Poštnina plačana v goiovini. ŠTEV. 136. ' rJi i-AJASI, ponedeljek, 21. junija 1926 • -*n«r3KasuWMš»«B3W^aarr<^xagaMft^«anwM’MH»»ii«Wii' * mnifciK?i»ianwjH Posamezna številk« Din i‘—. LETO III Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelje in praznike. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20’—, inozemstvo Din 30'—. Heodvisen političen list, UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. IB. TELEFON ŠTEV. 552. UPRAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. ~ Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633. Politika naših Nemcev. Maribor, 20. junija. Pred par dnevi se je raznesla po Mariboru vest, da je znani nemški publicist in prvcberitelj za narodne manjšine, dr. Camillc M o r o c u 11 i, izstopil 12 političnega in gospodarskega društva Nemcev v Sloveniji. Sle venski listi so Rjavili to verzijo take, kakor da je bi) t. Mcrccutti iz političnega in gospodarnega društva iztisnjen czirema izključen. »Cillier Zeitung je nato o>bjavila menda v svoji 48. številki članek, iz ka-Zii'ega Ve'e čuden duh. To je duh pri-. ^a so Nemci imeli in še danes imajo nečisto vest in da niso hoteli slediti pametno usmerjenim korakom edinega duhovnega voditelja, ki se mu mora priznati velikopotenost človeka, delujočega za bodočnost in ne za malenkostne interese današnje malomeščansko navdahnjene generacije. Konflikt, ki je nastal v okrilju Političen gospodarskega društva naših Nemcev Je načelne prirode. V njem je utelešen socialni, kulturni in nacionalni moment obenem. V vodstvu tega društva sedijo Mudlje, ki so svojo mentaliteto samo prišli, da bi, kakor pravi Hrvat pravilno -opSjeniu prostotu«. Ni namen tega član-?* obsojati nemških voditeljev v Slovenji v žargonu vročekrvnih nacionalistov. ko' se lreba 'iP.rašati, koli-„;,i • Vrdje iz lastne inicijative sto- rili za zblizanje z nami Slovenci. V tež-*ih zadevah, kakor so na primer Celjski dom, ljubljanska Filharmonija, mariborsko kazinsko in gledališko društvo se jim je svoj čas ponujal kompromis, ki 7a Nemce morda, z materijalnega vidika »i bil povsem zadovoljiv, toda zakrat se Jim nudila velika prilika za dajatev moralnih reparacij. Nemci so ta kompromis odklonili, da bi na ta način pred celim svetom ožigosali »slovensko nasilje«, odbili so ponujeno roke, ker je bila takratna njiho-ya mentaliteta protivna vsakršnemu da-^V^acU. Nekako v tistem Času pričel s svojo akcijo šentiljski zdrav-i! ’■ Morocutti, odločen pacifist g smislu Forsterja, Remaina Rollanda, . ai'busse-a in vseh po resničnem pomirilu stremečih duhovnih voditeljev Evrope. Mariborski Nemci so začutili veliko intelektualno silo tega idealista in so jo uporabili kot nekak »Aushange-schild« za svojo politike. Pritegnili so ga v širši odbor svoje politične organizacija in v dobi, ko je izšla njegova znana, Po celi Evropi komentirana brošura »Europa und die nationalen Minderhei-ten«, se je zdelo da je njegov upli v zmagal had drugo skupiao, lti'je bi]a Ž6 fxl vse. ga početka vse drugo, saul0 ne lojalna m «, sodelovanje s siovenci sposobna. Dr. Morccutti se je trudil na vse načine da bi dejanske voditelje, zlasti spodnještajerskih Nemcev, prepričal o škodiji. v°fti njihove prikrite in neodkritosrtne politike. Imel je hude boje v malenkostnih zadevah, ki so .pa bile vendarle za presojo manjšinske politike naših Nem-5es načelnega pomena. V tej borbi, v "afero vnesel dr. Moroeutti vso svojo načelnost, odkritost in možatost, je bilo jasno, ante,.Alighieri desetim šolskim knjižnicam j na Krasu 550 italijanskih knjig. Izročitev se je izvršila na slovesen način v Sežani v prisotnosti podprefekta, podeštata, odbornikov >I)ante Alighieru šolskega nadzornika in seveda zastopnikov fašja. K A.KO JE PRIŠEL CLEMENCEAU DO IMENA »TIGERc. Brandes pripoveduje: :>Nekoč sem se izprehajal s Clemenceau-jean po Karlovih Varih. Hodil sem hitro, zato sem moral vsak hip obstati in čakati, da je prišel Clemenceau za menoj. Clemenceau se je vsakikrat požuril. Neki Rusinji, ki naju je opazovala, se je zdela ta hoja nenavadna. Zato sem ji dejal: >Leta kakor tigerc. Izraz sem rabil pozneje tudi v nekem spisu o Clčmen-ceau-u. Rabil sem ga sicer samo enkrat, kljub temu pa smo ga čitali pozneje stotisočkrat v vseh listih. Clemenceau misli sam *o sebi, da je sentimentalen. Mogoče, da ima v nekaterih ozirih prav. Ampak v dvoboju s poznejšim predsednikom Deschanelom je ranil svojega nasprotnika kljub temu na očesu, dasi je sicer na Francoskem običajno, da se meri pri takih •častnih aferah samo na roko. Toda C16-menceau-ovo sovraštvo je bilo p\č neutolažljivo. Terej je vendarle »tiger . Ob petnajstletnici smrti našega velikega Ivana Groharja je ipočastila naša agilna Na- ’ rodna galerija njegov ispomin s kolektivno razstavo njegovih umetnin. Razstava je vzorno prirejena in dela vso čast prirediieljske mu odboru, obstoječemu iz gospodov: Ivan Zorman (predsednik); dr. Franc Mesesnel in prof. Matej Sternen. Razstavo je otvcril v imenu Narodne galerije g. dr. Izidor Cankar s teni globoko zasnovanim govorom. V imenu odbora Nar. galerije mi je dolžnost, da Vas vse iskreno pozdravim in zahvalim, da sta se odzvali našemu vabilu in prišli počastit prireditev,- namenjeno spominu slikarja Ivana Groharja. Razstava sama, v kateri stojite, bo najbolje pokazala, kaj je bil Grohar in kako upravičena pa dolžna je bila N. G., da ob 15-let-nici njegove smrti in tik pred 60-lelnico njegovega rojstva ipekaže njegov celoten opus, ki je tu 7-bran s ipopolnostjo, kakoršno bi skoraj bi bilo težko tfosefi in za katero smo dolžni hvalo vsem mnogim politikombfskp m so prošnji N. G. brez obotavljanja ustregli. Groharjev umetniški razvoj, ki se' nam, tu razodeva z vso -jasnostjo, nazorneje, nego bi se dal opisati z najbolj zgovorno besedo, nam ie priča odličnega slikarskega talenta, a je še več- to je važen dokument v zgodovini splošnega našega narodnega prizadevanja, delo pomeni po svojem osnovnem /nacaju pravi umetniški program, postavljen potomcem ob začetku našega stoletja. V levi dvorani vidite Groharja učenca, začetnika, ki se bori za naijpreprostejša izrazna sredstva, trdno se pri tem opiraje na šolsko tradicijo. V teh zgodnjih slikah mu gre za pravilnost risbe, za plastično zaokroženost teles, za organično kompozicijo figur, za osnovo imaginarne, a konvencionalno določene lokalne barve. Njegova forma se v tem času trdno oklepa izoliranega objektivno pojmovanega predmeta in fantazija^ se mu ukvarja z realističnimi ali iz tradicije_ povzetimi snovmi; tako boste v tej dvorani videli mnogo kompozicij, ki jih omačujemo kot genre in ki kasneje izginejo. A ob koniu fe prve Groharjeve dobe, okrog 1. 1900, boste opazili, kako teko vedno Sirji, vedno krepkejši valovi svetlobe preko njigovih slik dokler se slikar po 1. 1900 ne vda popolnoma študiju, proste od svetlobe razžarjene krajine, kakor boste mogli ugotoviti v 'levi dvorani, kjer so zbrana dela tedanjih let. V tej dobi je bil G..pod vplivom tujih modernih mojstrov, s katerimi se je bil seznanil v Monakovem, zlasti pod vplivom Segan-tinijeve tehnike in njegovega občutja, medte m ko je istodobni Bocklinov upliv le kra-kotrajna in brezpomembna epizoda. Cro času pridobe slike mnogo bujne ^ir.ve V, trdna risba se razrahlja, znovita lokalna d, i-va izgine in se umakne relativni ,impresionistični in v snoveh se G. odpoveduje realističnim pripovednim in cerkveno - tradicionalnim predmetom — 7- eno besedo, kar sedaj nastaja, je nova, dotlej Slovencem neznana in tudi v tujini komaj se pojavljajoča un.etnosit naturalističnega impresionizma. Že tedaj poskuša G. slikati specifično slovenske krajine, kakor dovolj jasno kažeta oba Koprivnika ter Pomlad, a ta težnja mu postane edini motiv, ko se skupaj z Jakopičem in Strnenom naseli v Škofji Loki. tedaj slika zgolj polje naše in hrib, drevo in v°^°’ gozd in vas. Gotovo mu je bilo tedaj do te-da pravilno poda predmete v individu m obsvetljavi časa in okolice, za čemer J® ' siti stremel začetni pleimairizeun, a te ~ » še mnogo več: Kolikor slik, tohko poetih interpretacij našega žitja m dela. uoka \ snegu (ona in druga), Kammtnil Cvetoča jablan Ln še druge - to so same slike, k. so mnogo več nego barvna obnova mr ve narave v raznih atmosfenčnuli pogojih; to so duhovne tvorbe, prepojene s posebno, svojevrstno poezijo, ki je neopredeljiva z besedami ki je pa tako jasna, da se ji nihče od; tegniti ne more in da se je zlasti^ v tujini videla kot svojstveno slovensko občutje sve- 11. r.ra\ tako je nekaj določno, našega Groharjeva interpretacija k metnega dela, kakršno nam predstavljata obadiva Sejavca, v čigar značaju je tiha, skoraj melanholična^ vdanost, a vendar tudi niirna v/.irajnost, tako da postajajo te slike pravi simboli nase narodne usode. Kar je G. tedaj vršil, je bila zgodovinsko važna umetniška paralela trudu istodobne mlade naše literature in^ je enakega pomena: dvignil je našo umetniško produkcije kvalitativno na mednarodno vi-, šino in prispeval hkrati duhovnemu srvetu moderne kulture slovensko misel. Zadnja Groharjeva dela so nastala ob času, ko je bilo njegovo telo žs razjedeno od pristradane, v bedi pridelane bolezni, in so najčistejše, najbolj poduhovljene tvorbe. »Hribček- in zadnji »Kamnitnikc izgubljata svojo tvarno realnost, krajine postajajo sen in vizija neskončno nežne domovine, prepojene z milobo in srčno toploto; Groharjevo upodabljanje kmetskega dela dobi monumentalne forme (kronupir, snopi) in žari v vizlo-narnLh barvali, k ukor da je vse to od,- sev • daljnjega in mnogo boljšega življenja. Z enim izmed zadnjih del, s svojim »Ovčarjem je G. kakor simboliziral svojo lastno vlogo v našem narodnem življenju: v medlem soju koraka eterična, neotipljiva, postava pastirja pred čredo, in čredo vodi in misli zanjo in usoda te slike, ki je ostala nedokončana, je kakor simbol Groharjeve usode, ki ni hotela, da hi mojster svoje življenjsko delo dovršil, in ga je poklicala prav tedaj, ko ji bil svoji nalogi popolnoma do-rasel. Njegovemu spominu, ki je ustvaril trajne formalne vrednote, ki je dal umetniškim tvorbam pristno našo vsebino in naznanjal svet z našim čustvovanjem, velja ta razstava, ki jo v imenu odbora J.r.r. ga- - proglašam za otvorjeno. lit življenja Ivana Groharja. Ivan Grohar se je rodil v Sorici, gorski vasi nad Železniki, 15. junija 1S67. Kot dninarjev sin je zelo zgodaj občutil pomanjkanje, katero ga je spremljalo vse življenje. Po dovršitvi domače ljudske šole je služil za drvarja, hlapca in pastirja pri kmetih; kazal je mnogo nadarjenosti za risanje, tako da ga je župnik A. Jamnik poslal za krajši čas k slikarju Bradaskii v Kranj in 1888 v ZagTG® k Milaneziju. Pri vojakih je delal v litografski delavnici in skušal priti na beneško akademijo, kar je poplačal s kaznijo. Po odsluženi dobi ga je kranjski deželni odbor poslal 189° v Gradec na deželno risarsko aka-dpmiio odkoder je skušal vstopiti 1895 na dunajsko akademijo. Po obisku Monakovega se je vmil domov, kjer je mnogo slikal v Sorici ter nato -odšel za 2 leti v Monakovo. Risal je v Ažbetovi šoli ter kopiral v zbirkah. 