Leto XX., St. 134
Upravmstvo. ujuDljana, Knafljeva C — Telefon St 3122, 3123, 3124, 3125, 312Ö. Inseratm oddelek: Ljubljana, Selen-burgova uL — TeL 3492 tn 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 1.
Telefon fit. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2.
Telefon St. 190. Računi prt poŠt. ček zavodih: Ljubljana St 11.842, Praga čislo 78.180. Wien §t 105.24L
Ljubljana, tarde 1}, junija 1939
Cena 2 Din
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 din. Za Inozemstvo 40 din.
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125. 3126; Maribor, Grajski trg št. 7, telefon fit. 2455; Celje, Strossmayerjeva ulica fitev. 1, telefon St 65.
Rokopisi se ne vračajo.
Dve področji diplomatskih akcij
ANGLEŠKI ODPOSLANEC NA POTU V MOSKVO
Strang je včeraj odletel v Moskvo, kamor bo prišel danes opoldne z najnovejšimi angleškimi predlogi — Po zadnjih vesteh je Anglija ugodila vsem ruskim zahtevam
V zadnjem času sta postali središče važnih diplomatskih akcij zlasti dve evropski področji: področje Vzhodnega morja ali Baltika ter področje jugovzhodne Evrope z vzhodnim Sredozemljem in bližnjim vzhodom. Na obeh se v raznih tekočih pogajanjih zelo ostro križajo interesi velesil. Baltik je stopil v zadnjih tednih v ospredje mednarodnega zanimanja na eni strani v zvezi s pogajanji med Anglijo in Rusijo, na drugi v zvezi s sklenitvijo ne-napadalnih paktov med Nemčijo in baltiškimi državami, na tretji pa v zvezi z vprašanjem ponovne oborožitve in utrditve Alandskega otočja. Jugovzhodna Evropa in vzhodno Sredozemlje sta prav tako že nekaj časa predmet izredne diplomatske pozornosti, deloma v zvezi s splošno igro velesil. deloma pa v zvezi z nekaterimi določenimi diplomatskimi dogodki, kakršni so na primer sklenitev angle-ško-turškega obrambnega pakta, napovedana sklenitev sličnega pakta med Turčijo in Francijo, obisk rumunskega zunanjega ministra Gafenca v Ankari itd.
Kakor se zdita ti dve evropski področji navidezno povsem samostojni in medsebojno neodvisni, je vendar prav razvoj zadnjega časa pokazal njuno tesno povezanost. Politična povezanost obeh prostorov izhaja med drugim že iz težnje vseh držav v tem območju, ki imajo v glavnem enake interese, da si sredi sedanje igre velesil kolikor mogoče zavarujejo svoj mednarodni položaj in s tem svojo varnost. Razen tega pa sta obe zapadni velesili, Anglija in Francija, razvili v zadnjem času na vsem tem prostoru izredno diplomatsko delavnost, katere namen je izgraditev obrambnega sistema od Baltika do Črnega in Sredozemskega morja. V sklop teh prizadevanj spadajo tako države ob Baltiku s Poljsko na Čelu kakor države jugovzhodne Evrope z Rumunijo, Turčijo in Grčijo kot državami na skupni mednarodni črti. Na. obeh področjih se v akcijo evropskega zapada vpleta akcija osi Rim-Berlin, pri čemer kaže zlasti Nemčija še prav posebno diplomatsko aktiv-noist.
Tako je Nemčija sredi razgovorov med Londonom in Moskvo, pri katerih se je v razvoju zadnjih tednov izkazalo baltiško vprašanje kot najbolj sporno, vodila z nordijskimi in baltiškimi državami razgovore o sklenitvi nena-padalnih paktov. Nemška akcija v baltiškem območju se je v diplomatskih krogih presojala z dveh vidikov: z vidika nemške želje po obvladanju vsega vzhodnomorskega prostora ter z vidika »približanja na krajše daljave« z Rusijo. V obeh primerih se utegnejo pojaviti novi vplivi na položaj Poljske, ki slej ko prej poudarja svoj baltiški položaj kot eno izmed osnov svojega mednarodnega položaja in svojih zunanjepolitičnih smernic. Po mnenju Varšave je zavarovanje baltiškega prostora prav tako življenjskega pomena za Poljsko, kakor je po sodbi moskovskih krogov za Rusijo in po sodbi Berlina za Nemčijo. S tem pa so že nakazana ozadja spora in boja okoli političnega vpliva na baltiškem področju. Na. razpletu tega boja sta zaradi povezanosti s Poljsko živo interesirani tudi obe zapadni velesili, Anglija in Francija. Diplomatska pobuda Nemčije za sklenitev nenapadalnih paktov z nordijskimi in baltiškimi državami, zlasti pa poslednjimi, se je vrinila v tekoča pogajanja med Anglijo in Rusijo kot nov element, ki je v marsičem spremenil prejšnji dejanski položaj in s tem vplival tudi na spremembo osnov an^leško-ruskih razgovorov okoli zakrpani a tako zvane »baltiške luknje« v novem varnostnem sistemu vzhodne Evrope pod vodstvom evropskega za-pada, Poljske in Rusije.
Ako izvzamemo Nemčijo in Rusijo, ki spadata seveda tudi k baltiškim državam, so se vse ostale države tega območja do najnovejšega časa oklepale politike stroge nevtralnosti v vseh sporih med velesilami. Prva se je preori-en tir al a Poljska, ko se je naslonila na blok Anglije in Francije. Manjše države pa so se skupno z nordijskimi državami tudi po marčnih dogodkih odločile za ohranitev svoje popolne nevtralnosti. V skladu s to taktiko Norveška, Švedska in Finska tudi niso sprejele nemške ponudbe za sklenitev pakta o nenapadanju, pri čemer sta se Norveška in Švedska lahko opirali na dejstvo, da sta pred leti odklonili tudi podobno rusko ponudbo. Nasprotno pa je po daljšem preudarku proti koncu maja sprejela nemško ponudbo Danska. Njej sta na začetku junija sledili tudi Letonska in Estonska, dočim je Litva sklenila podoben pakt z Nemčijo že v marcu ob odstopu memelskega ozemlja. Vse navedene države, ki so se z Nemčijo pogodile, pa vztrajajo slej ko prej pri svojem prvotnem stališču o
London, 12. junija, br. Posebni odposlanec angleške vlade William Strang je danes malo pred poldnem s posebnim letalom krenil na pot proti Moskvi. Nocoj bo prispel v Varšavo, kjer bo bržkone prenočil. Potovanje bo nadaljeval jutri zjutraj, tako da bo okrog poldneva že v Moskvi.
Tik pred svojim odhodom se je Strang dopoldne ponovno sestal z zunanjim ministrom lordom Halifaxom in angleškim poslanikom v Parizu sirom Ericom Phippsom, ki se že tri dni mudi v Londonu. Malo pozneje je bil pri Halifaxu tudi ruski poslanik v Londonu Majski Nato pa sta imela Halifax in Phipps daljši sestanek s Cham-berlainom. Na letališče je Stranka spremil in se od njega poslovil Chamberlainov prvi tajnik.
Berlin, 12. junija. AA. (Reuter): William Strang je prispel ob 16. na letališče Tempelhof. Ob 16.20 je nadaljeval svojo pot proti Moskvi.
Vsem sovjetskim zahtevam ugodeno?
London, 12. junija, z Tik pred odhodom vladnega strokovnjaka za srednja in vzhodna evropska vprašanja Williama Stranga v Moskvo so tukajšnji politični krogi dobili potrdilo, da se končni angleški predlogi, ki jih bo Strang po angleškem poslaništvu v Moskvi predložil ruskemu komisariatu za zunanje zadeve, nanašajo tudi na Letonsko, Estonsko in
Finsko, tako da bodo vsaj indirektno vključene v novi garancijski sistem v Vzhodni Evropi. Znano je, da so vlade teh držav odklonile izrecna jamstva z angleške strani, ker vztrajajo pri svoji strogi nevtralnostni politiki. Zato bodo garancije zanje prišle do izraza v posredni obliki, tako da bodo Rusija in z njo avtomatično tudi Anglija in Francija branile omenjene tri države v primeru, da bi vojne sile kakšne druge države vdrle na njihovo ozemlje.
Nadalje je sedaj znano, da se z novimi angleškimi predlogi priznavajo Moskvi iste pravice, kakor so se Poljski, da namreč sama lahko ugotovi, kdaj se smatra direktno ali indirektno napadeno in kdaj je ogrožena njena neodvisnost tako, da je prisiljena z orožjem braniti svojo teritorialno in interesno suverenost. In v takem primeru bi ji Anglija in Francija avtomatično priskočili na pomoč.
Politični krogi v Londonu menijo, da je Anglija na ta način v najširšem obsegu ugodila ruskim željam. Strang se v Moskvi sam ne bo pogajal z zastopniki ruske vlade. Nastopal bo le kot svetovalec angleškega poslanika Seedsa. Strang velja za najboljšega poznavalca Rusije in njenih razmer. Ko je bil pred leti v Moskvi kot gospodarski opazovalec angleškega poslaništva in nekaj časa tudi kot odpravnik poslov, se je dobro naučil ruščine.
V zunanjem ministrstvu naglašajo, da Strangovemu potovanju v Moskvo nikakor ne nasprotujejo izjave, ki so jih konec preteklega tedna ob raznih prilikah podali ministrski predsednik Chamber-
lain, zunanji minister lord Halifax in finančni minister John Simon. Te izjave niso pomenile napovedi novega popuščanja Nemčiji, po zgledu Monakova. na drugi strani pa tudi ne zgolj opozorila Rusiji, da ne more ostati v vsakem primeru nepopustljiva. Anglija je slej ko prej pripravljena pogajati se z Nemčijo za ureditev vseh vprašanj, če prejme od nje garancije, da se bo eventualni sporazum po svojem duhu in besedi v resnici izvedel.
Delo francoske diplomacije
Pariz, 12. junija, z. Pospešitev angleško-ruskih pogajanj je treba po zatrjevanju pariških krogov pripisati v prvi vrsti akciji francoske diplomacije. Francoska vlada je konec preteklega tedna neomajno vztrajala pri tem, da se Rusom v vsem ugodi, kar se je sedaj, kakor vse kaže. tudi zgodilo. Francozi so se postavili na stališče, da bi bila vzhodna fronta brez ruske pomoči kmalu omajana Kakor pravijo tukajšnji krogi, so zelo močni vplivi pritiskali na Chamberlaina. naj ne da Strangu večjih pooblastil za nadaljnja pogajanja z Moskvo, v borbi pa je končno zmagala francoska diplomacija in je v prvi vrsti njena zasluga, da je Strang danes odletel v Moskvo z novimi predlogi.
Pariz, 12. junija. AA. Današnja seja vlade je bila v glavnem posvečena proučeva-
nju zunanjepolitičnega položaja. Na seji bo zunanji minister Bonnet podal obširen ekapoze o mednarodnem položaju. Mislijo, da ne bodo predsedniku republike predložili v podpis nobene nove uredbe z zakonsko močjo.
Vojaško sodelovanje v angleškem bloku
London, 12. junija, o. Pogajanja generalnih štabov angleških in francoskih obrambnih stil na Daljnem vzhodu bodo v Singa-puru, kamor bo prišel tudi zastopnik vojne mornarice Zedinjenih držav. V francoski delegaciji bodo admiral De Coux. general Martin, polkovnik Deveze in zastopnik generalnega štaba vojaškega letalstva.
»Exchange Telegraph« doznava, da bo angleško letalsko ministrstvo v kratkem imenovalo posebnega letalskega atašeja pri angleškem veleposlaništvu v Varšavi. To imenovanje je v neposredni zvezi s prizadevanji Anglije in Poljske, da po sklenitvi znanega sporazuma o medsebojni pomoči kolikor mogoče poglobita vojaško sodelovanje.
Atene, 12. junija, br. V Pirej so danes priplule štiri francoske ladje, velik rušilec in tri podmornice. Obisk v atenski luki bo trajal več dni. Francoska flotilja bo nato obiskala tudi Solim in še nekatere druge grške luke.
Chamberlain o pogojih za mednarodno konferenco
Odgovori na vprašanja v parlamentu — Osnovni pogoj za uspeh konference je obnova zaupanja
London, 13. junija, br. V poslanski zbornici so danes zastopniki opozicije vprašali ministrskega predsednika, pod kakšnimi pogoji bi bila glede na sedanje prilike možna mednarodna konferenca, na kateri naj bi se zares rešili vsi pereči problemi, in kaj lahko angleška vlada stori, da se takšna konferenca omogoči. Chamberlain je odgovoril, da bi bila takšna konferenca uspešna le, če bi se pojavilo na vseh straneh medsebojno zaupanje, da vsi sodelujoči v resnici žele mirne ureditve glavnih vprašanj in da imajo trden namen izpolniti svoje obveznosti po duhu in besedi sporazuma, ki bi se na taki konferenci dosegel. Ce bi bila podana jamstva, da se bodo na eventualni mednarodni konferenci dosegli taki rezultati, bi angleška vlada ne oklevala niti minute in bi storila vse, da bi do take konference prišlo. Toda angleška vlada bi morala dobiti od vseh, ki bi na konferenci sodelovali, vsa potrebna jamstva, da se bodo tudi oni v enaki meri potrudili za uspeh konference.
Na posebno vprašanje o položaju angleškega poslaništva v Tirani, je ministrski predsednik Chamberlain dejal, da je albansko zunanje ministrstvo obvestilo vsa poslaništva v Tirani, da bodo v kratkem ukinjena in da potem tuji poslaniki avtomatično ne bodo mogli več uživati svojih diplomatskih pravic. Kar se tiče angleškega poslanika, ki je hkratu generalni konzul, je angleška vlada že ukrenila, da bo odslej izvrševal v Tirani le svojo drugo funkcijo.
Državnemu podtajniku za zunanje zadeve Buttlerju je bilo zastavljeno vprašanje, ali je londonski nevtralnostni odbor vedel za italijanske in nemške podpore, ki jih je za časa državljanske vojne prejemal general Franco in o katerih so bile sedaj v Nemčiji in Italiji objavljene razne podrobnosti. Buttler je izumikajoče odgovoril, da si je bila angleška vlada že od vsega početka na jasnem, da bodo nacionalisti deležni velike podpore iz Italije in Nemčije. Italijanski in nemški zastopniki v nevtral-nostnem odboru pa o teh podporah vodstvu odbora niso poročali.
Zanimanje v Rimu
London, 12. junija, o. Za drevi pričakujejo prihod angleškega poslanika sira Per-cyja Loraina iz Rima. Njegov nagli povratek v London po kratkem bivanju v Rimu daje povod za razne kombinacije. Politični krogi menijo, da je njegov prihod v zvezi s ponudbami, ki so jih na
popolni nevtralnosti v sporih med velesilami. Vendar ie odločitev baltiških držav bistveno spremenila osnove an-gleško-ruskih pogajanj okoli zakrpa-nja tako zvane »baltiške luknje«. Tu ne gre sedaj več za vprašanje jamstev tem posameznim državam, temveč za širše prostorno vprašanje, za vprašanje posrednih ali neposrednih interesov zainteresiranih velesil, ki naj se morebiti zaščitijo z novim sporazumom med Anglijo in Rusijo. Tako se je pojavil predlog o posredni zaščiti vsega baltiškega prostora pred morebitnimi neiz-zvanimi napadi v obliki jamstev, ki naj bi jih Anglija in Francija dala Rusiji, da ji priskoči na pomoč ne le v primeru neposrednega, temveč tudi posrednega ogrožanja njene varnosti, torej tudi v primeru tujega posega na baltiške države.
Nemčijo naslovili Chamberlain, Halifax in Simon v svojih gc orih v preteklem tednu. Te ponudbe so v popolnem skladu z akcijo Vatikana, na katero gleda tudi Italija s simpatijami. Lorainov londonski obisk ima po teh verzijah namen zagotoviti, ali in kaj bi se dalo v tem prave v narediti, po možnosti pred sklepom angleško-ruske zveze.
Debata tudi v lordski zbornici
London. 12. junija. AA. (Reuter). Danes se je v domu lordov nadaljevala razprava o zunanji politiki. Liberalec lord Motiston je poleg drugega dejal, da popolnoma odo. brava sklep, po katerem je angleška vlada v mesecu septembru preteklega leta pristala na monakovsko konferenco. Pripomnil je, da se je z mednarodnimi konferencami, pa naj govore o njih kar hočejo, možno izogniti oboroženemu spopadu. Smatra, da mora angleška zunanja politika »vnesti gotove spremembe in dopolnila v svoj dosedanji besednjak«. Angleška vlada mora naglasiti, da je s svojo sedanjo politiko stopila na čelo zvezi za odkrito in iskreno zunanjo politiko. Velika Britanija mora ob vsaki priliki poudariti, da se njena zu. nanja politika more definirati z načelom, da nihče na svetu ne sme biti brez pravic zaradi tega, ker je kdo drugi močnejši od njega. Delamo na to, da se ustanovi svetovna zveza človekoljubnosti — je vzkliknil lord Motiston.
Na pripombe Matistona in drugih govornikov je odgovoril zunanji minister Halifax. Glede pogajanj s Sovjetsko Rusijo je dejal, da naj bi se ta pogajanja s sovjetsko vlado končala v Moskvi. Strang še ni prispel v Moskvo in je zaradi tega pri sedanjem stanju nemogoče iti v podrobnosti, o katerih bodo razpravljali v Moskvi.
Glede Gdanska je Halifax rekel: »Smatram, da danes ne morem storiti ničesar boljšega kot to, da poudarim stališče angleške vlade, kakor ga je pred nedavnim definiral ministrski predsednik, ko je skrbno izbiral besede, rekoč: Naša zagotovila, ki smo jih dali Poljski, so bila jasna in določna, čeprav bi z zadovolstvom sprejeli, da se nasprotstva med Poljsko in Nemčijo rešijo na prijateljski način, po razgovorih, in čeprav vsi smatramo, da bi se ta nasprotstva mogla in morala tako rešiti. Ce bi se poskušalo položaj spremeniti s silo na ta način, da bi bila ogrožena neodvisnost Poljske, bi to neizbežno pomenilo začetek vojne, v katero bi bila zapletena tudi naša država.
„Anglija ne zavlačuje44
London, 12. junija. AA. (Reuter). Predsednik vlade Chamberlain je izjavil v spodnji zbornici, da nima v zvezi z britansko-sovjetskimi pogajanji ničesar dodati svoji izjavi z dne 7. t m. Potem je laburistični poslanec Dal ton vprašal, zakaj vlada zavlačuje sklenitev sporazuma. Pozdravljen s ploskanjem, je Chamberlain spet povzel besedo in odgovoril Daltonu: Ne vidim nobenega razloga, zakaj pripisuje Dalton to zavlačevanje britanski vladi.
