i Namesto cvetijo ^/ože £>ti, e6£c’ ži^ ’ fuzija na ' r0,na- . ” 2 istim a Kreslinovo pešk & pT,e|) Pa so l., j J 'i Pri K*u Prelili na in Sani? S Hra^ ife' Lani’ k<> hb ^bilnsh^K Podelili ob Muri in Namesto gorijo s J“ na «jmiš-bo oh? ?v*Ksko ma- Kr, duhovnik ,t Su? Kate,. , ,“b farni lam ’ n' naV ^'^ni n kraJ Za SSM Koniatentom banke ponujamo Čestitamo ob dnevu državnosti! Uredništvo Vestnika — nove spodbudne obrestne mere za sredstva na vpogled in depozite, — prodaja deviz podjetjem po ugodnem tečaju, — SKB prodaja v vseh svojih enotah potovalne čeke v hrvaških dinarjih, ki so vnovčijivi na vseh poštah v republiki Hrvaški. SKB BANKA M. Mmmim ntn J Murska Sobota, 25. junija 1992 • Leto XLIV • Št 25 • Cena 55 SLT Podjetniška beda Pomurski prostor je gospodarsko in socialno na psu. To nam dokazuje kar nekaj naslovov člankov, ki so se pojavili v različnih časopisih. Navedimo samo nekatere: V Pomurju 8.000 brezposelnih, Delavci praznih rok v ljutomerskem Ma-Co, Podjetniki niso izpolnili pogodbenih obveznosti do države o zaposlovanju novih delavcev, čeprav so denar že dobili, in še vrsta drugih. Vse to nam dokazuje, da rast števila podjetij statistično gledano pomeni veliko, produktivno pa skoraj nič. Skorajda nič drugače ni na državni ravni, kar so ugotovili izdajatelji PIRS-a, saj so prišli do podatka, da več kot polovica podjetij miruje. Za nas in za ta prostor so predvsem zanimiva tista, ki delujejo, in osnova na kateri so začela delovati. Ce damo pod drobnogled Ljutomerski Ma-Co in vrsto drugih lahko ugotovimo, da imajo ta podjetja kaj malo skupnega s temeljnimi načeli podjetništva. Očitno je, da pn svojem nastanku niso upoštevala sestavnih delov za uspešnost podjetniške funkcije, inovatorstva, investiranja in tveganja. Temelj podjetništva je investiranje, da pa bi bilo uspešno in s tem tudi podjetništvo, mora vključevati inovatorstvo in tveganje, tem bolj, čim uspešnejše želi biti. V optimalnem položaju je podjetnik sam tudi inovator, ustvarjalec tehnologije, pa tudi lastnik kapitala, ki ga vlaga vanjo, s čimer prevzema tveganja investiranja. Težko je sicer doseči popolno integracijo vseh treh dejavnikov, toda kljub vsemu bi država morala vztrajati vsaj pri investicijskem Sedaj smo priče temu, da »podjetniki« zaradi nizkega investicijskega vložka in neinovativnosti vse prepogosto pritiskajo na državne »pipe« investicijskega kapitala, ki ga potem zapravijo v povsem druga namene, kot so ga dejansko dobila. Vlada obljublja, da bo poskušala reševati podjetja, zavzema se za t. i. programirane stečaje. Zal to dokazuje, da smo zares pri dnu Ob lem pa se postavlja vprašanje, ali so poti, kako s lega »dna«, prave. Očitno je, da s samoozdravitveno potjo tržnega gospodarstva ni mogoče računati, ker ga še nimamo. Segmenti, ki se porajajo na tej osnovi, pa ne izpolnjujejo temeljne predpostavke kapitala. Prav tako ni rešitev v zaščitnih ukrepih in zavarovanju zaposlitev z različnimi sedanjimi oblikami državnih subvencij (produktivna delovna mesta, programirani stečaji), kajti ta plačila m subvencije bodo prej alt slej postale huda obremenitev za proračun. Zato bi morda prišla v poštev racionalna strategija, ki se razvija v treh smereh: menjalno sposobnost delovne sile povečati s programi in ukrepi, ki povečujejo izobrazbo in zagotavljajo prilagodljivost delovne sile, menjalna sposobnost kapitala se povečuje z nadnacionalno integracijo in sanacija sektorjev, ki se ne morejo obdržati v menjalnih odnosih s poudarkom na irgu in modermzacijskim pritiskom. J. Votekr HERCOG GRE DO KONCA — Tako bi lahko dejali po sobotni predstavitvi njegovega novega izvoznega proizvoda, zlate radgonske penine Agata, ki je plod tesnega sodelovanja z Radgonskimi goricami. Zadovoljstvo ob velikem uspehu radgonskega poslovneža Milana Hercoga (desno), ki trenutno živi v Švici, sta izrazila tudi predsednik slovenskega predsedstva Milan Kučan in v imenu GZS njen predsednik Feri Horvat na sprejemu v grajski sobani. Več pa na 3. strani. Foto: N. JUHNOV febitelji malih M Romi za svoje mesto v novi lokalni skupnosti Na seji Zveze Romov — Romani Union soboške občine so se pogovarjali o gradivu, ki naj bi bilo podlaga za pisanje zakona, ki bo urejal pravice Romov, kot določa ustava Slovenije v 65. členu. Izbrali so osem področij, ki jih bodo natančneje opisali in nakazali tudi možne rešitve, to je vprašanje teritorija, jezika, šolstva, kulture, urejanja romskih naselij, socialne politike položaj Romov v novi lokalnih skupnosti, volitve Romov in njihov vpliv na družbene odločitve. Predloge bodo poslali odgovorni komisiji za pripravo zakona, ki ho urejal položaj Romov v Sloveniji. Zveza Romov pa je predlagala tudi osem tem, ki naj bi jih obravnavah občinski zbori. Sprejeli so dve, položaj Romov v novi lokalni ureditvi ter vprašanje urejanja romskih naselij. Člani Zveze so v slednji točki predlagali ureditev pitne vode, elektrike in odvoza smeti v tistih romskih naseljih ki tega še nimajo ter za romska naselja cenejši odvoz smeti. Ker naj bi občinski zbori obravnavali le dve od osmih predlaganih tem, so se na predsedstvu Zveze dogovorih, da gradivo v sodelovanju z nekaterimi inštitucijami pripravijo še enkrat ter ga ponovno v celotnem obsegu pošljejo na občino. MH 50-letnica interniranja v Šarvar Da se ne bi nikoli • ponovilo 22. junija (942. leta je okupator iz nekaterih vasi v lendavski občini odpeljal v internacijsko taborišče Šarvar blizu 600 ljudi. To so biii v glavnem prebivalci vasi Benka, Pince-Marof, Pelišovci kolonija in Dolga vas. Okupator je odpeljal vse vaščane, tudi starce in otroke. V spomin na ta dan je bil še pred nedavnim občinski praznik. Tokrat pa so se v nekdanjem zadružnem domu v Pince-Marofu srečali še živeči interniranci ob 50. obletnici tega dogodka. Obudili so spomin na trpljenje internirancev in dejali, da se kaj takega naj ne bi nikoli več ponovilo, vsaj prt nas ne, čeprav smo tačas spet priče morije v Bosni in Hercegovini in na Hrvaškem. Srečanja internirancev se je udeležilo kakih ISO še živečih, ki so se po vojni razkropili po vsem svetu, večina pa jih je ostala v lendavski občini. V internacijskem taborišču je umrlo nekaj oad dvajset ljudi iz naših krajev. Ob 50. obletnici interniranja v Šarvar so izdali tudi brošuro — Internacijsko taborišče Šarvar —, ki jo je napisal nekdanji interniranec pred nedavnim umrli Slavko Valenčič iz Lendave. Srečanje še živečih internirancev, udeležili so se ga tudi predstavniki občine, republiške organizacije ZB in urada za izseljence, so popestrili s pestrim kulturnim programom. JD i 7^ VREME Oh kontu ledna bo prevladovalo sončno in toplo vreme. Pregovora Ce sta Peter in Pavel jasna, ho letina krasna Če julija so hladni, mokri dnevi, bodo prazni sodi, prazni hlevi. 1^ JELOVICA i 9 AGROSTRV/S gorenje VELIKO FINALE 28. JUNMA 1992 NA LETALIŠČU RAKIČAN SUPER NAGRADE I. NAGRADA MONTAŽNA HIŠA JELOVICE iz škofje Loke 2. NAGRADA TRAKTOR U NI VER ZAL, PODJETJE TRGOPREVOZ LENART 3. NAGRADA OSEBNI AVTO RENAULT 5, Agroaervi« Murska Sobota 4. NAGRADA POMIVAMO STROJ GORENJA 11 Velenja_____ 5. NAGRADA MOLZNI STROJ, POUOOBSKRBA Nastopajo: Duo Regina. Brane Drvarič, Be radio, Adi Smolar, Vocalart, Damjana, Simona Weiss, Toni Šafarič, Avtomobili. Helena Blagne. Vlado Kreslin z bando, čarodej Binč, oddaja To sem jaz Klepetali in tekmovali boste s svetovnima prvakoma Mariko Kardi-nar in Harryjem Steržajem, pa z Boštjanom Kampušem, Francem Podleskom Hrane in pijače ne nosite s seboj! V nedeljo. 28 junija, od 10 00. ob 18 00 finalno žrebanje akcije Za športnike in Murski val Denar razdeljen, zaposlitev ni str. 4 Vestnikov koledar 25. junij, četrtek, HINKO, Dan državnosti 26. junij, petek, Jezusovo srce 27. junij, sobota, Marijino srce 28. junij, nedelja, Irenej 29. junij, ponedeljek. Peter in Pavel 30 junij, torek. Prvi mučeniki I julij, sreda, Estera POLJDOPSKRBA Trgovina MARIBOR, tel.: (062) 303-984 Trgovina M. SOBOTA, tel.: (069) 21-048 • nahrbtne Škropilnice SOLO • nahrbtne in vrtne kosilnice Vsa kmetijska mehanizacija in rezervni deli I Iz Monoštra piše Informacija je oblast (oblast je...) Prav dobro se tega zaveda ludi vlada R Madžarske, kajti z vsemi sila mi, sredstvi in metodami si prizadeva, da ne bi izgubila kontrole nad tistimi medijami, nad katerimi jo še ima. Nadzorovanje tiska si je onemogočila sama, saj je časopisje, ki je bilo v prejšnjem sistemu v rokah takratne partije, privatizirala. Prodali so se županijski in državni dnevniki; večinoma so prišli v roke tujih vlagateljev. Uredništva so to pridobljeno »svobodo tiska«, namreč da se jim ni treba bati, da bodo ukinjeni, če njihovo pisanje ne bo všeč oblasti, izkoristila časopisje je postalo vse bolj objektivno in kritično do delovanja vlade in parlamenta Ko je vlada videla posledice .svojega napačnega koraka, je na hitro ustanovila nekaj časopisov, ki so lojalni do politike vlade že zaradi tega, ker jim s pomočjo nekaterih denarnih inštitucij omogoča obstoj. Na »žalost« pa ti časopisi ne gredo v prodajo tako, kot si je želel posredni ustanovile); Vlada, pravzaprav predsednik vlade, ki milo rečeno, težko prenaša kritike, dobro ve. da ne sme pustiti iz svojih rok dva najvažnejša medija, televizijo m radio. Stvari okrog radia in televizije so se zapletle že pred meseci. Nekateri so celo osumili vlado da je namerno poudarila problem medijev nalan čno takrat, ko ga je. Časovno je to namreč sumljivo sovpadalo z obdobjem, ko se je izkazalo, da državni proračun »šepa«, ko je zelo hitro raslo število brezposelnih ). Torej po načelu kruh m cirkus . .« če vam že kruha ne moremo zagotoviti, naj bo cirkus In cirkus okrog razrešitve predsednika radia m televizije je postal najvažnejši dogodek na Madžarskem. Tako pomemben, da ima ustavno sodišče zaradi tega precej dela. Predsednik vlade, gospod Antall, se je prvič obrnil ha ustavno sodišče, ko je predsednik republike Arpad Gonz zavrnil imenovanje podpredsednikov pri radiu in televiziji Takrat se je namreč že videlo, da želi vlada s »svojimi« podpredsedniki nadzorovati predsednike pri leb medijih. 7 imenovanjem Elemerja Hankissa za predsednika televizije in Csabe Gombarja za predsednika radia so se svojčas (1990.) strinjale vse stranke v madžar s kem parlamentu Gre za avtonomni, razgledani osebnosti, ki dobro vesla, kaj hočeta. Iz svojih medijev hočeta naredili avtonomni sredstvi javnega obveščanja, ki nista odvisni od dnevne politike. od dobre volje »dežurnih« strank ali politikov. To pa tudi današnji oblasti ni všeč Zalo je bilo treba najti razlog, da bi lahko oba predsednika zamenjali. Razlog je bil strokovna nesposobnost, kar je smešno. Komisija za kulturo pri skupščini se je kar osemnajst ur (dva četrtka) »ukvarjala« s predsednikom televizije, ki je odgovoril na vsa postavljena vprašanja Po osemnajstih urah »zasliševanja« je predsednik komisije, ki je član vladajoče koalicije, izjavil, da problem niti ni v strokovni sposobnosti predsednika, ampak v tem. da je »izgubil zaupanje koalicijskih strank« Po vseh teh dogajanjih je predsednik vlade predlagal odslavo Hankissa m Gombarja, toda predsednik Gonz 1 udi lega dokumetna ni podpisal Odloči lev. ali ima predsednik republike po ustavi pravico zavrniti predsednika vlade ali je nima, je čakala ustavno sodišče. Odlok ustavnega sodišča si ra zlaga vsak po svoje Pozicijske stranke tako, opozicijske tako, po mnenju predsednika vlade ima on prav, po mnenju predsednika republike pa on Predsednika medijev pa sta bila dobra preroka, ko sta po imenovanju leta 1990 v intervjuju izjavila, da prav gotovo ne bosta šla v pokoj s seda njih predsedniških položajev. aktualno po svetu Italija proti vojaškem« posredovanju Italija je dala jasno vedeti, da nasprotuje sleherni <> ga posredovanja v nekdanji Jugoslaviji, da pa bi so delo , „1» bitni blokadi in s tem pomagala podpreti sankcije z dov. Zunanji minister Gianni De Michelis je gim povedal, da je Italija v nekdanjih jugoslovanskih pravljena odpreti šest centrov, od tega enega v Bosni, če, da bi pomagala razseljenim ljudem in beguncem. Skupna izjava BiH in Alija Izetbegovič in dr. Franjo Tudman n® skupno državniško izjavo, v kateri poudarjata skupno J® . hi diplomatskih odnosov na ravni veleposlaništev. Tim" hovno poveljstvo obrambe BiH ki ga opravlja predsed So mer je poslal hrvaški obrambni svet v Hercegovini i« im)(l sestavni del teritorialne obrambe BiH. Predsednika p* pore mednarodne skupnosti za konec agresije in zahte’ Stva Bill za učinkovito pomoč. Marijana Sukič Sihanukov poziv Kmerom Princ Norodom Sihanuk je pozval Rdeče Kmere, naj ne ovirajo mirovnega procesa v Kambodži in poudaril, da je več desettisoč Kambodžanov beguncev v svoji državi. Sihanuk, sicer predsednik kamboškega vrhovnega narodnega sveta, je iz svoje pekinške rezidence poslal sporočilo, v katerem obljublja odpravo vseh zapletov v Kambodži, če bodo Rdeči Kmeri odložili orožje. globus TEL AVIV — Ena največjih napak 76-letnega premiera Izraela Jicaka Samirja je razkol v vladajoči stranki, ljudje pa so nezadovoiji tudi zaradi čedalje slabšega gospodarskega položaja. Zato se vedno bolj krepi mnenje, da šamir ne more več zmagati na volitvah. BEJRUT - Zadnja zahodna talca v Libanonu, nemška državljana Heinricha Striibi-ga in Thomasa Kemptnerja, so izpustili. Maja 1989 ju je blizu Sidona ugrabila proi-ranska organizacija Borci za svobodo. TOKIO — Japonski parlament je po 20 mesecih'razpravljanja in zavlačevanja odobril sporni proračun, ki vladi dovoljuje, da pošlje ja ponske vojake na tuje, pa četudi le v okviru mirovnih sil OZN. V četah OZN bo 2 tisoč Japoncev. VILNIUS - Po rezultatih volitev v Litvi je dobrih 90 odstotkov volilcev podprlo zahtevo o umiku nekdanjih sovjetskih enot, ki naj bi se začel takoj in se končal še letos, in o izplačilu odškodnine UASHINGTON - Ameriški predsednik Bush je albanskemu predsedniku Beris-hi med njegovim obiskom v ZDA obljubil pomoč in podporo pri reformi albanskega gospodarstva, podpisala pa sta tudi sporazum, ki Albaniji dovoljuje vse prednosti pri trgovanju z ZDA. WASH1NGTON - Ameriški zunanji minister Baker je imenoval dosedanjega ameriškega veleposlanika v Beogradu Zimmermanna na novo dolžnost. Postat je direktor ameriškega urada za begunske programe, najprej pa se bo srečal s problemom beguncev v nekdanji Jugoslaviji NEW ¥ORK — Generalni sekretar OZN Butros Gali se še naprej zavzema za mirno rešitev jugoslovanske krize, čeprav se vse strani niso pripravljene pogajati. Galijev optimizem Generalni sekretar OZN Butros Gali je na seji varnostnega sveta izrekel optimizem glede vnovičnega odprtja sarajevskega letališča, vendar pa še ni priporočil razporeditve pripadnikov mirovnih sil okrog letališča. Gali je dejal, da pogovori s srbskimi voditelji v BiH o ustavitvi ognja potekajo bolje, kot je pričakoval. Ce bodo dosegli sporazum s srbskimi predstavniki, ki nadzorujejo večino dostopov do letališča, bo Gali od članov varnostnega sveta zahteval, naj odobrijo razmestitev tisoč pripadnikov modrih čelad na območju sarajevskega letališča. Obisk švedskega veleposlanika Na tridnevnem obisku v Sloveniji se je mudil veleposlanik Kra Ijevine Švedske Curt Lidgard. Ob tej priložnosti je predsedniku predsedstva Milanu Kučanu izročil akreditivno pismo in poudaril, da imata državi že tradicionalno dobre odnose, Švedska pa je z naklonjenostjo spremljala vse, kar se je v Sloveniji dogajalo pred osamosvojitvijo in po njej Miloševič mora odstopiti! Predsednik slovenskega predsedstva Milan Kučan je za avstrijski časopis Kurier povedal, da mora srbski predsednik Slobodan Miloševič odstopili, vendar ne za- ES še ni priznala Makedonije Grčija še naprej nespravljivo nasprotuje sleherni uporabi besede Makedonija v imenu sosednje države. Kljub pogovorom predsedujočega ministrskemu svetu ES, portugalskega zunanjega ministra Pin heira, s predsednikom grške vlade Micotakisom ni bilo mogoče doseči soglasja Zato so zunanji ministri Evropske skupnosti to vprašanje zelo na kratko odpravili in odložili verjetno na zasedanje šefov držav in vlad dvanajsterice držav ES konec meseca v Lizboni. Po drugi stra ni pa se Makedonci niso pripravljeni odreči imenu, ki ga nosijo že pol stoletja. Vrhunsko srečanje Bush—Jelcin Ameriški predsednik George Bush in ruski predsednik Boris Jelcin sta v Washingtonu podpisala sporazum o umiku medcelinskih raket z območij obeh držav. Ob tem je Bush poudaril, da bodo število medcelinskih raket zmanjšali v dveh fazah; najpozneje do leta 2003. Predsednik Bush je Jelcinu predlagal tudi sklenitev sporazuma o vzpostavitvi sistema za alarmiranje in izmenjavo informacij. Na dnevnem redu prvega uradnega ameriŠkomskega vrha je bilo tudi utrjevanje partnerstva med državama v demokraciji, gospodarska pomoč in podpora ZDA ruskim gospodarskim reformam. Državnika sta govorila tudi o krizi na območju nekdanje Jugoslavije in drugih varnostnih problemih v Evropi. Rusija pa si močno prizadeva, da bi bila s pomočjo Washingtona čimprej sprejeta v Mednarodni denarni sklad. Havel za mirno »razvezo« Za Češko-Slovaško je še komaj kaj upanja, je po pogovorih z zmagovalcem slovaških volitev Vladimirjem Mečiarjem izjavil češkoslovaški predsednik Vaclav Havel. Mečiarja sem prosil, naj si prizade va za mirno, dostojno ločitev, je brez vidnega vznemirjenja dodal Ha vel. Vse manj je namreč upanja, da bodo Cehi in Slovaki ostati v enotni državi. Medtem pa je Mečiar izjavil, da bodo za morebitni razpad krivi Cehi, ki vztrajajo pri federaciji ali ločitvi. General na čelu države Po maratonsko dolgem in spornem preštevanju glasov je na filipinskih predsedniških volitvah zmagal general Fidel Ramos, nekdanji obrambni minister Napovedal je, da bo oblast prevzel 30. junija. Ra-mos se ponaša s pestro vojaško kariero: znan je zlasti kot vnet privrženec nekdanjega predsednika Ferdinanda Marcosa, ki mu ni odrekel lojalnosti v obdobju izrednega stanja in najhujšega terorja — kot šef generalštaba, ki je pomagal pri izvajanju politike naglih sodišč. Zatem je postal najtesnejši sodelavec in zaščitnik Corazon Aquino. Glavna tekmica 64-letnega generala Ramosa, nekdanja sodnica Miriam Santiago, pa mu je očitala prikrojevanje rezultatov na nedavnih volitvah. Mislim, da svetovna skupnost ni več pri volji še naprej prenašati ta humanitarni alpski sen James Baker, ameriški zunanji minister, o vojnih grozotah v BiH Priznati moram. da violi pri zgodovini nisem dobival ravno najboljših ocen 7.daj pa sem se poboljšal, saj sem se zgodovino Jugoslavije naučil za odlično. Lord Carrington. predsednik konference o Jugoslaviji Za zaščito musliman*)' V Carigradu je bilo dvodnevno ministrsko zasedanja . . je islamske konference, ki je bilo v celoti namenjeno vp jj* muslimanov v BiH. Na konferenci je kot gostja sodem j1* ntja, katere stališča do agresije na suvereno državo je EC Gre za odkrit napad na neodvisno državo in članico konferenca je oblikovala enotno stališče do lega Pr0 'ir1lči tr ci pa so razpravljali predvsem o konkretnih oblika*1 P nemu prebivalstvu in beguncem. to, ker je začel vojno, ampak zato, ker jo je izguhil in vodil na način, ki je Srbijo pripeljal v popolno osamitev. Predsednik Kučan je še dejal, da je treba Jugoslavijo izključiti iz Združenih narodov in Evropske konferenece o varnosti in sodelovanju. Menil je, da ukrepi proti Zvezni republiki Jugoslaviji še niso dovolj obsežni in da bi bilo takojšnje vojaško posredovanje v BiH preuranjeno. To bo potrebno šele tedaj, ko bo Beograd izgubil nadzor nad armadnimi enotami v BiH. Španija odrekla gostoljubje ZRJ J španska vlada je odrekla gostoljublje predstavn j,|j . publike Jugoslavije na svetovni razstavi Expo92 v ..ijijiji1?«' je podprl ludi kolegij svetovne razstave, le ta pa P Vnizaio*, varnostnega sveta OZN proli Srbiji in Črni gori- Urg povedali jugoslovanski oan in tudi sneli Jugoslovan Dobriča Čosič predsednik J,, Srbski tn črnogorski poslanci v parlamentu goslavije so na ločenih sejah zbora občanov in ''^'^Ljemika za predsednika države srbskega književnika m nan>'^(i Čosiča. »Samo dejstvo, da ga ni interesa nad pripravilo do tega, da sem sprejel to službo,« je izvolili za predsednika srbsko-črnogorske države. 1 bo prizadeval za mir, kompromis in sodelovanje s sr!e^»< slovanskimi sosedi ter za odpravo partijske države ppliti^1" za vlado narodne enotnosti, ki bi bila sposobna zac z nacionalnimi manjšinami. Z dialogom do reši^,,; Portugalska upa, da bo problem Makedonije blokirajo Atene - odpravljen še pred iztekom P1' -ja. h'' j > „ ipski skupnosti, to je do koncam prižig premier Silva se je o pričakovanem mednarodne domje v Atenah pogovarjal z grškim ministrskim |ahk0 cotakisom. Po srečanju je Silva dejal, da bi Z dial®” Portugalska uj blokirajo Atene — c_,_________ ,___ sedmkovanja v Evropski skupnosti, to je do konca šitev, sprejemljivo za obe strani. V ŽARIŠČU Je zunaj ze poletje Sarajevska pokopališča so polna, kmalu niti v parkih ne bo mogoče najti mesta za grob Cc so torej vodilni politiki tega sveta v začetku še z neko relativno upravičenostjo čakali, da se balkanske strasti pomirijo s puščanjem krvi — naj se za ftli-strsko uho to sliši še tako grozno, je do neke mere še kako opravičljivo - je zdaj jasno, da do tega ne bo prišlo. Ta vojna ni več pripravljanje terena za nastop političnih pogovorov, ta vojna je čisto navadno bolestno klanje Vsak novi teden to bolj in bolj očitno potrjuje. To, kar počne Georg Bush ni več sebično, to je bebavo. Saj vem, da tudi to časopisno obračunavanje s tem gospodom ni nič kaj drugega — zdaj ga namreč za ekološko-kulturolo-škim kontekstom začenjam obdelovati še v političnem. Toda v žarišču svetovnega dogajanja so čedalje manj dogodki in čedalje bolj neka globalna morala, vest človeštva. Ne samo, da Američan ni za korenite ekološke ukrepe, ka kor je pokazal na svetovni konferenci v Riu, zdaj je začel pripovedovati, da Amerika ni svetovni policaj in da ne misli poseči v balkanski vojni. Zakaj bi moral poseči, kje je tukaj moralni temelj, kakšen imperativ naj bi mu to zapovedoval? Ta imperativ ni nič drugega kot njegova realna vojaška moč - kdor je dovolj močan, mora to narediti. Tukaj lahko deluje samo še morala močnejšega, brezinteresna morala močnejšega. Interese si bo do potem že izmislili, brez skrbi- . . . Radio Sarajevo ima na sred njevalovni frekvenci oddaje za klice na pomoč Telefonske zveze ne delujejo, ker je nek srbski poštni uslužbenec pošto vz.et v svoje roke. Zato je radijski oddajnik edina zveza ljudi, ki so ujeti v zakloniščih z zunanjim svetom. Nekdo je po radiju spraševal — kakor poroča eden od redkih, še ne pobitih tujih poročevalcev v Sarajevu — kako naj pomaga upokojencu v tretjem nadstropju stolpnice na Neretvljanski I, ki ima odrezano roko, zadela ga je možganska kap, on pa s svojo duševno bolno ženo ostal sam brez vode in elektrike. Mlada mati Nihada, ki je s svojo desetletno hčerko že tedne zaprta v zaklonišču, je voditelja oddaje na radiju spraševala: »Je zunaj že poletje?« Njuno poletje 1992 je na ulici Bratstva in enotnosti. Nekje čisto blizu te ulice je glavni štab srbskega voditelja Karadžiča in v tistem delu mesta se menda še dobijo kupiti čokolade in sokovi. Jasno je, da ne gre več za kaznovanje. Ameriški policaj ni več potreben zato, da bi Srbe z nasiljem spravljal k pameti. Srbom je potrebna pomoč Potrebno jim je pomagali, da bodo lahko nehali Potrebno jim je uničiti »vitalne centre«. Ne samo zaradi Bosancev, marveč tudi zaradi njih samih. Njihovi vitalni centri več niso v ljudeh, kajti ljudje so posl vare-li, postali so prilike nekega temnega morilskega stroja, ki ne more in ne more nehati. Zakaj močne zahodne države, z Ameriko na sno ne zag- •■ ^etn* | napadom na P ve in tovar^ c ipadom na ozja? in tovarne 1 se * ■ ' Pogova P« ' ajii . »unkama. °*r begunkama,0 a|fŽJii.u. kopica otrok "ag vencem, ke' d ® v , p- pntrtbfl0- _ tr **j»5 ki vasi, k« J je M Po pogov0^ jj,m' , nemoči p°sla k 'p teh o(rok A so se « moramo o« karkoli sm° n«4 J'' ji vem odnosu j k- smo se tuk^i zdi P' at^S mado se * moralno i<^L k™ Srbijo llj1*^ novati kov ni vTf 1*» {fj., z licemerno P d 3 , » ■ do Srb! nap poklali trebno re£lJn0. -l sno m razlo n° d, sebi ne nare pi . binacijah o j kal bo; ma ^bskir^^^ lomanom», ^3 f iccm. ska U”,,cri>.« , nd nedisciplina "70mur'^ živil ,'n gradbenike ri'".''1”-'0' kovinar ^<□011... Bbhn>n> žiroraiu P' P’ je Vet kn?-? "^aposlemh v re -‘^kudne (Tir Ijudi Nekol, ?** kJjt ori P?datck o gibanju J5etl1’i'rtji 5 ’”sk°leinega v tr.eh lDlkov' p°kri ut’pX,72na,"V7,'n-■ pa nekoliko “*ora ’inhiF iPOlov'CD po L"'~kw m h™™" PO WT?'*lihim. kmKi|.i>c tarad lz8ublJaia po km« ; 'r‘ ’ trdita m Tur, b dn d |"llHl k za' ^i;. ? bfcni. pr\k:n ob naP°vp-M-, * *liva P. nodnosti ne kaže C*"ir!°r;/''^ 1‘ra.r pr,-'kliSit* pt>djtlia’ kl so "Ka i '""Mih v p dJ P° stečaju je ° ' J *km»j J|. ip, skrtL. ' ' '' Pfoizvodn, 'kl^11 Z« osvn ? lrŽiSČU ne-H» hev'| CV "“'"b ob Sd’ SP° t’Ul.. ‘Il izvn,A;O'.a.ien'se pri-k'od '-,ad' Sle v'd° lahko Vrsii *; dobre re 1 11 '“ozi^ 'o 'ealen ležaj 1^ K »‘fmulacije, J vPrašanje 50 °dsloik^°Z Je Putrebno Proizvodnje, tt;? teh ^2Spoddr!'l''a- na Eli Sobotni razgovor pomurskih gospodarstvenikov s predsednikom predsedstva Milanom Kučanom in predsednikom Gospodarske zbornice Ferijem Horvatom je poleg velikih težav, s katerimi se srečuje mlada država na gospodarskem področju, razkril tudi politična ozadja posameznih dogodkov, ki dokazujejo, da v demokraciji zaenkrat še ne vemo gospodariti in tudi ne živeli. To nazorno dokazujejo dogodki /adnjih dni, ki kličejo po nacionalnem konsenzu političnih dejavnikov, saj bodlepit tega gospodarske težave še naprej zapostavljene !■ W Njihovo reševanje povez&nO z nadvlado političnih interesov. Tega si ob dejstvu, da je družbeni proizvod padel za 15 odstotkov, proizvodnja za H! in da sc je v enem letu nezaposlenost povečala za 52 odstotkov, ne moremo in ne smemo privoščiti. Na pragmatično ravnanje in reševanje tistega, kar je z vidika nacionalne ekonomije nujno potrebno, nas opozarjajo tuji partnerji, na tem sloni tudi ekonomski program Drnovškove vlade. Velika nevarnost v Sloveniji ta hip je, da postanemo največji sovražniki sami sebi, kar kaže impotenca in nesposobnost, da bi zbrali zdrave in prestižne sile, neobremenjene s politiko, in jih usmerili v reševanje ključnih vprašanj, ki so potrebna za preživetje — (o so predvsem reševanje izvoza, likvidnosti, javne porabe, razvojne strategije in preustroja, sprejem zakona o lastninjenju ter začetek privatizacije. Brez tega ni pričakovati, da bi dal program Drnovškovih kratkoročnih ukrepov prave rezultate. kar predstavlja glede na lanskoleino realizacijo 20 odstotkov velik po-rasl. To bo možno doseči z drugačno tečajno politiko, ki pa se mora oblikovali po tržni poti, ne pa z admini' striranjem ali devalvacijo. Cimprej bo polrebno aktivirati tudi ustanovo za zavarovanje izvoznih posojil, kar je nujno za razbremenitev stroškov podjetij. ki vplivajo na mednarodno konkurenčnost. Poleg direktnih ukrepov, vezanih na izvozne spodbude, so pomembni ludi ukrepi za povečevanje likvidnosti m Finančno konsolidacijo. Vlada zagotavlja, da bodo ti najnujnejši ukrepi hitro zagotovljeni Za sanacijo bank in podjetij bo vlada namenila 41 milijard tolarjev, v deležu proračuna pomeni to povečanje s h na 11 odstotkov na podlagi ekonomskih kriterijev Zbornica opozarja na nujnost enotnih kriterijev za dodeljevanje pomoči pri sanacijah bank in podjetij. Dobri so tudi ukrepi na področju javne porabe, kjer pa se lahko v njihovi izvedbi pojavijo določene težave. Zato bo vlada morala pripraviti program racionalizacije celotne nadgradnje, kajti delež Javne porabe se bo moral nujno zmanjševati v delitvi družbenega proizvoda, saj brez tega ne bodo mogoče Finančne intervencije v gospodarstvo. Feri Horvat je opozoril tudi na politiko plač in menil, da brez omejevanja osebnih dohodkov v vseh dejavnostih — od gospodarstva do negospodarstva ne ho šlo. Prvi pogoj za lo pa Je socialni pakt in dogovor o ključnih elementih ekonom ske politike Brez spremembe miselnosti ne bo šlo Medtem ko je predsednik zbornice Feri Horvat opozarjal predvsem na ekonomske ukrepe Drnovškove vlade in težave pri njihovem izvajanju, je predsednik Kučan dejal, da rešitev iz gospodarskega kolapsa ne bo mogO' ča. če ne bo prišlo do spremembe miselnosti pri Slovencih. To pomeni, da se bo slovenski prostor moral organi- zirali kot svetovni trg. da je konec delitve našega gospodarstva na izvozno in uvozno. »Ljudje ne živijo od tega, kako nekdo mtcrpreiira gospodarske rezultate,« je dejal. »Odnos do politike in države je odvisen od leudlto^ ljudje živijo.« ’ Ključno vprašanje je ludi va Slovenije o svojem položaju v pri hodnosli ali povedano drugače, kaj ho s sabo storila država z 2 milijona prebivalcev glede na trende, ki se opredeljujejo kot prihodnost Evrope. Bo to majhen in zaprt trg ali pa odprta država z vsemi svojimi prednostmi, ki jih ima. Dejstvo je. da se velike svetovne in evropske n leg racije Sloveniji ne bodn prilagajale, na podlagi ciljev se bomo lem združenjem morali približati sami. To pomeni med drugim ludi. da mora hiti vsak slovenski zakon tudi evropski « V najkrajšem času je potrebno zbrati prestižne sile, ki niso obremenjene s politiko.« je dejal predsednik Milan Kučan. »Sprejeli moramo lastinski zakon in izvesti volitve. V letu dni se je naša zgodovina strahovito zgostila in samo naša stvar je, da ceno osamosvajanja spravimo na minimum.