» Leto II.
Rti'
ati
tik
de*
Isto o
p#
sttf in
tli s la s
L
0 tH
Poštnina plačana o gotovini.
Ljubljana, torek 14. septembra 1920.
|('o
Štev. 208.
Cen« po poiti: zn cilo Iiffl . 8 8lr—
za pol iBta . 8 K— za četrt leta. 8 Zi— zal raestG. . R V— Zi Ljibljino msscfiio 7 H
Is inozemstvo mastno 8 ir—
Uredništoo in upraua: Ropitapjeva ulica št. 6
ISredn. telefon Ste«. SO
Posamezna Številka 60 vin. - NEODVISEN DNEVNIK _ Posamezna Številka 60 vin.
^vozačetnlku naše misli!
Danes, ko škof dr. Anton Mahnič pra^-pT>e ^^desetletnico svojega rojstva, je Dokl; Ven’ ^e^avs^° ljudstvo v prvi vrsti r4v canoi da javno priča, koliko se ima ono zahvaliti sivolasemu jubilantu, ičant *e ^r* ^re^c t>il oživotvoritelj kr-jU °-demokratiške misli med slovenje d n?,ro^om< njen udejstvitelj in bori tel j, *ki	n	Mahnič	brez dvoma njen um-
vj^tnik. Ko je naša inteligenca ži-ki c ' Dlr^v^^ nedotaknjena od novih idej, ie na • Se,.Snovale in razvijale krog nje, ko j,j . ase ljudstvo bilo prepuščeno samo se-čefl ^	najti	zadovoljitve svojih ob-
v .'“Joških, socialnih in gmotnih potreb ,ta ,ratnem izključno narodnjaškem, za-Pevslru1 neplodovitem duhu čitalnic in društev, je iz Gorice, kjer je dr. jacj0 lc takrat bil profesor na semenišču, tlld. ^ mogočen glas: »Slovenski narod. reJijj1 8* Poklican stopiti v vrste vseh bo-veštvT ZB.aa^v*®ic, °bče, sve*e ideale člo-jij, 8 ; Rišoč pred začudenimi očmi svo-duševno mročih sredi brez-onc nesrečne dobe, velike kon-Mah /banske kulturne stavbe, ni Anton Ho *	8 svojim velikim ujnom polagal sa-
Ojn tnie«jev filozofske izobrazbe in religiji , ,'^avstvenega svetovnega naziranja, ski 1 !m^o postati vodivno za ves sloven-p0mnaf°d. marveč je takoj tudi razumel ^dsr’ H ^a *mai° Pr* preporodu našega »Ocial'a n>eŠ°ve gmotne, gospodarske in e6id ^e.težnje, in knialu ic P°^ njegovo dr ^Socialno vprašanje« pokojne-dej0 rj ^vlice, ki je bilo prvo pomembno Ptj n. e vrste med Slovenci. Tako se je S	to	vprašanje, ki je postalo
PorJ!^ne'®i' čini tel j v krščanskem pre-ltr6l“l? slovenskega ljudstva in našlo v dir. n^J.' očetu naše organizacije, svojega dr u S^ijalnega zastopnika. In tako je v^lr č Postal to, kar je in ostane za $ivT0 24 nas: Oče krščanske renesanse na
, j^skem,
loVwanes vidin® pred seboj plodove de-(j.|a Prvega katoliškega ideologa v na-1i*i k ^ni' ' kar se ie zgodilo v okri-Sl0Vp f^sltodemokratičnega gibanja na
ele^t ‘n 1>0 posta^° tucJi b’stveni
V	^u^u,mem življenju naše nove f,!^nVVanske domovine, se je zgradilo na de ;n lCevih idejah, vsled njegove spodbu
^r6kt^° njeŽ°vi prvozačetni direktivi. Ta V^'va- se tudi še danes pojavlja in bo socjgj Vs^anu varovati naše katoliško in Pott^,n°. Spanje od vsakih mogočih stran-oziru je ime in avtoriteta lii£ Mahniča svetilnik, kateri meče
14|0 P^dbuja in svari krmarje, ki vodijo je i° po razburkanih valovih v dobi, fcgodJH.^biti najpomembnejša doba v celi civiliziranega človeštva.
*®boj Ve mogočni misli se danes borita med L. Prevlado nad svetom: vekovečna ^^k	°a en* s*ran‘ ’n globoko nekr-
Nn cm. P° svojem izvoru, smeri in konč-_na drugi strani. Srede ni več, in tji n 0 že nekako pred štirimi deset-Aivtiij ^^°Vedal dr. Mahnič! Ali Kristus ali stus! Gotovo delujejo na dnu, ko-ioče na Pod burnim potokom vserazruša-^iti naev.fucije tudi čisto krščanski, pleme-1	^	a	*e s^e se napravljajo v
.	° Pr°tikrščanski smeri in bi pomed-
|*h slo^ časa s temeljnimi načeli, na kate-*tfŠoanrijL človeštvo, odkar ga je probudilo novemu življenju, ako bi mo-
^	delovanje dr, Antona Mahni-
lo ^ kažejo pot, kako v tem kaosu ne ^eset rai^ti ta temeljna načela, ampak n^j..njihovo životvorno moč in še rešiti svet, ki je vdrugič padel v % S| P°ganst va, brezobzirnega izkorišča-eni in krvavega, nikomur in ^ drurt- °e Prizanašajočega bujnta sužnjev
. Sr i-Stran*-
J. An* *e gigantske borbe pozdravlja ti et*si?113- Mahniča slovensko ljudstvo, d^avstvo, ki vojuje ta boj, tako kjtk° naiv^šjih idealnih dobrin člove-za zmaŽo svojih najelementar-°Clalnih pravic in potreb!
