TRGOVSKI IalST Časopis za trgovino, Industrtfo In obrt, Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, «a a letu 90 Din, za H leta 45 Din, mesečno 15 Din; za Inozemstvo: aio Din. — Plača in toži se v Ljubljani, uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953 - Telefon št- 30-69. Uto XVIII. V Ljubljani, v soboto, dne 20. aprila 1935. štev, 45, OfUut d v vsej naravi močno prebujajoče se živ-ijerjje sili človeka tudi proti njegovi volji k optimizmu. Zato je Velika noč od nekdaj praznik optimizma in zato ljudstvo vedno sprejema z veseljem oznanilo velikonočnih zvonov, da tudi po najtežji nesreči pride vstajenje. Dostikrat se sicer vesele velikonočne nade ljudstva niso izpolnile in zlasti poslovni ljudje so morali v teh težkih časih gospodarske stiske ugotoviti, da so bili vsi upi v boljše čase pretirani in da je bila Peza življenja vedno večja. Več ko dovolj vzrokov je bilo zlasti za poslovnega človeka, da postane pesimist in da gleda z nezaupanjem in bojaznijo v bodočnost. Toda kljub vsem težkim izkušnjam in še težjim razočaranjem je naš poslovni človek vendarle še rešil svoj optimizem. Rešil ga je predvsem zato, ker mu je neobhod-no potreben, ker sploh ne more živeti in poslovati, če ne veruje v uspeh svojega dela. Za poslovnega človeka je pač optimizem ona čudotvorna sila, ki ohranja njegovo delavnost, požrtvovalnost in odpornost tudi v najtežjih razmerah. Ob tem optimizmu, ob tej veri v uspeh svojega dela se je zlomil tudi najtežji udarec, ki je zadel poslovnega človeka in v tem optimizmu je bila ona sila našega človeka, da je napredoval in vzdržal svojo pozicijo tudi v najtežjih časih. > je tudi vzrok, da je gledal poslovni človejt tudi na razvoj javnega življenja vedno z optimizmom in da je veroval celo takrat, ko je moral konstatirati tudi najtežje napake, nerednosti in krivice, da se bodo razmere končno vendarle uredile. Vsa kritika, ki je izšla iz vrst naših gospodarskih ljudi, je imela zato tudi le en sam namen, da se z njo odprayijo napake, da se doseže zboljšanje in zato je bila kritika gospodarskih ljudi vedno kat’ eksohen ustvarjajoča. Zalibog pa so odločujoči krogi dostikrat Pozabili na značaj te kritike in zato je le Prepogosto niso zadostno upoštevali ali pa Ji cel© podtikali namene, ki jih nikdar ni g®el» niti ni mogla imeti. Ne pretiravamo, rečemo, da je bilo baš to nerazumevanje idealnih motivov kritike, ki je izhajala gospodarskih krogov, eden najbolj nevarnih vzrokov, da ugasne tudi neizčrpni optimizem naših poslovnih ljudi. Kako pogubne posledice bi potem nastale, si povprečni človek le težko predstavlja. Toda * “ ^ ^ naj vmisli v razmere, ki bi .ae’ če bi poslovni ljudje ne tvegali 1 denarja v svoje posle, če bi sledili . 6 u onib bogatašev, ki so zakopali svoj enar v sate švicarskih in francoskih bank. ti Sh- rgov*na se ustavila, vsi drugi obra-z delom in legije brezposelni • 1 em?nstrirale, kako zastane vse živ-če izgubi poslovni človek vero v uspeh svojega dela. In kar odkrito si priznajmo, da je lani le malo manjkalo, pa bi se to zgodilo. Ze ob priliki boja m debate okoli nove davčne novele je moral poslovni človek z obupom v srcu ugotoviti, da se ne upoštevajo »iti njegovi najbolj utemeljeni razlogi, da se je naravnost s trmoglavostjo fanatikov Proti vsem izkušnjam življenja in proti vsem naiikom gospodarstva s silo nadaljevala finančna in davčna politika, ki je motale Voditi v Pogubo. Vedno težje so posta-por Sor ?e in v decembru je prikipel od-iinsirHfnl« - Politiki do viška in optimizem »?Wlfe,»T , in -/ sreči zmagala uvidevnost Prakso le pretrgalo in tali^ gospodarska in fi- Do 1 J, a' op.et je zaživel optimizem uovlTn?-gauClTika n Z°PGt in n.ie‘ iziavil 'h u - j k° 8e nova vlada 2df; da * sodelovati z našimi go- in t ^ imi • 1 *n “J**1 organizacijami >n ko je nov. finančni minister dr. Stoja- dinovič z dejanji dokazal, da se je v resnici začela nova politika, je bjl stari optimizem našega poslovnega človeka zopet utrjen. In zato praznuje danes poslovni svet kljub vsem še obstoječim težkočam Veliko noč z optimizmom in z vero v srcu, da smo na pragu lepših dni in novega blagostanja. Naj ne bo ta njegov optimizem znova razočaran, kajti dovolj je že bilo težkih izku- šenj in čas je, da se začpp dpba, ko bodo dejanje potrjevala pravilnost optimizma-Upamo, da se bo to tuji zgodilo, kčT je v ta namen trpba storiti samo eno, da se beseda gospodarskih ljudi upošteva, da V resnici pride do plodnega sodelovanja med gospqdarakimi ljudmi in vlado. Verujemo izjavi predsednika vlade, verujemo v to sodelovanje in zato z optimizmom praznujemo letošnje velikonočne praznike- hekaUcc avtobusni pv Stoveniji nafuicna uveiiene V zadnji številki smo objavili seznamek prog za avtomobilni potniški promet, ki se proglašajo za konkurenčne, polkonkurepč-ne in nekonkurenčne proge državnim železnicam. Z objavljenim