Poštnina platana v gotovini, ŠTEV. 245. V LJUBLJANI, sobota, dne 30. oktobra 1926. Posamezna številka Din 1. LETO III. Izhaja vsak dan opoldne, izvzeinši nedelje in praznike. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po po Din OrV • m t mm go—, inozemstvo Din 30'- iti: Neodvisen političen list, UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13. TELEFON ŠTEV. 552. TTRAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633. Skrb za žive. V večno čast človeku je, da je določil en dan v letu spominu mrtvih in samo želeti je, da bi se ta dan praznoval pre v»em s tiho pobožnostjo v srcu in ne ia črednostjo v cčeh, kakor se le pre-pogosto dogaja. Zakaj če bi se s požrtvo-va nosijo v srcu praznoval dan mrtvih, ,C,em ^ nam vstale pred očmi vse tužne ® 1 e trpljenja, ki sa ga prestali naši pre-‘DC! umrli dragi in morda bi se tedaj -pomudi tudi na trpljenje onih množic /iv‘h, ki se niso prehodili nmkepolne Poti življenja. 111 skrajni čas je, da se spomnimo vsaj enkrat na letu bede živih. Že zato, da ne bomo ob grobovih svojcev stali z zavestjo, kaj bi jim lahko vse dobrega naredili, temveč da se nam zaiskri iskra vešelja, smo jim pomagali, ko so bili še živi. ^ Danes po vojni najstrašnejših grozot, j° zdaleka niso zaceljene vse njene ‘anf> je dvakrat nujno, da dobe tudi živi s'°t ^au, da jih beda ne vrže v pre-zgodnji grob. V v °ast človeku je, da ima svoj dan 'hitvih, v sramoto človeku pa je, da nima deva živih. Onih bednih ljudi, ki hočejo delati in živeti, a ki ne najdejo ne dela >n ne živeža, pa čeprav imajo isto pravi-c° do življenja ko vsi drugi. Kdo se meni danes za vojne sirote, kdo za bedo invalidov, kdo za nadloge upoko-'ieiioev, kdo za muke onih brez stanovanja, i*an 7a obup brezposelnih! Le tu pa tani se spomni lido 7. dobrimi nauki in z visokimi besedami hoče reševati moralo, kjer glad ubije vsako moralo. Pustite že vse te lepe in še bolj cdvišne besede in začnite že enkrat da ue znate temveč tudi pomagati. V naravnost neverjetno nesocialni dobi živimo. Ni niti enega med nami, ki ne bi m* o ’ da ^arcupokcjenee s 500 dinarji ,esecuo ne more živeti. In vendar nihče hičesar ne stori, da bi nehal. In vendar imamo častivredne oblasti in mnogoobetaioče nn P°bJahce, imamo edi- nih i-u •IVllti,r 'an^e celo kopico dru-en r ,|l ' lls anov, ki imajo vse samo 1 cdj, da pomagajo narodu. Kljub temu I a naicd strada in če si ne zna pomagati sam, mu tudi živ krst ne pomaga. Ali je petem čudno, če ljudje v obupu svojega trpljenja izgubljajo vsako vero v •pravico in dobroto, če se ljudje sprašujejo, kaj nam vlada in vse drugo, če pa ie človek v sili navezan le na samega bebe. Ali res ne morejo razumeti' oni, ki Pripravlja se sporazum med Pašic^m in Uzunevicem. Vstop SLS v vlado odložen. Beograd, 30. okt. Kakor trde v radi-kalskih vrstah, se dela na pomirjenje med Pašieero in med centrom stranke. Pašičevci silno propagirajo misel, da bi bilo treba sestaviti tak kabinet, na katerega bi Pašič kot načelnik stranke imel vpliv. Pašič bi bržkone pristal na to, da sam za svojo osebo ne bi šel v tak kabinet. Izvršiti pa bi se morala taka rekonstrukcija, da bi vstopile v vlado tiste esebe, ki bi izvajale Pašičevo poli-tako. Uzuncvič naj bi ostal predsednik vlade, rekonstrukcija pa naj bi spravila v vlado nekatere Pašičevce in odstranila iz vlade vse tisie, katerih delovanje je v nasprotju s smerjo v kateri naj bi po Pa-šičevem uaziranju morali delati. Ta — prva — kombinacija na vsak način zahteva, da pride na mesto notranjega ministra druga oseba. Boža Maksimovič bi se moral umakniti v vrste poslancev. Obstoji pa še druga kombinacija, ki jo zagovarjajo posebno Pašičevj pristaši in ima manj i.zgledov kot prva. Zdi se, da se pašičevci drže bolj druge kombinacije zato, da bi izbili čim več koristi za Pa- sica. Po tej kombinaciji naj bi se današnja vlada brez načelnikov strank spremenila v vlado strankarskih načelnikov. V tej vladi naj bi bil Pašič predsednik, Uzunovič pa podpredsednik, drugače pa naj bi ta vlada prinesla iste rezultate kakor pri prvi kombinaciji. Podrobnosti o teh kombinacijah še niso znane. V tem pravcu deluje, kakor se sodi, tudi Aca Stanojevič, ki vsak dan po večkrat pqseča Pašiča. Kar mu vmes med temi poseti preostaja časa, ga uporablja za razgcAore s posameznimi osebami iz centra. Kar se tiče vstopa SLS v vlado, ga ti dve kombinaciji ne izključujeta, vendar pa je to vprašanje bolj v ozadju, ker smatrajo za poglavitno, da se najprej urede odnešaji med samimi radikali. y/ Vprašanje dr. Korošca bo postalo ak-tuelno, kadar pride do konkretnih razgovorov o rekonstrukciji vlade. Vprašanje vstopa načelnikov strank v vlado na temelju gornjih dveh kombinacij bo gotovo imelo svoj odmev tudi v vrstah HSS. z dejanji dokazovati, mu samo svetovati, se ta škandal BALUGDŽIČ PRIŠEL V BEOGRAD. Beograd, 30. oktobra. Včeraj popoldne je prišel v Beograd naš poslanik v Rimu Živojin Balugdžič. Njegov prihod mora biti važen, čeprav je poslanik izjavil, da je prišel samo na svoj enomesečni dopust. Toda njegov prihod pada ravno v trenutek, ko bi bilo treba začeti pogajanja o reviziji nettunskih konvencij. Tudi imajo uprav sedaj pasti važne odločitve glede stabilizacije naše notranje situacije. Zdi. se, da je Balugdžič prišel v prvi vrsti zaradi nettunskih konvencij. Bil je včeraj pri dr. Ninčiču in se z njim zamudil dalje časa v razgovoru; nato pa se je z njim odpeljal na večerjo. Novinarjem ni hotel dati nobenih izjav. SKORAJŠNJI SPORAZUM V DAVČNEM VPRAŠANJU. Beograd, 30. oktobra. Vladna večina v davčnem odboru je imela sejo, na kateri so se pretresali tisti členi zakona o neposrednih davkih, ki govore o davčnih stopnjah in ki so bili reser-. vi rani. V vladni večini se bodo že na drugi seji vlado revidirali vsi ti teden pa da bo že mogoče imeti sejo plenuma odbora, ki bi obravnavala davčni zakon. SEJA FINANČNEGA ODBORA. Beograd, 30. oktobra. Včeraj popoldne 'je imel finančni cdb n sejo. Na zahtevo dr. šečereva je bil izvoljen ožji odbor, ki naj preišče- navedbe Rase Miloševiča, predsednika brodarskega sindikata, o delu tega sindikata. Predlog je hit sprejet ter je bil res izvoljen lak odbor. V ta odbor so prišli Šecerov, Gavrilovič in Pušenjak. Nato je bilo prečitan-u pismeno poročilo upravnika tovarne svile v Pančevu, lo poročilo je dopolnilo tistega, kar so člani odbora videli in izvedeli o prililu pregledovanja tvornioe. * Dalje se je prečitalo obsežno poročilo poljedelskega ministra o izkoriščanju Prespanskega, Ohridskega in Dojran-skega jezera. li diodn-a seja bo v sredo popoldne. Na ujej se bo razpravljalo o stanju razredne loterije. Beograd, 30. oktobra. Dr. Korošec je bil včeraj popoldne- v svojem klubu, kjer je na kratko informiral poslance o politični situaciji. Naročil je poslancem, kaj naj v času sedanjega kratkega odmora delajo v svojih volilnih okrajih. Seja kluba se je končala brez dr. Korošca. Odšel je namreč v zunanje ministrstvo, da pri dr. Ninčiču intervenira zaradi nekaterih obmejnih vprašanj v Sloveniji. 0 seji ni bil izdan noben komunike. Ve pa se za gotovo, da na seji ni bilo političnih razgovorov iii da se ni nič ugotovilo glede vstopa SLS v vlado, v tej stvari je nastala neka stagnacija, ker hočejo radikali; staviti dr. Korošcu nove pogoje, ki se tičejo priznanja vidovdanske ustave in po katerih naj bi se SLS odrekla partikularnimi in avtonomizmu. S tem se SLS hoče prisiliti, da prizna centralizem. Dr. Korošec je sinoči ob 8.10 odpotoval v Ljubljano. Nekateri politični krogi so trdili, da je dr. Korošec odšel v Ljubljano zato, da -se z glavnim odborom svoje stranke sporazumi glede zahtev radikalne stranke. Najverjetnejše je-, da bo dr. Korošec pustil vso stvar nekaj dni pri miru. S tem, bi dal radikalom časa, da revidirajo svoje stališče, ki so ga zavzeli na konferenci ministrov. Ker je situacija negotova, ni hotel dr. Korošec dati nobenih pojasnil in tu-di ni hotel potom tiska, odgovoriti na I radikalske zaiiteve, ki mu tudi niso bile ! uradno stavljene. UZUNOVIČ NE VE O NOVIH POGOJIH KOROŠCU. Beograd, 10. okt. Uzunoviča so pri odhodu iz predsedstva vlade vprašali novinarji, če je bil dr. Kcrcšec kaj pri njem, toda ministrski predsednik na to v prašanje ni hotel nič odgovoriti. Ko so ga novinarji opozorili na poročilo ;»Vremena ■: o nekih novih zahtevah, ki jih je radikalna stranka stavila dr. Korošcu, je Uzunovič rekel, da ni bral Vremena in da mu ludi niso znani nobeni taki pogoji. smatrajo, da Sporazumno z členi, prihodnji vene da morejo so zgoraj, da njih nesocialnost žene one, ki so spodaj, v obup? Ali res ne pomislijo, kaj mora biti posledica obupa? In vlada, ki se z obznano bori proti nezadovoljnežem, ali še do danes ni spoznala, da ona goni ljudi s svojo brezbrižnostjo do vseh ljudskih nadlog v