1900 se je \ mil v Ljubljano ter slikal po Gorenjskem krajine. Nesreča, ki ga je doletela kot blagajnika slovenskega umetniškega društva, ga je usodno ranila; postal je vzrok njegove prerane smrti. Dolgo in naporno slikarsko šolanje ie končano ko stopi Grobar svobodno pred naravi in io orične upodabljati z lastno mislijo. Prehodno biva 1903 pri notarju J. Rahnetu na Brdu, -kjer nastane Pomlad^, potem od-tuje na Dunaj, kjer slika in organizira prvi nastop naših umetnikov v tujini, razstavo »Save-? pri Miethkeju 1904. Po kratkem bi; vanju v Sorici 6e stalno naselil v Škofji Loki pri Francu Dolencu. Obiskal je 1905 Berlin, kjer je razstavil pri \Vertheimu, 1907' 3® T val več mesecev v Beogradu pra s Nadeadi Petrovič, 1908 je uredil slovensko razstavo" v Varšavi, 1909 je obiskal lre-t m Gorice. Udeleževal se je v tem casu sl-oven-.-k-ih razstav in jugoslovanskih v Sofiji, Beo-pradu in Zaorebu,-avstrijske v Londonu. Bo-lWctn jetika” ta čas ni še ni ovirala njegovega 'ukvarjanja; njegov razvoj je vse krepkejši in samostojnejši, Groharjeva dela do-ssgajo v dem času na j večjo umetniško vred-nost- A koncem 1910 so Groharjeve moči pri kraju. Zaradi večnega pomanjkanja je tako oslabel, da' je moral tik pred odhodom v Italijo leči in je umrl 19. aprila 1911 v ljubljanski bolnici. ant.. Dnevne vesti KDAJ DOBI LJUBLJANA AVTONOMIJO? Minulo je že dokaz mesecev, odkar se je govorilo o ljubljanskih občinskih volitvah, le volitve so bile nato odložene, da se iz-premeni \olivni red in da se bo \olilo po tistem proporcu. Toda od tedaj so minili že meseci in vse H* ostalo pri starem in nihče se ne briga za avtonomne pravice slovenske prestolice. Apeliramo zalo na slovenskega zastopnika poskrbi, da pride Ljubljana do ? °J1“ pravic. Vsaj ni ljubljanska avtonomija nobeno strankarsko vprašanje in ni do-j'*'2, demokratičnega naziranja vlade, če injHjana ne more prali niti do svoje naj-I elementarne pravice. , ~ ,^Valj ozdravil. Kralj Aleksander, ki je n.,,.'h po naročilu svojih zdravnikov val ' P06*6*-^) je zopet popolnoma okre- . ~ ^faljica na Bledli. Kraljica Marija je j »pela s prestolonaslednikom za dalje časa na Bled. 7~ Princ 1‘avle v Bohinju. Princ Pavle je j^Pel te diu s soprogo v Bohinj. Priredili „0“'u slavnosten sprejem. Princ Pavle in nje-ob ie^pro8a sla se nastanila v kraljevi vili < hžiue %“ik .®el,a — častni občan blejske na Bledu -i konference Male antante škemn .^J^f^čil blejski župan .češkoslova-njetrovili 7 , ? Janu Šebi v znak priznanja promet -‘i 28 blejsko občino in tujski ! 'Plomo, s katero se imenuje časl-in 'r Z|' easlnegai člana blejske občine in v i i* ,0> s katero se imenuje poslanik *i-»r ttega c'larui društva za povzdigo tuj- ve8a prometa - Poroka Petrinovie-Jeftaiiovi«! v Pan«- l e Im se je poročila v Parizu gdčna M«1®’'1 letnncvi« sestra a Frana Petrmoviča z di. J,»san0m Jeflanovlčean iz -Sarajeva O poroki »O pisali vsi pariški listi. hxcelsior . ki je prinesel celo Kliko novoporočenega para 1'isej V sredo se je vršila v prisotnosti najodličnejšega občinstva v ruski cerkvi poroka doktorja Dušana Jeftanoviča, svaka ministra . Spalajkovi&t z gospodično Mileno Pe-trinovič. Poroki so prisostvovali najodličnejši zastopniki diplomatskih, političnih, literarnih in umetniških krogov, da izrazijo rodbini uglednega diplomata ki ima v Franciji. toliko prijateljev, svoije častilke. Nevesto Ui je jmeia sej,j krasno toaleto iz svilenega muselina. v katerega je bilo veza-0 "ato in diamanti, je povedel pred oltar “jen brat industrijalec g. Fran Petrinovic, , -Sasi biva stalno v republiki Chile veno navdušen jugoslovanski patriot. Priče s° bili g. niiin. dr. M. Spalajkovic ia dr. Cin-®rija. Vlečko neveste je nosila ljubka deca "• Spalajkoviiča. Poročil je par metropolit ao. jbo.žio sta opravila duhovnika prepo- Maurice Va Intimni obed v hotelu ioni evi« ki«* Arzen Kara- •ijomjevic, stric kralju Aleksandra — Skrlatinka v Prekmurju se razširi., na zelo opasen način tako, da lokalne sanitetne naprave niti najmanj ne zadostujejo da bi llnf " na^n° mzširjenje eoidemije. Dne 18. junija 1926 je bilo v bolnici že 95 Tlučajev m se novi neprestano dovažajo. JUoljanski oblastni odbor rdečega križa je Prejel dne 18. junija 1926 klic na pomoč in je stavil že drugo jutro 19. junija t. 1. Državnemu higijenskemu zavodu na razpolago ves razpoložljivi intventar, ki je potreben za kompletinmje zasilne bolnice, ki se Po tavi na licu mesta v gimnazijskem poslopju v Murski Soboti. Transport, vsa potrebna posteljnina, jedilno orodje, bolniške potrebščine itd. odide še tekom' današnjega llneK Tllko seJe Z0Pet izkazalo, kako prf Je ]in®*ltuciia Rde5ega križa tud, . miiu m s kako vnemo in točnostjo posluje, in V^l odbran in stavljen na raapo- 1 eile transport je odšel pre-v„,,|i, °r ,v. 24 urah. Spoznajte, da je dolžnost v e^a biti član organizacije Rdečega kri-i Prispevajte vsi po svojih močeh, da lajate gorje prizadetim, kajti tudi Vi ne veste ne ure ne dneva! — Ljubljanski Obllastni odbor^Rdečega križa. * . Kongres Udružeiija državnih uradnikov ^jP^ožen. Glavna uprava je pozvala vse lV7„!al1J1*ke organizacije, da naj se izjavijo. ' J naj bi se kongres vršil, t. n ~ Kongres poštnih uradnikov. Dne 28. t. i. se vrši v Splitu kongres maturantskih po-J^ttic poštnih uradnikov. Na dnevnem redu J? med drugim pretresanje izvajanja uradni-SKega zakona pri razvrstitvi uradnikov. . Prenos kosli padlih italijanskih oficir- jev. Italijanska vlada je prosila našo vlado za dovoljenje, da ekshunuira in prenese ko- 0 lcirJev, ki so idlTozi— m i ra ni? k„ ,. f (‘asa svetovue vojne. Ekshu-1 ] bo nadzorovala posebna komisija, ki J' >■(’ načeloval don Brunzoni. ~ »Petrov dan« v Rogaški Slatini. Jadranska Straža v Ljubljani priredi v prvi polovici julija t. 1. v Rogaški Slatini »Pe-čp°.V ^'Ult z vefliko reklamno tombolo in ve-ri‘o slavnostno akademijo. Vse predpripra-® katere vodi »Ženski mestni odbor J. S. v Mublja-ni s pomočjo damskega komiteja v .‘Ogaški Slatini, so že v teku. Tombola bo 'mela dvojni namen: pomagati društvu in napraviti reklamo raznim zainteresiranim 'vrdkam. Obračamo se zato na tvornice, obrtnike, zastopnike tujih firm in trgovce, 'kt bi hoteli pokloniti kak svoj izdelek v svrho lastne reklame, da prispevajo najdelj do "• julija t. I. Tudi ostalo občinstvo se naproša, da prispeva z dobitki. Zlasti naj se pa-trijotskj čuteče ženstvo odzove s prispevanjem ročnih del, slikarij itd. Vse one, ki bodo prispevali v avrho lastne reklame, pro-flr»o, da ipridenejo vsakemu predmetu na-ancen naslov firme. Na vsak dobitek, ki bo poklonjen v svrho reklame, bo društvo pri-Do kratko priporočilo za dolično firmo, aiovalce v Mariboru, Celju in drugih kra- jih-štajerske prosimo, naj blagovolijo poslali svoje prispevke naravnost na načelnico damskega komiteja v Rogaško Slatino go. Amalijo dr. Šterovo, ki ima od nas vsa tozadevna potrebna navodila. Darovalci iz Ljubljane in drugih krajev oblasti naj blagovolijo poslati prispevke v ^Mladiko , kjer jih bo proti potrdilu prevzemala članica Zenskega mestnega odbora gdčna. Jerica Zemljanova. Poskrbelo se bo da se bodo vse tvrdke, ki bodo sodelovale s prispevki — na mjih željo — priporočile v društvenem gia- * siiu »Jadranska Straža r, ki izhaja v Splitu in je razširjeno po celi državi. Patrijoti, pomagajte sebi in nam! — Ženski odbor J. S. — Odkritje Miklošičevega spomenika v Ljutomeru. Ker se 1. avgusta vrši odkritje spomenika kralju Petru v Kranju in bi gostje iz ljubljanske oblasti ne mogli na ta dan v Ljutomer, se odkritje Miklošičevega spomenika preloži na 8. avgusta. Ponovno se prosi, naj se ta dan ne prirejajo druge veje prireditve. — Odbor. — Ljubljanski velesejem je poslal v Beograd svojega delegata, gospoda dr. L. Bohma, ravnatelja Trgovske akademije v Ljubljani. Dr. L. bolim uma nalogo, da kot vsako leto tudi letos osebno povabi najodličnejše osebnosti gospodarstva v Beogradu, zlasti častnega predsednika, ministra trgovine 'in industrije gospoda dr. Ivana Krajača in člana častnega predsedstva, ministra za poljedelstvo, gospoda Ivana Puclja, k svečani otvorit- vi letošnjega velesejma, ki se vrši dne 2t>. I. m. Odlični gospodje, merodajni faktorji se bodo na