« RENATA FICKO Promocija novega izvoznega proizvoda Idilično okolje radgonskega gradu je bilo v soboto zvečer prizorišče zanimive prireditve, ki jo je organiziralo podjetje Decolores Hercog Grad. Ob tej priložnosti so tamkajšnji gasilci pripravili zabavni program z obilo dobrotami, za vedro razpoloženje pa je poskrbel ansambel Štajerski potepuhi. Osrednje prireditve na grajskem dvorišču pa sta se udeležila tudi predsednik predsedstva Republike Slovenije MILAN KUČAN in predsednik Gospodarske zbornice Slovenije FERI HORVAT. Mogoče pa bi Ivo Standeker moral stopiti čez tiste sarajevske stopnice blizu katerih sta »ležali dve tožeči vrtnici«. Na stopnicah so bile maroge krvi, ki jih dež in umivanje nista mogla sprati. Kri matere in hčere, ki ju je ubila granata, ko »sta v kuhinji iz ostankov hrane pripravljali obed za družino« (Mladina štev. 23, str. 2). Mogoče bi tisti korak čez stopnice, tisto »skrunjenje« tragičnosti smrjMTki bi se dovršilo s profanim korakom čez, pdnenilo dejanje, kihi preusmerilo usodo? Takšne praktike iz življenja ubornega človeškega roda poznamo. Njihov skupni imenovalec je: stopiti čez in vplivati na usodo. Začarajoči korak, v začaranem krogu. Novinar Ivo Standeker je v svojem popotovanju za vojno, za metežem življenja prišel do krvavih stopnic, čez katere si ni upal stopiti Tako je z njegovim podpisom zapisano v Mladini. V njegovem zadnjem članku, ki je bi! priobčen, dokler je Ivo Standeker še bil živ: » ... jaz pa si nisem upal stopiti čeznje« Toda zakaj naj bi bil odrešilen takšen iracionalni korak, zakaj obredni korak »čez«? Ali ni bolj gotovo, da bi se izognil tistemu, kar ga je doletelo, če bi ostal lepo doma? Ko je nekaj usojeno, potem takšni racionalni koraki, takšne zdravo razumarsko izpeljane (konkluzivne) rešitve ne delujejo več. Usodi se ne izogneš s spremembo življenjskega teka, kajti curricu-lum vitae je usoda sama. Kar ti je usojeno, temu se izogneš. »Ka je usojeno, je nej zamčjeno«, pravimo Prekmurci. Usodi se izogneš edinole z majhnimi koraki, s tistimi obrednimi koraki čez, kakršen bi bil morebiti Standekerjev, če bi stopil čez nedolžno prelito kri. Novinarstvo je lahko tudi usoda. Pravo novinarstvo ne pripada nikomur. Torej tudi novinarji ne pripadajo nikomur. Če se za koga pravi, da je »naš novinar«, to ni samo sramota, to je izguba lastnega bitja. Ali pa, recimo, »biti ljudski novinar«, »novinar te ali one politične strani« — vse to je grozno. Saj so tudi takšni novinarji, seveda so. Toda bistva novinarstva ne zapolnjujejo takšni novinarji. Kako pa je mogoče zaupati novinarju, ki je »naš novinar«, »ljudski novinar«? n. Skupščina zelenih sredinski rokenrol «il »Ml Prednik zelenih dr. DUŠAN PLUT pred \« p Svojo mhani' da bl dopolnitev k svoji biografiji pojas-kakšn' .^no žgodho, je sklenil z »rokerskim pozdra-•remi leti je pripovedoval, da je od ganjenosti 5^'brn |P|J 1 obali, ko je z zamudo več kakor dvajsetih let ž. PHŠel v žariščne kraje tistih časov. Tja, 1 * času razcveta rokenrola in cvetličnih otrok. Švicarski poslovnež in radgonski rojak MILAN HERCOG je v družbi uglednih gostov promoviral novi izvozni vinski proizvod iz kooperacije z Radgonskimi goricami, zlato radgonsko penino, imenovano Agata. Z novo blagovno znamko si bo ta proizvod utrl pot na številna tržišča posvetu. Hkrati je Milan Hercog simbolično' predal ključ mesta Miami Milanu Kučanu. Predstavili so tudi sklad za razvoj zdravega otroka, kateremu so bila podarjena dodatna sredstva. Tako je v imenu svojega venezuel- skega prijatelja Milan Hercog podaril 20000 nemških mark za omenjeni sklad, ki deluje na ljubljanski univerzitetni ginekološki kliniki. Predstavniki nekaterih tujih podjetij pa so se odločili, da prispevajo 2000 mark za begunec iz Bosne in Hercegovine. Slovesnost so končali s predstavitvijo programa obnove radgonskega gradu visokim državnim funkcionarjem in gospodarstvenikom ter z degustacijo naj-kakovoslnejših vin. MILAN JERŠE > J^ba« . — ..... »iv r' hi v.ri OVa zgodba, Š, ’ ^Mči«10 dobro 'n če-• KE’tk,(> sok 2elenib- k' JC ‘ 'n nedeljo "a za'°. ker "Ml n- ne Zmorejo it: hi J ; .• m 2dČeld Z to »al 5^^' “S” f?‘' želeA ?01rdn^> \ ko' P°l>ti- !k"h •' J eni siram I. * l-n.i < Plmovd k- "o sinh. 'b zgodha 1. '^,,'"«1:1 Če b, h. dru‘ “kkNa' p01itika U slr‘ln ? ’’0sn8°J ?‘r nJen ne S( rt ‘ff * *$e rt,'Klahko inVk£licuj0Č .A% 'r%n /'f"11 ^h-,oJ“’nost N, £ '“-klik, St V’ kit? /^-"'1 :sXk'- ht' nko-za 'i* ••I., 11 Rih da ie Tt •hOfj Jrj'. navzven Sk0 ie h le ležko V Crv»t 'lul zahle Ut ^lfl ’H1 škovi vladi. Seveda je moral pričakovati, da se bo članstvo, ki je v večini zeleno in samo zeleno, temu uprlo Istočasno pa se bo zavedlo, da mora delovati kot stranka z nekim profilom m neko relativno politično disciplino. Prav lo pa naj bi Plut na skupščini tudi dosegel: dobil je soglasje, da bodo poslanci do septembra vlado, v kateri imajo zeleni tri ministre: Jaz-binška, dr. Tanciga in dr. Voljča, v glavnem podpirali. Dejstvo je namreč, da ti trije ministri niso slabi in da je Plut najbrž res blefiral, ko je poslavljal dilemo, »ali smo vladna stranka in želmo imeti v vladi ministra kot posledico in ne kot vzrok«. Češ da odločitev med tem dvojim zahteva ludi Drnovšek. Nič manj namreč ni dejstvo tudi tole: It trije ministri so tobko dobri, da so vzrok za lo, da so zeleni vladna stranka Brez njih Drnovšek preprosto ne bi mogel in tega se zave da Če od Pluta kljub temu zahteva, naj uredi razmere v svoji zeleni hiši, potem zahteva preveč. Kakor pa smo rekli, je vse skupaj najbrž bila Plutova taktika. Plut je s svojo bifurkacijo med nekonzervalivizmom in nekdanjim uporništvom, ki ga enkrat potegne v desno Peterletovo vlado in drugič v levo Drnovškovo, dovolj politično »kontroverzen«, da je z razlogom ostal še naprej predsednik zelenih kot stranke, ki je sredinska. Dr. Požarnik je rekel, da je zeleno zelen, Vane Gošnik je bil taktičen (obema je Plut očital, da sta preveč desno) in strankin program je slednjič brez vseh Plutovih levih »približkov«. Stefan smej AGATA POSLEJ TUDI V TUJINO - Med promocijo nove radgonske penine, ki naj bi dober glas radgonskih poslovnežev ponesla v širni svet. Foto: N. Juhnov. Javna občila so svoj svet. Za koga pa je pravzaprav pisal Standeker? Če bi že po vsej sili hoteli najti naslovnika, njegovih pisem s fronte — da. tako je potrebno imenovati njegove zadnje članke — ali ne bi bili to še najbolj tisti, ki tega nikoli ne bodo brali. Zato, ker so že mrtvi. Ker so bili mrtvi že takrat, ko je on še pisal. Standeker je bil novinar, ki je pripadal novinarstvu kot posebnemu kozmosu. On ni pisal za nikogar, zato je pisal za vse. In pisal je proti vsemu. Proti klavcem prav tako kot proti zatohlemu okusu onih, ki porečejo zdaj, ko je mrtev, zakaj pa je hodil tja dol, kaj mu je bilo to potrebno? V nekem empiričnem smislu so ga morda zares ubili zato, ker je pisal resnico, kot so v svoji obsodbi zapisali slovenski novinarji. Če pa bi šlo zgolj za to, da ga je nekaj gnalo za tako imenovano resnico vojne v Bosni, potem bi to lahko storil tudi drugače, lahko bi pisal sredi Ljubljane in zatrjeval neko resnico. Čim bolj prepričljiv bi bil v svojem argumentiranju, tem bolj »resnično« bi pisal. To je moč novinarstva, zaradi tega je novinarstvo svoj kozmos. In potem bi se smrti izognil pač tako, da tja ne bi hodil. Da bi se, ko je že enkrat bil tam in je bilo mogoče soditi, da so ga prepoznali in so morda svojim klavcem razposlali njegove fotografije, čimprej umaknil. Tega ni mogel narediti, ker je bil v nekem risu, v risu začaranega kroga. On je bil novinar, ki ni pripadal nikomur. Ne vojni novinar ali novinar za te ali one bralce. Zato je pri njem šlo za ne kaj drugega Bolj kot za »ne hoditi tja« in »oditi od tam« je šlo za stopiti čez tisti prag. Ali za nekaj podobnega. Morda za prekrižati se, stopiti v mošejo, brati Samogovore Marka A vreli je sredi pokanja, brati Čarobno goro Thomasa Manna, kar je počela Mladioa. Medina je bila ena od dveh deklet, ki se jima je zahvaljeval v svojem predzadnjem članku, ko je v post seriptumu zapisal: »Hvala . . Medini in Adisi, ki sta naju sprejeli. Medina ravnokar poskuša preslišati granate in bere Thomasa Manna, Čarobno goro«. Čarobna gora (roman) in (pravo) novinarstvo sta iz skupnega sveta, iz enega kozmosa. Obstajata zase in neodvisno od realnih stvari. Tako imenovana realnost hodi k njima, v njun virtualni, skozi pisanje ustvarjeni svet, ki je bolj resničen kot realni svet. Prišla je tudi k Štandekerju ŠTEFAN SMEJ Portret v štirih slikah šsm STRAN 3 * 1 mušna dobrodušnost že natreseno z nekoliko, no česa . . . premetenosti. Na njem je nekaj vase zaprtega in takega, da kakor zrcalo ustreza Slovenkini in Slovenčevi duši. Kučan ve, ni kaj. Denimo, da nas ob teh fotografskih podobah njegovega lica zanima izključno Kučan kot Prekmurec, saj to men- prav tako kakor drugo. Prvo je to, da je Kučan politik, drugo je to, da je neke vrste ikona ali vsaj ljudska podoba. Saj zato pa je Nataša Juhnov naredila te posnetke ... Da pa je Prekmurec, to pa je gotovo bolj kot ono dvoje. Tole so posnetki z neke nogometne tekme. Ej, Milan Kučan! Pa recite, če je možno o Kučanu misliti mimo politike? Kako naj, če pa je po večjem delu merjenj priljubljenosti celo najbolj priljubljen slovenski politik. Ali ni to, čemur bi se lahko sicer mirno reklo prekmurska nekoliko hudo- da je. mar ne!! Pustimo politiko torej ob strani in ga glejmo in obračamo kot o enega iz svojega plemena. Za boga, kaj ni to naša pravica! Le glejmo, če moremo. Pa saj ne moremo. Mislimo o njem, kakšen bi bil, če hi . .. Ne, to ne gre. Eno je torej gotovo. gospodarstvo Poslovanje na Hrvaškem Lastno ali mešano podjetje Po sprejetju ustreznega odloka hrvaškega sabora so tudi slovenske fizične (občani) in pravne osebe pridobile status tujih oseb v Republiki Hrvaški. Pred kratkim je uprava za premoženjsko-p ravne zadeve vlade Republike Hrvaške posredovala pojasnilo, da 30. junij 1992, ki ga sicer določa zakon o preoblikovanju družbenih podjetij, velja le za vsa podjetja s sedežem na Hrvaškem, dejstvo pa je, da bodo morala čimprej urediti status tudi ostala, da bodo lahko poslovala še naprej. Za preoblikovanje poslovnih enot tujih podjetij (torej tudi slovenskih) pa veljajo določila zakona o podjetjih in zakona o tujih vlaganjih, ki ju je sprejela skupščina SFRJ. Ta dva zakona pa dajeta možnosti: — ustanovitve lastnega podjetja v Republiki Hrvaški, ki ga kot 100-odstotni lastnik ustanovi eno ali več podjetij skupaj iz Republike Slovenije, ki imajo v Republiki Hrvaški poslovno enoto ali premoženje v obliki nepremičnin, ali — ustanovitve mešanega podjetja, ki ga v Republiki Hrvaški ustanovi eno samo ali več podjetij iz Republike Slovenije, ki imajo poslovno enoto ali nepremičnine v Republiki Hrvaški, skupaj z enim ali več podjetji s sedežem v Republiki Hrvaški ali z eno ali več fizičnimi osebami, ki so državljani republike Hrvaške. V informaciji, ki jo povzemamo po STA, pa se kljub tem zapisanim možnostim pojavljajo težave. Vnos nepremičnega premoženja, ki je v lasti slovenskih podjetij na Hrvaškem, je omejen z uredbo, ki prepoveduje razpolaganje in obremenitev nepremičnin na ozemlju Republike Hrvaške, ki so v lasti ali posesti podjetij in drugih pravnih oseb s sedežem zunaj Hrvaške. V drugem členu odredbe je sicer dana možnost. da lahko hrvaška vlada odloči na predlog zainteresiranih, da se določena nepremičnina izvzame iz prepovedi, vendar vse to še dodatno zapleta položaj naših pravnih oseb. Problem bi lahko rešili, ko bosta Hrvaška in Slovenija podpisali sporazum o gospodarskem sodelovanju, ki v II. členu določa, da bosta pogodbenici vzajemno omogočili pravnim osebam s sedežem v drugi državi pogodbenici in fizičnim osebam, da premično in nepremično premoženje, ki je na ozemlju države pogodbenice in s katerim so te osebe razpolagale 7. 10. 1991, lahko uporabijo za ustanovitev podjetja v tej državi ali ga odtujijo in kupnino po poravnavi vseh obveznosti prosto transferirajo v skladu s plačilnim sporazumom v domicilno državo pogodbenico. Žal pa hrvaška stran prelaga podpis sporazuma, zato bi bilo nujno, da bi se vladi obeh držav dogovorili, naj hrvaška stran izvzame premoženje slovenskih podjetij, da bi zanj ne veljala prepoved razpolaganja in bi tako omogočila ustrezno preoblikovanje. Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije je že predlagalo izhodišča za takšne pogovore, bili pa naj bi kmalu. Omenjeno ministrstvo pa je Hrvaško stran že opozorilo na enostransko ukrepanje, ko so posamezni hrvaški občinski izvršni sveti odločili, da se v določene počitniške zmogljivosti naših pravnih in fizičnih oseb namestijo begunci. Rečeno je bilo, da bi za to morali dobiti soglasja lastnikov, treba bi bilo narediti zapisnik o prevzemu, določiti rok začasne uporabe in odgovornost za morebitno škodo, ki bi s tem nastala. S. S. Pot v mednarodne gospodarske tokove V nedeljo se je na Bledu začela poslovna konferenca Slovenija — vaš partner, ki jo je organiziralo Mednarodno združenje slovenskih razvojnih partnerjev, pokroviteljstvo pa je prevzela vlada. Poslovna konferenca je bila zamišljena kot srečanje slovenskih poslovnežev. ne samo domačih, ampak tudi tistih, ki so odšli v tuje države ter so postali uspešni poslovneži. Na konferenci naj bi se srečala ponudba in povpraševanje ter iz lega poslovno sodelovanje, za naš konec pa je zanimivo, da so se kar z nekaj projekti predstavita tudi naša podjetja. Med štiristo projekti jih je kar nekaj iz podjetja EKK Videm ter iz naravnih zdravilišč ali pomurskih turističnih podjetij -(Radenska, Banovci, projekt Rimska Carda, Moravci, Lipa Lendava). Ali se bo za kateri projekt ogrel tudi kak slovenski izseljenec ter bo vanj vložil tudi svoj denar, je sedaj še vprašanje. Vez ali most med slovenskimi poslovneži doma in na tujem pa naj bi bilo Mednarodno združenje — Slovenski razvojni partnerji. Gre za prostovoljno nevladno nepolitično in neprofitno združenje, za institucionalizirano svetovno mrežo poslovnežev, strokovnjakov in drugih Slovencev, ki so v poslovnem svetu. Območna gospodarska zbornica za Pomurje pa je bila pobudnica ustanovitve regijske podružnice mednarodnega združenja ali Združenja za Slovenijo. >V lem vidim eno od številnih oblik, ki se lahko razvije v dobro poslovno sodelovanje med'slovenskimi podjetji in našimi izseljenci, podjetniki na tujem.< je izjavil Koloman Cigut, direktor območne zbornice. Poudaril ie dva vidika takega sodelovanja in združenja, prvi je možnost pridobitve novih tržišč, drugi pa priliv dodatnega kapitala, ki ga slovenska podjetja sedaj ne zmorejo. »Menim, da bi tudi naša podjetja od tega lahko imela korist in želel bi si seveda rezultatov.« (Koloman Cigut). MH 28. junija referendum v Čentibi V krajevni skupnosti Čentiba so se odločili, da bodo ponovno uvedli krajevni samoprispevek, čeprav stari še m potekel. Nabralo se je namreč veliko zadev, ki naj bi jih vaščani uredili v naslednjih petih letih. 28. junija bo referendum, na katerem se bodo krajani odločili, ali so voljni še naprej pomagati pri urejanju problemov v krajevni skupnosti. Vodstvo krajevne skupnosti je ponudilo program, v katerem so omenjeni predvsem komunalni problemi, kot so poti, ulična razsvetljava, mrliške vežice, pokopališča in kanalizacija Krajevni samoprispevek naj bi plačevali naslednjih pet let. JD DelehkM zaposli POTNIKA za območje Prekmurja Pogoji: — V ali VI stopnja izobraževanja ekonomsko-komerciaine tekstilne ali druge smeri, ki zagotavlja poznavanje dejavnosti. — 2 leti delovnih izkušenj (potnik), — vozniški izpit B-kategorije Prijave pošljite v 8 dneh po objavi kadrovski službi VELETEKSTILA. Masarykova 17, Ljubljana Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po sklepu komisije Lanski natečaj tisoč delovnih mest Denar razdeljen, vseh zaposlitev pa še vedno ni Čeprav v Ljubljani na odgovornem ministrstvu že odobravajo vloge letošnjega natečaja za tisoč novih delovnih mest, delodajalci, s Pomurja še vedno niso zaposlili vseh delavcev ali toliko, za kolikor so dobili denar ob lanskem natečaju. Toda sploh ne gre za to. da podjetja niso izpolnila pogodbenih obveznosti. ampak tistim podjetjem, ki so podpisala pogodbo konec lanskega leta, čas, v katerem morajo zaposliti dogovorjeno število delavcev, še ni potekel, ali pa so ga podaljšati z dopolnilom k pogodbi. Značilnost lanskega natečaja je, primerjalno z letošnjim, da ni imel tako strogih kriterijev, pa tudi čas za zaposlitev delavcev je bil pol leta. Z dopolnilom k pogodbi so ta rok podjetja lahko še podaljšala, in sicer za dve tretjini pogodbenega časa. Kljub temu se večini podjetij čas za izpolnitev pogodbene obveznosti iz lanskega natečaja tisoč delovnih mest, izteka. Občina število odobritev 91 realizacija do maja 92 vloge del. mest. vloge del. mest. G Radg 10 16 6 11 Lend 15 54 11 40 Lj ut. 25 174 15 103 M. Sob. ' 26 133 17 62 Pomurje 76 377 46 216 Podjetja, ki so dobila denar za zaposlitev večjega števila delavcev Turi Ljutomer je po pogodbi moral zaposliti 42 delavcev in jih je tudi zaposlil v lanskem letu. MA—CO Ljutomer je prav tako zaposlil vseh 59 delavcev, za kolikor je bil obvezen po pogodbi. Janko Makoter s Cvena je dobil v lanskem natečaju za tisoč delovnih mest denar za 22 delavcev, svojo pogodbeno obveznost pa bo moral izpolniti do konca meseca. Mitja Prelog Ljutomer bo moral do petnajstega julija zaposliti 20 delavcev. Planika Turnišče je že zaposlila vseh 26 delavcev. BfM Murska Sobota je dobil denar za 40 delavcev, do sedaj je zaposlil tretjino po pogodbi, čas za zaposlitev pa bo potekel konec meseca. Marker Murska Sobota je dobil denar za zaposlitev 50 brezposelnih, do sedaj jih je zaposlil 42, svojo pogodbeno obveznost pa mora izpolniti do konca meseca. Mnenje nekaterih poznavalcev je, da so pogodbe dokaj ohlapne in da so bili kriteriji za pridobitev denarja, vsaj v lanskem letu, premalo strogi, saj so denar lahko dobila tudi podjetja, ki so še leto prej odpuščata delavce kot tehnološke presežke. Letos so res postavili strožje kriterije, vendar pa se še vedno postavlja vprašanje, zakaj se vloge odobravajo v Ljubljani in ne doma ali v mešanih Predstavljamo vam pokrovitelja akcije naj. . . kmetija podjetje SAUBERMACHER S UD Za naše okolje Podjetje Saubermacher Dienstlei-stungs G.m.b.H iz Gradca je največje avstrijsko zasebno podjetje, ki se ukvarja s sloritvami na področju varstva okolja Zaposlenih ima čez 160 delavcev, storitve pa opravlja v več kot 300 občinah na Štajerskem in v Spodnji Avstriji. Vključuje čez 800.000 prebivalcev v reden odvoz KAJ OMOGOČA SAUBERMACHER? V prvi vrsti prenos najsodobnejše tehnologije in pridobljenih izkušenj na področju ravnanja in gospodarjenja z odpadki, prenos celotnega informacijskega sistema za obveščanje občanov o preprečevanju in zmanjševanju odpadkov ter sistem zbiranja posebnih odpadkov z vmesnimi skladišči ter sirokovno izobraževanje kadrov. komunalnih odpadkov po sistemu ločenega zbiranja Vso dejavnost opravlja z več kol 60 specialnimi vozili. Podjetje Saubermacher G m b.H je svojo dejavnost razširilo še na območje Zgornje Avstrije. Tirolske ler Koroške. V zadnjem času pa se je aktivno usmerilo še na Madžarsko, Češkoslovaško federacijo ter Slovenijo SAUBERMACHER GmbH V SLOVENIJI V začetku leta 1991 je podjetje Saubermacher GmbH ustanovilo v Sloveniji dve mešani podjetji za ravnunje s komunalnimi odpadki, in sicer mešano podjetje Letnik-Roth s sedežem v Lenartu, to je oblika sode-forunja domačega zasebnika s tujim partnerjem na osnovi 15-leme koncesijske pogodbe mešano podjetje Saubermac. her-Komunala s sedežem v Murski Soboti To je sodelovanje med domačim javnim podjetjem in lujtm partnerjem na osnosi 10-letne koncesijske pogodbe z občino Murska Sobota. STORITVE PODJETJA SAUBER-MAC HER SUD, d.o.o. - odvoz in deponiranje komunalnih odpadkov iz gospodinjstev po BtoPaG sistemu. 10 je ločeno zbiranje, odvoz in deponiranje komunalnih odpadkov iz industrije in obrti, - vzdrževanje in upravljanje deponij, - reševanje posameznih vrst odpadkov posebej kompostiranje odpadkov iz klavnic, a. — izdelava konceptov gospodarjenja z odpadki za posamezne občine. - izvedba pilotskih projektov, zbiranje posebnih odpadkov iz gospodinjstev na območju mesi Maribor in Lenart. podpis pogodbe a tranšizing paketu podjetja Sauhermacher z občino in komunalno-slanovanjskitn podjetjem Hrastnik komisijah, saj se doma najbolje vidi v lonec (Regijska enota Zavoda za zaposlovanje daje svoje mnenje k posamezni vlogi, ki pa ga v Ljubljani upoštevajo ali ne.) Tako pa odobrene vlogr dostikrat presenetijo ali ali kako je s pogodbo zaw,th van družbeni denar V tem primeru, v m«« preteku roka, podpis«' i godbe mora vrniti I* nziranega, ter PlaC . po bančni obresti men- se zgodi, da vloženi državni ali družbeni denar, ki ga je nekdo moral dati, ne pomeni tudi produktivne zaposlitve za nedoločen čas. Kaj v primeru, da podpisnik pogodbe ne izpolni obveznosti ne poravna, tnudne obresti ah. spora, ga najprej P“ » > ji? tričlanska komisija-spešna, spor predajo Obvestilo za sadjH^, Smo v letnem času, ko nas večkrat preseneti oziroma naredi škodo toča. Po toči moramo nasade čimprej poškropiti, in sicer uporabimo captan, ortocid ali fol-pet. Zdaj škropimo tudi proti škrlu-pu, v presledkih 14 dni, uporabljajmo delan ali dodin ali captan — to so kontaktni fungicidi. Tam, kjer imamo slabši nastavek jabolk ali hrušk, škropimo še proti črvivosti (prvi generaciji zavijača) z zolonom ali reldanom super. Tam, kjer so drevesa polna, škropljenja ni potrebno ponoviti. V nekaterih nasadih je močan napad rdeče sadne pršice (rdeči pajek). Zdaj je zadnji čas za škropljenje z nissurunom, potrebno je dodati mitak zaradi karence. Ribezove nasade škropimo po obiranju, seveda če opazimo pajka. Nasade opazujmo in po potrebi ukrepajmo. Škropimo zvečer! Proti plevelom po 1. juliju več ne smemo škropiti z glifasati (cido-kor, randoup), potem spel po obiranju. ZELENA OPRAVILA - REZI Mesec junij je zelo pomemben n««"- . vledur ler«. zdaj upogtbanF b|jepf danju (junijsko cvttnu' Čne diferenciale Z Rezi morajo biti t j(t ne smemo nae«* ^k/”*.** zali, ker g« zacveti jeseni a’1 f „uaih noganl* ro mraui; e— Izrezujemo P nf prt* / vrhovih (vrb® napadene 1“^ 1 ||d / » . ciramo poganJ fa|i«r) gnojili (kan, n ' j mo več gnojR': " Prikaz šiit1* . jablane, hr“t Matis pa 'a,?, U »n U^ljl'^ Prikazali *•*' ~ podrast Fu’,,r* .f Vlad« • Neurje povzro precej škode Škoda, ki jo je v ljutomerski občini livom, še ni dokončno izračunana, po ocena" - ^pi ogromna. Na najbolj prizadetih območjih kraje’ r |u s delja in v Radoslavcih so bili zaradi naravne utrgal oblak, prizadeti številni kmetovalci. Posko ^^gr* । različne poljščine, zato marsikje ne bo pridelk«L Mori^ipr kjer so se sprožili plazovi, pa tudi ceste, najbolju asfalt močno načet in so morali to prometno pove jrll, r zapreti za ves promet Zdaj se stanje počasi norm gr*1":! ffV • '• : Ker ne bodo ^joj" ".ji J’ ska komisija pa si prizadeva čimbolj realno prizadela del ljutomerske občine. Ker ne bodo p7i5t<,J°, škode, bodo skušali dobiti denarno pomoč tudi 0 r M'1 organov. TIGOP, d.o.o. Posojila w • kuhinje • jedilnice * spalnice • otros • dnevne sobe - - 12 obrokov brez pologa — 24 obrokov, 20% polog - 9% letna obrestna mera Informacije po telefonu št. (069) 42-101 STRAN 4 F P gospodarstvo posodobitve in lastninjenja trgovin in storitev Brez državne lastnine *love»Mrih* * L* klr bomo izdelali? Na to vprašanje bo morala ve. e,ski irg < „ ,n i vl„?no lzbo|jševa-"klimi ’ ndar praktičnimi "n111." '■^"'njnija bi ' ......... re«P’ ^Posebej rrebno v«k pri cil 'T"16"0 J«. <«a a T W reJa mislim tako: zame je najbolj pomembno, da so trgovci osveščeni, da vedo kaj... da si postavijo strategijo in ocenijo, kaj je tisto, kar še potrebujejo, kakšen kapital. Skratka: vse skupaj mora biti v funkciji cilja, prav tako pa seje potrebno malo ozreti naokrog, ne vzeti prvega; Mag. Gabrijela Dedek, direktor projektov na ITEO Ljubljana v bistvu si moramo solastnika izbrati in zahtevati njegove reference (obvestila o plačilni zmožnosti, op.a.j — to se mi zdi zelo pomembno. Da bi bila tukaj neka državna regulativa ... tega si pa jaz ne morem predstavljati.< Večina trgovin je ta čas v nezavidljivem materialnem položaju, kako si bodo lahko privoščile posodobitev? »Na tem mestu je potrebno vedeti, da je eno transformacija lastnine in nekaj drugega dokapitalizacija, kolikor je to potrebno. Lahko gre tudi za odprodajo. Podjetje samo se mora odločiti, koliko lastnih in koliko tujih sredstev potrebuje. Mogoče pa se lahko konsolidira tudi tako, da se odreče nekaterim svojim manj uspešnim dejavnostim ali objektom, s čimer bo postalo bolj trdno. Tu bi rada poudarila, da se lahko trdnejše navezave s tujimi partnerji vzpostavijo tudi z drugačnimi oblikami sodelovanja (franšizne povezave) in ni nujno, da pride vedno do dokapitalizacije. Ob vsakem konkretnem primeru je potrebno pogledati, kaj je najboljše in na kožo tistega trgovca, kaj se zdi njemu najboljše, kam bo vlagal in usmerjat razvoj. Sicer pa samo kupiti opremo in jo postaviti v prodajalno ni dovolj, spremeni se le zunanji videz. Tako vodenje poslovanja zahteva vrsto organizacijskih sprememb, vzpostavitev določenega reda. Ko se vse to uredi, je potrebno tudi izobrazili ljudi. Te informacije, ki se zberejo z elektronskimi spremljanjem izdelkov, pa se morajo tudi uporabljati od oddelkovodja do poslovodja in naprej do trgovskega si-stema.< Takole sta si minuli ponedeljek v.d. glavnega direktorja sestavljenega PTT-podjetja Slovenije Julijana Zibert in njen madžarski kolega Bela Do ros simbolično izmenjala poštni pošiljki in tako uvedla celinsko poštno povezavo med Slovenijo in Madžarsko. Vsakodnevna povezava pa ne bo izboljšala le poštne povezave med državama, ampak bo omogočila tudi pot slovenskih poštnih pošiljk do naročnikov v državah vzhodne Evrope (tudi v bivše jugoslovanske republike). Predstavnika obeh poštnih organizacij sta tudi razkrila, da bodo 1. avgusta začeli brezplačno dostavo časopisov za narodnostni manjšini z obeh strani meje. se« foto N Jubnov Vladovo stanovanjsko gojilo za Pomur je l doj« /-"/ ki '""»j« ^hd^anske o^.bankah- 37°,^ ne Je na 'koG,7S »i- .*n S0‘ s,h i b**11 ^n«*k Pa,je “ *b 11 » ‘juto- ” ,tM*Sknnm 38 W milijonov 777 tisoč 758 in za soboško občino 20 milijonov 906 tisoč 809 tolarjev. Od 4900 vlog, kolikor jih je prišlo na sklad je torej (le) 209 s Pomurja, ali od 4 milijard zaprošenega denarja za naš konec 49 milijonov 483 tisoč 386 tolarjev. Glede na porazdelitev posojil po bankah pa na Ljubljansko banko-Pomursko banko odpade 35 milijonov 829 tisoč 146 tolarjev. MH Zahodno Goričko pobilo pekarno *po do|0 ^asčani Rogaševec, največje vasi na zahodnem ^'^ote, ki u? casu sPel dobili svojo pekarno. Znani zasebnik i ‘X . ' >Jna ve^ zasebnih podjetij, sicer pa izhaja iz znane s/' i» ?al»>ri lahL Franc Zaplatič, je v Rogaševcih odpri ij^jih Etniji & spečejo 600 kilogramov različnih vrst lu' u c ama bo dobrodošla krajanom Roga še »ec in 'l,' ^'kuneten ' ,0 Grada, kamor so kruh doslej dnevno 'Mliialjene Murske Sobote. V pekarni sta poleg ,a peka. Boris Hegeduš ?' '»te. fci E s Z Su ZBORNICA ZA POMURJE Titova 5/1 i ?■ Vsei^2ava z Albanijo in Grčijo da Jezačela s30. 5.1992obratova-,riie Koper z Dračem v Albaniji in Pa narnenjena prevozu tovornjakov in oseb-t>)i s Potniki. Kapaciteta terry ladje WrY*niak, ^stavo Cipra, je do 800 dolžinskih n je T •» 1 do I1*1 osebnih vozil. Za prevoz potni V01j° trenutno 80 mest, kasneje pa bo St v na mest. Za vse informacije o novi j Je na voljo pooblaščeni pomorski INTERAGENT Koper, Vojkovo nabrežje f”*'34-21111 klil sta^D0 'n 41‘616 ' * Kudolf Veselko in g. Zdravko Pahor. hS'1*? SEJEM TREH DEŽEL । V ki jpac”u bodo letos močno razširili svoj tradi-P° številu obiskovalcev drugi naj-jesenskim Graškim sejmom. Sej’ bj lri l| 12o ' rn bo letos od 11. do 13. septembru “Zstavljalcev iz Avstrije, Madžarske. Slo- n..!,.«, ....... več razstavljale^v iz tujine, so Avstrijci ceno razstavnega prostora Kvadra-ane 400 šilingov, na prostem pa 100 ši-,zem znaša 300 ATS). Dodatne informa-Pomurje, tel 22.-021. Bernarda B, Peček Komanditna družba, ki deluje v Sloveniji, Hrvaški in BiH Adria kombi Organiziranje kombiniranega prevoza blaga je v mednarodnem gospodarskem sodelovanju zelo pomembno. Družbe, ki se ukvarjajo s to dejavnostjo, ne morejo biti omejene z državnimi mejami niti s samo enim načinom prevoza. Njihovo delovanje in organiziranje prevozov sega od izdelovalca do ku|>ca, od naročnika do prejemnika, kjer z različnimi prevoznimi sredstvi blago prepotuje tudi po nekaj držav. Adna kombi je pri nas še neznana družba, čeprav deluje na območju Sovenije že vse od 1974 letu Prej so se imenovali Yl KOMBI, vendar so ime po osamosvojitvi Slovenije iz razumljivih vzrokov spremenili (negativni prizvok »YU«) Že prvi m» biti organizirani tako, da so v mednarodnih povezavah predstavljali območje bivše Jugoslavije; zaradi spremenjenih razmer m vojne so zadnje čase omejeni v glavnem na Slovenijo m Hrvaško ter delno Bosno in Hercegovino in Makedonijo. Predtem so se s tem ukvarjali v okviru špediterrkega podjetja INTERTRANS, vendar je le to kmalu preraslo v enega največji li organizatorjev prevozov blaga pn nas In kakšna družba je ADRIA KOMBI? Njen direktor Rok Svetek je pojasnil: »lo je komanditna družba, ki se ne more lastniniti — lastninijo se lahko naši družbeniki posamično. 33-odstotni delež ima železnica, 33-odstotni Inter-trans. 17-odstotkov pa pripada /druženju za promet in zveze pn Gospodarski zbornici Slovenije in Poslovnemu združenju ceMnih prevoznikov (Intertran-šport). Te štiri nastopajo kol komplemelar, kot komanditisti pa sodelujejo 1NTEREVROPA, HANGAR [MER. ALPETUR, A V IO1KOČEVJE, TRANSPORT KRŠKO, AVTOPRE-VOZ TOLMIN, VIATOR in drugi.