Razgovori v Ankari
V ospredju Gafencovih razgovorov s turškimi državniki so baje bolgarske zahteve za vstop v Balkansko
zvezo
Ankara, 12. junija, d. Rumunski zunanji minister Gafencu je prispel včeraj ob 4. zjutraj preko Carigrada v Ankaro, kjer so ga pozdravili na postaji zastopniki turške vlade z zunanjim ministrom Saradzog-lom na čelu. Opoldne je Gafencu posetil turškega zunanjega ministra, nato pa še min. predsednika Hajdarja in predsednika parlamenta, ki so mu popoldne vsi vrnili obisk. Danes so se pričeli službeni razgovori, ki bodo zaključeni jutri z Gafencovo avdienco pri predsedniku republike Isme-tu Ineniju. Kakor zatrjujejo, bo glavni predmet razgovorov v Ankari vprašanje pristopa Bolgarije k Balkanski zvezi, kar bi pomenilo njeno močno okrepitev. Turčija bo posredovala pri Rumuniji in Grčiji, da bi ugodili željam Bolgarije, ki zahteva od Rumunije vrnitev južne Dobru-dže. od Grčije pa izhod na Egejsko morje.
Turški zunanji minister Saradzoglu je na banketu na čast Gafencu poudarjal v svojem govoru, da je Balkanska zveza zamišljena kot organizacija za ohranitev miru, Gafencu pa je naglašal podobnost vlog, ki jih imata Rumunija in Turčija. Balkanska zveza je orodje miru in ne izključuje nobenega balkanskega naroda.
Ankara, 12. junija, p. V zunanjem ministrstvu sta imela Gafencu in Saradzoglu danes dva daljša razgovora Kakor naglašajo poučeni politični krogi, sta razpravljala o občih balkanskih vprašanjih, kakor tudi o zunanji politiki posameznih članic Balkanske zveze. Vladni krogi naglašajo, da potekajo razgovori v izredno prijateljskem duhu. Ko sta se nocoj oba zunanja ministra pojavila pred zunanjim ministrstvom. sta bila izredno dobro razpoložena. Jutri bosta nadaljevala svoje razgovore. Jutri popoldne bo Gafencu obiskal prezi-denta republike Ismeta Inenija.
O razgovorih doslej ni bil izdan komu-
nike, dobro poučeni krogi pa naglašajo, da je Saradzoglu nadaljeval svojo posredovalno akcijo med Rumunijo in Bolgarijo. O tem sta zunanja ministra govorila že ob priliki prvega Gafencovega obiska v Ankari.
Balkanska zveza močnejša kot kdaj prej
London, 12. junija, o. Dopisnik >DaTy Telegrapha« poroča iz Ankare, da je rumunski zunanji minister Gafencu izjavil:
Čvrsto verujem v slogo Balkanske zveze in njeno misijo, da pomaga ohraniti evropsko ravnotežje in zagotoviti mir. Kar se tiče Bolgarije, je Balkanska zveza že pogosto dokazala, da ni naperjena proti nikomur in da ne želi nikogar izključiti. Balkanska zveza je odprta vsem balkanskim državam, ki uvidevajo potrebo, da se s skupnim postopkom koristi interesom Balkana.
Na vprašanje dopisnika, ali je nastala kakšna izprememba v Balkanski zvezi, je Gafencu odgovoril: Da! Ba'kanska zveza je sedaj močnejša kakor kdaj prej. To je edina izprememba.
Bolgarska obiska v Berlinu in Londonu
Berlin, 12. junija, z. Listi poročajo, da bo bolgarski ministrski predsednik in zunanji minister Kjuseivanov v kratkem prišel v Berlin na obisk, ki bo trajal dva ali tri dni. Natančno termin za ta obisk še ni določen. Diplomatske priprave za berlinske razgovore pa so že malone dovršene. Obenem so se razširile tudi vesti o obisku bolgarskega kralja Borisa v Londonu, do katerega bo prišlo sredi avgusta.
Pogajanja za italijansko-špansko vojaško zvezo
Ciano obišče še ta mesec Madrid — Španski demantiji
Kardinal Faulhaber obolel
Berlin, 12. junija, b. Doznava se, da je monakovski nadškof in kardinal Faulhaber obolel. Faulhaber je že čez 70 let star. Letos se je .zgodilo prvič, odkar je nadškof, da se ni udeležil tgloyske procesije. _
Rim, 12. junija, o. V političnih krogih zatrjujejo, da je italijanski zunanji minister grof Ciano razpravljal s španskim notranjim ministrom Sunerjem, ki je prišel v Italijo skupno z vračajočimi se italijanskimi četami, o možnosti politične pogodbe med Italijo in Španijo. O tej zadevi so se posvetovali tudi zastopniki španskega in italijanskega generalnega štaba. S službene strani v Rimu ne potrjujejo vesti o bližnji zaključltvi takega italijansko-španskega pakta, izjavljajo pa, da bo grof Ciano odpotoval v Madrid še ta mesec, da vrne obisk Sunerju. Ta bo imel jutri še en razgovor s Cianom, v sredo pa se bo vrnil nazaj v Španijo.
V ostalem poudarjajo italijanski listi, da so vesti o skorajšnji zaklj^Sitvi italijansko-španskega vojaškega pakta izzvale veliko vznemirjenje v Francij' kakor tudi razne komentarje v Angliji. Angleški krogi trdijo, da bi tako otežkočil položaj Chamberlaina, ker bi nasprotoval po mnenju angleške opozicije med A.iglijo in Italijo sklenjenemu sporazumu.
London, 12. junija, o. Iz krogov Španske vlade poroča »Exchange Telegraph«, da vlada za sedaj Se ne namerava skleniti vojaške pogodbe z Italijo. Ob obisku italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana s Meöriö» zato m ho govor» o tem
vprašanju, temveč bodo razpravljali le ö nadaljnjem razvoju prijateljskih odnošajev sedaj po končani državljanski vojni in po odhodu italijanskih čet.
Burgos, 12. junija. w. Uradna španska agencija poroča, da bo italijanski zunanji minister grof Ciano 21. t m. uradno obiskal špansko prestolnico. Pri tej priliki bo imel važne politične razgovore z generalom Francom glede bodočih odnošajett Španije do osi Rim-Berlin.
Madžarsko priznanje grofu Cianu
Budimpešta, 12. junija. AA. (Stefani) Vladni list »Hetve« prinaša članek o delovanju italijanskega zunanjega ministra» grofa Ciana v zadnjih treh letih, ko jena tem mestu. List pravi, da je v teh treh letih Italija izvedla orjaške dogodke, kakor ustanovitev imperija in sklenitev italijansko-nemške zveze, ki sta državama osi zagotovila vojaško zmago na španskem in afirmiranje politike proti kominr temi ter zavzetje Albanije. List pravi, dal so ti dogoditi neprecenljivega pomena, kar HcarakterizLrajo novo dobo v Evropi, ter končuje z besedami, da madžarski narod nikoli ne bo pozabil delovanja grofa (Sana v korist Jdfldžarak^
Kral} Jurij spet v Kanadi
Posetil bo še Novo Fundlandsko, nakar se bo vrnil
v Evropo
i
New York, 12. junija, br. Danes se je zaključil obisk angleškega vladarja v Zedinjenih državah. Va« štirje dnevi so bili ena sama neprekinjena veriga doslej tudi v Ameriki malone še nedoživljenih manifestacij in navdušenja. Cele tri dni sta bila kralj in kraljica nenehoma v stikih nele z ameriškimi državniki, nego tudi z milijonskimi množicami Američanov, ki so jima na vse mogoče načine izražali svoje simpatije. Le včeraj sta se umaknila v mirno okolje Hydeparka, kjer sta bila gosta pre-zidentove rodbine. Dane« sta se kralj Jurij in kraljica Elizabeta vrnila v Kanado.
V Hydeparku sta si kralj in kraljica včeraj nekoliko odpočila. Obedovala sta pri Rooseveltovih in popoldne sta se kopala. Kralj je svojemu gostitelju daroval umetniško izdelan srebrn tintnik, v katerega je. bil vdelan tudi kraljev grb. Kralj in kraljica ter prezident in njegova ooproga so si izmenjali tudi svoje fotografije. Včeraj popoldne sta imela kralj in prezident Roosevelt že napovedane politične razgovore.
Kralj Jurij in kraljica Elizabeta sta se vrnila v Kanado s posebnim vlakom. Med potjo so jima množice Američanov znova prirejale viharne manifestacije. V Kanadi bosta ostala še nekaj dni, nakar bosta preko Quebeca odpotovala v Novo Fund-landijo, nato pa se vrnila preko Atlantskega oceana v Anglijo. Na poti do Quebeca se bo posebni vlak ustavil še na raznih manjših postajah, tako da bo moglo še ka-
nadsko podeželsko prebivalstvo izraziti angleškima suverenoma svoje simpatije in vdanost.
Vprašanje Rooseveltovega obiska v Angliji
HydeparK 12 junija. AA. (Reuter). Politični krogi trdijo, da je predsednik Roosevelt izjavil, da so brez osnove vse vesti, da bi bil uradno povabljen, naj v najkrajšem času obišče Anglijo. Verjetno je, pravijo ti krogi, da je kralj Jurij VI. predsedniku Rooseveltu izrazil željo, da bi ga mogel pozdraviti v Angliji, da pa to ni bilo izrečeno v uradni obliki.
New YorK 12. junija. AA. Ameriški tisk naglaša' soglasno, da je obisk angleške kr. dvojice mnogo doprinesel k okrepitvi prijateljstva in dobrega sporazuma med angleškim imperijem ter vsemi anglosaškimi državami. »Newyork Time?« poroča, da je predsednik Roosevelt posebno zadovoljen, ker je Vse prebivalstvo Zedinjenih držav s svojimi manifestacijami pokazalo, da odobrava politiko njegove vlade. Velika množica ljudstva, ki se je zbrala v Hydeparku o priliki odhoda angleške kr. dvojice, je prepevala popularno angleško pesem »O dobrem tovarišu«. Policijski funkcionarji in osobje, ki je spremljalo posebni vlak angleškega kr. para, 90 prejeli od angleškega kralja dragocene darove za spomin.
Madžarsko čakajo hude notranjepolitične borbe
Prva seja novo izvoljenega madžarskega parlamenta Narodni socialisti v strankinih uniformah
Budimpešta, 12. junija, o. Novi madžarski parlament se je sestal ob 10. dopoldne k prvi zgolj formalni seji. Največjo pozornost je zbudila petdesetorica desničarske-radikalne stranke puščičastega križa, ki so se pripeljali pred parlament v 14 avtomobilih. Policija je podvzela ukrepe, da bi se manifestacije ne razširile po mestu. Vsi člani stranke puščičastega križa so bili v uniformah, zelenih srajcah, črnih suknjičih in z usnjenimi pasovi. Del poslancev vladne stranke je prišel v parlament v starih madžarskih magnatskih uniformah, le nekaj poslancev levice je prišlo v običajnih civilnih oblekah. Člani vlade z ministrskim predsednikom Telekyjem so prišli v starih madžarskih nošah. Sejo je ob 10. otvoril kot starostni predsednik pristaš narodne socialistične stranke Štefan Magyar Kossa, ki so ga pristaši puščičastega križa pozdravili z dvignjenimi rokami. Predsednik jim je odzdravil z dvigom desne roke ter je imel nato kratek govor. Zatem je bilo izvoljenih šest najmlajših poslancev, za začasne zapisnikarje. Izmed njih so bili štirje člani stranke puščičastega križa. Glede na to je v začasnem predsedništvu, ki šteje 7 članov, 5 pripadnikov puščičastega
J križa in samo dva pristaša vladne stranke. Na dnevnem redu je bilo čitanje dopisa predsednika vlade, ki odreja ,da bo prihodnja javna seja poslanske in zgornje zbornice v sredo 14. ob 12. uri. Današnja seja je trajala samo 7 minut.
Po seji so narodno socialistični poslanci strnjeno zapustili parlament in se v po-vorki avtomobilov odpeljali skozi mesto. Pred parlamentom se je zbralo več tisoč njihovih simpatizerjev, ki so poskušali demonstrirati, vendar pa jih je policija po prvem poskusu razgnala.
Današnji nastop narodno socialistično usmerjenih poslancev je zbudil v madžarskih političnih krogih veliko pozornost in splošno napovedujejo, da je treba pričakovati v bližnji bodočnosti hude notranje politične borbe na Madžarskem.
Tibor Eckhardt se umakne iz političnega življenja ?
Budimpešta, 12. junija, o. »Esti Ujsag« poroča, da bo Tibor Eckhardt odložil svoj poslanski mandat in &e umaknil iz političnega življenja.
Bolgarske revizijske zahteve do Rumunije
»Paris Soir« objavlja razgovor člana francoske akademije Jeroma Tharauda z bolgarskim ministrskim predsednikom Kjuseivanovom. Razgovor se je nanašal na bolgarske revizijske zahteve napram Rumuniji.
»Izjavljam vam,« je rekel Kjuseivanov. »da hočemo živeti z Rumunijo v dobrih sosedskih odnošajih. Mi nikakor ne zahtevamo severne Dobrudže, vrnejo pa naj nam vsekakor južno Dobrudžo, kjer Žive tisoči in tisoči naših sorojakov. Južna Dobrudža je naravno zaledje naših pomorskih pristanišč. Odkar so nam odvzeli južno Dobrudžo, sta Varna in Bur-gos obsojena v propast. K temu moram še pripomniti, da razpolaga današnja Bolgarija le z malo zemlje, primerne za pridelovanje pšenice, in da bi mogli iz južne Dobrudže kriti primanjkljaj lastne preskrbe. Ne izdam nobene državne taj-
nosti, ako še povem, da so se vršila pred nekaj meseci med Sofijo in Bukarešte pogajanja za prijateljsko ureditev vprašanja Dobrudže. Znani so vam tudi dogodki, ki so se dogodili medtem. Pariz in London sta dala Rumuniji jamstvo o pomoči, na kar so pod tako ugodnimi znamenji pričeta pogajanja med Bolgarijo in Rumunijo zaspala.«
Ministrski predsednik Kjuseivanov se je izrazil končno v bridkih besedah o postopanju, ki ga je deležna Bolgarija s strani zapadnih velesil, potem pa je nadaljeval: »Pariške mirovne pogodbe so sedaj le še zgodovinsko zanimive. Najprej je razbila te pogodbene verige Turčija, nato se jih je otresla tudi Madžarska. Ali naj bo samo Bolgarija za večne čase prisiljena izvajati določbe mirovne pogodbe?«
Neurathovi ukrepi zaradi dogodka v Nachodu
Praga, 12. junija. AA. (DNB): Državni podtajnik Herman Franck je obiskal po nalogu protektorja barona Neuratha danes ob 13. predsednika češke vlade Elijaša, da mu v imenu protektorja izrazi sožalje zaradi dogodka v Nachodu, kjer je bil ustreljen neki češki policist. Obenem je Franck sporočil predsedniku češke vlade, da je protektor Neurath dal na razpolago materi umrlega policijskega uradnika 50.000 kron in da je oddelek nemške varnostne policije, ki je bil dozdaj v Nachodu prestavljen. Predsednik češke vlade Elijaš je vzel izjavo državnega podtajnika na znanje.
Policijski narednik Kniest, ki je bil pretekli teden ubit v Kladnu, je bil danes pokopan v slojem rojstnem kraju v Leipzigu-
Slovaški ministri pri Hitlerju
I/>ndOn, 12. junija, o. Kancelar Hitler med svojim bivanjem na Dunaju ni imel razgovorov samo z zastopniki narodno socialistične stranke, temveč je sprejel tudi slovaško delegacijo, v kateri so bili zunanji minister Durčansky, podpredsednik vlade prof. Tuka in nekateri višji uradniki slovaškega zunanjega ministrstva.
Novi italijanski akademiki
Rim 12. junija. AA S kr. dekretom je imenovanih 22 novih članov italijanske akademije, med njimi znani skladatelj Pizzetti, arheolog Maiuri in kritik Paston. chi, kipar Gianelli in jezikoslovec Merlo.
Grški krati
obišče Italijo
Firence, 12. junija. »Exchange Telegraph« poroča, da bo grški kralj Jurij II. ob priliki poroke princese Irene z vojvodo Spoletskim obiskal Italijo 1. julija tega leta
Poostritev položafa
na Daljnem vzhodu
Tiencin, 12. junija, br. Oddelki vojaštva so danes obkolili angleško in francosko koncesijo v Tiencinu. Blokada je bila odrejena zaradi tega, ker so Japonci mnenja, da so imeli kitajski nacionalisti na področju obeh koncesij oporišče za svoje čet-niške akcije proti Japoncem.
Enoletno obvezno delo za ženske v Nemčiji
Magdeburg, 12. junija. AA. Državni tajnik v delovnem ministrstvu dr. Sirup je sporočil na kongresu varčnosti v srednji Nemčiji, da bo po vsej priliki letos izšel zakon, po katerem bo moralo vsako dekle do 25. leta odslužiti enoleten delovni rok. Poleg socialnih nagibov je dala povod za ta zakon tudi okoliščina, da se čimbolj izrabijo delovne rezerve ženske mladine.
Obisk načelnika nemškega gen. štaba na Finskem
Berlin, 12. junija. AA. (DNB). Načelnik generalnega štaba artiljerijski general Haider bo odpotoval kon^.c junija na povabilo estonske in finske vojske na obisk v Estonijo in na Finsko. S tem bo general Haider vrnil obisk načelnikom estonskega in finskega generalnega
Zahvala Nj. Vis. kneginje Olge
Beograd, 12. junija AA. Nj. Vto. kneginja Olga je dObila za »voj rojstni dan če. stitke iz Jugoslavije in iz tujine z željo po dolgem življenju in sreči. Po najvišjem nalogu je pisarni Nj. VeL kralja ča»t zahvaliti se vsem, ki so čestitali, in ^em, ki 80 se pri tej priložnosti vpisali v dvorne knjige.
Beležke
Interpelacija na predsednika vlade
Kakor poročajo iz Beograda, sta senator Kotur in poslanec Jankovič včeraj vložila interpelacijo, ki jo je skupina senatorjev in narodnih poslancev naslovila na predsednika vlade in notranjega ministra Dragišo Cvetkoviča in ki se nanaša na sporazum.
JNS v Srbiji
Predsednik Jugoslovenske nacionalne stranke Peter Živkovič je prispel v spremstvu podpredsednika Jovana Banja-nina in senatorja Dunjiča v požarevsko okrožje, kjer so vsi trije poročali o političnem položaju na več shodih in sestankih JNS. V Požarevcu se je pridružil vodstvu JNS tudi bivši predsednik vlade Bogoljub Jevtič, ki je imel večjo konferenco s pristaši JNS v Petrovcu.