velesejmu zamogli prepričati o žila-vosu naših gospodarskih krogov v današnji težki gospodarski krizi. Slovenija je uničena, če propade naša industrija, obrt m trgovina. Obleke lastnega izd&ika tfaiil nudi ncajeeoeje jOS. SiOjlNA, Ljubljana AlekscUiUrova c. 3. — Natečaj za idejne načrte sluvenske enodružinske hiše. Razsodišče za presojo načrtov siovenske enodružinske hiše v koukurenci, Jvi jo je razpisala gradbena zadruga »Dolu in Vrt« ni prisodilo nobenemu izmed došlih V projektov nagrade, ker deloma niso zad.osiili projekti natečajnim pogojem, deloma pa niso odgovarjali intencijam razpisa, rav pa je priporočilo razsodišče tri projekte v nakup in sicer projekte j. gesli z>Mo\i doni , »Triglav in »Izraz«. Dotični gg. konkurenti se vaiDijo, da dvignejo določene zneske pri tajniku zadruge g. vladnem svetniku dr. Franu Spiller-Muyis, Marksov (Turjaški) trg 8/2, ki vrača iudi vse ostale načrte do 30. t. tu. 1'0 tem roku odklanja zadruga vsako odgovornost za projekte. — .1 ugaslo venska Maticu v Kranju priredi 'idovdansko proslavo v nedeljo, dne 2/. i in. ob pol 9. uri zvečer v gledališki dvorani Narodnega Doma 'z »Akademijo . Na \spoiedu so raznovrstne slavnosti primerne 'točke. Po akademiji družabni sestanek. v\a patrijolično slavnost so vljudno vabljeni poleg meščanstva tudi delegati z\eze trgovskih gremijev. •ki zboruje isli in naslednji dan v Kranju Državna dvorazmlna trgovska šola v belju. i\!J»^o-aaje Sojeucev ui gojenk za šolsko Jelo .. vr*i 30. junija in 1. julija vsako- 'lat od J. do 11. ure. K vpisu je prinesli zadnje sokko izpričevalo in krstni list. Oni, j't stanujejo izven Celja, se morajo prijavili in poslati svoje dokumente po pošti. V' 1. letnik se sprejemajo dečki oziroma deklice, ki so dovršili z uspehom 4. razred srednje šole (gimnazije, realne gimnazije, realke, liceja j ali četrti razred meščanske šole. V 11. letnik se sprejemajo absolventi I. letnika javnih dvorazrednih trgovskih šol. — Na deški in dekliški meščanski šoli v Tržiču se vrši za prihodnje šolsko leio vpisovanje za prva razreda v sredo, 30. junija in v četrtek 1. jul i ju t. i. V prvi razred se sprejmejo vsi učenci, ki so z dobrim uspehom dovršili četrti ali peti razred osnovne sole, odnosno četrto ali peto šolsko ieto. Vpisovanje se vrši vsakokrat od 8. do 12. v rav-nateljevi pisarni. Učenci naj se /.glase v spremstvu staršev ali njih namestnikov in naj piiineso s 'Seboj zadnje šolsko izpričevalo, rojstni list 'in potrdilo o cepljenju koz Starši učencev iz okolice se opozarjajo na ceneno prehrano otrok v šolarski kuhinji, ki je tekom letošnjega šolskega leta razdelila nič manj kot 9000 kosil in večerij. Tudj stanovanja se dobe po zmernih cenah, tako da more učenec s 400—500 Din biti prav’dobro preskrbljen. — Ravnateljstvo. Razpisane zdravniške službe. Veliki župan mariborske oblasti razpisuje službo okrožnega zdravnika za zdravstveno okrožje Ža-tec s sedežem v Žalcu. — Prošnje je vložiti k^iU0 1f); injija pri velikem županu niari- • ^redsedništvo bratovske P ,' elenju razpisuje službo pogod- benega zdravnika za zdravniški okoliš Žalec m sicer za »premogovnik direkcije državnega rudnika v Zabukovci in za premogovnik keramične industrije d. d. v Libojah. — Prošnje je vložiti do dne 30. junija pri vodstvu »Združene spodnještajerske bratovske skladnice v Velenju. — Podrobnosti v obeli slučajih glej v -zadnjem »Uradnem listu«. — Mesto magislratucga uradnega vodje se odda pri mestnem magistratu v Ptuju. Prošnje je vložiti do dne 15. julija. — Podrobnosti glej v »Uradnem listu« št. 56 z dne 19. junija. — Prosta nčna mesta na trgovskih šolah. Trgovinsko ministrstvo je razpisalo natečaj za profesorje in učitelje na državnih trgovskih akademijah in dvorazrednih trgovskih šolah. Potrebujejo se 4 učitelji za srbohrvaščino, 4 za nemščino, 4 za francoščino, 4 za zemljepis in zgodovino, 2 za kemijo, kemično tehnologijo in poznavanje blaga, 2 za matematiko in fiziko ter eden za nierkantilno stroko. — Polarna ekspedicija. Te dni odpotuje iz Arhangelskega iz 3 parnikov obstoječa ruska ekspedicija v kraje okrog severnega tečaja. Ekspedicija ostane na potovanju 3 mesece, iskala bo eventuelne morske proge. — Nova zračna proga v Rusiji. V Novosibirsk, prejšnji Novonikolajevsk, ,so prispeli te dni zastopniki neke nemške družbe, ki vzpostavi novo zračno progo Moskva—Peking. Nova proga bo del velike proge London—tP;i-riz—Peking. — Letalec izginil. Argentinska vlada je prosila vse bližnje države za eventualne podatke o argentinskem letalcu d' Ugnanu, ki je hotel izvršiti polet iz Nevvvorka v Buenos Aires in ki so ga videli predzadnjič nad Cai-enneo, nakar je brez sledu izginil. — Strašna nevihta je povzročila te dni v Planini pri Vipavi ogromno škodo. Padala je pol ure toča, debela kot orehi, kakršne ne pomnijo že od leta 1888. Vsi poljski pridelki vse mladike in cvetje na trtah je domala uničeno. Na mnogih krajih je razorala voda njive, travnike in vinograde ter zasula travnike z blatom in zemljo. Ako upoštevamo hudo konkurenco, vsled katere leži v onih krajih še danes v kleteh nad 2000 hi neprodanega vina, si lahko predstavljamo obupni položaj tamkajšnjega kmeta. • — Ponesrečen parnik. Iz Tokia poročajo: Angleški parnik »City o Naples< je zadel južno od Japonske ob skalo ter se razbil. Na pomoč so tira prihiteli trije japonski parniki, ki so rešili 16 mož broječo posadko. Iskre iz lokomotive povzročile požar na polju. Te dni je začelo goreti vsled .isker, ki so letele iz lokomotive v bližini Skoplja pšenično polje. Ker je bilo žito zelo suho ter je pihal močan veter, se je požar hitro razširil. V kratkem času je pogorelo več oralov. Požar so pogasili z velikim naporom. Škoda je ogromna. — \ remenske katastrofe v Slavoniji. Iz vseh krajev Slavonije poročajo o vremenskih katastrofah. V Piškorevcih je padala tako gosta toča, da ni bilo mogoče videti z ene strani ce.sle na drugo. Ker so 'bila zrnja bolj majhna, škodil ni velika. V Brodjancih in v Ljeskovici je besnel med silno nevihto orkanu podoben vihar, ki' je ruval drevesa. Toča je povzročila veliko škodo. V Ljeskovici je poškodovanih tudi več hiš. Vihar je bil tam tako močan, da je ruval opeko s streh ter jo nosil po zraku, tako tla se je zdelo, kot da pada s točo vred z neba. V nekaterih krajili je uničenih 60—70% pšenične žetve, 50% sadja, 50% vinske letine itd. —»Adjutant generala Wranglu«. Te dni je aretirala beograjska policija mladega moža, ki je vzbudil njeno pozornost z izredno razsipnostjo. Aretiranec je izjavil, da je Emil Stuhlmann, bivši adjutant generala \Vrangi«, končno pa je priznal, da je navaden defrav-dant, ki je pobegnil s tujim denarjem v našo državo. — Pijanec je umoril 5 oseb. Te dni je umoril v Dortmundu pijan mesar svojo ženo, svoje iri otroke, svojo služkinjo ter nevarno ranil še neko šeslo osebo, nakar je izvršil samomor. 25-letni jubilej vrtnarske razstave v r oznanju. V dnevih od 25. septembra do 3. oktobra 1926 se vrši v Poznanju vrtnarska razstava, ki je hkrati jubilej nijenega 25-letnega obstoja v Poznanju. Te vrtnaitske razstave so bile skozi 25 let najepohalnejše in na polju vrtnarstva so za Poljake ustvarile neprecenljivih zaslug, predvsem pri vzgoji posameznih kultur. Razstava se bo delila na sledeče oddelke: 1. Sadjarstvo. 2. Odgoja cvetlic. 3. Začimbe. 4. Semena. 5. Razstava cvetlic za posebno lepotioje. 6. Način vzornih vrtov. 7. šopki in cvetje. Razstavi bo priključen tudi tehniški oddelek vrtuanstva in poseben šolskobotaničen vrt. Od vrtnarstva in rastlinstva najbolj odvisen gospodarski činiitelj, čebelarstvo, bo prav tako na razstavi. V času razstave je pričakovati velikega obiska zlasti iz sosednih držav. 'Napovedan je tudi prihod predstavnika vrtnarstva iz Cehoslovaške in iz drugih slovanskih krajev. Razstave bi se morali udeležiti tudi naši vrtnarji, ker so pri nas dani vsi pogoji za procvit in reorganizacijo vrtnarstva v najmodernejšem stilu. Prilika je ugodna, da S1 Au,° i tej priliki mogoče ogledati republiko 1 oljsko, kajti po vseh državah je dovoljen o() odstotni popust po železnicah. Vsa pojasnila daje zastopnika poananjskih velesejmov g. R. Golebiovvski, Stari trg 19, Ljubljana in sicer brezplačno. Ljubljana. 1— Zatvoritev poti v Lattermanovein drevoredu. Dne 22. junija 1926 se začasno zapre pot’ k' vodi od bivšega otroškega igrišča mimo velesejmskih paviljonov proti pivovarni Union. Občinstvo se opozarja, da je javni prehod od 22. junija 1926 do 9. julija 1926 skozi navedeni del Lattemianovega drevoreda nedopusten, ker pripada tačas velesejmu. Mestni magistrat Ljubljana. 