajti vse disidentsko gibanje v SDS je naper- Marinkovičev govor v Nišu. Niš, 29. avgusta. Včeraj ob 5. zjutraj je prispel v Niš dr. Voja Marinkovič. Na postaji v Nišu se je mudil dr. Marinkovič do 8. Tu mu je priredila sprejem posebna deputacija niškega prebivalstva z velikim županom na čelu. iNa kolodvoru so bili izrečeni pozdravni govori. Ob 10. je imel Marinkovič kratko konferenco in je odšel v spremstvu svojih prijateljev na zborovanje, ki je bilo sklicano v hotel »Europa«. Navzočih je bilo okrog 1000 oseb. Po otvoritvi 'zborovanja je dobil dr. Marinkovič takoj besedo. V svojem govoru je naprej poudaril, da pride za 15 dni 11. september, ki bo lahko zelo znamenit političen datum. Govori nato o politični zgodovini našega naroda in zlasti o zgodovini naše skupščine. Stara skupščina je bila razpuščena zato, ker ni mogla dati državi takega režima, ki je bil državi in narodu potreben v interesu našega nadaljnjega pravilnega razvoja. Dosedaj se je našel v naši javnosti samo en človek, ki je branil dosedanjo skupščino, in to je bivši predsednik narodne skupščine. V celi državi pa se ni našel nihče drugi, ki bi jo bil branil, ker ona po svojem postanku in po svojem delu take obrambe ni zaslužila. Stara narodna skupščina je sprejela proračun, a to bi se ji moglo zapisati v zaslugo samo takrat, ako bi bil proračun dober in ako bi predstavljal dobro finančno politiko. Finančna politika naše skupščine pa ni bila dobra, ker je vsa država zapadla v težko krizo. A ni bil samo ta razlog, da se je razpustila narodna skupščina. Nova vlada, ki je imela nalogo, da napravi red in zagovarja državljanske pravice in svobodo, je morala nadaljevati ono, kar je bilo prekinjeno leta 1922, ko je demokratska stranka izstopila iz koalicije. Nato je bila cela vrsta vsakršnih poskusov. Iz vlade je izpadel Nikola Pasic, nato Stjepan Radič in v vlado je šla SLS. Narodna skupščina je podpirala tudi to vlado. Tudi po delu finančnega odbora se je moglo videti, da je mogla vlada imeti večino, ker je delal finančni odbor vse dotlej, dokler skupščina ni bila razpuščena. Samo ta vlada ni hotela plačati cene, za katero bi lahko imela večino v tej skupščini. Narodni poslanci prejšnje narodne skupščine so bili pripravljeni podpirati vsako vlado in glasovati vedno z ministrom notranjih del, a seveda pod pogojem, da delajo v svojih okrožjih in okrajih, kar hočejo, in da tako vzdržujejo režim nedela in nezakonitosti, da preganjajo dobre uradnike in da nastavljajo slabe. Nadaljnji razlog, zakaj je vlada morala razpustiti narodno skupščino, je ta, da je bila demokratska stranka samo pod tem pogojem pripravljena vstopiti v vlado in ker so zunanje in gospodarske prilike v državi imperativno zahtevale, da sodelujejo demokrati. — Demokratska stranka se je pokazala voljno sodelovati, a je smatrala, da je najprej treba ati na volitve in dobiti novo narodno skupščino. ki bi bila svobodna in sposobna za delo, ker je vlada šla za tem, da pred- jeno le proti klilci in če bi oni, ki mislijo vložiti v Ljubljani svojo posebno listo, hoteli označiti to listo, potem je ne bi mogli boljše, ko z geslom: proti kliki! V tem znaku bo obračunano tudi 11. •septembra s SDS, ker je bila slovenska SDS dejansko samo klika, ki je svojo sposobnost pokazala samo s polomi. Dovolj je bilo teh in zato naj bo zadnji oproščen s polomom klike. len ta bo tudi najpopolnejši! stavlja novo orientacijo v državni politiki. Kar se tiče radikalne stranke,, je ta zadnji čas mnogo Tačunala na policijski aparat in ko je prišel čas, da policijski aparat ni mogel biti radikalom na uslugo, se jim je zdelo, da je to nevzdržljiv terorizem. Demokratska stranka je torej šla v vlado, da dhiogoči svobodne volitve. Nato navaja dr. Marinkovič, kako so se vršile prošle volitve in pravi, da je bilo radikalom samo treba parole s samoupravami. Mi smo zahtevali, da se v naši državi uvedejo samouprave in ker je to bila nekdaj parola stare radikalne stranke pred 40 leti, so tudi radikali sprejeli to parolo in izvedli to karikaturo samouprav. Mogoče boste rekli, da se sedanje stanje ne razlikuje od onega, ki je bilo pred petimi ali šestimi meseci. To bi moglo biti, ako se gleda statistično, ali ako se gleda dinamično, se bo videlo, da je to zares nekaj novega in da gremo v popolnoma nasprotnem pravcu. Naša dolžnost je, da smo tokrat odločni in «nergični in zahtevamo od naroda, da pokaže 11. septembra zaupanje demokratski stranki. H koncu se je Marikovič že vnaprej zahvalil za lepe rezultate, ki jih bo dosegla demokratska stranka na volitvah. Za njim je govoril dr. Ante Pavelič iz Zagreba in nato zelo temperamentno dr. Lovrič. Po zborovanju je bil prirejen dr. Marinkoviču banket. Ob 3. popoldne je odpotoval v Aleksinac. MARINKOVIČEV SHOD V ALEKSINCU. Beograd, 29. avgusfa. Včeraj ob 5. popoldne je prispel minisfer zunanjih poslov Voja Marinkovič iz Niša v Alek-sinac, kjer je 'imel veliko zborovanje. Pred Aleksincem ga je pričakovalo približno 1000 ljudi. Marinkovič je imel tu-di lu govor, ki je sličen onemu v Nišu. Z nočnim brzim vlakom je odpotoval dr. Marinkovič v Beograd. VUKIČEVIČ V BEOGRADU. ' Beograd, 29. avgusta. Predsednik vlade Velja Vukičevič je bil včeraj dopoldne v ministrstvu notranjih del, kjer je konferiral s svojimi prijatelji. Okrog poldne se je odpeljal domu in ni prišel popoldne v nobeno ministrstvo. SPOR Z ALBANIJO MORA BITI RESEN Z MEDNARODNO AKCIJO. Pariz, 29. avgusta. Francoski delegat pri Ligi narodov Boncour je izjavil uredniku Ouotidiena«, da bo morala takrat, ko prevzame Liga narodov nase reševanje italijansko-jugoslovenskega spora, ki je bil povzročen z znanim incidentom z Albanijo, vsaka vlada in vsak poedini delegat storiti vestno svojo dolžnost, ker smatra, da se more ta spor rešiti samo z mednarodno akcijo na resnično miroljubni podlagi. PRED SKLENITVIJO ZVEZNE POGODBE S FRANCIJO. Rim, 29. avgusta. »Giornale d’ Italija« prinaša vest, v kateri trdi, da bo v kratkem sklenjena francosko-jugoslovenska pogodba, ki naj bi bila podpisana v Ženevi v času prihodnjega zasedanja Lige narodov. Proglas disidentov SDS. Beograd, 28. avgusta. Včeraj je bif objavljen proglas samostojnih demokratov, ki se vračajo v matično demokratsko stranko. V proglasu pravijo, da se morajo sedaj, ko se bije odločilen boj med reakcijo in demokracijo vrniti v matično stranko. Razlogi, vsled katerih so oni izstopili iz demokratske stranke, so odpadli, ker je St. Radič že davno priznal to državo. Nato proglas ostro polemizira s Sv. Pribičevič ter pravi, da je Sv. Pribičevič, ki se je nekoč odločno boril proti nacionalnemu ekskluzivizmu, postal sam nacionalen ekskluzivist. Zato ima Pribičevič uspeh samo tam, kjer misli lahkoveren narod, da je srbstvo ogroženo. A ne samo to. Pribičevič je pričel propagirati prečansko fronto in se s tem našel na isti liniji ko Radič. Na koncu poživlja proglas vse člane SDS, da stopijo v Davidovičevo stranko. Proglas je podpisalo 40 bivših članov SDS, med njimi trije člani glavnega odbora SDS. Vsi disidenti so iz Srbije. DOBER USPEH BEOGRAJSKE AVIATIČNE TEKME. Beograd, 29. avgusta. Na zemunskem aerodromu je bila včeraj internacionalna aviatačna tekma med češkoslovaškimi, poljskimi in našimi aviatiki. Dan je bil oblačen in to je bilo vzrok, da se ni udeležilo veliko število občinstva te tekme. Sicer pa je tekma dobro uspela. SMRTNA ŽRTEV PRI BEOGRAJSKI AVIATIČN1 TEKMI. , Beograd, 29. avgusta. Včeraj je na predzadnjem tekmovanju aviatikov v Beogradu padel podnarednik Dominič,, ker se mu ni odprlo padalo, iz višine 800 metrov. Dobil je tako težke poškodbe, da je takoj umrl. Dominič je Zagrebčan. ODMEV GRADIŠNIKOVEGA USPEHA. Berlin, 29. avgusta. »Basler Nach-richten« prinašajo dopis iz Beograda, v katerem je rečeno, da je Jugoslavija letošnji curiški aviatični meeting spremljala z največjim zanimanjen, ker ta država posvečuje zadnje mesece veliko pozornost domači aviatiki. Čisto naravno je, da je država, v kateri vsakdor in tudi največji siromak prispeva za avi-atiko, poslala najboljše pilote na mednarodno tekmo. Nato piše list obširno o poletu kapetana Gradišnika in naglasa, da je beograjska javnost pahvalno priznala objektivnost švicarskega tiska, ki je toplo pisal o Gradišniku. NOVINARSKA KONFERENCA BO DANES ZAKLJUČENA. Ženeva, 29. avgusta. Mednarodna novinarska konferenca je razpravljala včeraj o olajšavah, ki naj bi se dale novinarjem pri izvrševanju njihove službe. Konferenca zaključi danes svoje delo. ŠPORTNE VESTI. Zagreb, 29. avgusta. Tekma med Gradjanskim in Saškom je dala rezultat 2 : 1 v korist Gradjanskega. Zagreb, 29. avgusta. Včeraj je bila glavna letna skupščina zagrebškega nogometnega podsaveza. Budimpešta, 29. avgusta. Včeraj se je vršila nogometna tekma med Hunga-rio in Beograjskim Športnim klubom, ki se je končala z rezultatom 4 :0. Subotica, 29. avgusta. Tekma Sanda proti Kiniži se je končala z izidom 2 :0. PRETEP PRI TEKMI MED JUGOSLAVIJO IN WAC. Beograd, 29. avgusta. Včeraj je prišlo na tekmi med WAC in Jugoslavijo do pretepa na igrišču. Znani igrač Jovanovič je začel napadati goste, nakar je občinstvo navalilo na igrišče in napadlo inozemske igrače. Nekaj igračev so morali odnesti z igrišča. Na desnem krilu je obležat Weiss v nezavesti. Dr. Korošce* govor v Ljutomeru. Včeraj dopoldne je zboroval dr. Korošec v Ljutomeru. Na zborovanje je prišlo okoli 8000 ljudi, med njimi tudi nekaj deputacij kmetov iz Prekmurja in Medjimurja pod vodstvom dr. Rebeka. Ko se je sprevod po službi božji razvrstil na velikem trgu, je zborovalce najprej pozdravil podpredsednik mariborske oblastne skupščine g. Rajh in dal besedo glavnemu govorniku dr. Korošcu. GOVOR DR. KOROŠCA. Vsaka politična stranka mora imeti jasno začrtan program, ne samo v notranji, ampak tudi v zunanji politiki. SLS si je jasna na lem, kaj hoče v zunanji politiki. To je dvojno: Prvič: Ohraniti mir, a drugič gledati, da zaradi tega z vsemi sosedi živimo v najboljših odnošajih. Zato smo se vedno ogibali, da bi hujskali proti sosednjim državam, če je bilo treba odbijati napade drugih, smo vsakokrat vedeli držati se pravih mej. To se je osobito pokazalo, kadar nas je izzivala Italija. Da poudarjamo Italijo, je pač samopo-sebi umevno, ker je naša najbližja in najnevarnejša soseda. Toda ista načela v zunanji politiki veljajo tudi za druge naše sosede, najsi nam bodo blizu ali daleč. Mi se brigamo za državne interese povsod, a ne" samo na eni meji. Slovenci in vnanja politika. Zelo čudno se nam mora vsled tega zdeti, da so se pri mojem govoru v Ptuju v beograjski javnosti pojavili glasovi, ki nam ne dovoljujejo, da govorimo o celi naši vnanji politiki. In zopet se je začul glas, ki so ga zanesli naši »napredni« slovenski obrekovalci v Beograd: SLS je separatistična stranka. zato naj ne govori o zunanji politiki cele države. Toda kakor so Slovenci državni narod, sestavni del cele naše države, tako je tudi SLS državna stranka, ki se briga za dobrobit ne samo Slovenije, ampak tudi vse države. In tako si tudi ne damo vzeti pravice, da govorimo o zunanji politiki napram vsem našim sosedom in to tudi napram Bolgariji, Madžarski, dobro vedoč, da tudi naša službena zunanja politika dandanes zasleduje v zunanji politiki ista miroljubna načela, kakršna mi vedno in povsod v javnosti naglašamo. Bedasto pa je stališče, katero zavzemajo naši protivniki nam nasproti: Ako pa govorimo, se nam zameri, ker smo separatisti. Ker se z bedastočo celo bogovi zaman borijo, se mi tega posla niti lotiti nočemo, ampak rečemo le: SLS ne bo nikogar prosila za dovoljenje, da-li in v koliko se sme baviti z zunanjo politiko, ampak bo storila vedno to, kar je v prid vsej državi.In naša miroljubna politika je, to lahko iz polnega prepričanja zatrjujem, v prid cele države in vseh narodov. Italija se zopet pomirjuje, razmere z našimi sosedi: z Bolgarijo in z Madžarsko, niso več napete, z Nemčijo smo si vidno vsak dan boljši, e Francijo ' nas veže iskreno prijateljstvo. Hvala Bogu, trenutno ni nobene nevarnosti za naš mir. Moramo tudi iskreno priznati, da to našo politiko omogočujejo in povsod podpirajo naši najožji zavezniki iz Male an-tanie. Za enakopravnost. V naši notranji politiki pa nam mora biti največje načelo: vse uredili tako, da enakomerno napredujemo v naši novi skupni državi. Da to najvišje načelo izvede in izpelje, je poklican državni zbor ali Narodna skupščina. Ravnokar je državni zbor razpuščen, ker se mu je očitalo, da ni dovolj sposoben in delazmožen. Mi