« Interesenti se lahko vključijo v ADRIA KOMBI kot komanditisti, plačajo enkratni vložek v višini 14 tisoč mark, ob letni bilanci pa imajo pravico do dela dobička. Poleg tega imajo »bonus komanditista«, kar pomeni, da dobijo za vsak opravljen prevoz v okviru družbe popust (za Evropo je ta popust 25 mark pri vsakem prevozu). Za pomurska podjetja je zanimiva smer prevozov proti liuiiii m prav v tej smeri imajo v družbi ADRIA KOMBI velike načrte: »Zammv in dokaj neznan je načrt nekakšne potujoče avtoceste od Murske Sobote do Padove, ki ga bomo poskušali uresničiti v dveh etapah. V prvi etapi bomo povezali Mursko Soboto s Prestrankom pri Postojni, v drugi pa Prestrank s Padovo. Prva etapa bo uresničena do I. oktobra letos, druga pa do naslednjega oktobra prihodnje leto. Konkretno ta povezava pomeni, da bomo lahko od madžarske pa do slovensko italijanske meje letno prepeljali od 18 do 20 tisoč tovornjakov. Uresničitev tega načrta je v veliki meri odvisna od Republiškega ministrstva za promet in zveze, ki mora sprejeli določene ukrepe: ali glede cestnih taks in dovolilnic ali pa s podporo Slovenskih železnic.« Dejstvo je, da je cestni pre- Direktor družbe ADRIA KOMBI — Rok Svetek voz še vedno cenejši od železniškega, zato bi bilo iluzorno pričakovati, da se bodo prevozniki zgolj iz ekoloških razlogov vse pogosteje odločali za železnico. Vzroka za takšno nenormalno stanje (v primerjavi z Evropo) sta dva: zaradi izpada prevozov jugo-blaga v tujino (slovenski prevozniki so opravljati 53 odstotkov vseh jugo-prevozov) se je v Sloveniji naenkrat pojavil višek prevoznikov, velika konkurenca pa je močno znižala cene; po drugi strani pa železnica svoje cene nenehno dviguje, namesto da bi zmanjševali stroške in s lem cene storitev. Direktor družbe ADRIA KOMBI Rok Svetek sicer trdi, da imajo z železnico kar dobre poslovne odnose, čeprav se tudi njihova konkurenčnost zaradi vse višjih cen železniških storitev zmanjšuje. Do oktobra bodo tudi uvedli direktno železniško povezavo Ljubljana— Mannheim, kjer bodo organizirali distribucijo naprej do severnih pristanišč in od Ljubljane proli Kopru, Reki m Zadru. ADRIA KOMBI je tudi eden izmed vnetih zagovornikov nujnosti železniške povezave med Slovenijo in Madžarsko preko Murske Sobote in Martinja do Monoštra BERNARDA B PEČEK Traktorji iz Nafte? Strojni obrat lendavske Nafte išče poti po katerih bi poslovanje izboljšal, oziroma delavcem zagotovil delo. Strojni obrat je doslej delal vrtalne garniture za naftno in rudarsko industrijo nekdanje Jugoslavije. Ves ta program je propadel, saj so se tržišča zaprla, Jugoslavija pa propadla. Preko posrednika Pomexa se z avstrijsko firmo pogovarjajo o aranžmanih za izdelavo komunalne opreme. Inovator in samostojni projektant Roman Pogačar iz ljubljanske firme Vilpo pa za strojegradnjo razvija tudi nov razvojni program, proizvajala naj bi stroje za komunalno in kmetijsko dejavnost, med drugim tudi štiriosni traktor s vsemi priključki. Preko Pomena pa se zanimajo tudi za montažo traktorjev Zetor za slovenski trg. Zetor in CSR namreč išče slovensko firmo ki bi bila pripravljena in sposobna montirati njene traktorje za kupce v Sloveniji. Naftaši menijo, da so sposobni to delo kvalitetno opraviti. Asfalt do jezera Končno je asfaltirana tudi cesta iz Dobrovnika do bukovniškega jezera. Slikovito jezero, sredi gozdov naj bi tako postalo bolj pristopno za turiste in druge obiskovalce. Z asfaltiranjem ceste do jezera je dana tudi možnost, da se ob njem zgradi kakšen turistični objekt. Turistično društvo v Dobrovniku si bo prizadevalo da bo jezero dobilo drugačno podobo, ki bo privabilo turiste in da bo končno jezero postalo donosno in se vključilo v turistično ponudbo lendavske občine. Ob jezeru kjer so lepa mesta za kampiranje in taborjenje bo potrebno vspostaviti red in zagotoviti kontrolo, zakaj vse preveč odpadkov se zbere ob jezeru, še zlasti po kakšnih večjih prireditvah. jq Tuja vlaganja v raziskave Ker je pri nas sredstev za raziskave nafte in plina čedalje manj, raziskave so pa potrebne, so se v lendavski Nafti odtočili, da potencialnim sovlagateljem v raziskave nafte in plina na območju Slovenije ponudijo možnost za sovlaganje. Naftaši so se obrnili na tuje sovlagatelje, ki so že pokazali interes za to področje. V Sloveniji je nekaj potencialnih in perspektivnih nahajališč ogljikovodikov ki naj bi jih odkrili s pomočjo tujega kapitala. Hkrati z raziskovanjem nafte in plina bodo opravili tudi geološko zgradbo Slovenije. Ponudbe ki sojih naftaši poslali tujini so že tu, v razgovorih pa so najdlje prišli s podružnico ameriške naftne kopanije Anschutz iz Milana. Pred nedavnim so predstavniki lendavske Nafte obiskali Milano kjer so se pogovarjali s predstavniki ameriške firme o načinih in rokih po katerih naj bi ameriška firma vlagala v raziskave pri nas. Na predlog Nafte naj bi geofi-žična in geološka dela opravljali najprej in predvsem na območju Di-naridov in Murske depresije kjer naj bi v naslednjih osmih letih izvrtali 16 do 20 raziskovalnih vrtin. V lendavski Nafti bodo razgovore nadaljevali, pričakujejo pa, da bo letos sprejet nov zakon o rudarstvu ki bo opredelil tudi vprašanje dodeljevanja koncesij. jp Vlada pozabila na sindikat Informacija o socialnem in materialnem položaju delavcev je sedaj v skupščinski proceduri. Posebno zavzetost pri tem kaže zveza svobodnih sindikatov, ki je pred dnevi povedala, da bo svoje zahteve predlagala tudi novi vladi; in če ne bo šlo na bolje, so pripravljeni še na eno opozorilno stavko. Po teh podatkih da podjetje za plače 20 odstotkov denarja, ki pomeni strošek, na ravni republike pa le 15 odstotkov denarja. Torej ni res, da so prav plače tako močan inflacijski dejavnik — trdijo v svobodnih sindikatih, kt še dodajajo, da vedo za svoje stroške natančno v slehernem podjetju, kjer pa hočejo prav pri plačah najbolj varčevati. Manj kot povprečno plačo, ki je bila marca 24 tisoč tolarjev, dobi več kot polovica zaposlenih. Po drugi strani pa je košarica življenjskih stroškov za štiričlansko družino znašala v maju 45 tisoč tolarjev. Torej: dve plači v petem tarifnem razredu ne pokrijeta košarice življenjskih stroškov. Dejstvo je, da si sindikat še vedno ni izboril kolektivne pogodbe. Po eni strani stare pogodbe večinoma ne uresničujejo nove sindikati so namreč pristali na spremembo izhodiščne plače pa še ni, čeravno so že marca govorili o dvotedenskem roku Morda se dogovarjajo za zaprtimi vrati, izza teh vrat pa pogodba se m prišla. Vlada je samo rella. da bo izhodiščno plačo spravila v realne okvire; takšne, kot zdaj so. Tudi o socialnem paktu ni slišati ničesar oprijemljivega. V svobodnih sindikatih pravijo da tudi novi vladi postavljajo iste zahteve kot prejšnji. V nasprotnem primeru pa jim ne preostane nič drugega, kot da zopet stavkajo Za zdaj je vlada podprta nastanek tripartitnega organa, sestavljenega iz sindikata, zbornice m vlade. Ta organ se bo dogovarjal do sklenitve socialnega pakta. Pri tem pa ni govor le o plačah in cenah temveč tudi o razvojni politiki. Gospodarski program, ki ga je predstavil dr. Janez Drnovšek, omenja, da je v nekaterih delih nastajal v dogovoru z zbornico, o sidnikatih pa ne duha ne sluha Ti se doslej zaradi tega na oglas še niso pritožili. MILAN JERŠE STRAN 5 o tem in onem URADNE OBJAVE skupščine občine Murska Sobota Lelo XXVIII Murska Sobota, dne 24. junija 1992 ŠL: 12 71. Sklep o spremembi sklepa e določitvi števila članov Izvršnega sveta Skupščine občine Murska Sobota 72. Sklep o spremembi sklepa o imenovanju članov Izvršnega sveta, ki bodo vodili upravne organe občine Murska Sobota 71. Na podlagi 10. člena Odloka o volitvah delegatov v Zbore Skupščine občine M. Sobota (Ur. objave, št. 1/90. 10/90 in 12/90) ter 4. člena Odloka o pristojnostih zborov Skupščine občine M. Sobota (Ur. objave, št. 9 90 in 22/91) je Skupščina občine M. Sobota na seji Zbora združenega dela. Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora, dne 4. junija 1992 sprejela SKLEP o spremembi sklepa o določitvi števila članov Izvršnega sveta Skupščine občine Murska Sobota I. Sklep o določitvi števila članov Izvršnega sveta Skupščine občine M. Sobota (Ur. objave, št. 15/90) se v I. točki spremeni tako, da se glasi: »Izvršni svet Skupščine občine M. Sobota ima — predsednika — dva podpredsednika in — 6 članov. Od skupnega števila bo 8 članov opravljalo naloge iz pristojnosti Izvršnega sveta profesionalno, eden pa neprofesionalno. Oba podpredsednika in 5 članov Izvršnega sveta bo poleg nalog v Izvršnem svetu opravljalo dela in naloge funkcionarja, ki vodi občinski upravoi organ.« 11. Ta sklep velja z dnem sprejetja in se objavi v Uradnih objavah pomurskih občin. Številka: 021-7/91 I V M. Soboti, dne 4. junija 1992 Predsednik Skupščine občine M. Sobota Andrej GERENČER. Lr. 72, Na podlagi 7. člena Odloka o pristojnostih zborov Skupščine občine M. Sobota (Ur. objave, št. 9/90 in 22/91) je Skupščina občina M. Sobota na seji Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora dne 4. junija 1992 sprejela SKLEP o spremembi sklepa o imenovanju članov Izvršnega sveta, ki bodo vodili upravne organe občine Murska Sobota I. V I. točki tega sklepa o imenovanju članov Izvršnega sveta, ki bodo vodili upravne organe občine M. Sobota (Ur. objave, št. 15/90) se črta besedilo »Sekretariat za družbeno planiranje, družbenoekonomski razvoj in družbene dejavnosti bo vodil Vladimir KEREC.« V isti točki se doda naslednje besedilo: »Sekretariat za gospodarstvo bo vodil Janko HALB Sekretariat za družbene dejavnosti bo vodila Brigita BAVČAR.« II Sklep velja z dnem, ko začne veljati Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o Izvršnem svetu Skupščine občine M. Sobota in o upravnih organih občine M. Sobota ter strokovni službi Skupščine občine M. Sobota. III Ta sklep se objavi v Uradnih objavah pomurskih občin. Številka: 021-6/92-1 V M Soboti, dne 4. junija 1992 Predsednik Skupščine občine M. Sobota Andrej GERENČER. Lr. Med državami nekdanjega vzhodnega bloka, kamor se, to postaja čedalje bolj jasno, moramo z vso pravico prišteti tudi mi, pa Če nam je to ljubo ali ne. ni nastopila večja prepustnost za pretok infomacij. Glasnost tukaj ni sprožila informacijske perestrojke. nekdanji sovjetski sateliti. vključno z nekdanjo Jugoslavijo, ne kažejo kakšne posebne vzajemne radovednosti. Informacijski pretok je bolj ali manj zablokiran. Nekalro na tak način, kakor se med seboj ignorirajo skupni grešniki, ki so nekdaj koeksistirali v nekakšnem nečednem početju in jih je zdaj sram. Zato hodijo drug mimo drugega, kakor da se ne bi poznali in kako da ne bi bili iz »skupnega« ideološkega gnezda — čeprav je to gnezdo zdaj razsuto. O čeških, poljskih in madžarskih dogodkih po obdobju sprememb smo informirani v glavnem prek tujih medijev. Predvsem nemških. O Bolgariji, Romuniji toliko manj, ker sta obe državi za enkrat še čisto na obrobju nemške interesne sfere, vsaj v medijskem oziru. Tajna diplomacija pa deluje seveda tudi tukaj, toda za zdaj pač mimo medijske galaksije. Izjema, ki prebija skozi informacijski ostanek nekdanje železne zavese, je seveda Skupnost neodvisnih držav, ki pa se nam kaže pretežno skozi ameriško-anglosaksonsko medijski prostor, vsaj v mednarodno političnem smislu. Obveščenost o dogajanjih na Madžarskem, če izvzamemo pla nirano gradnjo plinske elektrarne pri Lentiju, na severovzhodnem koncu slovenske države, kjer se ta država stika z Madžarsko, ni nič boljša kot v njenem osrednjem delu. Ce Nepujsag piše o madžarski notranji politiki (saj povprečen slovenski bralec ob Muri ne ve niti tega, če piše!) se bo moralo nemara kmalu zgoditi, da bodo Vestnik in drugi slovenski časopisi, vse tja do zahodnega dela države, začeli objavljati prevode teh člankov. Madžarska po naše Vzhodno od glasnosti Glasnost je bila na začetku. Skupaj s perestrojko. Oboje je nekje zastalo, ko bi moralo teči počez čez države, za katere je bilo spočeto. Čeprav sta namreč po eni strani svobodnejši pretok informacij in reforma sovjetskega sistema privedla do padca komunističnih sistemov in se je s tem izteklo neko ideološko obdobje, je bila vsa ta reformna energija kanalizirana v dveh smereh. Po eni strani za potrebe refleksije zahoda. Zato da bi se potrdila zahodna ideologija in da je lahko ta ideologija vstopila v nekdanji vzhodni blok. Po drugi strani pa sta glasnost in perestrojka učinkovali v vertikalni smeri. Delovali sta samo navzgor in navzdol v vsaki komunistični državi, s čimer je vsaka od njih na svoj način vstopala v postsocializem. Dotlej se bomo morali, tudi o stanju glasnosti v madžarskih medijih, ki kajpada, z nekoliko spremenjenim predznakom, spominja na naše razmere, še enkrat obvestiti iz nemškega Časopisa. Časopis Spiegel je krajši članek, v katerem poroča o nezadovolj stvu madžarskih oblasti z novi narji, naslovil z drugim delom citata vladnega ideologa Istvana Csurke, ki je izjavil, da se mora »govno pognati s televizijskih zaslonov, če bo potrebno z bičem«. Potem ko je na jugovzhodu Madžarske, tako Spiegel, zunanji minister za gospodarstvo (mimogrede: Drnovška bo potrebno opozoriti, da tovrstnega ministrstva še nimamo, da lahko torej svoj kabinet še smiselno v postsocialističnem smislu smiselno seveda — razširi) na poznej ših volitvah izgubil proti neki neznani liberalki, in je javnomnenjska raziskava pokazala, da je za 55 odstotkov ljudstva socialistični voditelj Gyula Horn primernejši za šefa vlade, seje desničarska vlada odločila. Po njenem mnenju je potrebno nekaj ukrenili proti »krivcem za njen zaton: novinarjem. Ministrski predsednik Joszef Antall je pose gel po partijskem zakonu iz leta 1974 in podkuril obema šefoma državnega radija in televizije, ki ju je sam nastavil in ki sta se upi rala podreditvi. Ko je liberalni državni pred sednik Arpad Goncz odklonil podpis pod dvojnim odstrelom, ker naj bi to ogrožalo demokrati čno ureditev«, je vlada poklicala na pomoč ustavno sodišče. Sklicevanje na ustavnost in njeno preverjanje se je pri nas, kakor je mogoče ugotoviti, nehalo s samostojno državo V nekdanji Jugoslaviji smo v političnih sporih vse do zadnjega igrali na razsodbe ustavnega sodišča -samo spomnimo se. Danes tega m več, vsaj kar se parlamentarnih sporov tiče. Najdlje, do kamor lahko danes in tukaj pririne kakšen ugo vor, ki se hoče dati preizkusiti po črki in duhu ustave, je katera od skupščinskih komisij, če pred sednik skupščine Bučar že prej ne izreče svoj »njet« in spravi zadevo ad aeta, češ da je folklorna. Madžarski ustavni pravniki so dekret iz leta 1974 spoznali za protiustaven in pokarali parlament, ker zamuja s sprejetjem demokratičnega zakona o medi jih Odredili so, da se mora to zgoditi do 30. novembra. Ni kaj, Madžarska je topogledno čisto prava pravna država! Predsednik Goncz je to upra vičeno vzel za potrditev svojega stališča, da je neodvosnost informacij od države, vlade in strank jamstvo svobode tiska. Medna rodni tiskovni inštitut je že konec maja izpovedoval za skrbi je nost zaradi prihodnosti svobode tiska na Madžarskem. Torej ne- kaj podobnega, kol Z 10181/1 dogaja na Hrvaškem , Pri nas je zadeva, k*1 čajno, nekoliko pervertM* " kaj zaradi neobjekti "Ori vedno negodujejo en 11 . . glede na to, če so na obtel1*' opoziciji Ali je picsnu«' kaj narobe z Demosom m®** ■sovci ali pa s iistcm' Svobodi tiska str ra. ki škodujejo ugedu '■ ' naj bi bili. črna tisi 1 -'. vinarjev; ustanovite- m8" skega društva, ki « ■ de pobožno; odstailf1 kjJ nega direktorja pose. Ib” dovolj pozoren do UT’ r \ listov, ki so vladi zob. P na državne banke, Ja h * L jardnimi vsotami sci>l!nc“L le z oblastjo zhzarf brezplačno izdajanj. P'01^. nih brošur in, recimo, 28 “™’, veden besedni sunek ideologa. . • Vse to skupaj naj 6' ' spominjalo na nasilno komunističnega shira1;.' Konrad, znan oporc- n’ ~ najbolj aktivnih skih duhov iz Časov memb, ki so pnpelja« komunizma, je ' vljanom je do voj aapiMr^ vladajočih, dovolj enih varuhov rr-r trebujejo nasveti -v, /m1 cenzure, ustrežljivih pred šefi.« , » Tukaj se odpira s« tako imenovanih droh11.^ med nami in njim nami bi se se kar pr^ in zvijali pred vladajo« _^r j teh razlik je pognoieno Čanjem, da naš * komunističen, ■ endan , takšen, kot so N I sovjetskih satehtuV- 1 . > tem. da galaksijo I medijev teh razlik n* I njej šteje samo rr-‘ | sno kroženje, sam- P lflfJ I gibanje, samo b)o/-' j neodvisne refleksij” I je satelitsko. Zanimiva ponudba Miklošič tudi na bankovcih? Na nedavnem zasedanju ljutomerskega parlamenta je bilo sprožena zelo zanimiva ideja, po kateri bi na novih slovenskih bankovcih uporabili tudi njihovega rojaka Frana Miklošiča. Gre za javni predlog, po katerem bi na dostojen način obudili spomin na enega največjih slovenskih filologov in slovničarjev 19. stoletja, ki je pustil na tedanje dogajanje neizbrisen pečat. FRAN MIKLOŠIČ, ki je živel v lelih 1813—1891. je bil med drugim profesor dunajske univerze in akademik, čigar delež pri pripravi primerjalne slovanske slovnice, leksikografi)« in leksikologije ter etimologije je bil ogromnega pomena. Poleg tega pa je Fran Miklošič v prevratnem letu 1848 ko« predsednik društva Slovenija napisal znano proklamacijo za združitev vseh Slovencev »v slovenskem kraljestvu«. Že teh nekaj podatkov je dovolj zgovornih in pričajo o pomembna slovenskem možu, ki si zasluži trajnejše mesto v slovenski zgodovini. Njegova podoba na novem slovenskem denarju bi bila gotovo pravšnja. M. JERSE mesto, Maribor specializiranih sejm^ Podpisali sporazum Soboška obmejna in narodnostno mešana občina je vrsto zadnjih let pospeševala stike z železno županijo, še posebno pa z obmejnimi madžarskimi kraji. Svoje posebno mesto pri stikih pa so imeli seveda Porabje in tamkajšnji Slovenci. Pred dnevi pa je občina Murska Sobota stopila še korak naprej. Z Zvezo Slovencev na Madžarskem je sklenila sporazum o sodelovanju. Dokument sta podpisala soboški župan Andrej Gerenčer in predsednik slovenske zveze Jože Hirnok. V dokumentu je zapisano tisto, kar se že uresničuje. Peti člen nove slovenske ustave zdaj še bolj izpostavlja skrb slovenske države za avtohtone slovenske narodne skupnsoti v sosednjih državah Tako se občina Murska Sobota in izvršni svet obvezujeta, da bosta v prihodnjih letih še intenzivneje spodbujala stike s slovensko zvezo in nasploh med prebivalci ob meji. Mejni prehod Martinje — Gornji Senik naj bi bil zdaj že realnost, potrebno pa se bo truditi še za prehod Verica—Čepinci in Prosenjakovci—Magyarszombatfa. Večjo pozornost bo treba nameniti tudi gospodarskemu razvoju krajev ob Muri in Rabi. Vlaganja pa bodo spodbudile le odprta meja in nove povezave, med drugim tudi železniška proga med Mursko Soboto in Monoštrom. Dogovor predvideva tudi sodelovanje na kulturnem in šolskem področju. Posebno v šolstvu bo potrebno storiti več za ohranjanje jezika, poskrbeti bo treba za dodatno izpopolnjevanje učiteljev. Gornje-seniška šola naj bi še naprej sodelovala s šolo v Kuzmi, števanovska z osemletko iz Salovec, monoštrska gimnazija pa s soboško. V sporazumu niso pozabili omeniti tudi skrbi za ohranjanje slovenskega jezika v cerkvi. Na Gornjem Seniku namreč še vedno ni slovenskega duhovnika. Sporazum bo veljal pet let, obe strani pa ga lahko še dopolnjujeta. Podpisovanja dokumenta sla se udeležila tudi predsednik žclez-nožupanijske skupščine Gyula Puszita in monoštrski župan Karoly Bauer, pa tudi soboški predsednik vlade Ivan Obal Tako je beseda stekla tudi o aktualnih temah sodelovanja, predvsem o gospodar skem Silva E6ry Radgonski krščanski demokrati Dve uspeli prireditvi Javno tribuno z dr. Jožetom Magdičem, psihiatrom in repu bliškim poslancem SKD iz Mur ske Sobote, je pripravil občinski odbor SKD m Gornje Radgone Dr. Magdič je spregovorit o ekstremizmu, fanatizmu in agresivnosti v politiki, v kasnejšem pogovoru pa so navzoče zanimala predvsem zakulisna dogajanja v slovenski skupščini ter oblikovanje slovenskega političnega prostora. Krajevni odbor SKD za Gornjo Radgono, Crešnjevce in Zbi-govce pa je v sodelovanju z zvezo kulturnih organizacij Gornja Rdgona in krajevno skupnostjo Crešnjevci-Zbigovci organizirat dobrodelno kulturno prireditev, ki je bil v vili Holt v Crešnjcvcih. Ob 20-lctnici aktivnega delovanja v kinokfubu Mariohr je njihov član in podpredsednik občinskega odbora g. Franc Moge predstavil 6 svojih filmov Njegovi dokumentarni m žanrski filmi, ki so prejeli veliko domačih in tujih priznanj, segajo predvsem na področje kulture, ekologije in etnografskih značilnosti naše pokrajine. Izkupiček s prireditve so namenih za obnovo rojstne hiše slovenskega pisatelja in slovničarja Petra Dajnka, ki je znan predvsem po svoji »dajnčici« 1 K Nov ljutomerski praznik Poleg tega, da so na predvečer slovenske državnosti pripravili na dvorišču mestne hiše v Ljutomeru proslavo, so se v središču Prlekije odločili (udi za nov občinski praznik. Dosedanji L junij so namreč izbrisali kot datum praznovanja, namesto njega pa so se raje odločili za 9. avgust kot spomin na leto 1868, ko je bil v Ljutomeru prvi slovenski tabor, množično politično zborovanje, s katerim so radikalizirali slovenski narodnostni program. V ospredju pa je bila zahteva po zedinjeni Sloveniji in enakopravnosti slovenskega jezika. 9. avgusta letos naj bi na slovesnosti ob novem ljutomerskem občinskem prazniku podelili tudi več priznanj zaslužnim posameznikom, organizacijam in ustanovam. Sprejeta je tudi pobudda, da bi za častnega občana ljutomerske občine razglasili zaslužnega akademika iz Ljubljane, rojaka dr. Aniona Trstenjaka. M.jerSe Te dni je v Mariboru mednarodni strokovni sejem FORMA — TOOL '92. Dvorana Tabor je letos že drugič prizorišče velike mednarodne sejemske prireditve. Nedavni sejem Energetika in vzdrževanje — Terolech je bil izjemno uspešen. In poslovneži se nadejajo, da bo tako tudi s seda njim sejmom, ki predstavlja vse, kar je povezano z orodjarstvom, od preprostih orodij do zelo zahtevnih orodnih sklopov in naprav, povezanih z računalniško tehnologijo. Sejem je odprt od 23. do 27. junija. Na njem sodeluje 159 razstavljavcev, od tega kar 83 iz Avstrije, Nemčije, Italije in od drugod, Prireditev je rezultat uspešnega sodelovanja mariborske univerze in tamkajšnjega gospodarstva. Mariborčani bodo s podobnimi prireditvami nadaljevali in lahko smelo zapišemo, da po- staja šta:”^ danjim sejm° vzporedne P” r'1,1.«. nja, posvetovanj^. r "V področju mariborske u> , । jji 1^,. je o sejmu p«)^ ^..Z stane Po,nen*j; slo*^ - -dejavnik, |ari‘ 'kurenčn1 stanejo konku e bavarskim m _ veČ potrebno Doslej smo P (i področja oro J nizkih cenah. b . »Murski val« Radio Murska Sobota, med poslušalci znan kot Murski vat. je že drugo leto razglašen za najboljšo lokalno radijsko postajo. V zadnjih letih so še posebno hitro napredovali, saj so program razširili na skorajda ves dan, izboljšali slišnost ter končno dobiti svojo frekvenco. Zaradi -Vsebinske pe- ...... ki kolektiva, krog PO^^VC-^ so na svojč* i ,i ,i na informacij* I opozoriti (JhM'jjukM .-..A. ti . Muri . - v)l- JF S m samo - / strosti. STRAN 6 sociala, šolstvo, zdravstvo & * novi državi neodvisno življenje za invalida ku nn.l"' z,vIjenje invalidov Delovna skupina pri republiškem izvršnem svetu je konec pre< S>Sv^tr^'"valid- Oljenj? ?kaj Je t0' ne' dn',ii,a'!d lahko živi v okoliu "Tirano a Prlmer lahko *ove, da lahL°P' V Javne USta “javne telefon iam te,«r'ti misl samo druž-začenšiPak konkretnih S!""- Družha^ a zaP°sbva-?nWabl|ani^ £e d“'’ daJe za i ko Je ,'e?a ko-untc njihove "^lnvalioe tudi poti, Robljen apOs^ kjer bi lil te lir Delovna skupina pri republiškem izvršnem svetu je konec pred- lanskega leta sestavila pot, po kateri naj bi razvijali invalidsko varstvo v Sloveniji. Najpomembnejši del ali poglavje teoretične zamisli razvoja invalidskega varstva v sodobni družbi so razvojni cilji, ki pa bi jih lahko razdelili v štiri sklope ali cilje invalidskega varstva. v it. r* s'-* fll’ ti Ječanje IS tas Vilincih, |> . - |H1j£ * “*5tl invalidske organizacije in interesna združenja, zaposlitveni programi, vključevanje v politično odločanje in drugo. Invalidska društva si prizadevajo, da ne bi vsa društva, tako invalidska kot ljubiteljska, metali v isti koš. Pravni akt bi moral ločno razmejiti, katera in- d. If m * P it * I' I * potrehn7i'JC invalidov za .J^tanja ’ P°dr°čja samo-L Pa so predvsem f r t e s Zdenka Podlunšek, zasebna podjetnica Med kopa, podjetja medicinske opreme, je bila izbrana za podjetnico leta. Svojo nagrado pa želi nameniti duševno prizadetim otrokom ali v pomoč k-lem. Predlagala je, da bi kupila zapuščeno, vendar še trdno kmetijo, kjer bi ti otroci po končanem šolanju v šoli s prilagojenim programom lahko živeli in delal! v stanovanjski skupnosti. O njenem predlogu so se v sodelovanju z odgovornimi z ministrstva za zdravstvo in socialno varstvo pogovarjali stro- kovni delavci soboške občine. Gostje iz Ljubljane so povedali, da ni nobenih zakonskih zadržkov, da ta skupnost ne bi mogla nastati, tudi finančno bi jo lahko prihodnje leto podprli z republike, saj gre v Sloveniji za povsem nekaj novega. In prav zato, ker gre za novost, za poskus, bt bito treba o zamisli ali predlogu dobro premisliti, da ne bi kaj spodletelo. Stanovanjska skupnost namreč ne bi smela bili ne nov zavod, pa tudi ne nadaljevanje ali drugačna delavnica pod posebnimi pogoji, kot jih že poznamo in imamo. Najprej pa bo seveda Majda k. s Prejeli smo ’ tx2i' na sv°j' sei' dne 181 b' raz' h nailed»-r,J,c aare ln izkrivljanju podatkov v zvezi z odpra-10 v občim Gornja Radgona in s tem v zvezi > Zavijapodtikanja ki se v zadnjem času k >v pp ndv srcdstvih javnega obveščanja glede nepra-.. "r tuadov na de,° Izvršnega sveta je po mnenju ' ■. '»kraoh^ Zjavo ministra Igorja Bavčarja o poniževal '''h, /,' izjav in' L^.Tienih in oškodovanih v vojni, prav ta-'' 1997° Obiub’ ki jih je slovenski notranji minister ]P° sestanku s predstavniki občinskih demo- ^hu 11 r V k . >blitp_ ™ 'oliko izjava oz. obljuba, ki jo je da! mi-Nj^Pliva ^r^dovai, ''"de, da bo slednja v radgonskem primeru Potek - ' v leJ zvezi predlaga ministru, naj lu-jj-jJ.