1— Ljubljanski »Sokol« naznanja, da se bo v sredo dne 23. t. m. ob spol 9. uri zvečer zažgal na letnem telovadišču pod Tivolijem velik kres, običajna kresna veselica pa za letos, radi nestanovitnega vremena in pa prepri-prav za praški vsesokolski zlet odpade. Zdravo! — Odbor. . t- ^dbor .Saveza Dobrovoljcev vabi vse ljubljanske elane na važen sestanek dne 24. t. m- ob 8. zvečer pri Lloydu. Maribor. m— Poskus samomora je izvršil v noči od 17. na 18. v jetnišnici v svoji celici, dne ja. t. m. na vešala obsojeni Ivan Pečovnik, ki je zadavil lansko leto Ano Molar. Hotel se je obesiti, kar so pa njegovi sojetniki pravočasno preprečili. Enemu je izjavil, da je že vseeno, ali se sam obesi, ali pa ga obsodi porota. Bil je na ta način že pripravljen na vse! m— Mutec je »pregovoril. Pri porotni razpravi o falaitikatorjih je glavni obtoženec Potočnik molčal kot zid. Niti besedice ni bilo mogoče spraviti od njega cela dva dni. Obsojen je bil na 20 let ječe in niti pri razglasitvi razsodbe se ni zmenil, temveč je samo neumno pomežika]. Ko pa ga je pripeljal jet-nišni paznik po končani razpravi nazaj v celico, je mož pričel jako živahno govoriti. Rekel je, da kazni ne sprejme in da bo napravil rekurz. m— Odlikovanje. Z redom sv. Save III. razreda je 'bil odlikovan g. Josip Zidanšek, kmetijski referent pri vel. županstvu mariborske oblasti. — Čestitamo! in Poslopje policijskega kemisarijata je od zunaj prav lepo reti ovirano. Sedaj se prične s čiščenjem in popravljanjem v notranjosti. Bila je pač že nujna potreba. Tudi sosedna hiša, kjer je nastanjena »Borza dela« je čedno pobeljena. m_ Grafologi v Mariboru. V Mariboru imamo celo kopico takozivanih »kartenauf-šlagere«, ki se raje bavijo s to obrtjo, kot pa z resnim delom. V zadnjem času so se pojavili v Mariboru razni grafologi, ki se dajo prav dobro plačati in prav malo povedo verjetnega. Tako je prerokoval nedavno neki grafolog mladi deklici, da se bo v šestih mesecih poročila, drugi zopet, da bo poročila najlepšega moža Evrope, tretji, da dobi glavni dobitek v državni razredni loteriji. — Radovedni smo, odkodi toliko teh grafologov in če je dopustno tako izsiljevanje denarja. Prepričali smo se, da so med temi ljudmi tudi taki, katerim grafologija ni edini poklic. Opozarjamo oblasti, da posvetijo tem prerokom več pažnje! Manifestaeijski občni zbor športnega kluba »Primorje«. Včeraj se je vršil v veliki dvorani »Kazine nianifestacijski občni zbor akademskega športnega kluba »Primorja«, ki se ga -je udeležilo okrog 300 oseb, večinoma mladih športnikov iz vrst akademskega in srednješolskega dijaštva. Zastopane so bile tudi mnogoštevilne korporacije kakor Ljubljanski nogometni podsavez po majorju v. p. Jakliču. Ljubljanski lahkoatletski podsavez po g. Rybaru, Ljubljanski športni klub po arhitektu g. Spinčiču. razne dijaške organizacije, Svet slušateljev ljubljanske univerze, klutr Treznost«, S. K. Slovan, klub Primork po gospej Gromovi, S. K. Ilirija po g. Devu, Kolesarski Podsavez po g. Brumatu, S. K. Slavija in druge. Občni zbor je otvoril ob pol 11. predsednik dr. Birsa. Za zapisnikarja sta bila določena gdč. Čergonja in g. Vončina, nato pa je predsednik povdaril namen in cilje manife-stacijskega občnega zbora, ki naj pospeši razvoj S. k. »Primorji1« v pravo stanovsko športno organizacijo akademske in srednješolske mladine ter naglasil, da hoče »Primorje* koncem vsakega šolskega leta podajati bilanco o svojem delu tekom leta. Delegat LNP, Jaklič, je česlital »Primorju k njegovem delu, ki ga je dvignilo med prve športne klube v Sloveniji. Tajnik Janežič je podal obširno poročilo o delu klubov. Največje uspehe so dosegle bazenska, lahkoatletska in nogometna sek-cija, zlasti pa zadnja, ki si je v tekočem letu priborila zimski pokal mesta Ljubljane z‘ zmago nad vsemi ostalimi klubi. Tajniškemu poročilu je sledilo poročilo o finančni anketi, ki ga je podal industrijalec Kuštrin. Finančni odbor je pregledal vse finančne akcije kluba in je dognal, da je klub mnogo žrtvoval za razne sporttne investicije, ki pa radi nezanimanja s strani občinstva niso dosegle onega, kar je bil njihov namen. Želeti je, tla se zanimanje za šport v naših krogih dvigne, da pridejo tudi velikopotezne naprave »Primorja« do polnega upoštevanja. Tekoči izdatki in dohodki kluba pa so v najlepšem redu. Na predlog predsednika revizijskega odbora je bil soglasno sprejet ab-solutorij blagajniku. Sledile so volitve. Za predsednika je bil izvoljen industrijalec g. Bonač, za katerega je bila določena tričlanska deputacija, ki naj ga naprosi, da prevzame to mesto. Za podpredsednika dr. Birsa, dr. Bajič in inž. Debeljak, za tajnika inž. Tuma in Janežič, za blagajnika ravnatelj Šetina. Nato je sledila najbolj napeto pričakovana točka dnevnega — poročilo inž. Debeljaka o pogajanjih s SK »Ilirijo«. Govornik, ki je bil sam član delegacije, je uvodoma podčrtal kako potrebna so bila ta pogajanja v svrho odprave medsebojnega spora, ki je zahteval tzase toliko športnih sil. ki bi se dale izrabiti bolje za napredek športa. Pogajanja so dosegla v vseli točkah sporazum. Delegacija je tudi dosegla vzpostavitev razsodišča, ki naj razsoja v vseh posameznih spornih slučajih. »Primorje« je takoj sprejelo pogodbo, dočim jo je »Ilirija« začasno odložila, pozneje, pa jo je odkloni- la, ker je »Primorje« prišlo v spor s sodniško sekcijo LNP. Govornik je naglašal, da ima »Primorje« vedno voljo izognili se športnim sporom. Ker ni bilo mogoče doseči športnega sporazuma, je ■>Primorje« sklenilo, da bo v bodoče pustilo »Ilirijo« pri miru ter bo posvetilo vse svoje moči za notranji razvoj svojega članstva. Izvajanja inž. Debeljaka so žela dolgotrajne ovacije. Nato je sledil referat tir. Bajiča, o resoluciji javnosti. Govornik je pozval vse članstvo, kakor tudi srednješolce in akademike, naj se ne vdajo samo strastem v športu, nego naj jim bo le sredstvo fair borbenosti in 110 ranjega ter telesnega izpopolnjevanja. Tudi govoru dr. Bajiča je sledilo'dolgotrajno odobravanje. Sprejet je bil tudi od dr. Bajiča predlagani apel na akademike, srednješolce in javnost, ki poživlja, naj se strne vsa mladina k aktivnemu sodelovanju v športu. »Hočemo dati narodu generacije in inteligentov, ki imajo smisel in ljubezen do športa, hočemo mu dati organizatorjev, propagatorje, . pobornikov in pa armade zdravih in krepkih športnikov.« » —irrvt it staa Amerika in Pan-Evropa Piše A. G. V. Končujem posnetek iz izjav nekaterih Amerikancev, ki nam pričajo, kako presojajo to idejo celo onstran oceana: Osvvald Gairison Villard, editor of »The Nation«, Newyork: 1. Je neobhodna (absolu-te) ekonomska in politična potreba (neces-sity). — 2. Da, ako bo duh Loearna nadalje deloval. Rev. Sidnev Gulik. secr. of the Coinissiou of International Justice and Goor eu., New-york: 1. V bodočem življenju in razvoju evropskih narodov je taka združitev neobhod-no potrebna, dasi ne po vzgledu Z. D. A. — Potreben je nov polit, red, ki gospodarske interese in akcije Evrope izjednači in odpra- vi gospodarske meje. — 2. Ne more presojati danes te možnosti, ali teoretiški se zdi ideja izvršljiva. William B. Hale v Čikagu in Norman Hap-goor v Washingtonu odgovarjata na obe vprašanji z odločnim: da. — Izvršitev pa se bo polagoma vršila, kakor je de facto že pričela. Walker D. Hines, internacijonalna Donavska komisija, Ne\vyork: Pozdravlja idejo Z. D. E. Ali se boji, da sedanja in bodoča generacije je še ne doživite. Tudi bolj lahka zveza evropskih držav bo potrebovala precej časa, da se obnese. Toda vsaj obligatorno razsodišče mora priti, ki prepreči rešitve sporov z orožjem, — Ako bo hotela E. tekmovati z Ameriko v industriji in trgovini, mora odpraviti carinske meje. Evropske države morajo spoznati, da ovirajo svoj napredek, ako ovirajo razvoj proste trgovine in industrije. — Proučil je panevropsko gibanje, občuduje pogum prvoboriteljev in jim želi- uspeha. Rev. John Hagnes Holmes, the Communi-ty Chureh, Nevvyork: 1. Z. D. E. so za nadaljuj obstanek Evrope neobhodno potrebne. Ako se narodi nočejo ukloniti neizprosni logiki (the linevitable logie of this situation) tega položaja, propadejo v svoji trmoglavosti. — 2. Da, ne le potrebne, ampak tudi možne. Vzgled Amerike to potrjuje. Tudi iu je bilo 13 držav raznih kultur, raznih gospodarskih in verskih interesov, različnih oblik civilizacije, raznovrstnih stremljenj, medsebojno v sovraštvu in zavisti, . — položaj se je čedalje bolj slabšal; ali vstali so veliki možje in spravili nov red v tak grozen kaos. — Tudi Z. D.E. bodo sijajno delo ogromnih dimenzij, kakor so bile Z. D. E., kajti jedro obeh je isto. ' J. P. Keppel, President of the Carnegie Corporation, Newyork: Cilj Z. D. E. je velikega uvaževanja vreden in izvršljiv. James Me. Donald. Chairman of the Fo-reign Policy Association, Ne\vyork: Brez dvomno bi bilo neprimerno bolje za Evropo, ako odpravi čolne meje, ako se evropske vojske znižajo le v evropsko policijo in se potlači pretiran nacijonalizem. — Ne zdi se mu da bi bil ves program panevropejcev izvedljiv, ali veliko točk je možnih. Geo X. Plimptom. Newyork: 1. Da. Ako v^aka država zase živi in se zavaruje z visokimi carinami, ne more nobena priti do bla-. gostanja. Poleg tega žrejo vojske, davki so ogromni: rešitev je edino v združenju. — 2. Da. Nihče ni veroval v možnost Zveze narodov, in vendar je. Tudi Z. D. E. morejo biti možne. Julius Rosenvvatd. Chicago: 1. Smatram zn nujno potrebo, ako hočejo priti evropske države do miru in blagostanja. »Združeni sto- 1 jimo, razcepljeni pademo? more Evropa z največjo pravico govoriti o sebi. — 2. Da, je možna. Ali že cilj sam je tako plemenit in dragocen, da ne smemo štediti nobenega sredstva v dosego ... Ferdinand Schovill, Professor of modern European History, University of Chicago: 1. Z. D. E. so neobhodno potrebne, ako noče evropski kontinent zalezti v popolno odvisnost Z. D. E. — Spočetka bo zadoščala bolj rahla zveza, ker je treba upoštevati individualni značaj posameznih narodov. Za Z. D. A. bo bolj zdravo in bolj moralno, ako imajo na oni strani Atlant. oceana enakovrednega partnerja nego mrmrajočega in bojevitega propadnika (... rather then a snarling or rringing inferior). — 2. Ko je potreba združenja tako zelo potrebna, smemo upati, da se najdejo povsod skupine dalekovidnih mož, ki bodo to združenje pripravljali, namesto da bi malodušno gledali,- kako E. propada z vso svojo častitljivo staro kulturo. Kar je morda danes komu utopija, bo polagoma resničnost. Bernadotte E. Schmitt. Professor of Modern H:istory in the University of Chicago: I. Da se mora E. osvoboditi neizmernih zaščitnih carin, da mora vojaštvo omejiti in med svojimi narodi ustvariti čustvo varnosti, je tako jasno, da moramo smatrati Z. D. E. le za logičen in potreben korak (the logi-cal and necessary step). Tudi vprašanje narodnih manjšin bo mogoče na ta način rešiti — 2. Zdaj še ni mogoča vsled vzajemnega sovraštva med narodi. »Panevropa* je lep sen. Male države se ne bodo hotele uklonili (!) velesilam. — Ta velika ideja je preveč nova, da bi mogla premagati tradicije stoletij. Upa pa, da doživi še on, ko jih priziva vsaj en del človeštva. Professor JVilliam R. Shepherd, Columbus Uni\versity, Ne\vyork: 1. Da, ali ne po vzorcu Z. D. A., marveč po posebnih evropskih razmerah in potrebah, posebno za odpravo carinskih mej. — 2. Je izvršljiva. Gerard Snope. President of the General Electric Company, Ne\vyork: Smatram jo jako znleljeno (highly desirable), razvoj bo zahteval veliko časa, ali končno postane — nujna potreba (and ultimately it vville be a necessity). Miss M. Carev Thomas, Ex President of Brvn Maror College Pennsylvania, — Frank A. Vanderlip. Neivvork: Nista proti ZDE, ali smatrata, da Zveza narodov zadošča. Paul M. VVarburg, Newyork: 1. Je brez-dvomiio potrebna ako hoče uteči katastrofi novih vojen in končno smrtnemu propadu. 