razporedom se nikakor ne moramo strinjati, temveč mu moramo odločno ugovarjati, ker se z njim označujejo kot konkurenčne in napol konkurenčne proge tudi take, ki to nikakor niso. Tako je čisto napačno, da se šteje med konkurenčne proge ppa iz Ljubljane V Zg, Kašelj. Žalibog do danes še ni železnice, ki bi vodila v Gor. Kašelj. In če te železni-ce ni, potem avtomobilska proga v Zg. Kašelj ne more biti konkurenčna, temveč kvečjemu le deloma konkurenčna, v kolikor namreč deloma ima isto progo z železnico. Zato tudi avtomobilskih prog Maribor— Št. Ilj, Kranj—Tržič, Kropa—Kranj itd. ni uvrstiti v konkurenčne, temveč kvečjemu v deloma konkurenčne, v kolikor vozijo istočasno z železniškimi vlaki. Če namreč vozi avtomobil iz Ljubljane v Tržič okoli polnoči, zadnji vlak v Tržič pa v delavnikih ob pol sedmih zvečer, potem ta avtobus ne dela prav nobene konkurence železnici. Potnik, ki še do pol sedmih zvečer ni opravil svojih poslov v Ljubljani, se sploh ne more poslužiti železnic, tem-teč mora ali prenočiti v Ljubljani in se sele drugo jutro vrniti v Tržič ali pa se poslužiti avtobusa ob polnoči, če bi odšel vlak vsaj v primeroma istem času iz Ljubljane v Tržič ko avtobus, potem bi se moglo govoriti o konkurenčni progi. Če pa takšnega vlaka ni, potem tudi ne more biti govora o konkurenei. Zato ne preostaja nič drugega, kakor da se ta avtobusna zveza izloči iz seznama konkurenčnih ali pa naj železnica poekribi za več vlakov in za boljše zveze med Ljubljano in Tržičem. Isto velja za progo Št. Uj—Maribor. železniška zveza jo tu jako nezadostna, da naravnost kličo po avtobusnih zvezah. Zopet pi drugega izhoda, kakor da železniška uprava zboljša promet v tej meri, da bo odgovarjal potrebam kraja, ali pa naj pusti, da opravijo to avtobusna podjetja. Nikakpr pa ne gre, da se ta podjetja sedaj kaznujejo z dražjimi vq»pvnimi taksami- ge večjo nepravilnosti pa so v seznamu polkonkurenčnih avtobusnih prog, Tako se med drugimi označuje kot takšna avtobusna proga Ljubljana—Sušak. Leta in leta se vsa Slovenija peha in trudi, da pride do svoje železniške zveze s Sušakom, pa vsa njena prizadevanja so zaman in ao ostala dosedaj neuslišana. Sedanja želez« niška zvez« »kori Karlove« ja za potniški promet čisto nerabna, saj pride potnik is Ljubljane skozi Zagreb preje na Sušak, kakor pa iz Ljubljane skozi Karlovec. Zato bi se morali na kolenih zahvaliti onim avtobusnim podjetnikom, kj tvegajo svoje avtobuse, da vozijo na silpp slabi Pesti v Sušak in vzdržujejo Ljubljani vsaj eno skromno zvezo z morjem. Kaj naj bi bila Še ta zveza odveč, da se uvršča ta zveza med napolkonkurenčne? Kako srečni bi vendar bili, da bi že enkrat mogli avtobusi konkurirati železnici Ljubljana—Sušak. Samo žal, da te konkurence ne moremo dočakati in da je še vedno avtobusna zveza obče edina zveza. Res ni mogoč bolj zgovoren dokaz, kako je seznam napolkonkurenčnih avtobusnih prog napačen, kakor je uvrstitev avtobusne proge Ljubljana—Kočevje v ta seznam. Pričakujemo zato, da se ta seznam popravi, da bo vsaj deloma v skladu S prometnimi potrebami prebivalstva, ne pa da bo pomenil za kraje, ki so brez prave železniške zveze, novo obremenitev v obliki taksne vozovnice. Oddaja Uu/cd&a {etvttiU det JUfetai z^ocnelne^a svetnika Ivana Bcictja na zadnji ptenacni fiCfi žtocnice sa Predsednik Jelačin se je v svojem poročilu dotaknil tudi vprašanja uredbe nove vlade o kreditu v znesku ene milijarde za javna dela in razporeditve tega kredita. Od tega zneska je namenjenih, kakor znano, 568 milijonov dinarjev za utrditev mo- j dernih avtomobilskih cest; za Dravsko ba-1 novino je določenih 35 milijonov dinarjev. Ta ukrep vlade je pozdravila gotovo vsa jugoslovanska javnost, zlasti pa naša ožja domovina, posebno zato, ker smo bili doslej vajeni prejemati le neznaten del državnih kreditov, pa čeprav leži naša banovina v onem delu države, kjer bi morali v prvi vrsti iz tujsko-prometnih razlogov gieaau na pospešitev turizma. Znesek 35 milijonov 'dinarjev je-sicer lepa vsota, vendar z njim me moremo Kiti zadovoljni, ker je premajhen, ker ne odgovarja ' številu prebivalstva niti ne ključu naše davčne moči. Od zneska 568 mil. dinarjev bi morala dobiti naša banovina najmanj 70 do 100 milijonov dinarjev, kajti tranzitni promet pri nas je mnogo večji ko oni ostalih banovin; brezposelnost je pri nas ištotako velika, mnogo večja kakor v ostalih po- krajinah države, ker smo industrijska pokrajina. Pa neglede na to bi morala država že sama skrbeti za to, da se prične moderno urejevanje cest od zapada proti jugu, iker vhod v državo ui na jggu, marveč jje pri nas v Dravski banovini. Slovenija sama na sebi že nudi tujcu dovolj pogojev za udoben postanek, samo ji manjkajo udobne ceste, po katerih bi mogla privabiti .večji tujski. promet in ga tako dirigirati proti jugu širom vse Jugoslavije. V državnem interesu je, da se