V varstvo krščanskega delavstva.
Belgrad, 13. septembra. Ravnatelj tobačne tovarne v Seniu, znani italijanaš Nicolich, je pred 2 tedni začel nenadoma odpuščati organizirane krščanske delavce in delavke, ki tvorijo v tovarni veliko večino. Delavstvo je bilo silno razburjeno.
Polanec Gostinčar je v tej zadevi že vložil oster protest pri upravi monopolov v Belgradu in zahteval, da se odpusti prekličejo, Državna upi-ava monopolov je odgovorila poslancu Gostinčarju, da je v tej zadevi uvedla naj strožjo preiskavo.
Demokratsko nasilje nad cerkvijo in šolo
v Vojvodini.
Subotica, 11. septembra. Demokratska ministra: Pribičevič za prosveto in Marinkovič za vere, sta si izbrala Vojvodino, da nasilno izvedeta v njej svoje svobodnjaške in »edinstvenonarodne« načrte, s katerimi si v drugih pokrajinah ne upata na dan. Pribičevič je podržavil vse šole v Vojvodini in brez vprašanja vzel občinam in vasem njihove šolske zgradbe z vso opravo. Domače učitelje prestavlja v Macedonijo in nastavlja nove, Srbe; učni jezik v šolah mora biti srbski s cirilico. Župnik na deželi poslej ne more biti upravitelj šole. Doslej so se vodile vse bunjev-ske šole v strogo verskem duhu. Pribičevič hoče tega duha popolnoma pregnati.
A ne dovolj tega. Ampak demokrati so namerili svoj udarec tudi naravnost na cerkev, Te dni je minister za vere podal duhovščini v Vojvodini ferman, v katerem ukazuje, da marajo duhovniki vsako svojo službo v cerkvi prijaviti preje policiji, čes, da more le-ta vzdrževati red!
Tu se ne zahteva nič manj in nič več, nego da mora duhovnik, predno gre maševal, pridigovat, poročat ali krstit, iti iskat policaja, da mu to dovoli in ga pri tem nadzoruje. Odkodi ministru ta pravica ali bolje nezaslišana predrznost? Ali stoji Vojvodina izven zakona? Današnje »Novine«, ki so poročale o nasilju demokratskih ministrov proti cerkvi in šoli v Vojvodini, so bile zaplenjene.
A motijo se vsi, ki mislijo, da bodo mogli s protizakonitostjo in nasiljem streti voljo bunjevskega ljudstva, da si ohrani vero, jezik in šege svojih pradedov. Ministri bodo šli, a bunjevsko ljudstvo bo osta-
lo	na svoji zemlji in si izvojevalo pravo in svobodo v veri in jeziku, ki mu na tej zemlji gre.
(Zadnja dejanja centralističnih demokratov kažejo, da bi liberalci tudi pri nas radi uvedli tak sistem, kakor v Vojvodini. Slovensko ljudstvo bo na straži!)
-m-
Kristan noče delati v linančnem odboru.
Belgrad, 13. septembra. Namesto da poslanec Kristan zavija in pristransko poroča o nastopanju Jugoslovanskega kluba v proračunu, bi storil boljše, da bi sodeloval pri razpravi v finančnem odboru, za kar vleče dijete. Tako pa bojkotira vse delo v finančnem odboru.
JUGOSLOVANI NISO ZADOVOLJNI.
LDU Pariz, 13. septembra. (DKU) O reškem vprašanju piše »Matin«; To vprašanje se je z zadnjo D’ Annunzijevo gesto na nenavaden način bistveno razjasnilo, Proklamacija Reke kot neodvisne države zadovoljuje Italijane in Jugoslovane, kakor tudi Reko samo, (Jugoslovani niso zadovoljni in ne bodo.)
DRŽAVNIKI ENTENTE.
LDU Aix les Bains, 13. septembra. (Havas) Millerand je davi sprejel romunskega ministra za zunanje stvari Take Ja-nesca. Ob 16. uri se je nadaljevala razprava med Millerandom in Giolittijem. Na dopoldanski seji se je sprejela skupna izjava, ki pa se bo objavila šele zvečer. Lloydu Georgeu se je odposlala nastopna brzojavka: Giolitti in Millerand se nočeta ločiti, ne da bi Vam prej sporočila še svojih zelo prisrčnih in prijateljskih pozdravov. Ministrska predsednika Italije in Francije sta imela zopet priliko, da sta razvidela popolno soglasje svojih splošnih naziranj in temeljno potrebo tesne zveze med Italijo in Francijo, da se zagotovi ureditev evropskih problemov, vzpostavitev miru in normalnih odnošajev med narodi.
PRED RAZKOLOM FRANCOSKIH SOCIALDEMOKRATOV.