2. Ali bodo Evropejci toliko pametni? — Dokler so še v svežem spominu vse grozote svetovne vojne in ljudstva čutijo posledice, bi bilo lože premagati težave in ovire. — Spremlja s simpatijo -panevropsko gibanje. Tako in enako govore odtioni Amerikunci. - V zaključnem članku nekaj — z našega slališča! Članki o Panevropi končajo za zdaj s št. 22. V zaključnem članku nekaj misli j z jugoslovanskega stališča. — Želeti bi bilo, da to vprašanje proučujejo tudi naši politiki, državniki, učenjaki, kajti vse kaže, da bo treba določiti tudi stališče naše države. Na Češkem je iz parlamenta sestavljen odbor pri tušev Panevrope. — Iz izjav evropskih in amerikanskih politikov in učenjakov, ki smo jili vsaj nekoliko objavili, je dokaz, da je ta ideja na pohodu do — zmage ali pa ako ne zmaga, do žalostne bodočnosti Evrope in najbrže še najbolj žalostne za — male narode iir države! Prosimo uvaževanja! hm m kulturno sodelovanje. Znani izdajatelj mesečnika »Europaische Revue«, pnine Karl Anton Rohan je objavil te dni v švicarskem dnevniku »Neue Ziircher Zeitung: članek, v katerem propagira združenje za kulturno kooperacifo. Članek je tako globok, da ga v naslednjem priobčujemo v celoti. Karl Anton Rohan piše: Par besedi, ki mi jih je leta 1918. na ukrajinski ^stepi šepetal mlad častnik, mi je ostalo v živem spominu: »Stojimo ob početku evropskega kaosa, ki bo končal v borbi vseh proti vsem, za poslednji košček kruha.« Mene, dvajsetletnega človeka je takrat nekaj pretreslo in vedno me trese, kadar vidim, kako se ruši ena kulturna oblika za drugo. Glad vsekalAr ni največja beda, ki more zadeti kako kulturo. V najboljših Evropejcih lebdi globoka nesigurnost iu strah pred bodočnostjo. Vprašujejo se, da Ji bo našla Evropa toliko moči, da bi se zamogla dvigniti iz vojnih in revolucionarnih ruševin na novo podlago in v novo bodočnost. Na drugi strani — in to je največja nevarnost — pa vidimo mnogo izvrstnih ljudi, ki ne vidijo eksistenčne krize našega kontinenta. Ne da bi se spuščal v podrobnosti, hočem vsporediti nekaj najvaž- ' nejših simptomov razkroja. Razredna borba je raztrgala vezi med narodi. Sovraštvo med posamezniki in skupinami uničuje vse člove-čanstvo. V tej borbi verujejo odrasli ljudje bajkam o nasprotniku, bajke, o katerih sicer ne bi mislili, da jih je ustvarila otroška fantazija. Ekspanzivni nacionalizem, ki se mu je udala večina narodov, onemogoča mirno presojo sosednega naroda. Kakor med raz-ledi, tako je našla) tudi med narodi nekak vakuum, v katerem se dozdevno pretvarjajo nesmisel v dolžnost, tendenciozna laž pa v zgodovinsko resničnost. Družabna plast ki je v vseh epohah evropske raztrganosti stala nad vsem, čuvajoč nad vsemi razpoklinami ediustva zapada, je malodane izginila Kjerkoli še stara družabnost kot taka obstoja živi izven velikih odločitev sedanjosti ter se ukvarja v glavnem z opservacijo svoje lastne nezmiselnosti. Naglo nastajanje in razkrajanje bogastva pa onemogoča formacijo nove, homogene družabne plasti, ki bi vezala vse narode. Radi tega daje nezaupljivost v današnji družabnosti svoj ton. Današnji voditelji človečanstva so le prav izjemoma v zve- i zi s socialno gornjo plastjo. Ker ni vidne 1 skupnosti, kakor je bila stara družba, vnaša- j jo v borbo tmed svetovnimi nazori ono sovra- j štvo, ki deluje v plemeniti duhovni borbi razkrojevalno. Duhovno ustvarjanje mora apelirati na maso, mesto na najboljše predstavnike duha, ki so brez upliva. Samo iz te tragične nujnosti je razumljiva karikatura našega razdobja: Meetiing kot bojno sredstvo v vprašanjih svetovnega nazora. Le tako je razumljiva politizacija umetnosti in znanosti. Pa tudi pred fundamentom evropske kulture se razkroj ni ustavil. Tudi zakon in rodbina se nahajata v življensbi krizi. Familija je Staniča kumulaeije kulturnega kapitala, je vir nabavljanja substance. Divji tempo življenja, povzročen v-sled tehničnega trga vezi stare tradicije in onemogoča nastajanje novih. Najpriniiitivnejša oblika tradicjie, ki vodi od lastne otroške vzgoje, do vzgoje lastnih olrok, je postala nemogoča radi tega, ker živi mlada generacija le izjemoma v istih življenjskih okolščinah kakor stara generacD ja. Brez tradicije pa je formacija kulture nemogoča. Da nastanejo objektivno veljavne vrednote življenekega formiranja, morajo mnoge generacije »prinesti eutojektivno-pogoj-niti vr^dnol v novo stolpi n o. A11 res polt azil- jejo ti simptoma razkroja na propadanje zapada? To ni potrebno, saj gre lahko tudi za velik prelom razdobja, za veliko cezuro zgodovine. Novi ritmi zamorejo uničiti stare ter jih zamenjata. Nekaj novega pa si bo utrlo pot šele tedaj, če se poda na globljo ravnino, na ravnino duha. kjer naj ožive nove stvarniške moči, usmerjene k novemu tipu človeka in novi formaciji časa. Take sile so že na pohodu, vsekakor pa je njih eksistenca vprašanje osebne vere; na ravnini realnosti se more — izvzete so le par osebnosti, ki jim gre naslov predhodnikov — tudi danes zabeležiti dejanski stan sledeče: razkroj. Posameznik je postal vsled neposredovanega vloma itehnike v njegovo individualnost, skoraj brezizjemno duševno bolan, nevrotičen. Religiozna uvidevanja, ki se v tej dobi ip.o-laščajo posameznih ljudi, jih zavajajo v anarhično — antropocentiično orientacijo. Religija kot zdravo enostransko iu splošnoveljavno razmerje do Večnega in Nadčutnega, za,-mišljena kot božanska kapilarizaeija življenja, te religije v moderni Evropi ni več. Znanost, ki je par sloletij človeka pustila v prometejski omotici, je danes že toliko pre-diferencirana, da pozna svojo lastno mejo. Izven te stoji »agnosco« modernega Evropejca. Umetnost se razvija vedno bolj v izraz neprenosnega doživljanja najindividualnejše, časih celo patološke osebnosti. Gledališče Je postalo mesto za razvedritev utrujenih živcev, tako ne vidimo na duhovni ravnini nikjer sigurnih podlag, da bi bila mogoča na takih temeljih zgradba nove osebnosti in nove družbe. Razdobje kinematografa in radija odklanja kvalitete. Kvaliteta fce je • morala ukloniti masi. Ona živi, toda ona ne formira življenje. Ti simptomi so dovoljni, da se mote govoriti o evropski krizi. Iz globokega 9P°' zuavanja te krize se je rodila zveza za kulturno kooperacijo. Iz tega globokega spoznanja črpa svojo moč in svo-jo vero. Njena eksi-' stenca ee tiče le tistih, ki jih pretresa sedanja kulturna tragedija kontinenta, ki je ne gledajo samo iz literarnega stališča, kot nekako parolo, temveč ki jo na znotraj doživljajo. Ona je združenje odgovornih Evropejcev, nastalo iz duhovne perspektive, je preko vse Evrope raztezajoče se očestvo onih, ki vedo za življenjsko krizo Evrope in ki žele lo krizo po svojih močeh odstraniti. To bodi občestvo, ki naj preko razmejitve med narodi in svetovnimi nazori zveže evropske duhove v nerazdružljivo enoto. Georges: Mrcvarslvo. Besed, kakor je »ščijca« to se pravi napačno zapisanih (»ščijca« je namreč »čečica«) je prav gotovo več v Pleteršnikovem slovarju (in še marsikje), čemur se pa ni čuditi, kajti zapisovalci, med katerimi je bil prof. Fr. Erjavec gotovo najpridnejši, so jih, nepo-znnvajoči narečja, večinoma napačno slišali in potemtakem tudi napak beležili in razlagali. Med njimi je pa prav gotovo nekaj prav tako čudnih kakor je »čečica«, in bi se dale tudi v knjigi prav koristno rabiti, zlasti ker ne le niso lokalne, temveč so tudi lepo in razumljivo izpeljane ter znane po več okrajih, samo ljudje jih skoraj v vsaki vasi drugače izgovarjajo. Lokalne so torej le po izgovoru, ne pa po izpeljavi. Take besede je seveda prav, da' pridejo tudi v slovarje, ker nam resnično bogatijo jezik. Toda večina nabranih izrazov v takih zbirkah (znana je najbolj Erjavčeva Torbica«) je popolnoma nerabnih in tako lokalnih in s a m o v o l j n i h, da jih nemara v eni vasi še takrat niso poznali, temveč ali starci, ali otroci, ali pastirji, ali fantje med seboj, ali dekleta med seboj itd., danes jih pa prav gotovo nihče več ne, ker gotovo niso bile vredne, da bi se bile ohranile. (Seveda je izginilo tudi marsikaj dobrega, toda to je povečini šola iztrebila, kar sem že večkrat omenil.) f) vprašanju, kaj je lokalizem in kaj ni, se je pri nas že dosti razmotrivalo, razpravljalo in prepiralo. Bili so in so še ljudje (nekateri) prav posebno trmasti in svojeglavi), ki jim je bila in jim je vsaka beseda lokalizem, ki je sami še niso nikoli slišali, je ne poznajo in torej tudi ne pri poznajo, dasi je še tako lepa in točna, in sicer le zato in