cestna dela prično v naši banovini in da se pomikajo proti jugu vzporedno z drugimi napravami, ki so pogoj za pospešitev itujskega prometa. Turizem -v južnih delih naše države se more pričeti razvijati samo tedaj, če nudimo poleg dobrih cešt tudi vse ono, kar more nuditi zapadni del Jugoslavije. Vrata v Jugoslavijo so tedaj v Dravski banovini in pot do Jadranskega morja gre od za- pada naše banovine, zato je treba ceste v Dravski banovini prvenstveno zgraditi jp s teqi datj Hipinpst tujpu, da pride ppek« Drayske b»npvipe pq činj krfljči poti dh Jadranskega mprjn. Neglede Pft vse to imumej interes, d& se to, kar je naenkrat dftlflčeno, prične graditi fsimpreje, pp možnosti že sedaj, takej spomladi. Kakpr pa danes stojijo stvari, ae je bati, da se bodo jp cestna deto v naši banovjni pričela šele v jeseni v deževnem času, kajti doslej se je vedno prakticiralo takp, dp so ae v lepem vremenu i*deiqvn-li projekti, v grdem p« tki# na prostem. Projekti za nameravane cestne zgradbe niso bjli dovršeni, niti se je z izdelovanjem sploh pričelo, kakor se je baje izjavil g. minister Kwl, dpčim leži, kakpr poročajo časopisi, ček že v Mipptekgrni banki in je treba od njega plačevati obresti, tako da se vrednost kvote zmanjšuje, Kak« naj w naiuprpvftM« dela organizirajo Vse kaže, dg terenska tehnična sekpija ne bo mogla v kratkem črsr izdelati naču tQY, ker pa je tp pogoj, če hpčemp pričeti z delom takoj na tereno, mislim, da je edini izhod ta, da se odda izdelava projektov in potrpbijih tehničnih elaboratov v ožjo konkurenco našim domačim inženjer-jem in podjetnikom« ki danes tavsjo brez dela m brez zaslužka. Prepričan sem, da bi sp pa tak način hitreje prišlo dp dobrih načrtov, posebno še, če SP Pdda naprava načrtov v posameaniji sektorjih, mislim, namreč tako, da se tudi tehnična dela porazdeJe pp več skupig. Ustanovljena Terenska tehnična sekcija naj bi samo nadzorovala del#, izvedla licitacije in skrbela za to, da bo delo solidno in čimpreje izvršeno- V Nemčiji in Italiji pa tudi v Avstriji obstoje za modernizacijo cest posebna društva, ki skrbe za to, da se pribavijo potrebna denarna sredstva, da se delo izvrši res tam, kjer je najbolj potrebno, izdelujejo programe ig načrte, celo oddajajo delu in vpdijo statistiko. Država nima drugega dela kakor nadzorstvo in finansiranje. Morda bi bilo prav, da se tudi pri nas ustanovi prometnj g|i cestni svet, ki naj bi bil sestavljen iz delegatov zainteresiranih korporacij in ki naj bi imel nalogo, da proučuje teren, dela programe, skrbi za pravočasne načrte, ririra po možnosti tudi privatna denarna sredstva, daje iniciativo itd., kakor je to v drugih naprednih državah. Skratka, ta svet naj bi prevzel od državne cestne uprave vse funkcije, razen nadzorstva. Država bi samo na podlagi faktičnih potreb dotične pokrajine datirala potrebna denarna sredstva. Tudi je važno malo postati pri vprašanju, ali je res najbolje, da dajemo prednost izvršitvi cest Ljubljana—Kranj in Maribor—Št. lij, ter da porabimo 10 milijonov dinarjev za rekonstrukcijo ceste Ljubljana—Brod na Kolpi. Žgano je, da ao ceste v okolici najbolj Irekr,en tirane in r nujsiabšfem tkanju, zaradi česar je potrebno, da se daje prednost tem cestam. Tlakujejo gaj #e tedaj v prvi vrsti ceste Ljubljana—Medvode, Ljubljana—černuče,; Ljubljana—Vrhnika in Ljubljana—Laverca. Prav tako ceste okrog Maribora. Cesta od Medvod do Kranja bo še dolgo v boljšem stanju, kakor pa so ceste, ki niso v programu za letošnja tlakovalna dela. Cesta Ljubljana— Brod naj se zaenkrat popravi toliko, da bo avtomobilski promet sploh mogoč. V to avrho pa je takoj pričeti trasiranje nove velike avtomobilske ceste Ljubljana—Sušak, kar je omenil že g. predsednik v svojem poročilu. Taka prvovrstna avtomobilska cesta bi bila dolga okoli 160 km in bi stala okoli 200 milijonov dinarjev. Cesta Ljubljana—Sušak ni samo za našo ožjo domovino velikega pomena, marveč ima za vso kraljevino vsaj toliko pomena, kakor mednarodna zyezg -s ,cesto Beograd—Subotica, kajti ta cesta je skoraj povsem tranzitnega zpača- ja, medtem ko bi bila cesta Ljubljana— Sušak cesta-vodnica na naše Primorje. Po tej cesti bi prihajalo mnogo izletnikov v naše kraje na naše Jadransko morje, ki sicer ostajajo na italijanskih tleh ob Jadranskem morju. Uporabi naj se domač kapital Javna dela se morajo izvesti po vseh načelih solidnega in racionalnega dela, je rekel g. predsednik Jelačin. Prav je tako in za nas vsakogar jasno. Imamo v naši državi mnogo povsem sposobnega materiala, da ga nam ni treba uvažati in da nam ni treba razsipati denarja čez meje naše države. Imamo priznano najboljši cement v Evropi in priznano dober kamen. Iz cementa in kamna lahko zgradimo najboljše in najcenejše ceste, ceste, ki bodo povsem odgovarjale normam za mednarodne avtomobilske ceste. Napačno je naziranje, da je samo asfaltna cesta dobra in za