LDU Pariz, 13. septembra. (Havas). Listi nadalje razpravljajo o pogojih, ki sta jih prinesla Cachaine in Frossard iz Rusije glede pridružitve francoskih socialistov k tretji internacionali. Longuet smatra te pogoje za nesprejemljive. Mnogo znamenj je, ki kažejo, da je možno razcepljenje v socialnodemokratski stranki. Cachoine z vsemi močmi nadaljuje propagando za priključitev k tretji internacionali, vendar pa se mu zelo upirajo posebno voditelji splošne delavske zveze.
BOJI Z RUSI
LDU Dunaj, 13. septembra. Ukrajinski tiskovni urad javlja iz Tamova z dne 12. t, m.: V vzhodni Galiciji so se na fronti ukra-
jinske armade Pavlenka med Dnjestrom in Gnilo Lipo razvili novi boji, Boljševistično levo krilo med Haliczem in Bukaczow-cem, ob Dnjestru in Gnili Lipi ter ob železniški progi Strij-Chodorov-Tarnopol se je moralo preko Rohatyna umakniti na vzhodno obal Gnile Lipe. Tudi v odseku med Gnilo Lipo in Zloto Lipo so se morali bol-ševiki umakniti. Ukrajinske čete pridobi-■ vaijo ozemlje.
LDU Moskva, 13. septembra. Frontno • poročilo od 12, t. m.: V ozemlju Grodno ! smo zasedli Kuznico. V ozemlju Wolko-wysk smo odbili vse sovražne napade, uje-
li	230 sovražnikov in zaplenili več strojnic. Na ozemlju Wlodawa-Cholm se bijejo trdovratni boji s sovražnikom, ki je dosegel desni breg zapadnega Buga. Poizkušani poljski predor vzhodno od Rohatyna se je ponesrečil vsled odpora naših čet, ki so vrgle sovražnika proti severozahodu,.
RUSIJA IN ANGLIJA.
LDU London, 13. septembra. (Brezžično) Listi poročajo o triurnem razgovoru Lloyda Georgea s Kamenjevom, preden je ta odpotoval v Rusijo. »Daily Nieuws« pravijo, da je razgovoru primanjkovalo prisrčnosti, Lloyd George je očital sovjetskemu zastopniku različne zlorabe zaupanja in mu sporočil, da bi se mu bile dostavile potne listine, ako jih ne bi bil že sam zahteval. Povrnitev Kamenjeva in Rotsteina je nemogoča. Diplomatska pogajanja bi se mogla samo tedaj obnoviti, ako bi bila angleška vlada zagotovljena, da se sovjetska vlada ne bo vmešavala v angleške notranje stvari. Posebno je očital Lloyd George Kamenjevu prodajo ruskih kronskih dragotin, da so podpirali z denarjem »Daily Herald«, zvezo z angleškimi delavskimi združenji in da so namenoma varali angleško vlado glede usta-I novitve poljske milice. Kamenjev se je proti očitkom zavaroval. Pogajanja radi obnovitve trgovskih odnošajev se ne smatrajo za prekinjena.
POLJSKA IN ČEŠKOSLOVAŠKA.
LDU Zagreb, 14. septembra. Poljski j generalni konzulat v Zagrebu najodločneje 1 dementira v včerajšnjih zagrebških listih j razširjeno vest o agitaciji s poljske strani
f>roti češkoslovaški republiki, da bi izzva-a vojno s to državo. Ravno nasprotno je pokazala Poljska, da hoče s sosednjo češkoslovaško republiko živeti v miru in ljubezni s tem, da se je pokorila odločbi en-tente v tešinskem vprašanju, s katero je 150.000 Poljakov pripadlo k češkoslovaški republiki.	'	"•	-	'	-
Občinski volivnl red.
Liberalci 90 dosegli v potu svojega obraza pri belgrajskih ministrih, da so občinske volitve na Slovenskem odložene. Slovenski kraji, navezani na svojo občinsko avtonomijo, vajeni parlamentarizma, so izključeni od sodelovanja svojega ljudstva v občinah, medtem ko so se občinske volitve že izvršile na Hrvatskem in v Srbiji ter se pripravljajo celo v Dalmaciji, v Bosni in v Vojvodini. Slovenija je deležna usode Čmegore, kjer ljudstvo ne pozna volitev, kjer je vedno bilo deležno politike, diktirane mu od njegovega kralja. Tam se z občin. volitvami seveda ne mudi, ker ni nikogar, ki bi jih pogrešal. Na isto stopinjo so centralistični liberalci potisnili slovensko ljudstvo.
Storili pa so to z izgovorom, češ, da je treba nekaj paragrafov od regenta že potrjenega volivnega reda spremeniti. Gre za tri čisto nebistvene točke. V točki 10 gre za to, koliko volilnih imenikov naj občina razstavi na ogled. V seji dne 9. t. m. deželne vlade je bilo sklenjeno, da morajo biti volivcem na razpolago saj 3 povcrj'eni prepisi volivnih imenikov, na ukaz glavarstva pa tudi več.
Druge točke tičejo kandidatnih listin. Tudi te je rešila dež. vlada v svoji seji 9. t. m. Nato pa je prišel vodja liberalnih demokratov dr. Žerjav, ki je pri nas poverjenik za pravosodje, z novimi predlogi in zahtevami. Pred vsem zahteva ta čudni »demokrat«, da se delavkam in kmeiicam vzame že dovoljena volilna pravica za občine.