najraje tedaj ne, če se reče, tako in tako pravijo tam in tam. Te vrste ljudje pa se prav z veseljem, če ne naravnost z navdušenjem (»navdušenje« se pravi po novem »oduševljerije , menda zato, ker je lepše in ker je tudi glagol »oduševitk lepši in pripravnejši kakor dosedanji »navdušiti«) oprimejo umetne besede, ki se je rodila v eni (seveda njihove vrste) glavi, pa če je še tako nepravilna, neredna in nelepa (takih primerov sem v svojih člankih že dovolj naštel) in dasi imamo za isti pojem lepo besedo, ki jo je narod sam napravil in prav jasno ozaača to, kar ima označiti. Ze Fran Levstik in za njim še marsikdo je reikel, da prebivamo Slovenci na tako majhnem ozemlju, da se o lokalizmu ne da govoriti, temveč moramo biti hvaležni za vsako besedo, ki jo v kakem kraju najdemo, lega načela so bili nabiralci in so zapisavali vsevprek, kar so kje slišali, ker niso razločili, kaj spada v jezikoslovje in kaj ne. Toda če sami niso tega umeli, bi morali drugi določiti oziroma priporočiti, kaj je porabno in kaj se lahko sprejme v ročni, praktični slovar, in torej tudi v slovensko knjigo in kaj ne. Seveda je tako izbiranje večkrat težko, včasi morda celo nemogoče. Toda mislim, da se pravi, lakorekoč slovenski 1 o k a 1 i z -m i dajo dostikrat prav lahko označiti za take, kakor je tudi med temi prav lahko spoznati tiste, ki bi se dali sprejeti v književni jezik. Naj navedem nekaj primerov. V vasi Vojsko na Cerkljanskem (sedaj pod Italijo) in najbrže po( vsem cerkljanskem okraju imajo besedo »favlast . Vsi drugi Slovenci, menda brez izjeme, ali vsaj z malimi izjemami, bi rekli, da se pravi »favlast človek toliko kakor »len človek . Toda bi napak uganili. Kajti na Cerkljanskem pomeni ■favlast fant toliko kakor »pretepač«. Taka beseda prav gotovo ni priporočljiva za v knjigo, kajti bolj lokalnega kolorita kak izraz skoraj ne more imeti. Saj je očitno, da je pridevnik »favlast« izpeljan iz nemške be- sede »faul«, kar pomeni »len«, in je_ bogve po kakem naključju začel dobivati in tudi dobil pomen »pretepaški«, dasi po drugih slovenskih krajih, kjer to besedo »favlast« tudi rabijo, pomeni povsod »len«, katero besedo pa tudi poznajo. Pa da ostanem še za eno besedo na Cerkljanskem. Tu pa namreč besede »len« ne poznajo (iz šole jim je seveda že znana) temveč pravijo tožljiv , oziroma, kakor izgovarjajo, tažljiv« (s silno kratkim, skoraj polglasnim »a«), kar se izvaja iz glagola »tožiti se v pomenu: toži se mi = ne ljubi se mi. če bi torej ne imeli že besede »len«, ali pa kako prav slabo in nerodno skovanko (ali .celo favlast), bi bilo bolje sprejeti lokalni izraz :tožljiv- (s takim ali takim poudarkom) in ga uveljaviti, ker je pravilno in čedno, iz slovenskega glagola izpeljan slovenski ipridevnik, čigar obrazilo »-Ijiv«, pri-tnknjeuo na glagolsko deblo, pomeni notranje svojstvo. Poleg »toži se mi«, »ne ljubi se mi« pravijo, ne vem, kje že, tudi »utraga se mi«. Odkod je ta besega »utraga«, ne vem, morda je bila prinesena odkod dr ugo drugod (iz nemškega drage- ?), morda je tudi slovenski, toda smatrati jo je za lokalizem, ki ga tuui takrat ne bi bilo priporočiti za v knjigo, ako bi ne umeli »ne ljubi se mi« in »tozi se mi«, kar ni na mah (ali vsaj po malem raznnšlje-vanju) razumljiv, se ne da tolmačiti m je tudi še potem nedoumen, kadar mu človek ze ve pomen. . V velikolaškem okraju pravijo, če kdo kake stvari ne zapopade (kapira) — ne r6di (izg. ruodi). Da je beseda pristno slovenska, se "vidi in čuti na mah, razložiti pa je ne morem, ker imam za to premalo znanja. Kako dolgo »e rabi in kako daleč na okoli jo razumejo, ne morem reči, jaz sem jo slišal, priznam pa, da je temu več pripomogel način izgovora, kakor tudi gestikulacija iu aitua- Dijsški vestnik. Občni zbor Sveta slušateljev ljubljanske univerze. V soboto ob 3. popoldne bi se moral v univ. zbornici vršiti prvi redni občni zbor SSLU. Radi male udeležbe se je občni zbor preložil za pol ure. Ker se tudi do tedaj n* nabralo dovolj udeležencev je predsednik Maček predlagal, da se občni zbor preloži na jesen. Pri debati o tem predlogu je jurist Kermavner (Klub študentov marksistov) povdaril, da je ta občni zbor točna slika vsega dela SSLU tekom leta. Predsednik je to trditev zavračal, ter navadel več vzrokov maloštevilnega obiska, kakor konec leta. izpite in to, da je del članstva že iz Ljubljane.. Preložitev občnega zbora je bila nato soglfls' no sprejeta. Klub nemških študentov v Parizu. Kakor poročajo iz Pariza, se je tam osnoval skupen klub nemških študentov, ki študirajo v Parizu. Klub je slrogo nepolitičen in nadstrankarski. Prosveta, Najboljši gojenci kr. muzičke akademije v Zagrebu priredijo v Ljubljani v torek dne 22. in v sredo dne 23. t. m. dva javna koncertna nastopa in sicer v torek, 22. je-klavirski večer gojenke Dore Gusičeve na H. komornem večeru v sredo pa izvajata vijo-linski del g. Ljerko ftjiiler, gojenec prof. MuKula. Solotočike ipoje ga. Zinka Vilfan-Kunc, gojenka ge. Marije Ko«tv častitati svoji ožii domovini k K^Predku! pri cep^?m. srna sodelovala nekaj mesecev rem l Jlu zoper Škrlatico v Varšavi, mo-tozadevnihlaSemu občinstvu podati nekaj nje. Od oktnh. ,kov v pojasnilo in pomirje-je samo mestni l' 1925 Pa do februaria 1926 (h kateremu sem ^ za h'g‘jeno v Varšavi 16-OCO otrok in * Jaz pripadala) cepil Varšavi je ištoča^Tni higiienski zavod v teidjenju smo " 18'789 oseb0 Pn todo Pieka amerikansko me- ločiM občutii 3rej \mo pri vsaki .osebi t0,: močio i-r.?, na Škrlatico, in sicer s po- smo in^211®. reakcije Dickov. V , to svrho kom J Clral1 v kožo (ne pod kožo ) otro-Kon razredčeno kapljico strupa, ki tvori < v(6ijj0 stre-ptococcns ha©molyticus. Najno-'Gjsa preiskavanja so mamrec (pokazala, da ravno ta bakterija oziroma strup, ki ga proizvaja, z veliko .verjetnostjo povzroča Škrlatico. Pri ljudeh, ki so občutljivi na Škrlatico, se^.pokaže po 24 urah na mestu injekcije zardečitev, pri posebno močni reakciji pa imamo omejeno oteklino (Pick +). Osebe, ki ■niso občutljive na Škrlatico, ne dajo nobene reakcije (Pick —). Osebam s pozitivno reakcijo Picka smo takoj po odčitanju reakcije ijicirali pol kub. cm cepiva pod kožo1. Ce-Plv° vsebuje istotako strup streptokoka, to-a silnejši, kot se ga vporablja pri kožni re-aKciji. Po 1. injekciji cepiva nimamo navadno nobenih škodljivih posledic. Le redko-K ladij, iki iščejo zavetja. — Marconijev radio-svetilnik (eden je na Angleškem že postavljen) pa ne pošilja luči, marveč kratke elektriške valove, ,ki nosijo morsejeve znake tja po morju Te znake morejo vjeti s čisto priprostimi vT !bi?Vihimore i!?eti ia " »KS ciTo in tir. r 0!n0g0eaJ(> P°P0ln° 0rie‘“a- eijo m torej mnogokrat rešitev. lii-ugi izum je radiogral ali radio-pisalni •kovina1 *mo,"oca> da n. pr. v Londonu nare-snlni Plsnl* strojepiski pišejo istočasno pi-svetn P *•’ na tiso in veS kilometrov po Lo I poskus iz Marconi jev ega -biroja v . . onu se Je izborno posrečil s pisalnim rojem v Oxfordu. — Stroj je zmožen še posipanje izum so — usmerjeni valovi, t. j. ya‘iovi, ^...................................... XXIII. ® jih ki jih morejo poslati v določeni smeri — To so samo kratki in „r,’ vJam«jo samo v ta namen napravljeni il o posebno pa pin-a; Ilirijanski naipad pa je imel pred nasprotnikovim goalom precej smole, kajti kljub temu, da je v drugi polovici konstantno naravnost blokiral nasprotnikova vrata je zabil samo 4 goale, od katerih odpadeta dva v čas zadnjih petih minut. Postava Ilirije: Miklavčič — Beltram, Pogačar _ dr. Tavčar, g. Zupančič, L. Zupančič — Herman, Oman, Verovšck, Doberlet, Kreo. Publike cca 800. Sodnik g. Fink ni bil ravno slab ter- jo sodil nad svojo običajno formo. Lahkoatletski deseto-hoj med olimpijskim zmagovalcem Haraldom Osborne (Amerika), Norvežanom Ch. Hoflom in Fincem Yrioli Se bo vršil dne 21. in 22. julija v Stockholm- skem stadionu. Boja se udeležita tudi Šveda Helge Jansson in Vastervik Nilsson, ki pa za končni izid ne prideta v poštev. V sedmobo-ju, ki se je pred nekaj meseci vršil v Nevv-yorku med Hoffom in Osbornom, je z lahkoto zmagal Hoff, ker se je Osborne pri skoku poškodoval na nogo. Sedaj bo pa ta tekma, ki je kot desetoboj dosti težavnejša, še zanimivejša radi udeležbe 'izbornega Finca Yrjo-la, ki je v prošlem letu do malega dosegel svetovni rekord v desetoboju. Tekmovali bodo v sledečih disciplinah: tek na 100 m, na 400 m, na 100 m pregraje, in na 1500 m, skok v višino in daljavo, skok ob palici'ter met diska, krogle in kopja. 500.000 dolarjev za konja dirkača. Indijski princ Aga Khan je hotel kupiti na vsak način prvovrstnega žrebca za svoje kobile in se je odločil za štiriletnega angleškega žrebca ..Solaris'«. Ponudil je lastniku konja, sir Johnu Rutherfordu, pol milijona dolarjev, ki jih pa sir Rutherford ni sprejel. Slednji je kupil žrebca pred 3 .leti za 16.500 dolarjev ter je z njim lansko leto zmagal pri najodličnejših dirkah. — Največja svota, ki se je doslej plačala, v Angliji za konja dirkača, je bila 205.000 dolarjev, ti jih je plačal nek argentinski športnik za »Tracery-ja-, zmagovalca v slavni St. Leger-dirki 1. 1912. Slavna amerikanska tenis-igralka Helen Wills- je bila pred kratkim operirana na slepiču in je operacija dobro uspela. Francoskih mojstrstev se seveda ne bo mogla udeležiti in tudi njen nastop na \vimbledonsikeln 'turnirju je dvomljiv. Kako je zmagal Hoff v' Ameriki. Od lahko-aMetov floubeua, Goodvina, Paulena in Hof-fa, ki so se podali letošnjo pomlad v Ameriko, se je samo zadnjemu posrečilo, da je Evropo častno zastopal. To je pa tudi temeljito opravil: v 10 startih je postavil 11 oficijelnih rekordev, kar je tudi za Ameriko nekaj iz-vanrednega. Svoj največji uspeli pa si je priboril v teknil, Jti se je odigrala v svetovnoznanem nevvjorskem Madison-Square Garden pred 15.000 gledalci. Vdeležili so se jo: Amerika-nec Harald Osborne, Olimpionik v Dekathlo-nu in skoku v višino v olimpijskih igrah v Pia rižu 1. 