^ild, ki so se, oz, se še vodijo v zvezi z J ■,l'i-- 4 Pripadnikov policije pri ministrstvu za k Uh!3 bfcj N । Mr Pa občinsko vlado predvsem izjava, da bo N^ii^P^litev ^anJ?na Ludvik Wolf in Darko Muc (podje-li fiiKL0 obl', nse n"?a minister morda sam kakšnega podje-n5rjj" '“PolniledslavHa. kako m s kakšnimi sredstvi bo Izvršnem svetu si navkljub vsem priza 'n J? agresij; so J‘b vod>li za čimprejšnjo in uspešnejšo ClvMaiv odnvar, v občini, takšnih obljub niso upali dajati, n zaradi izgube še za 37 odsloikov ali skupaj za 93 odstolkov, Cena kanalščine bi se morala povečati za 82 odstotkov ter za pokrit je izgube še za 68 odstotkov, skupaj torej z 153 odstotkov Odvoz odpadkov pa bi morali podražiti za 50 odstolkov. Toda vladni predpis o cenah komunalnih storitev še vedno velja, zato so na soboški seji izvršnega sveta podjetja, ki jih ta ukrep prizadeva, predlagala dopis odgovornemu ministrstvu, da dovoli povečanje cen vsaj do te mere, da bodi) pokriti stroški ali eno- stavna reprodukcija. MH ABC POMURKA SKUPNA FINANČNA ORGANIZACIJA 69000 MURSKA SOBOTA Lendavska IVI razpisuje PRODAJO poslovnih prostorov, od tega v pritličju 121 04 m’ in v kleti 70,35 m!. oboje v skupni površini 191,39 m!. ki so v ulici Staneta Rozmana 10 v M Soboti Izklicna cena je 13,005.660,00 SLT za vso površino Prostore je možno prevzeti v posest po 15 juniju 1997, ker so do takrat v najemu Prednost pri nakupu predmetnih poslovnih prostorov ima sedanji najemnik Javna dražba bo 29. junija 1992 ob 9. uri v prostorih prodajalca v M Soboti, Lendavska ul 11 Vse stroške s prodajo predmetnih poslovnih prostorov, vključno s prometnim davkom, nosi kupec. V negospodarstvu nižje plače Prav gotovo se je kot prvi ukrep nove vlade v kronologijo zapisal dvig plač v negospodarstvu. Okoli tega so prelili toliko žolča in črnila, da je bilo mogoče prav hitro sklepati, da je ob različnih mnenjih o ekonomskih učinkih tega dejanja šlo tudi za priložnost protiudarca prejšnje garniture. Povečanje plač v negospodarstvu za 38 odstotkov pa je v bistvu lahko bila le posledica povečanja plač v gospodarstvu. Upoštevali so seveda povprečje, zato je mogoče razumeli ludi nezadovoljstvo naka-terlh. ki so videti predvsem svoje plače in svoje pa morda Še sosednje podjetje, ne pa tudi celote in s pogodbami zagotovljenih posebej visokih plač vodstvene strukture. K psihološkemu učinku pa so seveda takoj pritaknili ali ga samo še povečali z napovedmi, da bo pa sedaj inflacija spet podivjala. Drugo je seveda ekonomska analiza in presoja učinka povečanja plač, pa ne samo v negospodarstvu. Povečanje plač v negospodarstvu je torej lahko bilo le posledica dogajanja v gospodarstvu, izbruha plač za 24,5 odstotka v marcu, ko je prenehal veljati zakon o zamrznitvi cen, še zdaleč pa ni šlo za to, da bi si zaposleni v negospodarstvu tako lahko razdelili bajne plače. (Takrat ko je bilo največ polemik okrog plač, je univerzitetni profesor z imenom in priimkom s poviŠico dobil 90, prav tako znano ime direktorja medijske hiše pa 180 tisočakov.) Zakon, ki je zamrznil plače, je tako pokazal svoj učinek, ki pa ga več ni bilo v aprilu. Prav zato bodo zaposleni v negospodarstvu dobili za junij 7,4 odstotka nižje plače, za kolikor je bila v aprilu statistično nižja rasi plač v gospodarstvu. Vlada je namreč določila novo osnovo za izračun junijskih plač v višini 20 tisoč 991 tolarjev, majska plača ali sporna osnova pa je bila višja za nekaj manj kot dva tisočaka. Tudi ob tokratnem zmanjšanju plač ne gre za nov ukrep vlade, ampak so upoštevali prav takšno metodologijo kot prejšnji mesec. Ta je za izhodiščno plačo 58 odstolkov povprečne plače v gospodarstvu (tokrat za april) zmanjšana še za 20 odstotkov. Seveda pa se lahko sprašujemo o metodologiji usklajevanja plač tistih, ki so pod proračunskim plaščem ali pa država nad njimi še drži roko. To pa je že vprašanje dogovora in iskanja najprimernejšega modela. MAJDA HORVAT Domu v Baški lastnika Dom za letovanje otrok v Baški naj bi s prvim julijem sprejel prvo od petih skupin otrok. V vsaki skupini naj bi bilo po sto otrok, upravitelj pa zagotavlja, da je za sprejem otrok vse pripravljeno. Upravitelj doma je sedaj Še Center za socialno delo Murska Sobota, dom pa je v lasti vseh pomurskih občin. In prav o tem, kako bo s statusom doma v prihodnje, bi se bilo treba dogovoriti, opozarjajo s soboškega centra, in to na skupnem pogovoru izvršnih svetov pomurskih občin. Urediti bi torej morali lastništvo doma ter ga zavarovati pred morebitno odtujitvijo. Da bi kdorkoli ali katera hrvaška občina še pogledovala za domom, sedaj ni mogoče trditi, tudi begunci, ki so bili v domu do poletja, ali gostinska šola iz Osjeka je bila v domu po dogovoru. MH Tudi na upokojenskem denarju ne piše, čigav je Vrednost hrvaških pokojnin je za hrvaške upokojence, ki so naši državljani ali vsaj živijo v Sloveniji, za polovico manjša. V velikih denarnih težavah se je tako znašlo dva tisoč hrvaških upokojencev ter še 1200 tistih. ki prejemajo ali zaradi pretrganih stikov in vojne več sploh ne pokojnino iz drugih republik. Na sedežu Skupnosti pokojninskega in invalidskega varstva v Ljubljani so nam odgovorili, da pač nimajo podatka, koliko je teh upokojencev v Pomurju. Prav tako niso mogli odgovoriti na vprašanje, koliko je upokojencev, ki so bili zaposleni v pomurskih podjetjih (večina v lendavski občini), vendar živijo v sosednji državi in prejemajo slovensko pokojnino. Na oddelku za statistiko pokojninske skupnosti v Ljubljani pa so lahko povedali le, da je slovenskih upokojencev, ki živijo v sosednji državi, osem tisoč. In zakaj je slednje lahko sploh zanimivo, če je sedaj aktualno vprašanje, kako našim državljanom, upokojencem s hrvaške, zagotoviti pokojnino za preživetje? Res še ni rešeno vprašanje, kdo naj da denar za naše hrvaške upokojence. Ministrstvo za delo je predlagalo, da naj prizadeti upokojenci dobijo doda tek k pokojnini, v povprečju bi to znašalo 7 tisočakov, iz proračunskih sredstev. Ker pa v proračunu za to ni denarja, naj bi ga črpali iz pokojninske skupnosti, in sicer kot akontacijo oziroma državni dolg. Generalni direktor Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, Janez Prijatelj, v tisku zagotavlja, da za to ne bo ogrožena nobena domača pokojnina. Vendar osem tisoč upokojencev prejema slovenske pokojnine, ki za naše upokojence in razmere res niso visoke, so pa zaradi tečajne razlike na primer za slovenske upokojence, ki živijo na hrvaškem. Ob reševanje problema, kako hrvaškim upokojencem pri nas zagotoviti pokojnino za preživetje, torej postavljamo samo vzporednico. So pa tudi upokojenci, ki svojo »dobro« pokojnino iz Slovenije znajo v naši državi še »obogatiti«. Imajo Človeka, ki jim »dobre volje« ali morda tudi za plačilo v naših bankah za pokojnino kupi devize, na denarju pa itak ne piše, čigav je. Sicer pa bi ob tem pisanju ti mirno lahko vprašali, kaj se pa greste, je to mar prepovedano, ali pa, mar nismo s svojim delom ali od plač plačevali pri spevek za slovenski pokojninski sklad? MH Center za begavčke tudi v Murski Soboti ci Ministrstvo za zdravstvo in socialno varstvo je predlagalo, da se v ustanovi enajst sprejemnih centrov za mladoletne beg avte. Tak b° V ^u!'ski Soboti v dijaškem domu, ki bo za vse Pomurje, vodil pa ga bo soboški center za socialno delo. Občina kot ustanoviteljica centra bo do polovice vrednosti sofinan-Cirala le najemnino prostorov, vse drugo, obnovo in preureditev prostorov ter delo strokovnega delavca pa bo plačalo odgovorno ministrstvo MH STRAN 7 reportaže Sinovi moji M Horvat foto: N. Juhnov ženske in moški Sinovi moji, kje ste? Dala sem vam svojo kri in srce. življenje — mar zato, da sedaj umrete pod streh tistih, ki so brez srca ? Trepetam za vas, za vse, ki ste ostali. Sarajevo, mesto moje! Ubila od življenja si bom izjokala še oči, samo da bi vedela, komu klicati. Je še kdo. ki bi lahko ustavil to morijo in trpljenje tjudi, povejte mi’ Mednarodno arhitekturno delavnico v Lenartu, ki je trajala od 8. do 12. junija, so omogočili številni pokrovitelji in prijazni domačini, največ pa so si za tovrstno akcijo prizadevali posamezniki, ki jim že nekaj let ni vseeno, kakšna bo prihodnost Slovenskih goric. Glavna organizatorja sta bila Zveza kulturnih organizacij Lenart in Šola za arhitekturo Univerze v .Ljubljani. »Arhitektura je lahko t’ako dobra, kakor je dober sklop vseh dejavnikov, tako uporabnikov kot arhitektov. Pri tem je dobrodošla vsaka stroka, saj gre za oblikovanje prostora do najmanjšega detajla,« je pojasnil vodja, mentor in profesor, ki je udeležence arhitekturne delavnice spremljal in usmerjal pri njihovem delu. Čeprav študentje niso prišli v Slovenske gorice z nekakšnim »pridobitniškim namenom«, da bi jim na fakulteti upoštevali sodelovanje v akciji kot de! študijske obveznosti, pa jim bodo zbrani materiali v prihodnosti prišli še kako prav. Vsaka posneta hiša, podrobnost, vsaka skica in ugotovitev — vse to bo- Jaz nem odšla, bolna sem bežala iz bolnišnice. Je po vsej moriji doma sploh še pomembno, kaj bo z mano ’ Dokler pa bom, bodo z vami moje misli in srce. Samo to še imam, da vam lahko dam. samo to! Moškim pa je naposled zadosti. Dovolj dolgo so zatajevali svojo pravo naravo. Zatajevali so jo zaradi naraščajočega vpliva feminizma, ki je moške lastnosti razglašal za sramotne. Zdaj pa so moški, kakor piše ameriški časopis Time, ponovno premislili o ženskah in ugotovili, da se nimajo česa sramovati. Čas bo torej, da si povrnejo samozavest, kajti ženske so čisto lepo pokvarjena bitja. Takole naštevajo očitke proti tako imenovanemu »šibkemu spolu«: ženske zahtevajo zase največjo možno srečo, hočejo skladno partnerstvo z moškim, čudovito zaposlitev, otroke in ogromno prostega časa, da bi si lahko lakirale nohte; ■ spravljajo moške v pretirano in škodljivo spolno naprezanje, ker vedno znova hočejo, vedno znova bi se lahko in zaradi tega moškega neobhodno priženejo do impotence: - se lepijo po univerzah, da bi si pričvrstile nase kakšnega akademika, nakar se ledenomr-zlo in po zaslugi kvot, ki predpisujejo enakomerno udeležbo njihovega spola, vsilijo na položaje, na katerih potem zatirajo moške; izsiljujejo moške s svojeglavim in nepredvidljivim bolezenskim terorjem — z izmišljanjem bolezni. V splošnem pa velja, da ljubijo preveč, preveč tudi jedo in tudi bruhajo preveč, pogoltnejo tudi preveč tablet in preveč spijejo; - kot pošastne matere so v zgodovini povzročile ogromno gorja: polovica sveta je trpela pod Nerojem, Kaligulo, Mussolinijem, Francom, Eichmanom ali Mengelejem, vsi ti ljudje so živeli v senci svojih nadmater, svojih mater, ki so gospodovale nad njihovimi značaji. Ta spoznanja so seveda izzvala ustrezno spremembo v drži moškega do ženskega. Če bi ta preobrat v vrednostnem redu ilustrirali z aluzijo na znameniti stavek, ki ga je v filmu Casablanca nekajkrat izrekal Humphrey Bo-gart svoji soigralki Bergmanovi: »V oči te gledam, mala,« potem naj bi se zdaj simbolni stavek moškega glasil: Usekal te bom po gobcu, mala. Da bi se moški čim bolje pripravili na življenje v svetu, ki ga v svoje roke prevzemajo ženske, se seveda morajo ustrezno pri- »Usekal te bom po čobi, mala!« * . hura 9,1:4 Nekoč je bil matriarhat: ženske so bile »formalnopravno« glavne, po njih se je štelo potomstvo; ujci, torej materini bratje, so imeli pri vzgoji otrok glavno besedo. Potem se je formalnopravno uveljavil patriarhat. Glavno besedo so imeli moški, očetovi bratje, ki so bedeli nad bratovo vdovo in nad njenimi otroki. Tako enostavno smo tole povedali. Feminizem je prišel v zadnjem času, konec šestdesetih let. Slovarska definicija feminizma je taksnale: », . . na obzorju študentskega in zahodnoevropskega civilnodružbenega gibanja je nastalo novo žensko gibanje, katerega najsplošnejši cilj je bila odprava zatiranja žensk in temeljna sprememba družbenih (er v red n ost nesistemski h norm pod ženstvenim vplivom ...« Toliko bodi dovolj. praviti. Nastajajo različne tako imenovane »delavnice«, neke vrste tečaji in vaje, na katerih si v posebnih skupinah dopovedujejo, da morajo brez sramu ponovno dvigniti svoje meče. V.: Kje je zagata v odnosu do ženske? B . »Moški v ženski vedno iščejo samo mater. Svojo odgovornost prelagajo na ženske«. V.: V svojih seminarjih zago- varjate izzivalno tezo, da naj bi moški v partnerskem odnosu moral biti šef? B,: »Šef je predvsem mojster svojega lastnega življenja. To pa Eno od takšnih delavnic vodi John Belucci. Belucci je italijanski Američan. V pogovoru, ki ga je po prihodu na svoje začasno delo v Nemčijo dal za časopis Spiegel, je na vprašanje, česa se je v njegovih delavnicah mogoče naučiti, odgovoril: »Moškim hočem ponuditi spoznanje, ki jim ga vsakdanje življenje običajno ne ponudi. Dajem jim priložnost, da drug drugega podprejo, okrepijo in odkrijejo tisto ljubezen, ki med moškimi lahko obstaja: žeto redko kakovost moškega prijateljstva. Ponovno se moramo naučiti, kaj pomeni biti moški.« Vprašanje: Kdo moškim tako zelo jemlje vero vase, mar ženske? Belicchi: »Moški so izgubili vero v svojo moč in avtoriteto. To ne preseneča — odgovorni so za celo vrsto vojn. Kljub temu pa morajo verjeti v svojo moško moč, če si hočejo povrniti samozaupanje«. pomeni, da lastnih nazorov vrednot ne meče čez krov, če nekdo zaljubi v žensko. Moški moral vedeti, kdo je, kaj hoče kam gre. To je predpostavka in se bi in za to, da je šef. Biti morata tako kralj kot kraljica.« V.: Vaša delitev vlog je silno konzervativna. B.: »Kakor hočete. Svoji življenjski sopotnici sem rekel, da ne bi bil pripravljen vstopiti v kakršnokoli razmerje, dokler ne bo dokončno jasno, da sem šef v ringu jaz — toda nikakor ne šef na njene stroške. Vsaka ženska ima v sebi tudi maskulinizacijsko težnjo in tej se moramo upreti.« V.: Navedite nam zglede za to spoprijetje. Uspela lenarška mednarodna arhitekturna delavnica 92 Internacionalna arhitektura le nadomestilo! do lahko uporabili posredno ali neposredno pri svojih nalogah in poklicnem delu. Pravzaprav jih je pokrajina prevzela, nam je zaupal dr. Juva-nec, kajti delali so S takim veseljem in zagnanostjo, da niso mirovali niti zvečer, ko naj bi počivali — nekateri so si po večerji odnesli mize na hodnik in začeli skicirati. Profesor je priznal, da je bil vsak večer utrujen, na smrt utrujen, kajti program je bil kar se da natrpan: podrobno so proučili krajinski park Zgornja Ščavnica, Zavrh, Cerkvenjak ter večje kraje v Slovenskih goricah, kot so Hrastovec, Voličina, Gradišče, Osek, Videm, Gornja Radgona in Benedikt. Toda študente, prihodnje arhitekte, ni bilo potrebno priganjati ali navduševati: potrebno jim je bilo dati le možnost, da takšne stvari počnejo, potem pa to delajo sami od sebe, pri tem jih je bilo potrebno le strokovno voditi. »Smisel vseh teh akcij je oživiti staro arhitekturo, pravzaprav postaviti temelje za projektiranje nove,« je dr. Borut .luvanec z enim stavkom povedal osnovni namen enotedenske arhitekturne delavnice v Lenartu. Udeležba je bila pestra in nad pričakovanji: prav ta pestrost — sodelovali so tudi arheologi, etnologi, umetnostni zgodovinarji, zgodovinarji in drugi — jo dviguje nad raven vseh drugih podobnih akcij. Dr. Borut Juvane« se je že pred leti zaljubil v Slovenske gorice. S takratno občinsko županjo Vido Šavli sta pripravila projekt z naslovom Odkrivamo, obnavljamo, ohranjamo. česa« spraviti na dva kvadratna metra, ki ju pravzaprav nikoli ne uporabljajo. Tretja reč pa so počitniške hiše, ki jih prinašajo ljudje v glavah iz mesta, tn te v glavah prinesene hiše so popolnoma drugačne od tistih, ki spadajo na deželo. Na deželo spada pač taka hiša, ki je tam doma, ne pa taka, kot si jo nekdo zamisli! Posebno občutljivo je tudi okolje teh počitniških hiš; to ne more biti takšno kot v Parizu, Londonu in drugod, ampak tako, kot bi moralo bili tukaj doma. In tu je glavni problem. Z malo truda bi se dalo te stvari urediti že kratkoročno. Kako? Skratka: gre za to, da so poudarjene domače značilnosti, te je potrebno potegniti, nadaljevati in kot tradicijo vleči enostavno na- B.. Midva ne b«^ otrok. Če bi to ne ';enski* no, potem bi jaz s ' c živel skupaj- Ako 1 otroke, bi ji rekel’ ' i >! moram opustit ■ deli, da ti ne bi bit*' Moški potrebuj^ ženskam je P°’Khk0 varnost, da bi la«^, (f Prepričan sem, IP ne mam.’ bljega dela samih -L podariti. Vzdržujejo C branijo se « and** V • Označili ste se G fašista. Mislite s B. »Zelo resno, p praktičnem Vsi imamo v se* g. psihopatske, tudi sovraštvo do ' grozno, če bi te <0“* h Ne smemo pa se P diču v nas, moram« V.: Zares «ena^ moški sovražnik B.: »Moški so ob sovražni in ne mislil, da bi -Dcjansko pa sem' nezavedno staln . ,,rb I posled pa imah moie neposredne o , priložnost, da " mene. k t V.: fmajo žensk« ska napaka je, “ ,if , da ženske mso -- ( $ naj večja sala ‘ ne-« ■ bj| 8oSp“W Kakor da bi m'» jj k : hi od nekod tuka^ ({^ jc to vedno: v dopustitvijo, da tP dl« • Ul * nenadoma z"^erti^f|/ kladivu ail kakS" * / dovinotvoroem p koli beznico 1 । ‘ Mure bi sl' P* .fesničj1™* V pogovoru tU‘" ^11»' ( je tukaj natres pisarniških m pogovorih nd’ / Vssa ’ ne prekoračimo priporočene k°h' ■, ( h Er1"0 °Wu',iiva’ Sejemo jesen, . P>osn J j ^e,u>«)O na rast ozimnih zit, k J L.,,.,, Ia na- Prost, odporno proti boleznim m Kmetijska svetovalna služba Žita Flisar-Novak, dipl. inž. agr. Ajda * ^^cske la -i,7a „ mraz, visoke *c,,!rer?nJ” » 3'»* - ‘ Kohvj, Preneha oplodnja. tt.i^ldi K. prej m samo »svoje« podjetje s pridelki in surovinami in v lem primeru ne bodo nastopali kol enakopraven pogajalski partner. Vzemimo zgled pšenice in odnosa Mlinopek —zadre ga Dejstvo je, da pridelamo več pse niče, kol je porabimo in kol je lahko Mhnopek predela, zaio ni nobena skrivnost, da se ti presežki plasirajo v druga mlinska m pekarska podjetja v Sloveniji- Namesto da bi kmetje s po močjo zadruge to opravili sami in poskušali doseči pri predelovalni industriji čira ugodnejše prodajne in plačilne pogoje nad zajamčeno državno ceno, bodo podrejeni diktatu lastnega podjetja, ki bo pobiralo ekstraproHte. vse lo s predpostavko, da se lastno podjel je, v iem primeru Mhnopek, ne znajde v težavah, ki bodo bremenile tudi zadrugo, Povsem drugače je s Tovarno sladkorja, ki je na našem trgu monopolist pri odkupu sladkorne pese in bo prav zaradi lega pritiskala na zadrugo m kmeta, predvsem žara di izredno počasnega obračanja kapi uda v tej dejavnosti. Skratka, namesto rcalsociaiiinia real kapitalizem iz revolucije v revolucijo. Ekonomska svoboda Pri splošnih zadrugah pa se sreču jemo z drugim paradoksom, namreč politiko, eno partijo je zamenjala druga, Če smo v preteklosti bili priče partijskim plenumom o razvoju kme tijslva m podeželja, ima v današnjih dneh IC vzvode v svojih rokah kmečka, oprostite, sedaj se ji pravi ljudska stranka, ki že izdaja svoje terapevtske recepte, Na sestankih orga nov zadruge o reorganizaciji Panonke smo nemalokral slišali, da bi svojim članom prepovedali članstvo v drugih zadrugah Kol kaže, je la ideja še zmeraj navzoča in jo bodo uveljavlja li ob formiranju novih zadrug, Žal kot da ne bi prešli na tržno gospodarstvo, kjer je svoboda ekonomskega združevanja neomejena in je ena od temeljev zadružništva. To onemogoča kmelu, da se povezuje v listih zadrugah, kjer vidi svoj ekonomski interes. Kmetje pred bankrotom V naj večji negotovosti pa so tisli, ki so premajhni ali pa zaenkrat ne vidijo prihodnosti v teh zadrugah, ki sedaj poganjajo svoje korenine Pogosto namreč slišimo, da bodo li prepuščeni sami sebi in ekonomski degradaciji. Torej dokler v državi ne bo hiper produkcije hrane, tačas se tudi ti ne bi smeli bali za svojo eksistenco in možnost plasmaja svojih pridelkov, k ajd država bo morala kljub vsemu pa m el no regulirali pridelavo hrane in jo spodbujati, ne glede na to. ah jc kmet član zadruge alf ne. In ludi zadruga bo prej ali slej ugotovila, da ji poslovanje $ takim kmetom ne škoduje, ampak koristi njeni moči J Votek T PrniaSa monokultur. Sejemo jo q'5,ahl „78“m’n°zami in kol strniščiu poscve po vek za I tlt,'i‘> '1r ^čnienu ali pšenici. Ajda je dober p . ; ’ker ra?pleveli njivo Na plodnem . ’ venjarje Ha ' rr«ii'?Vaci,e n' konkurenčna drugim pose - spravi- i’1 "iite 1na slabših zemljiščih po poljščina , J na posestnih mej ter zaplevljenih in neproizvodnih zemljišč. Da ne go vorimo o gospodarnosti obdelave teh površin, ki se po študijah Geodetskega zavoda Slovenije lahko poveča celo za 30 odstotkov, predvsem pa o proizvodnih učinkih. Ker je bilo približno 10 odstotkov udeležencev v komasacijskem postopku nezadovoljnih z dodeljenimi zemljišči, so se precej zavlekli pritožbeni postopki, ki so trajali tudi po več let. Zalo se je nehote vsiljeval vtis o nesposobnosti organov, ki sodelujejo v komasacijskem postopku. Nič čudnega, če se v lendavski občini zavzemajo za skrajšanje zamudnih upravnih postopkov. Ugotavl jajo namreč, da je zaradi uredilve lastninske pravice udeležencev komasacij za lastnike in uporabnike kmetijskih zemljišč nevzdržno, ko morajo zaradi nekaj let trajajoče začasne posesti tako dolgo čakati na končno rešitev. To pa navsezadnje ni skladno ludi s sedanjo lastninsko zakonodajo. Kot predlaga sekretariat za gospodarstvo in družbene dejavno- sti lendavske občine, bi pravnomočnosti odločb ob komasacijah morala slediti takojšen obračun in izdaja odločbe o vplačilih in izplačilih razlik v vrednosti vloženih in dobljenih zemljišč, ki jih udeleženci komasacijskega postopka dobijo izplačane iz komasacijskega sklada. Prav tako bi kazalo predvideli dodatne stroške pri uvedbi novega parcelnega stanja v zemljiško knjigo in kataster. Vsemu temu pa bo tre ba prilagoditi tudi sredstva v rebalansu občinskega proračuna, da se ne bi znašli pred nepre mostljivimi denarnimi težavami In navsezadnje: nekatera komasirana zemljišča bodo denacionalizirana, zato morajo biti komasacije pravnomočno končane, kajti drugače je nemogoče opraviti vsa obsežna dela. MILAN JERŠE -----------Turnišče------------> Cene pujskov Minuli četrtek so rejci na sejmu pujskov v Turnišču ponujali 44 živali Prodano jc bito 24 pujskov. Cena se je gibala od 8.000,00 do 12.000,00 tolarjev za par. STRAN 9 odsevi mladosti (Ne)navaden dan Moj dvajsetletni brat še ni nikoli zaspal službe. Zjutraj ga vedno zbudi radijska budilka. Radio in njegovega Jasmina Stavrosa ima tako naglas, da me kar vrže iz postelje. Nekaj Časa poslušam ta tenor, ki mi para živce. Potem pa mu vrnem. Prižgem svoj radijski stolp, vključim CD in »nažgem« Ganse. Vsak si svoje poje, vsak si svoje žvižga. Zresniva se šele takrat, ko sva v kuhinji pri zajtrku. No, tukaj oče vrti svoje prekmurske narodne. Rečem mu, naj raje da v kasetofon kaseto od Gansov, brat utruja s Stavrosom, mama in oče pa se odločita za Slake. Naš prepir naenkrat zaustavijo radijska poročita. Boji v Bosni in Hercegovini se nadaljujejo. Žrtev je vedno več, pri nas tudi več beguncev. Danes bo sončno, popoldne bodo občasne nevihte. Po poročilih so predvajali reklame za ugoden nakup v BIM-u in v diskontnih trgovinah. Že v »čik pavzi« si je brat kupil športni časopis in medtem ko je bral tragedijo o nogometnem stadionu na Korziki, je užival ob požirku coca cole. Ko sem prišla domov, sem ob pogrnjeni mizi v novi številki Lady brala sveže novice o monaški princesi Carolini. Tudi oče se je pozanimal za svojo Crveno zvezdo. Mama nam je postregla s kosilom in se že hudovala na očeta, češ še pri mizi moraš brati te Šport-ske. Brat je po kosilu takoj švignil k prijateljem, jaz pa sem bila močno zatopljena v knjigo Kako shujšati. Proti večeru je tudi brat s svojim »jugecem« pridirjal domov na okusno večerjo. Po večerji smo se želeli skupaj sprostiti pred televizorjem. Na ekranu smo po dolgem času zagledali znan televizijski obraz. To je bil Tomaž Terček s slabimi novicami. Razmesarjeni vojaki, zapuščene domače živali, pogorele hiše v Bih-u. Po vremenu seje na ekranu pokazal spored. Z bratom sva že segala po videokaseti, ko je očeta kar vrglo s sedeža. Namreč, na sporedu je bila hokejska tekma med Švedsko in Finsko. Tudi z mamo sva na široko odprli oči, ko sva zagledali, da je na prvem programu nadaljevanka Bertinijevih. V hiši seje začel pravi direndaj. Pet minut tekme, pet minut Bertinijevih. A čez čas so zmagale ženske. Oče in brat sta na koncu pogledala samo rezultat. Zanesljivo je zmagala očetova najboljša država — švedska. Vsaj zmage je bil vesel, čeprav ni gledal cele tekme. Človek se niti ne zaveda, kaj vse lahko doživi in spozna v enem dnevu. Nataša KLEMENT, 8. a, OŠ TIŠINA Žrebiček Naša kobila je bila tik pred kotitvijo. Ležala je. bila je zelo nemirna, vrat je imela vroč, hrbtenica ji je izstopila. seska sta postala smolnata in iz njiju se je cedilo mleko, Vse to sem opazil v ponedeljek. Se ta dan sem šel gledat v štalo vsaki dve uri. Vedno bolj nestrpen sem bil. Zadnjič sem šel opazovat ob 2. uri zjutraj, potem pa sem šel spat, misleč. Če ni do zdaj, tudi kasneje ne bo. In tudi ni. Naslednji dan. v torek, so bili znaki še izrazitejši. Podnevi nisem šel dostikrat v štalo, kajti kobilja navada je. da skoti šele pozno zvečer. Smola, vendar tudi ta večer in niti ponoči nismo dobili naraščaja, zalo sem bil prepričan, da naslednji dan prav tako nič ne bo. Vendar pa sem se krepko zmotil, pa tudi trditev, da kobila skoti šele pozno zvečer, ni držala. Pravkar bi moral iti k šmarnicam, pa sem še enkrat, za vsak primer, šel pogledat v štalo. Nekaj mi je bilo sumljivega. Ko sem slišal hrup, so bile moje slutnje potrjene. Ob vhodu v štalo pa sem bil razočaran, kajti listo, kar sem želel, nisem videl — kotilve namreč. Videl sem le, kako se je kobili raširila rit in postala rdeča, nato pa se je obrnila in se vlegla. Skoraj bi me zajeta panika. ko sem se spomnil, kar mi je oče rekel, da naj lepo počasi pridem po njega. In sem tudi šel. Ker pa očeta ni bilo doma, je mama šla po Ti-vadarjevega strica. Ta nam je že večkrat pomagal pri kotitvi. Ker so bile nemirne, sam nisem upal h kobili, zato sem počakal strica. Ko je ta prišel. sva skupaj odšla v boks. In tam sem zagledal majhnega, drobnega, svetlorjavega žrebička, z belo liso na glavi. Neroden /e taval okrog matere, ta pa ga je skrbno lizala Oče pa je že četrtič izgubil možnost, da bi videl kotitev svoje lastne kobile. No sedaj, po dobrem tednu, se žrebička že podi naokrog in tako hitra je, da bi prehitela še Katrin Krrabe. Mitja Vidovič. 7. b. OŠ VELIKA POLANA Ali veste? Na 62. vprašanje je pravilno odgovoril samo MIRKO HULL od Grada. Slovenci so najprej kol svojo himno prepevali vseslovansko budnico Hej, Slovani oziroma v prepevu Hej, Slovenci. Leta 1860 je postala himna Naprej, zastave slave, od 29. 3. 1990 je zakon o himni Republike Slovenije določil za našo himno 7. kitico Prešernove Zdravljice (Žive naj vsi narodi...), Mirko Hullu pripada seveda knjižna nagrada (brez žrebanja), ki jo prispeva naš stalni pokrovitelj DOBRA KNJIGA iz Murske Sobote. KUPON št. 64 Ali veste, katero je oajvečje naravno jezero v Sloveniji? Odgovore s priloženim kuponom pošljite najkasneje do 2. julija. Za zdrave zobe Na začetku šolskega leta nam je medicinska sestra iz šolske zobne ambulante prinesla plakat in nas seznanila s tekmovanjem za čiste zobe. Enkrat mesečno smo imeli kontrolo s posebnimi tabletkami. Ko smo jih zagrizli, je nastala na čistih zobeh bela, na umazanih pa rdeča barva. Kdor je imel čiste zobe, je dobil točko.- Enkrat tedensko pa smo si ščetkali zobe z aminoflurid želejem, ki odstranjuje bakterije, katere povzročajo zobno gnilobo. Vsak dan smo jedli fluorjeve tablete. Proti koncu šolskega leta pa smo se udeležili tekmovanja na OŠ lil Murska Sobota, kjer smo se zbrali učenci iz vseh pomurskih osemletk. Vsak razred je imel enega tekmovalca. Naš razred sem zastopala jaz. Ker sem dobro odgovorila na vprašanje, sem dobila darilo zbirko knjig o vodi, zraku in svetlobi. Drugi učenci pa so dobili kape, svinčnike in ravnila z napisom zdravi zobje. Domov smo odhajali srečni in veseli. Odslej bomo še bolj skrbeli za svoje zobe. MARTINA MLINARIČ, 3.d OŠ Beltinci Sodelovali smo na mladinskem pevskem festivalu srni in dvatisočih mladih Trud mladinskega pevskega zbora naše šole je bil P°P po nagrado. Udeležili smo se mladinskega pevskega iestiva“ V nedeljo zjutraj smo se vsi člani MPZ zbrali Pre'l^ „0|i njsia0 težko pričakovan avtobus, ki nas je odpeljal v Celje. bili preveč razigrani, saj je ura bila zgodnja, mi pa zaspan i zaspanost kmalu minila in ko smo se pripeljali v Celje, sin > bre volje. Najprej smo odšli v mestni park, kjer je bila gen-stavili smo se na tribuno in pridno začeli vadili naše pre Zborovodja nam je dal še navodila. Ob 10.30 smo se mora-tribuni, saj se je ob 11. uri začel festival z neposrednim pre'-vizije Slovenija. . Ura je odbila enajst. Na oder je stopila napovedovati-Slovenija in začela napovedovati Pred mikrofon je pov.‘. -nika občine Celje, ki je spregovoril nekaj besed, za nJr Č-eleP*' predsednik republike Slovenije Milan Kučan Potem so - , ■ ’ grl. Zapeli smo sedem P$smJ.,ensb^ , . , ski pesmi Vsi so venci vejil. (r?J, fr skih zborov so peli tudi dekliški pevski zbori iz drug I njihove pesmi so lepo donele. Za lepši konec pa nam F P ^^01 ster zaigral nekaj poskočnic. Pesmi so bile tako Pos. ^.ft mogli ostati na svojih mestih. Odhiteli smo s tribune, s« P* in začeli plesati. Na ples smo povabili tudi predsedm ra]jii,'] zborovodje. Naša tovarišica Alenka se je vrtela m vesel1 "tj csii^ veselem rajanju smo odhiteli na avtobus in se odpelja11 P šoli Vojnik, kjer smo imeli kosilo. Med potjo nas je jt zan* ’ posebej pohvalila za lepo petje. To nam ie bila vzpodou nje delo. ' sP01^, Vsi pevci smo bili srečni, ker je bil neposreden pr®-' Jjjji1 ji. Sklenili smo, da bomo naslednje leto zopet pridno jeSi.r sai se bomo potem spet lahko udeležili mladinskega p^p la v Celju. SANDRA VOGRI$gM nam ploskali pri prekmursl Reven in bogat otrok I Nekoč je žive! reven otrok, ki ni imel staršev in "f"'. tu Nekega dne ga sreča bogat otrok in ga pripelje ' ' e mame in je mislil, da bo revnega otroka spodila od htse, irJ„t Hrano mu je nosil po zajtrku, kosilu in večerji. Ko po FjF j po krompir m videla revnega otroka, ga je spodila, l-*]' d revni otrok vrnil m povedat, da ga je njen sin pripeljal ‘ j mama razjezila in sina zaprla v klet, revnega otroka Tam je našel odeje, da se je z njimi lahko pokril. o0go< nič za pokrit in se je prehladil Ko ju je mama spustilo p sina, je poklicala zdravnika. Ko je otrok ozdravel, sf r revnega otroka in mu rekla, da lahko ostane pri Naš izlet Nestrpno smo ga čakali. Učiteljica nam je že pi«J, dovala. Narisala je tudi pot, po kateri se bomo peenjavt■ Končno smo z avtobusom krenili na pot proti - f ran K« V Gančanih so Madžari 18. oktobra 1941 ubi ' j Marka. Ogledali smo si spomenik. Lendavske gorice so do 300 m visoki griči, v m sadovnjaki V cerkvi na vrhu je shranjena ,.i^ V gradu je muzej. V njem hfanijo najdbe iz pozne n |H* fJ šli so jih na ledini blizu D. Lakoša. ledanji ljudje so pos-"^ in gline. Tkali so laneno platno. Uporabljali so g /soo^V slike so lepe in drage. Ob odhodu smo se vpisali v sp^ Pot smo nadaljevali v Dobrovnik. Tam nas J1 Cerkev slikajo z novimi freskami. uhrt/*^ Z mano je bila tudi mamica. Zato sem bil Se bo-J ;» I sel. Ona je skrbela za prtljago. Bilo je zelo lepo- , ;lv Uro$ mM pisma, mnenja, stališča ... Kdo bo utopljen v slovenskem mleku Ob velikih presežkih mleka in mlečnih izdelkov, zaradi katerih so doslej tarnale samo mlekarne smo zdaj tudi kmetje občutili vso neučinkovitost in nesposobnost Demosove vlade, da bi se spopadla s tem mlečnim problemom. Kmetje občutimo to zdaj, ko nam mleka ne plačujejo več petnajstega v mesecu. Največji problem je. da sploh ne vemo, kdaj bomo dobili denar Prepričan sem. da v mlekarnah ni vse tako, kot bi naj bilo, vendar pa bi država morala vendarle narediti nekaj reda, kajti drugače bomo rejci mleka obubožali Prav neverjetno se sliši. da država dovoli uvoz mleka in mlečnih izdelkov iz Hrvaške, če pa vemo, da je na Hrvaškem pomanjkanje mleka. Vemo, da je sporazum med Hrvaško in Slovenijo o neplačevanju carin za proizvode, ki so narejeni v teh dveh državah. Vendar pa je čudno, da uvoz 570 ton sira iz Hrvaške ni nikogar zganil. Prišel je iz bjelovarske sirarne, ki je pogorela Neuradno se govori.da je sir iz vzhodnoevropskih držav etiketiran na Hrvaškem in v Slovenijo prodan po dampinški ceni 300 SLT. Vsi ministri in republiški inšpektorji pa veselo sedijo na stolčkih in prejemajo lepo plačilo, tudi delček od kmetov. Medlem pa naše mlekarne nimajo kam z mlekom in nam ga ne morejo plačevati. Vem. da se bodo vsi izgovarjali na neke birokratske stvari in da to ni v njihovih resorjih, vendar — ali je kdo preveri/ izvor lega sira? če bi mi prodajali Hrvaški takšno robo, se ne bi pustila voditi za nos. kat se pustimo vodili mi. Verjetno si ali carina ali inšpekcija zaslužita krepko brco, da se enkrat naučijo delati v korist slovenske države Drugi problem, zakaj mlekarne ne plačujejo mleka, je vzrok za to neplačevanje trgovin in drugih kupcev mleka in mlečnih izdelkov? Sedaj je grda navada da vsak izsiljuje mlekarne če ne počakate na denar, bomo kupovali pa od konkurence. Ena možnost je. da se Slovenske mlekarne dogovorijo o črnih listah neplačnikov in jim nehajo dobavljati robo Poznamo primere, ko trgovska podjetja dolgujejo denar mlekarni, isti denar pa posojajo v internih bankah za lepe obresti. Vsi se zavedajo da imajo mlekarne presežke proizvodov. in zato mislijo, da je vse dovoljeno, tudi takšne ustanove. kot so bolnišnice, dolgujejo mlekarnam ogromna de narja. Ko gre kmet k zdravniku ali v bolnišnico, mora pa vse takoj plačati Nehote človek pomisli na stavko zdravstvenih delavcev pred kratkim in na besede o morah in odgovornosti. - - f. Naslednji problem je prodaja mleka na Hrvaško in tudi izvoz mlečnih izdelkov v druge države Normalno je. da je treba tak posel izvozno stimulirali, nekai teh izvoznih spodbud je dogovorjenih, vendar po trditvah predstavnikov mlekarn za leto 1992 še niso dahih za to niti tolarja. Ob vseh problemih, ki jih imajo v mlekarnah, bi jim ta denar prišel kar prav Gospoda v Ljubljani pa ne drži besede Še en problem je v mlečni proizvodnji, ta je zakon o obveznem odkupu presežkov mleka in mlečnih izdelkov, ki naj jih odkupi država in proda zunaj Slovenije. Glede obveznega odkupa bi dodal še tole: dobro je. da je. ampak samo za kakovostno mleko. Sedaj pa mora mlekarna odkupiti vse dobro mleko in nekaj, kar je mleku podobnega. Plačana pa dobijo vsi enako — časovno. Ob vseh presežkih, ki jih imamo, pospeševalna služba še vedno preusmerja kmetije v prirejo mleka in tako dela siromake tiste, ki se s tem že ukvarjajo, kol tudi tiste, ki se v to usmerjajo Kako tem kmetijam omogočiti dostojno življenje, je pa vprašanje globalnega kmetijskega načrta, ki pa ga nihče noče alt ne zna narediti V tujini poznajo pitanje telet da 200 kg z mlekom in s tem se ukvarjajo kmetije z majhnim številom krav. Verjetno bi se pri nas dalo nekaj takšnega mesa tudi prodati in s tem bi delno razbremenili mlečno reko. Ne vem. kdo in zakaj zavira sprejetje novega pravilnika o kakovosti mleka Tudi tako bi se dala narediti nekakšna selekcija. Vsak pač ne bo mogel prodati vsega, kar si bo želel. Nekateri pravijo, da bi to sprožilo socialne probleme. AH jih neplačevanje mleka še ni? Spet se je pokazalo, da smo kmetje neka čudna vrsta, ki je ni treba zaščititi. Kam naj gre sedaj kmet, kije specializiran za prirejo mleka? On ga priredi, plačajo mu ga pa ne' Ali naj gre na zavod za zaposlovanje, da mu dajo nadomestilo za izpad dohodka ? Kaj naj da elektrogospodarstvu, da mu ne odklopijo toka? Vrč mleka? Kaj naj da otrokom, da bodo lahko odšli na končni izlet ob izteku šolskega leta7 Tudi vrč mleka? In ob vseh teh problemih se v Ljubljani veselo bojujejo za oblast. Celo v Kmečki zvezi je počilo, čeprav vemo, da je bila še ne tako dolgo nazaj Kmečka zveza pobudnica mlečnega bojkota in je za takrat vendarle nekaj uredila. Kaj pa dela zdaj7 Gospod Ivan Oman je odiel h krščanskim demokratom. in to so tisti, ki so sokrivi za sedanjo situacijo In nazadnje nam ostanejo še naše ljube zadruge Vprašanje je. kaj vse so storile, da hi bilo mleko plačano ? Verjetno pa so storile vse. da so bde plače zaposlenih k1 zadrugi izplačane na običajen plačilni dan. Mislim, da bi bilo prav, da bt vsi zadružni sveti po Sloveniji. kjer mleka ne izplačujejo. 