Seja vodstva Davidoviceve demokratske stranke
Po dolgem času se je sestalo v nedeljo v Beogradu vodstvo Davidoviceve demokratske stranke. Seja je bila dopoldne in popoldne, predsedoval pa je podpredsednik Milan Grol, ker je Ljuba Davidovič še vedno bolehen. Vendar pa je bil tudi on precej časa navzoč in je imel za uvod kratek govor. O političnem položaju je obširno poročal Božidar Vlajič. Glavni predmet debate je bilo hrvatsko vprašanje. Sklenili so izdelati ekspoze. ki bo vseboval pregled dogodkov od podpisa sporazuma med združeno opozicijo in dr. Mačkom 8. oktobra 1937 preko volitev 11. decembra 1938 do danes. Ekspoze bo zavzel tudi definitivno stališče Davidoviceve stranke glede rešitve hrvatskega vprašanja.
Izločitev dr. Stojadinoviča v črni gori
V nedeljo je bil na Cetinju izredni občni zbor banovinske organizacije JRZ za zet-sko banovino. Na dnevnem redu je bila volitev novega banovinskega odbora, ki mu je do sedaj predsedoval dr. Milan Sto-jadinovič. Dr. Stojadinovič na skupščino ni prišel, ravno tako ne njegovi ožji prijatelji. Pri volitvah je bil zato soglasno izvoljen nov banovinski odbor, ki mu je sedaj predsednik minister za telesno vzgojo Djuro čejovič.
Po včerajšnjem občnem zboru na Cetinju so odstranjeni pristaši dr. Milana Stojadinoviča že iz banovinskih odborov JRZ za dunavsko, vardarsko in zetsko banovino ter iz organizacij v Beogradu.
Prostovoljna vojaška vežba beograjskih akademikov
Ponedeljsko »Jutro« je že poročalo o zaključku enomesečnega tečaja članov beograjskega »Akademskega prostovoljskega bataljona«, ki je uspel nadvse zadovoljivo. Tečaj je bil zaključen z ostrim streljanjem na beograjskem garnizijskem strelišču, kamor so pripeljali člane s kamioni naše motorizirane pehotp. Dijake, ki so bili v uniformah s karabinkami preko ramen, so vodili oficirji in pod-oficirji. Na strelišče so dospeli pozneje tudi minister vojske in mornarice general Miljutin Nedič, šef generalnega štaba general Dušan Simovič, načelnik operativnega oddelka generalnega štaba general Cedomir Škekič, inšpektor državne obrambe general Vojin Maksimovič in drugi. Po končanem ostrem streljanju je nagovoril vojni minister zbrane dijake ter jim izrazil svoje posebno zadovoljstvo, da so se prostovoljno posvetili resni pripravi za obrambo domovine. V svojem govoru je med drugim rekel:
»Beograjsko vseučilišče je že od nekdaj izvor naših najboljših rezervnih oficirjev, brez katerih si danes ni mogoče misliti organizirane modeme vojske. Načela moderne vojne zahtevajo od narodov in držav mnogo večjih rezerv moštva in materiala, kakor so jih nekoč potrebovali. Vi ste s svojo prostovoljno službo dokazali, da ste vredni nasledniki svojih junaških prednikov in da boste njim enakovredni, če bi vas pozvala kralj in država.«
Slovenske žrtve v Španiji
Mariborska »Delavska politika« objavlja podatke o udeležbi Jugoslovenov v španski državljanski vojni. Jugoslovenov je bilo v republikanski vojski kakih 1700, med njimi 450 Slovencev ali več ko četrtina vseh Jugoslovenov. Padlo jih je 230, to je nad polovico vseh udeležencev. Iz Trbovelj je v Španiji 12 mož in fantov, ki so najbrž vsi padli, čeprav usoda nekaterih ni zanesljivo ugotovljena, ni pa o njih nikakih poročil več.
Večina Slovencev in ostalih Jugoslovenov, ki so se borili v Španiji, tja ni šla iz domovine, temveč iz zapadnih evropskih držav, kjer so delali. Skoro vsi so šli v Španijo v prvi polovici držav-ljanskn vojne, ko pa se je potem začela izvajati strožja kontrola na španskih mejah, je začelo tudi število naših državljanov v Španiji padati.
Načrt nove slovaške ustave
Podpredsednik slovaškega parlamenta dr. Mederly je objavil te dni razpravo o novi slovaški ustavi, ki se pripravlja. Slovaška država naj bi bila po tej ustavi republika z družabnim in državnim ustrojem v smislu krščanskega svetovnega nazora. Namesto parlamenta bo imela avtoritarni narodni svet, ki ga bo ljudstvo volilo po plebiscitarnem načinu, to je z odobritvijo ali odklonitvijo edine kandidatne liste, ki jo bo predložila vlada. Drugih list razen vladne ne bo smelo biti. V vrhovnem svetu bo polovica članov vzetih iz vrst Hlinkove stranke, druga polovica pa iz vrst strokovnih organizacij in stanovskih društev. Pred?'"4- c vrhovnega narodnega sveta bo i cL-.--.xjj piedsednik države.
I Na banketu
zastrupljeni
ganghaj, 12. junija. w. Japonski krogi so pod mučnim vtisom dogodka, ki se je odigral snoči na banketu, ki ga je japonski generalni konzul priredil na čast pomočniku japonskega zunanjega ministra, ki se mudi v šanghaju. Na banketu so bili visoki japonski oficirji, več zastopnikov tujih držav ter vsi člani začasne nankin-ške vlade. Sredi banketa je postalo vsem udeležencem slabo. Zdravnik je ugotovil, da so vsi zastrupljeni. Preiskava je pokazala, da so bila zastrupljena vsa jedila in vse pijače, ki so bile servirane. Vsem udeležencem so takoj nudili zdravniško pomoč in so zaenkrat izven nevarnosti, ne izključujejo pa možnosti komplikacij, ker so za-vžili precejšnje količine nekega neznanega strupa. V zvezi s tem so japonske oblasti odredile strogo preiskavo. Predvsem so aretirali kitajskega kuharja, ki je pripravljal jedila za banket, zaprli pa so tudi več drugih osumljencev ter domnevajo, da je bila na delu neka tajna kitajska organizacija, ki je skušala na ta način odstraniti vse vodilne japonske činitelje v Nan-kingu.
Parkete
kupite najugodneje pri domači tovarni
REMEC- Co. KAMNIK
Zastopnik za Ljubljano in okolico
FEROO VODE
LJUBLJANA
Kersnikova ulica 7.
(Brez pravice na inkaso)
Skupščine JNS in OJNS
Sreski skupščini v Celju — Ustanovitev mladinske JNS v Tržiču — šentpetrska organizacija v Ljubljani
OJNS iz Kranja Janko Grčman, ki Jo prav tako sprožil enodušno odobravanje. Predsednik krajevne organizacije JNS Franc Globočnik je izrekel mladini svoje čestitke in veselje, da se je pridružila idealnemu, požrtvovalnemu in neustrašnem» mladinskemu političnemu gibanju.
Sledile so volitve, pri katerih je bU soglasno izvoljen za predsednika Metod Go rišek, za tajnika pa Ferdo Lajbaher. Z njima je v odboru še deset agilnih ocmla-dincev, po večini delavcev in kmetov, odnosno kmečkih sinov.
Tajnik banovinskega odbora OJNS Andrej Uršič je v zanimivih izvajanjih izne-sel poglede omladine JNS na sedanji položaj doma in v svetu in posebej še na razmere v Sloveniji. Njegova izvajanja so zborovalci večkrat prekinili z živahnim aplavzom. O delavskih vprašanjih, ki so navzoče še posebej zanimala, je govoril drugi tajnik banovinskega odbora OJNS France Juvan, ki je prav tako žel toplo zahvalo.
Na kraju se je dotaknil še predsednik sreske OJNS Vito Tavčar nekaterih lokal zadev, zlasti pa pisanja »Gorenjca«. Nato je predsedujoči zaključil lepo uspelo skupščino, ki je v vseh navzočih omladin-cih utrdila vero v nacionalno in napredno misel ter podkrepila voljo do političnega dela.
★
Pretekli teden je bil v znani Župančičevi gostilni na Jegličevi cesti, odlično obiskani redni občni zbor organizacije JNS za šentpetrski okraj Ljubljane. Zbor je otvoril predsednik g. Rajko Türk, M je pozdravil vse navzoče članstvo, predvsem pa senatorja dr. Alberta Kramerja in zastopnike sosednih organizacij. Podal je nato pregledno poročilo o delovanju organizacije ter o političnem položaju sploh.
Tajniško poročilo je podal tajnik Grin-feld, blagajniško pa Leopold Zupančič, ki je med drugim tudi omenil, da je šentpe-trska organizacija obdarovala za božične in velikonočne praznike več siromašnih družin svojega okraja.
Pri volitvah je bil za predsednika vnovič izvoljen g. Rajko Türk, za tajnika g. Janez Grinfeld, za blagajnika pa g. Leopold Zupančič. Tudi ostali odbor je ostal v glavnem neizpremenjen. Ko je še dr. Kramer, od vseh navzočih sprejet z iskrenimi ovacijami, podal kratko, a nadvse zanimivo politično poročilo, je predsednik Rajko Türk ob 22. zaključil lepo uspeli občni zbor. Sklenjeno je bilo, naj v tekoči poslovni dobi organizacija skliče čim več sestankov, tako da bo članstvo čim bolj obveščeno o političnem in gospodarskem položaju.
V	mali dvorani celjskega doma v Celju je bila v nedeljo dopoldne skupščina sre-skih organizacij JNS in OJNS za celjski srez. Skupščine se je udeležilo članstvo iz vsega celjskega sreza v tako velikem številu, da je docela napolnilo dvorano. Zastopani so bili vsi sloji in stanovi.
Predsednik sreske organizacije JNS g. Ivan Prekoršek je iskreno pozdravil vse zborovalce, zlasti pa senatorja g. Ivana Puclja, ki so mu navzoči priredili tople ovacije. Nato se je zahvalil vsem članom, ki so se požrtvovalno in neustrašeno udeležili volilne borbe v decembru. Pregledno je poročal o delovanju sreske organizacije in o političnih razmerah v celjskem srezu ter se dotaknil vprašanja Hmeljarskega društva za dravsko banovino, javne oznamovalnice za hmelj v Žalcu, javnih del, zlasti nujno potrebne modernizacije državne ceste Vransko—Celje—Konjice ter drugih aktualnih zadev. Predsednik mladinske sreske organizacije g. Jože Veble je poročal o delovanju mladinske organizacije, ki jo je skupno delo združilo v močno in nerazdružljivo enoto. Obe poročili so sprejeli zborovalci z živahnim pritrjevanjem. Soglasno sta bila nato izvoljena na predlog dr. Ernesta Kalana odbor sreske organizacije JNS z dosedanjim zaslužnim predsednikom g. Ivanom Pre-korškom in na predlog g. Tugomera Pre-korška odbor sreske mladinske organizacije z dosedanjim agilnim predsednikom g. Jožetom Vebletom.
Navdušeno pozdravljen je končno spregovoril senator g. Ivan Pucelj. Med ponovnim odobravanjem je obravnaval naše notranjepolitične razmere, zlasti hrvatsko vprašanje, ter poročal o aktualnih gospodarskih problemih naše države in o razmerah v Sloveniji Zborovalci so mu ob koncu govora ponovno priredili navdušene ovacije. Predsednik g. Prekoršek se je zahvalil g. Puclju za njegova izvajanja in
ga prosil, da čim prej zopet obišče Celje. *
V	nedeljo 11. junija se je priključila tudi nacionalna in napredna mladina iz Tržiča in neposredne okolice gibanju mladine JNS. V Lončarjevi kavarni se je zbralo okoli 60 omladincev in si ustanovilo svojo krajevno organizacijo. Med nje je prišlo tudi več starejših prijateljev, ki so z velikim zadoščenjem prisostvovali temu važnemu koraku tržiške mladine. Skupščino je otvoril in vodil omladinec Ferdo Lajbaher, ki je pozdravil vse navzoče in imel lep uvodni govor, v katerem je pojasnil razloge, ki zahtevajo, da se zrela mladina vključi v politično življenje. Njegova izvajanja so bila deležna soglasnega odobravanja. Za njim je imel lep in temperamenten govor tajnik sreskega odbora
Ukrepi novega vodstva JRZ proti dr. Stojadinovicn in njegovi akciji
Petkovi sklepi predsedstva poslanskega kluba JRZ o izključitvi onih članov kluba, ki podpirajo ali bodo podpirali akcijo dr. Milana Stojadinoviča, ali pa so bili v klubu samo gostje, ker niso člani JRZ, so razumljivo izzvali veliko pozornost v beograjskih političnih krogih. »Politika«, ki ima zelo dobre zveze z novim vodstvom JRZ, objavlja interesantne informacije o ozadju teh sklepov. Po njenih informacijah bodo črtani iz seznama članov kluba JRZ vsi poslanci, ki so sicer kandidirali na listi dr Milana Stojadinoviča 11. decembra, a ne pripadajo JRZ. Predvsem gre za zagrebško Demetrovičevo skupino, ki se je ob volitvah izločila iz JNS in se pridružila dr. Milanu Stojadinoviču. Iz te skupine izvoljeni poslanci so potem vstopili v poslanski klub JRZ, ne da bi obenem postali člani stranke. Po informacijah »Politike« so bili ti poslanci glavni netilci sporov v poslanskem klubu JRZ ter so pripravljali v družbi najožjih osebnih prijateljev dr. Stojadinoviča znano interpelacijo o notranjepolitičnem položaju, ki jo baje namerava vložiti dr. Stojadinovič na vlado. »Politika«
Neresnične vesti
o atentatu na Lutzea
Berlin, 12. junija. AA. (DNB). Razni tuji časopisi so objavili poročila o posku-šanem atentatu na šefa štaba SA oddelkov Lutzea. Nekateri tuji listi poročajo, da je do atentata prišlo v Gdansku. drugi spet pravijo, da v Memelu, da ga je izvršil neki Herman Krick, ki je bil nato ubit. Vsa ta poročila so netočna.
Angleški obisk na Balkanu
London, 12. junija, b. »Exchange Tele. graph« poroča, da odpotuje še ta teden na daljše obiske v posamezne balkanske države kot zastopnica British Cornicila znana lady Maureen Stanley, žena angleškega trgovinskega ministra. Ugledna angle, ška dama bo obiskala tudi Jugoslavijo, kjer se je mudila nekaj časa že na začetku tega leta.
pravi, da je z njihovo izključitvijo pokazalo vodstvo JRZ, da resno misli nadaljevati svojo akcijo za sporazum s Hrvati. Se bolj pa je potrdilo to svojo odločnost s sklepom, da bo izključilo tudi vse tiste poslance, ki bodo vztrajali pri podpisu Stojadi-novičeve interpelacije, akoravno so med njimi ljudje, ki so že od ustanovitve JRZ
njeni člani.
»Slovenec« piše v zvezi z ukrepi novega vodstva JRZ, da vsi pristaši stranke enodušno pritrjujejo odločnim ukrepom proti »rovarjenju skupine bivšega predsednika vlade dr. Milana Stojadinoviča in njegove najožje okolice proti sporazumu. Iz stranke bo odpadlo samo to, kar v stranko ni spadalo in kar je v njo vrinil dr. Stojadinovič zaradi okrepitve svojega osebnega vpliva. Dalje pravi »Slovenec«, da bo »kmalu končana preuredba JRZ, ki bo izločila iz stranke dr. Stojadinoviča in vse njegove pristaše«, in pa, da se zbira okoli dr. Stojadinoviča »samo še mala in častihlepna skupina, ki se drži dr. Stojadinovičevega stremena, da bi zopet zlezla na konja.«
Tragedija ob ustju Seine
Pariz, 12. junija. AA. Ob ustju Seine se je dogodila snoči velika nesreča, M je zahtevala 4 človeške žrtve, čuvar svetilnika »Mimoza« se je odpeljal s svojo ženo in štirimi otroki k »Mimozi«, da bi prižgal luč. Ko je žena stopala iz čolna, ji je spodrsnilo ter je padla v morje. Pri tem je potegnila za seboj 2 otroka. Mož je skočil takoj za njimi ter jih hotel rešiti. Vsi štirje so utonili, čoln z ostalima dvema otrokoma so odnesli valovi, toda k sreči so otroka rešili.
Vremenska napoved
Zemunska vremenska napoved: Pretežno oblačno vreme z dežjem od časa do čar sa, posebno v zahodni polovici. Ponekod nevihte.
Dunajska: Zelo spremenljivo, močno oblačno z lokalnimi nevihtami. Temperatura bo padla* zlasti v hribih,
»3T7TRO« 2t tSL
3
s	VI T9391
Naši kraji in IJudie
Vrnitev Nj. Vis. kneza Pavla v Beograd
Nj. Vis. knez-na-mestnik Pavle se je v soboto vrnil s svojega obiska v Nemčiji. Pričujoči sliki kažeta njegov prihod v Beograd na topčiderski železniški postaji. — Zgoraj vidimo Nj. VeL kralja in Nj. Vis. kneza namestnika pred častno četo kraljeve garde — spodaj pa raport poveljnika častne čete kralju in knezu-namest-niku
Jesenice dobijo moderno bolnišnico
Graditi jo začnejo že to poletje — Stroški so preračunani na 8 milijonov dinarjev
Brastovslka skladnica na Jesenicah že nekaj let sem vrši priprave za gradnjo no-re bolnišnice. Stara bolnišnica, ki je bila zgrajena pred 50 leti, že dolgo več rte ustreza naraščajočim potrebam, ker so prostori tesni, temni in mračni.
Bolnišnico so prvotno nameravali zgrsr diti nad sedanjo tik nad ljubljansko železniško progo. Strokovnjaki pa so bili odločno proti temu, ker bi se morala do bolnišnice zgraditi nova cesta z nadvozi ali podvozi in obrambnimi zidovi, kar bi podražilo gradnjo najmanj za polovico, šele preteklo jesen se je uprava bratovske skladnice odločila za nakup velikega Hro-vatovega travnika na zapaxinem delu Jesenic, ki je za gradnjo bolnišnice najprimernejši.
Bratovska skladnica je takoj po nakupu tega zemljišča razpisala natečaj za izdelavo projektov. V podpisanem roku je bilo predloženih 12 osnutkov. Prva nagrada v znesku 20.000 din je bila prisojena inž. arh. Kosu Miroslavu iz Ljubljane, drugo nagrado v znesku 13.000 din je dobil inž. arh. Ravnikar Edvard iz Ljubljane, tretjo v znesku 7000 din pa inž. arh. Levi Stanko iz Zagreba. Po 4000 din so bili. nagrajeni načrti, poslani pod gesli >0614«. »1919«, >3366«, >4856« in 5>7412«. Iz nagrajenega načrta g. inž. arh. Kosa je rasrvidno, da bo nova bolnišnica zgrajena po modernih gradbenih načelih in bo ustrezala vsem potrebam sodobne zdravstvene službe.