1924, Amerikanec Emerson Norton, drugi zmagovalec v dekathlonu in Charles Hoff. Hoff je Osborna pozval na all-round-match ih mu jirepustil, da je sam določil število in način dasciplin te tekme. Sledeče konkurence so se tedaj odigrale v 3 urah med zastopniki obeh kontinentov: tek na 70 y, skok v Višino z naletom, met krogle, skok v daljavo z naletom, 60 y pregraje, skok v višino ob palici in tek na 400 m. V teli sedmih disciplinah je Hoff potolkel svetovna rekorda v sko-lcu v daljavo in skoku v višino ob palici; zmagal je v 5 disciplinah, Norton pa samo v metu krogle in v skoku v višino. Osborne se je ranil pri skoku v višino in je odstopil, Norton pa je prevrnil dve pregraji, s čemur je izgubil vse točke. Sicer bi bil Norton tudi brez zgube 'teh točk za 237 točk Hoffom. To je bil morda težak udarec za Ameriko, vendar pa mora vsak občudovati »portsko obnašanje Anverikancev, kdor je bil priča burnega aplavza lloffu. Najboljši naj zmaga, to je geslo Amerikanoev, zaničujejo pa onega, kii brez vzroka odstopi od boja; kajti Ame-rikanee ljubi boj in misli, da je ogoljufan, če se kdo brej boja poda. Gospodarstvo. SLOVENSKI ZVEZEK »POLJOPRIVREDNE-GA GLASNIKA«. V Novem Sadu izhaja pod spretnim uredništvom iin v zalogi priznanega vešča k a gospoda dr. Popo.vič-Pecije ugleden strokovni list »Pol jop ri v red ni Glasnik". Uredništvo tega lista je pred kratkim izdalo lepo opremljeni Slovenski zvezek«, v katerem nam prikazuje sedanjo sliko slovenskega kmetijstva. V njem so izšli izčrpni strokovni članki najboljših naših kmetijskih l.:__:.__• • živinorejo, planšarstvo, govedorejo, mlekarstvo, konjerejo, gozdarstvo, zadružništvo -itd. jn naše za povzdigo kmetijstva važne in koristne zavode kot kmetijske šole, kmetijsko družbo Itd. »Slovenski zvezek« nam nudi lepo priliko, da spoznamo sami kaj imamo in da nudimo našim bratom Srbom in Hrvatom priliko, da se seznanijo z razvojem in sodobnim stanjem našega kmetijstva. Zato moramo to delo 'iskreno pozdraviti in se zahvaliti gospodu uredniku in lastniku »poljopr.ivrednega 'Glasnika- , da ee ni ustrašil ne truda, ne žrtev, ki je bilo z izdajo tega zvezka združeno. Delo priporočamo vsakomur, lei se zanima za stanje dn napredek našega kmetijstva. Manjkati ne bi smelo na nobeni mizi inteligentnega kmetovalca, trgovca in drugih pridobitnih slojev. Cena njegova je •izredno nizka (20 Din). Dobi se pri upravi lista. Konferenca trgovskih zbornic v Ljubljani. Dne 24. in 25. junija t. 1. se vrši v Ljub-ljani konferenca trgovskih, industrijskih, obrtnih, odnosno trgovsko-obrtnih, trgovsko-industrijakih zbornic kraljevine SHS. Dnevni red: 1. Otvoritev konference. 2. Brodarstvo in narodno gospodarstvo. Uvodni referat prof. dr. Milana Todoroviča v imenu beogradske trgovske, industrijske in obrtne zbornice. 3. Pomorska uprava. Referat trgovsko-obrtniške zbornice v Splitu. 4. Naša z/unanja politika in trgovinska politika v zvezi z interesi našega pomorstva. Referat trgovske in oibrhiiške zbornice v Dubrovniku. 5. Pospeševanje na-sega pomorstva. Referat trgovske in obrtniške zbornice v Zagrebu. 6. Promet preko solunske luke. Referat trgovsko-industnijske zbornice kraljevine SHS v Solunu. 7. Predložitev resolucij. X Vojvodinska obrtna razstava v Novem Sadu. Mestna občina novosadska je dovolila izvršilnemu odboru vojvodinske razstave, ki se vr?! v Novem Sadu od 1. do 10. avgusta t. 1., subvencijo v iznosu 50.000 Din. To vsoto hoče pripravljalni odbor uporabili za podpore razstavljalcem iz drugih mest, ki se želijo udeležiti razstave. Sklenilo se je, da dobi* vsak kraj, ki da najmanj tri raz^tavljal-ce, eno mesto brezplačno, na 6 razstavljalcev dve, na 9 razstavljalcev tri mesta itd. Brezplačno mesto 'se bo določilo v navzočnosti razstavljalcev in sicer s kocko. Izvršilni odbor bo plačano najemnino vrnil v gotovini razstavljalcu, katerega številka bo izžrebana. Te tekme se smejo udeležiti vsi udeleženci z domačimi proizvodi, koje sami proizvajajo, in to po vrsti, kakor se prijavljajo, dokler ne bo gori navedena vsota izčrpana. Ako bi tudi županija dovolila kSko subvencijo, se bo tudi ta uporabila v iste svrhe. Ako se poleg tega tudi še upošteva, da se bodo posamezni obrtniški izdelki odkupovali potoni loterije, bodo stroški za posamezne razstavljalce minimalni. Prijavnice dobijo interesenti v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. To Ib ono. KAKO JE POBEGNIL PILSUDSKI IZ PETROGRAJSKE UMOBOLNICE. Maršal Pilsudslci, ki je gotovo najmarkaut-nejša osebnost sedanje poljske republike, je doživel marsikaj grenkega v svojem neizprosnem boju za obvobojenje nesrečne Poljske izpod tujega jarma. Predvsem se je boril proti ruskemu nasilju. Iz njegovega burnega življenja kroži vsepolno zanimivih anekdot. Zanimiv doživljaj tega simpatičnega borca za svobodo slavne, vitežke Poljske je med drugim sledeči. Radi velikopoljske propagande ga je leta 1901 caristična ruska vlada "vtaknila v varšavske zapore ter ga nato dala prepeljati v umobolnico v Petrograd. Vse to se je izvršilo tajno. Vsled izredno stitige cenzure ni o vsem tem nikdo v Poljski niti sanjal. Ravnateljstvu umobolnice so ga opisali kot skrajno nevarnega revolucionarja s striktnim naročilom, da nanj strogo pazijo. Med tamošnjimi zdravniki se je nahajal tudi dr. Mašurkvič. Ta je ostajal po cele dneve v svojem laboratoriju pri študiju debelili knjig. Vsak večer je odhajal iz bolnice z veliko usnjeno torbo napolnjeno s knjigami, ne da bi se spustil s komurkoli v razgovor. Dne 2. junija je imel nočno službo. Točno ob predpisani uri je nastopil službo. Ko so odšli vsi njegovi kolegi in asistenti, je počel nadzirati umobolnico. Šel je od celice do celice. V celici Pilsudskega je ostal nenavadno dolgo. Po inšpekciji je zapovedal pazniku, da mu pripelje Pilsudskega v njegov kabinet, češ da gre za neobičajne simptome tega bolnika. Pilsudskega so pripeljali v njegov kabinet. Bila sta sama. Paznik je samo slišal, da je dr. Mašurkviea. Na tleli je ležala samo oble-da se sleče. Za tetm je nastala grobna tišina. Po daljšem čakanju se je paznik zbal, da se je utegnilo zgoditi kaj posebnega, zato je potrkal na vrata. Ali vse je ostalo tiho. Prijavil je stvar takoj ravnateljstvu zavoda, nakar so s silo vdrli v sobo. Na veliko iznenadenje vseh niso našli v kabinetu ne Pilsudskega ne dr. Mašurkviea. Na podu je ležala samo obleka »uniobolnega« in glasovita usnjega torba zdravnika. Po dveh urah so ugotovili, da so odšle pred istotolikim časom tri osebe v civilni obleki mirno iz bolnice, vstopile v avto ter se neženirano odpeljale. Na obali Finske jih je čakala jahta, na kateri so izginili v inozemstvo. Dr. Mašurkovič je sedaj profesor na lvovski univerzi. ZDRAVNIŠKE ANEKDOTE. Paracelsus je bil poklican po prekrokani noči k nekemu bolniku. Vstopil je poln sočutja v bolnikovo sobo ter vprašal okoli sto-'ječe: Ali je bolnik danes že kaj zavžil?« — »Nič, razven telesa Gospodovega«. — >Ker ste se obrnili že na drugega zdravnika, sem jaz nepotreben , tako odgovorivši se je Para-zelsus obrnil in odšel. Bolniškega kirurga Moreau-a je dal poklicati nekoč Ludvik XV. radi poškodbe na nogi. »Upam, da boste z menoj drugače ravnali kot s svojimi pacienti v bolnici«, je menil kralj. »Sire«, je odgovoril Moreau, .-obžalujem, da mi to me bo mogoče.- — »Pa zakaj ne?- — »Ker ravnam s svojimi pacienti v bolnici kot s kralji.« Priljubljeni pariški profesor in specialist za duševne in živčne bolezni Ernest Ch. La-segue se je nekoč izrazil: »če mi privedejo aretirano deklico, si ogledam naijpreje njena kolena. One, ki imajo umazana, so pošteait,, one, ki imajo čiste so pa prostitutke.« To lahko konstatiram z matematično sigurnostjo. Blavui klinik Schonlein je zdravil kralja Friderilca Viljema skupno s tajnim svetnikom Weissom. Kraljica je predlagala, da bi se pritegnil še dr. Nix iz iMonakovega. Schonlein je ugovarjal ter pristavil: »Saj vendar ne bi zadostovalo, če bi se čitalo pod buletini Schonlein Weiss iNix (besediva — šala: Schonlein ne ve nič). Veliki kirurg Ttoiersch v Leipzigu je bil izredno dovtipen sarkast. Nekoč je prišel k njemu zelo bogat domačin. Ker niso igrali stroški pri njem nobene vloge, ,je hotel, da bi ga zdravila na vsak način samo prvovrstna zdravniška kapaciteta. K Thiersehu je prišel samo zato, da bi se informiral, kdo je v Parizu najboljši kirurg. — »To utegne biti Do-yen!» — »Pa je mogoče treba, da me kdo priporoči, ali me bo sprejel tudi brez priporočila?' — Vi greste kar .meni nič tebi nič tja in poveste, zakaj ste prišli. Nato vas bio gospod Doyen na vsak način vprašal, kje ste doma. Odgovorili boste: »V Leipzigu.« — >In potem?« — Potem vam poreče Dioyeai: »Vi govedo, če stanujete iv Leipzigu, zakaj se ne daste operirati Thierschu?