stojimo v sredini volitev za državni zbor. Zakaj naš državni zbor ni na višku, za to so dvojni vzroki: Ker pridejo v parlament vsled sedanjega volilnega reda zares tudi popolnoma nesposobni ljudje in drugič, ker parlamentov dosedanje vlade tudi niso znale voditi. To se mora spremeniti in to od tal izpre-meniti: Kajti če bi tudi naš parlament bil samo zato tukaj, da se stranke med seboj kregajo, da vlade prihajajo in odhajajo brzo itakor megle v nevihti, da ni nikdar časa za delo, ako parlamentarni mlin ne melje več nobene zakonske moke, potem se bo začel narod izpraševati: Zakaj mi pa je tak parlament? Nevarnost za parlament. Toda tako vprašanje je že prvi korak k diktaturi, je prvo rahlo dovoljenje za diktaturo. Gotovo je, da nihče danes v naši državi ne misli na diktaturo, da je nihče ne želi in nihče ne zahteva, a istotako je tudi res, da je prva naloga parlamenta zakonodajno delo v dobrobit vsega prebivalstva, in ako on tega dela noče vršiti, potem si sam izpodkopava tla pod svojimi nogami. Zato pa so sedanje volitve velikanske in odločilne važnosti, kajti narod se mora Izjaviti, ali hoče delaven, priden in sposoben parlament, ali pa hoče samo parlamentarno igrališče, kjer s^ igrajo neresni in nezmožni poslanci večino in manjšino, kjer jim ni za delo, ampak le za parlamentarne besedne boje in krege. SLS je vsakokrat, kadar je bila pozvana na vlado, pokazala, da je vneta za delo in sposobna za delo, da ji je parlament resna ustanova, katero mora narod čuvati tudi s tem, da vanj pošlje resne in delazmožne poslance. •Ako pogledamo na dosedanji volilni boj v nega ex lex stanja, temveč temelji vse na zakonitih odredbah. Kakšno stanje ste ugotovili v Mestni hranilnici? Takoj o priliki svojega nastopa sem pozval dva izvedenca in strokovnjaka, od katerih je eden jurist, drugi pa sodni izvedenec, da izvršita revizijo poslovanja Mestne hranilnice. Ponovna revizija je ugotovila nerednosti in tudi dejanja, katera označujeta revizorja za kazniva.. Z ozirom na to sem bil prisiljen, da kri— državi, potem ne moremo ostati brez strahu j jern zavod, kakor tudi sebe, izročiti celo za bodočnost parlamenta. Večina strank ne zadevo državnemu pravdništvu v posto-govori o programu bodočega državnega zbo- panje, ra, ne govori o tem, kaj se naj v njem dela ali ne dela, ampak že sedaj ustvarja gradivo za bodoče parlamentarne praske in boje, kateri ne bodo za državo nič koristnega donesli. To je zelo nevarno početje. Nasilje. Mnogo se govori v tem volilnem boju tudi o nasilju. V Sloveniji, kjer bomo po volitvah Hočem, da se uvede v Mestno hranilnico red, ker je to zavod, v katerem je naložen denar ubožnih slojev in da se po tem primeru uvede tudi red pri nas v druge denarne zavode. Ako je kdo kriv, bo ugotovilo državno pravdništvo in sodišče in s tem bo podana javnosti čista in jasna slika. Moje mnenje • 1__i: no Ki Kllrv l/riVCAV benega nasilja, vsaj od strani uradov ne, pa tudi od strani naše stranke ne. S tem večjim ogorčenjem pa moramo opozoriti na to, kaj se godi na Hrvatskem. Tam je Radičeva stranka proglasila načelo: »Kmet, ubijaj kmeta!« Kajti izdala je razpis, da se naj z nasiljem nastopa tudi v družabnem življenju proti vsakemu, ki noče voliti Radiča. In res, prvi sad je že tukaj. V Cučerju so ubili radičevci pučkaša kmeta Telana. Ne samo proti morilcu, ampak tudi proti onim, ki pozivajo k nasilju, je treba postopati z najstrožjimi ukrepi. Tudi narod je pozvan, da o tej stvari sodi in presodi.*In ako je pozvan, je treba, da pokaže svojo zrelost in res sodi in obsodi. Kakor je bilo konec Pribičevičeve j diktature, tako mora biti konec tudi Radičeve j diktature. ,. ... . , , , - . i na ie in tudi želja, da ne bi bilo krivcev, da tudi mi nosili svoj del odgovornosti, m no- £ bo osramoteno naše slovensko ime. , . . _ Kako stoji Mestna hranilnica/ Zavod je popolnoma siguren in za njega garantira Mestna občina mariborska. Ali se v resnici izvaja teror potom Mestne hranilnice? T<3 ni res, ker jaz ne izvajam, niti^ bi pu-«!il izvajati kak teror. Ali moja dolžnost je bila napram zavodu, kakor tudi napram javnosti, da sem v treh zadevah zahteval nadaljno kritje, ker niso bile podane do- volj močne garancije: Jaz mislim, da to ni noben teror, temveč samo moja dolžnost > kot gerenta popularno varnega zavoda. Politične vesti. i - Razkol v SDS. Oficielno se poroča: Iz-Mestna hranilnica v Mariboru. j vrševalni odbor demokratske (Davidovičeve) Pri nas v Sloveniji se govori o nasilju proti , ZJ&TnZS ŠniTvrniti Mestni hranilnici v Mariboru. To je baje najnovejše nasilje. Ali je nasilje, ako tatu za- ; držiš za roko, da ti ne ukrade ure? In tako 'tudi ni nasilje, ako se odstrani odbor hranil- j nice, kateri ni znal gospodariti s tujim de- i , , _ , narjem, in je tako postopal, da so se morale i vse zloupotrebe izročiti državnemu pravniku, i To ni nobeno nasilje, ampak je skrb za red i in zakonitost, kateri se mora podvreči tu- ' d; SDS. i Prijateljstvo z radikali. V prihodnjem parlamentu se bo delalo, ako j pa bi stranke mislile, da ni treba delhti, po- ■ tem pa preti velika nevarnost za parlament, j kajti država potrebuje dela. Mi smo se že i sedaj zvezali z radikalno stranko, da bomo \ ž njo skupaj po volitvah delali. To je naš pakt z radikali. SDS je bila še pri zadnjih in pred- organizacij, da se žele gotovi člani SDS vrnit i v matico (Davidovičevo) stranko. Odbor je sklenil, da vse člane sprejme in da tudi organizacije tako postopajo proti vsem, ki se žele vrniti v stranko.« — Seveda to ne velja za esdeesarske generale. — Iz krogov članov izvrševalnega odbora demokratske stranke se poroča, da je prijavilo okoli 40 uglednih članov SDS svoj prestop v Davidovičevo stranko. Med njimi so tudi štirje člani glavnega odbora SDS, tako Milan Rajič. Ti člani bodo izdali poseben proglas, v katerem bodo razložili vzroke, vsled katerih zapuščajo SDS. — »Slov. Narod« bo seveda še nadalje pisal, da so vesti o razkolu v SDS »za poč’t«. Ampak ljudje že davno pravijo, da »Slov. Narod« od prevelike resnosti gotovo ne bo počil... Kajne, g. ata? Velja Vukičevič o Demokratski zajed- zadnjih volitvah skupaj z radikali, a SKS pa nici. Na shodu v Bihaču je dejal Vukičevič o 1 • 1 • • » »T a - a« - TA . t 1P • ATTl>A/ll do februarja t. 1. Na to so pozabile stranke, oziroma nočejo tega več vedeti, da varajo , narod. Mi gremo v zvezo s prečiščeno radikal- i no stranko. To je bistveno druga stvar! Si-cer pa mi sami nimamo večine in nihče nas ne bo silil, da moramo z Radičem in Pribi-čevičem. Obe Stranki sta izključeni od vlade, a mi moramo narodu nekaj prinesti. j Mi mu moramo olajšati davčna bremena. To bo velik in težak problem, ker letošnja žetev ni na višku in je suša nekaterim krajem močno škodovala. Mi mu moramo izenačiti zakone, da ne bo neenakopraven v res- i nici. Moramo mu dati več svobode v samoupravi. Državno upravno oblast moramo izboljšati in decentralizirati. Naloge, ki jih ima državni odbor, da izboljša našo administracijo, se morajo izvršiti. Mi Slovenci nismo pozabili na to, ko je bil to že greh in so nas vse druge stranke tožile in obrekovale. Nov volilni red. Če vse to ne bo mogoče izvršiti, in ako bo strankam več ležeče ena praznih predpisih in na pogostih počitnicah, potem pa bi bilo najbolje, da se sklene nov volilni zakon in se ž njim napravi vsaj en poskus, da se reši parlamentarizem. SLS bo z delom za državo in Slovenijo varovala parlamentarizem in ljudska prava. Zato -pod njeno zastavo 1 • * * Po govoru dr. Korošca je zborovalce pozdravil v imenu HPS dr. eR-bek, ki je na kratko opisal zgodovino Hrv. pučke stranke in njene težke boje z radičevci, svoj govor pa je zaključil s trditvijo, da bo HPS kmalu pretvzela politično dedščino za Stjepanom Radičem. Njegov govor so zborovalci burno odobravali. Po zahvali zborovalcem in govornikom je predsednik zbora g. Rajh shod zaključil. Popoldne se je vršila v Katoliškem domu ljudska veselica. Dr. Koročee se je odpeljal nato v Čren-šovce na drugi shod, kjer je v svojem govoru posebno ostro napadel radičevce in obsodil akcijo lorda Rothermere-a kot naši državi in miru škodljivo. Dr. Banih izro£ll poročilo revizij državnemu pravdništvu. (K razpustu Mestne hranilnice v Mariboru.) Naš dopisnik se je obrnil na gerenta Mestne hranilnice mariborske, dr. Rudolfa Ravnika, ker prinaša demokratsko časopisje vesti, da se nahaja Mestna hranilnica v ex lex in da se uganja teror potom Mestne hranilnice na sam. demokratske pristaše. Dr. Ravnik nam je na naša vprašanja odgovoril to-le: Ali je v resnici ex lex stanje pri Mestni hranilnici Z odločbo, z dne 10. julija 1927 opr. štev. O 18 023/1, sta bila upravni odbor in ravnateljstvo Mestne hranilnice, »9 je: predsednik upravnega odbora dr. Franjo Lipold, pred* sednik ravnateljstva dr. Koderman in podpredsednik trgovec I. Šoštarič, razpuščena. Vladni komisarijat je bil poverjen začasno meni, da uredim Mestno hranilnico. Da bi bil nazaj postavljen bivši upravni svet, kakor tudi ravnateljstvo, mi ni službeno popolnoma nič znano. Celo zadevo sem zvedel še le iz sam. demokratskega časopisja, ki piše, da po-stoji neki odlok, na podlagi katerega se razpušča sedanji gerentski sosvet in postavlja nazaj bivši upravni svet. Ker pa jaz odloka do sedaj nobenega nisem dobil, rodi tega tudi nimam povoda smatrati, da se nahaja Mestna hranilnica v nekakem ex lex stenju. Ko sem se privatno informiral, če v resnici postoji ta odlok ministrstva, sem dobil odgovor, da je ta odlok v resnici postojal, da pa je po naredjenju ministrstva že ukinjen. 1 - , Kakor razvidite iz tega, je zadeva popolnoma jasna in v Mestni hranilnici ni nobe- sedanju Zveze narodov glede kolonijalnih mandatov v Palestini in Afriki. List trdi, da so te vesti tendencijozne in imajo namen škodovati ugledu Italije, ki je v najožiih prijateljskih odnošajih z Anglijo. — »Gin1"' nale d’ lialia« pa piše, da so pozicije Italije v tem vprašanju povsem različne od položaja, v katerem se nahaja Nemčija, kajti Nemčija še nima svojega predstavnika v Zvezini komisiji za kolonijalne mandate. Na zadnjem zasedanju te komisije je bil odobren samo z enim glasom predlog, da dobi Nemčija mesto v mandatni komisiji. Proti predlogu so glasovali angleški m francoski delegati in je bil predlog spreiet le, ker je italijanska delegacija podprla nemško zahtevo. S tem nastopom italijanskih delegatov je bil Nemčiji v načelu za-siguran vstop v Zvezino komisijo za kolonijalne mandate, toda to vprašanje b° končno šele rešeno, ko svet Zveze Narodov odobri to odlok. »Giornale d’Italija« ne veruje, da bodo Nemci, čim dobe svojega predstavnika v komisiji za mandate, spjo' žili diskusijo o reviziji razdelitev kolonijalnih mandatov. Nemci bodo bržkone počakali na ugoden moment, dočim lahko Dalija takoj zahteva zase en kolonijalni mandat, ker ji te pravice ne more nihče odrekati. To posebno stališče Italije izključuje za sedaj paralelno akcijo z Nemčijo. = Trocki — »milostivi gospod s palčico«. Boj med opozicijo in stalinovci se nadaljuje. V boljšem položaju pa so stalinovci, ker imajo v svojih rokah ves sovjetski tisk, dočim more delovati opozicija le z nelegalnimi letaki, pa jih policija takoj zapleni. V zadnjem času so začeli stalinovci Trockega smešiti. Pišejo le o Miiilostivem gospodu s palčico«. To je človek, ki stoji na vzvišenem položaju, ki mu ni nič po volji in ki samo kritikuje. Sploh obstoji vse delovanje opozicije samo v tem, da diskreditira strankino vodstvo. »Milostivi gospod s palčico« propagira, da treba kmetom vzeti žito, ki ga ima vsled dveh dobrih letin v izobilju. »Milostivi gospod s palčico« pa ne pomisli, pravijo stalinovci, da bi s tem prišla sovjetska vlada v največje nasprotje s kmetom, kar je proti poslednjemu naročilu Ljenina. Opozicionalci pravijo nadalje, da je boljši tuj, a dober stroj iz tujin®’ ko pa slab stroj od domače industrije. Pr°n temu pa pravijo stalinovci, da treba domačo industrijo ustvariti, ali pa bo sovjetska Rusija večno odvisna od tuje industrije m s tem oa tujega kapitala. Politika »milostivega gospoda s palčico« torej ne drži, vzklikajo sovjets*1 listi in smešijo nadalje Trockega.