V veliki in moderni dvonadstropni stavbi bodo septični in aseptični oddelek, in to ločeno za moške in ženske, dalje porodniški oddelek, ločeni oddelek za nalezljive bolezni, zdravniški oddelek in dve operacijski dvorani V glavnem poslopju bodo tudi pisarniški prostori, prostori za strežniško osobje in še drugi postori. Bolniških sob bo okoli 30. Vsaka bo imela dve do štiri postelje. Skupno je določenih f=r~___________
100 postelj. V glavnem poslopju bo tudi kapelica. Stavba bo skoraj vsa podklete-na. V pročelju stavbe bodo tudi terase za sončenje. Poleg glavnega poslopja bo večja stanovanjska hiša za zdravnike in uradnike, v ozadju bolnišnice pa gospodarsko poslopje.
Ves kompleks bo zasajen z mladim drev jem, ki bo v nekaj letih sestavljalo krasno živo mejo. Pred bolnišnico bo urejen lep park za sprehode in vrt za zelenjavo.
Gradnjo bolnišnice bodo začeli to poletje. Vsa dela za glavno poslopje so preračunana na sedem milijonov dinarjev. Hiša, v kateri bodo stanovanja za zdravnike in gospodarsko poslopje, pa bosta stala posebej en milijon dinarjev.
Z novo bolnišnico bodo Jesenice mnogo pridobile. Mesto bo na svoji skrajni za-padni meji dobilo mogočno stavbo, M bo mestu v ponos in kras. Bolniki, ki so zdaj obsojeni na temne in mračne prostore v stari bolnišnici, se bodo zdravili v modernem, vsem zdravstvenim potrebam ustreza-jočem poslopju, z lepimi in svetlimi sobami, kar zelo ugodno vpliva na bolnik».
Z dograditvijo velikega mestnega zavetišča, katerega gradnja se bliža koncu, in z dograditvijo velike in moderne bolnišnice se bodo Jesenice premaknile še bolj na zapad, kjer utegne v doglednem času arasti nova mestna četrt.
Pevski tabor v Rušah
Naš mali Beograd, naše ponosne Ruše, so doživele včeraj pomemben praznik prvega obmejnega pevskega tabora in festivala, ki je združil 12 pevskih zborov iz Ruš, Maribora ter vsega obmejnega ozemlja. Krasno uspeli pevski tabor je privabil več tisočglavo množico pevcev in prijateljev naše lepe pesmi iz Ruš, Maribora ter vseh večjih krajev Dravske doline, Drav-
skega polja in tudi Slovenskih goric. Z današnjimi velikimi nacionalno kulturnimi, pevskimi slovesnostmi je hotel naš mali Beograd proslaviti srebrni jubilej ruškega pevskega društva, ki so mu s svojim toplim rodoljubjem, požrtvovalnostjo ter veliko ljubeznijo do naše pesmi pripravljali pot veliki ruški narodnjaki, zdravnik in župan Gašper Gorišek, njegov sin Milan, sedaj odvetnik pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah, vneti ljubitelj narodne pesmi Luka Hleb iz Smolnika ter za našo slovensko pesem navdušeni zavedni ruški učitelj L Leta 1914. so se marljivi ruški pevci pripravljali na svoj koncert. Toda izbruhnila je svetovna vojna, ki je preprečila izvedbo načrta. Po prevratu pa so se ruški pevci spet zbrali in posvetili ves svoj prosti čas naši lepi narodni pesimi. Ruški pevski zbor ei je pridobil ob svojih številnih nastopih lep sloves, ki ga je hotel poglobiti z današnjim pevskim taborom, ki je bil pod pokroviteljstvom ravnatelja g. A. K r e j-č i j a. Naše staroslavne Ruše so si za slavje nadele praznično lice ter so gostoljubno.
navduSeoo sprejele drage goste, zlasti 12 pevskih zborov, ki so požrtvovalno sodelovali pri prvem obmejnem pevskem festivalu.
Ob prihodu vlaka so se zbrali Rušani ▼ velikem številu na kolodvoru s svojo godbo. Na 9lavje je prišlo 12 pevskih društev, med njimi 4 s prapori. Po prihodu mariborskega vlaka se je razvil izpred ruškega kolodvora lep sprevod z godbo na čelu, ki je krenil na prostor, kjer je bil pevski tabor. Tam je pozdravil množico predsednik ruškega pevskega društva Anton Požar, ki se je zahvalil vsem za udeležbo, zlasti pa pokrovitelju slavja, ravnatelju Antonu Krej-čiju. Ta se je zahvalil za pozdrav in poveličeval lepoto in pomen naše narodne pesmi. Predsednik Požar je nato pripel na štiri prapore sodelujočih društev trakove, nakar so pevci odpeli »Pozdrav«, »Naše gore« in »Tamburica«. Sledil je nastop vseh pevskih društev, vsako je zapelo po dve pesmL Nastop je vzbudil pri tisočglavi množici veliko navdušenje, zaključili pa so ga pevci s pesmama »Morje Adrijan-sko« in »Slovenec, Srb, Hrvat«. Na taborskem prostoru je bila potem veselica, med katero je še vedno mogočno donela naša pesem, ki je na tako veličasten način navdušila obmejno občinstvo ob vznožju našega Pohorja.
Hude prometne nesreče
Usodna vožnja po tomboli in še nekaj drugih usodnih
prometnih nesreč
Maribor, 12. junija
Med 15.000 ljudmi, ki so prihiteli iz raznih krajev včeraj na tombolo Rdečega križa, je bilo tudi 55 udeležencev iz Slovenske Bistrice in okolice, ki so se pripeljali na tovornem avtomobilu nekega trgovca in »e tako tudi vračali s tombole domov. Na avtomobilu so bili silno stirnjeni in morda se ne bi bilo nič hudega pripetilo, če ne bi bilo po naključju na nevarnem ovinku v Orehovi vasi srečanja z osebnim avtomobilom primarija g. dr. Benčana iz Maribora. Takrat se je že lomila leva stran na preveč zasedenem tovornem avtomobilu in komaj kak meter pred osebnim avtomobilom je padla na cesto cela jopica ljudi, ko se je stranica preobremenjenega avtomobila vdrla. Med prvimi, ki so padli na cesto, je bil tudi 16-letni sin kočarja Franc Timovšek iz Venčeslava pri Slovenski Bistrici, ki je dobil udarec v levo sence in obležal mrtev. Vsi ostali pa so na kupu obležali pred osebnim avtomobilom, a niso dobili pri padcu nobenih hujših poškodb. Nekateri so sami šli proti Slovenski Bistrici, nekaj pa jih je ostalo na bližnjem travniku, od koder so jih potem reševalci odpremili v bolnišnico.
Mrtvega Timovška so odnesli v slivniško mrtvašnico, hude poškodbe pa je dobila pri padcu iz avtomobila tudi 11-letna posest-nikova hčerka Ivana Margučeva, ki ima počeno lobanjo. Med ostalimi poškodovanci so 41-letni posestnik Henrik Šega iz Zgornje Loznice, 33-letni posestnik Franc Music iz Tinja, 20-letni delavec Ernest Šteferl iz Kostanjevice, 17-letni Roman Šteferl, 19-letni delavec Albert Pere iz Maribora, 45-
letni posestnik Filip Ravnjak iz Okoške gore pri Oplotnici, 19-letni posestnikov sin Leopold Rahle iz Gladomeša, 17-letna posestnikova hčerka Frančiška Rahle iz Gladomeša, 18-letna posestnikova hčerka Marija Justinkova iz Kostanjevice, 16-letna posestnikova hčerka Matilda Ozimičeva iz Zgornje Loznice ter njena sestra Terezija, 36-letni posestnik Ivan Marguč iz Gladomeša in 50-letni delavec Jožef Golčar iz Slovenske Bistrice. Med vsemi temi je Ivanka Margučeva najbolj nevarno poškodovana. Pri tej hudi prometni nesreči ne i more biti govora o kakem karambolu, ker je ugotovljeno, da se je osebni avtomobil že znašel pred kupom na cesti ležečih ljudi. Velika je sreča, da se je osebni avtomobil ustavil, preden je zagazil v kopico ponesrečencev, ki so pali iz tovornega avtomobila zaradi tega, ker je med vožnjo popustila njegova leva stranica.
V nedeljo je bilo še več prometnih nesreč. Na klancu iz Rošpoha v Kamnico je zavozil sodarski mojster Leopold Veber iz Cmureka v neko ograjo, jo' prebil ter obležal s hudimi poškodbami na glavi. Na tako zvanem Montebelu pa je padla z motornega kolesa 22-letna šivilja Antonija Pustnikova iz Mežice, ki je dobila pretres možganov ter več poškodb na glavi in nogah. Tudi na cesti proti Hotinji vasi se je pripetila nesreča. Avto, a katerim so se vozili neki fantje, se je zaletel v kmečki voz, ki se je preobrnil ter pokopal pod seboj Ano Zimovo, ženo kovača državnih železnic. Nesrečna žena ima nalomljeno hrbtenico in so njene poškodbe precej nevarne.
gost V/ Ljubljani
Igralsko umetnost na deželo!
Drevi gostujejo v Kranju člani ljubljanskega Narodnega gledališča z Bevkovo „Partijo šaha" — 150 letnica slovenskega gledališča nam bodi pobuda za nov razmah
V dvorani Narodnega doma v Kranju bo drevi ob 20. nastopila skupina članov ljubljanske Drame s prvo predstavo Bevkove »Partije šaha« v režiji Vala Bratine, v igri pa sodelujejo še Mira Danilova, Maša Slav-čeva in Drenovec. S tem se začenja vrsta propagandnih gostovanj po naši domovini, ki jih je nasnoval Vaio Bratina, da ponese lepoto slovenske besede in igralsko umetnost tudi v vsa ona podeželska središča, pa tudi v skrite kotičke naše zemlje, ki jim pogled v dejanje in nehanje našega Narodnega gledališča sicer ni dan. Pri tej priliki smo vodjo skupine Vaio Bratino naprosili za kratek pomenek o tem, kaj ga je napotilo do organiziranja teh gostovanj, o repertoarju in še o nekaterih podrobnostih načrta, pa nam je pripovedoval:
Igralski poklic je lep, strašno lep, a tudi v vsakem oziru naporen, zelo naporen. Toda moje staro prepričanje je, da poklicni igralec kljub vsemu še ni izpolnil svoje naloge 9 tem, da je v teku sezone odigral vrsto vlog in nudil nekaj sto ljudem malo razvedrila ali duševne zamaknjenosti. Le redki so prav za prav tisti izvoljenci, ki imajo priliko obiskovati gledališča. Na tisoče in tisoče ljudi živi tam zunaj, ki so odtrgani od kulturnih dobrin, kakršne nudi mesto. Zato naj se igralec poda med narod in naj s svojo umetnostjo tolmači zamotane probleme in skrivnosti življenja.
Poleg vsega tega pa je za slovensko gledališče letos pomembno leto, — 150 let bo poteklo, ko je prva slovenska igra na odru
zagledala luč sveta. Dne 28. decembra 1789
so namreč prvikrat uprizorili Linhartovo »Županovo Micko«. Pred 150 leti je torej prvič slovenska beseda zadonela z odra. Vzroka je torej dovolj, da ne le igralci, temveč vsi, ki se z gledališko umetnostjo ukvarjamo, stopimo na plan in vsak po svoje doprinesemo k večjemu razumevanju in poglobitvi te edinstvene umetnostne zvrsti.
Kar se tiče repertoarja, smo se odločili, razume se, da bomo prinašali izključno samo slovenska dela. V teh 150 letih se je nabralo toliko dramske literature, da lahko dostojno izhajamo brez tujega blaga razen klasikov. V razmeroma precejšnjem številu komadov, dram, veseloiger, komedij, tragedij rešujejo naši avtorji najrazličnejše probleme, da res ni več bog ve kako težko zbrati in smiselno sestaviti repertoar. Pripravljene imamo Šnuderlove »Lopovščine« in Bevkovo Partijo šaha«. V pripravi pa so Remčeva »Magda«, Cankarjev »Hlapec Jernej«, Cerkvenikov »Kdo je kriv»?, Cajnkarjev »Potopljeni svet«, Sed-makov »Kaplan Čedermac«, Majcnov »Knjigovodja Hostnik« itd. S svojimi uprizoritvami bomo krenili, kjerkoli bo zanimanje za naš pokret. Nič ne bomo šteli prebivalcev — šli bomo z največjim veseljem tudi v zadnjo gorsko vas.
Glede odra bodo ponekod seveda težkoče, vendar trdno upam, da bomo tudi te premostili. Napravil sem poseben inscena-cijski načrt, ki bo omogočal z najskrom-nejšimi sredstvi dostojne in stilno pravilne okvire za izbrana dela. Sploh pa, kakor vse kaže, bomo imeli lastno opremo. Univ. prof. dr. Veber, ki sem mu slučajno razkladal stvoj načrt in mu tolmačil tehnične in materialne težkoče, me je napotil na banovino. Podban dr. Majcen, ki je sam priznan pesnik in dramatik, je pokazal veliko razumevanje za to akcijo in obljubil svojo pomoč. Pa tudi upravnik Narodnega gledališča, pesnik Oton Župančič, nam g/e v vsakem oziru na roko in tako lahko z velikim optimizmom računamo, da bo zamisel propagandnih gostovanj uspela, m cer nele za 150-letnico slovenske drame, temveč utegne postati stalna institucija.
Ljubljana, 12. junija Opoldne sano imeli pred »Slonom« malo senzacijo: tam se je namreč ustavila elegantna, temnobarvana limuzina, iz katere so stopili eksotični gosti, kakršni so pri nas redki Bili so popotniki iz pravljične Indije Koromandije, bogat indijski mogotec, pravi nabob z ženo in tremi hčerkami, prav nežnimi, vitkimi, a žarkimi, temnopoltimi lepoticami, ki so takoj vzbudile pozornost in občudovanje vedno radovednih Ljubljančanov.
— Pravi maharadža — )e završalo med Ljubljančani, ko so videK Inda, ki je trii sicer v preprosti sivi obleki, a njegovo
spremstvo, vse ▼ zlatu, dragih ki plsanffi nacionalnih kostumih. Vsa družba je zavila ▼ hotel »Slon«, a ker restavracija še ni odprta, so znova sedli v avtomobil in se odpeljali v restavracijo »Union«, kjer so pri g. Karbi naročili opulentno kosilo, dostojno takega bogataša iz daljnega Orienta.
Indijski gost, ki se je ustavil s svojo: družino m spremstvom v Ljubljani, je angleški generalni konzul v Bongalonu in se piše Lochamadan. Prišel je iz Egipta in preko Hamburga iz Nemčije v naše kraje, a po kosilu se je spet vsa družba odpeljala naprej proti Benetkam.
Naša slika prikazuje eksotične goste, ko pred »Unionom« spet vstopajo v avtomo-biL Indi so bili prav ljubeznivi, in ko jih je naš iznajdljivi »Coro« pritisnil, je g. Lochamadan prijazno dejal: Thank you! Še good bayl in že jih je avto odpeljal naprej —
Smrt uglednega
Dol. Logatec, 12. junija Na Sokolskem domu v DoL Logatcu je zopet zavihrala črna zastava v znak, da jo umrl ustanovni član Artur SerinL Pokojnik se je doselil v našo vas iz Trsta in sprva sodeloval pri lesnem podjetju, pozneje pa je odprl poznano gostilno pri kolodvoru. Takoj je vstopil v napredne vrste ter posebno pridno sodeloval pri Sokolu, ki je bil ustanovljen prav tedaj, pred 31 letL Ko je Sokol najemal posojilo za gradnjo svojega doma in iskal garancije, pokojnik ni pomislil niti na številko, ampak podpisal listino z besedami: »Za Sokola mi lahko prodajo tudi hišo!« Ostal je zvest Sokolu do zadnjega, a po smrti svoje ljubljene žene, ki mu je umrla pred dvema letoma, se je popolnoma umaknil v svojo sobo in mirno čakal smrti, ki ga je dohitela y 81. letu starostL
Na zadnji poti v soboto ga je spremila tudi četa Sokolov v kroju s praporom, pevci domačega pevskega zbora pa so mu zapeli žalostinke.
Blagega pokojnika, vzornika one stare sokolske požrtvovalnosti, ki je nekdaj gradila in lajšala pota mlajšemu sokolskema pokolenju, bomo ohranili v najlepšem sipo« minu, njegovi družini pa izrekamo naj globlje sožalje.
i
Za prvenstvo pred boginjo Talijo 1
Ljubljana, 12. junija Kakor smo že poročali, se je na tožba mariborskega režiserja in gledališkega igralca Vladimirja Skrbinška, ki ga za-« stopa mariborski odvetnik dr. Stoj art Pretnar, vršila pred nedavnim pred sodnikom ljubljanskega sreskega sodišča de. Tominškom kazenska razprava proti ljubljanskemu gledališkemu igralcu in režiserju Cirilu Debevcu zaradi klevete. V svoji tožbi je tožitelj Skrbinšek navajal, da je letos v marcu dobil od uprave ljubljanskega Narodnega gledališča ponudbo za angažma. V pismeni ponudbi je bü pozvan, naj sporoči svoje pogoje. Kakor je tožitelj v tožbi navajal, so bile njegovo ponudbe sprejete na seji uprave Narodnega gledališča in potem še na skupni seji gledališke uprave in banovinskega sosveta. Slednja seja pa je stavila pogoj, da mora Vladimir Skrbinšek predložiti še nekatera spričevala, ki naj bi ovrgla neko »denunciacijo«. Na ta pogoj je Skrbinšek reagiral tako, da je spričevalo res predložil, obenem pa je mariborska sekcija Združenja gledaliških igralcev zaprosila ljubljansko, naj poišče tistega, ki je Skrbinška denunciral in s to denurv-ciacijo vplival na to, da končno do an-gažmaja niti ni prišlo. Seveda je ta stvar v krogih gledaliških igralcev povzročila nekakšno mrzlico. Predsednik Združenja Drenovec in tajnik Jerman sta zadevo preiskala in mogla zaključiti, da je »denunciaci ja« izšla od Cirila Debevca, M ga je Vladimir Skrbinšek na podlagi te ugotovitve tožil.
Prva razprava Je bila zaradi Izvedbe novih dokazov preložena in se je nadaljevala v soboto. Vršila pa se je ob izključitvi javnosti in zaradi tega moremo poročati le to, da so bili zaslišani nekateri poklicni tovariši tožitelja in obtoženca. Cirila Debevca je sodnik naposled po izvedbi vsega dokaznaga gradiva obsodil zaradi klevete v smislu § 30 l/L k. z. na 500 din denarne kazni, M se v primera neizterljivosti spremeni v 9 dni zapora. Izvršitev te kazni pa je sodnik glede na neoporečnost obtoženega odložil pogojno za dobo 2 let Plačati pa bo moral stroške kazenskega postopanja in eventualne izvršitve kazni.
•— Dolžnost vsake žene je, da pazi ita redno stolico, M jo doseže z naravno »Franz-Josefovo« grenko vodo, ako jö jemlje vsak dan v manjši množini. Prave, »Franz-Josefova« voda deluje mÜQ, prijetna, naglo m zanesljivo.