avtomobilski promet sposobna. Asfalt je sicer dober, toda za nas mnogo predrag material. Ves asfaltni material moramo uvažati, ker ga ni v naši državi. Čudno je, kako je mogla država odločiti, da mora biti večji del nove ceste Beograd—Subotica izvršen iz asfalta, ko je celo podaljšek te mednarodne ceste po madjarskem ozemlju po večini izvršen iz cementbetona. Po mnenju strokovnjakov odpade skoraj 50°/o investiranega denarja za osfalt, ki se izključno nabavlja v inozemstvu. To je denar, ki se ne povrne več in od katerega ne bomo imeli nikakih koristi. Nas vseh dolžnost je, da v prvi vrsti podpiramo domačo delavnost, ne pa da podpiramo čisto po nepotrebnem inozemstvo in se s tem kažemo, kakor da nismo sposobni, da zgradimo ceste z lastnim delom in z lastnim materialom. Naše ceste naj se tedaj izvr-še izključno samo iz domačega cementa in iz domačega kamna, in sicer tako, da bodo močno frekventirane ravne ceste izvršene iz tako zvanega silikatbetona, t. j. iz zmesi portirja ali granita in cementa, dočim naj bi bile izvršene ravne, a manj fr kventirane ceste iz trdega apnenčevega betona; vzponi nad 3°/o, ravni loki in deli v naklonu pa iz drobnih granitnih kock. Znano je dejstvo, da je tudi obrabljeno betonsko cestišče čez 15 ali 20 let še vedno dobra podlaga za kakršnokoli zgornjo utrditev, medtem ko asfalt po dolgih letih nima nobene vrednosti. Betonska cesta ima tudi veliko prednost pred asfaltnimi cestami zaradi svoje hrapave površine, dočim je asfaltna cesta pozimi in v mokrem vremenu živinski vpregi zelo nevarna. Izrečno naglašam, da ustreza naš apnenec, ki leži okrog Vrhnike in okrog Podpeči, skoraj popolnoma trdnosti naših porfirjev in granitov. Ti apnenci so docela sposobni za napravo cementbetona za moderna betonska cestišča. Javna dela v teh težkih časih imajo predvsem tudi še ta veliki pomen, da se zaposli čim večje število brezposelnih delavcev in da z njimi rase kupna moč, ki bo potem posredno v prid vsemu prebivalstvu. Pri napravi betonskih cest iz domačega materiala ne bi našli zaposlitve samo delavci na cesti, marveč dobra polovica tudi pri dobavljanju kamna in pri izdelavi cementa. Če pa bi gradili ceste v asfaltnem materialu, ki ga moramo uvažati, pa bi dobršen del kapitala odšel v inozemstvo, od katerega naše delavstvo ne bi imelo ničesar. Za izvedbo cest v domačem materialu imamo dovolj kvalificiranih domačih podjetij s popolnoma domačim umstvenim in ročnim osebjem. Za dela v asfaltu, zlasti v asfaltbetonu pa nimamo dovolj domačih kvalificiranih moči, še manj pa domačih podjetij. Nobenih fiktivnih tvrdk in nevidnih posrednikov Dela se morajo razpisati in oddati tako, da ne bo glavna korist v rokah fiktivnih tvrdk in nevidnih posrednikov, marveč da pride tudi vse naše domače podjetništvo do izraza. Zato je potrebno, da se dela oddajo v manjših odsekih do 5 milijonov dinarjev, da bo tako mogoče pričeti delo na več mestih naenkrat. Če pričnemo z delom na cestah mestnih izhodišč, kjer so ceste v najslabšem stanju, nam ne bo treba dolgo čakati na načrte, ker so ti večinoma pri mestnih gradbenih uradih proučeni. Če se oddado v privatno izvršitev, sem prepričan, da je, mogoče z delom pričeti že v enem mesecu. Tekom enega meseca mislim zato, ker sem mnenja, da bi bilo potrebno, da se birokratski postopek reducira na minimum in revidirajo pogoji, ki so služili za razpis ceste Beograd—Subotica. Ti pogoji so namreč taki, da radi njih pri predmetni licitaciji ni bilo več kakor troje ponudnikov. Nedostatek teh pogojev je v tem, da so enostranski. Zahtevajo, da mora podjetje po izvršeni kolavdaciji jamčiti šest let z vloženo kavcijo, ne da bi dobilo za vzdrževanje ceste, kakor je to običajno v drugih državah, primerne odškodnine. Od podjetnika se nadalje zahteva, da je zavezan plačati bodoče takse in davke, o katerih ne ve koliko bodo znašali, ne da bi imel pravico do povračila. Država si je pridržala pravico, da med delom izpremeni razne variante, da prelaga celo traso, ne da bi imel podjetnik pravico do povračila dejanske škode. Pravico ima samo do podaljšanja roka, pa še to le tedaj, če mu dovoli sam minister. Pripomnil bi le, da so taki enostranski pogoji najbrže posledica slabih izkušenj, ki jih ima ministrstvo za javna dela, ker je oddajalo dela vedno najcenejšemu ponudniku, čeprav je znano, da najcenejše blago ni tudi najboljše. Nadzorni organi mislijo, da s tako rigorozno pogodbo lahko prisilijo na solidno delo, ne pomislijo pa, da je najcenejša ponudba samo izrastek nerealne konkurence, ki skoraj v vsakem primeru vodi do nesolidnega dela in povzroča spore. Ministrstvu so taki konkretni primeri znani zlasti iz dobe leta 1921. in 1922., ko ni bilo niti eno večje delo likvidirano brez spora. Podjetniki so tožili državo in skoraj povsod uspeli v škodo države. Takim občutnim nedostatkom se je mogoče izogniti samo na ta način, da