komuni-bejp ? ne v*a£la) kdo pa je dolžan skr-" Za brezposelne, za invalide, vojne si-e in vse druge reveže. Vendar nam ni Ramen države samo ta, da vedno in dno nalaga bremena; a ljudstvu ničesar! Ni večje garancije za mir in ,-ed v debeli, ko urejene socialne razmere. že jz egcizma bi mcrala zate vlada in vsi, ki s° Žgcrai skrbeti, rla imajo tudi oni spodaj to, kar necbbcdno potrebujejo za življenje. Vsaj človek rabi tako malo in vsaj so ljudje s tako malim zadovoljni! Ni treba jmeti nili bogzua kako dobre volje in že .je pomagano. Vsaj nekaj dobre volje pa je treba bneti in naj hi spomin na mrtve dal nekaj te dobre volje, da ne bi pri proslavljanju spomina mrtvih pozabili na vse tisoče, ki so obsojeni, da gredo živi v grob. VENDARLE IZENAČENJE DAVKOV DOBIMO. Beograd, 30. okt. Predsedstvo narodne skupščine je dalo tiskati vse dozdaj izdelano gradivo o zakonu o neposrednih davkih. Ko bo doseženo soglasje tudi ^ glede davčnih stopenj, se bo celotni za-| kon izročil Državni tiskarni v tisk. | Zakon lmdo nato dobili poslanci, da ga pri uče. To dejstvo pobija trditve opozicije, češ, da vlada ne namerava davčnega zakona predložiti narodni skupščini. OBISKI PRI PAŠIČU. nr-c ,#prA5 30. oktobra. Pašiča so sinoči P setih Aca Stanojevič, dr. Milan Stoja-i, Ljuba Zivkovj, inSreten Stošič. NESTALNOST ŽELEZNIČARJEV SPRF JETA V FIN. ODBORU. Beograd, 30. oktobra. Včeraj popoldne je imel sejo odbor za izpremembo Člena 205. zakona o državnem prometnem osebju. Opozicija je bila proti ukinjenju stalnosti državnega prometnega osebja. Navzlic temu je- bil zakonski predlog v načelu in v podrobnostih sprejet. SEJA ZAKONODAJNEGA ODBORA. Beograd, :;o. oktobra. Včeraj popoldne je bila seja zakonodanjega odbora, ki je pretresala načrt kazenskega zakona. Razprava je trajala več ko dve uri. Stilizirali g0 se posamezni členi in sicer tisti, ki so bili rezervirani. Di. Laza Markovič je nato prečital osnutek porčila za plenum skupščine. O tem osnutku bo zakonodajni odbor raz-pravljal ua prihodnji seji. KONFERENCA RADIKALNIH MINISTROV. Beograd, 30. okt. Sinoči se je od 5. do pel 9. vršila v predsedstvu vlade konferenca radikalskih ministrov. Po konferenci so ministri izjavljali novinarjem, da se je govorilo o vseh vprašanjih, ki sedaj zanimajo vlado in narodno skupščino. Misa Trifunovič se je po konferenci odpeljal na dvor. Pri odhodu z dvora je dejal novinarjem, da se je interesiral za prihod Nj. Vel. kralja v Beograd, ker bi v nedeljo kralj moral prisostvovati pri pokopu zemeljskih ostankov vojvode Putnika, ki dospejo danes v Beograd. Kraljev prihod v Beograd se pričakuje v najkrajšem času. ZAMAN SE PONUJOJO ESDEESARJI DAVIDOVICEVCEM. Beograd, 30. okt. Nastopanje opozicije v parlamentu zadnje dni je napravilo vtis, kakor da se opozicijonalne stranke vedno bolj zbližujejo. Ker so samostojni demokratje zavzeli večkrat isto stališče, kakor »Demokratska zajednica«, so se začele delati kombinacije o nekakem vstopu samostojnih demokratov v »Demokratsko zajednice«. Te kombinacije pa Davidevičevei najodločneje odklanjajo. ker še dobro pomnijo, kako je prišlo do cepljenja v demokratski stranki. POSLANCI ODŠLI NA AGITACIJO! Beograd, 30. okt. S sinočnjim brzovla-kem je odpotovalo veliko število poslancev domov. Izkoristiti hočejo teh nekaj dni odmora, da prirede shode v svojih volilnih okrajih. NIKIČEVCl VSTOPIJO V DEMOKRATSKO STRANKO? Pojavila se je Se tudi druga kombinacija: vstop dr. Nikiča in tovarišev v Demokratsko zajednico«. Nikičevei so gotovo tudi naklonjeni tej misli, vendar pa se v resnici v te-j stvari še ni nič zgodilo. SOVJETI BODO PRIZNALI VSE DOLGOVE IN OPUSTILI KOMUNISTIČNO PROPAGANDO. Varšava, 30. oktobra. Kakor poročajo, namerava sovjetska vlada sedaj po zmagi nad opozicijo sklenili z vsemi državami mir in opustili svoje dosedanje agresivno nastopanje. Razen tega bo Rusija priznala vse dolgove. V ta namen bo sklicana na Dunaj konferenca prizadeti': držav. V Zvezo narodov Rusija ue namerava stopiti, pač pa je voljna zajamčiti sosednjim državam meje. Stran 2. NARODNI DNEVNIK, dne 30. oktobra 1926. Štev. 245. Krnil Svoboda: Nacionalizem in humaniteta. V »Češkem Slovuc, glasilu čeških narodni socialistov je objavil Emil Svoboda sledeči članek, ki je aktualen iudi za nas in ki ga zato objavljamo v celoti. Na mnogih primerih sem že skušal dokazati, kako bi se mogli tudi najsilnejši boji pomiriti, če bi se ljudje vprašali, kakšen zmi-sel polagajo na besede, zaradi katerih se bore. V napisu tega članka sta dve besedi, ki se moreta po zmislu, ki ga jima damo, različno tolmačiti. Kdor ljubi svoj narod, komur ni egalna usoda rodne zemlje in kdor je pripravljen z vsemi svojimi silami podpreti razvoj naroda — ta je nacionalist. Kdor pa ceni druge ideje (verske, socialne, gospodarske, umetniške, znanstvene) višje od narodne misli, v tem umira nacionalizem. Postane hladen do narodne misli, dokler ne pride do le točke, da smatra narodnost in njeno obrambo za malenkost in za preostanek prejšnjih dob. Na skrajnem desnem krilu je nacionalist, ki zagovarja v boju za vlado in razvoj naroda misel Machiavellija, da je vse dovoljeno in da namen posvečuje sredstvo. Na skrajni levici pa je tisti, ki je do narodnosti v istem razmerju, kakior človek brez konfesije do vere. ki jo je opustil. Toda premnogi ljudje so tako zaslepljeni, da vidijo samo ti dve skrajni možnosti, ne pa tudi številnih srednjih možna nevarna misel, da je vse dovoljeno in da desnica za narod prav tako ubijajoča, kakor skrajna levica. Vzrok je v tem, ker je v življenju naroda ravno tako kakor v zasebnem življenju utrjena neverna misel, da je vse dovoljeno in da je pravilna juzuitska misel, da namen posvečuje sredstvo. Toda narod ni fantom, ki sani od sebe obstoji in živi. Narod tvorijo ljudje Narod ni in ne more biti srečen, če njegovi ljudje žive v bedi in pomanjkanju. Če zakliče nekoliko navdušencev: »Zmaga in razobesi narodno zastavo, potem je to samo Pirova zmaga, če sila in jedro naroda umira v bedi in pomanjkanju. Je to zmaga zločina in smili, ne pa zmaga naroda. Zakaj narod hoče življenje in mir. Nepregledna vrsta vzrokov in posledic je hotela, da se je zapadno ljudstvo borilo v groznem boju. Naša sreča pa je v tem, da smo čeprav s težkimi in bolestnimi izgubami, tod;i vseeno z znosnimi, izšli iz te krvave vojne svobodni in zmožni zn razvoj, Tu pa se vprašamo: Kaj potem? Odgovor pa se glasi: »Hočemo življenje in mir!« Vsaka stvar, ki grmadi nasprotja, ki groze z novo krvjo in novo bedo, ie za pravega nacionalista dokaz ozkosrčnosti.- T. G. Masarvk, eden največjih genijev našega naroda in sodobne Evrope, je odgovoril na to vprašanje v svoji, sredi vojnega hrušča koncipirane 'Nove Evrope« takole: »Toda novi človek, homo Europaeus, se ne rodi samo z zunanjo politiko, temveč v prvi vrsti z notranjo ... Vsi narodi bodo po vojni prisiljeni vse svoje sile posvetili svoji gmotni in duševni obnovi. Medsebojno ubijanje ni veliko dejanje — veličino historičnega trenutka izdelajo narodi šele potem, ko prevda-rijo vojne grozote, ko analizirajo vojno mrzlico in ko doznajo, kam in kako bi imel iti daljši razvoj, če hočemo trajmi mir in humaniteto. Demokracija mora postati splošno prepričani«. svetovni nazor ... Politična naloga demokratično obnovljene Evrope mora biti dovršena in z nravnim prerodom naroda omogočena zakaj — demokracija ali dinastičen militarizem, poštena in razumna politika ali bismarckizem, humaniteta ali nasilje, gmotnost ali duh.