15. v mesecu sprejeli sklep da se za toliko dni. kot se zavleče izplačilo mleka, zavleče tudi izplačilo plač v zadrugah Verjetna bi ve malo bolj potrudili z izterjavo od mlekarn z. različnimi kompenzacijami kakor tudi s pritiskom na republiške organe da začno problem mleka vendarle reševati po evropsko in ne po balkanska kot do zdaj Kajti bati seje da bodo kmetje reagirali po balkansko, in takrat ho lahko kdo tudi utopljen v mleku Janez M a rosa Lipa 71 6922J Turnišče Odšel je dobrotnik od Negove Ni dvoma, da je bil Ivan Kramberger predsedniški kandidat. sicer brez dlake na jeziku, posebnež, dobrotnik, pisec knjig in nekoliko tudi genij, preprost dober mož iz Negove. Morda bo kdo šele sedaj po atentatu pričel razmišljati o njegovi osebnosti in značaju Vedno je bil vedre narave in dobre volje, ime! je vedno čas za kratek pogovor in stisk roke. Kljub bogati pokojnini iz Nemčije asket, ki je razumel bi rine in revne ter jim dajal moralno in materialno pomoč tn podporo. Patriot in domoljub, ki je odpiral oči Slovencem in si tudi prizadeval za samostojna Slovenijo. Posebnež in drugačen, ki naredi v življenju več. kot povprečnež, čeprav bi ta imel več življenj. Vsekakor je bil človek, kot je omenil v TV Žariš ču urednik » Mladine^ Marcel Štefančič in mnogi drugi, bi si ga morali izmisliti, če ga ne bi bilo tudi na političnem prizorišču. Ni mnogo manjkalo, pa bi bil izvoljen, ime! je svojo optimistično vizijo, od katere ni odstopal. Zavzemal se je za preproste ljudi, bil je velik mož Vedno nam bo ostal v srcu in spominu, kot dobrotnik iz Negove joi€ Kaučič. Lomanoše 6 69250 Gornja Radgona SLO-TO-want’s you! Če se še spomnite, ko ste bili majhni, ste lahko v marsikaterem ameriškem vojaškem stripu videli ogromen plakat s sivolasim starcem, odločnega, grobega videza, z cilindrom, obarvanim z barvami ameriške zastave, s kazalcem, naperjenim na tistega, ki se ustavi pred plakatom in z velikim napisom: »US ARMY VAN NFS YOU'« Ni treba, vsaj pismenim ljudem, posebej razlagati, da gre samo za militaristično propagando, in ta učinkovito, da je kaj’ Vsi. ki niso vedeli točno, kaj bi radi, in niso bdi povsem prepričani, kdo in kaj so. so se v trenutku odločili! Za Army. kaj boš pa drugega z zavoženim življenjem' Vse ali nič — če nekaj drugega. pa vsaj naropane dobrine in posiljene ženske . Vietnam — kakšna Odiseja za govno človeške družbe' Neki poročnik je dejal po končani vojni v Vietnamu: »Skoda, da ni trajalo še nekaj let Lahko bi posta! general, tako sem pa samo poročnik!« In novinar ga vpraša: »Kaj ste počeli, preden ste šli r Odgovor: »Ničesar zakonitega! B'1 umora in nisem imel kaj dosti1 i-* zapor’ Pa sem se hitro odločil" mentorja j . ani JČ- f fri Kakor naši vzorniki na drug' ko tudi mi opravljamo določene F pr«' mi omogočimo ničlam, da se P°s nm razircdnitiiio .ktivni >2 J »Serbien uber alle>: »Slowemen uber altes!« u s *- D gibi es etwas, das mehi liber alte ■ - das Volk ...Na koncu ostan^^ J J ničlami človeške družbe. To je temi. vn 2 Ni dolgo, kar so bili nabori, r ,, ,j/t " , jr pevali in se prevažali po meslU'nt/»\ žgali za ženskami in domnev j Kako prijazen m ljubezni I tarist. kadar se bliža ura odlof'.^fnr[ft* Potem pa sem srečal dva Prlh 2 fš. ^.,1' r ■ — fanta s slovensko zastavo { 9' jana. potrebna buzeriranja \ta ^'‘22' gana in ničevna. Prepevala slO ‘‘ jjj vogal sem stopil tudi sam brun ^ens'1 j tebe boy Bodeš mar uničila vs Spomnim se tistih hudih čašo Enkrat sem bil na pici pri Den j <>i'',l „ teritorialci svoj štab in eden hanimi rokavi, z razvezanim' VzOje fe^l1icl>y: z razpeto srajco za sosednjo m' p-v f t pico Spil si je nekaj piv. polt^ r. ■■ ^^7 gel na tla in jo pohodil. SkoC' F plačal ni. Plačala sva jaz ‘l "' bralka, kar upam, da veš. d‘‘Pf j ■ ‘ ko hudo, saj smo plačevali tud' , ■ in tudi mlade prostitutke. P0'' p' češ. hudo je. če si poročen. Pa j ž kakor ti. zaradi česar ne op«’ * ^'td. zakonu, pripada . O ostalih, hujših stvareh po f- U To je vojaška skrivnost. Top 'f'-tne’, O ; Janševih »PREMIKOV«, J sti. ki zelo presegajo kozarec. | vanje! STRAN 10 kulturna obzorja Pr°Pa?anda ’n «1 kar - ^nost v javnost) ne ^<*obien» k’ '.“j® starejšim * 1 * Pompoznemu h^Van7u nagnjenemu cblasinili ’ rso absoiutistrčm Damo ' "ah Poskrbet, za re "'Dajsia pi iča - Rekviz, I"°‘lel «ra^eMSani’ ,u se na**"■................ Anj,,luil k' lr - J svobodna bStS" In V' J *" ""a In ^ v |.'” ^UDl Glav । P, ka vekši lav vonjav v pisarne pozaugajo. Naj njin Boug požegnja. Vej so sl pa zaslujžlli malo več opojnosti v toj lejpoj Brat Džouži. najljubše hčere Marije Kristine) poročila le v skladu z državnimi interesi, s čimer je zagotavljala politično ravnovesje v Evropi, zavezništva in sprege. Dejansko je kljub burnim časom med svojo vladavino uspela ohraniti praktično nedotaknjen obseg monarhije. Seveda je Marija Terezija, ki si je za svoje vladarsko vodilo izbrala za moto pravičnost in blagost, ostala v zgodovinskem spominu kot prosvetljen monarh in reformator. Med svojo vladavino je sanirala finance, uredila upravo, hkrati pa močno centralizirala oblast. Mnogi so ji šteli v zlo, ker je cerkvi odvzela del imetja in vpliva, obenem pa uvedla državljanske svoboščine in odpravila mučenje zapornikov. Izum Marije Terezije in njenih svetovalcev, za katere naj bi imela nadarjeno oko, je znamenita avstroogrska birokracija, ki se je ohranila vse do današnjih dni in ki je postala tudi nekakšen srednji sloj. Za nas najpomembnejši dosežek pa je caričina reforma šolstva, s katero je med drugim uvedla splošno šoloobveznost. Marija Terezija je bila muhasta ženska, ki je vladala sama, čeravno sta se z možem, cesarjem Francem I. (ta se je posvečal izključno finančnim transakcijam in znanosti), dobro razumela. V mladih letih je kazala radoživost, ki pa ji je zaradi bremena vladanja kaj kmalu pošla. V nasprotju s predhodniki je bila izrazito varčen vladar, kar se je videlo (udi po asketskem in nič kaj pompoznem dvornem protokolu. k 1992 29 29 1M2 29 OVEN Ona: Tačas si v precej negotovem obdobju, zato bo najbolje, da se ne spuščaš v tvegane avanture, ki bi se lahko slabo končale. Raje si privošči krajši počitek in se posveti svojim najbližjim. On' Zastavljeni načrt se bo sicer začel uresničevati, vendar se boš za popoln uspeh moral še pošteno potrudili. Nikar se ne igraj s čustvi svojih prijateljev, takšno početje se ti bo kaj hitro maščevalo. V- poK’ Obiskovalci prelepega angleškega gradu Long " 0 Wiltshire, ki jim ga razkazuje lastnica markiza Bam- . jo marsikaj starinskega, pa tudi manj starinskega, a * navadnega. Sem sodi tudi osebje, ki streže pri mizi, * ' karica Suzie. Pri svojem deluje nadvse vešča, vseeno P . kosm81* * belo pogleda, ko se začne okoli pogrnjene mize suk stinka . . . Največja knjigarna . bo jd^1 Največja knjigarna v Evropi Furet do Nord v ^"^ptii^ velikosti prehitela največjo knjigarno na svetu v kan Toronto. Prodajno površino francoske knjigarne boi i lup*4: datljih 4500 na 6500 kvadratnih metrov, na njej pa bo nudili 550.000 knjig V razširjeni knjigarni bo celotno n menjeno knjigam za otroke in mladino. p L DVOJČEK Ona: Če si resnično želiš izpolniti zastavljen načrt, se boš morala odreči lagodnemu življenju in začeti irdo delaii. Vendar pa bo na koncu zadovoljstvo toliko vtčje. Pa na partnerja ne pozabi, pogreša te! On Z očarljivo osebo, ki ti že dolgo buri domišljijo, boš preživel zanimiv konec tedna in prav prijetno se boš zabaval. Jz zadeve se lahko izcimi precej več, kot je sprva kazalo, zato pazi, da ne narediš kakšne neumnosti. Olimpiji ure STRELEC njih! DEVICA Ona: Z zlobnim natolcevanjem 11 ‘ precej težav, vendar j ih boš uspela ",Ir dvakrat premisli, preden komu zaupaš < On. Dobro pazi, kaj boš govoril v krog nekdo komaj Čaka, da bi (e lahko očrn jjrtip' ? boš imel precej težav, zato se potrudi. v* KOZOROG hj s-7 Japonska poslala na trg ki so se btle. Po če kupiti boli, ki so v £ Španijo, -Jet" v kateri bodo f pijske igre- Ona: Nikar se ne obremenjuj zarad' o' je vse skupaj le plod zavisti Skušaj ures |( |( ti bodo nova področja, o katerih s< “4 ,pi1 On: Poskušaj pozabiti na neprijetne )’nnti* ,z posveti sedanjosti, saj te čaka zanimiva " . ^-t*' sla obilo koristi Torej le pogumno nap,cr a, val! Ona: Skrajni čas je že, da se naučiš nekaj iz napak, ki jih neprestano ponavljaš, drugače bo tvoje življenje ena sama velika zmešnjava Nekdo te bo pnjitno presenetil, izkaži mu hvaležnost' On: Z neumne potezo si spravil prijatelja v velike težave, zato bodt pošten in mu ,pomagaj, da se bo uspel izvleči iz njih. Naslednjič pa dobro1 razmisli, preden narediš podobno neumnost, drugače ti bo še žalr . Ona Zanimiva oseba, ki te vedno bolj privlači, na vsak način poskuša navezati stik s tabo. Zato se nikar ne slepi, da ostajaš ravnodušna ob njegovem dvorjenju. Stopi mu naproti - ne boš obžalovala! Ona Na poslovnem področju ?»e ne bo zgodilo nič pomembnega. zato se posveti svojim najhližjim. ki si jih dalj časa zapostavljal Izkaži jim svojo ljubezen in znali sc ti bodo oddolžiti. TEHTNICA Škorpijon Ona: Ce boš še dolgo čakala, da se stvari uredijo kar same od sebe, boš zelo razočarana Nekdo te sicer že dalj časa opazuje, vendar se ti ne upa približati, saj se pretvarjaš, da te sploh ne zanima. Daj mu priložnost... On Zanimiva oseba ti bo precej spremenila življenje, za kar ji boš neizmerno hvaležen. Čaka te čudovito obdobje, polno sreče in ljubezni, zato odloži vsakdanje skrbi m se prepusti čustvom Ona. Prijatelj ti bo pripravil neprijetno presenečenje in to te bo močno prizadela. Vendar dobra razmisli, da ne narediš kakšne neumnosti, ki bi jo kasneje močno obžalovala Pogovori se z njim in skušaj spor rešiti na miren način On: Dolgo pričakovano pismo bo sicer prišlo, vendar bo njegova vsebina precej drugačna, kot si pričakoval. Nikar se ne vdajaj obupu, saj ni vse tako črno, kor je videti na prvi pogled. Razmisli našel boš pravo rešitev! Ona: Oseba, ki si ji zelo zaupala, ti bo nepričakovano obrnila hrbet, kar te bo neprijetno presenetilo Dobro razmisli, kaj je vzrok nenavadnemu razpletu, potem pa skušaj čimprej popravili napako, ki si jo naredila. On: Čeprav sc ti velikopotezni načrt ne bo v celoti uresničit, si nikar ne očitaj, saj boš imel od njega večje koristi, kot je spr va kazalo Raje si privošči krajši oddih in se posveti svoji družini! Ona: Vse preveč si samozavestna in prepričana v svoj prav. Zalo se nikar ne čudi, če se boš znašla v težavah, za katere si kriva čisto sama Boš pa prihodnjič toliko raje upoštevala nasvet prijatelja! On: Lotil se boš zelo zapletene naloge in prav pošteno se boš moral potruditi, če jo želiš uspešno rešili Dobro razmisli, kako boš ukrepal, saj bi li napačna odločitev prinesla nepremostljive težave. VODNAR Gnu: Prihajaš v obdobje, ki ho *žte4u' p j če ljubezenskih zadev. Spoznala bos ču«* polnoma očarala m v njegovi družbi f J Uživaj, dokler še lahko! ki ^.i ’ On: Nikar sc ne spuščaj v tvegane P* pri^^j končati. Z neumestnimi izjavami si zt 1 /r ‘ Ijc, zalo skušaj popraviti tisto, kar se M cer boš zabredel v velike težaveI Jj SkP^ Ona Prijateljici si zaupata vse svoje 7 je izkazalo, da se nisi obrnila na morah spoprijeti z neprijetnimi posle« , v0 ■ -nja Naj (i bo to dobra šola za prihod n On Nikar ne bodi tako trmast. tenlv prijatelja, ki ti želi pomagati. S skupn*kd*' č zreših nastalo zmedo, ki si jo povzr«^1 y k STRAN 12 za vsakogar nekaj Skrivnost vaših dlani Šifra: Wpika Cloveku Je naJ,e vij,k; ' Predvsem mate-J^ttttvoihe. neMevalke se ^^ote iod njega * 1,1 '^ojSnje razrešiva I *k»kn i 1h, lj’"ri™*C Red-vse n JO P^dno rea- S' n £u?n?akovane do-Sfe^azlič^'-^ lzhaja’° 'z > človek neJs'h okoliščin, v ^"L'" k”n «< ■ da se n„ 'Poguma m ‘kT rat Uiamradf S Sab°’ se v« opus dogodka. In začaran krog se nadaljuje. In zakaj se človek tako boji samega sebe? Boji se predvsem videti sebe skozi prizmo slabosti ali celo negativnosti Človek sicer želi biti dober, pošten, pravičen, a se te vloge najtežje opri me. Z voljo in vztrajnostjo pa jo lahko dopolnjuje.« Pri vsem je najhuje to, da človek ob svojih negativnih postopkih nikoli ne razmišlja, analizira in zalo dela vedno iste napake. Tudi ženska oseba, ki mi je poslala tole dlan, je na takem razpotju. Mogoče so ravno naša klepetanja prvi koraki k razčiščevanju s samim seboj. Tudi moj namen je tak. Ce sem vsaj pri nekaterih v tem uspela, bom vesela. Začeti morate pri svojih čustvih. Čustvene napetosti, nerazumevanja čustvenih reakcij drugih povzročajo pri vas zmedo in negotovost. Temu so krive predvsem vaše napačne predstave o ljubezni, zakonu, moških. Te vas lahko celo odpeljejo od normalnih in moralnih pričakovanih vedenjskih vzorcev. Neupravičen je vaš strah, da je že vse prepozno. Kot mnogi drugi, sle tudi vi nekomu že vnaprej dodeljeni. Življenje v trajni zvezi in en otrok v zrelih letih. Niste še zapravili vseh možnosti v zvezi z napredovanjem in ambicijami, čeprav je mogoče tako videti. Ne zamudite ponujene priložnosti. Zdravje dobro. Običajne ženske težave. Odprite si pot do drugih. Pozitivni odnosi do vsega, kar nas obkroža, oplemcnjujejo naš duh in razvijajo našo osebnost. VAL • MUBSKI VAL )Vr- 1 ^^VENSKE ZABAVNE GLASBE 1 itn****! M «?•'*' - - rop des igo i k 'l nr3fte Drvarič 5 TK S r Uit < m Tomaž Domicclj 1 Vu L SPON ’A 000 M«ntony band fe* K^MV h "H SKLADB zz?p ' T, *andy C ravvford & Zucchero ' ^'^iu Richie 4 P°R LOvc ION ~ John Parr J — Extremc ^|r * S A Ia S ^ŠC^^NOZAB^ GL ASBE NA MURSKEM l ,,N’ cekron PA Z MARELOF ’ Mod ~ brane Drvarič 6 /'p»xC 'E SVpTr?*Ovcnsko8Of^k’ kvintet ’ a----Alfi Nipič in njegovi muzikanti SIX^VF^^?,’'‘, hkr< E — Ans. Franca Miheliča ‘r, ' D PO SVETU — Trio Petra Finka bnk5A M**1™ kronika ^kl v,9^ — Ans. Slovenija । 1 Ans. Nagelj SM’i>« k,. TltnTT Pošljite do četrtka. 2. julija 1992, na na- "a -9, 6900U Murska Sobota, za glasbene le- Povej mi, kaj je novega na našem modrem nebu?« " Pred tremi leti je prišla k nam štorkljica, ki je imela na nogi gangreno in je postala invalid kot naš Štrki, saj sva ji z možem nogo morala odrezati. Imela pa je eno veliko prednost — lahko je letala. Naš Štrki se je v novo prijateljico zaljubil. Ubogi revež je z nami vred upal, da bo ostala pri njem. Mlada štorklja pa je v krogih letala vsak dan više, se spet obotavljala, a na koncu z zadnjimi štorkljami le odletela na jug. Tako je ostal spet sam. Nekaj dni ni hotel jesti, že smo Pasja kuga V zadnjem času se je v Sloveniji zelo razširita ta nevarna kužna bolezen psov. Pri nas v Pomurju je prišlo do izbruha pred 2 mesecema in kot posledica neinformiranosti lastnikov je prišlo do množičnega poginjanja psov. Verjetneje vzrok spomladanska vakcionacija psov proti steklini. Pri tem je potrebno omenili, da ti dve bolezni nimata nič skupnega, vendar ob vakcinaciji proti steklini pride v stik več psov in takrat bolni lahko okužijo zdrave, zato menimo, da je poirebno lastnike psov podrobneje informirati o pasji kugi ter predvsem dati napotke, kako lahko zaščitijo svoje pse pred okužbo Pasja kuga je zelo nalezljiva virusna bolezen (PARAM YXO-VI RUS), ki se prenaša s stikom, aerogeno (kapljična infekcija), izcedki in izločki hotnih psov ter klinično zdravih klicenoscev. Inkubacija traja od 3 do 6(5 do 7) dni Zbolijo psi vseh starosti, bolj dovzetni pa so mlajši. Sčenela se lahko okužijo že med brejostjo psice, zbolijo pa po padcu materinih protiteles (4 do 6 tednov po porodu) Smrinost je izredno visoka. če pa psi prebolijo bolezen, lahko ostanejo različne posledice (epileptični napadi, nekoordiniranost gibanja, sprememba zdravja, itd ). Znamenja bolezni so zelo različna, ker so odvisna od: — individuuma, ■ starosti psa, . — seva virusa, - dovzetnosti psa. — vrste sekundarnih infekcij, superinfekcije z drugimi virusi (Paravirus). Prva znamenja bolezni so: povišana telesna temperatura, otožnosl in neješ-čnost. Glede na vrsto sekundarne infekcije se lahko razvijejo razne bolezni; črevesne: močna driska, naglo hujšanje, pulmonalne; kašljanje, pohitreno dihanje, gnojni izcedek iz očesa ter nosu. — živčne: pareze. paralize, nekoordinirana hoja, trzanje obraznih mišic. Zdravljenje pasje kuge ni uspešno! Edina dobra zaščita je vakcinacija psov. Vsakega mladiča je poirebno cepiti vsaj dvakrat, priporočljivo je celo trikrat Prva vakcinacija je med 6 in 8 tednom starosti, druga med 12 in 14 tednom in glede na epizootiološke razmere tu di tretja med 16 tn 18 tednom. Vsako leto pa je potrebno psa revakcinirati Pred vsako vakcinacijo je poirebno psa dehelmimizirati (razglistiti) zaradi boljšega imunskega odziva. Na tržišču je več vakcin različnih izdelovalcev, ki so bolj ali manj enakovredne (CANDUR SHL.CANIFFA CHI,CAN!MED SHL,TETRA-DOG, DOHYVAQ. Priporočamo, da vsi lastniki pse, ki še niso bili vakcioniram. pripeljejo na Veterinarski zavod Murska Sobota ambulanta za male živali (del. čas od 7. do 15. ure oziroma tudi ob drugem času, po telefonskem dogovoru) VETERINARSKI ZAVOD M SOBOTA Igor ŠKARtCA, dipl. vet. Matjaž MESARIC, abs. veterine Kuhajte z nami Sadni sladoled V vročih poletnih dneh je sladoled sladica, ki se je razveselijo otroci, pa tudi m-nogi odrasli. Družinski strojčki za pripravo pravega sladoleda so v današnjem času mnogim družinam nedosegljivi. V strojčku napravljen sladoled je rahlejši, ker se med zamrzovanjem meša. Ce to pomanjkljivost zanemarimo, je za pripravo domačega sladoleda alt točneje — zmrzline — primeren vsak hladilnik Sadni sladoled lahko pripravimo iz marelic, banan, jagod, malin, robid, ribeza ali borovnic. Za 5 izdatnih porcij pripravimo: 50 dag pretlačene sadne kaše (odstranimo vse lupine tn drobne peške), 2 del sladke smetane, 15 dag sladkorja v prahu in en rumenjak. Rumenjaku prilijemo žlico vode in dodamo polovico sladkorja ter ga penasto umešamo, da se zgosti in naraste. Drugo polovico sladkorja zmešamo s pretlačenim sadjem. Obe pripravljeni masi zmešamo. Rahlo primešamo še trdo stepeno sladko smetano. Maso takoj nalijemo v podolgovat pločevinast model ali manjši pekač, ki ga postavimo v zamrzovalnik hladilnika, ki smo ga že predhodno nastavili na najnižjo možno temperaturo. Zamrzne v 2 do 3 urah Sladoled prekucnemo iz posode na desko, ga narežemo na kocke, jih zločimo v skledice ali na desertne krožnike in ponudimo. Po podobnem postopku lahko pripravimo še druge vrste sla doleda npr čokoladnega, vanilijevega, kavinega našemu »Štrki ju« mislih, da ga bo žalost pobrala Vseeno si je opomogel, a nikoli popolnoma. Gostili smo še druge štorklje, a nobene ni imel tako rad kot to. Drugače naš Štrki ni bil osamljen. SpoprijatlejiI se je z našim rjavim kuncem, ki je le eno leto mlajši od njega, in tudi z domačimi mačkami se je razumel. Tuje je odganjal, prav tako pse in sosedove kokoši. Da zna biti tudi ljubosumen, nam je lepo pokazal v drugem letu bivanja pri nas. Nekega dne sva z možem našla ob cesti nedaleč od Agromerku-jeve klavnice še komaj živega piščanca, ki je očitno pobegnil iz klavniškega depoja. To bo tako konfiskat (odpad), sem prepričala moža, da ga ni odnesel nazaj v klavnico. Tako sva ga odpeljala domov in po nekajdnevnem zdravljenju si je ubogi piščanec opomogel. Kmalu je iz brojlerja zrasla lepa bela kokoška. S štrkom se v začetku nista razumela, a mala kokoška se ni dala pregnati in je vztrajala v njegovi družbi. Kmalu se je je navadil, a ljubosumje je bilo še vedno. Ko smo prihajali iz službe, nas je na pragu večkrat čakalo darilo: od muce miš, od kokoške jajce, a ker nam Štrki ni imel kaj dati, je na pragu pustil svoj iztrebek, za povrh pa je s kljunom strl koko-škino darilo. Prvo leto je najraje stal ob ograji na živi meji, ki je bila porezana skoraj do tal, in gledal turiste, ki so se sprehajali mimo njega. Ustavljali so se in si ga ogledovali ter fotografirali, dokler se ni naveličal in jim enosta- vno obrnil hrbet. Turisti, zlasti tuji, ki so se vračali v Moravske Toplice, so ga prihajali gledat vsako leto in se z nami veselili njegovega življenja. Najbolj smo bili v skrbeh, kako bo preživljal zime. Tako smo ugotovili, da za svoje dolge noge, ne potrebuje volnenih nogavic ki jih je dobil od moje mame. Mraz je prenašal kar dobro, ponoči in v najhladnejših dnevih pa je bil lepo na toplem v svojem kotu v ogrevani garaži, nastlanem s Siamom z vedrom sveže vode. Štorkljam naravna hrana se pozimi skrije ali zamrzne (žabe, črvi, kače, ribe, miši...) in tako je bil popolnoma odvisen od nas. Na Agromer-kurju so nam z veliko razumevanja dovolili jemati odpad za njegove potrebe. Zanj so se delavci in zlasti Boris Morčič še posebno potrudili. Vest o njegovi smrti je šla med ljudmi kot blisk in vsem, ki so ga poznali, ga videli in ga mogoče imeli priložnost pobožati, je na poseben način težko. V času njegovega življenja sta se mi rodili dve hčerkici. Obe sta ga imeli radi, zlasti starejša, ki je govorila: »Štrki je moj prijatelj!« Poslavljamo se od njega žalostno, a vseeno potolaženi, saj vemo, da smo mu v teh osmih letih dali res vse, da bi se v »ujetništvu« kar najbolje počutil. Zagotovo bodo k nam še prihajale štorklje, a nobena ne bo več naš Štrki. Za družino Nabergoj: dipl, veterinarka Smiljana Vaupot-Nabergoj Poletje poleg vročine in sonca prinaša tudi gobarska doživetja. Prijetno je stopiti v gozd pa nabrati kakšno užitno, da v kuhinji zadiši malce drugače. Vinciju Erniši iz Vučje Gomile se je te dni »prikazala« goba, ki je tehtala 6,5 kilograma. imenuje pa se hrastova zraš-čenka ali po domače »peždžigor«. Velikanko je spravil v košaro, na koncu pa jo razdelil za pokušino. foto: N.Juhnov ■ sestavil ■ maako 1 NAPAST MESTO V VZH DELU SREDNJE ANGLUE NAPADALEC NA ZNANO OSEBNOST železniški PROGA | ORIGINALNO IME RIMA KITAJSKO MESTO (TUDI YIBIN) TELESNA EKSTRE M (TETA NEKDANJI JAPONSKI PREMIER RODOLJUB. DOMOLJUB ASESINKA ION K' GA IZSEVA ŽAREČA KOVINA — GLAVNI STEVNIK PEVKA MOFFO JAPONSKA DRSALKA OZKI KONCI POLOTOKOV JUNAK STARIH VITEŠKIH ROMANOV ČAKOVEC ZELO TRDA KOVINA (V) IME ZA DŽAKARTO DO LETA 19M TUREK. OSMAN starogf ŠKI KIPAR [-METALEC DISKA«] , GRŠKA ČRKA ZA OZNAČBO POLMERA OKUSNA MORSKA RIBA ITALIJA VZKLIK PRI BIKOBORBI ZADNJI VOKAL V ABECEDI am film. REŽISER (KING) LEKSOVAC PUBLIKACIJA KAKE ORGANIZA CUE POLDTOK V GDANSKEM ZALIVU JAPONSKA DENARNA ENOTA REŠITEV PRUSNJE KRIŽANKE — Vodoravno: estrada, Nkru-mah, Radmila, can, Tai, obadar, CE, usad, Ajka, NR, R, Aliee, Uri, Tiv, Sorbona, opornik. STRAN 13 Piše Boris Kukanja Fotografija Lado Klar Pot na Kilimandžaro Kilimandžaro je najvišje afriško gorstvo vuklanskega izvora, ki se v celoti razprostira v Tanzaniji, čeprav poteka meja s Kenijo ob stičišču severnih pobočij z nižino. Najvišja točka je Uhuru Pe-ak (5895 mi in prav ta vrh je bil mnogim želja in izziv. Za mnoge je bila nedosegljiva želja, da se v Afriki povzpnejo na ta najvišji vrh, ki ga planinci in alpinisti imenujejo Kibo Na pobočjih te gore so že tisočletja živela temnopolta plemena, ki so se ukvarjala z lovom in pojedelstvom. Nekateri Prekmurci smo se želeli povzpeti na ta vrh že več kot pet let. Vendar eno so bile želje, drugo pa možnosti. Možnosti so se pokazale jeseni leta 1991, ko smo se za blede PRAŠNEGA MESTA Naši šivilji, ki je pošteno hodila služit svoj kruh v beltinski grad, h grofici Zichv, se lahko zahvalimo in morda bi ji bila celo sama grofica, če bi vedela, da se bo zaradi nje znašla na teh slikah, za to hvaležna, I Vidite, takoj na začetku svojega pisanja sem omenil, da bi si bilo treba ogledati zgodovino tega prašnega mesta in zdaj že ugotavljam, da to nima smisla. Kajti kako lahko ločiš zgodovino od dogodkov iz preteklosti? Tudi ti dogodki so končno zgodovina in to, kar danes berete ali počnete, bo že jutri neke vrste zgodovina, zato je bolje, da takoj preidemo k stvari. Recimo, da gremo v Turopolje! Turopolje, takrat še zelo oddaljeno predmestje, sestavljajo th ulice. Zadnja od teh treh ulic je še kolikor toliko ohranila prvotno podobo. Pred leti mi je neki ljubljanski arhitekt, ki je po naključju prišel v mesto — in seveda najprej zagledal to ulico — rekel, da je mislil, da je ta u'ica kulisa za kakšen film Človek začne ob tem razmišljati, ali ne bi bilo prav, da bi takšno ulico ohranili prihajajočim rodovom. Časa za takšno razmišljanje je dovolj, da pa ni denarja, to vemo, zato v nadaljevanju takšnih tožb ne bo več, čeprav moram povedati, da bi si rad enkrat, ko bi me pol zanesla v New York, ogledal hišico iz prejšnjega stoletja, ki stoji natanko tam, kjer so jo takrat naredili in so jo mestni očetje ohranili poznejšim rodovom, čeprav bi lahko tisto zemljišče v strogem središču prodali za bogve kakšen denar. Kako je nastalo Turopolje? Menda je grof Szaparv, ki je po- STRAN 14 Afriko odločili v kar velikem številu in hoteli organizirati pravo prekmursko odpravo na ta vrh. iz objektivnih in zdravstvenih razlogov pa so mnogi ostali le pri želji, tako da nas je na koncu ostalo le pet in sreča je bila, da je odpravo organizirala Planinska zveza Slovenije, v katero smo se vključili tudi mi. Tako smo 23. januarja 1992, teden pred razglasitvijo države Slovenije, odpotovali s Planinsko zvezo Slovenije daljni Afriki naproti odločeni, da nas vseh pet pride na najvišji vrh Afrike. Odprava je štela 23 članov, med njimi sta bila dva vodnika. Priprave Mnogi Prekmurci so se spraševali, ko so nas videli, kako vztrajno hodimo po našem lepem Goričkem, zakaj, kam in čemu. 25 km hoje na dan je bil za nas pravi užitek, saj smo bili večinoma v naravi, na zdravem zraku, kjer smo se pripravljali tako fizično kot psihično. Hodili smo v Peča-rovce, Stanjevce. Bukovnico in drugam Poletni vzponi v Savinjske m Julijske Alpe so že bili del naših priprav na Afriko. Da bi ohranili kondicijo, smo se v pozni jeseni in na začetku zime odpravili na Boč in Pohorje, zadnje dni decembra pa smo spoznavali vzpon na Begunščico Udeležila se ga je celotna odprava Planinske zveze Slovenije, in ker smo imeli lepo in sončno vreme, smo ,z vrha Begunščice uživali v prelepi sončni pokrajini z razgledom na Stol, Triglav m druge vrhove. fn tako se je jjočasi približeval datum, za družinske člane poln negotovosti, za nas pa odločnosti treboval delavce za svoja posestva, tamkajšnje zemljišče brezplačno odstopil Goričancem. Torej ne brezplačno, ampak za to, da so mu delali na posestvu, za plačilo pa so dobili to zemljo. Ponudba je že morala biti privlačna, saj so ulice nastale zelo hitro. V Turopolju je stanoval nekdanji kočijaž grofa Szaparyja, ki je imel zdaj majhno kmetijo. Poznal sem ga, saj sem hodil k njemu vsako jutro po mleko. Da je vozil grofa, mi je sam pravil, ko se je nekoč po nekih opravkih ustavil pri nas in mu je mati vmes natočila deciliter žganja, ki ga je spil na dušek, kar se mi je zdelo skoraj neverjetno (danes več sploh ne!). Dobro mu je bilo takrat, mi je pravil, in ko je gospodo kam peljal, je bil tudi on lepo oblečen. Za to so že oni poskrbeli, saj če je koleselj moral biti urejen in konji počesani, tudi kočijaž ni smel biti razcapan. Res je bilo Turopolje siromašno, toda njegovi prebivalci so dali nekaj nase. Veliko pozneje je znam slikar, katerega mati je takrat še živela v Turopolju in kjer se je tudi sam rodil, imel v časopisu intervju in tako je med drugim povedal, da bi, če bi Tu-ropoije zažgali, na eni strani be žbli ven lopovi, na drugi pa kur-be To je Turopoljce tako razjezilo, da so mu zagrozili, da bo tepen in še marsikaj hujšega. Veliko let je moralo miniti, da so na grožnjo pozabili in se zdaj la slikar, sicer redko, spet vrača iz Gornjesavinjske doline v rodni kraj Mojster Ruda, ki seje v Turopolje priselil