___________ Demokratski zajednici to-le: »Moram ovreči kleveto, da sem Jaz nasprotnik zajednice med demokrati tn muslimani. Ne samo da ne želim te zajednice, temveč mislim, da bi bilo potrebno, da postanemo z njo ena stranka. Na ta način bi mnogo lažje delali. Ni treba, da nas vere dele in ne želim, da bi nas vere delile po strankah. Ko je bila ustanovljena Demokratska zajednica, sem jo toplo pozdravil. Tudi jaz sem sklenil z drugo stranko pakt, in kakor sem dejal, mogoče še bolj intimen pakt, kakor je sporazum med demokrati in muslimani. Mi smo ta pakt sklenili na temelju skupnega delovnega programa. Naši nasprotniki so se vsled tega prestrašili, ker so spoznali, da je oblast sedaj tako daleč od ■njih, da jte ne morejo doseči. Zaraditega si vse mogoče stvari izmišljujejo in so zato začeli celo govoriti, da delamo iz katolikov pravoslavne in obratno. Lahko si mislite, kako silne neresnice so to.« — Znižanje okupacijske armade v Porenju. Po zadnjih vesteh je vendar prišlo v tem vprašanju do sporazuma med velikobritansko in francosko vlado. Angleški odgovor je izročil francoski vladi veleposlanik lord Creve in francoska vlada je o njem takoj sklepala. Ni pa bilo mogoče nič zanesljivega izvedeti o sklepu francoske vlade. Vendar pa se zatrjuje iz dobro poučenih krogov, da je prišlo do sporazuma in da bo okupacijska armada v Porenju znižana za 11.000 mož. Francoske čete bodo znižane za 8000, belgijske in angleške pa za 3000 mož. — Nemški odgovor na de Jouvenelov govor je podal na medparlamentarni uniji prof. Schuking. Dejal je, da Jouvenelov govor nikakor ne more služiti zbližanju narodov. Če pravi de Jouvenel, da se še ni rodil tisti, ki bi mogel objektivno razsoditi, kdo je krivec svetovne vojne, potem se Nemci tej sodbi popolnoma pridružujejo. Poudariti pa morajo, da jih danes obsojajo vsi, ki so sodniki v lastni zadevi. Očitek, da je ravno nemški narod kriv svetovne vojne, je za nemški narod žaljiv. Obžalovati je, da je tak očitek izrečen dve leti po Locarnski pogodbi. Da Nemčija zahteva izpraznitev Porenja, je utemeljeno ne ie v Versajskem dogovoru, temveč tudi v Lo-camskem sporazumu in v dejstvu, da je Nemčija postala članice Zveze narodov. Nemčija pozdravlja predlog belgijskega zunanjega ministra Vandervvelda, da na'j objektivna mednarodna komisija preišče dozdevne prestopke nemške armade. — Vojni minister Painlevč je nato pozdravil kongres, ker predstavlja ta stremljenje za mirom. —■ Na nemški odgovor je odgovoril de Jouvenel, da noče z debato škodovati francosko-nemškim odnošajem. Vsa razlika je le v tem, ker pravijo Nemci, da je Locarno zadostna garancija za mir, Froncozi pa pravijo, da Locarno ne '"I” vŽašanje kolonij pred Zvezo narodov. KS ff&AUT {S*SoT1 StL%^»e.iivaeVkSh mandatov, ie objavila »Tribuna« polsluzbeno vest, ki trdi da se v tej stvari dosedaj se niso vodila ’ nobena pogajanja med Berlinom in Rimom. Netočna so vsa poročila o nekakem sporazumu med obema državama o medsebojnem podpiranju in jesenskem za- NAŠA ZUNANJA PROPAGANDA. Stara stvar je, da je naša zunanja propaganda pod vsako kritiko. To je vnovič dokazala mednarodna razstava knjig v Leipzigm V vsakem izložbenem oknu večje knjigarn® v Jugoslaviji dobi tujec boljši vtis od književnosti, kakor pa v našem oddelku n narodne razstave v Leipzigu. Zlasti sla®® * se Je godilo srbski knjigi, ker je pravzaprav razstavljen v cirilici en sam list in sioer v starem evangeljskem jeziku napisan »Oče naš«. Tako so enkrat tudi Srbi mogli spoznati, da je naša slaba zunanja propaganda tudi njihovemu imenu v škodo. Nas to le veseli, ker upamo, da bodo po teh slabih izkušnjah pričeli tudi Srbi misliti na to, da treba našo zunanjo propagando izboljšati. Predvsem pa da bodo spoznali, da zahteva ta propaganda nad vse resnega dela, ne pa samo dobre kvalifikacije za zapravljanje državnega denarja. Književnost. Slovenska umetnost. I. del. Slikarstvo. Spisal Viktor Steska. Založila Družba sv. Mohorja. Str. 432 z 72 slikami. Cena broš. za ude 30 Din, za neude 40 Din, vez za ude 39 Din, za neude 52 Din. Še pred nekoliko leti si se težko spoznaval v slovenskem slikarstvu. Zbornik umetnostno zgodovinskega društva pa je že marsikako nejasnost pregnal. Sedaj pa je izdala Mohorjeva družba knjigo, ki bo vsem ljubiteljem domače umetnosti dobro došla. Pisatelj je nabiral snov nad 30 let. Kar je našel v tisku, kar je dognal na potovanju po slovenskih pokrajinah, kar je razbral iz arhivov ali poizvedel od znancev, to je povzel v celoto, ki jo podaja v zgoraj naslovljeni knjigi. Preko 400 slikarjev nastopa v tej zgodovini našega slikarstva, nekateri z bolj obširnimi življenjepisi, drugi s krajšimi, po važnosti dotič-enga umetnika, ali pa tudi po razmerah, kolikor se je moglo o njem ugotoviti. Kako malo smo vedeli do zadnjih časov o naših slikarjih! Pisatelj pa nam je odkril kar nov svet in zlasti natančno očrtava delovanje naše baročne dobe. Seznanjamo se z Mencingerjem, llovškom, ,Fort. Wergantom Ant. Cebejem, potem s Potočnikom in Herr-leinom, nato s Kavčičem, Langusom in vo šolo, s Tominškom, Pernhartom, G°*r .' steinom, Kiinlom, Karingerjem in yf°u celo vrsto njegovih učencev, p°Se®n . Dra-toma Janezom in Jurijem Šubicem, . lom- kie bila doslej še manj Pre1fka“a/ tv morebitni drugi izdaji bo mogel pisatelj tudi to dobo temeljiteje obdelaj na temelju najnovejših izsledkov spomeniškega konservatorja g. dr. Fr. Steleta. ■Navadno so talci spisi suhoparni; v tej knjigi pa je mnogo poglavij, ki jih čitaš kakor povest. Besedilo pojasnjuje 72 slik. Niso vse izbra-ne in tudi pisateljevi želje ne ustrezajo, toda znano je, kako ogromni so stroški za klišeje in zato moramo biti založnici hvaležni; za pregled in orientacijo pa zadostujejo. Prepričani smo, da je založnica s to knjigo ustregla občinstvu, pa tudi veščakom, ker bodo mogli vprav s pomočjo te knjige dalje pre-iskavati še bolj neznane oddleke iz zgodovine našega slikarstva. Ta knjiga je pa obenem dokument, da se nam Slovencem tudi na tem polju ni treba sramovati ipred drugimi večjimi in srečnejšimi narodi. Razkol v SDS. Klika v SDS je zaenkrat zopet zmagala in ker je znana posebnost argumentov v SDS, zato tudi ni nobenega dvoma na kak način je zmagala. Toda zmaga klike je še zelo provizorična in še zelo popolna, ker odpor proti kliki v SDS je ostal nezmanjšan. Če so se nekateri posamezniki, ki so vedeti sicer mnogo povedati o komandi klike in ki so znali tudi glasno govoriti, da so komande siti, sedaj zopet s to komando sprijaznili, je to le njih osebna stvar, toda odpor proti kliki vsled tega ni prenehal. Samo gnil dovtip pa je, če piše esdeesar-ski pppoldnevnik, da je vest o razkolu v SDS za poč’t! Kajti razkol je prav tako resničen, kakor je resnična komanda klike. Seveda pa je res, da razpolaga klika z vsemi tehničnimi pripomočki, dočim so nezadovoljneži, ki so dejansko vse te pripomočke ustvarili, brez njih. In zato je mogoče, da se nekateri zboje boja, in da so apeli na Protiklerikalen boj še vedno tisto figovo Pero, za katerim se skriva pomanjkanje načelnosti. Toda, kako dolgo še? . Konstatiramo pa, da je bil g. Ribnikar določen za kandidata in celo za bodočega finančnega referenta in konstatiramo dalje, da je bila esdeesarska lista objavljena šele v četrtek, ko je naš članek o razkolu v SDS že izšel. Gospoda je hotela z objavo demantirati, dejansko pa je le naše trditve potrdila. Se najmanj dvakrat pa bodo naše trditve potrdili dogodki in sicer, če preje ne, pa od it. septembra in 2. oktobra. Naj se postavi vsa klika tako na gtevo, kakor je postavila na glavo vsa politična načela, vendar nikdar več ne zatre spoznanja, da je napredno misel v Sloveniji kompromitirala in potisnila navzdol samo klika v SDS. Ta klika je kriva, da je pozicija SLS v Sloveniji tako močna, ker s svojimi metodami, bančnimi polomi_ in nasilnostmi dala klerikalcem tako močno orožje, da so se povzpeli na vrh skoraj le z grehi klike v SDS. Ti grehi pa so tudi^ vzrok, da večina idealnih naprednjakov noče več politično delovati, ker vsi ti čutijo, da bi trpel njih oseben ugled, če bi se eksponirali za politiko, kakršno je vodila klika. Zato pa ti naprednjaki uvidevajo, da je enkrat treba narediti konec, in če ni mogoče obračunati s kliko drugače, kakor da SDS pri volitvah propade, se mora poseči tudi po tem sredstvu. Zakaj ni mogoče vstajenje napredne misli, dokier niso razmere v SDS razčiščene in da je tu dosti odličnih pristašev SDS, ki to razčiščenje hočejo, vedo ravno najboljše voditelji klike, ki iščejo sedaj vse mogoče načine, da bi likvidirali razdor, ki že obstoji. Zato naj le dela esdeesarski popoldnev-nik svoje gnile dovtipe, kajti ni več daleč čas, ko bo v resnici za poč’t, če bo mislila klika, da bo še nadalje vse komandirala. Sicer pa jutri o vsej stvari še malo več! IPismo iz Italije. LAŠKO OGORČENJE ZARADI USMRTITVE SACCA IN VANZETTIJA. — FAŠISTOVSKA GONJA PROTI JUGOSLOVEIŠKEMU TUJSKEMU PROMETU. Z. Ž. — V Trstu, 24. avgusta. . Ni ga na svetu bolj žlobudravega, bolj hvalisavega in tudi ne bolj obrekljivega naroda kakor je laški. V resnici ga je sam jezik in in v, 1 PriKki je toliko govoričenja, krika mnn- k’ » s‘ m°ra človek, ki je navajen nj besdi, pa več dela, v resnici mašiti uše- od. krik in vik je bil in je še tudi sedaj po italijanskem tisku zaradi usmrtitve onih dveh italijanskih anarhistov v Ameriki. Saj je bila stvar v resnici, grozna, naravnost nečloveška, da so jima smrtno kazen še na tak strahovit način poostrili z dolgoletnim smrtnim strahom, toda če je prav Amerikancem, ki. so vendar tudi v svojem pravosodju kakor v vsem pstalem popolnoma suvereni, neodvisni, mora biU prav tudi ostalemu svetu, a v resnici ima fašistovska Italija med vsemi drugimi državami sveta pač najmanj pravice, da bi obsojala amerikansko pravosodje, ame-rikansko pravico. Ainerikanski sodniki so sodili po svoji vesti in so obsodili ona dva Italijana, ker so bili prepričani, da sta v resnici storila očitani jima zločin, roparski umor. Ob-,! sojena sta bila na smrt in ta obsodba se je sedaj izvršila. Da tudi sedaj, po skoraj se-'lemtetneiu pričakovanju smrtne kazni nista bila poniiloščena, ni krivo amerikansko pravosodje. Italijanski krik in vik ob tej priliki je vreden vsestranske obsodbe. Iz početka je laški tisk trdovratno molčal. Seveda I Kako naj se vendar fašizem zavzame za — anarhista 1 Šumeti je začelo po laških fašistovskih listih šele potem, ko se je že ves svet brez razlike narodnosti in svetovnega naziranja začel zavzemati za nju, a potem pa seveda veliko bolj, ko povsod drugod. Potem sta bila ame-rikanska obsojenca hitro »Italijana«, ki bi ju bili preje kot taka najrajši zatajili, in danes piše glavno glasilo fašizma, milanski »II Papolo d’ Italia«, oziroma njegov direktor, brat ministrskega predsednika, Arnaldo Mussolini, da sta »nacijonalna vlada in »Du-ce«, vedno čuječa, storila vse mogoče, da bi bila rešila Sacca in Vanzettija njune žalostne usode,« toda zaman in da bodi danes vest tistih, ki so odgovorni za bostonsko dramo, mirna, tkakor je mirna, čvrsta, dostojanstvena in ogorčena vest Italijanov, češ, ker je koncem konca še neka pravica, ki je nad pravico ljudi. Kakor že rečeno, ima fašistovska Italija, oziroma italijanski fašizem pač najmanj pravice, da bi očital nepravičnost komu drugemu! Kaj vse je storil fašizem našemu narodu, ki ga je usoda vrgla pod laški jarem?! Koliko nečloveškega mučenja so pretrpeli naši ljudje, koliko zločinskih požigov so za- grešili fašistovski hajduki po naših krajih, koliko umorov imajo na svoji duši: a nihče teh zločincev, dobro znanih oblastim, ni bil kaznovan niti z enim dnovom zapora, kaj šele s smrtno kaznijo. Smrtno kazen je uvedel fašizem šele v zadnjem času, v svojo lastno obrambo, za atentate na vodjo fašizma in fašistovski režim, a izredno sodišče, ki ga je postavil v ta namen, kaznuje, ne morda resničnih dejanj, temveč že samo besede proti fašistovskemu režimu z deset do dvajsetletno ječo. Da pa človeka konfinirajo za leta in leta, pa zadostuje, da je prolašistovskega prepričanja, čeprav tega prepričanja ne oznanaja nikjer. In taki ljudje, taka vlada, taik režim daje potem po svojem tisku obsojati tuje pravosodje! Da, taki so Lahi! Samo žlobudranje, sam krik in vik jih je, sebe povzdigujejo do neba, drugega pa tlačijo v blato, sebe hvalijo, dugega ponižujejo, blatijo, obrekujemo, dasi-ravno je ni države, kjer bi bile ne samo pravne, temveč vobče vse notranje razmere tako razorane, tako žalostne, kakor so ravno v Italiji, današnji fašistovski Italiji. Koliko takega blatenja in obrekovanja n. pr. nakopičuje dan za dnem fašistovski tisk na nas, na naš narod, na našo državo. Vzemite le v roko n. pr. službeno glasilo primorskega fašizma, »II Popolo di Trieste«, pa boste videli, česa je zmožen fašizem; le čitajte njegova »pisma