« Ali je mogoče v imenu ljubezni do naroda pleskati zaslepljenemu nacionalnemu egoizmu, ki oznanja nasilno geslo da je vse dovoljeno in ki znova razpaljuje duh zločina in smrti, sovraštva in preganjanja? Ali je mogoče pod pretvezo nacionalizma boriti se proti demokraciji, ki prinaša narodom predragocen dar, da bi vajeti usode prišle v roke ljudstva, tega ljudstva, ki je materielna in duševna realnost naroda, na katerem danes kakor jutri slone bremena vojne? Ali je mogoče v imenu ljubezni k narodu podpirati politiko, I ki spravlja v bedo in glad one široke sloje j naroda, iz katerih raste bodočnost naroda? j Kaj nam pomaga zmagovita peščica vlasto-I držeev, če nam pa pod roko umira narod? j In tako se izkazuje kot edino odrešujoče j geslo humaniteta — politika pravičnosti in ljubezni do človeka, politika pomirjenja in sodelovanja med narodi, politika, ki bo pri vseh narodih Evrope podpirala zmago demokracije, svobode, nravstvenega preroda, v katerem mora poginiti oni duh, ki je zagnal ljudstvo v krvavo blaznost evropske vojne. Demokracija je prinesla nove težave, novo bedo in razočaranja. Stvar ni tako lahka v resnici življenja, kakor se kaže v logični modrosti knjig. Toda pri vsaki oviri, ki se pokaže na cesti v novo žvljenje, mora nas navesti naša vera v končni uspeh. Brez vere se nič na svetu ne posreči. Ona posreduje delo in požrtvovalnost, ona dvigne misel onih, ki že kolebajo. Tisti pa je dejanski neprijatelj naroda, kdor v nepotrpežljivosti trga nezrel sad ali pa iz jeze nad premajhnim sadom zlomi dre\o. No bodimo ljudje majhne vere, ostanimo pri programu naše revolucije, ker to je program boja za srečno bodočnost našega naroda. Ne delajmo za zadnji trenutek, temveč za daljno bodočnost. Bodimo srečni, da nam na tej poti sveti že-nialni mož — naš T. G. Masarvk! Slovenske stranke o vstopu SLS v vlado. SLOVOENSKI RADIKALI O VSTOPU SLS V’ VLADO. Predstavnika okrožnega odbora radikalne stranke gg. Janke Tavčar, indusfrijalec in dr. -F.mil Stefanovič sta bila včeraj sprejeta od predsednika vlade Uzunoviča. Sotrudniku Vremena .sta dala sledeče informacije o političnih prilikah v Sloveniji. Vi želile izvedeti, kake so politične prilike v Sloveniji, odgovorijo člani deputacije na vprašanje našega sotrudnika. Pred vsem je potrebno vedeti, da Slovenija ni daleč od Be°' grada samo geografsko nego tudi politično. Glejte, v Beogradu se že več ko leto dni izvaja politika sporazuma, v Sloveniji pa se ni od-prejšnjih volitev nič izpremenilo. Drža' n* (idilična uprava sc še danes nahaja v rokah eksponentov dr. Žerjava. Na čelu te uprave sta velika župana v Mariboru in v Ljubljani. Samostojni demokrati so nam mnogo bližji od klerikalcev, toda samo v državnoprav-nih vprašanjih, medtem ko so nam kol izraziti eksponenti kapitala bolj tuji ko klerikalci. Oni ni-o in nikdar ne bodo predstavniki Slovenije. Njihova moč ne izhaja i*^narodove volje, nego iz finančnih sredstev, tiska in oblasti, ki jo imajo v svojih rokah. Ko izgube oblast, izgube tudi naklonjenost kapitala in vpliv na državne in privatne nameščence. Od njihove moči bo ostal le spomin- Slovenska kmetska stranka, ki sestoji iz skupin gg. Puclja, Prepeluha in radičevcev. je edina slovenska stranka, ki je zastopana v današnji vladi sporazuma, toda njena prisotnost še nikakor ne pomenja prisotnost^ slovenskega dela našega naroda pri drž-vni upravi. Vse kaže, da je o lem prepričan tudi 'sam minister Pucelj, ker je bil on prvi- ki je izjavil, da prepusli svoje mesto Slov. ljudski stranki, ako bi ona hotela opustiti svojo dosedanjo opozicijo ter ili v vlado. O narodnih socialistih, socialistih in ostalih malih skupinah bi bilo -odveč govoriti. Vse te skupine so več ali manj v likvidaciji in je vazno edino le vprašanje, k kateri stranki pridejo njihovi nekdanji člani in voli]ci. Slovenska ljudska stranka je vodila več let povsem negativno politiko opozicije in posledice le politike so se spoznale povsod. Danes je Slovenija v veliki težki gospodarski krizi. Pomanjkanje kapitala in pomanjkanje zaslužku je naraviiosl obupno ter so prilike take, da brezpogojno zahtevajo izpremembo taktike parlamentarnega zastopstva Slovencev, lo je razlog, zakaj zahtevajo slovenske stranke same, razen SLS, da se politika sporazuma med NKS in HSS razširi tudi na SLS. Ni v interesu naše stranke v Sloveniji, da gre SLS v vlado, toda to je v interesu naroda in države in mi moramo kot patrioti računati s temi interesi. Iz tega razloga moramo mi, slovenski radikali, pozdraviti vstop SLS v vlado, naravno pod pogojem, da opusti svojo avtonomijo in da sprejme idejo narodnega in državnega edinstva v zmislu naše stranke. Naša stranka ima v Sloveniji mnogo izgle-dov da postane močan in zdrav pokret. Naše organizacije se ustanavljajo v najtežjih prilikah in kljub vsem naporom si>s iti nje- nih eksponentov v velikozupanskffi palačah, ki bi nam radi zaustavili pot med širše sloje našega naroda. Na leni potu nas niti malo no more zaustaviti niti sam vstop SLS v vlado. IZJAVA Dl?. ŽERJAVA. V drobnem tisku objavlja nato "-Vreme« še izjavo dr. Žerjava, ta se glasi: Vprašanje vstopa klerikalcev v vlado še ni »Teiinitiviio rešeno, more pa se že danes reči, da so se oni oddaljili od parole, pod katero so izvoljeni: zakonodajna avtonomija Slove-nije. Mi (?) smo potisnili klerikalno stranko s svojini delom v defenzivo, tako, da se ne more odločiti ne za vstop \ vlado in ne proti. Narod v Sloveniji je spoznal, da ni treba voditi negativne politike. Samostojno demokratska stranka, čeprav je dobila s svojega strankarskega stališča z vstopom klerikalcev v vlado novih argumentov za agitacijo med narodom, vendar smatra s splošnega državnega stališča vstop klerikalcev v vlado, kot napake kajti ena separatistična stranka (!) more na državni upravi delati samo proti edmstvu. tudi je nemoralno, da gre stranka, ki je^do-bila svoje mandate samo / akci-jo proli ; lilične modrosti v aritmetiki, zato mora 1U(1‘ 20 slovenskih poslancev priti v vlado. Čisto drugačno stališče pa ie zavzel g. in Tih-oixy pomenjala nov razveseljiv nmprelikanju narodov, ki so si -bili v svetovni vojni sovražni. S pravim zadovoljstvom spremljani to zbližanje. Zahvaljujem ne Vam tudi za opazko, da so tudi naši nemški poljedelci vstopili v \Jado. Vi pravilno ocenjujete demokratični pomen tega dogodka.- ^ Slovaški uradni jezik na Slovaškem. -Narodni Osvobojeni poroča: Slovaški avtonomistični tisk smatra, da je izredne važnosti sklep ministrskega sveta, da se na Slovaškem uvede slovaški uradni jezik in vidi v tem velik korak naprej k uresničenju avtonomističnega programa. Sklep ministrskega sveto se glasi: »Ministrski svet opo-zarja vse Češkoslovaške uradnike na Slovaškem, da st; morajo naučiti slovaškega jezika, ker morajo vse slovaške oblasti, ki rabijo državni je-ziik, uradovati po predpisih v slovaškem jezik u. Industrijalizat-iju Rusije. Na zborovanju ru-ske komunistične stranko je poročal Kv-kov o gospodarskih temeljih sovjetske Uai-ie. Tekam tega leta so se ustvarili novi viri pogonske sile. ki proizvajajo nadaljnjih iSoVflO kilovatov. V doneski kotlini je na-i risila proizvodnja premogi v zadnjih dveh i lftih za 17.000 ton. Industrijski načrt pred-! videva povečanje industrije v tekočem letu i /-i IS odstotkov in v naslednjem letu za 12 1 odstotkov. V prejšnjem gospodarskem letu so znašali dohodki industrije 500 -milijonov rubljev, pri čemer niso vračunani amortizacijski fondi. Tekom leta bo v industriji investirana ena milijarda rubljev za obširne nove naprave. — Poslanica Mus-i:Iinija fašistom. Ob 'priliki štiriletnice fašistovskega pohoda na It im, je izdal Mussolini poslanico, ki jo objavljajo vsi fašistični listi. Poslanica naglasa, da je fašistični režim trden kol granit in da je sedaj Italija v dobi popolnega sijaja. (Naj-brže zato, ker imajo sedaj v Italiji črn kruli.) Dalje napoveduje Mussolini v svoji poslanici temeljilo reorganizacijo vojske, mornarice in zrakoplovstva in preureditev države v organizacijo strokovnih korporacij. Nato opisuje poslanica vse uspehe fašizma v zunanji politiki. Zadnji odstavek poslanice poživlja k izpopolnitvi v smislu discipline, sloge ter politične moralne nepopustljivosti. Po spremembi zakonov, morajo fašisti reformirati tudi moralo in običaje. Odstraniti se morajo vsi ostanki stare -demoliberalne -Italije. Ustvariti se mora svobodna pot za -novo aristokracijo, ki jo čakajo velike naloge v bodočnosti. Svetu se mora naznaniti resnica: fašistična revolucija, ki je postala moralna last italijanskega naroda, bo napravila l ■ li jo močno v vseli ozirih, ,povsod m p vsakemu. — Francosna i*» iuu«j«. ' —tanek čali, da je Briand odklonil sestam^ [t;iUjo odreče vsem svojim aspiracijam na Maroko (langer) in Tunis. — Z angleške strani pa se celo poroča, da bi bila v tem slučaju Francija pripravljena odstopiti Italiji Sirijo. Na ta na-cm bi megla Italija uspešno gospodarsko prodirati v Turčijo. Ker pa tudi še niso po-f,a,N.lene italijanske namere, da s pomočjo r.i« T nvPade Turčijo, namerava sedaj vsio-Salsr Zvezo narodov, da oprta na Nemčijo zaščiti svoje interese. Beležke. Dopolnjeno je! Kakor se nam poroča, je pretekli teden prevzela uprava Jutra« tudi upravo bivšega narodno-socialisticnega glasila »Nova Pravda«. Tako je sedaj ne samo uredniški d0*-temveč tudi inseratni del »Nove pravde« čisto pod komando SDS. Wenn schon, dann sehon ... Velik uspeh »Jutra«. Pred kratkim je pisalo »Jutro«, kako da sme »Slovenec« še vedno neovirano v Primorje. Ogorčenje »Jutra« je padlo na rodovitna tla in kakor poroča včerajšnji »Slovenec . so začeli v Primorju pleniti tudi »Slovenca . Naši rojaki imajo sedaj še manj čtiva, kar je edini efekt »Jutrovega« ogorčenja. Pa to je končno v redu! Zakaj, če ne smejo brati svetovno »Jutro;:, potem je itak vseeno, če sploh kaj čitajo. Ampak da nam ne poreče kdo, da Slovenci ne vodimo pametne nacionalne politike, ko celo v Ljubljani kličemo fašiste na pomoč proti svojim slovenskim nasprotnikom. UBOGI BRALCI »DOMOVINE«. Zadnja Domovina« je brez običajnega uvodnika dr. Žerjava. Ubogi