OsL eeg. S. be. 30*74/35.

Zbor slovenskega učiteljstva v Ptuju ob veličastni proslavi najstarejšega učiteljskega društva, 0 kateri je oMIrno poročalo ie poaedety&ko Watroc. Pričujočo sliko smo
MU fiWÉBn MRMHI &
Domače vesti
*	Druga mednarodna tekma letalskih modelov bo letos od 17. do 23. julija v Londonu. Prva mednarodna tekma letalskih modelov je bila lani v Ljubljani in je bilo na njej zastopanih 11 držav štirih kontinentov. Zmagali so Angleži, tretjo nagrado pa so na tej prvi mednarodni tekmi dosegli jugoslovenski tekmovalci. Za drugo mednarodno tekmo v Londonu je razpisan pokal Nj. Vel. kralja Petra n. Za tekmo v Londonu so v naši državi že živahne pri. prave, pri katerih se s posebno vnemo udejstvujejo modelirji iz Beograda in Zagreba. Nalašč za mednarodno tekmo so izdelali celo vrsto modelov, a modelirji iz Beograda so imeli v nedeljo pri svojih vež-bah nezgodo, ker se jim je v oblakih ne. vihte izgubil model, na katerega so polagali največje nade.
*	Smrt junaškega južno-srbskega četni, ka. V Bitolju je umrl v starosti 53 let eden izmed najhrabrejših četniških vojvod Južne Srbije, Toma Krstič-Kosturac. Ko je bil star komaj 15 let, se je že pridružil makedonskim vstašem pri vstaji, ki je proti Turkom izbruhnila na Iljin dan, ter po. tem srečno prestal celo vrsto krvavih spopadov, v katerih je mnogo četnikov izgubilo življenje in so se le nekateri rešili z begom v Bolgarijo. Mladi Tomo je vztrajal na gorah blizu svojega rojstnega kraja Višnja in pridružil se je prvemu odredu srbske četniške akcije. Z največjim juna. štvom se je izkazal v bitki na čelopeku in že 1. 1905. je postal vojvoda. Do osvoboje-nja ni odložil orožja, a osvobojenje hrabremu borcu ni prineslo svobode. Njegov rojstni kraj je ostal izven naših meja, a Toma, zvest svojemu rodu, ni hotel iti preko meje. Mnogo je pretrpel, a šele pred nekaj leti, ko ga je skrhala bolezen, posledica dolgoletnih vojnih naporov, se je zatekel v Bitolj, kjer je zdaj umrl kot si. romak in trpin.
MANUFAKTÜRA
F. KS.
MESTNI TRG 24/TL
* Strelska družina v Pančevu slavi 125 letnico. Strelske organizacije so v nek. danji Srbiji igrale zelo važno ulogo. To ni. so bile samo priljubljene športne organizacije in priprave na vojaško službo, temveč tudi žarišča nacionalnega in prosvetnega delovanja. V strelskih organizacijah ali družinah so se zbirali najnaprednejši in najzavednejši mladeniči in možje in v mnogih okrajih so bile strelske družine matice raznih drugih prosvetnih in nacio. nalnih združenj. V Pančevu je bila ustanovljena strelska družina že pred 125. leti in iz te organizacije je izšlo mnogo požrtvovalnih borcev za svobodo in zaslužnih javnih delavcev. V nedeljo je pančevska strelska družina slovesno slavila, svoj jubilej ter razvila zastavo, ki je dar Nj. Vel. kralja.
dčenskl sod daje
firednost našim elegantnim, lahkim, robuprostim očalam, katere se nabavite pri
OipLophl LJUBLJANA
PASAŽA
NEBOTIČNIKA
*	Turistične atrakcije nove ceste Sarajevo — Split. Ker je komisija že odredila traso nove moderne ceste Sarajevo — Split, bodo z delom pričeli že v prihodnjih dneh. Stroški graditve so preračunani na področju drinske banovine na 34, na področju primorske banovine pa na 30 mi. lijonov dinarjev. Ta cesta bo imela velik gospodarski in turistični pomen. V turističnem pogledu bo zelo zanimiva, ker bo vodila skozi kraje pestrih prirodnih lepot in velikih zgodovinskih zanimivosti. Ker bo vodila skozi Solin, si bodo turisti lahko ogledali stare rimske spomenike, na Du-vanjskem polju pa se bodo potniki seznanili s kraji, ki so igrali ulogo v dobi hrvatskega kraljestva. Potem bodo sledili zelo zanimivi kraji orientalskega obeležja, dolina reke Rame, po kateri bo cesta izpeljana, pa spada med najlepše pokrajine naše države.
*	Zmotno prepričanje popravljeno. V
svojem članku v »Jutru« dne 1. t. m. »Akademsko in neakademsko« sem napisal, da je pisec članka »šola in javnost« v »Slovencu« dne 21. maja 1939. »g. inšpektor ok«. V pismu z dne 9. t. m. mi g. banovinski inšpektor Marko Bajuk sporoča, da je prepričanje, da se skriva za to značko on, zmotno: prosi me, da to javno izjavim. •— Dr. Mirko černič.
*	Otroške košare! Unija za zaščito otrok, sekcija za dravsko banovino, je v letošnjih otroških dnevih, ki so bili od 21. do 29. maja, začela zbirati prispevke za otroške košare. K temu so jo privedle žalostne ugotovitve, ki so pokazale, da letno okoli 8.000 novorojenčkov v Sloveniji nima najnujnejših potrebščin, ko pridejo na svet. Beda, ki onemogoča ubožnim kmečkim in delavskim materam, da bi si mo. gle nabaviti potrebnih plenic in perila za svoje novorojenčke, so vzrok ogromne otroške umrljivosti pri nas. Iz nabranih prispevkov bo Unija za zaščito otrok s strokovnim sodelovanjem zavoda za zdravstveno zaščito mater in dece nakupila potrebnega blaga in drugih reči, ki so novorojenčkom in materam nujno potrebne, opremila z njimi košare in jih razposlala potrebnim kmečkim in delavskim materam sporazumno z občinskimi upravami in
zdravstvenimi občinami. Košara bo vsebovala plenice, flanele, jopice, srajce, povoje, morsko travo, rjuhe, gumirano platno in knjižico s strokovnimi navodili o prehrani in negi dojenčka. Kako zelo je bila ta akcija potrebna, pričajo številne prošnje, ki jih je do danes prejela Unija za zaščito dece in ki pričajo o obupnem položaju siromašnih kmečkih in delavskih mater, ki pričakujejo novorojence, pa ne vedo, kam jih bodo položile in v kaj zavile. Vse one, katerim so bile poslane nabiral, ne pole, najvljudneje prosimo, da darujejo in naberejo kar največ mogoče. Unija za ■atčito otrok, Ljubljana, Gosposvetska 2/H, telefon 40-31, čekovni račun 13882.
*	Himen. V soboto sta se poročila v Ljubljani gospod inž. Alojz Gregorič, tehnični vodja mariborske> tekstilne tvornice, in gospodična Ema Krajčeva. Uglednemu paru želimo obilo sreče.
Proti sončarici uporabljajte Tschamba Fii. Kr. dvorni dobavitelj, DROGERIJA GREGORIO, Ljubljana, Prešernova 5.
*	Slovenski javnosti, Ki se zanima z» umetnost, že leta in leta opažamo, da se je širom Slovenije razpaslo in u gnezdilo krošnjarjenje s slikami in kipi. Razni ljudje od vseh vetrov, vseh mogočih zunanjosti (od fantastične zanemarjenosti do najizbranejše elegance) obletavajo hiše, obrede jo vsa stanovanja, ponujajo in vsiljujejo manjvredno robo — kič. (Zgodilo se je celo, da je nek tak nepridiprav ponarejal podpis našega dobro znanega mojstra in potem — zelo uspešno seveda — prodajal te, s falzificiranim podpisom opremljene zmazke.) Zlasti naše imovitej-še podeželske kroge imajo ti »havzirarji« na piki. Svarimo vse zato pred krošnjar-ji! Pokažite jim vrata, kjerkoli se pojavijo! Kupujte umetnine direktno od umetnikov! S tem ste podprli našo umetnost in dokazali svojo kulturno stopnjo! Ako si hočete nabaviti kako umetnino, pa ste v dvomih, pišite na naslov; DSLU, Ljubljana, Aškerčeva ul. 9. Tam dobite naslove vseh naših umetnikov ter potrebne podatke in nasvete, ako jih želite! Društvo slovenskih likovnih umetnikov v Ljubljani.
*	Priljubljeno Kopališče v Višnji gort je spet odprto. Lani so se ga posluževali zlasti ob nedeljah tudi številni Ljubljančani in tudi zadlnje dneve je privabljalo v Višnjo goro mnogo izletnikov.
*	O slovenskih narodnih igrah in obredjih predava drevi ob 20. v Trgovskem domu g. France Marolt. Predavatelj bo obrazložil slovenske narodne igre s posebnim ozirom na nedeljski festival belokranjskih narodnih iger v Črnomlju.
*	Izlet v Belo Krajino na festival belokranjskih iger in češnjevo razstavo priredi »Putnik« v nedeljo 18. t. m. Cena vožnje z vstopnino na prireditev in kosilom din 45, brez kosila 33 din. Informacije in prijave pri »Putniku« do četrtka.
*	Polovična voznina na državnih železnicah je dovoljena delegatom zveze kmet-skih zad'rug iz Novega Sada za občni zbor zveze 18. in 19. t. m. v Novem Sadu; delegatom zadrug, članic zveze hrvatskih gospodarskih zadrug v Zagrebu, za občni zbor 18. t. m. v Zagrebu in delegatom zadrug, članic glavne zveze obrtnih zadrug, za ctočni zbor in kongres zveze 18. t. m. v Beogradu.
i varstvo—
Àofri/n*/
yfactnoc«
*	Dva mlada potepina pod ključem. Domačija posestnika Janeza Berceta v Laj-šah v Selški dolini je doživela pred dnevi drzno dogodivščino. „Medtem ko so se domači pripravljali k večerji, sta stopila v hišo dva mlajša moška in prosila, naj jima dado kaj jesti. Gospodinja je bila skoro pripravljena prosilcema ustreči, toda tedaj je opazila, kako se je tretji moški pognal po stopnicah navzdol in zbežal z velikim kosom želodca pod pazduho, ki ga je bil ukradel iz Bercetove jedilne shrambe. V tem pa sta zbežala tudi ostala dva, ki sta poprej prosila za jed. Začel se je lov za potepini. Kmetom je uspelo, da so dva ujeli, obenem pa je bila o tatičih obveščena tudi orožniška postaja v Železnikih. Ko so prispeli orožniki, so spoznali v obeh pokvarjenca iz okolice Kranja. Našli so pri njima uro budilko, vijake in svedre. Fanta pravita sicer, da nista ničesar vzela in da ju je zapeljal k tatvini oni tretji. Koliko ta zagovor drži, bo šele pokazala preiskava.
*	Avtobusni izleti v Gorico, Trst, Benetke 27. 29. t. m. in v Dolomite od 15. do 19. julija. Prijavite se takoj v Izletni pisar, ni M. Okorn, Ljubljana, Frančiškanska ulica, tel. 22-50. (—)
Iz Lltubliane
u— Ob slovesu inž. Stojkoviča od Ljubljane. Nedavno smo čuli, da mora inž. Stoj. kovič, dosedanji načelnik gradbenega oddelka železniške direkcije v Ljubljani, na novo službeno mesto v Beograd. Uglednega strokovnjaka in uradnika, ki si je v kratkem času bivanja v Ljubljani pridobil številne prijatelje in spoštovatelje, bomo težko pogrešali v naši sredi. G. Ciril Majcen, šef restavracije na Glavnem kolodvo. ru in predsednik Zveze združenj gostinskih obratov, je v petek odhajajočemu funkcio. narju priredil skromen, a nadvse prisrčen poslovilni večer, ki so se ga udeležili številni predstavniki oblastev, korporacij in organizacij. Pri tej priliki je predsednik Majcen izrekel načelniku inž. Stojkoviču nekaj toplih besed v slovo, ki so potrdile, da je načelnik, šumadinec iz Kragujevca po rodu, preko Sarajeva prišel v Ljubljano kakor v svojo pravo domovino. V zahva
HALO ! Vse Ljubljančanke naj citalo te vrste, da bodo vedele za kaj gre prt filmu:
Da so možje širokogrudni, v pogledu uli«««i MiMMtnMi HAa//	BOMBA SMEHA!
svobode, kadar jo zahtevajo za sebe, to »UrUga pOTOClUI Il O C« ki je od danes naprej na sporedu v
je znano — ko pa zahteva isto svobodo za sebe tudi žena, takrat pa o svobodi nočejo nič vedeti, takrat je svoboda nemoralna, takrat groze ženi z ločitvijo za najmanjši prestopek. — Ali je tako? To temo obravnava najboljša komedija, pri kateri so se smejali milijoni gledalcev po vsem svetu —■ in tudi Ljubljana se bo krohotala!
KINU UNION ob 16., 19. in 21. uri. Atrakcija Hollywooda: Pes, ki poje! Komedija, ki je prejela veliko nagrado newyorSke akademije.
lo je načelnik inž. Stojkovič izrekel nekaj besed iz katerih so prisotni lahko razbrali, da bo inž. Stojkovič na svojem novem mestu v Beogradu v enaki meri naklonjen željam in potrebam Ljubljane in njenim interesom, kakor je to zmerom pokazal pri nas.
— Kako se znajdeš na Celovški cesti Med tiste mnogoštevilne zadeve, ki pri nas »niso v redu«, spada tudi Celovška cesta v tistem delu, kjer se začno hišne številke preko 200. Zgodi se ti, da moraš nekoga poiskati, povedo ti, da stanuje ta človek na Celovški cesti, hišna številka preko 200. Vsedeš se na tramvaj, ki te po izredno počasni vožnp odložil tam nekje pri re mizi. Mnogo novih hiš je zraslo tu ob obeh straneh ceste. Napotiš se k najbližji, ogledaš si hišno številko — ni prava. Pogledaš še v desno, v levo, vprašaš prvega človeka, ki ga srečaš — o številki, ki jo iščeš, niti sledu. Zaman hodiš semintje, sprašuješ, iščeš. Hiše dobivajo številke, kakor jih gradijo, in tako so hiše, ki bi po številkah morale biti skupaj, raztresene daleč druga od druge. Ker tudi nobenega stražnika ni, ki bi ti vedel svetovati, lahko zapraviš celo uro, preden najdeš svojo hišo — če jo sploh najdeš. Zmeda v številkah je takšna, da se tudi domačini ne znajdejo v njej. če že ni bilo mogoče dati hišam zapovrstnih številk, naj bi postavili vsaj na glavna križišča ali na po. stajališča cestne železnice stražnike, na katere bi se človek lahko obrnil, če ga pot zanese v ta del mesta.
NEKAJ
se bo našlo tudi za Vaš okus. kajti naša izbira svile je izredno velika. Vse barve in vzorci, ki si jih morete zamisliti, so Vam brezobvezno na ogled pri
BRATA VLAJ, wolfova 5.
n— Šentjakobska knjižnica v Ljubljani, Kongresni trg 7, je izposodila meseca maja 4299 strankam 13310 knjig. KnjižnL ca je odprta vsak delavnik od 16. do 20. ure, ob sobotah od pol 16. do 20. ure in izposoja knjige v 10 jezikih ter modne liste vsakemu, ki se zadosti legitimira. Izvenljubljanskim čitateljem pošilja knjige tudi po pošti.
ZA PRIDNO DIJAKINJO ALI DIJAKA
je najlepše darilo fotoaparat vel. 6x9 znamke Balda z opt. 1.6.3, lepo torbico m ivema
ISOCHROM filma. — Vse skupaj dobite za konkurenčno ceno Din
Vsak pri nas kupljen fotoaparat, se zavezujemo tudi zamenjati, ako bi z istim ne bili zadovoljni ali če pride iz tovarne nov model.
Sveže filme zadnjih emulzij pošiljamo zunanjim amaterjem poštnoobratno. Filme razvijamo na željo v par urah kakor tudi naredimo slike.
Priporočamo se, da vse Vaše filme iz izletov zaupate nam, kar Vam res priznano prvovrstno razvijemo in napravimo slike.
Priporoča se
Foto Tourist — Lojze Sinuc
LJUBLJANA, Aleksandrova c. 8 m podr. Prešernova ulica 9 — poleg glavne pošte.
n— Na državni klasični gimnaziji v Ljubljani se bodo sprejemale prijave za sprejemni izpit za I. razred 21., 22. in 23. t. m., vsakikrat od 9. do 11. ure. Izpit bo 26. t. m., z začetkom ob 8. Police prošenj za sprejemni izpit se dobivajo pri šolskem slugi. Natančnejša pojasnila so objavljena na oglasni deski zavoda.