iz Jugoslavije«, pa se boste prepričali, da zlobnejšega lažnika in obrekovalca še niste videli in čuli na svetu. Evo vam n. pr. zadnje torkove številke tega lista, v kateri nas poliva z najsmrdljivejšo gnojnico in samo zato, ker so letos vsa italijanska letovišča in kopališča prazna, dočim pa je naše Primorje od Sušaka do Kotova in Bara polno gostov. Imena naših krajev Kraljevico, Crikveni-co, Rab, Hvar, Dubrovnik imenuje imena eksotičnega zemljepisja, da človek misli, da se nahaja nekje v Afriki, ne pa v krajih, katerih izvirna, seveda najčistejša italijanska imena se glase Portore, Chiesuola, Arbe, Le-sina, Ragusa. Jugoslavija, ki je v tem italijanskim krajem, v katerih vas lev sv, Marka spominja njihovega italijanstva, nasilno dala svoje imena,« se je s tem nasiljem hudo pregrešila proti civilizaciji in zgodovini. Pa vam prihajajo tujci, Nemci, v te kraje, da se po-razvesele ob pogledu na to tako italijansko nebo, tako italijansko morje, dn se ne vedo kam obrniti, ker so vsa krajevna imena predrugačena. In povsod so enaki ti Slovani, kajti »Popolovemu« dopisniku je potožil neki Nemec, da so tudi Čehoslovaki tako predrzni, da so nemški »Karlsbad« prekrstili v »Karlove Vary«. Ali to izpreminjanje krajevnih imen še ni največji greh Jugoslovenov. Še hujše je, da ob vsej dalmatinski obali deluje dobro orga-nizovana protiitalijanska propaganda med tujci, zlasti pa med Nemci. Pripoveduje se tem tujcem, kako Italijani preganjajo Slovane na Primorskem, ravnotako kakor Nemce na južnem Tirolskem, kar dovaja potem do pobratimljevanja med Jugosloveni in Nemci in še poostruje nemški bojkot proti Italiji, italijanskim letoviščem in kopališčem in vobče proti potovanju po Italiji. Da, celo tako daleč gre jugoslovenska nesramnost, da se razdeljujejo med tujci letaki in druge tiskovine o nevarnem notranjem položaju v Italiji, da se pripoveduje o napadih na tujce v Benetkah, Riminiju in drugih mestih, da se raznašajo lažnive vesti o strahoviti draginji itd. In glasilo italijanskih beguncev proti-fašistov, »II Corriere degli Italiani« da se dobiva po vseh javnih lokalih in celo tudi na parnikih, ki vozijo med Sušakom in Koto-rom. Vse to, da se škoduje Italiji, da se obrekuje fašizem. Celo oni Mussolinijev izrek o Nemcih v okovanih čevljih -in italijanskih palačah da se zlobno izprevrača in uporablja v progandne namene proti Italiji, češ, da je Mussolini z onim izrekom hotel žaliti Nemce. Potem se pa list norčuje iz odredbe, ki odreja v j ugoslo venskih primorskih šolah pouk o tujskem prometu, kako ee je treba vesti napram tujcem, kako skrbeti za snago itd., češ da je vse to res dobro in potrebno, toda da bi bilo še bolj potrebno, da bi se v onih šolah poučevalo, kako je treba razumeti zgodovino in mednarodno politiko, da se ne bodo italijanski kraji prikazovali za jugoslovanske s poslovanj e v an jem njihovih italijanskih imen in se ne bo delala konkurenca Italiji. Tako se mora poučevati zgodovina in mednaraodna politika v dalmatinskih — ljudskih šolah! Tako piše glavno glasilo primorskega fašizma o nas, in ne morda enkrat, dvakrat, temveč se to redno ponavlja že mesece in mesece z edino razliko, da je blatenje in obrekovanje vedno zlobnejše, vedno nesrarn-nejše. In potem si tak list, tak tisk prisvaja pravico, da obsoja druge zaradi krivičnosti in bogve še česa! Ali je pač tako, da je vse to v značaju njihovega naroda. Taki so in taki ostanejo. Kdor ima opravka ž njimi, mora to upoštevati, drugače bo vedno tisti, ki 'bo plačeval njihov krik in vik! SLOVENSKI KLUB NA DUNAJU. Iz srede slovenske kolonije na Dunaju, ki ima avstrijsko državljanstvo, se je porodila misel, da je treba ustanoviti kako izrecno slovensko društvo, ako hočemo rešiti naše rojake pred poplavom mogočne tujine. Tam so Slovenci s Koroškega in Štajerskega, na Dunaju samem je veliko rojakov, ki so si tam pridobili domovinsko pravico, tam je Slovencev iz Italije in Jugoslavije. Nekaj jih zahaja v hrvatsko »Prosveto«, nekaj malega v društva z jugoslovanskim ali SHS-sovskim imenom, večina pa ni nikjer. Slovenci, ki so iz Italije ali Avstrije, ne morejo vsi v društva, ki so takorekoč pod pokroviteljstvom našega poslaništva na Dunaju. Razni so vzroki, ki io zabranjujejo, in kdor prav presodi, spozna, da so pomisleki opravičeni. Nikogar pa ne bo nič vznemirjalo, ako se pridruži društvu, ki ima edino slovensko ime, ki goji namen, da se Slovenci na Dunaju brez razlike državljanstva in strankarstva med seboj spoznavajo in zabavajo, da si ohranjajo svojo slovensko zavest in da hočejo v slovenskem duhu napredovati z duhom časa. Koroške Slovence, ki so avstrijski državljani, ne bo prav nič motilo, ako pridejo v družbo s Slovenci, ki so italijanski ali jugoslovanski državljani — dočim jim je firma SHS v marsičem nepovoljna. Tudi za’Slovence iz Italije veljajo ti pomisleki še v veliko večji meri. Kar je Slovencev iz naše države, ti pa naj pomagajo, da bo Slovenski klub toliko večji in delav-nejši. Ustanovitelji so mnenja, da bi bil ravno Slovenski klub najlepša združitev našega življa, ki bo vsej koloniji v čast in ponos. Saj vse drugo itak le životari. Morda pa ravno naši Slovenci poživijo to zaspano jugoslovansko kolonijo. Ta misel se je ponavljala že več let. Ker bi se zdelo, kakor da je tak klub nekaka separatistična ustanova, se je vedno odlagala, češ, morda pa se ustanovi kaj ta- Arkadij Averčenko: UMETNOST INTERVIEWA. Umetnost interviewa zahteva gotove karakterne lastnosti: človek mora biti malo korajžen, drzen in znati mora malo laqa!i Sicer v privatnem življenju vsak lahko že interviewa, najboljši in najpoštenejši državljan, najvzornejši družinski oče, najnežnejši soprog, toda vse druge laslnosh, ki spe v njegovi notranjosti, se prebude šele v trenutku, ko izvaja svoj poklic. Subjekt intervievva je postranski — potres na Japonskem, eksplozija v Bukarešh, atentat na ministra, poljuben dvoboj, puč komunistov, Matteottijev umor — vse je pripravno za inlcrvievv. Objekt je tudi postranski — lahko je minister, pisatelj, balerina, filmska zvezda — glavno je, da je dotičnik, ki bi rad interviewal, sprejet. Zgodi se celo, da so objavljeni interviewsi, ne da bi bil poročevalec sprejet... »Javite gospodu ministru, da bi rad govoril ž njimi« »V kakšni zadevi?« »Kot zastopnik tiska.« Tajnik onemi pred to izjavo. V duhu zre palačo »New York Heralda«, ali rotacijske stroje lista »Times«, v resnici pa je poročevalec poslan od »Kurjevaške Zastave«. »Dober dan, gospod minister!« »Dober dan! Želite?« (V zapisniku opazka: Gospod minister nas je zelo prijazno sprejel in se na ljubezniv način informiral o namenu našega obiska.) »Naše bralce zanima vaše mnenje o umoru Matteoitija.« »Kaj bi bilo mogoče reči k temu dogodku? Mož je mrtev in bastal« IV zapisnik: Gospod minister je živahno obžaloval, da se v stoletju kulture dogodc taki slučaji.) »Mislite, da ta umor lahko omaje fašistov-sko vlado?« »Morda da, morda ne!« IV zapisnik: Minister konstatira, da položaj v Italiji ni razjasnjen. On misli, da sc so pod gotovimi okoliščinami gotovi zaplet-ljaji mogoči, sicer pa bi se jim bilo treba vsekakor izogniti.) »Gospod minister, kakšno je, vaše mnenje o sedanjem boju v parlamentu?« »To je največja svinjarija stoletja!« {V zapisnik: Minister .je na oster način karal metode parlamentarnega boja in ugotovil, da je princip parlamentarizma omajan.) »Kakšna je osebna Mussolinijeva situacija?« | »Kaj gre to Mussoliniju mar? Saj on ni ! moril...« i »Da, saj res... na to nisem niti mislil...« 1 (V zapisnik: Minister konstatira, da se je kega, kar bi vse Slovence brez razlike pritegnilo. Končno je zmagala odločna želja, naj se tako društvo ustanovi. Zastopniki te ideje so bili ponovno tudi pri meni, da sem se tudi jaz osvedočil o potrebi Slovenskega kluba na Dunaju. Bom poročal. A. G. Mussolinijeva pozicija utrdila, da popelje Mussolini Italijo k renaissanci in da je popolnoma neutralen.) »Kaj mislite o napadih Amandale?« »Kdo pa je ta ptiček?« »Hm...« TV zapisnik: Glede gonje voditelja opozicije Amandola, je minister mnenja, da ta kampanja z ozirom na maloštevilne pristaše nepriljubljenega parlamentarca ne more imeti vpliva na položaj vlade.) »Bo imel umor intemacijonalne posledice?« »Jaz nisem poroki« (V zapisnik: Na to vprašanje se je minister diskretno smehljal in izjavil, da ne rao-re o tem razmotrivati, ker so diplomatični zapletliaji vendarle možni. Vsled tega se mu zdi diskusija o tem vprašanju neumestna.) Minister vstane in gleda na uro: »Zdi se mi, da je dež prenehali« ”Ral gosP°d minister!« »Potem zbogom!« (V zapisnik: Ko so bila politična vprašanja opravljena, sva se dotaknila še raznih drugih vprašanj, o katerih pa iz čisto političnih razlogov ne moremo ničesar objaviti.) Prihodnji dan pa poseže bralec s tresočo roko po časopisu in napeto prebira inter- view... GRADIŠČANSKI HRVATJE V AMERIKI. Vseh gradiščanskih Hrvatov in onih preko ogrske meje je okroglo 70.000, ah tudi oni imajo lepo število svojih izseljencev. Na Dunaju jih je okroglo 12.000, a tudi v Ameriki imajo razmeroma veliko šteivlo svojih rojakov. Zadnja številka njihovih »Hrvatskih No-vin« prinaša dopis iz Amerike, in to iz priprosiega peresa delavca, ki opisuje družabno življenje teh Hrvatov. Tudi iz tega dopisa posnemam, da so gradiščanski Hrvatje v Ameriki povsem sami zase, da se ne družijo s Hrvati iz kraljevine. Ako je tako, tedaj je pač veliko krivde na naših izseljeniških organizacijah in tudi naših oblasti, katerih naloga bi ravno morala biti, da jih pritegnejo nase. Iz mesta S. piše, da imajo tam društvo, ki ima celo svoj lastni dom, kjer se pogosto shajajo in imajo tam lepe zabave. Društvo ima celo zastavo z napisom: Bratinstvo sv. Antona. Iz Cikaga pa piše, da je tam sicer mnogo gradiščanskih Hrvatov, ali nimajo svojega društva. Ne bila bi nikaka posebna škoda, ako bi jih ostala hrvatska društva pritegnila nase. Zakaj se to še ni zgodilo? Na koncu pove, da se tam pa precej či-tajo »Hrvatske Novine«, zato pozivlje vse čitatelje na složno delo za ohranitev vseh hrvatskih priseljencev, ki jim zakliče: Hrvat mi je otac, Hrvatica mat, a ja sem njeva krv i veran sin Hrvat. Za moj narod ču živit i umrit; zaknknut čir. hura! da čuje celi svit. Milo nam mora biti, ako celo iz vrst že pozabljenih »Weisskroboten« čujemo tako iskrene in tople besede narodnega probu-jenja. Kdor je bil le en samkrat med njimi v njihovih čistih vaseh in je videl to zdravo in vrlo ljudstvo, ne pozabi nikdar in vse-kdar bo skušal pomagati, ako bi mu kje bila dana možnost in prilika. Moje največje veselje je, ako morem priti ž njimi v dotiko. A. G. ČEŠKO ŠOLSTVO NA DUNAJU. Poleg ljudskih čeških šol, ki jih vzdržuje mesto v vseh okrajih po sporazumu med češko in nemško socijalno demokracijo (za uslugo, da Cehi volijo v Nationalrat nemško socijalistično listo, dočim dobe v deželnem zboru in okrajnih zastopili tudi svoje zastopnike) imajo Cehi tudi po vojni svoje šolsko društvo »Komenskv«, ki vzdr-šuje lepo število čeških in celo slovaških šol ne le na Dunaju, marveč tudi v deželah. V minulem šolskem letu je io društvo vzdrževalo na Dunaju: 12 šolskih vrtcev, 5 ljudskih in 8 meščanskih šol, 4 srednje in strokovne šole in dve slovaški šoli samo za jezikovni pouk, — v Dolnji Avstriji: 12 šol za češki jezik in sicer v krajih Atzgers-dorf, Deutsch - Wagram, Gumtramsdorf, Leopoldsdorf, Rothneusidel, Stockcrau, Schvvechat, Vosendorf, — v Gornji Avstriji: Linz in Steyr, — celo na Štajerskem v Gradcu in Voitsbergu. Lansko šolsko leto je hodilo v ljudske šole 761 (kajti na Dunaju so hodili v mestne češke šole), v meščanske 1625, v srednje in strokovne 706, v jezikovne slovaške 58 in v češke jezikovne na deželi 634, — v vrtce je hodilo 458 otrok — skupaj 4242 otrok. Lani jih je bilo 4910, predlanskim celo 4993. Hočejo reči, da je vojna vplivala šele v zadnjem letu na število otrok. — V »Vi-denjskem Tydemku« si nekdo razbija glavo, kako bi bilo mogoče število čeških otrok povečati. Trdi pa, da tvorijo Cehi na Dunaju dvajsetino prebivalstva,, a otrok imajo tudi dvajsetino. — Število učencev v Komenskega meščanskih šolah je radi tega tako visoko, ker jim mesto vzdržuje le ljudske in ne meščanskih šol. V dunajskem XX. okraju zida Komenskv krasno šolsko palačo, ki bo dogoiovljena do jeseni prihodnjega leta in bo v njej otroški vrtec, ljudska in meščanska šola, dalje trgovska in obrtniška šola. — S to palačo se zopet izdatno pomnoži kulturna sila češkega življa na Dunaju. Mesto