V	tem oziru, nam služi za podlago uradno poročilo o seji dež. vlade dne 9. t. m., ki pravi:
»Poverjenik za pravosodje dr. Žerjav predloži nadaljnje predloge glede sprememb občinskega volilnega reda za Slovenijo. V § 1 naj se omeji ženska volilna pravica ‘samo na samostojne gospodinje in na državljanke s kvalificirano izobrazbo. Uvedejo naj'se nadalje vezane liste. Ker je med tem izšel volilni red za konstitu-anto, naj se tudi občinski volilni red temu analogno preuredi z ozirom na volilno postopanje.
Predsednik d/želne vlade ugotovi, da je poverjenik za^ pravosodje s temi predlogi kršil sporazum od 17. avgusta t. 1., ker sporazum izrečno določa, da se spremene samo zgoraj navedeni paragrafi občinskega volilnega reda. Poverjenik za pravosodje temu nasproti poudarja, da sporazum ne izključuje njegovih dodatnih predlogov in da ima pravico staviti inicijativne pred loge.
Poverjenik za notranje stvari dr. Pi-tamic prečita tozadevno navodilo ministrstva notranjih del, katero sklicevaje se na parlamentarni sporazum izrecno navaja paragrafe (10, 15, al. 3, in 35), ki da se imajo spremeniti. Predsednik izjavlja, da predlogov poverjenika za pravosodje ne more dati v razpravo, ker niso v nobeni zvezi s predmetom te seje, v kateri se sme v zmisu parlamentarnega sporazuma razpravljati samo o reviziji v sporazumu fiksiranih zakonitih določil. Ker ima vsak poverjenik brezdvomno pravico staviti predloge, bo dal predloge g. dr. Žerjava na eni prihodnjih sej sicer na dnevr.i red, toda ugotoviti mora že vnaprej, da je vsak poizkus, spreminjati občinski volilni red preko onih treh točk, glede kojih so se stranke zedinile, eklatanten prelom parlamentarnega sporazuma.«
Tako liberalci zavlačujejo volitve, ker bi radi volivni red spremenili, celemu delu ljudstva vzeli volilno pravico ter se tako s pomočjo zvijače ter sile vzdržali na površju,
Demokratom-liberalcem, ki našo avtonomijo prodajajo v Belgrad za skodelico dvomljive strankarske leče, bo ljudstvo plačalo za to s stoterimi obrestmi. Pred vsem pa je jasno, da si ženske volivne pravice ljudstvo ne bo dalo prodati!
Liberalci lahko prodajo belgrajskim centralistom sebe in svojo stranko, našega ljudstva pa ne bodo!
Stran 2
»Večerni list«, dne 14. septembra 1920.
Štev,-
KRIZA NA ANGLEŠKEM.
LDU London, 13. septembra. (Brezžično.) Predsednik trgovinskega urada sir Robert Horne je po posvetovanju z Lloyd Georgem podal izjavo, v kateri opozarja javnost na to, da se rudarji branijo, uveljaviti svoje zahteve pri nepristranskem razsodišču. Horne je izjavil, da iz političnih vzrokov grozi deželi industrijska kriza. Enkrat za vselej se mora uveljaviti načelo, da se morejo priznati samo upravičene zahteve. Dosedaj se niso poizkušali nobeni nadaljnji koraki za zbližanje. Izvršilni odbor rudarjev se bo sestal v torek. Kontrolor za prehrano je naznanil, da se bo morala, ako se začne rudarska stavka, kvota sladkorja znižati za polovico in da se bo morala poraba tudi drugih važnih živil, kakor meso, slanina, mleko itd. primerno znižati.
Politične novice.
+ Sklapi prvega Švicarskega krSčan-sko - socialnega kongresa. Na prvem kongresu švicarske krščansko - socialne zveze, ki se je minule dni vršil v Curihu, so sklenili krščanski socialni program. Program odklanja kapitalizem pa tudi materialistični socializem in se postavlja na stališče krščanske vzajemnosti, skupnega dela vseh delavnih stanov v blagor sploš-nosti. Program pride na kongres krščanske internacionale v odobritev. Kongres je sprejel resolucije, v katerih se izreka za to, da se po vseh poklicih ustanavljajo stanovski ali poklicni sveti, v katerih morajo biti zastopani vsi trije činitelji: podjetniki, vodilno tehnično in trgov, osebje ter delavci. Vsi ti sveti se združijo v pokrajinske gospodarske svete in le - ti v centralni gospodarski svet. Vsi ti sveti morajo dobiti javnopravni značaj. Dalje je kongres osvojil sklepe internacionalne delavske konference v \Vashingtonu o 48 urnem tedenskem delu za industrijsko delavstvo, o pobijanju brezposelnosti, o materinskem varstvu itd,
-j- Komunisti med seboj. Voditelj leve struje avstrijske socialne demokracije dr. Frey e v svojem glasilu »Revolutionarer Sozialdemokrat« označil svoje stališče nasproti komunistični stranki. Tu pravi dr. t*rey, da med levico in komunisti danes ni stvarnih razlik. Kljub temu je pa daleč od njega misel, da bi se združil s komunisti. To pa zaradi komunističnih voditeljev. Ti voditelji, pravi dr, Frey, so politični šuš-marji, agitatorji ne pa politiki. To so ljudje, katerim ne bi mogel mimo zaupati usode avstrijskega delavskega razreda niti za četrt ure. To so možje, ki nikdar ne drže dane besede niti eno celo uro in bi moral biti popoln norec, kdor bi se hotel s komunisti spuščati v kake dogovore. S temi ljudmi hoteti izvesti proletarsko diktaturo, bi bila blaznost, zločin, samoumor in umor proletariata. Komunisti se morajo najprej naučiti najnavadnejše dostojnosti, potem šele bi se moglo z njimi govoriti. O prav tem dr, Freyu. ki bere take levite komunistom, pa piše »Arbeiterzeitung«, da je čez vso mero častihlepen in da je razcepil še socialnodemokratično levico na dvoje samo zato, da more biti vsaj enemu drobcu absoluten voditelj brez konkurence. Kako pišejo o Freyju še-le komunisti, se da misliti. Vsi ti komunisti in revolucionarji drže res drug drugega pokoncu s samim razdorom in sovraštvom. Da bi držali pokoncu delavsko reč, niti sami ne verjamejo.