se dela oddajajo samo domačim solidnim in izkušenim tvrdkam po realno kalkuliranih, a ne po najnižjih cenah. Pri licitacijah naj se najnižja in najvišja ponudba izključita, srednja pa naj se upošteva. Le na ta način bo država privedla privatno podjetnost na stvarno kalkulacijo in si bo zagotovila svoje fiskalne dohodke ter imela jamstvo, da bo oddano delo solidno in racionalno izvršeno. SLOVENIA-TRANSPORT LJUB HANA . TELEFON 27-18 ocarinjenie uvoznega in izvoznega blaga, po svojem car. posr. I. Kladniku, viš. car. insp. v p. — revizije deklaracij — carinske reklamacije — rekurzi — carinsko-tarifne informacije itd. Umetnostna razstava »Naše morje« Jadranska Straža priredi letos od o. do 16. septembra v Ljubljani veliko jadransko razstavo takega obsega in popolnosti, kakor je v naši državi še ni bilo. V okviru te razstave bo prirejena tudi razstava umetnin jugoslovanskih likovnih umetnikov pod geslom »Naše morje«. Razstave, ki bo nameščena v okusnem paviljonu, se lahko udeleže vsi jugoslovanski likovni umetniki. Motivi morajo biti iz Jadrana ali iz pomorskega in dalmatinskega življenja. Posebna žirija bo pripustila izbrana dela na razstavo. Prijave naj se pošljejo najpozneje do 15. julija t. 1. na Oblastni odbor Jadranske Straže v Ljubljani. Število, ime in format prijavljenih umetnin (slik, grafik) mora biti točno označeno. Slike morajo biti v okviru. Stroške za dovoz umetnin nosi razstav-ljalec sam, odvoz po železnici je brezplačen. Občni zbor zavarovalne zadruge »Croatiae« v Zagrebu Dne 15. t. m. ob 16. uri je bil v zboro-valni dvorani palače »Croatiae« 49. redni občni zbor našega najstarejšega domačega zavarovalnega zavoda, kateremu je prisostvovalo lepo število zadružnih članov. 'Občnemu zboru je predsedoval predsednik zavoda univ. prof. arh. Janko Holjac, ki je pred otvoritvijo občnega zbora koine-moriral tragično smrt blagopokojnega vi-težkega kralja Aleksandra 1. Zedinitelja. Pristopivši na dnevni red je bilo konsta-tirano, da je računsko leto kljub težkim gospodarskim razmeram, kakor je to razvidno iz poročila ravnateljstva, predloženega občnemu zboru, bilo ugodno zaključeno. V teku obstoja zavoda je bilo izplačano na škodah in na dospeli zavarovalni glavnici Din 194,424.187.—. Občni zbor je odobril predložene sklepne račune, kakor tudi v smislu zadružnih pravil razdelitev poslovnega dobička za leto 1934. per Din 780.419.30. Na podlagi izvedenih sklenjenih dotacij ostanejo na razpolago zavodu jamstvena sredstva v skupnem znesku Din 102 milijona 78.880.74. Razstava jugoslovanskih ročnih del v Kodanju Pod protektoratom danske kraljice je bila te dni v Kodanju razstava ročnih del, katere se je udeležila tudi Jugoslavija kot edina tuja država. Jugoslovanski izdelki so dosegli velik uspeh in so bili v kratkem času razprodani. Skupno je bila razstavljenih okoli 600 jugoslovanskih del. Jugoslavija se zato udeleži jesenske razstave ročnih del v Kodanju v mnogo večjem obsegu. [ jEunanja -------- trgovina Madjarski finančni minister Falny je piišel na Reko, kjer bo slovesno otvoril iriadjarsko svobodno cono in madjarski carinski urad. Madjurske državne železnice so razpisale dobavo 11.316 vagonov drv. Ponudbe tako za madjarski ko za tuji les je treba poslati na ravnateljstvo madjarskih drž. železnic, ki daje tudi vsa podrobna pojasnila o licitaciji za dobavo teh drv. Avstrija namerava dovoliti znova za uvoz 1000 vagonov argentinske pšenice preferenčne ugodnosti. Po uradnih podatkih je znašal uvoz v Turčijo v 1. 1934. (v oklepajih podatki za 1. 1933.) 86‘5 (74) milijonov turških lir, izvoz pa 92 (96) milijonov turških lir ter se je aktivnost turške trgovinske bilance znižala od 22 na 5’5 milijonov turških lir. Nemška trgovinska bilanca je postala v marcu zopet aktivna, in sicer za 1‘2 milijona mark, dočim je bila v februarju pasivna za 57 milijonov mark. Zboljšanje bilance je posledica priključitve Posarja k Nemčiji. Mednarodna konferenca bakra v Ncw-yorku se je zaključila in določila znižanje svetovne proizvodnje bakra za 18 odstotkov ali 240 tisoč ton letno, ki se naj prične s 1. junijem 1935. Mehika pa mora znižati produkcijo bakra za 30 odstotkov, dočim se Kanada izvzema, ker pridobiva to kovino le vzporedno z drugimi kovinami. Ustanovil se je poseben pul, ki naj zadrži zaloge, da ne bi rušile cen. Kljub temu, da ta uspeh ni za vse zadovoljiv, se je cena bakra med pogajanji zelo dvignila. Krize bo konec, ko bodo domači denarni zavodi mogli zopet dajati I Zaupajte Vaš denar nova posojila iz novih vlog MESTNI HRANILNIH LJUBLJANSKI ki izplačuje nove vloge, vložene po 1.1933, neomejeno ter jih obrestuje po 4 — 5% Vloge nad Din 400,000.000*— Rezerve Din 14,000.000'— Politične vesti Kandidatno listo predsednika vlade g. Jevtiča je kasacijsko sodišče potrdilo. Opozicijske liste so vložili nosilci treh list: dr. Svetislav Hodžera, dr. Vladko