bralci, ki morajo pogrešati -tako velezanimiv članek! Prosveta. KSLAVIRSKI KONCERT ANTONA TROSTA Brez dvoma najodličnejši slovenski konci tni pianist profesor Anton Trost priredi v pondeljek, dne 8. novembra v Filharmo-jjj nični dvorani klavirski koncert, na kojegar sporedu so zastopani sledeči komponisf*' Rameau s tremi karakterističnimi pieaf’ ethoven s svojo senato op. 109, d ni je izvaja Marsov preludij, Debussyjev Ples snežink in umetalni ogenj ter Segediilovo iz Albeni-zove španske suite. Slavni Chopin je zastopan s svojo balado op. 47 in s tremi poljskimi pesmi v Lisztovi predelavi. K sklepu nam umetnik poda še IX. ogrsko rapsodijo, ki nosi običajno naslov Peštanski karneval. Spored je izredno pester in bogat, oseba umetnika pa nam jamči za njegovo prvovrstno podavanje. Vstopnice za ta klavirski koncert bodo od 3. novembra dalje v predprodaji v Matični knjigarni. Občinstvo opozarjamo, da bodemo med tednom priobčili notice, v katerih bodo podane vodilne misli o posameznih kompozicijah, ki se izvajajo. Ljubljanska opera pripravlja 7.a svoj bliŽ- nji repertoar sledeča dela: Rossini: BrJ****** seviiski z g. Banovcem v vlogi grofa Alma-vive, D’Albert: Nižava z go. l'hierryjevo, gg-Knittlom in Betettom v glavnih vlogah. Dalje se študira Mozartova opera: Coei fan tutte in pa velika Halevijeva opera: Židinja. Za nekatera teh del se že vrše glavne skušnje, druga dela so pa naštudirana v toliko, da stoje tik pred njimi. Z vso vnenvo se pa operili ansambel pripravlja na premijero slovenske pater Hugoli-na isattnerjeve opere: Tajda. Ako navedemo še Verdijevo opero: Ples v maskah, smo označili s tem operni reper- j toar bližnje bodočnosti. NARODNO GLEDALIŠČI’ V MARIBORU. Repertoar. Sobota, 30. oktobra ob 20. uri: Pagliacci (.Bajazzo) in »Baetion«. Premijera. Red' A. Nedelja, 31. oktobra ob 20.: ,.,l)anee bomo tiCii. Pondeljek, 1. novembru ob 20. uri: »Grofica Marica -. Mariborsko gledališče. Za Veroniko je dal Železnik Tbomovo Moralo , Kovič pa Xi-.-iroji:A'o veseloigro Danes bomo tiči«. Morala je huda* družabna satira, dobra, lo v nekaterih dialogih predolgovezna. Omenili je mogoče le Železnika (baron), Tovornika* (policijski pisar) in malo Koviča (državno-^ zborski kandidat). -Drugi so vsi pretiravali (razen Pirnata, ki pa je bil v nastopu, mimiki in šminki neroden). Umerjeno ig-ra-ti se menda mariborski .igralci boje. Ne bilo bi mariborsko. Kako je treba igrali mariborsko, s,a pokazali v Nec»troyevi veseloigri, ki j'; no veselo zrcalce iz predmarčne družbe, lega seveda igralci, liamanj pa še režišer -sam, absolutno niso razumeli. Napravili so po svoji stari navadi: lep stopnjujoč se skok: Veronika — resna in dostojanstvena pred-sTava za reklamo, da bi kdo ne uuslil, da niso teater; Morala - že gledanje če ie varno, in poševno gledanje na publiko, kai bo rekla Danes bomo tiči - pogumen ,kOk tja. odkoder p™v™p>'a7 h0: Pogrošni ~akemu. . in poro- — Francoska in Italija. VL6raj \. Mus-vali, da je Briand odklon, sest*n ^ I(aljjo solinijem, ker še niso««!'1. ’ lta|iiansUi vele-iu Francijo dovolj r,HZ , .‘‘{»•ivezzano se trudi poslanik v Parizu-marki^^ Tr()| se (,;l sedaj, da bi pri"« p0,ipirali italijanske l^jsr&s#. «<- s. *«<• cirkus. In s lem so dokazali, da so ras teater. Dr. D-il. Zimske suknje — in druga oblačila nudi v največji izbiri in najceneje tvrdka J. MAČEK LJUBLJANA Aleksandrova c. St. 12 Ivftn Mrmolja: Državna uprava in promet. Nadaljni vagon deščic za zaboje smo dobili v Cmurek dne 15. septembra, toda zopet brez važnega triplikata. Ker niti prejšnji še ni bil rešen, ni bilo o rešitvi dragega niti govora. Dne 17. in 18. septembra so nam v št. liju zmanjkali zaboji, hoteli smo torej vagon z deščicami v Cmureku razdeliti, da bi ga z vozmi prepeljali v Št. Ilj. Pri avstr, oblasten smo takoj dosegli dovoljenje. Na naši strani so nam bili pripravljeni to dovoliti, če dobe triplikat, toda samo pod pogojem, da se deščice nalože v Cmureku, na to prepeljejo na to stran in potem nazaj preko Cmureka v Št hirti tn bil .drugače izveden tranzit. Toda tudi ta akcija bi se težko izvedla ker imaio nasi kmptip nhmoino veaia, Kei imajo naši kmetje obmejne liste Te Tcumrek ne pa za Št. Ilj. Kombinirali smo, da peljejo cmu-reški kmetje preko Avstrije do meje pri št. ti« . « “ Ul M liju, tja pa bi prišli kmetje iz št. lija no vozove. Pa ni vse skupaj nič pomagalo, ker ni bilo triplikata. Kmetje v št. liju so z nabranimi slivami zaman čakali na zaboje, zadruga in kmetje pa so utrpeli težko gospodarsko škodo, /aboji čakajo sedaj za drugo leto na slive, če ™ ka^ bo' ~ To je ena značilnih slik NaUrprim0ebrTeillega PTOmeta- nior)m«J!i^^lagamo sadJ'e- Ob 5. uri zvečer čiti 9n n • • v?S°n, da nam ni treba pla- državi ezarif1^ od ure, ker mora metu * p / -’ vag°ni ne zaostajajo v prometu. Poglejmo, kako se tu štedi: nIa„!°n carine prostega sadja za Dunaj se ,. ga na državni meji. Ako bi šlo v redu bi ziuJoa-8°in na Duna'iu drugega dne ob 7. uri sto i!« -er takoi na trgu. Sadje je carine pro-Vpnri ca Je na kolodvoru v St. liju, vendar ne more biti vagon takoj odpravljen ®a Dunaj, nego mora iti 15 km nazaj v Mari-°°r na carinski pregled, dasi je v št. liju cel bataljon financarjev poleg carinarne. Po zdravem razumu bi bil človek prepričan, da je fi- (Konec.) Mi pa smo bili toliko pridobili, da je bilo italijansko blago, (ki z našim tako vsestransko konkurira), preko Maribora preje na Dunaju, kakor naše, čeravno nalagamo v istem času pri nas v Št. liju, kakor oni v Italiji. Tu imamo štiri obmejne carinske postaje: Plač, Št. lij, Gornji Cmurek in Gornja Radgona. Veljavna pa je samo Gornja Radgona. Ako nalagamo v Murecku carine prosto sadje, moramo poprej napraviti prošnjo na glavno carinarnico v Mariboru in plačati 105 dinarjev takse in sicer zato, ker ne veljajo carinarne z enim samim uradnikom in morata biti na dovolilni listini podpisa dveh uradnikov. Tako naroči mariborska carinarnica za vsak prevoz sproti še po enega uradnika iz Maribora ali iz Gor. Radgone, da pride v Cmurek podpisat izvozni dokument. Naj sledi še splošna primera naše in avstrijske obmejne uprave. Na avstrijski strani sta železniška in cestna carinska uprava enotno urejeni. Obe sta polmomočni za reševanje vseh zadev. Finančni starešina je vodja carinarnice, finančne straže in opravlja tudi orožniški posel revidranja potnih listov. Na naš strani pa imamo carinarne, finančne straže, orožništvo in povrh se obmejno policijo. Vsak tak urad je zase država v državi, drug drugemu pa so vsi v napotje. Na avstrijski strani ni^prepovedi za prehod potnikov po noti. Na nasi stiani pa se potnikom zapre cesta ob solnčnem zahodu vso noč do vzboda. Edino avtomobili so doslegli privilegij za ponočni prehod. Naš človek, ki do noči ostane v Avstriji, mora prenočiti na meji in čakati dneva, da sme na naso stran. Avstrijski stražniki pravijo, da jim je všeč, da je na naši meji zaprto, morejo namreč vsaj spati. I u je vprašanje, zakaj imamo pri nas obmejno postajo in še celo tako močno ter drago. Ali ne morda zato, da pripušča prehodni promet in pregleduje potnike? Na nančna straža organ iste države in istega mi- ! mosteh naj bi se napravila vrata, ki bi se nistrstva, kakor carinama. Finančnih straž- ' zanirala nrekn m»”i m; tmko nikov je Št. liju toliko, da bi lahko v špalirju »tali pri vagonu in videli vsako slivo, da ni v niej skrito zlato. Toda to ne sme biti, edino gospodje v Mariboru morejo, kot višja inštan-A°dpreti in zapreti vagon. Za sprehod sadja Žel .^a v Maribor in nazaj plačamo 400 Din. bičk iška uPrava Pa ie bila le toliko na do-U’ da je dobila vagon en dan pozneje. zapirala preko noči. Ni treba plačevati straže, ako ta ne služi prometu. Enako je tudi s prehodom živine. Na vsaki obmejni carinami bi se morala prodana živina puščati na avstrijsko stran! Ni treba teh strašnih ovir, stroškov, potov in izgube časa. Vse to bi se lahko uredilo, ako bi se zgoraj zavedali, da je narod država in ne državne upravne oblasti! Da se razumemo! Iz vrst pristašev bloka levih in delno, Se Se ne motim, tudi iz vrst katoliških akademikov so se v poslednjem času pojavile pole s sledečimi vrsticami: . »Podpisani jaktevamo, da se Iskra odstrani j? SSLU, ker je kot glavni inscenator znanih . niniiijaoij slovenskih levičarskih dijakov vil miTn«-ih »^“»raSev« predlanskim zakri-VII množico policijskih in disciplinarnih per-Sekucij, izključitev in blizu dvajset izgubljenih mladih eksistenc.« Z ozirom na ta apel se mi zdi potrebno, da javnosti, posebno naši dijaški javnosti vso zadevo pojasnim, Proti koncu šolskega leta 1924/25 se je izvršilo nešteto policijskih preiskav pri dijakih V^a.r^1 .’n katoliških —, nakar so še Ra i? ^^iplinarne preiskave in izključitve. naravno,,1611 nezaslišanih Persekucij je bil valo Krožen. Kako se je vse to izvrše-aJ„navaiam samo dejstvo, da so v Novem Prei«LV nekater‘h slučajih izvrševali hišne 1» ”roi"iki; !»