+ Komunistična uprava v Šabcu. Pod tem naslovom poroča »Samouprava« o prvih dveh večjih činih nove komunistične uprave v Šabcu. Ena najnujnejših potreb v Šabcu je zveza s prekosavskira ozemljem, za katero se je Šabac že dolgo potezal. Po prevratu je postala ta potreba takorekoč kričeča. Ker zaenkrat ni bilo misliti na zgradbo železnega mostu, se je ponudila vojaška oblast, da zgradi začasen pontonski most. V to svrho je nedavno prišel v Šabac oddelek vojaštva s stotnikom, ki naj bi vodil dela. Toda komunistična mestna uprava je izjavila, da most ni potreben, a če bi to tudi bil, zanj ne bi mogla prispevati niti pare, ker je občinska blagajna popolnoma suha. Preje je občina izlahka dobila posojilo, če je bila v stiski, komunistični upravi pa seveda nihče noče posoditi niti počenega groša. Šabac ostane torej brez tako zaželjenega mostu. In še drugo »zaslugo« si je komunistična uprava stekla v tem kratkem času. Gospa Angl d’ Astre, ki namerava v Šabcu na lastne stroške zgraditi bolnišnico, je ponudila mestni upravi večjo količino obleke in obutve za revno prebivalstvo brezplačno, samo prevozne stroške od Belgrada do Šabca naj bi prevzela mestna uprava. Tudi to ponudbo so komunisti zavrnili — po načelu, da je čim večja beda voda na njihov mlin. Tako si pa volilci cele reči menda le niso mislili
—	ka-li?
+ _ Prepir za dolarje med hrvatskimi komunisti se ni končan. Zmerni komunisti so predlagali, naj se vseh 3227 dolarjev izroči zadrugi »Delavski dom« v Zagrebu, ki jo tvorijo delavske strokovne zveze. Radikalni komunisti so to ' odbili in zahtevali, da se izroči denar izvršilnemu
odboru komunistične stranke (ki je v njihovih rokah). Pogajanja se nadaljujejo.
Organizacija Bunjevcev in Šok-cev. Za Bunjevce in Šokce, ki tvorijo jedro domačega prebivalstva v Vojvodini in so bili doslej po večini politično neopredeljeni, se potezajo razne politične stranke, najbolj pa demokrati- Toda bunjevsko ljudstvo, ki je globoko vemo in se drži poštenih starih šeg in navad, čemur se ima zahvaliti, da je ostalo nravno krepko in si ohranilo jezik in gmotno blagostanje, se ni moglo pridružiti nobeni teh strank. Osnovalo si je lastno politično organizacijo pod imenom »Narodno in krščansko udruženje«, ki ima svoj sedež v Subotici. Program tega udruženja je krščansko demokratičen. Za kulturno delo so osnovali »Prosvetno društvo Neven«, ki ima isto-tako svoj sedež v Subotici, Društvo bo že letos osnovalo zavod za 10 dečkov in 10 deklic z dežele, ki jih bo študiralo na lastne stroške; sčasoma se bo zavod seveda razširil. Ustanavlja se pa pravkar tudi kmetsko-gospodarska organizacija »Udruženje zemljoposjednika«, katere prvi občni zbor je napovedan za dan 10. oktobra t. 1., ko bo zborovalo tudi Narodno in krščansko udruženje. Glasilo krščansko organiziranih Bunjevcev so »Novine«, kri izhajajo v bunjevskem narečju za sedaj vsako soboto v Subotici. Bunjevci hočejo dvoje: ohraniti svojo katoliško vero in se obraniti nasilnemu posrbenju. Oni so navdušeni Jugoslovani, a svojega posebnega narodnega obeležja si ne dado kar čez noč vzeti. Zahtevajo avtonomijo za vojvodinsko pokrajino.