Mal ček in dr. Topalovič. Napovedani pa sta št dve listi: Ljotičeva in Maksimovičeva. (j Bolgarska vlada je internirala na otoki Sv. Anastasija pri Burgasu bivša ministri ska predsednika Cankova in Georgijevl; ter več vidnejših njunih političnih prijate-!; ljev. Cankov je bil interniran, ker ni raz-j: pustil svoje prejšnje stranke, Georgijev pa v glavnem zaradi izjave, ki jo je objavil v beograjski »Pravdi« proti sedanjemu vladnemu režimu v Bolgariji. Bolgarski ministri Molov, Dikov in Bato-lov so demisionirali in s tem otvorili krizo bolgarske vlade. Listi poročajo, da je postal položaj vlade gen. Zlateva nevzdržen, ker je dal upokojiti več starejših bok garskih oficirjev, kar je utrdilo stališči kapitanske lige, ki je sedanji vladi na-j sprotna. Beograjski bolgarski poslanik Dimo Ka-zasov sestavi novo vlado, kakor poročajo tuji časniki. V vladi bo zastopal vojsko edino vojni minister. Titulescu je pri svojih pogajanjih z zastopniki velesil dosegel popoln uspeh ter je propadel predlog, da se dovoli povečanje vojske Avstriji, Bolgarski in Madjarski. Povečanje bo šele mogoče, če pristanejo na to države Male antante in Balkanske zveze. Te bi pa pristale na zvišanje oborože-jš vanja le, če dobe primerna jamstva, da se; zaradi povišanja oboroževanja ne bo' zmanjšala njih varnost. Države Balkanskega sporazuma so sklenile, da ne morejo podpisati podonavskega pakta, dokler ni podpisan sredozemski i pakt. Veliko razburjenje je nastalo na s«4 Društva narodov, ko je zahteval turški delegat, da se odpravijo določbe lozanske mirovne pogodbe, ki prepovedujejo Turčiji utiditev Dardanel. Angleški in francoski delegat sta takoj energično nastopila proti tej zahtevi, dočim jo je sovjetski delegat podpiral. Izredna skupščina Društva narodov je i sklicana za 20. maj. Tedaj se bo razpravljalo tudi o odgovoru jugoslovansko vlo 0} > g »rediva ton izdelkov skupaj leta 1925 7 89 214 310 1926 7 157 278 442 1927 8 308 324 640 1928 13 404 289 706 1929 8 626 287 921 1930 13 1012 307 1332 1931 17 1094 233 1344 1932 20 1122 160 1302 1933 11 1267 121 1399 1934 20 1873 177 2071 Pripominjamo, da odpade od uvoza svilenega prediva skoraj vsa količina na predivo umetne svile, in sicer leta 1933. 1257 ton (od skupno 1399 ton), 1. 1934. jia 1857 ton (od skupno 2071 ton). Uvoz prediva umetne svile je torej v stalnem dvigu ter ni nazadoval niti v letih depresije. To pomeni, da se industrija tkanja in pletenja svile vedno bolj razvija, kar je tudi v zvezi z vedno večjo potrošnjo izdelkov iz umetne svile, ki zaradi svoje cenenosti in lepšega izgleda uspešno konkurirajo z bombažnimi izdelki. Razen umetne svile predelujejo naše tvornice tudi domačo naravno svilo. Zal pa ni statističnih podatkov o uporabljenih količinah te svile. Od gotovih svilnatih izdelkov je bilo uvoženih največ izdelkov iz čiste svile. — Uvoz gotovih svilnatih izdelkov pa pada, čeprav ne v istem razmerju ko uvoz gotovih bombažnih izdelkov. Uvoz gotovih svilnatih izdelkov je bil v 1.1934. za 45 odstotkov manjši, kakor pa je bil leta 1927. Vrednost uvoza svilnatega blaga (vštev-ši tudi sirovine in predivo) je padla od 223.9 milijona Din v letu 1927. na 161.9 milijona Din v letu 1934. Glede razvoja industrije svile pri nas so pomembni tudi podatki o prometu ople-menjehjh svilnatih tkanin, ki so bili prvič objavljeni za 1. 1934. V tem letu je bilo za oplemenitev izvoženo iz naše države 20 ton naravne svile v vrednosti 10,800.000 dinarjev (in sicer skoraj izključno samo v Avstrijo), tkanin iz umetne svile pa 150 ton v vrednosti 24,500.000 dinarjev (večinoma le v Avstrijo). V oplemenitev se izvažajo samo tkanine, ki so lOOodstotno ali iz naravne ali umetne svile, dočim se vse druge svilnate in bombažne tkanine brez razlike ople-menjujejo v državi, ker se je industrija za oplemenjevanje tkanin v zadnjih letih ze-' lo lepo razvila. Za tiskanje tkanin imamo že 15 valjarjev. (Dalje prihodnjič) Trgovci! Podpirajte domaio industrijo, zato naropajte le ,.Snežinka" milni prašek, ki je zajamfeno neškodljiv ter vsebuje nad 60% mila IZDELUJE: Dolničar & Richter Ljubljana Novi program Belgije Vzporedno z devalvacijo belge je vlada sestavila splošen gospodarski in socialni program, ki je podoben ameriškemu. Za svojo prvo nalogo si šteje reorganizacijo bank, da zavaruje valuto. Trajno padanje vlog zaradi nezaupanja je oviralo mnoge banke pri poslovanju, kredit je bil omejen, poslovno življenje poslabšano, brezposelnost je rasla. Vlada misli na to, da bi jamčila za vloge v bankah. Ustanoviti namerava urad za kontrolo kreditne politike, priznati Sovjetsko Rusijo in zahtevati polnomoč za eno leto, da lahko izvede svoj načrt. Podrobno se navaja devet glavnih točk Podpisani, bivši solastnik tvrdke PRISTOU & BRICELJ, črkoslikarstvo, Ljubljana, se zahvaljujem vsem cenjenim naročnikom za mnogobrojna dosedanja naročila, ter vljudno