Clfl TČ 17 (skombri) sveže — samo vAUafi Din 10— kg nudi danes RIBA —OGRINC — Pogačarjev trg.
u— Redni letni občni zbor Šentjakob.
sko-trnovske podružnice Družbe sv. Cirila in Metoda bo drevi ob 20. v gostilni Ra. stohar na Karlovški cèsti z običajnim dnevnim redom. Vabljene vse podružnice, prijatelji in člana CMD.
u— Umetnostno - zgodovinsko društvo
priredi v dneh 25. do 29. t. m. petdnevni izlet v Brescio (razstava Moretto), Milan (razstava Lionardo, ogled drugih znamenitosti), v Bologno (S. Petronio itd), ter Benetke (razstava Veronese, ogled drugih znamenitosti). Vodil bo univ. prof. dr. Fr. Stele. Celokupni stroški za potni list, vožnjo, prenočišča in prehrano 650 din. Prijave sprejema najkasneje do sobote 17. t. m. dopoldne tajnik društva dr. Rajko Lo-žar, Ljubljana. Narodni muzej, ki daje vse ostale informacije.
u— Namesto pVet.ja na grob blagOpo-kojnemu g. Cvetk,, Bckju, je vplačala za narodnoobrambne potrebe društva ;Bran-i-bora« ga. Justina Prešern.
u-— Državni konserVatorij br> v prihodnjih dneh priredil naslednje sklepne produkcije; drevi ob 20. bo v dramskem gledališču produkcija, na kateri bodo nastopili gojenci, ki obiskujejo pouk v dekla-maciji in dramatični šoli pod vodstveni prof. šesta. Orgelska produkcija goj. mons. prof. Premrla in prof. Tornea bo v soboto 17. t. m. ob >/47. v Hubadovi dvorani. Komorna šola bo imela produkcijo v sredo 21. junija ob V47. v filharmonični dvorani. Prva sklepna produkcija bo v torek 20. t. m., H. v četrtek 22. in v ponedeljek 26- t. m. Vse zadnje tri sklepne produkcije bodo ob '/i7. v veliki filharmonični dvorani. Podrobni spored in vse ostale podrobnosti slede. Natančni sporedi bodo na razpolago v knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu.
u— Vaša hčerka, vaš sin, ali znata plavati? Ako ne, vpišite ju takoj v plavalno šolo na kopališču Ilirije, kjer se priuči pravilnemu plavanju, utrdi telo in zdravje. Šola je pod nadzorstvom ministrstva za telesno vzgojo, a zdravstveno nadzirajo deco zdravniki plavalne šole. Prijava obstoja v pismenem dovoljenju staršev, ki se odda v pisemski nabiralnik šole na kopališču. Plavalni pouk je dopoldne od 15. t. m. naprej.
u— Za mestne reveže je darovalo zastopstvo AEG - Union, j. d. d. v Ljubljani 500 din; tvrdka Janko Cešnik, modna manufakturna trgovina v Lingarjevi ul. št. 1, je poslala 200 din v počaščenje pok. veletrgovca g. Franca Drofenika, šefa tvrdke F. R. Miklavc v Ljubljani; v počastitev spomina pok. ge. Aste Basajeve sta pa namesto cvetja darovala 200 din ga. Jerica Vodušek in njen sin g. dr. Žiga Vodušek, a prav tako v počaščenje ge. Aste Basajeve je poslala ga. Renata Dem-šar-Savnikova 50 din. Mestno poglavarstvo izreka vsem dobrotnikom najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpiranih.
u— Javna prodaja raznega zaplenjenega blaga bo danes ob 9. uri na carinarnici v Vilharjevi ulici.
n— Gospodje! Perilo in kravate po konkurenčnih cenah pri K. Soos, Mestni trg 18. (—)
u— Zlata verižica se je izgubila v nedeljo opoldne v Igriški ulici. Odda naj se proti nagradi v inseratnem odd. »Jutra«. (—) u— O vandalizmu in pustošenju nasadov je »Jutro« že večkrat pisalo in grajalo brezvestneže, ki za lepe rastline in nasade nimajo ne smisla ne srca, in ki tako ne spadajo v mesto, marveč ven, na kako gmajno. V teh poročilih se je vedno prezrlo opozoriti na pustošenje umetnih vrtov, ki jih vsako poletje urede nekateri restavra-terji in kavarnarji pred svojimi lokali in na dvoriščih. Ti si za drag denar nabavijo često prav drage rastline in grmičevje. Lep primer take požrtvovalnosti in smisla za lepoto mesta je pokazal prvi g. Polajnar, lastnik kavarne Prešern, ki je del nabrežja z dragim grmičevjem (holandski lorber) spremenil v lep nabrežni vrt. Toda nekaj teh lepih drevesc je že močno opu-stošenih. Otroci, ki hodijo tod mimo v šolo, se zakade v to lepotično grmičevje, lomijo z njih vejice in jih potem mečejo v blato, drevesca zevajo verzel potem več let, ker se le po letih zopet zarasejo v lepo obliko. Pa tudi gostje, dasi ne iz zlobe nekako v podzavesti, lomijo vejice z njih, pač ne vedo. da stane drevesce več sto dinarjev. Ponočnjaki pa jih uničujejo z uriniranjem nanje. S slednjima bi morala pač policija obračunati, če jih zaloti, zakaj tu ne gre samo za prestopek policijskega cestnega reda, marveč tudi za poškodbo tujega imetja. Starši pa bi storili prav, če bi poučili svoje otroke, naj ne naprav-ljajo take brezmiselne škode nasadom m umetnim vrtovom, in naj bi jim hkrati privzgajali smisel in ljubezen do lepih rastlin. Vsi oni pa, ki radi posedajo in se hlade v teh umetnih vrtovih, naj vzamejo to opozorilo na znanje kot prošnjo, da vzamejo vsaj za čas, ko sedijo v senci umetnih vrtov, rastline v svojo zaščito in varstvo pred vandalom.
Iz Celja
e— Ekskurzijo na morje priredi podmladek Jadranske straže na drž. deški meščanski šoli v Celju od 21. do 27. t. m. Udeleženci si bodo ogledali Plitvička jezera, Split, šibenik in slapove Krke. Ekskurzije se udeleži 50 podmladkarjev. Vodili jo bodo poverjnik g. Josip Tomažič in nastav-niki gg. Fran Jaušovec, Fran Vajd in Josip šegula.
e— Prihodnji izpiti vozačev motornih vozil za kandidate iz celjskega, gornje-grajskega, konjiškega in šmarskega sreza bodo v petek 30. t. m. ob 8. zjutraj na sre. skem načelstvu v Celju, kjer je tudi treba čim prej vložiti zadevne prošnje.
e— Redna seja mestnega sveta bo v petek 23. t. m. ob 18. Na dnevnem redu bodo poročila odborov.
e— Pogreb g. Josipa Pristovška, pasar. ja v Celju in vodje sanitetnega oddelka celjske gasilske čete, o čigar smrti smo poročali že v ponedeljski izdaji »Jutra«, bo danes ob 18. iz gasilskega doma na dvorišču mestnega poglavarstva na mestno pokopališče.
e— Koncert CPD v Rogatcu in Rogaški Slatini. Na Telovo popoldne je priredilo Celjsko pevsko društvo koncert v docela napolnjeni dvorani hotela »Pri pošti« v Rogatcu. Zbor je z rutino in dovršeno ab. solviral program narodnih in umetnih pesmi ter žel navdušeno odobravanje. Enak uspeh je dosegla kot solistka tudi sopra-nistka ga. Marjanca Kalanova. Zvečer pa je bil v zdraviliški dvorani v Rogaški Slatini koncert z istim sporedom, kakor ne. davno v Celju. Pevski zbor je dosegel na tem koncertu višek v svojem izvajanju. V zelo akustični dvorani so šele prišle težke skladbe do prave veljave in so navdušile občinstvo. Velik uspeh je dosegla tudi so-pranistka ga. Marjanca Kalanova, ki je zapela sopranska sola v Lajovčevem »Zelenem Juriju« in Schwabovi »Zdravi Mariji« ob dovršenem spremljevanju pianist, ke gdč. Milene Oražmove. Celjsko pevsko društvo je doseglo na Telovo zopet dva lepa uspeha v svojem umetniškem in narodnem delovanju.
e— Nova zmaga celjskih šahistov. Celjski šahovski klub, novi šahovski prvak Slovenije, je igral v nedeljo popoldne v Celju šahovski match z obrtniškim šahov, skim klubom iz Zagreba in zmagal s 6 in pol : 1 in pol. Posamezni rezultati so naslednji (prvi so Celjani, drugi Zagrebčani): kumelj : Kuševič 0:1, Fajs : Oreški 1:0. VI. Diehl : Rebič 1:0. Modic : Osto-vič 1:0, Detiček : Djurdjevič 1:0, Skitek : Frece pol:pol, Grašer : štibuhar 1:0, inž. Pipuš : Dunajec 1:0. Revanžna tekma bo jeseni v Zagrebu.
e— Na drž. II. deški narodni šoli v Celju bo vpisovanje novincev v ponedeljek 19. in torek 20. t. m. od 8. do 12. dopoldne. Po zakonu o narodnih šolah morajo biti novinci zdravniško pregledani. Starši šo_ loobveznih otrok odnosno njih namestniki naj prevedejo navedena dneva dečke v šolo k zdravniškemu pregledu in vpisu. Kdor bi se odtegoval tej dolžnosti, bo kaznovan po zakonskih odredbah. Vsak šoloobvezen otrok, ki biva na ozemlju bivše celjske okoliške občine, mora obiskovati drž. IL deško narodno šolo v Celju.
e— Brezposelnost. Pri celjski borzi dela je bilo 10. t. m. v evidenci 514 brezposelnih (457 moških in 57 žensk) nasproti 499 (442 moškim in 57 ženskam) dne 31. maja.
KINO SLOGA, tel. 27-30 Danes ob 16., 19. in 21. uri poslednjič DICK FORAN
Banditi divjega zapada jp Smrtni jezdeci
e— šoferski izpiti. Prihodnji izpiti vozačev motornih vozil za kandidate iz celjskega, gornjegrajskega, konjiškega in šmarskega sreza bodo v petek 30. t. m. ob 8. zjutraj na sreskem načelstvu, kjer je treba čimprej vložiti zadevne prošnje.
e— Prijave za gozdno šolo socialnega odseka starejših sester Sokola v Celju se bodo sprejemale še v četrtek 15. in pone, deljek 19. t. m. od 17. do 18. v društveni sobi poleg mestne telovadnice. Tam se dobijo tudi vsa navodila.
e— Na sokolski župni zlet v Mursko So. boto bo vozil v nedeljo 18. t. m. ob 5.30 zjutraj iz Celja poseben avtobus in se bo vrnil v Celje okrog 23. Voznina 65 din. Prijavite se takoj v pisarni Sokolskega dru štva Celja_matice in sicer v večernih urah.
e— Prodaja mestne košnje. Mestna občina celjska bo prodala košnjo na raznih obcestnih in obvodnih travnikih. Dražba bo v soboto 17. t. m. med 9. in 10. dopoldne pri tehničnem oddelku mestnega poglavarstva v sobi štev. 42. Pojasnila se dobijo istotam vsak dan med 10. in 11. dopoldne.
e— Dve prometni nesreči. V nedeljo ob 13. je stopil 711etni posestnik Martin Zorko od Sv. Štefana pri žusmu v Petrov, čah iz mestnega avtobusa. V tem trenutku je privozil mimo avtomobil in podrl Zorka na tla. Zorko je dobil težje poškodbe na glavi in rokah. Ko se je peljal 401etni pomožni monter Štefan Kumer s Polzele v nedeljo okrog 18. s kolesom iz Liboj pri Petrovčah, je privozila po cesti neka kočija. Kumer je padel pod voz ter se hudo poškodoval po glavi in trebuhu. Ponesre. čenča se zdravita v celjski bolnišnicL
Iz Maribora
a— Odlikovani Dravani. Ob priliki 20 letnice plodnega delovanja »Drave« je Ju-goslovenska pevska zveza odlikovala po predsedniku Ipavčeve pevske župe prof. Mirku te-le zaslužne Dravane: Jožeta Vo-kača, Frana Mordeja, Martina Veselka, Albina Mravljeta in Albina Horvata z zlato kolajno: Alojzija Krejača, Antona Kokliča, Ignacija Pala. Alojzija Rijavca, Ivana Paara, Leopolda Župančiča in Janka Verasa s srebrno kolajno; Draga Orbaniča, Matijo Furlana, Miho Skazo, Bogomira Dežmana. Rafaela De Cortija in Franca Resinoviča pa z bronasto kolajno.
a— Obmejni učitelji so nedavno zborovali v mali dvorani Narodnega doma. Izčrpno situacijsko poročilo je podal agilni ter zaslužni predsednik učiteljskega društva za srez Maribor levi breg g. Mirko Vauda. Govorili so še gg. Roman Košutnik, Ivan Andrejčič in šolski upravitelj Franc Borko s Sladkega vrha, ki je poročal o potrebah obmejnih šol. Razpravljali so tudi o viničarskem vprašanju, ki ga smatra obmejno učiteljstvo v našem obmejnem ozemlju kot silno pereče. Tudi to zborovanje je pokazalo strnjeno složnost našega obmejnega učiteljstva.
a— Državna učiteljska šola v Mariboru bo sprejela letos v I. letnik 80 učencev in 40 učenk. Prošnje je poslati ravnateljstvu do 31. julija.
a— Iz mariborskega društvenega življenja. V četrtek 22. t. m. bo v veliki dvorani pri Orlu XIII. redni občni zbor Tujsko-prometne zveze v Mariboru.
a— ŠoIske novice. Sprejemni izpiti na realni gimnaziji bodo 24. t. m. Prijave je kol-kovati z 10 din. Priloge so: rojstni list ter izpričevalo o dovršenem 4. razredu. Prošnje se sprejemajo od 20. do 23. t. m. — Sprejemni izpiti za I. razred klasične gimnazije bodo 24. t. m. Pričetek ob 8. uri. Z 10 din kolkovano prošnjo za pripustitev k sprejemnemu izpitu je vložiti do 23. t. m. pri ravnateljstvu. Priložiti je krstni list in spričevalo o osnovni šoli. K izpitom bodo pripuščeni v letih 1926 do 1929 rojeni. Izpit se opravlja samo v juniju.
a— Poroka. Poročila sta se upokojeni major Milan Komareto in Clelia plem. Fo-dor, hčerka pokojnega generala plem. Fo-dorja iz Zagreba.
a_ Važno opozorilo vozačem. Prectstoj-
ništvo mestne policije razglaša: Zadnji karambol v Vetrinjski ulici kaže, da zagrešijo v mnogih primerih karambole vozači motornih vozil, ker se ne ravnajo po policijskih cestnih predpisih, že od leta 1933. obstoji naredba predstojništva mestne policije v Mariboru glede prepovedi vožnje po Vetrinjski ulici v smeri z Glavnega trga, odnösno iz Jurčičeve ulice. S to naredbo je bil tedaj usmerjen promet po Vetrinjski ulici le enosmerno, in sicer od Grajskega trga proti Glavnemu trgu. Ker je Gosposka ulica za promet z vozili zaprta, je tudi dovoz s te strani v Turči-čevo in odvoz v smeri preti Grajskemu trgu prepovedan. Tudi prevoz po Gosposki ulici v Ulico 10. oktobra in obratno je z isto naredbo prepovedan. Mariborska mestna policija opozarja vozače motornih vozil, da v lastnem interesu ne kršijo te na-redbe, ker jih bodo sicer doletele občutne kazni. Predstojništvo mestne policije je zaiprosilo mestno poglavarstvo, da se namestijo oib križišču Jurčičeve in Vetrinj-ske ulice potrebni mednarodni prometni znaki glede smeri vožnje.
a— Okradena cirkuška lastnica. V cirkus Viktorije Nemškove, ki je na turneji po Dravski dolini, so se vtihotapili zlikovci, ki so ji odnesli harmoniko in razno perilo, vredno 2000 din.
a— Nevarnega tihotapca so zajeli na glavnem kolodvoru. Našli so pri njem poln nahrbtnik vžigalnikov, saharina in okoli 40 paketov igralnih kart. Gre za nekega Franca G., ki ga čaka sedaj precej huda kazen.
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
SONČENJE
brez opeklin in peg — samo z Parfumerija »VENUS«, Tyrfieva 9
LA-MA I
Gospodarstvo
Finančni minister o popuščanju gospodarske konjunkture in o bodočem proračunu
Finančni minister objavlja v »Službenih novinah« od 10. junija obsežna navodila za sestavo predloga državnega proračuna in finančnega zakona za L 1940/41 in podobna navodila za sestavo banovin-skih proračunov, mestnih proračunov in občinskih proračunov. Navodilom za sestavo predloga državnega proračuna je finančni minister g. Djuričič dodal v uvodu splošen prikaz našega gospodarskega stanja, v katerem pravi finančni minister v glavnem naslednje:
Naše narodno gospodarstvo se je v po-četku letošnjega leta razvijalo v znaku nervoznosti, ki so jo izzvali mednarodni politični zapletljaji. Popuščanje konjunkture, ki je nastala zaradi nepovoljnih vplivov političnih dogodkov v svetu, se kaže v obsegu in bilanci naše zunanje trgovine, v borznem prometu in v stanju denarnega in deviznega tržišča. Devizne težkoče so posredno vplivale na oslabitev aktivnosti v raznih panogah narodnega gospodarstva. Trgovinska bilanca za prve štiri mesece letošnjega leta je pasivna za preko 160 milijonov din. Čeprav je ta pasivnost nekoliko manjša nego v ustreza j očem razdobju lanskega leta, vendar kaže zunanja trgovina nepovoljen razvoj: izvoz je nazadoval po količini za 18% in po vrednosti za 3.5%, medtem ko se je uvoz zmanjšal za 2.8% po količini in za 3.9% po vrednosti. Vzporedno s poslabšanjem zunanje trgovine nazadujejo tudi dohodki od carin in se zmanjšuje dotok deviz. Četudi so proračunski dohodki v marcu dosegli 107.3% proračunske ocene, vendar obstojajo simptom, ki kažejo na to, da tendenca pritoka državnih dohodkov popušča. To se opaža zlasti pri posrednih davkih, ki najbolj občutno reagirajo na stanje konjunkture. Tako so znašali carinski dohodki v aprilu 84.6 milijona din nasproti 90.9 milijona din v lanskem letu. Monopolski dohodki so dosegli v aprilu le 95.5% proračuna. Prvikrat od marca 1935 so pokazali državni dohodki v marcu letošnjega leta občutno nazadovanje v primeri z marcem prejšnjega leta, in sicer za 59 milijonov ali za 5.14%, medtem ko so bili lani v marcu dohodki v primeru z marcem 1937 za 20.9% večji.
Ta stagnacija, ki se pojavlja v našem gospodarstvu, je vsekakor v največji meri posledica zunanjepolitičnih dogodkov, vendar nam nalaga najbudnejšo pažnjo in največjo opreznost pri ocenjevanju naših finančnih možnosti v bodočem proračunskem letu.
Glede stanja v kmetijskem sektorju našega gospodarstva — četudi je še zgodaj sestavljati cenitve — ne moremo računati na posebno obilen donos žitaric. V prvem delu leta je vladala velika suša, ki ji je potem sledilo preveč hladno in vlažno vreme. Toda tudi če bomo imeli na razpolago znatne izvozne presežke, bomo stali pred novimi težkočami zaradi vznovčenja letine, tako zaradi visokega
Nemški kapital in naša ležišča nafte
Nedavno so velike nemške petrolejske družbe (Elworath, Preusag in Erdöhlwer-ke Hannover) ustanovile delniško družbo s>Rudokop« d. d. za izsledovanje in eks-ploatacijo ležišč nafte. Nova družba je takoj pričela pogajanja z že obstoječimi pe-trolejskimi družbami, ki imajo izsledoval-ne pravice, zlasti z družbami »Panonia«, sTJljanik« in »Bitumen« (pri zadnjih dveh družbah ima večino delnic Praštediona). Sedaj poročajo iz Beograda, da je prišlo do sporazuma med družbo »Rudokop«, ki predstavlja nemški kapital, in družbo »Pa-nonia«. Družba »Rudokop« pa si prizadeva. da bi dobila še druge petrolejske iz-sledovalne pravice. Baje bo že prihodnji mesec pričela z izsledovalnimi deli. Dobila je dovoljenje, da sme uvoziti v našo državo brez plačila carine vse potrebne stroje in naprave za vrtanje. Izsledovalna dela bo vodil nemški geolog prof. Benz. V primeru pozitivnih rezultatov bo država dobila določen odstotek pridobljene nafte, poleg tega pa ima po obstoječih predpisih 25% delniške glavnice. Nadalje poročajo iz Beograda, da bo družba »Rudo-kop«. ki je bila ustanovljena z glavnico 1 milijon din, v kratkem povečala svojo glavnico na 20 milijonov din.