+ Kdo je zmagal v Srbiji, Liberalni demokratje so cele tedne razlagali strmečemu svetu, kako velika je njihova moč tudi v Srbiji. Kazali so na izid občinskih volitev, kjer so dobili v roke večino občin. Sedaj se je pokazalo, koliko je bilo vredno njihovo vpitje. Uradni podatki notranjega ministrstva, ki ga vodi demokrat, dokazujejo, da so radikalci dobili v Srbiji 100 občin več ko demokrati ter vse druge stranke skupaj. Pa naj se še kdo zanese na liberalno poročanje!
Dnevne novice.
— Umrl je v Zagrebu dr. Luka Mari-janovič, profesor kanonskega prava katoliške in pravoslavne cerkve na zagrebškem vseučilišču, ponovno dekan in rektor, Pečal se je tudi s književnostjo in zbiral narodne pesmi za »Matico Hrvat-sko«.
— Društvo Industrijskih In zasebnih uradnikov državo SHS se je spojilo z Zvezo privatnih nameščencev v Zagrebu.
— Novi južni kolodvor v Zagrebu, ki
ga že grade, bo stal dalje proti zapadu — v Čemomercu poleg bivšega vojaškega
vpvnfl lie/«a
— Nadvojvoda Friderik in njegova posestva na Češkoslovaškem. Listi poročajo, da se je bivšemu avstrijskemu nadvojvodu Frideriku posrečilo dobiti angleško državljanstvo, vsled česar je postal zopet neomejen lastnik svojih velikih posestev na Češkoslovaškem. Predaja teh posestev v roke nove Friderikove nemške uprave da je že v teku. Češkoslovaška bo morala plačati tudi odškodnino za vso škodo, ki se je pod njeno upravo zgodila na Friderikovi lastnini. Zadnje dobrote Habsburžanov!
— Tatvina v & čedna. Posestniku Janezu Wrantu v Ščednu pri Zihpolju na Koroškem sta bila ukradena dva panja s strdjo vred v vrednosti 1000 kron. Tatovi so ukradene panje razbili; enega so vrgli v vodo, drugega so pa pustili v gozdu, ko so seveda prej pobrali strd iz obeh ukradenih panjev.
— Gena moki v Zagrebu znašajo: št.0 K14, št,2 K13, št.6 Kil; v mestni aprovizaciji 13, 10 in 7 kron. Ljubljana se lahko postavlja — v cenah moke nad-kriljuje celo Zagreb,
— Valute. Dne 13. septembra na zagrebški borzi: 1 dolar 109 K 50; 100 avstrijskih kron 40 K; 100 carskih rubljev 125K; 100 češkoslovaških kron 162 K; 100 francoskih frankov 730 K; 1 napoleondor 382 kron; 100 nemških mark 209 K; 100 ru-munskih lejev 228 K,
UubUanske novice.
lj Umrl je obče znani čevljarski mojster g. Jožef Vider. Pogreb se bo vršil jutri ob 5. uri. Preostalim naše iskreno sožalje!
lj »Scapinove zvijače«, komedijo v treh dejanjih od Molidra, bo uprizoril Ljudski oder v nedeljo, dne 19. t, m, ob osmi uri zvečer.
lj Glasbena Matica. Vsi gojenci konservatorija in Matičine šole, ki so se doslej vpisali za orkestralne inštrumente flavto, oboo, klarinet, rog, trobento in pozavno naj pridejo v četrtek, 16, septembra popoldne ob 2. uri v pisarno Glasbene Matice k razdelitvi ur,
lj Pritožba radi stanovanja. Prejeli smo: Na Ižanski cesti je imel gospod Teodor Keber, posestnik in vrvar, s 1. julijem prazno stanovanje. Stranka je plačevala
25 K, a on ni hotel strank, ki so ga prosile, češ, ker stanujeta 2 ali 3 družine skupaj. Dejal je, da rabi lokal za svojo obrt. Sedaj je pa vzel 4 mlade fante, ki mu plačujejo dva po 60 K, eden po 50 K, eden po 40 K, torej skupaj 210 K. Kje je stanovanjska komisija?
lj Izgubila se je 13. sept. od 10. do 12. ure dopoldne zlata damska verižica z obeskom (monogram I. T.). Pošten najditelj se prosi naj jo odda proti mali nagradi v Ljudskem domu v Mostah.
POPIS VSEH INVALIDOV IN DRUŽIN PADLIH VOJAKOV V SVRHO NAKA-ZANJA PRESKRBNIN PO NOVI UREDBI . O INVALIDIH.
Ministrstvo za socialno politiko je izdalo Uredbo o invalidih in družinah padlih vojakov, ki določa nove pokojnine in preskrbnine oziroma dodatke ter druge državne pomoči omenjenim osebam. Potrebni krediti za to so že zagotovljeni, tako da bo mogoče v kratkem začeti z nakazovanjem. V to svrho pa potrebuje poverjeništvo za socialno skrb deželne vlade za Slovenijo, ki mora izvesti omenjeno Uredbo, najnatančnejši popis vseh oseb, ki imajo pravico do državne podpore po določbah te naredbe. Razposlalo je že vsem okrajnim oblastem in občinskim uradom v Sloveniji naredbo z obširnimi navodili, kako je treba izvesti ta popis, pri katerem morajo sodelovati ne le vsi upravni javni činitelji, temveč tudi vsi zainteresirani posamezniki, da bo mogoče izvesti in zavr-šiti to obsežno akcijo točno in hitro. Ni le v interesu države, da dobi dober in zanesljiv pregled vseh invalidov, vdov in sirot, ki ji bo služil za odmero novih preskrbnin in ki bo tvoril edini pravi temelj za na-daljne parlamentarne debate o budžetu; zavedati se morajo tudi vsi oni, ki jim je poverjena naloga sodelovanja pri tem popisu, da je od njihovega točnega in hitrega dela odvisna usoda onih mnogih revežev, ki morda čakajo že več mesecev na pomoč države, da jim zagotovi primerno eksistenco ali pa da si bodo mogli postaviti nov temelj svojega pridobitvenega delovanja v človeški družbi. Gre torej za važno socialno delo.