< STRADANJE UNIVERZALNO SREDSTVO ZOPER BOLEZNI. Ruski zdravnik Aleksij Suvorin propagira v naši državi novo metodo lečenja tooleaii-Po njegovem mnenju ee naberejo v nasm prebavljanih organih prav tako kot v stroj* tekom časa, gotova r«idua, Ta re*>dua so vzrok vsakovrstnim boleznim. . P ta nesnaga iz telesa edinole s stradanjem. Stradati pa je 'treba 40 dni. Prvi dan ima pacient silen apetit, ki pa se manjša od dne do dne. Po par dnevih jezik p obledi, trideseti dan postane žolt, štirideseti dan dobi normalno rdečo ibarvo. Po 40dnevnem stradanju postane človek svež in pomlajen. V dokaz svoje trditve navaja zdravnik Aleksej Suvonin samega sebe kot vzgled. Pravi, da je preizkusil svojo teorijo sam na sebi. Danes je star 63 let. Predno se je podvrgel svoji prvi kuri je imel redke in sive lase. Po prvi kuri je dobil goste, plave lase. Bil je nervozen. Danes na več. Skratka, postal je v vsakem oziru svež, kot se o tem ne sanja nobenemu mladeniču. Prej je bil nervozen, tako da je bil njegov rokopis tresav in oglat. Sedaj ima vse drugačen rokopis. Stradanje koristi živcem: Postal je tako-rekoč zopet mlad ... Stradanje pa je najvspešnejša medicina, ne 6amo za požeruhe s preobloženim želodcem, temveč za vsakogar, celo za malokorvne ... In zakaj? AH je kri življenje? — Ne. Življenje je volja za življenje in volja napolni žile z novo energično krvjo. Med pacienti, pri katerih je dosegel Suvo-rin s svojo metodo presenetljive rezultate, navaja tudi kneza Obolenskega, ki ima danes 82 let in ki se čuti po stradalni kuri popolnoma pomlajenega. Gospod Suvorin je prepričan, da postane njegova metoda popularna ter da prinese človeštvu velike koristi. solnca. In ravno letos je moda tako vesela, ; zahteva solnce, toploto in sinje nebo za než-i ne tkanine svoje fantazije, crepe de Chine, . crepe Mongol in crepe Crapote, pisane, v dražestnih barvenih orgijah. Za šport in igro in popoldanske obiske je še vedno favorit jumper-obleka. Vse s steklom in biseri obšite obleke vira lanske sezone pa je izpodrinilo pisano blago, ki ne potrebuje nobenega drugega okraska kot kvečjemu našive iz eno- barvnega blaga. Modeli so preproste, premočrtne oblike ter učinkujejo z volani, 'tunikami, velikimi jaboti ali z velikanskimi pentljami iz materiala iste barve. Priljubljen je tudi mehak, lahak, graciozno padajoč taft, ansamble iz tafta, obleka in plašč ali cape je vi- 1 šek elegance. »Cape-kostum« iz novih izred-| no lahkih volnenih vrst blaga postaja vedno | bolj priljubljen, posebno pri mladih damah. Tako je na tisoče lepih stvari, ki samo ča- • kajo na to, da bi jih oblekli ter brilirali I ž njimi na vrtni zabavi, v zdraviliškem salo-j nu, na promenadi. Pa kaj zato, če radi ne-' ugodnega vremena ne gremo v Ostende, Bia-ritz ali Rimini, ko pa lahko briliramo v kostumu iz tefte, poslikane z roko ter malim solnčnikom ali pa v originalnem pijamu tudi doma. Ameriške kostume z malimi hlačkami nad trikojem si bodo smele pa dovoliti pač samo res vitke postave. MODNO P18M0. Zdi se, da je imel Amerikanec Brovne, ki je pred daljšim časom prorokoval, da bo leto 1926 »leto brez poletja«, prav. Dež imamo, aič kot dež. Cvetlični korzo, derby in vse druge prilike za razkazovanje krasote toalet je pokvarilo neugodno vreme. Žalostno vise mične kreacije mode v omarah in čakajo Moderni amerikanski kopalni triko. K gladkemu ali progastemu trikoju se nosijo enobarvne hlačice, ki 'jih drži bel pas. Obalni kostum iz z roko poslikanega tafta l velikanskimi trakovi na hrbtu. Male hlačice. Zelen pyjama iz lahkega volnega krepa z belim ovratnikom in naši vi iz'pisanih aplikacij. Jack London: 105 Morski vrag. »Kava!« sem vzkliknil. »Kaj pravite, če bi imeli čašo kave? Vroče kave. Pekoče vroče.« »Moj Bog,« je zamrmrala, kako ste me izuenadili. Tako okrutni ste. Baš sem bila tolažila dušo, da bi lahko živela brez nje, sedaj pa me mučite z vašimi praznimi mamili.« »Glejte, kaj naredim, sem rekel. V skalovju sem med razpokami nabral nekoliko suhih iveri in stebel. Razrezal sem jih na drobne kosce ali razcepil. Iz zapisnika sem iztrgal list pirja, iz zaboja s strelivom pa sem vzel naboj za lovsko puško. Z nožem sem odstranil zamašek in stresel smodnik na plosko skalo. Nato sem iztisnil iz naboja kapico in jo položil na sredo smodnika na skalo. Sedaj je bilo vse pripravljeno. Maud me je še vedno opazovala iz šotora. V levici sem držal papir, v desnici pa kamen, s katerim sem udaril po kapici. Pokazal se je puli belega dima, majhen plamen in hrapavi konec papirja je gorel. Maud je radostno plosknila z rokami. »Prometej!« je vzkliknila. Imel sem preveč posla, da bi se odzval njeni radosti. Treba je bilo nežno in oprezno netiti šibki plamen, če sem liotel, da bi močnejše vzplamtel. Nalagal sem trsko za trsko, vejico za vejico in veselo je prasketal ogenj, ko je se plamen prijel manjših vejic in dveri. Pred begom nisem vzel v račun slučaj, da bi prišel na kak otok. Zavoljo tega sva bila brez kotla in brez vsake kuhinjske posode. Pomagal sem si s pločevinasto posodo, ki smo jo rabili za izmetavanje vode; pozneje pa, ko sva porabila nekaj konzerv, sva si nagromadila prav imenitno vrsto kuhinjske posode. Jaz sem skuhal vodo, ampak Maud je naredila kavo. Oj, kako je bila dobra! Moj donesek je bila govedina iz konzerve, ocvrta s pomočjo zdrobljenega mornarskega prepečenca in vode. Zajtrk je pomenil pravi uspeh in tako sva sedela pri ognju vse dalj časa, kakor bi bila kot podjetna raziskovalca smela, srebala kavo in se razgovarjala o položaju. Jaz sem bil prepričan, da najdeva v enem malih zalivov postajo, ker sem vedel, da so bili v Beringovem morju taki kraji, kjer so se zbirali morski psi, doibro zastraženi; Maud pa je izrazila misel — da me pripravi na vsako razočaranje — da sva midva odkrila neznan tak kraj. Vendar je bila prav dobre volje vzlic temu, da je priznala, da je bila najina stiska prav j esna. »Ako imate prav,« sem dejal, »potem se morava pripraviti, da tukaj prezimiva. Najina zaloga živeža sicer ne bo trajala tako dolgo, ampak tukaj je obilo morskih psov. V jeseni odhajajo, zavoljo tega moram kmalu pričeti pripravljati zalogo mesa. Potem bo treba zgraditi koče, nabirati naplavljen les. Pripraviti bo tudi treba mast morskih psov za razsvitljavo. Sploh bova imela vse roke polne dela, če je otok neobljuden. Vendar ni, dobro vem.« Ampak ona je imela prav. Odjadrala sva s čolnom obalo, preiskovala z daljnogledi zalive in stopila lopatam na suho, ne da bi našla najmanjšo sled o člove- škem življenju. Zaznala pa sva, da nisva prva stopila na ta otok. Visoko zgoraj na obali sosednjega zaliva sva našla razbite ostanke čobm, ki je bil lovski, kakor sem spoznal iz njegovega načina gradnje; na njeni je bilo s komaj še vidnimi črkami napisano Gazela št. 2. Coln je moral že dolgo ležati tukaj; bil je skoraj na polovico napolnjen s peskom in les je kazal vse znake, da je bil še dolgo izpostavljen elementom. Med vrvmi sem našel zarjavelo lovsko puško in zlomljen mornarsk nož, ki je bil tako zarjavel, da ga skoraj ni bilo mogoče spoznati. »Odšli so odtod,« sem dejal radostno; čutil pa sem, da mi je srce upadalo in vsak čas sem pričakoval, da zagledam nekje na obali človeške kosti. Ker pa nisem hotel težiti Maudi duše, če bi našla kaj tak.ega, sem odrinil s čolnom zopet na morje in vozil okoli severovzhodnega rtiča. Na južnem obrežju ni bilo zalivov in zarana popoldne sva dovršila obja-dranje otoka. Njegovo celo obalo sem cenil na petindvajset milj, širina pa je znašala od dveh do petih milj. število morskih psov v vseh zalivih je moralo biti najmanj dve sto tisoč, zmerno cenjeno. Otok je bil najvišji na skrajnem jugozaipadnem koncu, odkoder se jo polagoma zniževal, tako da je bil severovzhodni del komaj dva čevlja nad morjem. Razen najinega zaliva so se vsi drugi zložno vzdigovali kake pol milje daleč in končevali v nekake skalovite pašnike, kjer je tupa-tam rastel mah in trava. Semkaj so bili zlezli morski psi; stari samci so čuvali svoje hareme, mladi pa so živeli skupaj. ., . (Dalje prih.) m mm Blizu Prešernovega spomenika za vodo. Najboljša, najcenejša kolesa in Šivalni stroj so edino Petelinčevi znamke Gritzner, Adler, Phonix za dom, obrt in industrijo. Pouk brezplačen, ugodni plačilni pogoji - Tudi na obroke. - Večletna garancija. Od dobrega najboljše je švicarski pletilni stroj , DUBIEP* nniimroniiirTfflttitfiiFTnmHniniiiiiiiniiiiniiiinnHiiiiiiipjmiiniiitimnninTTTTTTnniiimtn^ m nmniBirn DnsnRUNIŠRl IN SPEDI- 1 „GR0M • CIJSKI BUBEAU ^ || ® LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 41. g Naslov braojavkam: Telefon Int. St. 45-4. PODRUŽNICE: Maribor, Jesenice, Rakek. Obnvljs vse v to stroko spadajočo posle najhitreje in pod ku-lantnimi pogoji. ^ Zastopniki družbe spalnik voz S. O- n. ekspresne pošiljke. Josip Peteline, Ljubljanajl Lil © mm finskega kisa, d. z o. z* Uflbljaaa, «dl nctJtlneJSi In nctfoftcusnejil nn-mizni kis Iz vinskega kise. EAHTEVAjn PONUDBO! VC O TeltnlCno ln hlptfenlCno najmoder. neje urejena ftdsama v JugoElavIJL M. la, EL seSrtropK VRTNARSKE ZADEVE posreduje Goikovo »Vrtnarsko podjetje" v Kranju. Gospodična z eno letno pisarniško' prakso, zmožna vseli pisarniških del ter perfektno nemščine in hrvaščine-v govoru in pisavi službe. — Ponudbe p1^1 na upravo lista pod »Mar- IjiTM. PREMOG - CEIIIII Itfotfova 1/11. - Telet. 56 mali oglasi Vsaka beseda 50 para, debelo tiskano Din l-—. Tri lepe poslovne sobe v I. nadstropju odda z novembrom Pokozninslri zavod za nameščence v Ljubljani, Gledališka bi. 8. Absolvent trg. tečaja službe kot praktikant pri kakem večjem podjetju. — Ponudbe prosi na upravo lista pod »Marljiv« Celulozni les mehka drva, plača najbolje Fructus, Ljubljana, Krekov trg 10. Poletna stanovanja z opremo so dobe v g?&~ Sžiui v Višnji gori. Okoli gmdu in ■ v gozdu mimo in prijazno sprehajališče. Vpraša se pni oskrbništvu, Stekleno atrešno opeko imajo •talno v zalogi Združene opekarne d. d. v Ljubljani Otomane najlinejše izdelave v da-mastu 700 Din, v blagu 800—4000 Din, modreci iz najfinejše trave 250 Din in vsa tapetniška dela najceneje Bud. Sever, Go-| sposvetska cesta 6, Naročajte ,Narod. Dnevnik*. Izdajatelj ln odgovorni urednik ALEKSANDER 2RLRZN1KAB. - Zu tiskarno »Merkur v Ljubljani Andrej Sever.