je pa vzdrževalo v letu 1925-26 14 čeških šol s 113 učitelji, 84 razredi in 2221 učenci. Za nas je to poročilo zanimivo, ker nam priča, kako Cehi skrbe celo za svoje manj-šinice na štajerskem, dočim smo Slovenci pozabili na svoje tisoče tamošnjih rojakov. Le v Gradcu je bilo pred vojno do 20.000 Slovencev, jih je tudi danes mnogo, pa so pozabljeni. In tako širokoustni smo včasih Slovenci. ______________________________________A. G. KRATKE VESTI. *"* Predsedstvo SSSK je sklenilo najeti 6% notranje posojilo v višini 200 milijonov rubljev. Posojilo mora biti amortizirano v desetih letih. Poljska je letos uvozila blaga za 956 milijonov zlotih, izvozila pa le za 821 milijonov in je torej za 134 milijonov zlotih pasivna. Za nove lokomotive je dovolila sovjetska vlada 100 in pol milijona rubljev. Japonska vlada energično dementira vest, da bi sklenila z Vel. Britanijo dogovor, ki bi obema državama zasigural promet na morju. Lordu Rothermerii je poslala'tokajska občina v priznanje njegovih zaslug za madjar-sko 10 litrov sto let starega tokajca. Madjarske železniške tvornice si prizadevajo dobiti nazaj ona tržišča, kjer so dosedaj frodajali železniške vozove in lokomotive, ato nameravajo spremniti tudi indeks cen, da bodo mogli uspešno konkurirati. Dnevne vesfi. STRANKA »GOLAŠA«. Najbolj smešna lista v državi je menda j kandidatna lista g. Zagorskega, najbolj značilna pa kandidatna lista sirotinje, ki jo je osnoval učitelj Čedomir Mihailovič in ki je vložena v valjevskem okraju. Program te stranke »golih« je sicer kon-fuzen, kakor so konfuzni vsi programi sličnih ekstravagantnih strank. Toda dejstvo, da je do take stranke prišlo, je tem pomembnejše. Kajti da pride v od narave bogati Jugoslaviji devet let po ujedinjenju do stranke sirotinje, je največji dokaz, kako obupno slabo se je gospodarilo v naši državi. Mesto da bi vsakdo imel kar potrebuje, je naš narod vsled davčne preobremenitve, zaradi činovništva in zapravljanja državnega imetja, prihajal vedno bolj na beraško palico. In ilustracija tega žalostnega procesa, je stranka »golaša«. Dobro bi bilo, če bi se naši voditelji v vladi vprašali, kaj bo tedaj, če ta sirotinja ne bo na volitvah samo protestirala s svojo listo, temveč če bo posegla še po hujših sredstvih. In do tega mora priti, če se bo pavperizacija naroda nadaljevala. — Seje glavnega prosvetnega sveta se prično začetkom prhodnega meseca. Rešiti je mnogo predmetov. — Nov učni načrt in program realne gimnazije. V kratkem bo objavljen v »Službe-nih'Novinah« nov program za realne gimna-zjie. Učni načrt in del programa, ki se nanaša na 5. razred je že objavljen ter se bo vršil v petem razredu že v tem šolskem letu pouk po novem načrtu in programu. — Napredovanje finančnih uradnikov. V finančnem ministrstvu je podpisan ukaz o napredovanju večjega števila višjih uradnikov finančne stroke, ki imajo na podlagi števila službenih let pravico do napredovanja. — Omejitev števila dijakov na sušaški trgovski akademiji. Prosvetni minister je odredil, da na trgovsko akademijo na Su-šaku letos ne sme biti sprejetih več od 40 učencev. Vest o tem odloku je vzbudila med sušaškim prebivalstvom precejšnjo nejevoljo, posebno z ozirom na to, da je obiskovalo trgovsko akademijo mnogo dijakov iz Sušaka, od katerih bo to odslej marsikateremu onemogočeno. — Pritožbe o nerednostih in nepravilnosti v železniški službi. Generalna direkcija (državnih .železnic v Beogradu nam sporoča, da se v prometnem ministrstvu v poslednjem času množe intervencije in pritožbe prevoznikov o nerednostih v blagovnem prometu in železniškem prometu sploh. Z obravnavanjem sličnih vlog med ministrstvom, generalno direkcijo in oblastnimi direkcijami se Zgublja čas in zavlačuje rešitev, v mnogih primerih se vsled tega celo ne more pravočasno odkloniti škodljivih posledic. Radi tega je v interesu prevoznikov in službe same, da se pritožbe podnesejo prvi instanci, to je oblastni direkciji in šele, ako ta zadevo nepovoljno in nezadostno reši, se je obrniti višji instanci, to je Generalni direkciji državnih železnic v Beogradu. Obratni pot je umesten le tedaj, kjer bi to zahteval poseben službeni interes. — Inšpekcija kaznilnic. Inšpektor ministrstva pravde Gustav Gaj inspicira te dni kaznilnice v Sloveniji in na Hrvatskem. — Pouk na osnovnih šolah se prične po odredbi prosvetnega ministra v vsej državi dne 1. septembra. — Slovensko pilaninsko društvo naznanja, da se nahajajo v njegovi pisarni, Še-lenburgova ulica 7—II. sledeči predmeti, ki so se našli v planinah: 1. Električna svetilj-ka brez baterije, najdena pozimi na Krvavcu; 2. Srebrna žepna moška ura s srebrno verižico, najdena 20. julija pod Kamniškim sedlom; 3. železna, žepna, težka budilka, nemški fabrikat, s srebrno kratko verižico, ki ima kot privesek svinčeno kroglo v ozkem zlatem obroču z napisom; Stawczany 10. IX. 1914; najdena 18. avgusta na snežišču pod Žrelom blizu Češke koče; 4. uhan, najden 16. avgusta v Kamniški Bistrici. — Slovensko planinsko društvo v Ljubljani je prejelo sledečo pritožbo ter prosi vse planince, da jo pazno prečitajo in upoštevajo; Podpisani vaški odbor vasi Babni-vrt, občina Preddvor, ima pod Storžičem v Javorniku pastirsko kočo, ki je bila pred nekaj leti na novo postavljena in zaprta. Ker so turisti v kočo vlomili, smo pustili potem vedno kočo odprto. V zadnjem času so odtrgali turisti veliko opažnih in strešnih desk in jih pokurili ter tudi ognjišče popolnoma uničili.. Kočo moramo sedaj radi tega popolnoma popraviti. Obračamo se do vas, da razglasite, naj turisti nikar ne delajo škode pri tej koči. ker bodemo za naprej strogo na to gledali, da se krivci iz-slede in ako še to ne bode pomagalo, bodemo kočo dobro zaprli in ne bodemo nobenemu več pustili notri prenočiti. Udruženje rezervnih oficira i ratnika, pododbor Maribor priredi v četrtek, dne 15. septembra t. 1. ob 11'. uri skupno z aktivno vojsko na trgu Svobode parastos za vojake padle na Solunski fronti ob priliki njenega proboja leta 1918. Udeležba rezervnih oficirjev in bojevnikov obvezna. Ostalo občinstvo pa se uljudno vabi, da se te slovesnosti udeleži v kar največjem številu. Člani, ki imajo uniforme, naj pridejo v uniformah, ostali z znakom. — Ameriške vojne ladje v Dubrovniku. V Dubrovnik sta prispeli ameriški vojni ladji »John Edvard« in »Smith Thomson«. Ameriški ladji ostaneta v Dubrovniku do konca t. m. — Iz učiteljske službe: Sledeči novinci oziroma učitelji, ki so odslužili kadrski rok so nameščeni: Rojnik Marija v St. Janžu na Dravskem polju, okraj Ptuj; Puppis Zora v i Vurbergu, okraj Ptuj; Tomažič Mans pri 1 Sv. Štefanu, okraj Šmarje, za začasnega j upravitelja; Roškar Janez pri Sv. Bene- j diklu v Slov. goricah, okraj Maribor, levi j breg; Roškar Neža v Vučji vasi, okr.jj L ju- j tomer; Prelog Cecilja na Polenšaku, okraj ! Ptuj; Rojc Avrelij pri Sv. Martinu pri Vur- j bergu, okraj Maribor, levi breg; Prah Karel i pri Sv. Juriju ob Ščavnici, okraj Ljutomer; j Rtgoršek Avrelija v Selnici, okraj Maribor, levi breg. — Premestitve učiteljev. Ministrstvo prosvete je na osnovi čl. 71. čin. zakona prestavilo sledeče učne osebe: Pavlo Zabov-nik iz Luč, okraj Gornji grad v St. Pavel pri Preboldu, okraj Celje; Šeško Antona iz Sv. Jakoba v Slov. goricah, okraj Maribor levi breg v St. lij v Slov. goricah, okraj Maribor levi breg; Breganta Oskarja iz Kaprivnika, okraj Murska Sobota v Novo cerkev, okraj Ptuj, za začasnega upravitelja; Beloglavec Matildo iz St. Ožbalda ob Dravi, okraj Dravograd v Zgornjo Sv. Kungoto, okraj Maribor levi breg; Berglaz Marijo od Sv. Ane v Slov. goricah, okra) Maribor levi breg v Vitanje, okraj Konjice; Mrovlje Ano iz Sv. Jurija, okraj Murska Sobota v Sela, okraj Ptuj; Beloglavec Vili-balda iz Murske Sobote v Pertočo, okraj Murska Sobota; Cvetko Ivana od Sv. Martina na Poh. okraj Maribor desni breg k j Sv. Rupertu okraj Celje, za začasn. upra- i vitelja. — Imenovani naj nastopijo novo ; službeno mesto dne 1. septembra h 1. tudi, . če do takrat ne prejmejo uradnega dekreta. : — V Pragi zgrade 10.000 novih stanovanj, j Praška mestna občina je prejela od dveh j finančnih skupin ponudbe za zgradbo stanovanjskih hš. Na svoji zadnji seji je sprejel mestni svet ponudbo Chapananovega koncerna, ki zgradi 10.000 novih stanovanj. Po cenitvi mestnega statističnega urada potrebuje mesto Praga vsega skupaj 28.855 novih stanovanj. Pri tem pa niso všteta tudi prenapolnjena in v higijeničnem oziru nedo-statna stanovanja. — Vojni pogrešanec. Leta 1918 je v Italiji umrl vojak Ivan Leben, roj. 1890 v Sloveniji (Iztacsin?). Stariša sta Karol in Matilda. Komur je znano njuno bivališče ali kje je Ivan Leben pred vojno bival, naj naznani okrajnemu sodišču v Ljubljani k A VIII. 329/27. — Izpremembe v vojni mornarici. Za komandanta pomorske akademije v Dubrovniku je imenovan kapetan bojnega broda Mirko Cvitkovič, doslej komandant strokovnega orožja. Za komandanta strokovnega orožja je imenovan kapetan korvete Ivo Preradovič. — 20 leten fant obsojen na 10 let ječe. 20letni Dimitrije Gjorgjevič v .Beogradu in j 171etna Ljubica Uroškovič, hčerka uslužbenca »Brodarskega društva« sta se že več j let ljubila. Končno jo je pri njenih stariših | zasnubil. Ker so ga stariši zavrnili, je po- j vabil deklico na sestanek ter ji preglagal, j da bi se poročila deklica z njim proti voJ)i . starišev. Deklica je to odklonila ter pripomnila, da sploh ne mara več zanj. To je zmešalo fantu docela pamet: Potegnil je nož ter ga zasadil nezvesti deklici v srce. Ljubica je obležala pri priči mrtva, morilec pa je hitel na policijo ter se sam prijavil. Sodišče je upoštevalo njegovo mladost in razburjenost, v kateri se je-nahajal, ker je deklica izjavila, da ga več ne mara ter ga je obsodilo na 10 let ječe. — Med prepirom z ženo razžalil kralja. Te dni se je zagovarjal v Požegi Franjo Hažič iz Virovitice radi žaljenja kralja. Zločin je zagrešil na cesti v prepiru s svojo ! ženo, ko se je vračal z njo iz Daruvara. ! Odnesel je tri leta ječe. On se je zoper ka* j zen pritožil, državni pravdnik pa ne. j — Scholler se je vrnil v Zagreb. Kot po- i ročajo, se je Scholler res vrnil v Zagreb ; ter se poravnal s svojimi upniki, ki pravijo sedaj, da gre za veliko nesporazumljenje ter so izposlovali, da je bila tiralica zoper Schollerja preklicana. S tem je senzacionalna afera likvidirana, vsaj za javnost. — Bombni atentat v čičevcu. Iz Čuprije poročajo: Ko je sedela te dni v kavarni v čičevcu večja skupina rudarjev, je vrgel ob 10. zvečer nenadoma neki neznanec skozi okno mednje granato, ki je rudarju Nikoliču Ognjenoviču levo nogo odtrgala, desno pa strašno razmesarila. Ognjenoviča so prepeljali v bolnico, kjer je pa takoj umrl. Atentator je izginil brez sledu. Povod atentata ni znan. — Krvav pretep med cigani in kmeti. Štirje kmeti so se vračali te dni nekoliko »okajeni« domov v Donji Ivanec. V bližini vasi so taborili cigani. Iz doslej neznanega vzroka je prišlo med kmeti in cigani do prepira, iz katerega se je prav hitro razvil krvav pretep, v katerem so se posebno odlikovali cigani Janko, Joža in Miško Nikolič, ki so navalili na neoborožene kmete s kolči. Miško pa celo s sekiro in nožem. Kmetje So se hrabro branili, vendar pa so bili hudo pretepeni. Eden od njih Stefan Beluhan je bil tako težko poškodovan, da so ga morali ostali trije domov nesti. Pri-šedši domov, so prijavili kmetje zadevo orožnikom, ki so Janka in Miška takoj izsledili in posadili v luknjo, dočim se Jože še skriva. Težko poškodovani kmet Beluhan je umrl še predno je prišla zdravniška pomoč. — V Beogradu je počila glavna vodovodna cev. V petek je počila v Beogradu glavna vodovodna cev. Vsled tega je bilo mesto ves dan brez vode. Zvečer je bil defekt zopet popravljen. — Samomor ali nesreča? Te dni so našli v njegovem stanovanju v Skoplju mrtvega upravnika tamkajšnjega vojnega lekarniškega skladišča majorja Dragoljuba Tomiča. Tomič je zapustil pismo, v katerem pravi, da je zakrivil svojo smrt sam, ker je zavžil pomotoma mesto asperina neki strup. — Volkovi v Palah. V staji Save Ku-stoša v Palah sta se pojavila te dni dva volkova. Pastir je spravil hitro vso vas na noge. Predno so prihiteli kmetje na pomoč, sta volkova raztrgala že deset bvac. Kmetje so zveri prepodili, več se jim pa tudi ni posrečilo napraviti. — Kako se je rešil uradnik Rovillier svojega upnika. Te dni je bil razkrit v Parizu zgolj slučajno zagoneten umor. V ulici St. Sebastien je tovarna Maurice-a Rouge-a. V