s štajerskega in tukaj začel obrt, je bil eden glavnih. ki ni mogel preboleti slikarjeve izjave. Danes živi v Turopolju razmeroma malo pristnih Tu- seveda še potem, ko so nas prek medijev, predvsem radia in zadnje dni TV popularizirali, tako da nam je bilo včasih že nerodno. Tega nismo bili vajeni, hoteli Odhod KENIJA - NAIROBI I Jožef Rituper-Dodo Glavno mesto Nairobi smo oditi neopazno, skromno in tiho kot pravi planinci Ker pa je bila to prva tako množična od- ropoljcev in morda maraKatcn priseljenec sploh ne ve, da se tistim trem ulicam tako reče. Takoj za Turopoljem je kanal. Skopali so ga, da bi razbremenili Lendavo ob večjih nalivih ali spomladi, ko se tali sneg. Lendava je velikokrat poplavljala. Največja poplava je bila nekje med prvo in drugo vojno, ko je bila voda v mestu tudi čez meter visoko. Se zdaj imajo nekatere stare stavbe v mestu v zidu železno oznako, ki kaže, kako visoko je takrat na tistem mestu segala voda. Zanimivo, toda kolikor se spominjam, se nam otrokom poplave niso zdele ne vem kako strašne, tudi če je bila še tako visoka voda. Prej bi rekel, da smo se poplav na tihem veselili, saj so nam prinesle doživetja in spremembe pri vsakodnevnem igranju. Že če se je dvignila talnica v kleti, je bilo zanimivo. Oče te je, na primer, dal v kad v kleti in odveslal do polic na drugi strani, kjer je morda ostalo še kaj kompota ali jabolk. Zadnja poplava je bila tako huda, da so kljub kanalu morali izseliti Puščo — cigansko naselje. Naj mi Romi ne zamerijo, saj smo jim takrat rekli Cigani in zaradi tega ni bilo nobenega prO; blema. Naziv cigan naj se ohrani za tistega, ki krade, ki je delo-mrzneš, potepuh in naj ne velja za tiste Rome, ki so pošteni, ki delajo, skrbijo za svoj naraščaj, skratka živijo kot drugi državljani! Jn takih poznam dandanes veliko Pa tudi strinjam se z Romi, ki pravijo, da so najhujši beli cigani. Torej tistikrat so zaradi velike poplave morali izseliti Puščo, saj je visoka voda začela ogrožati tudi življenja. Izpraznili so učilnice v stan gimnaziji in jih pripravili za prenočevanje. Vsak Rom je dobil po eno odejo, spali pa so verjetno na blazinah, ki so jih prinesli iz telovadnice, in morda še na čem Za večerjo jim je znani poslovodja skuhal bograč. Bograč je moral bili dober, saj ga je ta poslovodja kuhal tudi ob raznih drugih priložnostih in na prireditvah, kjer se je zbralo veliko ljudi in takral ni bito nikogar, ki bi rekel, da m dober Romi so se bograča najedli in po takšni pikantni jedi so seveda postali žejni Toda vode niso hoteli piti, če prav je bil na dvorišču vodnjak z dobro vodo, kar vem, saj sem bil doma v bližini m je oče večkrat rekel,; da je v tem predelu dobra pitna voda Romi so zahtevali slatino. prava tako daleč in tako visoko, je bilo to seveda razumljivo. V sredo, 23 I 1992, seje odprava v sestavi: Vili Žižek Arpad Norčič, Lado Klar, Laslo Ligeti in Boris Kukanja odpeljala v Maribor, kjer se ie pridružila glavnini in nato preko Gradca in Dunaja poletela naravnost v Kenijo. V Nairobi, glavno mesto Kenije, ki leži na nadmorski višini 1800 m, smo prileteli zjutraj in tako z -8° C v Evropi prišli takoj na +25'C. V hotelu Milima ni v katerem smo bili ves čas do odhoda v Zimbabve, smo se po mirni in prespani noči že pripravljali, da se odpravimo na Mont Kenijo, na tretji najvišji vrh tega gorovja Lenan (4985 m) na aklimatizacijo. Avtobus, ves poslikan z živimi barvami, je imel prav toliko sedežev, kot je bilo nas in prtljago smo zložili na streho avtobusa. Ob vožnji, ki je bila vse prej kot prijetna, smo poslušati afriško glasbo, po dveh urah vožnje pa smo zagledali z leve in desne strani noje, impale in druge živali, ki so se mirno pasle. Opoldan smo prispeli v Natu Maru, vas nosačev, in po dolgem prepričevanju in barantanju smo našli skupni jezik Nacionalni park, izhodišče našega prvega dela odprave, smo dosegli v pol ure in se nato kljub dežju pes odpravili dalje vso našo prtljago so nosači naložili na svoje avtomobile, avtobus se je vrnil v Nairobi in dogovorili smo se. da bo prišel po nas šele tei 4 dni v Naru Maru. Tu se je sedaj začela tista Afrika, ki smo si jo predstavljali iz knjig in filmov. Kljub dežju, ki nas ni motil, smo kmalu zagledali opice babune in par sto metrov vstran so se mirno pasli dviji bivoli. Pogrezati smo se v ta divji svet, brez strahu, in ob poti so nas spremljala velikanska dreve7 sa in bujna vegetacija. Prespali Feri Maučec Almanah pomurskega rokometa Bakovski rokometaši v evropskem V tekmovalni sezoni 1991/92 so rokometaši Pomurske iz Ba-kovec sodelovali v najvišjem kakovostnem razredu, v slovenski superligi, ter zasedli šesto mesto s 23 točkami, kar je bil največji uspeh pomurskega rokometa. Zlasti so odlično igrali na domačem parketu, saj so le enkrat izgubili s Kolinsko Slovanom iz Ljubljane. V ekipi se je uveljavilo nekaj mladih igralcev, kjer velja na prvem mestu omeniti državnega mladinskega reprezentanta Srečka Meolica in državnega kadetskega reprezentanta Boruta Ve-reša ter Petra Skrabana in Branka Bedekoviča. Poleg tega pa so rokometaši Pomurke iz Bakovec dosegli izreden uspeh v tekmovanju rokometnega pokala Slovenije, saj so se uvrstili v finale, kjer so v Celju izgubili z novim državnim prvakom Pi vovarno Laško iz Celja Tako bodo Slovenijo predstavljali v evropskem tekmovanju pokalnih prvakov. Ekipo sta uspešno vodila trener Vlado Hebar in Rokometaši Radenske iz Radgone 1992. Stojijo od leve: Perša, Ml-Ijevič, Žalodec, Grah, Merčnik, Horvat, Geder, Benko (trener); spodaj: Eišinger, Katan, Trhuc, Husar, Ambrus, Cajnkar in Holc. ves Vas nosačev N aru Mani smo na meteorološki postaji kočah, kjer smo potrebovali samo spalne vreče Se pozno v noč smo poslušali krike živali in vreščanje opic, ki jih je bilo veliko okoli koče. Zjutraj so nas zopet pozdravile in pri umivanju smo morali pazili na stvari, da ne bi ostali brez njih. MC KINDER Nenadoma zaslišimo prepire nosačev, ki so skrbno tehtali našo prtljago na viseči tehtnici, da ja ne hi kateri nosil več kot dru; gi. Ko so se končno sporazumeli in so bile stvari v vrečah smo sc odpravili proti Mc Kinderju, ki novo začeti. Mi prišli na vrh,:• rali, kar se je P°^ j, jo’-'? zadnje dni J^j^linis11' ' katero smo se Pfe| Dolina Teleki je na višini 4300 m. Hodili smo skozi pragozd, ki se je začel vzpenjati, in polagoma smo prišli na močvirnat teren. Od tu smo se povzpeli še više in pred seboj zagledali dolino Teleki v vsej njeni lepoti. Ime ima po Madžaru Telekiju} ki jo je prvi začel raziskovati okrog leta 1800 Mc Kinder je bil tista točka, kjer se je vse dogajalo. Začetek vzpona na Lenan, počitek ob vrnitvi, pa nočitev, relaksacija in aklimatizacija. To ie pomenilo ne glede na glavobol in želodčno slabost vztrajati, prestati in na v l je nikoli .^^prosiilkp poštah del P^prepO* ogledovali njih^^jnj^t hmjo, se pogova|i,|0fl>%Jt /J čakal avtobus, še na ekvator. pri 0°, in P«‘eSj5t» * do našega izhodiš limani (Se * f I I tehnični vodja Štefan Buzeti, igrali pa so: Meolic, Okreša, Bedekovič, Škraban, Kolmanič, Petek, Žugelj, Gaberc, Ve-reš, J. Buzeti, S. Lovenjak m A. Lovenjak Najboljši strelci pri Pomurki pa so bili: Petek 116, Meolic 79 in Okreša 76 golov. Prvo tekmovalno sezono v slovenski rokometni ligi so uspešno sklenili tudi rokometaši Kroga, saj so s 23 točkami zasedli osmo mesto. Njihova uvrstitev pa bi lahko bila še boljša, saj so nekaj točk izgubili povsem po nepotrebnem, zlasti na domačem igrišču. Zelo solidno so igrali na gostovanjih, odkoder so prinesli polovico osvojenih točk. Ekipo je v prvem delu treniral Vlado Roškar, v drugem pa Janez Lepoša, tehnične posle pa je opravljal Janez Kolmanko. Za ekipo Kroga so igrali: D. Kolmanko, J Kolmako, A. Titan, D. Titan, Peterka, Šernek, Lukač, Prem, Varga, Legenič, Virag, Babič, Meolic, Vogrinčič in ,|r| Kovačič. tj m0 Ajd V drugi so komelni lig' v2 ^| II točkami ke Polane, '• 6, d* K*, Murskih iz Murske f Pomurka m stili v a kronika Vprašali ste nas K® s slovenskim potnim listom? i 'Srpotn,m ,,sio,n dr^c Vi™ V vse tropske Pmlobiri 7» cP“ *? Je potrebno Svico’ Al’ Kslo Ni "Go o v Srbi^ ^^vnišK.h Ue doblmo na “»»liuhlL • P^amezmh dr 'n Dan- S***1«?*« di-s* v Trs,u-" PRckr, ^ave pa pri njiho-■ ^'KejšeTnT'11 na DunaJu 2« dobijo Vlom v trgovino Gorenja , v noči s n . * V|om . na l8- junij je ne> Coinm- V prodajalno Go-K »a ta S? V Ljutomeru. Kndnz č'?’ da Je zlomil "••nili vratih"^ ^“^vnice na Pobral ra 4 prodajalne je Ke Gore de^° krožno žago b-- uS>r«LbrUS'nik in ‘2vo|. i,,?^Je pobra' ^kat Skupna škoda arjev- Pol'cl pon ' b saj, kr,tJu vlomov V "a naredm m- • »a meji J. |.j,1'^,"'>u v Gede-'H popoldne h k j ,n'k osek.prorr)etna ne r?nl’e।.i"H'' av,a Ar> *Xl >nevn??’"a naJ KKt pPščen„ VinJenosti ” PKum zapornico I ha tu 'h trri '* ,!kh* • bučnim CIoSo '/"Kuj,,...,, pa Z0.Ka k.,r trnjem S» 1,1 m “eptri ra m m '• l>.d|ni;r„ . rnie Bi 'll, ? Nižl, ' ',vil nat m ' pa Se n' I M da katerim se 0dK"'lel S Prav|lno po vL'7 'Povee ■ .V čj tel kje' JC . telesno po-Onii a V"b<"A' na ur f Uboj v Jurovskem Dolu Krambergerja ubil — Kramberger Negovskega dobrotnika in predsedniškega kandidata Ivana Krambergerja so pokopali, njegov domnevni ubijalev P. R. iz Jurovskega Doia pa je v preiskovalnem zaporu. Pisanju o uboju pa ni konca, čeprav novinarjem doslej ni uspelo zvedeti nič novega. Pojavljajo pa se vsemogoče govorice Tako je nekdo ugotovil, da sta si bila samski P. R. in Ivan Kramberger zelo blizu in da sta se večkrat videla, menda tudi dan pred shodom. Nekateri tudi ne izključujejo možnosti, da je streljanje (ne pa uboj!) naročil sam Kramberger, s čimer naj bi si priboril še večjo popularnost in seveda glasove volivcev. Drugi trdijo, češ da so se ga znebili (kdo?) zato, ker je nasprotoval gradnji usnjarne v Gočovi. »Na Krambergerja je lahko streljal le Kram berger, torej nekdo, ki je urejenost univerzuma dojemal kot nekaj zelo preprostega, njegove probleme pa je reševal brutalno Ce je pravi Kramberger mislil, da bo slovenskih težav konec s padcem komunistov in oblglavljenjem demosovcev, s križanjem lažnivih politikov, lopovov m prevarantov, je bil njegov morilec prepričan, da bodo takšne iluzije med ljudmi zbledele, če bo pokončal tistega, ki jih je med njimi sejal. S tega vidika je bil atentat na Krambergerja histerično in strogo politično dejanje. Mar bi raje streljal na zvočnike, ki so sprožili njegov srd! Dosegel tako in tako ni ničesar. Iluzije bodo ostale. Govorice bodo ohranile spomin na enega svetnika več, kot zmeraj pri takšnih zločinih pa je ubil le človeka. Neponovljivega človeka.« Tako je zapisal v Delu Miran Lesjak. Ob tragični smrti Ivana Krambergerja pa se oglasila Mlada iniciativa (Mlin), ki deluje pri slovenski demokratični zvezi, z javnim vprašanjem: »Že 23. januarja 1992 smo slovenski policiji zastavili med drugimi vprašanji tudi tole: Kakšne kriterije namerava policija uporabiti pri varovanju predvolilnih prireditev raznih političnih organizacij oziroma kandidatov? 31. januarja 1992 je g. Božo Truden, pomočnik ministra za notranje zadeve, odgovoril: Varovanje predvolilnih prireditev je naloga njihovih organizatorjev. Če pa je možnost kršitev javnega reda in miru ali ogrožanja osebne varnosti in varnosti premoženja, policija ukrepa v skladu z oceno varnosti. V javnem vprašanju Mlina v nadaljevanju pi L še; Ne glede na nepopolne odgovore, ki smo jih dobili, smo domnevali, da bo policija strokovno opravljala svoje delo. V primeru atentata na g. Ivana Krambergerja so se naša opozarjanja izkazala za mogoča. Pri tem gnusnem dejanju smo ogorčeni nad (ne)strokovno oceno tako slovenske policije kol dela VIS-a (varnostno informati vne službe), ki je odgovoren za to področje. Ali poprejšnje grožnje in dejanja (avtomobilska nesreča, kruti dogodek z njegovo opico) niso dovolj očitno opozarjala na ogroženost njegovega življenja, da bi strokovni organi v slovenski policiji temu primerno ukrepali? Podobno so se spraševali tudi nekateri poslanci skupščine Republike Slovenije, zato bo uboj v Jurovskem Dolu raziskovala tudi posebna skupščinska komisija. Morda je P R. streljal, ker mu je bil Kramberger antipatičen, morda je streljal zato, ker sla se tako dogovorila, morda pa osumljeni sploh ni streljal, ampak kdo drug? Spomniti kaže, da je Kramberger druga »politična« žrtev v mladi slovenski demokraciji, saj je pred letom v kemičnem laboratoriju »zaradi nenadne eksplozije« ugasnilo življenje znanstvenika in politika Lazarinija. Hudo bi bilo, ko bi ljudje umirali v nepojasnjenih okoliščinah. O Krambergerju morda še citat iz pisma Bojana Macuha iz Drobtinec, ki ga je poslal v uredništvo Vestnika: »Po smrti o človeku vse dobro, pravi stari pregovor. Sedaj ko Krambergerja ni več, so se veljaki občine Gornja Radgona prav tako spomnili nanj in obsodili to dejanje. Kar naj se spomnijo Negovskega jezera in problemov v zvezi z njim. Nikoli ga nihče od njih ni pretirano maral, pa tudi Kramberger je raje zahajal drugam, samo v Gornjo Radgono ne. Sam bog vedi, zakaj? Ob njih, naših Občinarjih, st priznajmo, da nas je bilo za časa njegovega življenja še veliko, ki ga nismo marali, češ da ime predolg jezik, govori v tri dni, napada oblast, komuniste, vernike, hinavce, predvsem pa politike, ki z demokracijo skušajo delati dobro, delajo pa ravno obratno.« Tak je bil. Posebnež, na katerega smo se Sčasoma navadili. Zdaj, ko ga ni več, ga pogrešamo. S. SOBOČAN Pokol v Babjem ložiču Borci tožili novinarja Poteči je moralo skoraj 45 let od pokola v gozdiču Babji ložic pri Ljutomeru, da so se ojunačili ■ekaleri, ki o lem veliko vedo, in spregovorili za javnost. O lem madežu, ki se je zgodil na binkoštni ponedeljek maja 1945. leta, so v letih 1990—92 pisali v več časopisih in revijah. Tedaj naj bi bilo na omenjenem mestu pobitih, ne da bi bili obsojeni na sodišču, od 9 do 12 domačinov ljutomerske občine. O Babjem ložiču je pisal tudi Vestnik Temeljiteje pa je dogodek raziskal novinar Mladine M. K., ki je o tem pisal v treh nadaljevanjih. Pisanje pa seveda ni bilo všeč trem partizanom, zato so A. P. iz Murske Sobote, S. C. iz Radenec in S. N. iz Ljutomera vložili zoper pisca prek svojega odvetnika A. H iz Gornje Radgone zasebne tožbe zaradi storitve kaznivega dejanja žaljive obtožbe po členu 108/1-11 Republike Slovenije. Od temeljnega sodišča, enota Ljutomer, so zahtevali uvedbo kazenskega postopka, da pisca spozna na krivega in odgovornega ter ga primerno kaznuje in obsodi na povrnitev stroškov kazenskega postopka. Večkrat preložena sodna obravnava je bila končno v sredo, 17. junija. Sodnik L S. je predlagal, naj tožitelji pretehla- jo, ali ima sodni postopek smisel, m da bi bilo pametneje, ko bi spor izgladili. Takega mnenja je bil tudi novinarjev zagovornik odvetnik D D iz Ljubljane. Predlog so — po posvetovanju z odvetnikom — sprejeli tudi loži-telji. Končno so se domenili, da bo v Madini objavljen tale popravek: »Marjan Horvat obžaluje, če so trditve, zajete v zasebnih tožbah gospodov Staneta Cervi-ča, Alojza Pihlerja in Staneta Novaka, ki se tičejo članov z naslovom Pokol v Babjem ložiču, objavljene v Mladini številka 29 in 33 iz leta 1990, neresnične in se zasebnim tožilcem opravičuje« Dogovorili so se tudi, da bo v 8 dneh po prejemu sklepa poravnal stroške zasebnih tožencev. Tožitelji in toženec si po poravnavi sicer niso segli v roke, je pa ravnanje obeh strani (tožite- Ijev in toženca) lepa gesta, saj očitno nihče ni imel interesa, da bi uprizarjal velik sodni proces. Skratka: sprava! Ob tem pa še Vestnikov zgled! Podpisani sem svojčas zapisoval izpovedi nekaterih Pomurcev, ki so bili po nedolžnem obsojeni zaradi drugačnega mišljenja in ravnanja, kot je bilo »uzakonjeno« v določenem povojnem obdobju. Bili so torej pravno dvomljivi sodni procesi. Vse dotlej, dokler je bil predsednik vlade krščanski demokrat Lojze Peter le, je šlo: ljudje so celo samoiniciativno ponujali v objavo svoja doživetja. Ko so mu začeli majati stolček in slednjič, ko ga je moral prepustiti »levičarju«, pa prizadeti niso več pripravljeni govoriti. Zdi se mi, da ne zato, ker bi se spravili s svojo kruto preteklostjo, ampak so obmolknili zaradi morebitnih posledic. Prastrah pred »rdečimi« se je po osebnem mnenju podpisanega vrnil. Bodi tako ali drugače! Res pa je, da čas celi rane. Marsikdaj slišimo, da je odpustiti mogoče, pozabiti pa nikoli. To najbrž velja tudi za morijo v Babjem loži-ču in še kje, kjer so obležale žr- tve. S SOBOČAN Jubileji 100 let GD Cven Na Cvenu so preteklo nedeljo proslavili 100-letnico gasilskega društva. Praznovanje se je začelo s sv. mašo, nadaljevalo z mimohodom gasilcev ter slavnostnim zborom pred gasilskim domom. Slovesnosti so se udeležili številni gasilci in krajani ter gostje. Slavnostni govornik je bil direktor republiške uprave za zaščito in reševanje Bojan Useničnik, v kulturnem programu pa so sodelovali godba na pihala iz Ljutomera ter člani domačega kuda m učenci osnovne šole. Ob tej priložnosti so blagoslovili gasilski dom in zaslužnim posameznikom podelili odlikovanja in priznanja. Republiška gasilska odlikovanja so dobili: Prane Nemec. Franc Makoter. Franc Kolbl. Boris Rus. Mirko Puconja. Franc Dobranjšček. Jože Kovačič. Jože Puconja. Mirko Mavnn. Franc Mlinarič m Janko Horvat. Plaketo veterana so podelili Mirku Mavnnu, posebna društvena priznanja pa Francu Nemcu, Jožetu Pola niču, Janku Sabotinu in Jožetu Puconji. Foto: F M. Gasilska tekmovanja Pertoča prva v Avstriji Na okrajnem gasilskem tekmovanju v Ženavcih v Avstriji so sodelovali tudi gasilci iz Pertoče, Jurija in Gerlinec ter dosegli lep uspeh Med tujimi ekipami so zmagali gasilci iz Pertoče pred Jurijem in Gerlinci. V Velenju pa je bilo republiško gasilsko tekmovanje za člane in članice. V ženski konkurenci je Pomurje zastopala ekipa iz Pod-gradja in dosegla enega najboljših časov, vendar so jo sodniki oškodovali Pri članih A so Puževci zasedli enajsto mesto, pri članih B pa Gornja Radgona enajsto in Murska Sobota osemnajsto mesto. p M 60 let GD Beznovci Z enoletno zamudo so zaradi lanske vojne preteklo nedeljo proslavili 60-letnico GD Beznovci Ob tej priliki so pregledali dosedanje delo in uspehe. Društvo je primerno opremljeno in ima lep gasilski dom ter urejeno okolico. Na slovesnosti je govoril podpredsednik Občinske gasilske zveze Murska Sobota Franc Kučan, zaslužnim članom pa so podelili republiška in občinska gasilska priznanja ter odlikovanja fm Umrl voznik kolesa z motorjem V nedeljo, 21 junija, ob 17.15 se je zgodila huda prometna nesreča v Spodnji Ščavnici. Franc M. s Plilvič-kega Vrha, ki se je peljal s kolesom z motorjem, naj bi vozil preblizu desnega roba vozišča. zato je padel m med prevozom v bolnišnico umrl Obdukcija bo pokazala, ali je 65-letni Franc M. umrl zaradi poškodb, ki jih je dobil ob padcu, ali pa zaradi česa dru gega- Prehitro po ■ klancu Stanislav R iz Šalovec se je pred dnevi poškodoval pri vasi Železne Dveri v ljutomerski občini Vozil naj bi z neprimerno hitrostjo po klancu navzdol, zapeljal je na levo stran ceste in trčil v nasproti vozeč tovorni avto, ki ga je upravljal Jože L. iz Vo-gričevec Telesne poškodbe so menda le lažje, gmotna Škoda na vozilih pa znaša 250.000 tolarjev. Pa kaj bi o lem, glavno je, da se ni zgodilo še kaj hujšega! Policisti so tekmovali Na ministrstvu za notranje zadeve republike Slovenije so tudi letos organizirali tekmovanje delavcev organov za notranje zadeve v radiotelegrafiji in urejanju besedila na osebnih računalnikih. Sodelovati so tudi delavci LINZ Murska Sobota. Ekipa radiotelegrafistov je dosegla drugo mesto v ekipni konkurenci, med posamezniki pa je Boris Grmadnik poslal republiški prvak. Ekipa, ki pa je tekmovala na osebnih računalnikih, se je nrav tako odlično odrezala, saj je bila najboljša in osvojila prehodni pokal. Med posamezniki pa se je najbolje odrezala delavka policijskega oddelka iz Radenec Nevenka Biček, ki je zasedla drugo mesto in je poleg priznanja in medalje dobila še praktično nagrado, ki jo je podelil predstavnik pokrovitelja IBM-a z Dunaja. § S, Z mopedom v avto Po lokalni cesti iz Mlajti-nec proti Teša novcem se je peljal z motornim kolesom Boštjan S. iz Kroga Dohitel je voznika osebnega avta Alfreda B. iz Murske Sobote, ko je ta pravilno zavijal v levo. Ker je motorist vozil preblizu, se je zaletel v avto, padel in se hudo ranil. Prepeljali so ga v bolnico. Nesreča se je zgodila 20. junija. Izsiljeval prednost Ivan Z. iz Krncev se je 21. junija peljal z osebnim avtom proti Sebeborcem V bližini Bokračev je po enakovredni cesti pripeljal z mopedom Ludvik R iz Bokračev. Ker avtomobilist ni upošteval desnega pravila in je izsilil prednost pred mopedistom, sta trčila. Ludvik R se je hudo poškodoval, zato so ga odpeljali v bolnico. Radmožanski gasilci praznujejo Prostovoljno gasilsko društvo v Radmožancih bo letos proslavilo 60-letnico obstoja. Ustanovljeno je bilo v letu 1932 rn je bilo že v začetku gonilna sila razvoja vasi. Tako je tudi danes, saj brez gasilcev ne mine nobena akcija. Ob 50. obletnici so dobili uniforme, leta 1984 pa s pomočjo krajanov in občinske gasilske zveze tudi gasilsko brizgalno. 1985. leta so obnovili in razširili vaško-gasiiski dom in v vasi izkopali še šest požarnovarnostnih vodnjakov. V radmožanskem gasilskem društvu delujeta dve desetini, mladinska in članska, imajo pa tudi 40 podpornih članov. Radmožanski gasilci se udeležujejo vseh občinskih gasilskih tekmovanj. Ob 60-letnem jubileju bi želeli dobiti nove uniforme, zato računajo na pomoč občinske gasilske zveze in krajanov. jq Ljutomer Gasilski pregledi in tečaj V občinski gasilski zvezi Ljutomer so sklenili preglede gasilskih društev. Na njih je sodelovalo 39 društev z 62 enotami Rezultati so pokazali, da je društveno delo v operativi dobro. Opravili so tudi preskus orodja, ki so ga vsi uspešno opravili. Ugotovljeno je, da v društvih namenjajo ustrezno pozornost podmladku, saj se je pregledov udeležilo 24 mladinskih in pionirskih enot. Od industrijskih gasilskih društev sta se pregledov udeležili gasilski društvi iz Imgrada in obrata Mariborske tekstilne tovarne. Na pregledih pa niso bila društva iz HjaŠevec, Gajševec, Grab, Spodnjega Krapja, Veržeja in Pristave. Občinska gasilska zveza je organizirala tečaj za nižje gasilske častnike in strojnike Udeležilo se ga je 19 gasilcev iz gasilskih društev Cven, Gresovščak, Precetinci, Vučja Vas in Križevci pri Ljutomeru Hkrati pa so bili tečaji za izprašane gasilce. Imeli so jih v gasilskih društvih v Lukavcih, Vučji vasi, Precetincih, Grlavi in Krištancih-Sa-lincih. Obiskovalo jih je 60 tečajnikov. Tečajev in usposabljanj, ki jih je pripravila Gasilska zveza Slovenije, pa se je udeležilo 5 gasilcev. D. KOSI Satahovci Sektorske vaje Gasilske vaje tišinskega sektorja so bile tokrat v Satahovcih Prišlo je 12 desetin odraslih in 4 pionirske desetine. Zunaj konkurence so nastopili mladinci iz Kroga Starejši gasilci so se pomerili v suhem tridelnem napadu, štafetnem teku, vezanju vozlov, pionirji pa z gasilsko vedrovko. Prvo mesto so zasedli gasilci s Petanjec in prejeli prehodni pokal krajevne skupnosti Tišina, drugo mesto je pripadlo gasilcem iz Sodišinec, tretji pa so bili gasilci iz Tropovec Med gasilci/ mladinci so se najbolje odrezali Sodišinčani, najboljši gasilci/pionirji pa so bili s Krajne. F. Ku Sopotnica poškodovana 21. junija se je zgodila prometna nesreča na Ivanjševskem Vrhu, ker je menda Franc R iz Ivanjševec vozil z osebnim avtom po levi strani cesle in zato trčil v drug avto. Posledice: večja gmotna škoda in hude telesne poškodbe, ki jih je dobila Helena W„ ki se je peljala v osebnem avtu Franca R STRAN 15 šport Predstavljamo vam prvake Prvič pomurske prvakinje V letošnjem tekmovanju v pomurski ženski rokometni ligi, kjer so sodelovale štiri ekipe, je prepričljivo zasedla prvo mesto m naslov pomurskih prvakinj ekipe Pomurke iz Bakovec. Ba-kovčanke so dosegle pet zmag in enkrat igrale neodločeno. Rokometašice Bakovec so že pred leti tekmovale v pomurski ligi, vendar brez večjih uspehov. Pred dvema letoma pa je Rokometni Rokometašice Pomurke 11 Bukovec — prvakinje pomurske lige. Stojijo od leve: J. Matuš (vodja ekipe), Vereš (trener), R. Buzeti, Vohar, Stefa-nec, Papič, Sreš, Kar, T. Buzeti, Novak, Vrečič, Bašič (teh. vodja); sedijo: Kuhar, M. Buzeti, K. Matuš. S. Buzeti. Smodiš, A. Gjerek, Jakšič. M. Gjerek, Horvat; manjka Meolic. Foto: F. Maučec Hotiza prvak prve občinske lige Nogometni klub Hotiza je bil ustanovljen pred približno tridesetimi leti, saj so tamkajšnji nogometaši že leta 1963 tekmovali v lendavski občinski ligi. V tej konkurenci so uspešno tekmovali vse do leta 1982, ko so se uvrstili v enotno pomursko nogometno ligo, kjer so tekmovali šest let in v dveh tekmovalnih sezonah zasedli peti mesti, kar je njihov največji uspeh. Lep uspeh so dosegli v letošnji tekmovalni sezoni, saj so prvič osvojili naslov prvaka v prvi občinski nogometni ligi Lendava, in to šele v spomladanskem delu prvenstva. Po jesenskem delu tekmovanja so bili namreč šele na četnem mestu in za jesenskim prvakom Kobiljem zaostajali dve točki Potem pa je v klubu prišlo do nekaterih kadrovskih sprememb. Vanj so prišli Albin Lackovič (Nafta), Ivan Cipot (Polet, Martin na Muri) in Ladislav Horvat (Kapca) Žal je slednji zaradi poškodbe igral le na začetku prvenstva. Trenerske posle pa je prevzel Mirko Žižek, nekdanji nogometaš lendavske Nafte. Načrtno in zavzeto delo je dalo rezultate. Brez izgubljene tekme in le z enim neodločenim rezultatom je Hotiza osvojila naslov prvaka v prvi občinski nogometni ligi Lendava s prednostjo ene točke pred Renkovci ter 34 goli pozitivne razlike. Za ta uspeh so v prvi Predstavljamo reprezentanta Iztok Horvat na svetovnem prvenstvu Od 2. do 14. julija bo na Norveškem svetovno mladinsko prvenstvo kajakašev in kanuistov. Kot član slovenske reprezentance bo na prvenstvu tudi sedemnajstletni dijak srednje gostinske šole v Radencih in član brodarskega društva Mura iz Kroga Iztok Horvat. Gre za športnika perspektivnega razreda, ki je bil kot lanski zmagovalec slovenskega pokala izbran med kandidate za sestavo državne mladinske reprezentance, ki bo sodelovala na svetovnem prvenstvu. To mesto pa si je moral izboriti še na letošnjih ireh izbirnih tekmovanjih. Zato sla s trenerjem Stefanom Vargo pripravila primeren program priprav, ki sta jih v celoti uresničila. Bil je trikrat na enotedenskih skupnih pripravah na morju, pa tudi doma se je vestno pripravljal Dvakrat na dan je vadil na reki Muri m trikrat tedensko v dvorani oziroma Moravskih Toplicah Ipo-zimi v trimskem kabinetu in klub Pomurka iz Bakovec zopet vzel pod svoje okrilje žensko ekipo, ki si je pridobila potrebno osnovno znanje na bakovski osnovni šoli, kjer rokometu namenjajo posebno skrb. Načrtno delo trenerja Alojza Vereša, Janeza Matuša, vodje ekipe, in Slobodana Bašiča, tehničnega vodje, je rodilo sadove. S priključitvijo treh rokometašic Bistrice: Anite Gjerek, Mateje Gjerek in Marti- vrsti zaslužni igralci, svoj delež pa so prispevali tudi trener, vodstvo kluba in številni gledalci, ki svoje moštvo vestno spremljajo na tekmah. S prvim mestom so v klubu zelo zadovoljni, četudi bodo zaradi ukinitve pomurske nogometne lige še naprej igrali v prvi občinski ligi Lendava. V novi tekmovalni sezoni ne računajo na okrepitve »at imajo več kot Nogometaši Hotize — prvaki v prvi občinski nogometni ligi Lendava. Stojijo od leve: S. Žižek (predsednik), M. Lackovič, M. Žižek (trener), Ritlop. Špilak, J. Horvat, Albin Lackovič, K ust ec, Albert Lackovič, Cigan, D. Hozjan in J. Hozjan; čepijo: M. Ribarič, L. Horvat. R. Horvat, P. Hozjan. Zalig, Gybrkeš, Farkaš in Cipot; manjkajo; Gal, Žižek in R. Ribarič. bazenu). Skratka s pripravami, v katere je vložil veliko dela in truda, je zadovoljen, pa tudi z uvrstitvijo v državno mladinsko reprezentanco. Hvalažen pa je tudi matičnemu društvu, ki mu je omogočilo tako zahtevne priprave. In kaj pričakuje ne Jakšič ler ponovno športno aktivnostjo vratarke Alenke Meolic je postala mlada in obetavna ekipa zanesljivejša. Tako so v Bakovcih ustvarili solidno žensko rokometno ekipo, ki je prvič postala pomurski prvak in se uvrstila v slovensko žensko rokometno ligo vzhod. V tej konkurenci bo tekmovala tudi drugouvrščena ekipa v pomurski ligi Polana Z uvrstitvijo ženske ekipe Pomurke iz Bakovec postaja ta kraj še močnejše rokometne središče v Pomurju, s tem pa se veča zanimanje za to športno panogo. V Bakovcih so ponosni, da se je njihova moška ekipa uvrstila v tekmovanje za pokal evropskih pokalnih prvakov. Posebnih težav pa si ne delajo tudi z uvrstitvijo ženske ekipe v slovensko ligo, saj imajo več kot 20 mladih igralk, ki so prvo leto sposobne ostati v ligi, v prihodnosti pa tudi doseči kaj več. Tako kot pri moški ekini Pomurke iz Bakovec, so se dobro organizirali tudi pri Ženski ekipi ter zbrali okrog sebe prizadevne in delavne člane. Ti pa tudi uspešno ustvarjajo razmere za nemoteno delo in tekmovanje, saj so že doslej dobili okrog 20 pokroviteljev. S tem pa seveda še niso izčrpali vseh možnosti. Ženska ekipa Pomurke iz Bakovec je postala tudi pomur ski pokalni prvak. Feri Maučec 20 nogometašev. Želijo si, da bi tudi v prihodnje dosegali dobre rezultate ter ustvarili boljše možnosti za delo v klubu. Zato nameravajo letos zgradili prizidek h klubskim prostorom na nogometnem igrišču. Volje do dela jim ne manjka, zato ni bojazni, da svojih želja ne bi uresničili. Feri Maučec od svetovnega prvenstva? Čeprav se zaradi napake Kajakaške zveze Slovenije m udeležil generalke za svetovno prvenstvo na Norveškem in ne pozna tekmovalne proge, meni, da bo lahko v petih dneh pred tekmo vanjem dobro spoznal progo in njene »pasti«, ki so na takšnih naravnih panogah Pričakuje, da se bo med posamezniki v kategoriji C — 1 uvrstil od desetega do petnajstega mesta, v moštveni vožnji 3 x C — 1 skupaj z bratoma Hočevar iz Ljubljane pa okrog petega mesta med dvajsetimi državami z vsega sveta. Vsaka boljša uvrstitev bi pomenila velik uspeh, kajti vedeti moramo, da v Sloveniji nimamo rek za zahtevna tekmovanja. Kljub vsemu se veseli sodelovanja na svetovnem prvenstvu, saj bo poleg tekmovanja spoznal tudi del Skandinavije in kraje, od koder prihajajo znani alpski smučarji in smučarji tekači F Maučec Andrej Šajnovič — predsednik KK Murska Sobota Prvo tekmovanje v preskakovanju Konjeniški klub Murska Sobota, ki je bil ustanovljen pred več kot dvanajstimi leti za rekreacijsko jahanje, vključuje nad sto Članov. Klub je več let deloval v Cernelavcih. sedaj pa že nekaj časa v rakičanskem gradu. Nenehno razširja svojo dejavnost, prihodnjo soboto pa bo tudi pripravil prvo mednarodno tekmovanje v preskakovanju ovir. O dejavnosti kluba in tekmovanju smo se pogovarjali s predsednikom Andrejem Šajnovičem. — Spremenili ste kraj vašega delovanja. Iz Cernelavec ste se preselili v rakičanski grad. »Za spremembo kraja smo se odločili, ker v Cernelavcih nismo imeli možnosti širitve dejavnosti in nadaljnjega razvoja. Poleg tega si je novo vodstvo pred dvema letoma zadalo nalogo, da naj bi se klub razvil v sodoben jahalnoturistični center s primernim okoljem. Pa tudi počutje naših članov prej ni bilo najboljše. Vse te cilje danes že uresničujemo v prelepem rakičanskem parku in gradu.