naznanjam, da bom vodil od sedaj naprej lastno delavnico za črkoslikarstvo v LJUBLJANI, Šelenburgova ulica 6 Izvrševal bom .vsa črkoslikarska dela tofino, vestno in solidno po najnižjih konkurenčnih cenah, za kar Vam jamči moj renome ter se Vam i v nadalje najtopleje priporočam. S skicami, osnutki in proračuni Vam bom vedno neobvezno na razpolago. BRICELJ FRANC Spedjalni artistični atelje za irkoslikaritvo Telefon 38-58 programa: 1. ekonomska ekspanzija, ki naj omogoči zaposlitev brezposelnih; 2. dvig cen v prometu na veliko; 3. zaželen je tudi dvig cen v nadrobni prodaji, da si opomorejo manjši trgovci; 4. olajšanje finančnih in fiskalnih bremen; 5. organizacija za preskrbo cenenih kreditov in garancijskih fondov bankam ob začasnih težkočah; ti. znižanje kmetskih davkov; 7. urad za ozdravitev in urad za urejanje mezdnih sporov naj skrbita za dvig delavske mezde in za splošni dvig živi jenskega standarda; 8. vlada hoče likvidirati propadajoče obrate in ustanavljati nove; 9. potrebuje pa zato medstrankarsko premirje za 12 mesecev. * Prihodnja številka »Trgovskega lista« izide v torek, dne 23. t. m. Jakob Fligl ded. Ljubljana Igriška 10 -- Telefon 33-53 Urianovljeno 1864 Toplovodne, mrzlo-vodne instalacije Stavbno in galanterijsko kleparstvo Strelovodi Krovec leso-cementnih streh Doma __ /npo^^svehi Papež je imenoval za svojega odposlanca pri evharističnem kongresu v Ljubljani poljskega kardinala Hlonda. V Beogradu je začela mešana jugoslo-vansko-madjarska komisija izdelovati mad-jarsko-jadransko tarifo za prevoz blaga od inadjarske meje do železniških postaj v Trstu in Reki. Letošnji kongres jugoslovanskih pravnikov bo v dneh od 8. do 10. septembra v Beogradu. Predsedoval bo minister dr. M. Stojadinovič. Že v 24 urah S ST IZ klobuke itd. Shrobi in svetlolika srajce, ovratnike in maniete. Pere. suši, monga in lika domače perilo tovarna JOS. REICH Poljanski nasip 4—6. Šelenburgova ul. S. Teleton it 22-72. Angleška družba za izkoriščanje zlatih rudnikov v Bakoviči blizu Fojnice je bila zaregistrirana pri pristojnem londonskem sodišču. Družba se imenuje Yogoslav Gold-1‘ields Lt. in ima 100.000 funtov ustanovnega kapitala, okoli 22 milijonov Din. Znesek 5 milijonov za jadransko turistično cesto od Velebita do Rogoznice in Gradca pri Metkoviču je že nakazan pri splitski podružnici Drž. hipotekarne banke. Proces proti bivšemu narodnemu poslancu Kadiču in tovarišem zaradi znane afere z begluškimi obveznicami se začne dne 13. maja v Sarajevu. Gimnazija v Dubrovniku proslavi v kratkem svojo petstoletnico. V delavnici za predelavo volne, ki je last Jakoba Sterna v Iloku, je nastal požar, ki se je polagoma razširil na vse poslopje. Škoda se ceni na 300.000 Din. Začela so se dela za zgraditev avtomobilske ceste med Vrbasom in Feketičem. V rudniku Novo Brdo, ki je last tuje družbe Trepče, se je zgodila težka nesreča, pri kateri sta bila dva delavca ubita, eden pa je bil težko ranjen. Ali res še ne bo konec nesreč v rudnikih Trgovinska pogajanja med Češkoslovaško in Avstrijo so se ugodno končala in bo trgovinska pogodba med obema državama v kratkem podpisana. V januarju je svetovna proizvodnja avtomobilov dosegla 369.000 voz, dočim je znašala lani v januarju samo 228.000 voz. Royal Dutch zaznamuje za 1. 1934. povečanje proizvodnje za 8 odstotkov, da je skupno dosegla njegova proizvodnja že 28.77 milijonov ton. Zaradi devalvacije dolarja in funta pa se je čisti dobiček družbe zmanjšal. Sodijo, da bo družba izplačala letos isto dividendo ko lani, namreč 6 odstotkov, nekateri pa napovedujejo tudi višjo dividendo. Komunističnega pesnika Bikova, ki je bil eden najbolj znanih voditeljev komunistične stranke, so neznanci ubili v Moskvi. Rim ima po zadnjih podatkih 1,150.000 prebivalcev. a 4 ptorehzapecivo A. m)m mA vanihnjladhor M % C v ^ , Gomo pruvj in zanesljivi teh pa, ker je bila razdeljena vsa masa. Potrjuje se poravnava izven konkurza Belite Aadreja, trfgost. in pos. v Ljubljeni, sklenjena dne 21. marca. Konkurs je bil otreTjea nad prcmeže-njem tvornice parketov v Zagrebu. Aktiva tvornice znašajo okoli 10*5 milijona, pasiva pa 11*17 milijona Din. Delničarska glavnica družbe znaša ly4Q0j000 Din. »Službeni list« kr. banske uprave Dravske banovine 31. kos, z dne 17. aprila objavlja: Popravke glede predsednikov volilnih odborov — Tolmačenje o podpisovanju in prijavah kandidatov — Uredbo glede banovinskega proračuna Dravske banovine za leto 1935./36. — Pravilnik o banovinskih davščinah — Uredbo o proračunu Bednost-nega sklada s pravilnikom o izredni davščini delojemalcev in službodavcev — Objave o občinskih davščinah — Oklice' sodišč, objave raznih uradov in tddasiev ler razne objave. zz Nedelja, 21. aprila: 8.30: Orgelski koncert (Blaž Arnič) — 9.15: Pomladno vstajenje (revija plošč) — 9.45: Versko predavanje (p. Valerian Učak) — 1Q;Q0: Pre- [Žebflvc^lidgadfc