tovarni, v kateri je zaposlenih nad 400 delavcev, se pozlatuje pohištvo in drugi predmeti. Na dvorišču se nahaja g:oboka jama, v katero mečejo kovinske ostanke, v pisarni pa mal mehanizem, s pomočjo katerega se dviga težki železni pokrov jame. Tovarnarju Rouge-u je izginila te dni zlata ura. Ker jo je povsodi zaman iskal, je dvignil, misleč, da jo je utegnil zamešati njegov sluga med kovinske ostanke in vreči v jamo, omenjeni železni pokrov. Na svojo grozo je zagledal v jami mesto ure mrtveca. Aviziral je policijo, ki je pa tajinstven umor kmalu razjasnila. Rouge-ov uradnik Rovillier je dolgoval nekemu petičnemu staremu delavcu iz ene sosednjih tovarn večjo vsoto denarja. Da se ga je rešil, ga je povabil zvečer, ko ni bilo nikogar več v tovarni, v svojo nisarno. Tam ga je omamil najpreje s kloroformom, nato davil z vrvjo, ko je bil pa končno prepričan, da je starec mrtev, je dvignil železni pokrov jame za kovinske odpadke ter vrgel svojo žrtev v i jamo. Nato je privlekel iz delavnice par zabojev odpadkov ter jih stresel na dozdevnega mrtveca. Pozneje se je pa starec prebudil ter se izkobacal izpod bremena, ki ga je pokrivalo, vendar pa iz jame ni mogel, njegovega slabotnega glasu pa tudi ni nihče slišal in tako je čez par dni grozne smrti umrl. Rovillier je svoj zverinski zločin priznal. — Dečki zažgali deklico na grmadi. V neki vasi v bližini Stockholma je zložila te dni skupina 7 do 8 let starih dečkov grmado. Na kup lesa so vrgli dečki kup slame, nanj pa položili neko 31etno deklico, nakar so slamo zažgali in zbežali. Ko je prišla pomoč je bila deklica že zgorela. — Velika železniška katastrofa na progi London—Dover. V bližini železniške postaje Deal na progi London—Dover se je pripetila te dni velika železniška katastrofa. Nabito poln osebni vlak je skočil s tira. Več voz se je zarilo drug v drugega. Izpod ruševin so izvlekli 11 mrtvih, 20 težko in 30 lahko poškodovanih. Nesrečo so povzročili zadnji nalivi, vsled katerih so popustile tračnice. — Katastrofalna eksplozija plina v Manchestru. Te dni je eksplodiral v plinarni v Manchestru iz doslej neznanega vzroka eden od ogromnih gazometrov. Iz gazo-metra je švignil velikanski plamen. Vsled tega se je vnel plin tudi v nekaterih drugih gazometrih, ki šo par sekund nato prav tako eksplodirali. Zračni pritisk je utrl daleč naokoli na visakih hišah vse šipe ter nekatere od hiš tudi poškodoval. 400 metrov oddaljeni tovarniški zid se je zrušil. Po srečnem naključju ni bilo v kritičnem trenutku v neposredni bližini gazomeira nobenih ljudi, pač pa je dvignil zračni pritisk več oseb, med njimi tudi par otrok, ki so se v bližini igrali, kvišku ter so se pri padcu poškodovali. Tudi kamenje, ki je letelo po zraku je poškodovalo več ljudi. Vsega skupaj je moralo iskati 18 oseb zdravniške pomoči v bolnici. — Radiorazslava. Sezono radioamaterjev bo letos otvorila radiorazstava, ki bo o priliki razstave »Ljubljana v jeseni«. Radioklub, ki oiganizira razstavo amaterjev je že prejel znatno število prijav. Kakor doslej razvidno ne bodo razstavljeni samo gotovi aparati, ampak bo razstava pokazala tudi razvoj raznih tuljav in merilnih inštrumentov. Posebno zanimanje bo vzbud'la mala amaterska oddajna postajica za kraike valove. Za najboljše prejemne amaterske aparate ie določenih 6 nagrad, >>d katcr.ii aa tvrdka Franc Bar v Ljubljani tri, eno v d<-nariu 500 Din in dve v mat«:r.i volitvah pa le vsako sredo. Udeležba za člane je dolžnost. Pokažite disciplino in interes do stranke s tem, da se sestankov, ki so ravno sedaj silno važni« polnoštevilno udeležujete. »Slovensko Celje je zapravljenol« Tako je zavpilo »Jutro« pred nekaj tedni, ko so si Združene stranke celjske zbrale na prvi občinski seji novega župana dr. Goričana. »Jutro« se je bahavo udarjalo na prsi in kričalo: »Ali se spominjate, s kakim triumfom in hrupom se je pred leti sprejela izvolitev prejšnjega župana? Zdaj pa odhajajo občinski odborniki vsi klavrni od volitve županal« Pritrditi moramo, da je res četica desetih mož, t. j. obe. odbornikov SDS, vsa pobita in klavrna zapuščala mestni magistrat, kjer bodo zavladali novi mož' je. Toda odborniki večine so odhajali s prve seje (od volitve župana) vedrega čela, saj se jim je izpolnila želja pa novih, boljših časih. Da bi pa kazali svojo zadovoljnost po dobljeni zmagi s hrupnimi demonstracijami, to pač naravno m po okusu resnih mož, ki šele nastopajo novo, nadvse važno delo za blaginjo mesta. Sai se še vsi spominjalo polpreteklih časov »cesarja Janeza« (pa ne tistega Krpanovega), ali pa tudi vlade (če ravno hočete) našega bivšega celjskega »očeta«! Kake manifestacije, banketi, proslave itd., ko sta narodna »veljaka« zavzela svoje odlično mesto! Pa kolika pobitost, tišina in malodušje, ko sta zapuščala svoj »visoki prestol«! Nak, gospodje esdeesarji, na to slepo stezo se ne damo speljati. Najprej delo, resno požrtvovalno delo, in če se čez leto in dan pokažejo lepi sadovi nesebičnega dela, no, potem pa, magari, se tudi po opravljeni dolžnosti malce poveselimo in se pobahamo, če Bog da, pa vam porečemo: poglejte procvitajoče Celje, poslušajte zadovoljne Celjane! To bo delovni večini zadoščenje za vaše zlobno prerokovanje o »zapravljenem« slovenskem Celju! In takrat pa povabimo na naš praznik po zvestem delu tudi vse tiste, ki se seda) odpravljajo v »kujavnik«, da bodo kot svetopisemski očak blagoslavljali tam, kjer zdaj preklinjajo. Tudi »Nova Doba« ni porogala niti z besedico o instalaciji novega celjskega župana. Menda je hotela postaviti na laž svoje ime, da namreč nove dobe nikakor ne more razumeti, ker je še vedno glasilo stare dobe. G. Rebek. Iz nam seveda popolnoma neznanih vzrokov ije 'položil svoj celjski občinski mandat še g. Rebek. Najprvo so torej esde-esarsko listo reducirali volivci, sedaj jo pa zapuščajo še voditelji. Žalostna lista to in ni čuda, da se ijeni predstavitelji k županovi instalaciji niso hoteli niti pokazati. Razlika med novo in staro dobo je le prebridka. v c— Seja občinskega sveta. Danes zvečer ob 6. je seja celjskega občinskega sveta. Na dnevnem redu je konstituiranje odsekov. DopteL Lesce. Volitev novega župana sc je vršila v četrtek, dne 25. avgusta. Za župana je bil izvoljen g- lvan Ažman, posestnik iz Hraš, za podžupana pa dosedanji župan g. Vidic. Eno mesto v starešinstvu je bilo odstopljeno delavcem. Delovna večina v občinskem odboru je torej kmetsko-delav' ska. Zanimivo je. da so pri volitvi stare#’’' stva složno nastopili proti kmetsko-del® ' ski večini pristaši SLS in SDS. Sicer si obe stranki v najhujšem naspi-0.1 toda v Lescah sta se znašli obe sk»Pal' ODKRITJE SPOMENIKA PADl,M VOJAKOM IZ VODIC. Podružnica Z S. V. v Vodi^ ^knie spomenik v svetovni v0)ni iz vodiške fare v nedeljo, dne septembra popoldne. Spored je sledeči: 1. Ob X na 2 zbirališče bivših \ojakov m gasilcev pred gasilnim ^rl°y, So- kolov in ostalih društev Pred društvenim domom. Nato odhod v ccrKev. 2. Ob 2. uri slovesne >n blagoslov v farni cerkvi kjer zapoie mešam zbor »Beati mortui«.’ P° bla3°slovu govor nato darovanje za spomenik- 3 Po cerkvenem opravilu se zbereio vsa društva pred spomenikom, kjer izvrši predsednik gosp. M- Colarič, major v pokom, slovesno odkritje spomenika. 4 Blagoslovitev spomenika. 5. Govori in izročitev spomenika v varstvo občine. ,6. Libcro za padle vojake. . 7. Difiliranie bivših vojakov in ostalih štev mimo spomenika. „ri' biv- V cerkvi in pred spomenikom ši vojni kurat č. g. Fr. Bonač. Odkrl,,c vrši ob vsakem vremenu. _*astite spo- Vo!°k'12 svetovne voine, P°osti so faz_ min Vaših tovarišev, katerih tresene po vsem svetul {arž> počasti- Faran, domače m .sose so za Vas največ te tudi Vi spomin 0;c| Ž1,iTvl % S"’Sdni° čast z obilno ude- Izkažite žrtvam Qdbor z g y Ježbo. Štev. 194. .............. Slovenščina po koroških ] cerkvah. Zadnji »Koroški Slovenec« ie prav hud na nekatere nemške duhovnike, ki so iz cerkve iztisnili slovenski jezik. Tako je vse nemški v občinah Grabštajn, Vrata, Time-nica, Št. Lipš, Št. Jakob ob cesti, Zrelec, Vetrinje, kjer je še vedno večina vernikov slovenska. List dobro utemeljuje^ na podlagi krščanskega nauka, kako krvično je tako postopanje nemške duhovščine, ki jo naposled spomni na odlok krškega ordinarijata iz leta 1910, pod štev. 3078, kjer čitamo na koncu: »Niemand wird leugnen, dass dic Kultivierung der Muttersprache besonders in religios-sittlicher Beziehung von grosster Wichtigkeit ist, weshalb auch der Religi-onsunterricht in dieser Sprache zu erteilen ist.« Nato opozori na izrek dr. Grassla: »Verfall der Muttersprache ist Verfall der Glaubigkeit und der Verfall der Kirchlich-keit.« _ Naposled pozivlje: »Zato protestiramo proti krivici, da se izriva naš jezik iz cerkve in šole, da se našim otrokom vsiljuje nemška katekeza^ in našemu ljudstvu nemška pridiga, nemško Petje in celo nemško spovedovanje.« Take pritožbe o najprimitivnejši porabi materinega jezika vsaj v cerkvi si lahko zapišejo za uho tisti Nemci, ki posebno zadnje čase silno veliko pisarijo o nemški pravičnosti, ki dovoljuje slovenski manjšini celo kulturno avtonomijo. Zanimivo je čitanje »Grazer Volksblaita«, ki polemizuje z ljubljanskimi listi glede narodnega katastra. 'Kar ia list med vrstami razkriva, je najboljši dokaz, kako opravičena je bojazen koroških Slovencev, da bi jim bila tisia avtonomija le danajski dar z očitnim naklepom, da bi jim bila v pogubo. Zanimivo je dalje, da vsi listi potem takoj delajo aplikacije z ozirom na njihove manjšine v Jugoslaviji, češ, kako da so te tlačene in kako da sedaj na toliko nemško pravičnost mora slediti takoj analogen zakon v Jugoslaviji. — Naj se malo počakajo, da vidimo, kakošna bo lista avtonomija in kako bodo koroški Slovenci z njo zadovoljni. Poprej pa ni govora o reciprociteti. Naši nemški soborci za koroško avtonomijo naj se zganejo in izjavilo, ali so v tem pogledu z nami ali niso. Naj oni pojasnijo v nemškem časopisju opravičenost naših pomislekov. DVAJSETLETNICA »OBRTNIŠKEGA DRUŠTVA« V LJUBLJANI. Včeraj, v nedeljo, dne 28. t. m. je praznovalo »Obrtniško društvo« v Ljubljani dvajsetletnico svojega društvenega obstoja Ob tei priliki se je vršil dopoldne ob pol 11. uri v prostorih Zbornice TOl slavnosten obem zbor, katerega se je udeležilo članstvo v lepem številu, enako tudi mnogi delegati in zastopniki. Po svojih delegatih so bili zastopani obrtniki iz Celja, Laškega in Trbo-veli. Zbornico TOI sta zastopala dr. wm-Fischer in dr. Pretnar ter konzulent g. Žagar, Trgovsko društvo »Merkur« je zastopal g. Urbančič. Slavnostni občni zbor društva je otvoril predsednik g. Rebek, ki je v daljšem govoru očrtal historijat in vse dosedanje uspešno delovanje društva v prospeh Svoj govor je zaključil Pr^?er„n‘jti SDq ka-vom, da se obrtništvo ne sme c p kih strankarskih ali drugih motivih, temveč mora biii solidarno v boju za svoje pra-vicevice. »Obrlniško društvo« v Ljubljani mora postati vodilno v drušivenem gibanju obrtništva v ljubljanski oblasti. Naslednji govornik dr. Windischer je očrtal društvene razmere obrtništva pred 20 leti, ko je bilo društvo ustanovljeno, s sedanjimi in je ugotovil nad vse razveseljiv napredek. G. Ivan Rebek iz Celja je sporočil pozdrave in čestitke celjskega obrtništva. V svojem govoru je priporočil obrtništvu, naj stremi za čim prejšnjim osnovanjem obrtni-škh domov. ... Pozdrave trboveljskega obrtništva je sporočil g. šuntajc Ante. K besedi se je oglasil še dr. Pretnar, ki je omenjal, da praznuje »Obrtniško društvo« dvakrat svoj praznik: praznik zadoščenja onim, ki so se 20 let borili v društvu za procvit obrtniškega stanu in praznik mladih sodelavcev, ki šele pričanjajo svoie delo v borbi za obrtniški stan. S ponovnim apelom na solidarnost o*51'*" niškega stanu je zaključil^ nekaj minut pred dvanajsto slavnosten občni zbor predsednik g. Rebek. Omenjati moramo, da so društvu sporočili pismene čestitke sekcijski šef dr. Rudolf Mam, tajnik Zveze industrijcev inz. Šuklje ter »Obrtniško društvo« v Mariboru. Popoldne se je vršila v veliki dvorani »Narodnega doma« lepo uspela veselica, katere se je obrtništvo udeležilo v častnem številu. 