« — S kakšno dejavnostjo se v klubu ukvarjate? »Naš klub je edini v Pomurju, ki se ukvarja z jahalno de-javnosljo. Ukvarjamo se s šolo jahanja, turistično-rekreacij-skim in tekmovalnim jahanjem ter šolanjem in rejo tekmovalnih konj. V klubu organiziramo na vsakih šest tednov začetni ali nadaljevalni tečaj jahanja in tako letno usposobimo od 150 do 200 jahačev, s tem pa tudi svojo jahalno bazo « — V soboto, 27. junija, organizirate prvi turnir v preskakovanju ovir, ki bo v rakičanskem parku. Kakšno udeležbo pričakujete? »Želja vsakega konjeniškega kluba je, da si v koledarju Ko- Atletika Pionirski pokal Slovenije V Beltincih je bilo finale atletskega pionirskega pokala Slovenije. Sodelovalo je blizu 350 atletov in atletinj iz pomurskih osnovnih šol. Rezultati — ml. pionirji — 60 m: 1. Šparaš (OS IH), 2. Ka-vaš (Odranci), 3. Ulen (Bel.); 300 m: i. Viher (Ljut.), 2. Žižek, 3 Jerič (oba Beltinci); 600 m: I. Tratnjek (Belt.,), 2. Vrečič (Tiš.), 3. Hakl (Radenci); daljina: I Jerebic, 2 Maučec (oba Belt.J, 3. Pal (Tur.): višina: 1. Mauko (Raden.), 2. Raj (Tur.), 3. Hartman (Belt.J; žogica: I. Sobočan (Stog.J, 2. Strotl (GR), 3. Marinič (Ljut.); St. pionirji — 60 m: I. Dervarič (Puc), 2. Ivanjšič (Ljut.), Horvat (Raden.), 300 m: 1. Vegič (Tur.), 2. Babič (Ljut), 3. Žižek (Belt.J; 1000 m: I. Gregorinčič (Cez.J, 2. Kerčmar (Raden.), 3. Benkič (Grad); daljina: I. Ščančar (Belt.J, 2. Horvat (Grad), 3. Rob (SV); višina: I Iskra (GR), 2. Nemec (Len.), 3. Plej (Cren.); krogla: I. Žerdin (Belt.J, 2. Pintarič (GR), 3. Kšela (Tis.); žogica: I. Kozinšek (Ver ), 2. Kavaš (Odr), 3. Šernek (Cren ); štafeta 4 x 100 m: l. Turnišče, 2. Beltinci, 3. Tišina. Rezultati — ml. pionirke — 60 m: I. Černi (Tur.}, 2. Metličar (Raden.), 2. Marič (OS HI); 300 m: I Markovič (Tur.), 2. Horvat (Tur.), 3. Fujs (Grad); 600 m: I. Antolm (Belt.J, 2. Meglič (Kap.J, 3. Pucko (Neg ); daljina: I. Pintarič (Cren.), 2. Go-Stan (Odr.J, 3 Tornar (Cren.); višina: I. Horvat (OS lil), 2. Stra-nič(Kap J, 3. Gerič (Cren.) . žogica: t. Skrlec (Raden ), 2. Zver (Belt.J, 3. Pintarič (Cren.J: st. pionirke — 60 m: I. Hajdinjak (Tiš.J. 2. Forjan (Kelt.), 3 Markoja (Odr); 3d0m: I Mesarič (Belt h 2. Ritlop (Cren ), 3 Dajčar (Tiš.); 1000 m: I. Klemenčič (GR), 2. Friškič (OS HI). 3. Opiaj (Belt); daljina: I Perša (Belt.), 2. Zadravec (SV), 3. Peršak (Neg); višina: !. Berden (Belt.), 2. Vračko (Stog.J. 3. So bočan (Lend J; krogla: 1. Hartman, 2. Šinko (obe Belt ). 3. Kavaš (Odr); žogica: I. Simonič (Neg), 2. Denša (Tur.). 3. Casl (Belt ); štafeta 4x100 m: I. Beltinci, 2. Turnišče, 3. Tišina. ovir v Rakičanu vi v širši javnosti. K« m jt mu klubu nam Je. neuspelo, da organiziramo narodno tekmovanje V kovanju ovir, ki bo v Ze dopoldne ob 10. ur r čilno tekmovanje na J , rah, medtem ko se bo* £ na tekmovanja začel p uri, komi pa ot1fe tudi do 150-cenomet«»|0^ Na turnirju bo w“]caa okrog 80 dobrih tekm Avstrije. Madžarsk , k|JIt in Slovenije. Na kon)!os|3 naje klub kupil v tujim-stopili tudi domač' t■, Jožica Horvat iz Murske^, te in Katja šajnovič ' vec. Na prvo tovrs pr tev smo se v klubu pravljali in mishmm „ svojo nalogo dobro P{ p Za popestritev pr^ bodo poskrbeli č a" jn ga kinološkega klu alna policijska eno a . blS(u jemo, da bodo valci pnšh na svoj tr 1 bo sobotno popoln privlačno za Iju”1^ njeniške zveze Slovenije zagotovi ustrezen datum za organizacijo tekmovanja in se uvelja- Strelstvo LD Cankova prvak ZLD Prekmurja Na strelišču v Rakičanu je bilo prvenstvo pCsf Prekmurja v streljanju na glinaste golobe in v tarčo' L{| fP valo je okrog 60 lovcev. Največ uspeha so imeli teKm kova, saj so postali skupni zmagovalec. c/riievč1 Rezultati — glinasti golobi: ekipno: I LD Kn , । p K1 Cankova 70, 3. LD Dobrovnik 62, 4. LD Radovci 62 golobov; posamično: I. Maček (Radovci) 26, 2 » 4, 25 in Bransberger ml. (Cankova) 25 golobov. , lD^mii- Tarča srnjaka — ekipno: I LD Tišina 173 kr0£°\’ -evci Kjt 170.3. LD Cankova 167. 4 LD Rakičan 158, 5. LD gov. posamično: 1. Gregor (TišinaJ 67, 2. Bransberg , I 65. J Vidanja (Rakičan) 64, 4. Dani (Radovci) 64 AlP čan)62 krogov kombinacija — ekipno: 1. LD Canko ^441' . Križevci 389 76, 3. LD Radovci 376,46, 4. LD Ra^t-Bogojina 337,80 točk, posamično: 1. Gregor (Tišina) 'j 4, Bogojina 337,80 točk; posamično: 1. Gregor (Jisma; ' bciger ml. (Cankovi) 148,25, 3. Horvat (Rakičan) 1 ’ (Radovci) 138,92 in 5. Manč (Bogojina) 138,25 točk- Jubilej Dvajset let judav Lendavi V Lendavi letos praznujejo 20-letnico judo športa Ob tem jubileju so pripravili slovesnost, na kateri so pregledali delo in uspehe ter zaslužnim podelili plakete. Te so prejeli: Judo zveza Slovenije, Osnovna šola I Lendava. Osnovna šola Velika Polana. Osnovna šola Turnišče. Športna zveza Lendava. Viljem Sekereš, Bojan Hajdinjak, Frane Bobovec Zdenko Kovač, Alojz Kastelic. Zdravko Bajzek. Jože Kovač. Tomislav Krajačič in Dušan Varga Začetki judo športa v Lendavi segata v leto 1958. ko je skupina študentov začela vaditi v dvorani Partizana pod vodstvom luzcija Vučka in ob strokovni pomoči Staneta Iršiča in Simona Ka-gerja. Ker pa ta nova športna zvrst ni bila deležna razumevanja odgovornih dejavnikov, je delo zamrlo. Sele leta 1972, ko so na lendavski osnovni šoli kot prvi r državi ustanovili judo sekcijo. se začenja razvojna pot lendavskega juda. Učence osnovne šole, med katerimi je bilo tudi nekaj članov, je treniral Alojz Kastelic iz Murske Sobote. Kmalu zatem je trenerske posle prevzel Zdenko Kovač Zavzeto delo se je kmalu pokazalo tudi na tekmovanjih. Najprej so se začele uveljavljati pionirke, ki so se celo uvrstile na državno prvenstvo. Sicer pa so se učenci osnovne šole, člani judo sekcije, predvsem udeleževali tekmovanja na območju severovzhodne Slovenije, merili pa so se tudi s hrvaškimi klubi. Leta 1974 je bilo v Lendavi prvič republiško prvenstvo za pionirje in mladince Pionirska ekipa Lendave je bila v lem času za Rogašovct in pred Mursko Soboto Zatem so se r Lendavi odločili, da bodo sami Lendave. To tud. za slovenj, hodu Zdenka f Soboto je Jože Kovač. I di Sekeres - • so se začeli ti v republiške ve postala j/ ski tudo lig' L slovensko hg^, ‘ kasneje :ara^.,,eIU>" jg '^j rib Lam so us a.„;h "'^it ft iudt no Polani in širili krogJ < tud, nareko^'^ J Iro.o njega W dvoocilet^-•U .... vredne uspeh publiškth. « ,„iA rodnih tudi razvil' 1 suiednptm M l" ' Vadžarskem^^ .... prikazom r°- sff lendavskega^ setih letih STRAN 16 VES šport Uspela promocija slovenske ženske odbojke meddržavne tekme. V prijetnem okolju sta se srečah reprezentanci Avstrije in Slovenije. Ljutomer, ‘radi^a, dolgoletno F1- je bilo prizorišče prve Med uglednimi gosti je bil tudi predsednik predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan, ki je v pozdravnem nagovoru med drugim dejal, da srečanje pomeni, da se Slovenija vrača v normalno življenje in da se lahko začnemo ukvarjati tudi z dejavnostmi, ki plemenitijo in združujejo ljudi. Hkrati pa je reprezenlanikam zaželel uspešno pot v Evropo. In njegove želje so se uresničile. Slovenija je premagala Avstrijo s 3:1 (—9, 8. 6, 12). Z igro, ki so jo prikazala dekleta, so bili gledalci. ki so jih ves čas spodbujali, zadovoljni. Foto: N Juhnov SNL Olimpija 40 30 6 4 102 18 65 Maribor 40 25 J 6 7630 59 Izola 40 33 22 6 6226 56 Ganca 40 15 15 9 6340 46 Ljubljana 40 17 12 11 5941 46 živila Naklo 40 14 10 8 4939 46 MUHA 40 17 9 14 60:49 43 Koper 40 14 15 12 38 33 43 Publikum 40 14 13 13 43 51 41 Slovan 49 14 12 14 5140 40 Svoboda 40 14 12 14 51 55 40 Rudar (V.) 40 13 12 15 59 65 38 POTROŠNIK 40 14 10 16 48 60 38 Zagorje 40 13 10 17 47 44 36 NAFIA 40 13 10 17 52 63 36 Steklar 40 12 12 16 57 75 36 Primorje 40 12 11 17 44:60 35 Ruda- (T.) 40 12 9 19 47 60 33 Domžale 40 5 14 21 26 59 24 Medvode 40 0 5 26 26 84 23 Jadran Uma 40 4 7 29 23 91 15 Mali nogomet A liga MS Slovenska nogometna liga Pomurje ima še naprej tri prvoligaše Sklenjeno je bilo težko pričakovano zadnje kolo prvenstva v slovenski nogometni ligi, ki je dokončno odločilo, katerih pet ekip bo moralo v nižji tekmovalni razred — drugo slovensko ligo. Najbolj pomembno je bilo srečanje med Živili Nakiom in lendavsko Nafto, ki se je končala neodločeno 1:1. Gol za Nafto je dosegel Pal. S tem si je Nafta zagotovila obstanek v SNL. NAFTA: Palatinuš 7, Kopinja 6 (Gyurkač —), Mundjar 6, Novak 7, Djurdjevič 7, Drvarič 6, Pal 6 (Car. —), Baša 6, Bubek 7, (Balantič —), Dovečer 7, Ratajec 6. Potrošnik je v Beltincih premagal dobro moštvo Slovana Mavrice z 1:0. Gol je v prvem polčasu dosegel Voroš. Junak srečanja je bil vratar Irgolič, ki je ubranil več nevarnih strelov. POTROŠNIK: Irgolič 9, Tratnjek 7, J. Zver 7, Mertiik 7, Kosi 8, Godina 7, Vbroš 7, Baranja 6, (Forjan —), Hartman 7, M. Zver 6, (Papič —), Celec 6, (David 7). Svoboda pa je v Ljubljani premagala Muro z 2:1. Goi za Muro je dosegel Belec. MURA: Zver 7, Cener 6, Posavac 6, Kovačič 7, Granov 6, Vori 6, (Kokaš 6), Prekazi 6, (Kelenc —), Belec 7, Vickovič 6, Kukič 7, Šarkezi 7. **at šesti "'T'11'm«' M Stari ■ 'fbivtlu l | J/ v Ljublja- ^hjinu luri 0 tekmovalcev, ,^'jezJe bi' Hor ^tsto J“ '^ami zasedel še-til?1’P« ' točk'/!’ MalJašec sla ' 1 ''L'H lr h" , Ko ' P1 ___________________ ggacom. Podboj-so Pomur-i |7 । |k "' bmo-i‘ i ^liui- 1 >i trn preM ,z Murske Sobo-rJ,,° tako Po-hit **lhiM k ^oniuriu. V Iti? P°mUr? T'?? so odboj-Ht^Uale LiuiMur^1’ Sobo' k*n?koPosla“ 0mer s 3:1 h Pomurske po h f<>komet--------- Jurka A tletika------------------------------------------- Pomurje tretje v Avstriji V Wolfsbergu v Avstriji je bilo mednarodno atletsko tekmovanje v ekipni konkurenci. Sodelovala je tudi ekipa pionirjev in pionirk AK Pomurje iz Murske Sobote in se lepo odrezala, saj je zasedla tretje mesto. Ce pa bi tekmovali v metu kopja in visokih ovirah, bi se lahko potegovali celo za prvo mesto med osmimi ekipami iz Češko—Slovaške, Madžarske, Nemčije, Avstrije in Slovenije. Zmagala je ekipa iz Velenja pred Pardubicem iz Češko slovaške in Pomurjem iz Murske Sobote. Tekmovalci iz Murske Sobote so dosegli več posamičnih zmag Med posamezniki je zmagal M Sčančar iz Beltinec v skoku v daljavo z rezultatom 632 cm in prejel pokal za najboljši rezultat med Panli Pri dekletih je zmagala B. Berden iz Beltinec v skoku v višino z rezultatom 157 cm, kar je bil prv tako najboljši rezultat pri dekletih, in dobila pokal. Prvi mesti sta zasedla še: Kerčmar iz Radenec v teku na 2000 m in Kolar na 800 m. Druga mesta so zasedli: Klemenčičeva (GR) v teku na 1500 m, Roman (Prosenjakovci) na 800 m in Golob (Beltinci) v skoku v višino. Drugi pomurski tekmovalci in tekmovalke so se uvrstili med tretjim in četrtim mestom. M. Šeruga Dvojna zmaga Kocmuta v Avstriji Na avstrijskem državnem prvenstvu v atletiki /a invalide s cerebralno paralizo in paraplegike, ki je bilo na Dunaju, je sodelovala tudi slovenska Invalidska reprezentanca, ki jo je vodil Brane Klon iz Gornje Radgone, ter se odlično odrezala, saj je osvojila deset medalj. Posebej velja omeniti dvojno zmago Raudija Kocmuta iz Gornje Radgone. Zmagal je v teku na 200 m s časom 28.48 in na 400 m s časom I ro"'Je bil drugi PoN p Njvef „ [udl tokrat i *^ovS^ A. ji^na, j '' I Pomur- UVrS‘ila V ■•‘7* ^edl^d eklPami >c it d drugo mesio. V »n V*ote p, Je bl] S T. K Grabar v reprezentanci V Ljubljani je bil drugi slovenski Grand Prix miting v atletiki. Sodelovalo je blizu 150 atletov in atletinj, med njimi so bili tudi štirje Pomurci. Najbolje se je odrezala Marija Števanec v leku na 800 m in z rezultatom 2:13,01 zmagala, Manueb Pergar pa je bila (2:15,43) druga Pri moških je Anton Salamon v teku na 200 m izboljšal osebni rekord in z rezultatom 23:48 zasedel deveto mesto. Na 100 m pa je zasedel dvanajsto mesto z rezultatom 11:8I Geza Grabar pa je 5.000 m pretekel v času 14:59.54 m zasedel peto mesto. V Sl Gilgenu pri Salzburgu v Avstriji je bil mednarodni štafetni tek na progi klasičnega maratona (leteča menjava vsaka 2 km) Med 65 štafetami iz Češke Slovaške. Madžarske. Nemčije, Avstrije. Etiopije in Slovenije, je presenetljivo zmagala Slovenija (Šalamon, Grabar. Osvald, Krempl) in s časom 2:03,08 postavila tudi rekord proge. G. G Rokoborba-------------------------------------- Bačič drugi v Avstriji V Avstriji je bilo mednarodno tekmovanje rokoborcev v pionirski in članski konkurenci. Sodelovalo je okrog 70 tekmovalcev iz Avstrije, Madžarske, Nemčije in Murske Sobote. V tekmovanju pionirjev v gr-ško-rimskem slogu je Dejan Kuhar v kat. do 56 kg zasedel tretje, Matej Gomboc pa v kat. do 44 kg četrto mesto. Prijetno je presenetil Rade Bačič. saj je v kat. do 74 kg v prostem stilu, kar ni njegova disciplina, zasedel drugo mesto. V boju za prvo mesto ga je premagal avstrijski prvak Dravič. V kal. do 62 kg je zasedel Dejan Kovačič Iretje. v kal. do 68 kg pa Zoran Vukan peto meslo. Slavko Zec je izpadel v predtekmovanju. Ekipno je RK Murska Sobota zasedel šesto mesto med 13 ekipami. Čemdavci 22 15 4 3 56:25 34 Bakovci 22 12 6 5 57 37 29 lne> 22 11 4 7 40 34 26 Pancuka 22 10 6 6 4544 26 Predan oc vi 22 9 5 8 37:31 23 Otovci 22 9 4 9 55 50 22 Nemčavc, 22 0 3 11 3647 19 Gradišče 22 6 6 10 4546 18 Kaoal 22 1 4 11 4448 18 Borejci 22 8 2 12 41:49 18 Beltinci 22 6 6 10 34 56 16 Kupščinci B liga 22 4 5 13 2245 13 MS Lipovci (— I) 22 15 5 2 73:24 34 Polana 22 15 3 4 6L33 33 Mladinec 22 14 1 7 59:38 29 Park 22 14 O 0 5649 28 Krajna 22 11 2 9 51:33 24 Slovan 22 11 2 9 4538 24 Klob mladih 22 10 4 8 36 38 24 Kerenčičeva 22 9 2 11 54:57 20 Prosečka vas 22 7 5 10 40:55 19 Moščanc 22 6 T 15 46:60 13 Sebeborci 22 5 116 40:73 11 NK 13 C liga 22 2 0 20 34 107 4 MS Puževci 22 15 2 5 61 25 32 Domajinc . 22 13 5 4 43:29 31 Pečarovci 22 12 3 7 5033 27 Šalamenci 22 10 5 7 55:37 25 Mačkovci 22 11 3 8 55-45 25 Tišina 22 9 5 8 45.40 23 Noršinci 22 9 4 9 50:36 22 Aadnvci 22 0 3 11 3542 19 Dobel 22 6 7 9 3544 19 Izvir 22 7 4 11 2944 18 Zenkovci |-1) 22 5 3 14 45 104 12 Mdeiovie D liga 22 4 2 16 32:56 10 MS Satahevci 20 15 3 2 7716 33 Udava 20 13 3 4 6035 29 Partoča 20 9 5 6 51 34 23 Asiah 20 9 4 7 3522 22 Veščica 20 9 4 7 4443 22 VK 79 20 9 3 S 4943 21 Črnci 1-1) 20 9 2 9 4837 19 Slaveči 20 7 5 8 4245 19 Dolina 20 5 3 12 38 79 13 Krašče (—1) 20 4 5 11 25:58 12 Strokov ci E liga 20 1 3 16 18 75 5 MS Old boys 22 20 2 0 10727 42 Mladost 22 15 4 3 83:28 34 Solina (—1) 22 13 6 3 6730 31 Mlajtmci 22 11 2 9 5943 24 Jezero 22 9 6 7 4045 24 Mistr Bebv 22 6 5 10 56 56 19 Meteor 22 8 3 11 61:69 19 Vučja Gomila 22 9 2 11 3644 19 Stanjevci 22 6 3 13 45:74 15 Pušča 22 4 7 11 38 70 15 Vadarci (—1J 22 4 3 15 4293 10 Evropa (-1) 22 1 7 14 26:81 8 Lista strelcev SNL 16 golov: Milan Kukič (Mura); 15 golov; Robert šabjan (Nafta); II golov: Stefan Škaper (Potrošnik), Dušan Vickovič (Mura); 9 golov: Mario Zver (Potrošnik), Nenad Hrantlovič (Nafta); 8 golov: Peter Vorčš (Potrošnik); 7 golov: Emin Prekazi (Mura), Damir Rob (Nafta), Marinko Šarkezi (M u ra); 6 golov: Robert Kovačič (Mura)); 5 golov: Mladen Bubek (Nafta); 4 goli: Jože Hartman (Potrošnik), Miroslav Graj (Nafta), Miljenko Dovečer (Nafta). Dejan Baranja (Potrošnik); 3 gole; Jože Kokaš (Mura, Robert Belec (Mura); 2 gola: Mario Ružič (Nafta), Borči Forjan (Potrošnik), Feri Celec (Potrošnik). Nogometne kvalifikacije Danes odločitev za Ižakovce in Beltrans V povratni tekmi prvega kola kvalifikacij za vstop v drugo slovensko nogometno ligo so Ižakovci doma premagali Stojnce s 3:2. Gole za Ižakovce so dali: S. Maje, Kukovec (avtogol) in Sebjan. Ižakovci so se uvrstili v drugo kolo. V povratni tekmi prvega kola kvalifikacij za vstop v tretjo slovensko nogometno ligo so Starše premagale Ljutomer s 4:1. Edini gol za Ljutomer je dosegel Novak. Ker se je prva tekma v Ljutomeru končala z 1:1, so se v drugo kolo uvrstile Starše. V drugem kolu kvalifikacij za vstop v drugo slovensko ligo je Era iz Šmartnega premagala Ižakovce z 2: L Gol za Ižakovce je dosegel A. Krapec. V prvi kvalifikacijski tekmi za drugo slovensko ligo pa sta Beltrans in Tabor Jadran v Veržeju igrala 1:1. Gol za Beltrans je dal Gaševič. Povratni tekmi igrajo danes, v četrtek Ižakovci igrajo doma z Ero Šmartno, Beltrans pa gostuje v Sežani. Zmagovalca iz obeh srečanj postaneta člana druge slovenske lige. V povratni kvalifikacijski tekmi za vstop v drugo slovensko mladinsko ligo vzhod je Beltrans sicer piemagal Kovinarja s 3:1, vendar je po streljanju enajstmetrovk zmagal Kovinar s 5 ;4 in se uvrstil v višji tekmovalni razred. v Športna napoved V športni napovedi št. 17 je pravilno napovedal osem tipov od desetih možnih Marjan Sedonja, Mačkovci 40a. Nagrado lahko dvigne v uredništvu Vestnika, Murska Sobota, Titova 29. Pravilna rešitev športne napovedi št. 17 Pari Rez. Tip Gonca — Ljubljana 2:2 0 Rudar (V.)—Maribor 1:0 1 Potrošnik —Slovan 1:0 Živila Naklo —Nafta 1:1 0 Zagorje —Rudar (T.) 0:0 0 Steklar —Medvode 4:0 1 Svoboda —Mura 2:1 1 Publikum—Jadran Lama 2:0 1 Domžale —Primorje 0:3 2 Olimpija—Izola 4:0 1 L<>gar ; i^^i Lo. Kolaz0ni < L,, ""J'"" ■ ' Maričeva .......... .K i. I,,. s MJriC s 7 s N®.....Jj«* ■ .n Šah------------------------------------—----— Maričeva na svetovnem festivalu V Duisburgu bo 7. mladinski svetovni festival v šahu, na katerem bu sodelovala tudi slovenska reprezentanca. Selektor mladinskih šahovskih reprezentanc pri Šahovski zvezi Slovenije je v reprezentanco vključil (udi odlično soboško šahrstko Martino Marič. Jo je za mlado in obetavno tekmovalko veliko priznanje. Želimo ji. da bi dosegla kar najboljšo uvrstite*. kegljanje--------------------------------------- Radenska premagala Nafto V Lendavi je bila povratna lekma ženskih ekip Radenske in Nafte v keglianju. Zmagala je Radenska z 2.113:2.089 Nafta: Kerman Gukd 318 Žalik 337, Sčap 368. Mulič 370 m Varga 387; Radenska: Kranjc 301. Kaučič 373. Tišler 318, Žurman 331, Zizek 357 m Kardinar 433. Kegljavci lendavske Nafte pa so v mednarodni tekmi izgubili z Monoštrom z 2.337:2.378 podrtimi keglji. Nafia: Maiko 342, Kopi n ja 387 Zupanc 394 Peric 400, Hišo 407 in Horvat 407 podrtih kegljev. M Žalik Pokalni nogomet Na območju Občinske nogometne zveze Lendava so odigrali drugo kolo pokalnih nogometnih tekem. Izidi Polana: Mostje 3:2, Mladost :Nedelica 4:5, Odranci: Kapca 3:1, Crenšovci: Bistrica 4:2 in Hotiza:Dobrovnik 2:1 prekinjeno. Košarka------------- Poraz Pomurja V zadnjem kolu prvenstva v slovenski košarkarski ligi vzhod za pionirke in mladinke sta obe ekipi Pomurja izgubili z mariborskim Apisom. Pionirke z 18:43 (Moreč 7, Scček 6) in mladinke s 44:53 (friškič 16, Kar 9 in Lutar 8). Obe ekipi sta zasedli v skupini tretji mesti. zl Hokej na travi----------------------------- Lipovcem ušel državni naslov V Murski Soboli je bilo finale državnega prvenstva za člane v hokeju na travi. Sodelovale so (ri ekipe: Svoboda iz Ljubljane, Lipovci in Triglav iz Predanovec Presenetljivo so prvi naslov državnega prvaka osvojili Ljubljančani, ki so v odločilnem srečanju premagali Lipovce z I :0. Lipovci so bili zelo blizu naslova, saj so premagali Triglav z I:() m bi jim v srečanju s Svobodo zadoščal neodločen rezultat Toda v 55. minuti niso izkoristili kazenskega strela. Rezultati - Lipovci Triglav 1:0 (Kerman), Svoboda: Triglav 1:1 (Puhan) m Svoboda: Lipovci 1:0. Končni vrstni red: L Svoboda (Ljubljana) 2 Lipovci 3 Triglav (Predanovci), 4. Pomurje (Murska Sobota), 5. Maribor. * ^Kasaške dirke--------------------------- Absolutni rekord Dynamite Lobella Na hipodromu v Ljubljani so bili kasaške dirke za veliko nagrado hipodroma Ljubljana. V središču zanimanja ljubiteljev kasaškega športa ie bila dirka za Veliko nagrado hipodroma Ljubljana. Zmagal je Marko Slavič mlajši iz Ključarovec t Dynami' ugotavljaš, kako takšna srečanja- em P ogled vasi, obisk |ju Žejo, kako * podežel |U pred . ot ki tako blagodeJ^juF' svet tehnike m ^ejeiiPjjf‘" Končno je tudi'F |ikc, kaj je mogoče z djn malo denarja n' ^Je^^ življenje na '-'"Vn F jF in bn motala , veflS zdrava osnova sl« J, s^nl**', v STRAN IB utrip Boris Birsa je le štiri leta živel v Prekmurju, toda . . Pt^l? kako ° Sm-° P°** "h soU ?? 1* * “stdeseiih letov P h Z8sel » Mursko Sobo- P?2 končal ndahj*: ^ minu- ielel Itb,ml “T na Grn, Mn kem med kraji Mur^ Sobo-VjcenL ‘ a S°!a v Prekmurju ni-dalT Se °dl°eil :an'"-hliz{jm„e pa zame ki sem ir Po n'b'lo velike razit-«'PisalSl*dnji šoli sem so 'e,em° v Ljubljani. 1967 le,a ^ost v * ^"ko. To Pijave medMrodne ^di ahhenfOil sem dobil '‘kakičanu^5" med šolanjem boljši dijak bd d? b‘ M in druža^n , Sem Vodno * sem °r ^ral a'ko in r°komet m ko-šineva riP°?lal Predsednik ^■Ji^ Tokrat « ■HI al' v h slovenski ligi or8an’'iral tudi ,c it>orm°'> V Rakdanu. to ^0 srečn°' kuBumo m dru-^'jskih -V vseb slovenskih pr°sti ’ 'ukra/VS' T^di Zahajali * M' m^' r, kvarne, plesali Istran v Prekmurju Boris Birsa je Istran od glave do pet. Toda če bi ga poslušali, bi dejali, da je Slovenec, ki morda živi nekje ob meji, kajti z vami se bo pogovarjal v pravilni slovenščini. Birsa je še kako povezan s Slovenijo, predvsem s Prekmurjem; dijaška leta je preživel v Murski Soboti, kjer je obiskoval Srednjo kmetijsko šolo v Rakičanu, v Noršincih pa si je izbral tudi Ženo. Zdaj živi v bližini Umaga, že pred 1970. letom se je posvetil turizmu, zaposlen pa je kot vodja recepcije v Katoru, ki spada v veliko turistično podjetje ISTRATl RIST. In tudi kot turistični delavec je imel nenehne stike s Slovenci — turisti. glav živine Kve kar so pridelali, je šlo tako/ v silose — ni /im bilo potrebno skrbeti kam bodo kaj prodali, kdo bo kup d mleko . Tudi v Istri imamo kar precej kmetijstva — v glavnem sadjar- ISTRA TUR ISTU zaposlenih 1500 delavcev in prav toliko se-zoncev. Junija so prihajali Nizozemci. julija Netnci ter avgusta Italijani« Se turistična podjetja pri vas Boris Birsa, Istran, ki je zaradi aktivnosti v Prekmurju študiral v Ameriki. smo ^‘h Pa eelo z '^'okrat^h^okrog in ’ Marni ancbl1' odPr" 'f zelo tM^na Bistrici « U’ » spomini rta Ameri-ten, Stavah Amen- * Neb**1?'' iivel na Jor-kme!' kjer Je Mo £ Pa v Pe„'if,ovanje. 6 me.se-* ^r pa je Tetova-P^Mma dva razhčna na, ^elovoij Na eni farmi ^inr^ 120 hektar-"''eddiodioojojgo stva m vinogradništva, čeprav se na prvi pogled ne opazi « Kako da ste iz kmetijstva zajadrali v turizem? »Ko sem se 1968 leta vrni! domov, se je pri nas ravno začel velik razvoj turizma; zaradi znanja tujih jezikov, predvsem angleščine in italijanščine, sem se odločil, da nadaljujem v turizmu. V letih 1968 in 1969 se je vse zidalo . . hoteli so v tistih letih rasli kot gobe po dežju. K a toro je dobil na primer v enem letu 4000 novih ležišč. V najboljših osemdesetih letih je bdo v privatizirajo, razmišljate morebiti o zasebnem poslu? »Tudi jaz nekaj kombiniram . delam z neko agencijo tudi zasebne posle. Pravzaprav bo to vse zasebno, glede tega sem velik optimist Računam, da bo prihodnje leto hrvaški turizem predvsem v zasebnih rokah: še posebno zato, ker je država v vojni m potrebuje denar. Mislim, da se ho turizem res hitro privatiziral. « Se ne bojite, da bo kakšen bogat Italijan kupil vse hotele? »Moje mišljenje je drugačno! Mislim, da mora imeli država dovolj dober nadzor z davčno politiko, medlem ko to. kdo bo vlagal denar, niti ni pomembno Pomembno je. da bo delo da bo veliko gostov in da bo dobila denar. Jaz na to gledam drugače . . . Ni pomembno, od kod pride kapital, pomembno je. da imajo domači ljudje zaposlitev « In kako bo v Katoru prihodnje leto, bo tu več lastnikov ali pa le en sam? »Ne vem. V načelu se sedaj ravno prodajajo delnice v idealnem delu. Zaposleni lahko kupijo delnice v vrednosti 20 tisoč nemških mark, s tem da imamo 20-odstotni popust na začetku in za vsako leto delovne dobe po I odstotek. Odplačilo je mogoče v petih leiih. Kako se bodo zaposleni odločili, še ne vem, ker zbiramo prijave do K), junija (pogovarjali smo se pred tem datumom, op.a.) Delnice lahko kupijo vsi zaposleni, tudi v javnih in državnih službah, kjer nimajo osnovnih sredstev. Ce ima kdo interes, lahko kupi ludi več delnic. le brez popustov. Jaz si le želim. da bi ostal tukaj, pa če kot solastnik ali kol spoštovani delavec.« Je v istri še kaj srbske lastnine? »Problem srbske lastnine še ni rešen. Čislih vikendarjev ni bilo. Teli ko Istranov je ludi srbskega porekla, vendar n tukaj nimajo nobenih 'grehov. so zelo lojalni. So državljani Hrvaške, po narodnosti pa Srbi. So različne vrste; tisti, ki niso bili lojalni, so v glavnem že odšli...« Se [strani res želite osamosvojiti? »Pojavljajo se različne ideje, to se razume. To si želijo določene skupine ljudi, ni pa lo neka splošna želja Istrani niti ne želijo .. . kako takšno. .. želijo le. da imajo delo, da imajo drugi do njih dober odnos predvsem pa. da so meje odprte To je za Istrane najbolj pomembna!« BERNARDA B PEČEK Iz naših krajev Na Vaneči za ceste Letos načrtujejo na Vaneči večje posodobitve lokalnih cest, V občinskem programu je namreč ureditev odsekov Vaneča — Dolina —Bokrači in Bokrači —Sebeborci Krajani pa so že doslej veliko prispevati za asfaltiranje 700 metrov dolgega odseka vaške ceste do turistične kmetije Treme! v Bokračih Z deli naj bi začeli tudi na cesti Vaneča — Salamenci. j^j Salamenci V Salamencih naj bi v naslednjih dveh letih, kolikor traja referendumsko zbiranje denarja, uredili okrog 3,5 kilometra vaških cest. To naj bi omogočil 2-odstoini krajevni samoprispevek, ki se izteče leta 1994. Z zbranim denarjem bodo posodobili tuai cestno povezavo do Gorice, poleg tega pa nameravajo obnoviti mrtvašnico. V Gorici ne držijo križem rok V Gorici so zadovoljni z ulično razsvetljavo, skupaj z bližnjimi Puconci pa so poskrbeli tudi za asfaltiranje poti do pokopališča in ureditev okolice. Krajani so precej denarja prispevali za navoz gramoza na vaške ceste in za ureditev vodovodnega zajetja, čeprav še niso priključeni na mestni vodovod. Prav zdaj poteka gradnja zbiralnice mleka in avtobusnega postajališča, veliko zanimanja pa je tudi za kabelsko televizijo, kar načrtujejo skupaj s predstavniki Puconec. MJ Voda in kanalizacija Za zdaj je oskrba z vodo dobro urejena v Marktšavcih in Puconcih, kjer je primarni vodovod napeljan že do severnega dela vasi. Naslednje leto naj bi ga speljali do Mačkovec. Pri tem omenjajo veliko pomoč predstavnikov soboške občine, zlasti vlade, ki jim je šla na roko. V prihodnje načrtujejo tudi kanalizacija, saj imajo zaradi odvajanja komunalnih odplak največ težav v središču krajevne skupnosti, v Puconcih Načrtujejo tudi ureditev dveh avtobusnih postajališč. MJ Nezadovoljstvo s pošto V krajevni skupnosti Puconci niso zadovoljni s sedanjo dostavo pošte, saj dobivajo pošiljke marsikje vsak drugi dan, zato se jim zdi nesmiselno, da bi se naročali na dnevno časopisje. Ta problem so skušali rešiti že zdavnaj in so postavili tudi delegatsko vprašanje v soboški občinski skupščini, toda še vedno pri odgovora PTT podjetja iz Murske Sobote. Prebivalcem puconske krajevne skupnosti pa se ne zdi prav, da gleda pošta le na gospodarski interes, saj gre navsezadnje za dejavnost javnega pomena. Zato zahtevajo redno vsakodnevno poštno dostavo, če ne drugače, vsaj z nabiralniki $ ^onci »Sodimo med najuspešnejše!« en °d rePubliške ceste, ki iz Murske Sobote vodi pro-f1 so p l,lct. le šest|kuL0’1 dobni Mačkovskega potoka, kjer je idilična 'N že on oddaljena od pomurskega središča. Sicer znani po kremenčevem pesku, nekdanji oper P« 1,' ^da cerkvi, imajo pa ludi popolno osnovno šolo, tr-Režejo iTt.’S"ln'. bližnjih pobočjih so vinogradi, na poli-CjMaj je nek • ^®*Hnil» potokov, ki vzporedno pritekajo z ■ Pu, . , „ ,ekia pomembna železniška povezava z Madžar- j, * le še občasno vozi tovorni vlak iz bližnje Murske J L k, • ZarM. z, vije Puwn- Dnl7„ ? Gcin-' 'S ? Va|1gča ’ i^.^ f* živj Ji''’ A f« aJ? 