• — kot najhujši razbojniki v a Ve,m * ‘ffirSf1 bajoneti! dvoma iz vrst bila danft brez Štva v Ljubljani kiao^f* naprednega diia' Posebno se ie tn n in *hiral v »Preporodu«. Proti kafeLm Ilkoval Vjekoslav Iskra, tove ogftkl S? Je lznesel & pred meseci go’ -'Slovenec« in »Narodni dnevnik«, iz zgoraj navedenih vrstic, kjer se v kratkem analizira vsa obtožba proU fnicLor u m mscenatorju g. Iskri, je jasno razvidno da je eliminiranje takega človeka iz sveta SSLU, kot je Iskra, nujno potrebna, kajti konstatirati moram dejstvo, da je ta obtožba popolnoma resnična. Iv temu pratkemu pojasnilu hočem omeniti še sledeče: V sredo 27. t. m. se je vršil sestanek akad. k. »Jadrana« in »iriglava« glede skupne Kandidature g. Iskre, na katerem se je baje »Triglav« Izjavil, da ne kandidira g. Iskre, ako ta ne ovrže očitkov denunciantstva. Ta sestanek pa je prinesel sledeč rezultat: G. Iskra na očitke, da je denunciral, ni reagiral in jih ni z argumenti ovrgel. Kaj se to pravi? Da g. Iskra ne more dokazati, da ne bi bil eden glavnih inscenatorjev denunciacij maja meseca lanskega leta. Sicer je g. Iskra samo v pobožni želji zavijal oči in dokazoval, da je moral izključiti mojo osebo iz »Preporoda« samo zgolj iz nacionalističnih razlogov in da je bil kot nacionalist (jugosloven) upravičen tako postopati, kot je postopal lani. Ali naivnemu g. Iskri in njegovi najbližji okolici, ki je menda zelo podobna Njemu — hočem pripomniti samo to, da slovenski akademiki ne nastopajo proti lskn radi tega, ker je izključeval iz »Preporoda«, temveč zato, ker je izključene dijake »1 reporoda« in dijake neorganizirane (izven »Preporoda«) denunciral in s tein insce-n-2 l znana policijska preganjanja sred-ce,e Slovenije. roda«Jui lfieVn?taika ' VnaPl'ednega« »Prepo- - denundraU ut,m U je bila le »ega soka raZjedena od jedkega želodč- ščak. Toilje8čreph!ja opi^e^**1 mlad P°mor- obliki sodeč — je^oTripim^Mad d*ok‘°1'- po jaka. Prva stopinja rSJg pradavne^ «iv- — Mislim, da ne bo »prva stopinja« — se te zasmejal mlad oficir. Dvomim, da bi bil “ Predzgodovinski divjak, kajti poleg čre- belil ®e nahaja beležnica. Lastnik črepinje in Lp (T,ni?e. ~ Pa brezdvomno ena oseba. Jak! sflhn110 "Ruska Pisava. Torej rojaki Slaba mu je predla, revežu. Poslušajte! g,*Ta beležnica je ]ast Vedeneja Drikiua dana profesionaine zveze veslačev«. ’ »topil«. ReSil se jo oS “, /' “esteno mornarjev.. Sedaj 8e vozimo v čo" neznano kani! To je Se dobro da ie Pitan otel kompas in karto... Pravi, da iesUhgdnevih,lličedab^m1o paidga d°sežemo v delo torej! m° pndno 'eslali. Na P on d el j ek. Veslamo! Pre5t«i; „ cije. Ce bomo uživali po dva suhor° P,°L‘ šček slanine na dan, bomo shiiai; šest dni. Noč in dam veslamo. 1 p Torek. Veslali smo neprestano. Naenkrat vstane tovariš Aljoša Gajkin in pravi- — Tovariši - pravi - težak posel je tole veslanje. J — Zelo težak — pravimo mi. — To je napor — pravi on — in vsak na. por mora biti organiziran! Zato, pravi predlagam, da nemudoma ustanovimo profesionalno zveifo veslačev v svrho zaščite naših proletarskih veslaških interesov. — Kapitanu to govorjenje ni bogve kako po zvezePametni, otroci! pravi. Kaj bi Pridemo na h naprej> Pa konec besedi. Ko ~ Ne, pravi %£a p°č,nLte- kar hočete I gu bo že prepozno STnil ? ! Takrat na bre- ko je, ta AljoS,! K„ dobro J. poSf,'^?,' Pometali smo vesla proč in — jeli voliti No, seveda — izbrali srno Aljošo. — Ker'je stvar taka, vpije Aljoša (ves vesel), da ste me izbrali, pa vedite, da zahtevam osemurni delavnik in odpravo telesne kazni, la ste videli kapitana - skoraj bi bil jo- _ gli Je bi]o gledati! Zblazneli ste — nam je govoril Kie Mislim, da me g. Iskra in njegova vse časti vredna okolica razume! G. Iskri in vsem tistim, ki ga protežirate, vedite, da slovensko dijaštvo ne smatra za malenkost denunciacije, da ne vidi v dvajset izgubljenih mladih eksistencah malenkosti, da ne vidi v izključevanjih dijakov iz vseh srednjih in njim sorodnih šol — malenkosti O flenunciantih ne sme biti ne duha ne sledu v svetu SSLU, kajti lep ugled bi imela ljubljanska univerza sama kot taka, a še bolj dijaštvo, čegar reprezentantje bi bili ljudje, ki bi noisli na svojem čelu pečat najpodlej-šega človeškega dejanja — denunciantstva. Fr. Aleš, bivši realec-šestošolec. POKVARJENOST MLADINE, BEDA IN KRANJSKI UPOKOJENCI. Cenjeni gosp. urednik! Ciiali smo pred kratkim uvodni članek v Vašem listu o eo-cijalnih razmerah, v katerem pridete do ugotovitve, da je glavni vzrok pokvarjenosti mladine beda. Zadeli.ste v jedro, ko pišete, da je moralen lahko tisti, ki ima vsega v izobilju, ‘toda druga stvar je, kadar se mora kdo boriti za goli obstanek. Mi, kronski upokojenci, pa gremo še naprej in rečemo: tudi v tem slučaju še ni obupati, dokler je človek zmožen za delo. Malone vsi predčasno upokojeni smo morali tudi v vojno. Šli smo, toda ne zato, da bi branili našo staro državo, lci nas je upokojila zgolj radi našega narodnega prepričanja, ampak zato, da bi se borili za obstoj naše ljube domovine in slovanskega napredka. Po končani vojni nae je prišlo mogoče 50 odstotkov živih domov. 'Poslali smo državljani naše nove narodne države, po kateri smo hrepeneli v prepričanju, da ne bomo več prezirani, še manj pa lačni na siara leta. Toda kaj smo doživeli?! Vsi kronski upokojenci smo sedaj starčki invalidi, nezmožni za ikaterosibodi delo ter hiramo v bedi. rro pa še ni vise, mi starčki imamo za Kai li fa e-hl nePreskrbljen€ otroke. lid sloieL? igiV,01? Sedai 054eten oče inva-lid 8v oj emu 14 le tnemu isinu dijaku, ko ga trebščfnef klljlSe’ obleko ter druge po- v Kako naj ugodi ftiati vdova svoji izobraženi hčerki, ki j0 prosi za dostojno obleko? 11 vi ,si zeli hitre smrti, druga pa joka v abupu ker mora gledati, kam se nagiba njen ljubi otrok! ° Kako naj vendar živi državni delanezmož-m upokojenec s 400-500 Din dohodkov na mesec ? Ni naš namen ‘biti v socijalnem ooi-ru komu nevožljiv, vemo pa, da živi mnogo stotisoič oeeib v naši država, ki jim vsota naših dohodkov Se za cigarete ne zadostuje Gospodje, ki imate našo usodo v svojih rokah, le poskoisite, prepričati se, če ni naša ugotovitev resnična! Apelujemo torej še enkrat v zadnjih zdihljajih ne le na naše oblasti in poslance vseh S\f?pako [Udl .na oblasti ^ voditelje Srbov in Hrvatov. wlSHhTr^u^o^evPUaUt0 Važih zabranite ™Ii trTdni 6talw,U in Mi nočemo postati protidržavni elementi oki «dUl °d Me d0 hiše 8 pokrivalom v usluge™0 prep0n061li na naš stan in na nage iimhiii ^ kronskih upokojeiice?, Gospodarstvo. Avstrijska poštna hranilnica in njena reor-ganizacija. nilnS zavod f 'bila avstriiska Poštna hra-gom in ie kh razmeroma širokim delokro-narnUavodi v “uT"0 uPravljana. Kakor de-veTem ča dl ,!-°bfe ,se tudi ta nntanova v nepolitičnih ' ™08la P0P°lnoma obvarovati Dletli h strankarskih vplivov, ki So zraki so n V7ZaVx°d v ,ake denarne’ tra^akedje, ba se fe nH°t 23 Mvad velike ^gube. Tre-rerf)anki fn C^ntraltonki ^ ^ S‘ei* ffankallia ekušnjali je nastala potreba reor-fn šid a l P°Sledu uprave in delokroga nredložil -fkuŠnje J'e Statut- se je le dn^ P žil zveznemu parlamentu. Uprava je od državne ingerence osvobojena, v kolikor ni potreba sodelovanja pošte in poštne hranilnice. Izvršilni organ je predsedstvo (Vorstand), sestoječe iz predsednika in dveh podpredsednikov ter guvernerja. Narodne banke. Prve tri imenuje zvezna vlada, guverner pa postane avtomatično član predsedstva. I-’ da homo veslali štiri ure pied obedom in štiri ure po obedu Ker SdM oovbirb0gVe kak° -da‘«n, je Aljbš^ Svko P efanJe PorciJe in je zagrozil s -ŠSa,UlUj:,kapital1 nas Je rotil ves solzen: ia zalegi v’da.r M vas hranim porcije, vraž- - PrtISl,b0!te P°crkali 0ogledal vanj in vzkliknil — ves praznik fovariši! Danes je državni delati ta n® 'uma Pravice, da bi nas silil To vam fn‘ ,Vl7-ite vesla Proč! Pet el! jegiavica, da malo takih! sp ie „„■* , nnes je-prvi dan stavke. Zadeva naše v J s tem> da je Aljoša imenom irainn Ze Zi)hteval od kapitana bolniško bla-w 111 zavarovanje zoper nezgode. Af.r nani ni ugodil — smo začeli stavkati, cem« 'nienuje to »konflikt z delodajal- i° ,je dečko! Tam v Angliji kje bi ga še za ministra napravili, pri nas pa — komai da životari. ' Sobota. Stavka poteka normalno. Do brega je še 68 milj. Živeža imamo samo še za jutri. Ce nas bo kapitan nehal hraniti — polomimo vesla sredstev« imenuje ,0: »Uničenje proizvajalnih Somi se pojavljajo. Se te sodrge je bilo treba! v J'! e,d eAja- Porcije so pri kraju. Toda člo-vek, ki dela, mora tudi jesti. .mj so kakor ponoreli. Noč in dan švi gajo okrog čolna, noč in dan - še olemur-nega delavmka ne poznajo! vedno hJfv-.ekam ntihnii,'morje pa postaja rn m o>7 ki . arn°- Od zapada sem se dviga rumen oblak, kot pošast, vedno bliže... A^mi se že skoro zaganjajo na krov.. Aljoša je enega treščil s pestjo po gobcu. Nedelja (zvečer). Vihar. Aljoša plaka — Oprostite, bratje, pravi. Kesam se.. Zaradi mene boste vsi pogi... Ti nemarni valovi - skoro bi bili prevrnili čoln. Somi... y Tovariši! Kaj pa tako________ ga(MnSznoie,fke naV*Zdo1 se j® vlekla dol-kdo zabr,nn 1 • Mana Crta - kak«r hi bil Ostali Har JtVk,u zveze dokončati besedo, ali listi so bili nepopisani. Čjndna povest — je zamrmral doktor ter zalučal črepinjo čez krov. — Najstrašnejše pri tem pa je, da ni imel nihče koristi od tega... Častnik pa mu je odvrnil: — Zakaj nihče? Kaj pa somi? vesfl, VSE V ZNAMENJE STEDNJE. »Politika« piše: Te dni je bila obnovljena pogodba za dobavo instalacije neke tovarne na račun reparacij iz Nemčije. Pogodba je bila sklenjena že 1. 