Popis obsega sledeče kategorije:
1. Invalide.
2. Družine padlih (umrlih in pogrešanih) vojakov.
3. Sirote brez očeta in matere.
4. Siromašne bivše internirane in kon-finirane civilne osebe obojega spola, ki so zadobile poškodbe ali bolezen.
5. Siromašne družine onih oseb, ki jih je sovražnik usmrtil iz političnih ali vojaških razlogov, kakor tudi onih oseb, ki so pomrle za časa internacije ali pozneje, toda radi bolezni, ki so jo takrat zadobile ali se jim je poslabšala,
6. Civilne invalide.
7. Tuje državljane-invalide in družine padlih.
Vsem tem osebam je priznana nova pravica do stalne in izredne pomoči. Civilnim invalidom se bodo dajali umetni udje, prilika za zdravljenje in sredstva za ponovno usposobitev za pridobitveno delo.
Popisovali bodo edinole pristojni občinski uradi stalnega bivališča, ki pošljejo za vsako omenjenih kategorij po en izvod okrajnemu glavarstvu in poverjeništvu za socialno skrb. Vsi izkazi morajo biti dogotovljeni že pred koncem septembra. Radi tega naj se zglase nemudoma vse navedene osebe, ki bivajo stalno v svojem kraju, pri županstvu, da jih vpiše v izkaz. One osebe, ki so pristojne v Sloveniji, a se za časa popisa ne nahajajo v občini svojega stalnega bivališča (n. pr. v bolnici, v invalidski šoli, na začasnem potovanju itd.) naj se javijo pismeno občinskemu uradu svojega stalnega bivališča. Oni naši državljani, ki imajo domovinsko pravico na področju kake druge pokrajinske vlade (Hrvati, Bosanci itd.), se morajo javiti pismeno svoji pristojni domovinski občini, ako-ravno bivajo morda stalno v Sloveniji. Te osebe ne smejo biti vpisane v izkazu one občine, v kateri bivajo, ker jim mora nakazati preskrbnino pristojna pokrajinska vlada iz svojega kredita. — Tuje državljane, h katerim je treba za sedaj prištevati tudi še naše ljudi iz zasedenega ozemlja, popiše županstvo stalnega bivališča.
Vsi invalidi in ostale osebe, ki jih je treba popisati, so dolžne, da se same javijo osebno ali pismeno pri pristojnem občinskem uradu v smislu prednjih navodil, ker bodo v nasprotnem slučaju same nosile posledice. Občinski uradi pa morajo paziti na to, da ne vpišejo v svoje izkaze oseb, ki bi se morale zglasiti v drugi občini; vse take nepravilne prijave morajo odstopiti pristojnemu županstvu.
Pokojnine in preskrbnine oziroma dodatke bo izplačevala vojaška pokojninska likvidatura v Ljubljani (pozneje delegacija ministrstva financ v Ljubljani) potom poštnega čekovnega urad.
Nujno potrebno ter za državo in posameznike velevažno je, da bo izveden ta popis kar najtočneje in brez odlašanja v
določenem roku, ker je to prvi loč®01 \ splošne socialne statistik® v* navedenih oseb, ki bo izvedena teko#® seca oktobra t. 1.
Vsak invalid, vsaka vdova >n in vse ostale inleresirane osebe so prepričane, da je poverjeništvo za M® no skrb pripravljeno podpreti z v9fy svojimi sredstvi izvršitev teh dvdi ^
—	prvega popisa in socialne statistik® ki morajo zbuditi in okrepiti v narodu -upanje v državo, katera si je svesta s ^L jih dolžnosti napram onim, katerim | • guje največ in katere hoče zadovolin največji meri na ta način, da se pobr-za njihovo zdravljenje, za njihovo Pon ^ no usposobitev za pridobitveno d®*0' ^ primerne pokojnine in za ustanovite'' ■ poboljšanje njihovega samostojnega P dobitvenega in družabnega položaif' r
V dosego tega cilja naj posveti v do, ki mu je na srcu hitra in dobra or tev našega invalidskega vprašanja, svojo dobro voljo in zmožnost usp®stu vršitvi teh dveh važnih akcij. , . . l
Ako kak občinski urad doslej i0| no še ni prejel naredbe opr. št. D; z dne 6. septembra t. 1. z navodili in v ^ ci za popis invalidov, vdov in sirot, n*1, nemudoma zahteva pri invalidskem delku poverjeništva za socialno skr« želne vlade za Slovenijo v Ljubljani^
V Ljubljani, dne 6. septembra
Deželna vlada za Slovenijo,
poverjeništvo za socialno skrb-.
