Dinamika delovne produktivnosti v predelovalni industriji ZDA
Ameriška predelovalna indu-strija zaposluje 35°/« vse nekme-tijske delovne s>le. V tej indu-striji so v preteklosti zazna-movali najveejo in najhitrejšo uporabo tehnologije. Tehnološki napredek ima še naprej po-Kiembno vlogo pri povečevanju delovne   produktivnosti.
Delovna produktivnost se je Povečevala v tej industrijl na enega produktivnega delavea na leto  takole:
1909—1919 za 2,9«/. 1919—1929 Za 5,3'/i 1929—1939 za 2,2'/. 1939—1947 0,5—l,5'/f 1947—1953   3,0—Zfi-1.
Najbolj opazen je največji odstotek letnega porasta delov-ne produktivnosti v razdobju 1919. do 1929. leta. Ta porast je posledica tehnike mnoiične pro-izvodnje, ki so jo prvlč začeli uporabljati po koncu prve sve-tovne vojjie in v okvjru velike-ga industrijskega poleta v teh letih. Ta razvoj je pretrgala velika kriza tridesetih let, med katero in po kateri se je zmanj-šal povprečni letni poTast pro-lzvodnosli za več kakor 5<TI> dotedanjega porasta.
Med drugo svetovno vnjno je napredovala skupma delovna produktivntist v predelovalni industriji Počasneje. Nekatere industrije niso Mogle uvajati rovih tehnoloških metod, med-tera ko jih druge, posebno tiste, ki so delale za vojsko, niso hoteie uvajati, ker so tudi brez njih popolnoma izkorifčale svo-je zmogljivosti, dobički pa so bSll zelo veliki.
Ne glede na to pa je v pre-delovalni industriji ZDA prišlo med drugo svetovno vojao do vrste tehnoloških odkritij, po-šebno na področju elektronike. Ta odkritja so začeli uporab-ljati šele po letu 1947, ker je veliko povprasevanje po cjvil-nih dobrlnah, ki rau med vojno ni bilo mogoče ustreči, v prvih povojnih letih učinkovalo desti-mulativno na njihovo uporabo.
Pa bi zvišala letni prirast delovne produktivnosti, je pre-delovalna industrija ZDA vlo-žila velike investicije. V raz-dobju od leta 1947 do leta 1953 je investirala približno 67 mi-lijard dolarjev v opremo, prav malo pa v nove tovarne. V tem razdcbju se je tjena proizvod-na zmogljivost povečala za 55°/.. Največji del investicij je šel za opremo, ki zmanjšuje zastoje v proizvodnji. V istem razdobju So vlada ZDA, podjetja in znan-stveno raziskovalni zavodi po-trošili pribllžno 21,5 mllijarde dolarjev ali približno 3 milijar-de dolarjev na leto za znanstve— na in tehnološka raziskovanja. Stevilo znanstvenikov in drugih raziskovalcev, vžtevil tehnično in drugo pomožno osebje, se je povcčalo od 125.000 v letu 1947 na 192.000 v letu 1953. V letu 1941  je bilo  tega  osebja  87.000.
Razen teh činiteljev — upo-raba novih odkritij, zelo velike investiclje ln povečanje števila znanstvenega kadra — so k zvišanju produktivnosti v raz-dobju 1947—1953 prispevali tud* boljše vodenje podjetij in bolj-5a  delovna  organizacija.