1922 ter ni bila pravočasno izvršena, ker so bile dobave na račun reparacij ustavljene. Nič ni bolj naravnega, kot da se pogodba obnovi. Manj naravno pa je, da ostanejo cene iste. Toda nikomur ni naravno sledeče: Predno je bila pogodba ponovno sklenjena, so se pojavile mnoge konkurenčne nemške tvrdke z za milijone in milijone cenejšimi ponudbami. Bile so odbite. Pravijo, da se niso javile pravočasno, javile pa so se pred obnovitvijo pogodbe. Torej nikakor ne prepozno. Razen, če ne ide vsa ta milijonska razlika — v državno blagajno. — Cenjenim naročnikom sporočamo, da smo v svrho poravnave tekoče naročnine današnji številki priložili poštne položnice. One cenjene naročnike pa, ki so že za vnaprej plačali, prosimo, da bi oddali položnice svojim znancem in prijateljem, da se na naš list naroče. — Revizija uradniškega zakona. Komisija za revizijo uradniškega zakona je pričela s svojim delom. Člani komisije so: državna svetnika Petar Petrovič in dr. Sagadin, kasa-cijski sodnik Vasa Petrovič v Novem Sadu in član glavne kontrole Milenko Vesovič. — Ukinjenje kuluka. Ministrstvo notranjih del je naročilo vsem velikim županom, da naj ustavjo povsod vsak kuluk. V zadnjem času je prejelo namreč ministrstvo številne pritožbe, da morajo kmetje v nekaterih krajih kulučiti celo v času, ko je na polju največ dela. — Direktna telefonska zveza Beograd— Dunaj. Te dni bodo dokončana dela na novi direktni telefonski zvezi Beograd—Dunaj, ki bo izročena prometu prve dni novembra. — Pregovori za odkup privatnih železnic. V prometnem ministrstvu zbirajo ^materijal za pregovore za odkup privatnih zeleznic v naši državi. Vlada je namreč v načelu sklenila, da se ima čimprej začeti s temi prego-vori. — Za zdravstveni preporod naše države. Na sestanku izvršnega odbora »Rdečega križa < v Beogradu dne 8. oktobra je ugotovil general dr. Čeda Gjurgjevic, da so zdravstvene prilike v naši državi slabe. Mortaliteta maša zadnja leta 23 odstotkov, dočim znaša v drugih državah samo 10—12 odstotkov. Samo na tuberkulozi umre pri nas 50 tisoč oseb na leto. Zato je iznesel general dr. Gjurgjevič predlog glede načina, kako najti sredstva za zdravstveno rekonstrukcijo Jugoslavije. Odbor je usvojil predlog ter sklenil naprosili generala, da izdela tudi načrt predhodnih del za efektuiranje^ posojil v korist izboljšanja zdravja v naši državi m sicer s pomočjo Zveze narodov. Odbor pa je ugotovil, da je treba pripraviti predvsem 'statistični in drugi materijal, na podlagi katerega bi bilo mogoče upravičiti s finančnega stališča najetje posojila, ki ga predlaga gene-ral, nakar naj bi se Šele formiral m sklical akcijski odbor »Rdečega križa«, ki naj bi akcijo izvedel. — Senzacionalna izjava Gipsonove. Kot poročajo iz Berlina, je izjavila miss Gibson, ki je izvršila kot znano atent na Mussolinija ter ga obstrelila na nosu, da jo je nagovori k atentatu neki član prejšnje italijanske vlade, ki je član francoske antifašistovske stranke. — (če je r®s.?) . , — Elektromonterski teeaj. •Strokiovna za druga koncesijoniranih elektrotehnikov za Slovenijo v Ljubljani namerava prirediti šestmesečni tečaj za elektromonterje ako se prijavi zadostno število kandidatov. Opozarjamo vse interesente, da se prijavijo na gornji naslov in sicer pismeno do 7. novembra t. 1. ustmeno pa v soboto 6. od 18. do 19. ure, ali pa v nedeljo 7. t. m. od 10. do 12. ure pri zadružnem načelstvu v Ljubljani, Lepi pot št. 12. (v bljižini tobačne tovarne). — Mednarodna hotelirska konferenca, v Pragi. Te dni se vrši v Pragi mednarodna konferenca hotelirjev. Konference se udeležujejo delegati iz 16 držav, 30 po številu. Diskutirajo se zgolj mednarodna vprašanja na polju hotelirstva. Razven zastopnikov iz večine evropskih držav, sta prispe a na konferenco dva ameriška in en japonski delegat. — Razpisano zdravniško mesto. Veliko županstvo mariborske oblasti razpisuje mesto okrajnega zdravnika za zdravstveno okrožje Črno s sedežem v Črni, srez Dravograjski. Prošnje je vložiti do dne 20. novembra 1.1. pri omenjenem velikem zuPan^vu* 1 J Stahlhelm« vpisanih članov 74.600 oficirjev in 1,300.000 mož; v artiljeriji: 6600 oficirjev in 232.000 mož, v konjeništvu 2800 oficirjev in 52.000 mož; pri ženijski četi: 2300 oficirjev in 39.000 mož; v izvidniških četah: 1900 oficirjev in 7000 mož; v avijatiki: 480 oficirjev in 1200 mož; v avtočeti: 2400 oficirjev in 3500 mož; v bolničarski četi: 20 oficirjev in 2600 mož ter raznih 4000. Organizacija »Frontverband« ima v pešadiji: 264 oficirjev in 7300 mož; v artiljeriji: 1500 oficirjev in 41.000 mož; v konjenici 1200 oficirjev in 18.000 mož; v avijatiki: 120 oficirjev in 700 mož; v izvidniški četi: 2000 mož; v avtočeti: 350 oficirjev jn 600 mož;^ v bolničarski četi: 20 oficirjev in 600 mož ter raznih: 6 oficirjev in 2500 mož. Organizacija »Reichflagge« ima v pešadiji: 2790 oficirjev in 186.000 mož; v artiljeriji: 1100 oficirjev in 32.000 mož; v konjeništvu: 800 oficirjev in 5000 mož; v ženijski četi 500 oficirjev in 6000 mož; v izvidniški četi 50 oficirjev in 200 mož; v bolničarski četi: 10 oficirjev in 400 mož ter raznih: 1000 niož. Pešadija se vežba pri vseh organ izacjah s puškami. = Radio potrebščine = v največji izbiri ima stalno v zalogi FRANC BAR, Ljublj Cankarjevo nabrežje štev. 5. J telefon Štev, 407. KONFEKCIJO dobite najfinejše in najcenejše pri Gričar & Mejač Šelenburgova ulica Stcv. 3 _ V imenik zdravniške zbormceza Slovenijo je bil vpisan dr. Leopold Mejač, zasebni zdravnik v Ribnici na Dolenjskem. _ Iz državne službe. Slovenca Alojzij Bizjak in Vafentin Šimenc za imenovana za — Hotelski požar v Parizu. Predvčerajšnjim se je pripetla v centru Pariza velika požarna, katastrofa. V nekem hotelu je izbruhnil vsled kratkega stika požar, ki si ie nenavadno hitro razširil. Predno ]e mogel personal alarmirati goste, so bila vsa stopnišča polna dima. Gostov se je polastila divja panika. Nekateri so poskakali skozi okna na cesto, drugi so se skušali rešiti preko streh pri čemur sta padla dva na cestni tlak. Trije izmed težko poškodovanih so bili prepeljani z rešilnim vozom v bolnico. — Velika avtomobilska nesreča v Berlinu. V berlinskem predkraju Mariendorfu, se je pripetila te dni velika avtomobilska nesreča. Šofer nekaga avtobusa se je zaletel s svo-im vozom, hoteč se izogniti splasenemu ko-nju v drevo, pri čemur se je avtobus razbil-18 oseb je bilo težko poškodovanih. — Zlatnike so našli v Zlatorog-terpend-novem milu sledeči: Alojzij Borštner, Bev-ško, Trbovlje; Marija Selenik, Sv. Jakob v Slov. gor.; Terezija Gnilšak, Loke, Trbovlje; Marija Drobne, Šmarje pri Jelšah; Dinka Kolšek, notarjeva soproga, Marenberg; Silvan Bernobič, Maribor; Čila Ambrožič, Dovje Marija Štibemik, Rg. Brezovo, pošta Višnja-gora; Marija Ruparšek, Vrhnika; ru Brenčič, Gernce pri Ptuju; Franca Cuderman, Trboje, Gorenjsko; Pepca Opara Grm pri Ponikvah; Marija Princ, Petrovče P* Ptuju; Marija Javornik, Mežica, Rajhenburg, ‘Vincenc Drašo, Stojnici pri Ptuju; Manja Šali, steklarna, Hrastnik; Jožef RetarsaK, u pokoj, rudar, Hrastnik; Lojzka Varl, VranJ-sko; Marija Kakalj, Predoselj pri Kranju, Marija Leskovar, Škrbec, Majšperg; Geza Vinček, Strojnici pri Ptuju; Eva Korbar, Marno Dol pri Hrastniku; Roza Rebernik, Krško; Ivana Košir, Prezid; Neža Ličar, ir-bovlje 2; Alojzija Maslen, Verd; Anica Ke" njevod, Mostar; Marija Miletič, Pajinora, Zandarska stanica, Fužine; Rozika Bradač, Zagreb, Ciglana 8; Anka Tropp, Varaždin, Vrazova ul. 23; Ankica Pavičič, Velaluka, Dalmacija; Roza Riba, Karlovac; Gospodja Nike Vukajeviča u Ceranjima kot Benkovca. — Nočni napad na gledališko igralko. Na znamo pariško igralko Gino Palerme je bil iz-vršen v sredo ponoči iz neznanih vzrokov atentat. Trije lopovi so pristavili k njenemu oknu tri lestve, ubili šipo ter oddali na v postelji ležečo igralko tri strele. Eden od projektilov se je zapičil 10 cm nad posteljo v steno Po izvršenem atentatu so izginili napa-daiei brez sledu. Motiv dejanja ni znan. — Bolgarski roparji umorili irancosko rodbino. V oloolici Svilengrada na grškoturški meji so napadli voz francoskega inženirja Pierra Bermonda bolgarski razbojniki ter umorili njega, njegovo soprogo in njegovega sina, kiočijaža pa težko ranili. Nato so vse svoje žrtve oropali in zbežali. Doslej je bilo zasledovanje brezuspešno. — Protest zoper obešenje 15-letnega fanta v Ameriki. 