75-LETNICA ZAGREBŠKE TRGOVSKE IN OBRTNIŠKE ZBORNICE. Trgovska in obrtna zbornica v Zagrebu je praznovala včeraj na slovesen način 75-letnico svojega obstoja. Ustanovna seja zbornice se je vršila dne 16. februarja 1852. Za prvega predsednika je bil izvoljen zagrebški veletrgovec in ustanovitelj Prve hrvatske štedionice v Zagrebu Nikolič. Prvi tajnik je bil publicist dr. Vatroslav pl. Tkalec. Za časa avstro-ogrske monarhije zbornica ni doživela posebno rožnatih časov. Vzrok temu je bilo pomanjkanje gotovine in zadolženost takratnega glavnega konsu-menta na Hrvatskem — kmeta. Mednarodni zapietljaji v letih 1909, 1910 in 1914 so povzročili na mednarodnem denarnem^ trgu nervoznost. Vsled tega je bil izvoz živine, lesa glavnih predmetov slab. V teh kritičnih časih je skušala ščititi zbornica poverjene ji interese z neštetimi predstavnika-mi in strokovnimi mnenji, ki jih je pošiljala na kompetentna mesta. Priznati je treba, da je dosegla tudi prav lepe uspehe. V še slabšem položaju kot trgovina se je nahajala takrat obrt. Prometna politika v avstro-ogrski monarhiji je služila edinole interesom Avstrije in Madjarske. O tem priča najbolje dolgotrajna borba zagrebške trgovske in obrtne zbornice za zgradbo i. zv. Liške železnice, šele, ko so uvideli kompetentni faktorji, kako redke strategične važnosti je ta proga, se je pričelo z gradnjo, ki pa je bila kmalu zopet ustavljena ter dokončana šele — sedaj, po prevratu. Železniška zveza Karlovca z Ljubljano je zasluga zagrebške Trgovske zbornice. Posebno uspešno pa je postalo delovanje z letom 1881, ko je postal njen predsednik veleindustrijalec Janko Grahor, tajnik jpa Milan Krešič. Njiju zasluge za hrvatsko gospodarstvo so nevenljive. Vodila sta zbornico skoraj 40 let. Pod njiju vodstvom se je razvila zlasti industrija do nepričakovanega razmaha. Vzcvetele so banke, hranilnice itd. Naslednika Grahorja in Krešiča sta bila V Heinzel kot predsednik in P. Paskievič kot tajnik, ki pa sta se imela boriti z velikimi težkočami od strani avstro-ogrskih oblasti, posebno za časa svetovne vojne. Arh. Heinzel je bil zbornični predsednik do leta 1920, ko je bil izvoljen za zagrebškega župana. Od leta 1920 do leta 1923 sta vodila zbornico podpredsednika Alexander in Mi-hokovič. Leta 1923 je bil izvoljen za predsednika veletržec Vladimir Arko. Njegovo predsed-ništvo znači važno epoho v razvoju zbornice. Ob priliki proslave njene 75-letnce želimo Trgovski in obrtni zbornici v Zagrebu tudi v nadalje najlepši razvoj in procvit. ■aaaiiaaaaaniiiaaaiaaiaaan Dr. med. ]akša Jože špecijalist za kožne in spolne bolezni ordinira od 9. do 11. in od 3. do 5. ure. Ljubljana, WolfO»a ul. 1/1. Med temi je največji Pandrof ali po nemško Parndorf, ki šteje po zadnjem ljudskem štetju v novi Avstriji: 1919 Hrvatov, 460 Nemcev in 182 Madjarov. Tu je petrazredna ljudska šola s hrvatskim učnim jezikom. Pevsko društvo pa vodi nadučitelj Ivan Vukovič, ki je preskrbel Pesmarico (Jačkar). A. G. ŠE EDEN - A. G. V »Narodnem Dnevniku« preteklega ponedeljka sem dobil konkurenta. Moj tekmec A. G. je tam malce hud na gospo Miro Marko, češ da je naredila iz konja slona, ki je plezal po nevarnih čukljah na Triglavu. Posebno tisti padec, ki da je narastel od 5 na 50 metrov, mi je ugajal. Samo naj gospa Mara ali Mira ve, da tisti A. G., ki je to pisal, nisem jaz A. G., ki se o hribolastvu prav nič ne razumem. Moje največje junaštvo je bilo, da sem gore gledal le od spodaj gori. — Ker take moje špecijalitete marsikdo pozna, moram dati to pojasnilo o dveh A. G., ker nočem, da bi mi kdo očital vtikanje v stvari, ki jih prav nič ne razumem. Ako pa bi moj neznani konkurent hotel še nadalje spuščati v tem listu kake zaslužene ali nezaslužene puščice, naj se vsaj podpiše: A. G. št. 2. A. G. št. t. NE21DERSKO JEZERO. To jezero v Gradišču je dolgo ketfdh 35 kilometrov in je silno bogato rib. Odkar |e pod Avstrijo, so se začeli posebno Dunai-čanje zanimati za razvoj tujskega prometa. V poletnem času vozijo z Dunaja komodm autobusi, ki pridejo prej tja nego železnica, pa manj stanejo. — Neko dunajsko društvo hoče mestece Nežider (NeusiedeD po načrtu izgraditi v lepo kopališče. Do jezera bi vozila ozkotirna železnica. Na jezeru pa bi bili hoteli, kavarne, zabavišča vseh vrst itd. En hotel bi bil zgrajen na hlodih, kakor Benetke. — Ker je Dunaj razmeroma prav blizu, ni dvoma, da se ti načrti tudi uresničijo in da se špekulacija posreči, toliko bolj, ker je tudi malo politike vmes. Nemci hočejo pokazati Madjarom, da morejo brez njih ta lepi kraj dvigniti tako, kakor ga oni niso mo^Ii. — Tam blizu je tudi nekaj lepih in velikih hrvatskih vasi, kjer je prav živahno narodno hrvatsko gibanje. * 1. Športna obleka iz beife kashe, okrajna s ko opeko rjavimi progami iz istega b|aga. 2- Lahka preprosta obleka iz jersey chi-e*a z okraski iz nekoliko temnejšega crepe de Chine-a. Vrhu obleke elegantno učinkujoč usnjeni plašč s širokim kožuho-vinastim plaščem. 3. Večerna toaleta za vitko, visoko postavo iz svetlomodrega tafta z všito zlato vezenino iz tila. Na pasu par cvetic. 4. Večerni plašč iz zlatega lame-a, bogato okrašen s soboljovino. Plašč se da lahko napraviti tudi iz manj dragocenega blaga in okrasiti z nojevimi peresi. Sokolstvo. Šola Glasbene Matice v Ljubljani. Ravnateljstvo šole Glasbene Matice v Ljubljani razglaša, da se vrši vpisovanje v glasbeno šolo dne 1., 2. in 3. septembra od 9. do 12. in od 15. do 17. ure v pisarni Glasbene Matice v Gosposki ulici 8-1. — Gojenci naj se zglase v spremstvu starišev odnosno njih namestnikov. Pri vpisu morajo predložiti rojstni list in zadnje spričevalo šole Glasbene Matice, ravnotako morajo plačati 35 Din vpisnine in prispevska za učila ter ukovino za mesec september. Meečna ukovina znaša: za klavir ali gosli po 78 Din, za solopetje 160 Din in za pouk viole, čela, kontrabasa, flavte, oboe, klarineta, fagota, roga, trobente ali pozavne po 90 Din. Teoretični predmeti kot samostojni glavni predmeti ipo 90 Din, kot stranski predmeti po 25 Din. Mladinsko in zborovo petje po 25 Din. — Redno delovanje za vse predmete in oddelke se prične v ponedeljek dne 5. septembra t. T. — V interesu rednega delovanja je, da se vsi učenci pravočasno opišejo in to v dneh 1., 2. in 3. septembra. Zakasneli morajo plačati zvišano vpisnino 50 Din. — Odbor Glasbene Matice in ravnateljstva šole. Državni konservatorij v Ljubljani. Ravnateljstvo konservatorija razglaša, da se vrši vpisovanje za vstop na konservatorij v dneh 1., 2. in 3. septembra t. 1. od 9. do 12. in od 15. do 17. ure v konservatorijski sobi št. 17 poslopja Glasbene Matice v Gosposki ulici št. 8, pritličje, desno. Kdor želi biti sprejet v konservatorij, mora pred vpisom natančno izpolniti uradno prijavo, >ki se dobi od 29. avgusta t. 1. dalje pri slugi konservatorija za 2 Din. Pri vpisovanju mora predložiti poleg natančno izpolnjene prijave rojstni list, zadnje šolsko spričevalo in dokaze o glasbeni predizobrazbi. Sprejem se izvrši na podlagi komisijonelnega sprejemnega izpita, za katerega je plačati pri vpisu 30 Din izpitne takse za vsak glavni predmet. Stari gojenci konservatorija moraijo poleg prijave predložiti tudi letno spričevalo konservatorija. — Prednost glede sprejma imajo priglašenci, ki so z dobrim uspehom dovršili 4. razred šole Glasbene Matice v Ljubljani. — Vpisnina in prispevek za učila znaša 40 Din. Poučujejo se sledeči predmeti: solopetje, kla-’ vir gosli, viola, čelo, kontrabas, flavta, oboa, klarinet, rog, trobenta, pozavna, orgle, zborovo petje, kontrapunkt, kompozicija, nauk o instrumentih, instrumentacija, oblikoslovje, glasbena zgodovina, filozofija in fonetika, metodika itd. Natančnejša pojasnila daje ravnateljstvo odnosno pisarna kanservatorija. — Ravnateljstvo. žrebanje loterije društvu TRGOVSKA AKADEMIJA V LJUBLJANI nepremično dne 31. oktobra. Srečka 10 dinarjev. Dobitkov 885, od 50 do ,100.000 Din. Poizkusite srečo, naročite takoj srečke! mmmmmmmmmmmaaammmmmmmmm aammmmmmmmmmmmmammmmmmmmrnmmmmm GLAS IZ OBČINSTVA. Ljubljanske iavne ure. Predvčerajšnjim sem pozabil svoje ure naviti. Ker sem se »krepčal« in prišel pozno domov, sem jih pozabil naviti, zato je naravno, da so se ustavile. Ker me je imela voditi pot do gostilne, v katero sem se namenil, mimo treh javnih ur, sem si mislil, ena ali druga bo menda vendarle tako precizna, da bom uravnal svojo žepno uro po njej. Toda zmotil sem se. Ura na magistratu je kazala pol devetih, ura na stolni cerkvi dvanajst, ura na Mestnem domu pa jnen-da tri. Stale so vse tri: v resnici je bilo pol desetih. V gostilrti sedeč sem se se spomnil, da tudi ura na stolpu Uršulinske cerkve ne funkcionira, ne vem kako dolgo že ne. Popravite šklenfe« ali pa napravite mesto njih vsaj solnčne ure, da bomo vedeli v okoljči stanujoči vsaj kadar solnce sije, .koliko je ura. FEMINIZEM. Sličica ia parka. Tita in Melita sta presrčkaoi deklici. Sest spomladi je starejši, pet m mlajši. V parku si mečeta žogo. Na klopi, v senci ogromne bukve sedi mamica. Mamka s tornno de^jo glavo, zavita do kolen v konec pisane svile, z ozkimi, ožganimi ročicami, ki vbadajo brezkončno vrsto ubodov v belo platno. Poleg nje na klopi secH gospod. Gospod sem jaz. Sedim in uživam jesenski dan poln miline, miru in skladnosti. Neskončno modro je nebo, neskončno zelene bukve, neskončno zlato je solnce. In neskončno lepa je mlada mamica. Pisana žoga se mi zapuščena, zatrklja pod noge.Dečja dvojica ugiblje za novo igro. Starejša, plavuša, govori. Mlajša, ki je crna kakor mama, jo vemo gleda. Roke drži križema na hrbtu. >ln maoiioa bom ja*<, je rekla zdaj odločno. »Ne, mamica bom jaz, a ti boi atek«, poučuje Melita. i >Ti -bodi atek, a jaz bom mamica«, svoje-1 glavi mlajša. »Ne, mamica bom jaz!«« »Ne, jaz, a ti —« »>Ne, jaz —«« »Jaz —< ' Pomenek prehaja v crescendo. Nežna glaska splezata v opasno višino. Oj, oj, zdaj zadonijo pavke — še nekaj futurističnih glasov —- in potok srebrnih solz se vlije. Šele v mamičnem naročju se utolažita mladi dami. Mehka roka, čipkast' roibček in poljubi posušijo solze. Mamica se smehlja. V rcndelu žarijo salvije. Tita in Melita sedita v pesku in pečeta peščene torte. In mama se smehlja. Poleg nje na klopici sedi gospod in zdi se mi, da je obrisal solzo. Gospod sem jaz. ŽENE SI OSVOJILE VSE OBČINSKE MANDATE. CEPS poroča, da so se te dni vršile v Gwoždžem pri Čorikom občinske volitve, pri katerih so dobile vse mandate ženske. Na volitvah so nastopile žene z geslom, da mislijo možje danes samo na politčne stranke in njih gesla in da zato nimajo za praktične potrebe prebivalstva nobenega smisla. Ravno v občinskem gospodarstvu pa so praktične potrebe prebivalstva najvažnejše. Žene so postavile zato svojo listo in ker je žen že več ko moških, so zmagale na vsej črti. To in ono. ALI BO VIŠEK ČLOVEŠKE MOČI KMALU DOSEŽEN? Zgodovinarji naše dobe zelo radi poudarjajo, da je bila telesna moč in vztrajnost starih narodov večja kot modernih. Trdijo, da je težak boj za obstanek, ki so ga morali voditi starodavniki, ustvarjal vse bolj močne tipe ljudi, kakor jih more izoblikovati hiperkultivirano 19. in 20. stoletje. Toda če je res, da so bila starodavna ljudstva veliko bolj razvita ko današnja, potem bi se bilo moralo to najprej pokazati pri olimp-skih igrah; vemo pa, da moderni atleti v onih vajah, glede katerih jih lahko primerjamo, prekašajo atlete starega veka. Tudi skoraj ni mogoče, da bi človeštvo v tako kratkem času, kot ga obsega svetovna zgodovina, moglo v telesnem napredku posebno zaostati. Vzlic udobnemu modernemu življenju so uspehi atletov od leta do leta boljši. Dejstvo je, da se dobijo najboljši atleti ravno v velikih mestih. Še pred 10 leti so lrdili strokovnjaki, da bo takratne svetovne rekorde le težko prekositi in če se bo pojavila kaka »zvezda« na atletskem nebu, bo to ravno izjemni človek, ki bo le pod ugodnimi pogoji mogel nadkriliti kak obstoječi rekord. Od tega časa pa se je marsikaj spremenilo; vedno novi možje tolčejo rekorde. Pred petimi leti zopet so trdili strokovnjaki: sedaj je meja dosežena, osobito v skokih in \ tekili na kratke distance, ker je tu možnost zboljšanja uspehov naravno veliko manjša kakor v tekih na dolge proge. Tudi trditve teh so se izkazale kot napačne in atleti vedno zbolj-šujejo rekorde. Ni manjkalo v našem času ljudi, ki govore proti temu »lovu za rekordi«, ki po njihovem mnenju ne more dobro učinkovati. Toda tudi ti ljudje so, kakor se zdi, v zmoti. Kajti, če bi se bilo izkazalo, da ostre lahkoatletske tekme škodujejo zdravju atletov, bi gotovo ne bil šport tako popularen. Oni, ki nasprotujejo ostremu tekmovanju, ne pomislijo, koliko dolgoletnega treninga zahteva rekord. Toda rekorderji vzdržijo veliko več ko netrenirani ljudje, tako da netreniran človek tvega zdravje in življenje, če hoče brez treninga doseči