Izpred porote.
Včeraj je ljubljanska porota obsodij0^ Ijufa Karla Pevca, o katerega	><
včeraj poročali na 7 let težke ječe, je zagovarjal s tihim glasom, toda Pretnj:rgtc* vsaka njegova beseda, vsaka njegova » ^ je bila preračunana pri starem zločiMPj. bil zaradi tatvine obsojen že, ko je « .pt 16 let star. Zanimivo sta izpovedala j Woschnagg iz Šoštanja in dr. Mrav»S* (,tr Maribora, češ, da sta Pevcu zato za«p* sta mislila, da je v resnici Pribičeviče' j,, tant. Porotnemu senatu je predsedov n es dvorni svetnik Regally, obtožbo J stopal državni pravdnik dr. Ogoreutz: K 3f, dva slučaja in sicer je tožen Maks K« jvjS katerega je zagovarjal dr. Tekavčič 1 Šuštar iz Podhruške, katerega je *** dr. Kokalj.	rs	f
Prvi slučaj, o katerem je razpravi)® rota, je sledeči:
Tatvine v ljubljanskih restavracij
Letos meseca junija in julija so b!|® p. poredoma izvedene tatvine v Ijubljans® k g stavracijah. Tat je vlomil pozno P°n0.'1'fl )$ stilniške prostore, v katerih kar )e dobil, potem je pa odnesel od® • ^ stvari, posebno namizne prte. Vlomi s? Lo:11 stili eden za drugim na glavnem ko* pri Marenčetu, pri Novem svetu, pr» kolodvoru in končno pri »Lipi«. OSko0.^-so bili Ljudevit Haidinger, neki neznani »j rikanec, potnik Anton Medvešek, natavjlts Eli Sraker, natakarica Minka Burger, Gorše, Dimitrij Ličen, natakarica Greti ^
berger, gostilničarka Jadviga Albert. .. jo, rater Matija Dolničar in gostilničar_ J_«r L j!' renče. Oškodovanci so bili zaslišani in• ^ |w povedali, da so bili oškodovani za 6raV Enakost izvršenih tatvin je kazala na	1
bržkone ena in ista oseba storila vse t® jjs | katera domneva je bila tudi pravilna,JLrfP je izvedel zaradi tavine že petkrat pr®«,?!-,(f vani, 1. 1895 v Ljubljani rojeni trgoyS ( trudnik Maks Rozman.
Priče je g. dvomi svetnik skupno segel. Ker je nekaj prič zamudilo “OJ« pr' uro, je g. dvomi svetnik ironično strog« $ pomnil:	»Ljubljančani, kakor ponaV*«”pfi'
poznajo reda. Vsi moramo čakati uanL, p(;' hodniič bom precej poslal policijo, da « v»‘
Eeljala priče, ki se ne bodo ozirale ® gr ilo.« Na vprašanje g. dvornega sveta1* gC!; gallyja je odgovoril Rozman, da je kriv' manova mati je bila delavka, 5 let)?, (t |{ Rozman na Gorenjskem kot otrok. De11, pri Perdanu eno leto, ko še ni bil 15 ‘Ut* je šel v Trst za denar, ki ga je vzel 3000 kron je bilo. Iz Trsta je šel 15 1® ^0$. kovec z nekim dekletom na Reko. za to ni bil, ker mu je oče odpustil. * se je jičil pekovske obrti; padal ie globlje in globlje. In večkrat je bil k®?, j ^ Pr ivojnem sodišču v Gradcu je bil L*? vflft’ sojen na 18 mesecev. Vstopil je tud1 . .j ški policiji, dasi je bil že prej večkrat fci hudodelstva tatvin^ obsojen. Roznia® nato dva meseca potem, ko je zapusti* ' Mk policijo, izvršil vlom v restavracijo s]eK nem kolodvoru, kateremu vlomu so r vlomi_ v drugih gostilnah. Gospod Do<*;
Eovedal, da je bila tisto noč manjša dri*z ^ tif* jubljančanov v njegovi pisarni do P°jj gW[ zjutraj. »Ali zahtevate odškodnino, oOgS|l' ženca?« je vprašal g. dvomi svetnik T' ,p*
od
. K. g. Dolničarja. »Nel« je odgovoril P!j .®‘n pa se bom držal brivca, ki je izrezal 1* Jjjjvtf denih prtov znake.« — Radi nakupa sU 2$ svtari je bil brivec Jurman obsojen na F globe pri okrajnem sodišču v Liubjl3«^ iK Marenčetu je prišel Rozman v gostijno^jgr1 daj, razmere so mu bile znane, ker 1« zahajal prejšnje čase tja.
Ob zaključku »Večernega Lista; razprava še nadaljevala.
r Stavka. LDU Hamburg, tembra. (DKU) Zborovanje unio1” f.«ti pristaniških delavcev je sklenilo- P 0d' stavkati, ker so bile njihove za“ nlof° klonjene. Pogodbeni delavci so sc' temu sklepu pridružiti. Delo v luki P
' Vs®1 Obnovite naročnino, da se
ne ustavil
li«1
Odgovorni urednik Jože Izdajatelj konzorcij »Večernega k.j Slaka »'Jugoslovanska tiskarna« t