15-letni Adam Burres v New-yorku je izvršil na neki 9-letni deklici ogaben zločin. Zato je bil obsojen na smrt na vešalih. Društvo za zaščito otrok je vložilo radi tega na pristojnem mestu protest. Eden od iniciatorjev je dejal med drugim sledeče: Obešenje 15-letnega dečka bi nas potisnilo nazaj v 17. stoletje, ko so odsekali v Angliji nekemu fantiču, ker je ukradel svoji materi žepni robec, glavo ter jo nataknili na svarilen zgled na kol. Mi smo prepričani, da se fant zločina, ki ga je izvršil, ni zaveaav. — Predor med Sicilijo in italjansko celino. V Rimu je bil ustanovljen odbor, ki se bavi z načrtom da bi se gradil med Sicilijo in italijansko celino predor. Predor naj bi se zgradil med Punto Ganizirri in rtičem Pezzo v Kalabriji. Vladi je projekt že zgolj iz vojaških vidikov zelo smpatičen. — Afera princa Cirila. Princ Ciril je takoj, ko so aretirali dr. Eislerja, dospel v Prago kot grof Ciril Sokolski, diplomat iz Sofije. Ker je eksteritorialna oseba, je bil zaslišan od preiskovalnega sodnika na 'bolgarskem poslaništvu kot priča. Ugotovilo se je, da so v afeiro dedščine po princu Filipu Kobur-škeimu zapletene gotove politične osebnosti. Dr. Norbert Eisler je priznal, da je bla njegova naloga, da s pomočjo gotovih poli tič nih oseb doseže uzakonitev ukinitve fidej komisa. V resnici je tedaj parlament sprejel zakon s tremi členi, ki je bil pogodu princu Cirilu v zadevi fidejkomisa (takozva-ni iex Ciril). Nerešeno je sedaj vprašanje, če je res dr. Eisler zasnoval ta zakon in s čigavim vplivom se je mogel ta zakon uveljaviti pred petki (prejšnji koaliciji petih strank, med katerimi so bili tudi narodni demokrati) in pred parlamentom. Ves potek afere kaže, da se nabira težek konipro-mitujoč materijal za neko veliko češko politično stranko, zastopnico težkega kapitala. — Gledališke predstave v Ljubljani ob bližnjih praznikih. V nedeljo, dne 31. I. m. in v pondeljek, dne 1. novembra so v ljubljanskem Narodnem gledališču sledeče predstave: V nedeljo zivečer se poje v operi W agivor jervn volvUa operil »TH»nhauaer< v otoi Cajni zn»ecW>i, snmo vlogo gr o- 'fa poje g. Rumpelj. V drami pa se vpmori Isti večer ljubka Galewwtyjeva igra »Joy«. V pondeljek se poje v operi Rossinijeva opera »Brivec seviljski«. Pri tej predelavi poje prvikrat teško vlogo grofa Almavive naš velenadarjeni in simpatični pevec g. Svetozar Banovec. Ostale glavne vloge so v rokaJi ge. Lovšetov e, g. Betetta, g. Bukška kot go-sta in .g. Zupana. V drami pa se igr« isti večer Shakespearova tragedija »Hamlet« ki je še vsikdar zadovoljila naše občinstvo. Vse predstave so izven abonmaja in začenjajo v operi ob pol 20. v drami pa ob 20. zvečer. — Izšla je letošnja številka 5—11 "Preroda«, glasnika za preporod in nravno povzdi-go naroda. Vsebina je sledeča: Obvestilo. Dr. Fr. Debevec: Kuga in strast. — Kriha Konj modruje. — Prosvetno okrožje Kamnik: Sredstva za boj proti alkoholu. — Jeromen Karol: Nravni prerod in kultura (II.) — Boris Grad: Skice z dežele. — Hinko DruzoviC: Od greha pijanosti. — Listek: Mirko Kunf.iž: Vseh mrtvih dan. — Pod drobnogledom. — Naš pokret. - Dopisi. - Drobiž. - Slovstvo — Javimo Vani, da so našli zlatnike v »Gazela« milu sledeči: g Tončka Solnvei-ger Vranoviče, kupila milo pri tvrdki Martin Plut, Črnomelj; g. Micika Kanipoš, Sv. Urban pri Ptuju, kupila milo pri tvrdki Hinko Kreft, Ptuj; g. Marija Aberšek, Spodne Dovže pri Slovenjgradcu, kupila milo pri tvrdki Albert Verdnik, Slavenjgradec; g. Slava Veric, Glina, kupila 'milo pri tvrdki Milan Bjegovič, Glina; g. Terezija Lipovec, Vratišinec, kupita milo pri tvrdki Anton’Kovač, Vratišinec, Medjimurje; g. Anton Eržen, Gorenjavas, kupil milo pri tvrdki Fr. Ks. Jelovčan, Gorenjavas pri Škofji Loki; g. Marija Breznikar, Breg pri Št. Rupertu, kupila milo pri Kmetijskem društvu, Št. Rupert, Dolenjsko; g. Marija Kočevar, Metlika št. 29, kupila milo pri tvrdki Nikola Pe^trušič sim, Jurovski Brod; g. Anka Jaringec, Zagreb, Margaretska 4, topila milo pri tvrdki Iziodr NVeiser, Zagreb; g. Avgust Siatkovič, Bereti-nec pri Varaždinu, kupil milo pri tvrdki Josip Milkovič ml., Varaždin; g. Marija Horvat, Mačkovec pri Čakovcu, kupila milo psu tvrdki Šandor Weiss, Čakovec; g. Elizabeta Strelec, Bukovci pri Ptuju, kupila milo pri tvrdki Mihael Kokot, Bukovci pri Ptuju; g. Nadu Helena, Radeče, kupila milo pri tvrdki Ivan Haller, Radeče pri Zidanem mostu; g. Terezija Naglič, Ljubljana, Bohoričeva ul. 27, kupila milo pri tvrdki Štefan Mencinger, Ljubljana; g. Cilka Mlinar, Motivik, kupila milo liri tvrdki Justina Grabnar, Molnik, g' Marija Petkovšetk, Grčarevec pri Plan,i:ni, kupila milo pri tvrdki Z. Kopitar, Plantaa I* Rakeku; g. Justi Šuštar Ljuib- ?.esta’ tV/ Marija Vodopivec, Ljubljana. 1— Pazite na svoja stanovanja Vseh svetih. Policijsko ravnateljstvo nas je naprosilo, da opozorimo občinstvo naj svoja stanovanja skrbno zaklepa, ali pa poveri njih čuvanje kaki zanesljivi osebi! Tatovi, roparji in vlomilci so namreč ob teh praznikih vsako leto pridno na delu! — Danes v soboto zvečer se poje v operi dvajsetič na našem odru priljubljena Kal mano va opereta »Grofica Marica« v običajni zasedbi. Predstava se vrši za abonente reda B. Drama ostane te večere zaprta, ker da uprava obvezno predstavo za voja»ivo ljubljanske garnizije. 1— Aretacija nevarnega tipa. Neki Iva? B. je bil včeraj aretiran, ker ga policija sumi, da je on izvršil večji del vseh kolesarskih tatvin, ki so se zadnje dni tako razmnožile. Osumljen je tudi, da je lani ogoljufal brata na smrt obsojenega Nagliča za 3000 dinarjev, pod pretvezo, da bo podkupil državnega pravdnika in da bo Naglič mesto na smrt, obsojen le na par let ječe. 1— Policija je odkrila v Vodmatu neko shajališče vlačug in njih partnerjev ter je aretirala neko osebo, dočim so se znali ostali pravočasno umakniti. 1— Pasji ugriz. Že večkrat smo poročali o slučajih pasjega ugriza v šentpeterskem delu mesta. Zlasti v Bohoričevi ulici imajo menda kar celo armado popadljivih psov ali pa morda tudi samo enega, pa je ta tako hud, da zaleže za celo armado. Tako jetW? te dni policiji naznanjen neki pes že. o»" radi pasjega ugriza. . _?> 1— Policijski drobiž. Policija Je . ' dve ženščini radi vlačuganja, 1 osebo radi zasledovanja, 1 radi vmešavanja v službeno postopanje in 1 radi pijanosti. Prejela je sledeča poročila: 1 tatvino dežnika, 1 tatvino obleke in perila v vrednosti 3000 Din, 1 kaljenje nočnega miru, 1 pasji ugriz, 1 kaljenje nočnega miru in 12 cestno policijskih poročil. Restavracija »Pod Skalco", Mestni trg štev. 11, dnevno K O N C E R -T od 20 do 1 ure. Sporočam mojim cenj. gostom, da sem dobil zopet eno špecijalno vino „Cvet ljubezni", katerega pijejo s slastjo dame in gospodje. Cesta, ltirpiiii nuiu F11 -;;n VodOpive°» ljana, Tržaška cesta; g. M*™. A1 ZoreC( Stična, kupila milo pri Pej(arič, Čurile Stična, Dolenjsko; g- JKmelijske8tok ni zmenil. Prepeljan je bil v bolnico v Mariibor. Rano ima na desnem pl6CU. Moz utegne ibi-ti tihotapec, kar pa sam seveda zanika in se izgovarja, da je hotel iskati delo v Avstriji. m— Otvoritev meščanske šole v Mežici pri Prevaljah na Koroškem. S 1. novemibrom se ofcvori novzidana meščanska šola. Za začasnega direktorja je prosvetna oblast imenovala' strokovnega učitelja mariborske meščanske šole g. Hergoutlia. K novoustanovljeni šoli je v največji meri pripomogla an* gleška družba, ki ie lastnica tamošmjega svinčenega rudnika. Sola je zidana po najmodernejšem sistemu. m— Grobovi na pokopališču v Mariboru so jako lepo okrašeni. Zadnji sneg je delal nekaj neprilik. Vojaško pokopališče je vaoi-no očiščeno In okrašeno, za kar gre P^eb ia zahvala Udruženju vojnih invalidov v Mariboru, s katerega iniciativo se je stvar izvršila. ... . on t m— Mariborski Češki klub priredi 80. t. m. na dan osvobojenja češkega slavo. Vrši se v mali dvorani N»r0dnega v di- l-evnui ?a ptujsko gimnazijo samo s pomoči JMjaške kiiiiinje, narašča od leta do teta. Nad 30 di jakev smo moral i letos »prejeti v svode okrilje. Dijaška kuhinja je postala izv« n redno važna titanova. Že večkrat nam je s;ro-7'la nevarnost, da se ukinejo višji razredi ptujske gimnazije, češ da ne izkazujejo zadostnega števila dijakov. Poleg »Dijaškega doma« je v prvi vrsti »Dijaška kiifiinja .poklicana, da privabi vedno več dijakov v Ptuj '“M® 'faiaan£i obstoj cele višje gimnaKiie ^ eSa Mj,išje8a našega učnega zavo-fdn? oh >POdpl,ra ,revne dijake, podpre aa-sS,,™?