Nazadovanje zaposlenosti v lesni in gradbeni stroki
Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu objavlja podatke o gibanju števila zavarovanih delavcev in nameščencev pri vseh krajevnih organih v Jugoslaviji, in sicer za mesec mare. Od februarja do marca je število zavarovancev zaradi sezonskih razlogov naraslo za 23.013, vendar je bil ta prirastek manjši nego lani, saj se je lani v tem mesecu število zavarovancev povečalo za 30.670. Povprečno število zavarovancev je znašalo v marcu 703.533, t. j. za 19.724 več nego lani v marcu.
V primeri z najboljšim marcem pred nastopom gospodarske krize, t. j. z marcem 1930, smo imeli letos v marcu 94.730 zavarovancev več. Od celotnega števila zavarovancev v letošnjem marcu je odpadlo na okrožni urad v Ljubljani 95.712. V primeri z marcem 1930 je bilo letos v marcu pri ljubljanskem okrožnem uradu število zavarovancev le za 2723 ali za 2.9% večje, pri ostalih krajevnih organih pa se je število zavarovancev v primeri z marcem 1930. povečalo za 92.007 ali za 17.8% (od 515.814 na 607.821).
Statistika Suzorja zaznamuje v marcu v primeri z istim mesecem prejšnjega leta prirastek števila zavarovancev predvsem v tekstilni industriji (za 4738), pri gradnji prevoznih sredstev (za 3799) in v industriji tobaka (za 2803). Nazadovanje zaposlenosti pa opažamo v gozdno-žagarski industriji (ra 7562 zavarovancev ali za 13.3%) in pri gradnji visokih zirradb (za 1637 zavarovancev ali za 7.5%). Ti podatki nam potrjujejo, da se je konjunktura v lesni stroki precej poslabšala in da ie letos tudi slabša gradbena delavnost. Od posameznih okrožnih uradov kažeta v marcu v primeri z lanskjm letom največji odstotni prirastek okrožni urad v Nišu (plus 18%) in Trgovačka omla-dina v Beogradu (plus 11.7%). Nazadovanje števila zavarovancev v primeri z lanskim marcem pa beležijo okrožni uradi v
nivoja naših cen. kakor zaradi dejstva, da so letošnje svetovne zaloge pšenice po poročilu mednarodnega instituta v Rimu dvakrat večje nego v lanskem letu.
Kakšen je naš proračunski položaj ob koncu leta 1938/39 odnosno ob koncu leta 1939/40? Podatki državnega knjigovodstva kažejo sicer ob koncu leta 1938/39 suficit v višini 993 milijonov din, ki je nastal zaradi neizkoriščenega kredita v višini 880 milijonov in zaradi viška doseženih dohodkov nad proračunom v višini 105 milijonov. Treba pa je upoštevati, da je ta suficit začasen. Končni rezultat finančnega gospodarstva v letu 1938/39 bomo videli šele ob koncu računskega leta, t. j. 31. julija t L Gotovo je, da bo do tega dne začasni suficit v največjem delu absorbiran s proračunskimi izdatki. ki so bili angažirani do kraja proračunskega leta, kakor tudi zaradi izven proračunskih izdatkov, ki izvirajo iz raznih državnih obveznosti po finančnem zakonu in drugih specialnih zakonih. Zato ni treba računati, da bomo v tekočem proračunskem letu prevzeli iz leta 1938/39 kakšen znatnejši suficit v državnem obratnem kapitalu.
Pri sestavi načrta državnega proračuna bo kakor v vseh državah na svetu prevladovala skrb, kako zasigorati kritje stalno rastočih potreb za narodno obrambo na tak na in, da ne spravimo v nered državne finance, kupno moč naroda, star bilnost denarja in ravnotežje v plačilni bilanci. Ustanovitev fonda za narodno obrambo predstavlja najnovejši napor naše finančne uprave za kritje teh potreb. Z uredbo o vojnih invalidih in vojnih žrtvah, od 30. novembra 1938 se je število oseb, ki uživajo invalidske ugodnosti, podvojilo nasproti letu 1929 in je naraslo na 80.000. To je izzvalo potrebo povečanja kreditov že v tekočem proračunu za 50 milijonov din. Poleg tega bo v proračunu za leto 1940-41 prišlo do izraza povečanje kreditov za anuitetno službo v zvezi z novimi pooblastili za sklepanje posojil po sedanjem finančnem zakonu v znesku preko pol milijarde din (poled anuitete za 6% posojilo v višini 4 milijarde din).
Potrebe narodne obrambe, socialne naloge države in povečanje anuitetnlh ob-venzosti v zvezi z državno investicijsko delavnostjo nalagajo po vsem tem neizbežno povečanje fiskalne obremenitve. Tem večja je zaradi tega dolžnost, da se ostali več ali manj fakultativni izdatki državne administracije do skrajnih mej kompri-mirajo.
Glede bodočih investicijskih izdatkov, za katere bo treba najti kritje izven proračuna, je treba upoštevati, da bo narodno tržišče kapitala že v znatni meri izkoriščalo z vpisom prvih tranš velikega investicijskega posojila od 4 milijard dinarjev, in to v trenotku, ko bo pod pritiskom zunanjepolitičnih dogodkov. Zato tudi kapacitete» tega tržišča nikakor ne smemo precenjevati.
Sarajevu (—16.2%), v Banjaluki (—22.1%), v Osijeku (—3.9%), v Novem Sadu (—1.5%) in v Subotici (—10%).
Povprečna dnevna zavarovana mezda je znašala v marcu 23.72 din, t j. za 0.64 din več nego v lanskem marcu, skupna zavarovana mezda pa 417.3 milijona din nasproti 394.6 milijona din v lanskem marcu.
Bilanca „šipada"
Šumsko industrijsko podjetje d. d. objavlja v »Službenih novinah« bilanco za leto 1938. Kakor je znano, je bila lani izvršena sanacija in reorganizacija Šipada v smislu uredbe, ki je izšla 15. januarja preteklega leta. Po tej uredbi je finančni minister stavil na breme obratnega kapitala glavne državne blagajne ministru za gozdove in rudnike na razpolago 19.6 milijona din z namenom, da se porabi za izravnavo izgube, ki jo je imel »Šipad« v zvezi z vzdrževanjem prometa na družbeni železniški progi Jajce - Mlinište do leta 1935 (po bilancah je znašala ta izguba na leto povprečno 1.3 milijona din). Znesek 19.6 milijona din se je obračunal tako, da so se v enaki višini zmanjšale terjatve direkciji šum v Banjaluki in ministrstva za gozdove in rudnike za dolžno šumsko takso do konca leta 1935. Omenjena uredba nadalje določa, da se bodo vsako leto odpisale izgube »Šipada« zaradi vzdrževanja prometa na omenjeni progi na isti način, s preknjiženjem na račun dolžne šumske takse za dotično leto. Ti odpisi so bili naknadno izvršeni z datumom od 31. decembra 1937, tako da je bila bilanca v letu 1937 v tem pogledu razčiščena.
Po tej izvršeni sanaciji je bilanca »Šipada« za leto 1937 prvikrat po vrsti pasivnih let izkazala čisti dobiček v višini 3.0 milijona din. V bilanci za leto 1927. je bila tudi že upoštevana fuzija »Šipada« z »Dur-mitorjem« in tvornico celuloze »Drvar«.
Dobiček je nazadoval na 736.000 din
Pravkar objavljena bilanca za preteklo leto kaže, da se je čisti dobiček v tem letu precej zmanjšal. Medtem ko je znašal v letu 1937. 3 milijone din, izkazuje račun izgube in dobička za preteklo leto le čisti dobiček v višini 736.000 din (skupaj s prenosom preostalega dobička iz prejšnjega le^ ta pa 936.000). Bilanca sama kaže nasproti prejšnjemu letu večje spremembe v zvezi s povišanjem glavnice. V smislu druge uredbe o sanaciji Šipada, ki je prav tako izšla 15. januarja preteklega leta, je bila glavnica družbe povišana od 20 na 65 milijonov din.
Bilančna vsota se je v primeri s prejšnjim letom povečala od 161 na 232 milijonov din. To povečanje odpade skoro na vse postavke aktiv. Najbolj je narasla postavka zalog lesa, in sicer od 39.4 na 68.3 milijona din, zaloge okroglega lesa pa so se zmanjšale od 7.0 na 6.2 milijona din. Dolžniki so narasli od 56.7 na 72.6 milijona din, investicije so se povečale od 21.4 na 26.7 milijona din, železniške investicije pa od 9.9 na 11.5 milijona din, nadalje so se povečale zaloge materiala od 13.4 na 15.5 milijona din, postavka kupljenih nepremičnin »Krivaje« pa je narasla od 6.7 na 7 9 milijona din.
Povečanje dolgov na 160 milijonov din
Temu povečanju aktivnih postavk, stoji nasproti na eni strani povečanje glavnice od 20 na 65 milijonov din, n» drugi strani
pa novo znatno povečanje upnikov. Obveznosti podjetja so že prejšnja leta naglo naraščale. Leta 1933. so znašale samo 56 milijonov din, do leta 1936. so narasle na 108
milijonov, predlanskim na 125.6 milijona din, lani pa na 152.0 milijona din. Nespremenjen je ostaV menični dolg pri Narodni banki v višini 7.75 milijona din. Skupaj znašajo torej dolgovi 160 milijonov din. Rezervni fond se je povečal le od 3.36 na 3.66 milijona din
Iz računa izgube in dobička je razvidno, da je družba lani plačala za obresti 4.3 milijona din (prejšnje leto 3.3), na davkih 2.1 milijona din (1.1), splošni stroški so narasli na 6.8 milijona din (3.5), amortizacije na 1.0 milijona din (0.6) in stroški za zavarovanje na 1.2 milijona din (0.8). Kosmati donos se je dvignil od 12.5 na 16.7 milijona din.
Novo povečanje naših klirinških terjatev v češko-Moravski
Najnovejši izkaz Narodne banke o stanju klirinških računov z inozemstvom zaznamuje ponovno znatno povečanje saJ-da naših terjatev v kliringu s Ceško-Mo-ravsko. že v zadnjem tednu maja se je saldo povečal od 9 na 18.1 milijona din, v prvi četrtini junija pa se je povzpel na 24.7 milijona Kč. Tudi saldo naših terjatev v Nemčiji se je v prvi četrtini junija dvignil za 0.74 na 15.76 milijona mark. Med ostalimi aktivnimi kliringi kaže kh-ring s Turčijo zmanjšanje salda naših terjatev za 0.1 na 1.0 milijona din, saldo T kliringu z Bolgarijo pa je nazadoval za 0.14 na L42 milijona din.
Od pasivnih kliringov je saldo našega dolga v Italiji po zadnjem trajnem naraščanju prvikrat občutneje nazadoval, in sicer za 7.8 na 83.7 milijona din. Zmanjšal se je nadalje saldo našega dolga v Rumuniji od 9.5 na 5.2 milijona din in saldo našega dolga v Bolgariji od 5.6 na 2.8 milijona din. Povečal pa se je saldo naše. ga dolga v Poljski za 1.7 na 17.0 milijona din. Končno je omeniti, da se je saldo likvidacijskega kliringa s Švico v prvi četrtini junija zmanjšal za 0.05 na L73 milijona àv. frankov.
Gospodarske vestì
—	Komunike o trgovinskih pogajanjih z
Nemčijo. Beograd: Zunanje ministrstvo je izdalo o pogajanjih z Nemčijo naslednji komunike. Pretekli teden so se končala pogajanja nemško-.jugoslovenskega stalnega gospodarskega odbora, ki so bila v Kölnu. Naša delegacija se je v petek vrnila v Beograd. Namen pogajanj je bila ureditev razmerja do češko-moravskega protektorata in vprašanje tečaja marke. Uspeh pogajanj je tale- V trgovinskem, carinskem in denarnem pogledu bo češkomoravski Protektorat veljal do nadaljnjega kot posebna pokrajina. Dosedanji klirinški sistem s krono kot obračunsko enoto t>stane v veljavi tudi nadalje. Tečaj češke krone je isti, kakor pred 15. marcem. Sporazum o blagovnih kontingentih in o tujskem prometu ostane nespremenjen. Tečaj nemške marke se vrne na prejšnje stanje, ko je bil določen v višini 14.30 din, ker je bilo medtem doseženo ravnotežje v plačilnem prometu.
—	Tečaj nemške marke. Poročali smo že, da je po izvršenem dvigu tečaja nemške marke od 13.80 na 14.30 računati s tem, da bo ta povišani tečaj ostal zaenkrat nespremenjeno v veljavi Tudi iz Beo. grada poročajo sedaj, da bo pri tečaju 14.30 nemška marka stabilizirana za daljšo dobo in da so netočne vesti, češ da bo 20. t. m. tečaj povišan na 14.50. Po izvršenem povišanju tečaja se je ponudba klL rinških čekov na marke znatno povečala in se pomanjkanje ne občuti več. Preostalo nekrito povpraševanje iz prejšnjih tednov bo v kratkem krito in zato ni razloga, da bi se ta tečaj nadalje povišal.
Včeraj je bil zaključen letošnji pomladni veiesejem, ki je v polni meri izpolnil svo. jo nalogo. Bil je v znamenju osamosvojitve našega gospodarstva od tujih izdelkov. Letos je cela vrsta domačih podjetij razstavila vse polno izdelkov, ki smo jih morali doslej uvažati iz tujine. Inozemstvo pa je razstavilo predvsem izdelke industrij, ki jih pri nas nimamo. Tudi tu je veiesejem pokazal celo vrsto novosti. Razstavilo je tokrat 611 tvrdk, med njimi 119 inozemskih.
Veiesejem je obiskalo 115.000 ljudi, od tega odpade na interesente-kupce 20%. Ti so prihajali iz vseh predelov naše države, posebno pa iz Beograda, Karlovca, Novega Sada, Pančeva, Sarajeva, Siska,
- »
Novo
predsedstvo združenja inženjerjev in arhitektov
Novi Sad, 12. junija, p. Danes se je tu zaključil jubilejni kongres združenja inženjerjev in arhitektov, ki obstaja že 20 let. Današnja seja je imela svečan značaj. Slavnostni govor je imel dosedanji predsednik Božič. Za novega predsednika združenja je bil izvoljen upokojeni pomočnik prometnega ministra Borivoj Djuričič. Med novimi podpredsedniki je tudi inž. Vojko Kopriv-nik iz Ljubljane. Po kongresu so se udeleženci odpeljali v Borovo in si ogledali Bat'ove tovarne.
Odlikovanje
Beograd, 12. junija, p. Z redom sv. Save 4. stopnje je bil odlikovan slovenjebi-striški župnik Ivan Soline.
Kukulj evie in Mitic izločena v Parizu
Pariz, 12. junija p. Pri tekmah za francosko teniško prvenstvo sita bila danes eliminirana jugoslovenska igralca Kukuljevič in Mitič. Kukuljevič je izgubil tekmo proti Američanu Cooku. Ta ga je premagal v prvem setu z rezultatom 6:2. V drugem se-tu si je Kukuljevič po stanju 2:1 za nasprotnika ranil roko in je odstopil. Poljak Tloc-zinsiki je premagal Mitica v 4 setih z rezultati 6:0, 6:4, 2:6 in 6:0. Punčec se v borbi proti Angležu Chefu zelo dobro drži. V prvem aetu ga je premagal z rezultatom 6:2. Sredi drugega seta je bila tekma pri stanju 3:2 za Punčeca prekinjena in se bo jutri nadaljevala.
= Tvornica radijskih aparatov ▼ Pan- i
čevn je dograjena. Iz Beograda poročajo, | da bo 1. julija prišla v obrat nova tvornL ca radijskih aparatov v Panöevu, ki spar da v koncem Philips. V avgustu bodo prišli na trg že prvi radijski aparati te tvrdke. Do 1. januarja prihodnjega leta pa bodo v Pančevu dograjene tudi naprave za izdelovanje radijskih cevi.
= Tudi iz Srbije se "eli industrija v
Beograd. »Treska« d. d. za trgovino in predelavo lesa, ki ima veliko in moderno žago v Skoplju, je prenesla sedež podjetja iz Skoplja v Beograd. Za selitev so bili me-rodajni tako administrativni razlogi, kakor tudi manjši davki, ki se plačujejo v Beogradu.
Borze
12. junija
Na jugoslovenskih borzah notirajo spričo intervencije Narodne banke nemški klirinški čeki po izvršeni stabilizaciji 14.30, češke klirinške krone pa 1.50. Grški boni so se v Zagrebu trgovali po 30.75, ▼ Beogradu pa po 31.25. Tečaji na svobodnem trgu se ravnajo po tečaju 258 din za funt.
Na zagrebškem efektnem tržišču ae je Vojna škoda pri slabi tendenci trgovala po 471, pozneje pa se je nudilo blago po 470 (v Beogradu je bil zabeležen tečaj 468
—	469, promet pa je bil za julij po 467). V ostalih državnih vrednotah ni prišlo do prometa. Zabeležen je bil le še zaključek v delnicah Trboveljske po 172.50.
devize
Ljubljana. Oflcielni tečaji: London 206.15
—	209.35 Pariz 116.40 —118.70, New York 4383 — 4443, Curih 995 — 1005, Milan 231.85 — 234.95, Amsterdam 2342 — 2380, Berlin 1771.12 — 1788.88, Bruselj 749.40 — 761.40. Tečaji na "vobodnem trgu: London 256.40 — 259.60, Pariz 144.83
—	173.13, New York 5455.69 — 5515.69, Curih 1236.87 — 1246.87, Amsterdam 2913.05 — 2951.05, Bruselj 932.10 — 944.10.
Curih. Beograd 10, Pariz 11.7575, London 20.7775, New York 443.625, Bruselj 75.55 Milan 23.33, Amstedam 236, Berlin 178, Stockhohn 106.9750, Oslo 104.40, KÖ. benhavn 92.75, Praga 15.10, Varšava 83.62, Budimpešta 87, Sofija 5.40, Atene 3.90, Bukarešta 3.25.
efekti
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 468 — 470, 4% agrarne 60.50 den., 4»/« severne agrarne 60 — 60.75, 6% begluške 88 — 90, 6«/» dalm. agrarne 86.50 — 87.50, 7% stabiliz. 99 den., 7% invest. 99.50 — 100.50, 7% Seligman 99.50 den., 7®/« Blair 94.50 — 95, 8% Blair 101.50 den.; delnice: Narodna banka 7500 den., PAB 212 den. Trboveljska 172.50 — 173, Gutman 37 — 50, šečerana Osijek 80 den.
Beograd. Vojna škoda 468 — 469, za julij 467 — 468 (467), 4% agrarne 61 den., 4% severne agrarne 60.25 — 60.75, 6% begluške 89 — 89.25, 6% dalm. agrarne 87 — 87.25, 7% invest. 101 — 102, 7% Seligman 100 den., 7% Blair 94 — 95, 8% Blair 101.75 bi., Narodna banka 7400 den. (7400), PAB 212.50 — 213.50.