Dne 29. aprila in 30. aprila bosta pri Upravi III. oddelka Vojnotehničnega zavoda v Zagrebu pismeni licitaciji za dobavo raznega lesa. Direkcija dri. rudnika Ugijevik sprejema d« 23. aprila ponudbe o dobavi 300 kg žebljev, 600 kg bencina, 30 kg masti za kroglične ležaje; da 25. aprila o dobavi raznega električnega materiala; do 9. maja pa o dobavi 360 kg bakrene žice. (fhu/H* zastopstvi za Stove+Ufa Združenih papirnic Vevče, Goričane in Medvode d. d. v Ljubljani in Sladkogorske tovarne papirja in lepenke d. z o. z., Sladki vrh NtMjboljši strojil Vsak kupec najboljša referenca? Tudi na obrobo dobavi tvrdka Ljubljana fjvudišče tC Ustanovljeno leta 1606 Ustanovljeno leta 1606 MERCINA IN DRUG Slavno rattopttvo li» samo* prodan za Slovani}« vsa« izdatkov tovarna *«*n-tnanini in Kartal paoir — % Pleskarsko in sobo-slikarsko delo % izvršuje po najugodnejših pogojih Ivan Genussi Ljubljana GregorilCeva ul, it. 17 c Telefon 22-67 BRATJE PIATNIK, RADEČE LJUBLJANA, KOLODVORSKA ULICA 3 Račun Poštne hranilnice R. 15.108. Telefon 25-52 23 iasfna knjigoveznica Tiska knjige, časopise, tabele, naročilnice, plakate, lepake, cenike, viziike Ud. ¥se liskevine dobavlja hitro in po zmernih cenah oračeva D reja ALEKSANDER ŽELEZNIKA«. - Za tRBOMitaMia. d. tt »MERKUR« kot Izdajatelja m tiskarja: 0- MIHALEK, Ljubljana. IKonliupzi zn pri-silne poravnave Razglaša se konkurz o imovini Urana Josipa, trgovca s parfumerijo v Ljubljani, 8tari trg. Sodnik: Anton Avsec od okrožnega sodišča in upravnik mase Vrtačnik Ivan, odvetnik v Ljubljani. Oglasitveni rok do 18. maja 1635. Ugotovitveni narok pri okrožnem sodišču v L. dne 24. maja ob 9. uri v sobi 140. Narok za pretres naknadnih terjatev v zadevi ing. Tornago Ivana iz Ljubljane se odreja na 30. aprila 1635 ob 9. uri v sobi 140. Odpravljen je konkurz Dolenca Alojza, pos. is Dragonje vasi, ker je bil zaradi re-kurza sklep razveljavljen. Konkurz Klemenčiča Matije, čevljarja in trgovca v Sevnici, se odpravlja, ker ni bi- lo kritja za stroške postopka, tvrdke »Sanac, tovarna čokolade v Ho- Občna državna bolnica v Ljubljani razpisuje za nabavo špecerijskega in kolonialnega blaga ter hišnih potrebščin (v dobi od 1. maja do 31. julija 1935) tretjo ofert-no licitacijo na dan 1. maja ob 11. uri v pisarni bolnice. Pri Vojnotehničnem zavodu v Kragujevcu bodo naslednje ofertne licitacije: dne 1. maja za dobavo jekla, medenine, cevi; dne 4. maja za dobavo lesa; dne 11. maja za dobavo bakrenih trakov, pločevine; dne 14. maja za dobavo grafitnih loncev, jekla, pločevine; dne 15. maja za dobavo usnja, bergmanovih cevi, jeklenega materiala itd.; dne 20. maja za dobavo medenine; dne 21. maja pa za dobavo jekla. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.) Prodaja. Dne 31. maja bo pri Štabu avto-komande v Sarajevu licitacija za prodajo starih avtomobilov in avtomobilskega materiala. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom.) nos iz stolnice — 11.00: Radijski odkester — 12.00: Čas, radijski orkester — 15.00: Wagner: Lohengrin, odlomki na ploščah — 16.00: Osojski spokornik (zvočna igra po koroški narodni legendi, Jakob Špicar, izvaja radijski dramski studijo Ferda Delaka) — 17.000: Koncert godbe »Sloga« — 19.30: Nacionalna ura — 20.00: Čas, jedilni list, program za ponedeljek — 20.10: Vokalni koncert gdč. Majde Lovšetove — 21.30: Čas, poročila — 21.50: Pojoča žaga z Radijskim orkestrom, igra g. Muser, harmonika solo g. Stanko. Ponedeljek, dne 22. aprila: 7.30; Kakšni posevki in nasadi kmetskih rastlin se bodo priznavali (ing. Mikuž Franjo) — 8.00: Ma- li mož, kaj pa zdaj? (Harinonisti na ploščah) — 8.20: Poročila — 8.30: Mandoli-nistični sekstet — 9.15: Prenos iz franč. cerkve — 9.45: Ciganske melodije na ploščah — 10.00: Vajeniško razmerje po obrtnem zakonu (dr. Bajič) — 10.20: Klavirske solistične točke na ploščah — 10.40: Slovenske narodne z orkestrom (Neratova, Mišičeva, Gostič, Janko) — 11.40: Otroška ura (Manca Koinanova) — 12.00: Čas, radijski orkester (po željah) — 15.00: Plošče po željah — 16,00: Velikonočni običaji, Vrsta zvočnih slik. Napisal Joža Vojnbea gar, izvaja Radijski dramski studio, Pogorelec — 16.45: Kmečki trio (Gregorc, Nachforg, Stanko), vmes poje Svetozar Banovec — 19.30: Nacionalna ura — 20.00S Prenos opere iz Zagreba, v odmoru: čas, • poročila, jedilni list, program za torek. Torek, dne 23. aprila: 12.00: Po mo- i drih vodah havajskih (pLošče) — 12.50: : Poročila — 13.00: Čas, Kino-Ogle na plo- I ščali — 18.00: Otroški kotiček (Cirila Med- j vedova) — 18.20: Zgodovina kruha (Zaje- J Boškovičeva) — 18.40: Mednarodni hotel- I ski red (Joško Sotler) — 19.00: Čas, jedil- 1 ni list, program za sredo — 19.30: Nap. ura — 20,00: Volilno in politično poročilo | — 20,15; Operne arije poje ga. štagijer- I Kogejeva — 21.30: Čas, poročila — 21.50: Magistrov šramel-trio — 22.30: Angleške plošče.