• P. J 6 8*®naaije. - Trdno 1 . ^eni’ ‘-*a ne likamo zaman! Hvalež- i skr at. , .Vl5a^ najmanjši dar in se 'niu‘ Z!‘lvaljujeino v imenu naših potretb-dijakov. Bog plati! - Odbor. Šport. Lahkoatletski juniorski miting priredi SK Ilirija danes v soboio ob 14. uri na igrišču SK Ilirije. Tekmovalo se bo v dveh skupinah: v skupini A 'startajo atleti pod Ki. letom, v skupini 1? pa pod 18. leiom. Skupina A vsebuje sledeči program: tek na 00 m, skok v vis, skok v daljavo, met krogle in diska; skupina D pa tek iia 100 m, tek na 10C0 m, skok v vis, skok v daljavo, met krogle in kopja ter hojo na 1500 m. Pričakujemo lepe uspehe, ker startajo precej nadarjeni atleti SK Ilirija in ASK Primorje. V ofcviirii tega mitinga se vrši tudi lahkoatletski miting SK Jadran, o katerem smo natančneje poročali včeraj. G. A. Iv,. (Cradcc) : Ilirija. Ilirija odigra v nedeljo 31. oktobra in pondeljek 1. novembra obakrat ob 15. uri dve zanimivi mednarodni nogometni tekmi. Za proiivnika ima graške Atletike, opetovanega prvaka Uradni in avstr. Štajerske. Odbor Ilirije je določil polovico prebitka obeh tekem v korist 1 oplavljeneeni v Sloveniji. SK Ilirija (plesne vaje). SK Ilirija vpelje letos za svoje članstvo in vpeljane goste redne plesne vaje pod vodstvom strotkovneg-a plesnega učitelja. Vaje se vrše vsak torek v dvorani A.D Jadrana (bivša arena Nar. doma v Tomanovi ulici). Do nadaljnjega poseben pouk za začetnike od 19-30 20.41, nato plesna vaja. Vstop proH kjubovi c nn-i lahko kamen vrgel vanje. Nobena žival more biti tako tiha in nvirna kot volk, kadar mu je do tega, da ga nikdo ne sfiši. Movvgli pa je prihajal in odhajal kot senca, da si se je po mislih volkov kretal piav neredno. Obkrožali so starca in se spotoma brezskrbno pogovarjali, kajti govorili so tako tiho, da jih nobeno nevešče človeško uho ni moglo slišati. »To je več vredno kot vsako ubijanje, je dejal Sivi brat, ko se je Buldeo priklonil, gledal in puhal. Videti je kot mrjasee, ki se je izgubil v džungli ob reki.. Kaj pa govori? Buldeo je namreč ves razjarjen govoril sam s seboj. Movvgli jim je tolmačil: »Pravi, da so morala cela krdela volkov plesali okoli njega. Piavi, da v vsem kega sledu. Pravi. da ,je svojem življenju ni videl utrujen. Počival bo, predno zopet povzame sled, je dejal Bagheera hladno, ko se je splazil okrog drevesa. Kaj pa sedaj dela ta suhač? Je ali pa puha dim iz ust. Ljudje se vedno igrajo z usti,« ge odvrnil Movvgli; in tihi zasledovalci so videli, kako je starec napolnil in prižgal vodno pipo ter jo vlekel; tudi so si dodobra zapomnili vonj tobaka, da bi v najbolj temni noči spoznali Buldea, ako bi bilo treba. Tedajci je. po stezi prišla majhna družba oglarjev, ki so se seveda ustavili pri Buldmi,- čegar glas kot lovec je segal najmanj dvajset milj naokoli. Posedli so in l-adili, Bagheera pa se je r. ostalimi pribli/.al, ko je Buldeo pričel praviti zgodbo o Movvgli ju. vražjem otro- ku, od začetka do kraja z mnogimi pridatki in izmišljotinami. Pripovedoval je, kako je v resnici on sam ubil Shere Khana, kako se je Mowgli spremenil v volka, se ves popoldan boril z njim in se potem zopet izpre-menil v .-dečka, ki je začaral Buldeovo puško tako, da se je krogla zasukala, ko je nameril puško nanj, in ubila enega Buldeovih bivolov, in kako so ga naposled poslali vaščani, ki so ga poznali kot najsrčnejšega lovca v Seetoneeskih hribih, da ubije tega vražjega otroka. Medtem pa so vaščani prijeli 'Messuo in njenega moža, češ, da sta brez dvoma cče in mali tega vražjega olro-ka, ju zaprli v njuni koči in ju bodo mučili, da bosta priznala, da sta čarovnika, na kar ju sežgo na grmadi. Kdaj?« so vprašali oglarji, ki bi silno radi videli !:aj takega. Budeo jim je odgovoril, da ne ukrenejo ničesar, dokler se on ne vrne, ker so vaščani hoteJi, da jim prej ubije džungelskega dečaka. Ko se to zgodi, sežgo Messuo in njenega moza in si razdele njuno zemljišče in bivole med seboj. Ta Messuia mož je tudi imel po-i sebno lepe bivole. Po Budeovih mislih je bilo najpa-! '»etoejše, da čarovnike uničijo; zakaj ljudje, ki jemlje-! jo volčje ctToke za svoje, so ocito najhujši čarovniki. -Kaj pa se zgodi,« so dejali oglarji, če Angleži izvedo o celi stvari? Angleži so popolni norci, tako so slišali praviti, ki ne bodo pustili, da bi pošteni kmetje mirno sežigali čarovnike. UNDERWOOD pisalni stroj je dosegel svetovni sloves, nad 2,000 000 strojev v prometu in rabi. Zastopnik EJJD. BARAGA, Ljubljana Selenburgova ul. 6. - Telefon 9SO. Vsem znancem, prijateljem in cen j. potujočemu občinstvu vljudno naznanjam da prevzamem 1.nov.t.l. kolodvorsko restavracijo na Pragerskem. Zagotavljam, da mi bo vedno največja skrb postreči točno in solidno s prvovrstno kuhinjo in pijačo, priporočujoč sc z odličnim spoštovanjem ALOJZIJ MAJCEN, sedaj hotelir na Bledu. Najboljša, najcenejša kol«*a ln Šivalni stroj «o edino Petelinčevi znamke Od dobrega Gritzner, Adler, Phonix švicarski Blizu Prešernovega 20 dom, °brt in industrijo. Pouk brez* pletilni stroj spomenika za vodo. P*a^en> ugodni plačilni pogoji • Tudi DUBIED* na obroke. - Večletna garancija. |losip Peteline, Ljubljana 'Izšla je Blasnikova VELIKA PRATIKA za navadno leto <927. ki Ima 365 dni. VELIKA PRATIKA je najstarejši _ slovenski kmetijski koledar, koji je bil že od naših pradedov najbolj vpošte-van in je še danes najbolj obrajtan. Letošnja obširna Izdaja »e odlikuje P<> b°8aU vseblal In slikah. Up0. jarjamo na da*£;f koje mora vsak cltnit, da bo vedel, kaj sm° P‘“f e-vali nekdaj, kaj In koliko mora plačevali danes zlasti Slovenija. Dobi se v vseh trgovinah po Sloveniji in stane & Din. Kjer bi jo ne bilo dobiti, naj se naroči po dopisnici pri J. M tiskarna li MM ninl ijiijamllrsiitiz Oglašujte v »Narodnem Dnevniku". jar vsi "m:. hočejo zlatnik, ki se nahaja v »ZLATOROG« terpentinovem mslu. Poskusita tudi Vašo srečo in prepričajte se o nedosegljivi kakovosti tega res čudovitega mila 5 »olto«a 1.11. ■ Ttlaf. 58, MOŽEM DELA! Eat nogo ri^prlfciaKisil čevlji omejujejo Vašo sposobnost, Preprečujejo lispeti. pri d^iu. isrt sl«>-dijo Vaš^ETRO sBdravjo- zadošča vsem zahtevam, uresničuje noše napore, da Vam moremo postreči. Kdor more za sedaj nabaviti samo en par čevljev, naj izbere samo ta model. .repsega uoenca poštenih staršev sprejme takoj trgovina z mešanim blagom Stanko Lenarčič, Nova vas pri Rakeku. Preselitveno naznanilo! Cenj. občinstvu naznanjam, da sem svojo modno trgovino preselil iz Gosposke ulice štev. 29 V Slovensko ulico št. 4. popolnostjo in strogo solidnimi cenami. S spoštovanjem AKTOM PAŠ Maribor, Slovenska ul. it. 4. TBlkO-PERILO za mošlce, žene in otroke, volna v raznih barvah, rokavice, nvgavice, dokolenlce, nahro • nilci za šolarje in lovce, dežrellcl, kloti, sifoni, žepni robci, palice, vilce, nozi, škarje, potrebščine za šivilje, krojače, čevljarje, in orlvce edino le pri tvrdki 10SIP PETELIHC LjUBLJANA blizu Prešernovega spomenika Nainiiie cene! »»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ MAU OGLASI Vsaka beseda 50 para, debelo tiskano | j ‘ Oin 1-. j Kontoristinja z večletno pisarniško pr.' iSJSe mesta pri veCJom podjetju. Or« tudi nekaj mesecev brezplačno Ponudbe prosi na uprave lista pod: »Marljiva«. Gospod Na veliko in malo Čreva vsakovrstna po Mtjugodneililk«‘°' leto vedno v zalogi. Kupim tudi surovi in stopljeni loj in ga plačam po najvišji dnevni ceni. Jos.Bergman, Ljubljana, Poljanska c.85 | DRVA - ČEBIN trgovsko naobrazen, ba-ueskljiv, kateri ima večletno pisarniško prakso lfiee i primernega mesta najr.,,— j v Ljubljani. Službo lahke ; nastopi takoj. Ponudbe j prosi na upravo lis>ta pod: 'Zaneisljiv«. 500 Din nagr&de dam tistemu, ki mi pre-skrbi 6lužbo kot sluga. — Naslov pove uprava Ital® Odda se lepa, zračna meblovana soba gospodu ali aospodični. Naslov pove uprava lista Hotelski sluga z daljšo prakso in lepimi izpričevali se »prejme za 1. november 1920. Osebne ponudbe na upravo hotela »Union«, Ljubljana. Sprejme se dva gospoda na hrano tn »tanovauje. Naslov pove uprava lista. Stekleno strešno opeko imajo stalno v zalog' Združene opekarne d. <- v Ljubljani. Gostilno prometno prevzamem v decembru v najem ali na račun. — Ponudbe pod »Gostilna« na uprav, lteta. @W0! Širite Jat. Hmik‘ 8e priporoča *a tlak , vsoh trgovskih, obrtnih, industrijskih in uradnih tiskovin. Lastna knjigoveznica telefon St. TISKARNA MERKUR TROOVMCO.INmmiMJSKA D. O. LJUBLJANA, Simon Gre@oržieewa ullca erft. ' , £U, Statute, vabita, letake, lepako, posetnice i. t d. TELEFON ŠT. 562 »Merkur« odgovarja: Andrej Sever. Vsi v Ljubija Izdajatelj: Aleksander Železnikar. — Urejuje: Vladimir Svetek. n