'Mtai^lcrtih ui I š '""uma V M ur predstavnik Bokračev — povrhu pa še dva člana ožjega vodstva puconske krajevne skupnosti. Ko čas neizbežno pušča za seboj dogodke in obraze ljudi ter spreminja njihovo okolje, je posebno dragoceno kronistovo oko. »Vse dosegamo s pametno finančno politiko in poslovnimi odločitvami, saj sleherni tolar takoj vežemo na bančni žiroračun, da denar ne bi izgubil vrednosti. Pri tem so začasna prelivanja sredstev povsem normalna stvar, vendar na koncu naredimo samo toliko, kolikor denarja ima posa- barve niso pomembne V ospredju je namreč skupni interes, to pa je napredek celotne krajevne skupnosti,« je še dodal. Ceste imajo prednost Zvem, da so letos navozili na makadamske ceste že okrog tisoč kubikov gramoza. V načrtu imajo nadaljnjo posodobitev vaških cest, predvsem pa občinske ceste med vanečo in Dankovci. V občinskem progrmau so cestni odseki Vaneča Dolina-Bokrači in Bokrači Sebeborci. Tako naj cih je l-odstnotni, kar jim, kot navaja predsednik vaškega odbora BORIS GUMILAR, že povzroča težave. »Načrtujemo Je asfaltiranje 400-metrskega odseka in manjša dela pri vzdrževanju cest in postavitvi robnikov. — Od leve proti desni: JANEZ JUG, ER-HaRk^O KUHAR, JOŽE ZRINSKI, FERI FRAN- --vi - mlz upravi. Manjkal |e bi letos uredili 2,2 kilometra dolg odsek Vaneča Dolina, v Boko-račih pa 3,2 kilometra Ob velikih prizadevanjih zainteresiranih občanov so že uspeli asfaltirati 700 metrov vaške ceste do turistične kmetije Tremel. V načrtih je zajeta tudi občinska cesta Vaneča -Salamenci. »Na naš poziv, da prispevajo določen delež, so se odzvali ludi lastniki počitniških hišic ki živijo zunaj KS Pu: conci Imamo namreč se precej nerešenih komunalnih zadev, saj nas še čaka asafltiranje dovoznih poti do vasi. Ker smo svoje obveznosti poravnali, pričakujemo, da bomo kmalu dobili asfaltirano cesto, ki vodi z Vaneče,« pravi predsednik vaškega odbora Dolina VLADO KUHAR Tudi v Gorici si obetajo boljšo cestno povezavo s Salamenci in Polano, na kar nas je opozoril predsednik vaškega odbora JANEZ JUG. Pridružil se mu je tudi kolega iz Vaneče JOŽE ZRINSKI, ki je pripomnil, da je pri njih največji problem razvlečenost vasi ker jih občinska cesta praktično deli na dva dela. »Premoremo kar 15 kilortietrov vaških cest. Ob manjšem številu zaposlenih pa je žalostno, da moramo celo dvakrat plačevati davek, čeprav z vaškim denarjem kupujemo z^olj mate??1 << .. Postavljanje robnikov — Posnetek je iz Puconec, kjer so se lotili obsežnega obnavljanja cest in vzdrževanja. Foto: M. Jerše mezno naselje. .Sodelovanje mcu našimi naselji je bilo vseskozi dobro, saj nikoli nismo imeli večjih problemov, ko se je bilo treba dogovorili za skupne akci- je,« s ponosom poudarja zagnani predsednik sveta KS Puconci STEFAN HARKAI. sicer dolgo letni pedagoški delavec m politik, poslanec v družbenopolitičnem zboru soboške občinske skupščine »Polarizacije politi čnih strank v organih krajevne skupnosti m čutiti, saj se s polili ko ne ukvarjamo in politične mo zgolj material « 1'risiunneino že ERNESTU DRVARIČU, predsedniku vaškega odbora Sa-lainenci: »Imamo okrog kilometra vaških cest, ki naj bi jih v naslednjih dveh letih releren-domskega programa dokončno uredili Ker nam predstavniki občine veliko pomagajo, smo prepričani, da bomo uresničili ta naš veliki cilj!« »Nikakor ne pozabite na kabelsko TV!« K vsemu povedanemu je treba dodati, da na Vaneči, v Dolini m Bokračih plačujejo 4-odstotm krajevni samoprispevek v drugih naseljih KS so se odločili za 2 odstotka, edinole v Markišav- Uspelo pa nam je skupno z Gori co asfaltirati poti okrog pokopališča in tlakovati plato pred mrliško vežico, čaka pa nas tudi ureditev dveh avtobusnih postajališč,« je povedal FERI FRANKO, predsednik vaškega odbora Puconci Hkrati si prizadevajo', da bi čimprej odpravili težave s kanalizacijo, saj jim komunalne odplake povzročajo hude preglavice. Ob koncu obiska v KS Puconci so mi zabičali, da nikakor ne smem pozabiti na pomembno nalogo, to je kabelska televizija, ki je že stekla v Puconcih in Gorici. kjer je prijavljenih 130 naročniKOv, pozneje pa se bodo lahko pr.ključila tudi druga naselja. RUDOLF SOC1C, član sveta KS, na je še potožil, da niso zadovoljni s postno dostavo. »Ker dobivamo na Vaneči pošiljke šele vsak drugi dan, se je nesmiselno naročiti na dnevno časopisje. Čeprav smo postavili tudi delegatsko vprašanje, še vedno nismo dobili pozitivnega odgovora PTT podjetja. S postavitvijo nabiralnikov bi se to dalo urediti.« Seveda je bil govor še o marsičem drugem, kar tare občane KS Puconci, o tem pa kaj več ob drugi priložnosti. MILAN JFRŠE Lendava Zagate pri plačilu odvoza smeti Kot je znano, so v Lendavi že aprila začeli izvajati občinski odlok o obveznem odvozu odpadkov z območja občine. 3154 gospodinjstvom, ki so imela že od prej organiziran odvoz smeti, se je dodatno pridružilo še 4447 gospodinjstev, večinoma iz vasi Tako ima lendavska Komunala prijavljenih 7601 gospodinjstev. Ta so v prvi polovici maja prejela položnice za plačilo odvoza smeti, do 15. maja pa je bil rok za nakazilo denarja. Zdaj ugotavljajo, da do I. junija ni poravnalo svojih obveznosti kar 70 odstotkov gospodinjstev. Zanimivo je, da med neplačniki ne najdemo nobenega gospodinjstva iz občinskega središča, ampak do omenjenega roka računov niso plačali iz 26 vasi. Skupni znesek neizterjanih obveznosti se je povzpel že na skoraj 330 tisoč tolarjev. Najvišjo vsoto dolgujejo v Crenšovcih, in sicer nekaj nad 24 tisoč tolarjev, po številu neplačanih položnic pa prednjačijo v Kamovcih, kjer se ni odzvalo celo 95 odstotkov gospodinjstev. Kotu (92 odstotkov) in Mali Polani (91 odstotkov). Najmanj takih grešnikov je v Odrancih (37 odstotkov) in Zi-tkovcih (40 odstotkov), povsod drugje pa je vsaj polovična neudeležba gospodinjstev. Kaj reči k vsemu temu? Ali pri ljudeh res še ni toliko razvita zavest o nujnosti primernega odnosa do okolja ali pa jim je res vseeno, kje odvržejo nepotrebno navlako, ne glede na morebitne posledice za okolico? Ta vprašanja se nehote vsiljujejo, upamo pa lahko, da se bo odnos prebivalstva v lendavski občini do obveznega odvoza odpadkov vendarle spremenil na bolje in da bodo kritike zalegle. Navsezadnje v korist vseh' MILANJERŠE Čebelarska družina Murska Sobota Bili smo na Koroškem Kar 85 čebelarjev Čebelarske družine Murska Sobota seje udeležilo strokovne ekskurzije na avstrijsko Koroško. Najmlajši je imel 10 let. najstarejši pa je bil starosta čebelarstva g. E. Kuštor. star 87 let. Na dogovorjenem mestu nas je pričakal g. M. Srienc, ki nas je potem vodil po C elovcu in Gosposvetskem polju, kjer smo si ogledali knežji prestol in znamenito cerkev Gospe svete. V Šentvidu na avstrijskem Koroškem smo si ogledali čebelarsko razstavo in spoznali zgodovinski razvoj in dosežke Tam smo kupili tudi Čebelarske potrebščine Na poti domov smo se ustavili pri turistični kmetiji Šentanel in se dobro okrepčali. Oglasila se je harmonika, zadonela je pesem Za uspešno strokovno ekskurzijo se želim zahvaliti vodnikom turističnega podjetja Piko in sekretarju za kmetijstvo pri skupščini občine Murska Sobota za finančno pomoč. g CAPAČ Na ekskurziji po avstrijski Koroški je 85 čebelarje. Čebelarske draži« Murska Sobota spoznalo lepote obmejne pokrajine, v Šentvidu pa razvoj čebelarstva. Tudi s lem, kar imamo doma, ne sinemo biti nezadovoljni. Na sliki je lepo urejen Turčlov čebelnjak, ob njem pa je še vzgajališ-če matic. STRAN 19 AGROHIT ZETOR NOVO! NOVO! NOVO! Specialni sadjarski, vinogradniški in hmeljarski traktor 5213 in 5243 s kabino. Konjeniški klub Murska Sobota — grad Rakičan prireja prvič v Pomurju MEDNARODNI JAHALNI TURNIR v preskakovanju ovir v soboto, 27. junija. Ob 10. uri bodo kvalifikacije, ob 14. pa finale. Prireditev bo v parku pri rakičanskem gradu. Vabljeni! 0* AGROSERVIS? ‘ Murska Sobota 69000 Murska Sobota. Kroška c 56 poštni pfftdai 41 tetefon (069) 21 630 SERVIS PRODAJA TRANSPORT PROIZVODNJA Mlaka I teleks 35 219 I l,ro račun 91900-501 ^1 Na zalogi tudi drugi tipi traktorjev Zetor, traktorski priključki in kmetijski repromaterial. Svet OŠ Turnišče razpisuje delovno mesto RAVNATELJA ŠOLE Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: — da izpolnjujejo pogoje iz 137. člena ZOŠ. — da imajo najmanj 5 let delovnih izkušenj po opravljenem strokovnem izpitu. — da imajo organizacijske in strokovne sposobnosti in da so prt svojem pedagoškem defu dosegali delovne rezultate, kar jamči, da lahko uspešno opravljajo dela in naloge ravnatelja Kandidat bo imenovan za 4 leta Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili v 15 dneh po objavi na naslov Svet OŠ Turnišče Rok obvestila je 30 dni PRODAJA VOZIL: . RENAULT - VW - AUDI ZASTAVA ' TAM IN TRAKTORJEV TORPEDO lh' DEUTZ SERVIS VOZIL: M RENAULT - TAS VW - CIMOS CITROEN * ZASTAV A - TAM £ TRAKTORJA'■ kmetijskih STROJEV: ZETOR - TORp - URSUS - IM1 TOMO VINKOVI^ UMAJ sir«"^ AGROSERVIS Murska Sobota obvešča cenjene siw . sezoni žetve popravlja vse vrste kmetijskih mu Prevoz za opravljene storitve na domu je brezp ' daljenosti 30 km Prav tako se priporoča za serv'^roen, osebnih avtomobilov znamke Renault Zastava. da* Se priporočamo KZ AGROHfT SLIVNICA, Slivniška ulica 7, 62312 Slivnica pri Mariboru. Telefon: (062) 605-464, (062) 605-233. DEAN IGOMBOCI TRGOVSKO, STORIT ve no iN PROIZVODNO PODJETJE murska SOBOTA.Tomšičeva 1O Mednarodna gradbena in trgovska dejavnost telefon, telefaks: (069) 23-960 vam ponujajo vse vrste gradbenih del: novogradnje, nadzidave, dozidave, adaptacije, sanaciie, izdelava fasad, ureditev (dvorišč, ograj, kanalizacij). PRIPOROČAMO SE!^ Svet OŠ Kobilje razpisuje delovno mesto RAVNATELJA ŠOLE Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje — da izpolnjujejo pogoje iz 137 člena ZOŠ — da imajo najmanj 5 let delovnih izkušenj po opravljenem strokovnem izpitu, — da imajo organizacijske in strokovne sposobnosti in da so pri svojem pedagoškem delu dosegali delovne rezultate, kar jamči, da lahko uspešno opravljajo dela in naloge ravnatelja Kandidat bo imenovan za 4 leta Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili v 8 dneh po objavi na naslov: Svet OŠ Kobilje Rok obvestila je 30 dni ter tovornih vozil znamke TAM. Zastava. c V kolikor se odločile popravljati vaše karamboliran ^jpjao' vozilo pri nas vam omogočamo v mesecu juliju 1-’-prevoz v delavnico Se priporoča Agroservis — vaš servis Svet OŠ France Prešeren Črenšovci razpisuje delov RAVNATELJA ŠOLE Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: — da izpolnjujejo pogoje iz 137 člena ZOŠ. -lieneiT1 lf" — da ima najmanj j let delovnih izkušenj po opta I nem izpitu. e , — da imajo organizacijske in strokovne sPosot'r'||I.1tti ' svojem pedagoškem delu dosegali delovne rež da lahko uspešno opravljajo dela in naloge ’a Kandidat bo imenovan za 4 leta Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili v 8 dneh P° obi«" Beltinci, Ravenska 27, tel.: 42-151 • športni copati • ženske torbice agencija za trženje let.: 22-403, 21-383, 21-064, telefaks: 22^419 Pralni prašek JOLLY, 3 kg 450,00 SLT Vaše proste poletne popoldneve vam bodo popestrile dobrote na prostem — Pečica za cvrenje za 3.700 SLT! Bazeni za kopanje iz uvoza po ugodnih cenah Štiri razltčne velikosti od 2.490 SLT naprej Za vaše lepše okolje uporabljajte posode za smeti — Po Izjemno nizki ceni 3.980 SLT! Svet Vzgojnovarstvenega zavoda Lendava razpisuje delovno mesto RAVNATELJA Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: — da izpolnjujejo pogoje iz 73. člena ZVVPO, — da imajo organizacijske in strokovne sposobnosti, ki jamčijo, da bo s svojim delom prispeval k uresničevanju smotrov m ciljev zavoda, kar dokazujejo z minulim delom, — da so pri svojem pedagoškem delu dosegali delovne rezultate, iz katerih izhaja, da bodo lahko uspešno opravljali dela m naloge pedagoškega vodje zavoda Kandidat bo imenovan za 4 leta Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili v 15 dneh po objavi na naslov Svet Vzgojno-varstvenega zavoda Lendava Rok obvestita je 30 dni Svet Glasbene šole Lendava razpisuje delovno mesto RAVNATELJA ŠOLE Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: — da izpolnjujejo pogoje iz 27 člena ZGŠ. — da imajo najmanj 5 let delovnih izkušenj po opravljenem strokovnem izpitu, — da imajo organizacijske in strokovne sposobnosti in da so pri svojem pedagoškem delu dosegali delovne rezultate, kar jamči, da lahko uspešno opravljajo dela in naloge ravnatelja Kandidat bo imenovan za 4 leta Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili v 10 dneh po objavi na naslov: Svet Glasbene šole Lendava Rok obvestila je 30 dni slov: »k ie Svet OŠ France Prešeren Črenšovci. Rok obvesti« 30 dl« Nov prodajn’ salon avtomobil0’ Peugeot Za nakup se priporoča trgovina VERE HORVAT, ŽIŽKI 61 a, tel.: 70 211 • v zalogi imajo tudi majice trenirke kratke hlače kopalke, bluze s kratkimi rokavi, skratka vse za sončne dni Svet OŠ Prežihov Voranc Bistrica razpisuje delovno mesto RAVNATELJA ŠOLE Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje — da izpolnjujejo pogoje iz 137 člena ZOS — da imajo najmanj 5 let delovnih izkušenj po opravljenem strokovnem izpitu. — da imajo organizacijske in strokovne sposobnosti in da so pri svojem pedagoškem delu dosegali delovne rezultate, kar jamči, da lahko uspešno opravljajo dela in naloge ravnatelja Kandidat bo imenovan za 4 leta Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili v 8 dneh po objavi na naslov Svet OŠ Prežihov Voranc Bistrica Rok obvestila je 30 dni Dober mesec bo, odkar v Avto trgovini pri Avtobusnem prometu v Murski Soboti prodajajo avtomobile francoske znamke Peugeot. Nada Maučec, ki skrbi za prodajo jeklenih lepotcev, pravi, da ni naključje, da so se v podjetju odločili za prodajo avtomobilov, ki jih na svetovnem trgu spremlja slogan Francoz nad Francozi. »Prvič zato, ker na tem območju Peugeot do sedaj ni imel predstavništva, in drugič, ker so to avtomobili vrhunske kakovosti in dolgoletne evropske tradicije, prilagojeni in izdelani za sodobnega človeka, ki bi morali iti do- bro v prodaj0, vozil vm* sti. ® P^m^ do odprl' j(:»- ^ ,| servis. Cen njlčkov njihovi k^f podgW nujajo nakupa Lis ing, £ novo, iiz'0'" ; iJ^ najamejo J( p ^i ugodnim« banki, . banki h)P° ..... 1 lo. Salon t dan d0 orodaj”’ cev Pa P daljšajo. STRAN 20 PETEK Radio MV SOBOTA radijski in televizijski spored od 26. junija do 2. julija NEDELJA PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK Murski val UKW 'T! ' ”n„ ,, ’ F"'.'-’ ■ W tedn i ‘ k ’ čas°P'sih. pe- ob- ^'la Radin m' ' Jutfanp ^šnianv „ Slovenija 7 |5 ""aaciie v -lot Pn tu- ^^''a 10.30 > W ,2 Prlr«d'tve (kul An I2on'nrm ' 1110 2)0 No,iJ-V^la (BBC j '3^0 Slo. ^OO Pv. . □ a Slovem-na M V ■t4’ Preda 6 M Poročala ,V l9-M Vl< : x arodn' far™ ženila ^'J^ajemo Radl0 5.40 Prebujajte se z nami — 'tudi v soboto je lahko to prijetno, če imate dobro družbo in •ste na tekočem z vsemi dogodki. 7 00 Druga jutranja kronika । Radia Slovenija. 7.15 Začenjamo nov dan . 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini. 7.40 Sobota je pravi dan za nakupe, tudi na tržnici. 8,00 Poročila 8.10 Dopoldne na M V. 830 Dunajsko zvočno pismo. 9.00 Nabat/Planje, phanje in poesis. 10.00 Poročila. 1030 Potepajte se z nami lt.00 Sobotni gost. 12.00 Poročila (BBC). 1230 Novica dneva 13.00 Slovo in vključitev Radia Slovenija. 16.00 Popoldne na MV. 16.25 Obvestila. 1630 Poročila. 17.00 Mah oglasi. 18.00 Najlepše želje s čestitka mi in pozdravi. 18.30 Poročila (BBC). 19.00 Vključujemo Ra--dio Slovenija. 8.00 Začenjamo nov dan ... 8.30 Horoskop. 8.45 To bi mo ra! bili kabaret. 9.10 Misel in Cas. 9.30 Srečanje na Murskem valu z lestvicami najpopularnejših domačih zabavnih, tujih in narodnozabavnih skladb. 1030 Nedeljska kuhinja. 12.00 Poročila. 12 15 Nedeljsko postno premišljevanje. 1230 Minute za kmetovalce. 13.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi. 18.00 Panonski odmevi — oddaja za porabske Slovence in vse druge. 18.30 Poročila (BBC). 19.00 Vključujemo Rai dio Slovenija. fV SLOVENIJA t k 1 TV SLOVENIJA 1 .2" Asiški ??ročila 1350 16 2^ c Fi"P' 'A. l7-00 bnG°SRodarska -i,’k' ^ntahn'""^' r !r’ Uš. ” 10 P ?dda'a ?a el* 20^^' ,9'30 >aičevosti kor"m 2030 J130 Ra ngl nada|je 22^annA' amer, S°''a: Gabri i Dnevnil< ^t,rt ani«n’a 7 V r08'"3' film ' Višanje. r!*-3' ShM°Vi,ev p3"1 Maribor iH.^lev, "ale' Prenos dr l/-0„v^erni 8.25 Angleščina. 8.45 Rado vedni Taček 9 15 Klub Klobuk 11.10 Zgodbe iz školjke. 12.00 Poročila 12.05 Dnevnik Tv BiH, ponovitev 12.55 Tok tok 14.55 Večerni gost. 15.50 Ob obletnici osamosvojitve 17.00 Dnevnik. 17.10 Cvetje v jeseni, slovenski film 19.00 Risanka. 19.15 Žrebanje 3x3. 19.30 Dnevnik. 20.00 Ulrip. 2030 Ko mu gori pod nogami-’ 2135 Zlata leta, amer, nadaljevanka, 22.25 Dnevnik. 22.55 Sova: Murphy Brown. mer nanizan ka. Gabrielov o -nj, amer nanizanka; Harlekin, avstralski film; Nočne ure, amer varietejski program Drugi program 16.35 Sova 18.00 Prisluhnimo tišini 18.15 Angleščina v poslovnih stikih 18.30 Pozdrav iz Bohinja s Slovenskim kvintetom. 19.00 Kremenčkovi, risanka. 1930 Dnevnik TV BiH 20.05 Klasika. 2030 Njen alibi, ameriški film 22.05 Tržnica -samo slovenska'.’, javna tribuna v CD. 22.45 Umetniški program: Akcent 9.25 Živ žav. 10.10 Ebu drame za olroke 10.40 Tradicionalni japonski plesi. 11.05 Kronika, kanad. serija. H 30 Obzorja duha. 12.00 Poročila. 12.10 Kmetijska oddaja. 12.40 Pozdrav iz Bohinja s Slovenskim kvintetom 14.10 Mož, imenovan Petek, ameriški film. 16.00 Kralj Patagonije, franc, nadaljevanka. 17.00 Dnevnik. 17.10 Ce skače slon čez plot francoski film. 18.55 Risanka. 19.20 Slovenski loto. 1930 Dnevnik. 20.00 Zrcalo tedna. 20.30 Zdravo. 2135 Vehke trgovske poti, angleška serija. 2235 Dnevnik. 23.05 Sova: Ameriške video smešnice; Gabrielov ogenj, amer, nanizanka. Drugi program 15.lOSova. 16.30 Športna nedelja. 18.25 Aleksa SantiČ, nadaljevanka. 19.30 Dnevnik, ORF. 20.00 Videogodba. 2030 Večer makedonske TV. 0.15 Športni pregled. HTV 1 MHz (Dopoldne tudi SV 648 kHz) ' 40 Prebujajte se z nami — da bo začetek delovnega tedna veder, vam MV da vse informacije za dober začetek 7.00 Druga jutranja kronika Radia Slovenija. 7.15 Začenjamo nov dan ... 730 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini. 8.00 Poročila. 8.10 Dopoldne na M V. 8.15 Mali oglasi. 9.00 Zgodilo se je. 10.00 Poročila 10.30 Šport 12.00 Poro čila (BBC). 12.30 Novica dneva. 13.00 Slovo in vključilev Radia Slovenija. 16.00 Popoldne na MV. 16.25 Obvestila. 1630 Poročila. 17.00 Šport. 18.00 S kranščakom, cekron pa z mare-lof — lestvica narodnozabavne glasbe 18.30 Poročila (BBC). 1835 Bilo je nekoč 19.00 Vključujemo Radio Slovenija. 5.40 Prebujajte se z nami, slišati bosie vremenske podatke, vse o ceslah, zanimivosti, horoskop, izbirah pesem ledna... 7.00 Druga jutranja kronika Radia Slovenija. 7 15 Začenjamo nov dan. 730 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini. 8.00 Poročila. 8.10 Dopoldne na MV kost oziroma gost dneva, ljubljansko zvočno pismo, mali oglasi, glasba tako in drugače (ob 10.00 poročila).. . 12.00 Poročila (BBC). 1230 Novica dneva. 13.00 Slovo in vključitev Radia Slovenija. 16.00 Popoldne na MV. 16.25 Obvestila. 16.30 Poročila. 17.00 Srebrne niti. 18.00 Najlepše želje s Čestitkami in pozdravi. 1830 Poročila (BBC). 19.00 Vključujemo radio Slovenija. TV SLOVENIJA 1 TV SLOVENIJA 1 i 5.40 Prebujale se z nami poslušajte, kaj je novega v časopisih, na cestah, pri vremenoslovcih, kaj pravi brat Daoazi, kakšno je današnje nagradno vprašanje, zagrebško zvočno pi-:smo... 7.00 Druga jutranja kronika Radia Slovenija. 7.15 Začenjamo nov dan. ""JO informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini 8.00 Poročila. 8.10 Dopoldne na MV. 8.15 Mali oglasi. 9.00 Kličemo banko. 1000 Poročila. 1030 Iščemo za vas — in tudi najdemo odgovor. 12.00 Poročila 12.30 Novica dneva. 13.00 Slovo in vključilev Radia Slovenija. 16.00 Popoldne na MV. 16.25 Obvestila. 16.30 Poročila. 17.00 Mali oglasi. IT30 Poslušamo vas. 18.00 Narodnozabavna glasba. 18.30 Poročila (BBC). 19.00 Vključujemo Radio Slovenija. 5.40 Prebujajte se z nami — .danes po domače in z obilice klepeta, ob drugih podatkih tudi z mislijo iz šolske beležnice pa še s čim 7.00 Druga jutranja kronika Radia Slovenija 7 15 Začenjamo nov dan. 7.30 Infor macije v slovenščini, nemščini in madžarščini. 8.00 Poročila. 8.10 Dopoldne na MV — ob drugem boste slišali lestvico domačih zabavnih skladb Sedem veličastnih, obirali kost oziroma gosta dneva (ob 10.00 poročila) . 12 00 Poročila (BBC). 12 30 Novica dneva. 13.00 Slovo in vključitev Radia Slovenija. 16.00 Popoldne na M V 16 25 Obvestila. 16 30 Poročila. 17 00 To sem jaz. 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi. 1830 Poročila (BBC, 19 00 Vključujemo Radio Slovenija. 930 Otroški program. 9.55 Semenj ničevosti, angl, nadaljevanka. 11.00 Mernik, Forum. Ulrip, Zrcalo ledna. 12.00 Poročila. 16.50 Slovenski magazin. 17.20 Obzorja duha. 18.00 Dnevnik. 18.10 Rad o ved n- Ta-ček: Lonček, kuhaj. 18.35 Divji svel živali. 19.10 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.00 Žarišče. 2030 Politik novega kova, angl, nani- TV SLOVENIJA 1 zanka. meseca: 21.05 Dokumentarec Umik agresorja z ozemlja Republike Slovenije 22.10 Zrcalo, tv-igra. 23.05 Dnevnik. 23.40 Sova: Gabrielov ogenj, amer, nanizanka: 9.20 Zgodbe iz školjke. 10.20 Nekoč je bilo . -. življenje. '0.45 Skrivnostno življenje strojev - avtomobil. 11.10 Sedma steza. 11.45 Angleščina v poslovnih stikih. 12.00 Poročila. 16 10 Rimska cesta, franc, ital, film. 18.00 Dnevnik 18.10 Koliko poznamo biblijo?, kviz. 19.10 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 Osmi dan. 2135 Baby M, amer nadaljevanka. 22.15 Dnevnik. 23.00 Sova: Brez žensk menda ne gre, angl, nanizanka: Gabrielov TV fENIJA 1 10.00 Program za olroke. 11.00 Baby M, amer, nadalje- vanka, 12.00 Poročila 18 00 Zvezdne steze, ka. Drugi program 16.40 Sova. pregled. 18.25 amer. 17.55 Studio nanizan Šponni Ljublja- 1 5 s 4rnCr San «95 ^»nka. i9 ^a£va"U The/ vaš v a ^"e^nik n '0' 20 50 „ 22.4O n,. an bre? ' i C ".i ",d 1'. — 2 IS BOroe,la 2 2 $ Poročil: HTV 1 ^'nV^^lSRe Bp ev,l”a W " 14.50 ■55 s15-» a1'?u' 15 05 mojstro 11.05 Otrok, šola, dom 1135 Denver, risana serija. 12.00 Poročila. 12.05 Vi in vaš video. 12.50 Izbor programa za tujino. 13.25 Ero z drugega sveta, opera 14.00 Poročila. 14.05 Velika dežela, kanadski film. 15.55 Poročila. 16.00 Prisrčno vaši Mia den Veža. 16 45 Turbo Limach šov. 18.00 Poročila. 18.20 Santa Barbara. 19.15 Risanka 1930 Dnevnik 20.05 Nevarna razmerja. amer film. 22.10 Preteklost v sedanjosti. 22.45 Dnev nik. 23 05 Slika na sliko. 0.05 Poročila 0.20 Filmska noč: Velika cesta, ameriški film; Igra z ognjem, ameriški film. 3 45 Poročila. 8.00 Poročila. 8.15 Slika na sliko. 9 00 Smogovci, olroška serija. 930 Risani film, risanke. 10.00 Poročila. 10.05 Otroški program. 11.00 Oceanografija, kanad. serija. 1130 Narodna glasba. 12.00 Poročila. 12.05 Kmetijska oddaja. 13.00 Mir m dobrota. 1330 Hišni ljubljenci, serijski film 14.00 Poročila 14.05 Mikser M. 14.45 Zlatko in detektivi. 15.30 V nedeljo. 16.00 Poročila. 17.10 Angel in odpadnik, ameriški film. 18JQTom .n Jerry, risanke. 19.30 Dnevnik 20.10 Edvard VIL, serijski film 21.05 Sedma noč. 22.40 Dnevnik. 23.00 Šport. 23.15 Stika na sliko 0.10 Poročila. na. 19,30 Dnevnik TV Koper. 20-05 Videošpon. 20.30 Gospodarska oddaja; 10.000 obratov. 21.00 Sedma steza, športna oddaja. 2130 Rimska cesta, franc.-ital. film. 23.10 Umetniški program: Under 25. ogenj, amer, nanizanka; beni utrinek. Drugi program 15.40 Sova. 17.20 Svet ča. 18.00 Studio Koper. Modro poletje, španska Ijevanka. 1930 Dnevnik, 20.05 V službi rock and Glas* poro-19.00 nada-ZDF rol la. 20.30 Glasba, šov in cirkus. 21.30 Omizje. 23.30 Svet poroča. HTV 1 VCii IHTI HTV I TV AVSTRUA I j^NIro M - »uin fr ,.,7b7 iflr II *Mi<- VlMui 1 Cstai film 'P. poročam s nič. Rož.čk. Vrh ■ RDEČE VINO, m M K V H SNI D • i saiing. l .■rm in miinul'- . ** Ji* । Slave ‘Slavo« j« , S 23 433. od 6 ml 110 . (( j i k'7 Lp 1 NOVI PRIKUJ' en0< noslroj. P' ..-'giiine jj* dvojne r<*d|31 \ a* SIT dvoosna* --54 ,,ii1 t Sl 1 ^^^.enoP051^ no za 15 ...uU \ ., zovalnik Sl^’ garnituro ohranjeno, ( m3268 b d KV MIZARJA J d), je: gostilna • Zaposlim pra* Jusu KrantarjJ i A min I. Odgovoc^ cj NiM* Sobo« । \t>7 Jclonu • STRAN 22 II I - V SPOMIN Minilo je eno leto, odkar vas več ni, a spomin boli, boli ■ Alojzija Kozar iz Melov wm< ki se je spominjate in postojite ob njenem grobu — iskrena hvala. Njeni najdražji 1 p - Pred dvema letoma ta čas trli smo v tvoj obraz. Tvoje oči mirno spijo, nam pa oči se solzijo. V SPOMIN Žalosten in boleč je spomin na 2. julij, odkar ni več med nami dragega sina, brata, moža in očeta r d d I t I e Andreja Zemljiča 19. 7. 1963-2. 7. 1990 g iz Radenec vsem, ki postojite ob njegovem grobu m mu prižigate sveče. či vsi njegovi Vladimir Lejko t Nekje v tebi je bo! bila, a zamahnil si z roko, češ zmagal bom, močnejši sem. pa vendar ni bilo tako. iz Tropovec Križna ulica 13 26. junija mineva šest let žalosti in bolečine, odkar nas je zapustil naš dragi oče. mož, dedek, brat in stric Oh, zlati človek naš. kje si. kod hodiš, da le ni več nič med nas'’ Srce tako zelo pogreša te. te kliče in želi, a tebe, dragi naš. od nikoder ni in ni! V SPOMIN in obiskujemo tvoj grob in hvaležni smo za vse, 1 nam je dalo tvoje plemenito srce. Sr^a hVa, ’ vsem, ki mu prinašate rože in prižgete sveče. Žalujoči vsi njegovi najdražji V SPOMIN Ne moremo verjeti, da minevajo štiri leta, odkar je vse naše upe in želje po tvoji ozdravitvi, dragi mož, očka, sin in brat, pretrgala smrt Valentin Gašpar iz Čepi n ec srno X '‘''uto resnico, še težje se sprijazniti z dej t l^iih^uda z n'1 san?b najtežje pa se je bilo naučiti živeti kostni am' s' v Vfiakem trenutku, v naših mislih in do tefe, Ve6e in r, r?°’ ker smo te izgubili, a ponosni, ker smo l|, , v našjK ' ■ na Nojem grobu so dokaz naše ljubezni ' v&h 'tcih pa boš živel, dokler bomo živeli mi. ustavite ob njegovem preranem grobu in počastite spomin nanj. Tvoji najdražji Ne boš več v zvezdnatih nočeh bedel, ne boš več sanjal in ne boš več pel, ne boš nemiren čakal več pomladi in čutil, kako smo RADGONSKO«. Še malo, pa prebivalci Gornje Radgone ne bode več Gornje-radgončani. temveč >HER( OGOVCI«. mesto pa se bo imenovalo »HERC OGOVO MESTO«. Vsaj nekaj bo dobrega v tem preimenovanju; nihče nas več ne bo zamenjeval z avstrijsko Rad gono! Slovesnosti pa zna prirejati, to pa to Povabi vse najimenitnejše ljudi (ki »utegnejo« priti), poleg mora biti veliko fotografov, da je vse dokumentirano, ter dovolj pijače. Ce smo že pri pijači .. razočaran sem nad Radgonskimi goricami. Prvič, bojim pa se, da zaradi vedno večjih problemov, s katerimi se ukvarjajo, ne zadnjič. Ce so vedeti vsem dosedanjim vinom (po mojem so vina Radgonsko-Ka pelskih goric najboljša) dajati lepa domača imena, pa so tokrat ustrelili takšnega kozla, da jim bo za to še dolgo žal. Ob veliki obletnici začetka polnjenja šampanjcev so dali tej žlahtni kapljici popolnoma tuje ime; AGATA. Takoj sem pomislil na lenarško Agato, ki je že nekaj let v klavrnem stanju! So se lenarški vinogradniki odločili, da bodo polnih šampanjce? In kaj ima Agata, ta zgodovinska osebnost, na katero so v Lenartu zelo ponosni, skupnega z Gornjo Radgono in tukajšnjimi vini? Nič. Le zveneče ime. Te peneče se Agate jaz že ne bom pil (sicer je itak namenjena za izvoz). Poleg tega ima menda še neko čudno etiketo, ki se lahko skrije pred vsemi dosedanjimi. Noja,okusi so različni, Her-cogovo mesto se bo moralo navaditi tudi na takšne stvari Pa vseeno; ali ne bi bilo lepo, če bi v tujini pili šampanjec z imenom RADGONČAN! »Radgončan« V nedeljo, 28. junija 1992, ob 13.30 v Mačkovcih Znamka avtomobila letnik prevoz, km Zastava 101 CX 1987 43 000 Zastava 750 1982 85 000 Golf D 1990 47.000 Jugo 45 1990 31 000 Lada Sam a«a 1989 51 000 Zastava 125 PZ 1978 90 000 Mercedes 240 D 1980 220000 H 30 1980 90 BOO Audi 00 1.6 1991 16.000 GS 1.3 super 1979 10O.0O0 Opel Manta 1975 116.000 VVanburg 1977 140.000 Menjalniški tečaj Pomurske banke z dne 2*- J dalje . |99? Srednji tečaj Banke Slovenije velja od 22- JUI"1 "F ^akuP_____ Država Enota Banka Slovenije Avstrija 100 724.1169 Francija 10t) 1,513.5668 Nemčija HM) 5.096.1845 Italija 100 6.7346 Švica 100 5,646.0628 ZDA 80.2394 705-0® 1.490^ 5J)20^, 6-55 79.0® o* ‘»I DEVIZNO POSLOVANJE L* 1 OBRTNIKE! . V banki opravljamo devizni plačilni pr0 -nuni^8,^ stemu I B smo po tehnologiji SWIFT |0®® podatkov) povezani v plačilni sistem s pr svetu. sVojef '™ Vse prilive deviz izplačujemo redno P° kupnem tečaju. zaT®* 1 Nakazila plačil v tujino so redna. p18 ^4 viz po dnevnem prodajnem tečaju za vse vr' ‘t, Obrtnikom in podjetjem dajemo gura/L /a vna, komercialna ali finančna posojila y naši1' j. mete v naši osrednji enoti v Murski Soboti Gornji Radgoni m Lendavi ter ekspozituri • Letna najemnina od 2.000 tolarjev j k redi pap£' omogočamo odprtje dokumentarnih delnim tolarskim kritjem. SEF POMENI VARNOST! Svoje dragocenosti, vrednostne mcnte ali nakit lahko varno shranile v k MOTOKROS Državno prvenstvo v razredu 80,125 in 250 ccm. Nastopajo tudi dirkači iz Sotine, Radenec in Murske Sobote. Vabi AMD Štefan Kovač iz Murske Sobote. Javno se pritožujem čez vse. ki so odgovorni za evidentiranje, nato pa še za podelitev občinskih priznanj, saj mene m vprašal nihče, ah imam kake druge predloge. Pa tih imam, in to kar lepo število! Za priznanje bi predlagal Ludvika, ki je v najmanj treh strankah, saj je ob obisku na Madžarskem, ko se je šel pozanimat za tehnologijo reje polžev, protestiral proti nameravani gradnji termoelektrarne v bližini Lentija. Podobno je ravnalo še neka/ drugih zelenih, črnih in rdečih, zato si zaslužijo priznanje tudi oni. Na drugi strani mete namreč objekta ne bodo gradili. saj bi strupeni plini ogrožali življenje. Priznanje si je zaslužil Rajko. Pa ne le za zelo doživeto interpretiranje odlomka iz Kranjčevega romana, ko stara starša prisluškujeta ljubljenju sina m snahe. ampak ker se je zavzel ne le za obnovitev stare občinske stavbe. ki jo je potem prodal, ampak za obnovo spomenika svetnika, ki stoji ob cesti nasproti avrobu- Trg rabljenih računalnik^ SOBOTA do BANKA, D.D., LJUBLJANA EKSPOZITURA MURSKA SOBOTA tel.: 21-833, 31-320, 21-521 — devizno varčevanje s trijezično knjižico — zelo ugodne obrestne mere za sredstva na vpogled in depozite — s čeki tekočega računa Abanke lahko poslujete tudi na Hrvaškem ABANKA BANKA PRIJAZNIH IN PODJETNIH LJUDI! Cene zaščitnih sredstev Vrsta Agrooprema Potrošnik Agrotehnika Semenarna Ljubljana antracol 1171 40 195 20