uspehe športnikov. Muskulatura in notranji organi športnikov so navajeni naporov, ki jih zahtevajo tekme od konkurentov. V zadnjih dveh, treh letih smo doživeli rekorde, ki bi jih pred 10 leti vsak imel za nemogoče. Pad-dock, Osborne, Le Gendre, Charles Hoff, Nurmi so dosegli rezultate, ki se jim navadni smrtniki niti od daleč ne morejo približati. Vzrok pa ne leži samo v tem, da so svoje telo bolje trenirali, ampak v tem, da so izboljšali tehniko vaj. Gotovo nista Nurmi in Paddock premagala večjih naporov, kot njihovi predniki. In danes strokovnjaki zopet zastopajo mnenje, da je z Nurmijem dosežen višek vztrajnosti in s Paddockom višek hitrosti. Mogoče imajo prav; mogoče se pa tudi motijo. Atletika je postala znanost, ki se šele razvija in uspehi se bodo stopnjevali propor-cijonalno k poglobljenju te znanosti. Rav- no tako kakor je nauk joghijev vsposobil svoje učence, da so dosegli uspehe, ki so se zdeli čeznaravni, bo tudi znanost v atletiki ustvarila športnike, ki bodo prekosili vse, kar je svet videl. IZGNANCI V KAVARNI »IMPERIAL«. Po »Berliner Tageblattu«. Od številnih kavarn, v katerih se dela zgodovina, se razlikuje ta kavarna na Dunajskem Kingu v tem, da se dela zgodovina v njej še vedno. Možje, ki se zbirajo v nizkem, zakajenem lokalu niso več isti, ki so delali tu pred eno človeško generacijo balkansko politiko: toda njihove besede, njihovi akcenti, njihovi pogledi so isti in kar se tiče mož, bi bili prav lahko sinovi onih drugih, ki so postali med tem ministrski predsedniki ali pa so bili usmrčeni — dve šansi, ki druga druge nikakor ne izključujeta. Meščansko opravljeni balkanski kmetje zagorelih obrazov so sedeli v tej kavarni leta 1900 in sede tu tudi leta 1927, šepečejo ali pa kriče v svojih melodičnih jezikih ter pušijo močni (vtihotapljeni) tobak iz svoje domovine in ogledujejo Schvvindove slike( ki so na zidu pribite). Marsikateri od njih spominja na volka iz pravljice o »Rdeči kapici«, ki je osoren, zvit in bradat. Marsikateri od njih ima za seboj burno življenje. Veliki hotel »Imperial« na Schwarzenber-govem trgu je bil nekoč palača Virtember-škega vojvode. Leta 1892 je izstopil tu knez Bismark, poklical izdajatelja lista »Neue Freie Press < Benedikta ter mu diktiral svoj slavni intervju — intrevju zoper Viljema II., ki ga je bil odpustil. Iz fevdalske veže vodi tajen koridor v kavarno, ki ima razven sobe zarotnikov tajen podzemski hodnik na »Ball-vadni gostje. Ni pa res, da bi vodil iz sobe zarotnikov tajen podzemski hodnik na »Boll-hausplatz«. To je nesporazumljenje, ki so ga lansirali v javnost ameriški novinarji, ki jih je tudi pogosto videti v tej kavarni. Toda nekoč je bilo to res. Avstrijski zunanji ministri Kalnoky, Goluchowsky, Aerenthal, Berchtold so mislili več decenijev, da vodijo balkansko politiko lahko potom balkanskih emigrantov v tej kavarni. Bili pa so trenot-ki, ko bi se bilo dalo disputirati o tem, kdo je imel vodilno vlogo: c. kr. zunanji minister ali pa zarotniki. Velike intrige so se kovale pozimi. Ko so pognali zvončki* so izbruhnili tudi nemiri na Balkanu, atentat, umor, upor, ali pa mala vojna. Stalni gostje kavarne Imperial so izginili drug za drugim na bližnji južni kolodvor. Kmalu nato pa so poročali o njih listi. V kavarni so se za liste kar trgali; tudi najbolj eksotični so našli kupce. Gostje pa so jih čakali smehljaje, zakaj vse so vedeli že vnaprej. Da, to je kavarna, v kateri se je vedelo vse v naprej. Ko se je izvedelo leta 1903, da sta bila kralj Aleksander in kraljica Draga umorjena, je dolgi, bledi natakar, ki servira še danes kavo, za nianso še bolj prebledel. Že dva dni preje je čul, kako sta se pogovarjala dva gospoda v kotu, da bo tekla danes v konaku kri. Predno se je odpeljal Fran Ferdinand v Sarajevo, so baje Ballhausplatz njegovi prijatelji v kavarni Imperial pred tem svarili. Ballhausplatz pa jim ni verjel, kot niso verjeli drugi raznim uradom. — Povsodi so streli dne 28. junija 1914 iznenadili, samo v kavarni Imperial ne. Med svetovno Vojno so se vselili za nekaj časa v kavarno Imperial vojni liferanti. P° preobratu so jo okupirali zopet njeni prejšnji stalni gostje. Kakor hitro je bila kje udu-šena kaka revolucija, takoj so se pojavili oni, ki so jo preživeli, v kavarni Imperial ter pričeli znova. Tu je bilo videti ginljive prizore svidenja. Ljudje, ki so utekli nevarnosti, so se objemali in poljubovali. Od pobega oklopne križarke »Potemkin«* so se naselili v kavarni tudi Rusi. Danes sede tam Albanci, Macedonci, Bolgari in Ma-djari. Ko je bil ustreljen Paniča v Burgthe-atru, so se gosta v tej kavarni prav razburjali, ker so vedeli v naprej, ustreljen. Ko je bil aretiran falzifikator Win-dischgraetz, so dejali gostje z omalovaževat-nimi gestami: »E, kaj, aretirana bo še druga gospoda.« Naslednji dan je sedel madjarski policijski minister v preiskovalnem zaporu. Ko se je letošnjo spomlad splošno mislilo, da pride v Albaniji do vojne, so se v kavarni Imperial samo smehljali. Vedeli so, da trenutno do tega ne pride. Gostje v kavarni Imperial vedo marsikaj, kar bi drugi prav radi vedeli. Oni vedo, kar taji Marinkovič, vedo ono, česar noče povedati Bethlen in kar zamolči Mussolini. Oni vedo vse bolje in v naprej. Samo enega ne vedo: kdaj se bodo mogli vrniti v njihovo domovino. In ravno to bi najrajše vedeli. Carlmko poiredniiki in ipedicijski bureau »GROM« LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 41 Naslov brzojavkam: „OROM“. Telefon 2454. Podruinlce: Maribor, Jesenice, Rakek. Obavlja vse v te stroko apadajole posle najhitreje In pod kulantnimi pogoji. Zeatopnlkl dniSbe spolnih vos ».0.1. sa ekspresne poliljke. V ' čaše In aparati za ukuhovanje so najcenejši, ker so najboljši. Znatno znižane cene. Ugodni pogoji! Tovarniška zaloga: Krekov trg 10 pri tvrdki Fruktus, Ljubljana. lija Erenburg: 20 Ljubav Jeanne-e Ney. (Iz ruščine prevedel Š. L.) Tak je bil človek, ki ga je vzljubila Jean-ne. Ona bi od njega zaman pričakovala jasnosti čuvstva, ali pa doslednosti postopkov. Andrej sam ni vedel, na kaj je on sposoben. Je-li on sposoben resnično ljubiti? Saj vendar ni mogoče reči »ljubav« temu, kar se je zgodilo? Aglajo: človeka, ki niti še k zavesti ni prišel od otročjih poljubov, so kratkomalo oženili. Vse, kar se je zgodilo z Jeanne-o, je bilo pa tudi zanj nerazumljivo. Začelo se je s Karantinom, to se pravi z mladostjo in s solncem. Ko ga je ponoči ob dveh dobil Nikita pri vodovodu, se je Andrej smehljal. Pod okni »Ibragije« je on trenotno, laskavo pomislil: zdaj ona najbrže spi... Njemu se je zdelo, da je on v Jeanne-o zaljubljen, in to je bilo zanj lahko, veselo ih prijetno. Na nabrežje je pa stopil ko brezumec. To se pravi, da se je v nekaj minutah vse spremenilo. Andrej je spoznal gorje. Povsod je videl oči Jeanne-e. Tišina je bila zdaj polna tihega krika: »bežite vendar!« To pa ni bilo kesanje. Andrej ni mogel napraviti drugače, on je bil primoran da strelja. On ni kriv, da je bil dokument lažnjiv, on tega ni prej vedel. Ampak Jeanne?... Kaj se je neki zgodilo tisto minuto, ko je on zagledal med vratini kabineta Jeanne-o? Mogoče je Andrej razumel, ko jo je izgubljal, da pomeni dan za Karantinom ne samo pomladi, urazumel, da je to, kar se mu je zdelo vesela zaljubljenost, resnična prava ljubav. V njegovo življenje je vstopilo gorje. On je delal. On je nazadnje učakal, da so rdeči pretrgali fronto. On je učakal zmago. Zmago je zaslužil, ko mnogo tednov ni spal pod streho, ko je stikal po gorah z malim odredom glavorezov, ko je preprečil evakuacijo celega armadnega zbora. Gorje pa, malo človeško gorje, sredi velikih historičnih del, kljub temu ni utihnilo. Andrej je dobro razumel, da sreča tli mogoča. Verjetno, da si je on ravno zato izbral Zaharkeviča, ki je bolj ko vse na svetu ljubil molčanje. Vsak dan, ob odmorih med sejami, prikrivajoč z delovitostjo svojo vznemirjenost, je spraševal tihega, dolgouhega človeka: »no, kako je tam?« In vsako pot mu je Zaharkevič vedno enako odgovoril: »bo že«. Tako se je približal dan, ko je Zaharkevič po tradicijonelni frazi še malo pomolčal, nato pa pristavil »ona hoče oditi v Pariz.« Seja se je nadaljevala. Andrej se je mučil, da bi slišal referate: številke, besede. Trpljenje ni šlo temu velikemu, zdravemu, prej vedno veselemu človeku, kakoi ne more pristojati obrazu kaka barva, li-pljenje pa je bilo zanj ravno tako dejstvo, kakor na primer te številke uničenih gospodarstev v okraju. Ali naj jo zadrži? Da se bo samo mučila? Ne, kar odide naj. Saj se je Andrej naužil vrteti valiček lajne, živeti z neljubljeno žensko, gledati, kako nesejo iz TISKARNA »MERKUR" GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. TELEFON ŠTEV. 2852. TELEFON ŠTEV. 2852. Se priporoča sa vse v tiskarsko stroko spadajoča dela hiše malo krstico, ubijati ljudi, sam Čakati smrti v kozaški šupi, no torej, zdaj se bo pa navadil v osamelosti, do blaznosti, do smrti, sam ljubiti. Preostajalo je samo še slovo. Pod dolgini dežjem je Andrej čakal na Jeanne-o. Pozno je že, ne bo je. Andrej je nehal gledati na uro. On ni o ničemur več premišljeval. On se je dokončno zlil z dežjem. Iz tega stanja ga je zdramila človeška roka, mokra od dežja, slabotna, skoraj brez življenja, podobna polomljeni brinjevi mladiki. To je bila roka Jeanne-e. In Andrej je hotel odgovoriti s smehljajem — saj je on to tako lahko napravil včasih! Vendar se mu pa smehljaj ni posrečil. Oba sta molčala. Namesto obeh je pa govoril težak, kakor njuna usoda, dež. Jeane, ki je preživela celo težko življenje v prazni vili »Ibragija«, ki se je privadila z oči v oči posedati z muko, to molčanje ni presenetilo, ampak ji je bilo, kakor nadaljevanje njenih dni. Andrej pa je ves ta čas živel: on je jezdaril, komandiral, streljal, debatiral na sejah. Njegovo gorje se je na ta način razpršilo v vrtincu besed, celo v samem zvonu delovitega glasu. Zdaj pa je gorje prvič stopilo pred Andreja s polno, divjo svojo brezbesednostjo. Od tega mu je treščalo v glavi. Za hip je preživljal noč v stanici. Kakor takrat, je tudi zdaj pomislil, kakor je v knjigah: treba je stisniti zobe. Andrej je dobro pomnil besede, ki mu jih je bil rekel Zaharkevič in bi bil prej umrl, kakor spregovoril. Jeanne pa zdaj ni ničesar razumela. Vi' dela je samo Andrejeve ustnice, ki so se o d bolečine skrivile. Ona bi dala vse, samo da bi se nasmehnile. One ne morejo, da bi ee ne nasmehnile! One s j morajo smehljal In Jeanne je rekla: — Andrej, govorite! Jez je bil P9drt. Brez smisla so udrle nekje v globini zaspale besede. Od kod SO se vzele? Kplikp let so se premetavale v srcu, da bi se zdaj polile, kakor gost temen' dež? O čem je Andrej govoril Jeanne-i? O svoji krivdi? Ali pa o ljubezni? Ne. Njegova besede so bile splošna blodnja. Edino Jeanne, ki je spoznala, kako se lahko dvoji življenje, čeprav samo v zaprašenih zrcalih vile Ibragija«, se je v teh besedal lahko spoznala. Začetkoma je bilo o dežju. O tem dežju in drugem. Drugi dež je bil poleti. Torej Andrej, ne, takrat deček, Andrjuša, je takrat živel na dači, zdi se, da v Bikovcu. Li-ščki. To so namreč ptički. Taka vrsta. V gozdu je mnogo ptic. Andrjuša je ujel liščka. Med drugim: čudno je ustvarjena človeška roka — nikakor je ni mogoče pregledati. Li-šček je imel mehko perjiee. Taki so najbrže lasje Jeanne-e pod prsti. Torej, skratka, ne, vi samo poslušajte, pri belem dnevu, na dači v Bikovu — se je zadušil. Saj je to gorje! In glavno, ni mogoče pomagati, ne mama, ne Bog, nihče, prav nihče ne more pomagati. Pa kaj ima pri tem opraviti dež? O čem je govoril? Jeanne naj mu oprosti, zapleta se, ni hotel tega reči, čveka tjavendan... podat« tvo SITAR SVETEK •L UMUAN* o«* VINOCET tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana nudi naifineiši in najokusnejši namizni kis iz vinskega kisa- Zahtevajte ponudbo. «~i Telefon *tew. TehnlCno In higljenltno urejena klsarna v Jugoslaviji. fiiarnai Donajaka «eata **• *•» »»dot*. MALI OGLASI. Za vsako beseda »e plata 50 par. Za debela tiskan« pa Din 1.—. ummammmmmmam Proda se mlad pes, prava rasa berman, čistokrven. z r0 dovnikom, se na Rimski cesti 8t- 5 pri hišniku. premog - čebin WoMot* 1/11. . to KUPIMO sledeče knjige — tudi rabljene: »Trije muik* ti rji«, »Dvajset let pom, jec, »Deset let pozneje*. Jugoslovanska knjigarn* Ljubljana.____________ Oglašujte ▼ Narodnem Dnemika. ladajatelj: Aleksander Zeleinikar. - Urejuje: Vladimir Svetek. - Za tiskarno »Merkur* odgovoren: Andrej Sever. Vsi v Ljubljani.