Blagovna tržišča
žito
V Novosadska blagovna borza (12. t. m.). Tendenca nesprem. Pšenica: 78/79 kg baška 148 — 150; sremska 148 — 150; slavonska 149 — 150; banatska 145 — 152. Rž: baška 140 — 142. Ječmen: baški in sremski 64/65 kg 155 — 157.50, jari 68 kg 180 — 185. Ove»: baški sremski in slavonski 144 — 146. Koruza: baška 111
—	113; baška pariteta Indjija in Vršac 111
—	113. Moka: baška in banatska »0g« in »Ogg« 232.50 — 242.50; >2« 212.50 — 222.50; »5« 192.50 — 202.50; »6« 172-50 — 182.50; »7« 147.50 — 157.50; >8« 115 — 120. Fižol: baški in sremski beli 295 — 300. Otrobi: baški 108 — 110; sremski 104 — 106; banatski 100 — 102.
Skoplja, Niša, Sušaka, Valjeva, Užic, Za.-greba, Zemuna in Zenice. Po tem se vidi, da opravlja ljubljanski veiesejem važno službo v izmenjavi dobrin med posameznimi banovinami, zlasti med našo banovino in ostalo državo. Inozemski posetniki so prišli v močnem številu iz Italije in Nemčije, dalje iz Bolgarije, Turčije, Švice, švedske, Madžarske, Poljske, Francije in češko.moravskega protektorata. Na ta na. čin seznanja ljubljanski veiesejem z našim gospodarstvom tudi inozemstva število inozemskih poeetnikov je pri tem vsako leto večje.
Letošnji jesenski veiesejem bo od 2. do 11. septembra in bo posvečen predvsem našemu kmetijstvu.
Gostovanje beograjske opere v Frankfurtu
Beograd, 12. junija p. Danes je odpotoval v Frankfurt ansambel, zbor, balet in tehniško osebje beograjske opere. V Frankfurtu bodo gostovali od 14. do 16. t. m.
Napredovanje
Beograd, 12. junija, p. V 4/1 sta napredovala načelnik sreza Maribor-levi breg dr. Janko šiška in dravograjski sreski načelnik Ivo Milač.
Iz življenja na deželi
Iz Hrastnika
b_ Občni zbor Glasbenega društva Je
bil na praznik pri Rošu. Vodil ga je agiini predsednik g. inž. Pavel Vrbič. Vsa poročila funkcionarjev so bila z odobravanjem sprejeta, posebno pa še poročilo pevovodje in ustanovitelja g. Candra, ki odhaja iz Hrastnika. Na predlog g. Mahkote, je bil g. Cander soglasno izvoljen za častnega člana. V odbor so bili izvoljeni za predsednika g. inž. Vrbič, za podpredsednika g. Rome, za tajnika g. Podmenik, za blagaj. ničarko ga Volkova, za arhivarja ga. Ju-ličeva in g. Grešak, za odbornike gg. Hofbauer, Selan in Ladiha, za pregledoval. ca računov: gg. Kavšek in Kralj. Končno se je izrazila želja da bi prosvetna uprava poslala čim prej naslednika g. Candra, ki bi bal zmožen prevzeti mesto pevovodje.
h— Razstava strokovne nadaljevalne šo_ le preteklo nedeljo jc bila rekordno obiskana. Vseh obiskovalcev je bilo skoraj 500. Poleg šolskih izdelkov so naši vajenci in vajenke razstavili tudi večinoma prav čedne obrtniške izdelke. 22 vajencev in va-jenk je bilo nagrajenih. Dobili so prav lič. ne »Priznani ce « in denarne nagrade.
Iz Ptuja
J— Tat pobegnil v deročo Pesnico. V Psu cinju in okolici so bile zelo pogoste tatvine perutnine, vendar pa storilca teh nikakor niso mogli izslediti. Orožniki so ga marljivo iskali in končno tudi dosegli uspeh. Pri pos. Sedlačkovi v Pacinju, se je zadrževal že 15 krat kaznovani Martin Bolkovič, doma iz Rucmancev, ki se stalno potika po svetu. Ko je za ta obisk zvedela orožniška patrulja, je hišo obkolila. To pa je Bolkovič opazil in skočil skozi zadnji izhod v dva metra oddaljeno deročo Pesnico. Valovi so ga pograbili, vendar pa se je s poslednjimi močmi oprijel za vejo, ki je sredi reke štrlela iz vode. Na klice se nikakor ni hotel vrniti, zato je patrulja najela čoln in se odpeljala do njega. Bolkovič se je s poslednjimi močmi in ves trd od mrazu držal na površju, ko so ga naložili v čoln in odpeljali na suho. Orožniki so Bolkoviča predali sodišču.
Iz Kranja
r— Delo in uspehi protifcuberkulozne lige in dispanzerja v preteklem letu. V petek zvečer je imela protituberkulozna liga v Kranju redni občni zbor, ki je pokazal, da se liga iz leta v leto krepkeje uveljavlja Liga, ki ji predseduje delavni dr. Bežek, šteje danes že 550 članov. Občni zbor je pokazal, da je delo naraslo, na drugi strani pa je število obolenj s smrtnimi primeri padlo. Predsednik dr. Bežek je poročal o delu in nedostatkih, ki ovirajo ligo, da ne more delovati s takimi uspehi, kakor M si želela. Navedel je primere, ko se bolniki odtegujejo nadzorstvu, oskrbi in negi ter bolezen prikrivajo. Tako jih je izmed 36 umrlih ušlo nadzorstvu 18. Kako delo je morala opraviti zdravniška sestra, je razvidno iz statistike njenih obiskov po stanovanjih, saj je napravila 270 obiskov. Obolenja so močno padla in je dispanzer ugotovil samo še 48 odprtih in 41 zaprtih obolenj za tuberkulozo, in to v vsem okolišu lige, ki zavzema kranjski in škofjeloški okraj. Iz tajniškega poročila g. Vehovca je razvidno, da je Kranj med vsemi občinami v pogledu denarnih prispevkov za vzdrževanje te ustanove na prvem mestu. Nekatere občine pa v svojih letnih proračunih za socialno zdravstvo določajo le toliko, da zadoste formalnostim. Tajnik je dalje naglasil, da bodo odslej dobivali bolniki, odsnosno svojci, iz potrebnega sklada celo hranarino in ne več polovične. Izmed dohodkov lige naj omenimo, da je dala kranjska občina 10 tisoč din letne podpore, vse ostale pa samo 4.783 din. Industrija je dala 23.000 din. Dispanzer je letos izvršil 2803 rentgenskih in 1886 kliničnih pregledov. Pnevmo-toraksov je bilo izvršenih 339. Pri volitvah je bil izvoljen tale odbor: predsednik dr. Bežek Josip, odborniki Korbar Franc, Krč Franc, Prah Dado, Rooss Albert, dr. Sajo-vic Stanko, Terčon Albin, Vehovec Jakob. V nadzornem odboru sta Cvar Josip in Za-vršnik Stanko.
Ii Zagorja
z— Najdbe človešKft, kosti in lobanje. Prebivalstvo v Potoški vasi je bilo že nekaj dni razburjeno zaradi človeških kosti in lobanje, ki jih je našla žena nekega upokojenega rudarja na zemljišču nekega posestnika. Nekateri so trdili, da so bile to kosti nekega čevljarja, ki je bil pred 10 leti neznano kam iziginil. Ugotovilo pa se je kmalu, da ta in druge domneve nimajo podlage. Na zagorskem pokopališču se je v teku časa nabralo mnogo odvišne zemlje in raznih odpadkov. Uprava pokopališča je dala ta material nekemu posestniku, ki ga je izvozil na svojo vlažno parcelo v Potoški vasi. Verjetno je, da so psi v navoženem materialu našli kosti in lobanjo ter vse razvlekli. V bodoče bo treba pač bolj paziti na to, kaj se bo odvažalo s pokopališča.
Iz Novega mesta
n— Sprejemni izpit za L razred na državni gimnaziji v N°vem mestu. Z 10 din kolkovane prošnje bo ravnateljstvo sprejemalo od 20. do 23. t. m. Prošnjam je treba priložiti rojstne Uste in izpričevala o dovršeni ljudski šoli. K izpitu bodo pri-puščeni učenci rojeni v letih 1926-, 1927., 1928. in 1929. Izpiti bodo 24. t. t. m.
Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem, tovarišem in znancem, da nas je naš ljubi soprog, oče, ded, svak in stric, gospod
ANTON SNERDEU
strokovni učitelj v pokoju
danes v ponedeljek ob 18. po dolgi in mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere za vedno zapustil.
Dragega pokojnika bomo spremili v sredo ob 17. uri iz Rutarjeve ulice 6 k večnemu počitku na viško pokopališče.
V LJUBLJANI, dne 12. junija 1939.
JULIJA roj. GOLI, soproga; EDVARD, VIDA, MERICA, otroci; JULCI SMERDELJ roj. OBLAK, snaha; ZVONKO BRATKOVIÖ, šolski uprav., zet; BRANKO, ZVONKO,
vnaka.
Bm posebnega obvestila.
115.000 ljudi je posetilo veiesejem

Na levi zgoraj: Jurij VI. in prezi-dent Roosevelt med vožnjo s postaje v Belo hišo — V sredi: Sprevod z avtomobili se pomika skozi Pensilvansko avenijo mimo Rapitola proti prezidentovi rezidenci — Na desni: Zunanji minister Hull pozdravlja angleška suverena pri prestopu na ameriška tla ob Niagarskih slapovih
Spodaj na levi: Prihod visokih gostov na postajo Union v Washingtonu. Od leve proti desni stoje: Kralj Jurij VL, prezident Roosevelt, general Warson, gospa Rooseveltova in kraljica Elizabeta — Na desni: Vila prezidenta Roosevelt», bivališče angleških suverenov dokler sta se mudila v Zedinjenih državah
Kralj in kraljica Anglije v Zedinjenih državah
Angleški obisk v Ameriki
Pomenek med kraljem m preži dentom — „Pridite
kmalu zopet • •
ArrueriSkì listi na dolgo in široko popi-pujex» obisk angleške kraljeve dvojice v Zedinjenih državah in prihajajo do zaključka, da Amerika še nikoli ni tako prisrčno sprejela kakšnega državnega poglavarja tuje države, kakor se je to zgodilo pri obisku Jurija VI. Angleški kralj in kraljica sta prestopila državno mejo Zedinjenih držav pri slapovih Niagare, kjer ju je pozdravil zunanji minister Amerike Cordel HuIL V njegovem spremstvu se je nadaljevalo potovanje v Washington. Vlak s kraljevo dvojico je pridrdral na postajo Union ob zvokih fanfar. Ste tisoči so vzklikali predstavnikoma britskega imperija. Kralj in kraljica sta izstopila, Jurij VI. je obšel častno četo mornarjev, nato pa se je s kraljico napotil v čakalnico, kjer sta sprejela visoke goste prezident Roosevelt in njegova soproga.
Hull je stopil pred prezidenta in rekel: »G. Prezident. čast mi je predstaviti vam britsiki veličanstvi«. Roosevelt je dejal: »Kako ste potovali? Veseli me, da vaju morem pozdraviti tukaj.« Kralj je odvrnil: »Kraljica in jaz sva zelo srečna, da je prišlo do tega obiska.« Nato se je začel kratek pomenek, med katerim so bili Juliju VI. in kraljici Elizabeti predstavljeni vrhovni funkcionarji današnje Amerike. Kralj Jurij VL in prezident Roosevelt sta nato sedla v prvi avtomobil, kraljica z go. Rooseveltovo pa v drugega. Odpeljali so se v približno 2 km oddaljeno Belo hišo, kamor so prispeli 14 minut prej kakor je bilo določeno. Ob cestah so tvorile špalir Btotisočglave množice, ki so goste burno pozdravljale. Nad mestom so ves čas vožnje krožile ameriške »leteče trdnjave« ...
Na Kapitolu je bil uradni sprejem angleške vladarska dvojice v bližini treh Zgodovinskih slik, ki predstavljajo preda-
; Angleški obisk v Moskvi
William Strong, šef oddelka za Srednjo Evropo v angleškem zunanjem ministrstvu potuje po nalogu svoje vlade v Moskvo na direktna pogajanja s Stalinom
30 angleškega generala Cornwallisa v Yorktownu, predajo britskega generala Burgoyna v S a,ra togi in podpis izjave o ameriški neodvisnosti. Ves ta čas so operaterji snemali prizore, ki so jih že naslednji dan prikazovali žurnali ameriških kinematografov. Sprejema suverenov so se udeležili skoro vsi člani ameriškega kongresa. Petnajst senatorjev je prišlo k paradi v svetlih poletnih oblekah, drugi so nosili temne obleke s cilindri. Senator Bone je izjavil, da se je udeležil obiska v dvojni funkciji: prvič kot senator, ki so ga povabili k sprejemu, drugič kot človek, ki ni nič manj radoveden od drugih ljudi...
Kralj je v 22 minutah časa stisnil roke nad štiristo članom ameriškega kongresa. Demokratski senator Johnson je ob tej priliki ugotovil, da ume Jurij VI. stiskati roko kakor vsi občani. Poslanec Moser je šepnil kraljici Elizabeti; »Pridite kmalu zopet v Ameriko, vaša navzočnost stopnjuje uspeh takšnega obiska«. Neki drugi senator se je kraljici polaskal z zagotovilom, da je v resnici lepša kakor na sliki.
Kralj in kraljica sta spala prvo noč v Beli hiši. Naslednji dan sta sprejela člane angleške kolonije in sta se nato podala na Kapitol, kjer so se od njih poslovili polno-številno zbrani člani parlamenta in senata, ki so ob tej priliki govorili posebno molitev. Potem sta se vkrcala na jahto prezidenta Roosevelta in sta se odpet-ljala po reki Potom ac v Mount Vernon. Tam sta položila spomenik na grob državnika Washingtona. Mimogrede sta si ogledala tudi neko delavsko taborišče in pokopališče.
Seveda je bilo med obiskom tudi nekaj običajnih nezgod. Ljudje so stali ob cestah v gostem špalirju, vročina je hudo pritiskala in zgodilo se je, da je kakšnih 600 gledalcev, večinoma žensk, omedlelo. 117 so jih odpeljali v bolnice, ostali so že v domači oskrbi. Kap je zadela samo enega človeka. Samaritansko službo so izvrševali skavti, kakor je v Ameriki ob takšnih prilikah običaj.
*
Iz Washingtona sta angleški kralj in kraljica odpotovala v New York, kamor sta prispela na krovu rušilca »Warrington«. Ko sta stopila na kopno, ju je pozdravilo 21 topovskih strelov z ladij ameriške vojne mornarice. Kralj in kraljica sta se izkrcala v bližini mesta, kjer je pred 156 leti zaidnji predstavnik angleške krone sir Guy Carleton izročil ključe mesta predstavnikom ameriških oblasti.
Pred kipom svobode so bile razvrščene ladje za gašenje požarov, ki so povzdignile svečanost trenutka s tem, da so začele brizgati 30 m visoke vodne curke v zrak. Rušilec »Warrington« je bil hipoma obdan od 25 stražnih la/dij, katerim se je kot edina zasebna ladja smela pridružiti jahta bankirja Morgana. V pristanišču je pozdravilo kralja in kraljico 300 tisoč oseb.
Tudi v New Yoitou je vladala za obiska Jurija VI. in njegove soproge silna vročina. Toplomer je kazal 33 stopinj. Na-cestah je gledalo kralja in krajjioo nad dva
xruäjtona
Ogenj v »Tfaetisu« ?
Šele dober teden dni potem, ko se je primerila strašna nesreča, ki je potegnila >Thetis« v hladni grob na dno morja, prihajajo na dan podrobnosti, katerih doslej nihče ni slutil. Tretji lord angleške admi-ralitete Fräser je dal te dni v Liverpoolu izjavo na podlagi izpovedb Franka Shawa. nameščenca ladjedelnice Cammei Laird. Shaw je bil zadnji, ki se je s pomočjo Da-Adsovega aparata dvignil na površino. Povedal je, da je v trenutku, ko je stopil v izhodni stolp, videl skozi okno dim in plamene. Podoba je, da je v podmornici nastal kratek stik. Nihče ne more povedati, če se je ogenj razširil na Vse prostore v ladji. Zaradi dima se je posadka podmornice vsekakor prej zadušila, kakor bi se moglo to zgoditi brez požara.
Admiral Fräser je tudi izjavil, da napredujejo priprave za dvig podmornice zelo počasi, šele v treh tednih se bo mogoče zgodilo ,da bodo ladjo dvignili z morske-
NSEB^AoJTE V „JUTRU"!
Spomenik maršalu JofSreju
„Rajši se dajte pobiti, kakor da se umaknete samo eno
ped pred so vragom
V čast in spomin dne 3. januarja 1931. umrlemu francoskemu vojskovodji maršalu Joffreju so v soboto 10. junija odkrili v Parizu pred vojno akademijo v bližini Eiffelovega stolpa spomenik, ki predstavlja zmagovitega francoskega vojskovodjo na konju ter se dviga na več metrov visokem podstavku. Joffre drži v rokah mar-šalsko palico.
Ob vznožju spomenika sta vklesani dve dnevni povelji, kateri je dal zmagovalec na Marni v dneh odločilne bitke proti Nemcem. Prvo povelje je bilo izdano dne 6. septembra pred bitko, drugo pa 11. septembra, ko je bila zmaga izvojevana. Prvo dnevno povelje opominja francoske vojake, naj se dado raje pobiti, kakor da se umaknejo samo eno ped pred sovražni-
kom. Drugo povelje izraža vojakom po veljnikovo zahvalo in se končuje z besedami: »Postali ste zaslužni za domovino.«
Odkritja so se udeležili najvišji predstavniki državne oblasti, med njimi prezident Lebrun, min. predsednik Daladier in general Gamelin. Govorniki so poveličevali Joffreja kot vojskovodjo in kot n©» umrjočega Francoza.
Zadnji pozdrav na morju
Nemške simpatije za Španija
Ravnatelj nemškega, ministrstva za nae rodno gospodarstvo Wohltat se je že pred dnevi pripeljal v Burgos. kamor ga je poslala nemška industrija, Wohltat se trudi, da bi s špansko vlado napravil sporazum, ki bo omogočil nemški industriji dobavo raznih rud, posebno železa. Nemčijo zelo zanimajo španske rudnine.
Na podlagi koncesij, za katere se Wohl« tat trudi, kani Nemčija zgraditi v Španiji lastne livarne za železo, v ta namen si skuša zagotoviti gotove pravice glede is-icoriščanja španskih rudnikov.
Za koliko je bil zavarovan „Thetis"
Podmornica »Thetiš«, ki se je potopita v Liverpoolskem zalivu, je bila za primer nesreče zavarovana za pol milijona funtov. Zavarovalnice bodo takoj poravnale svoje obveznosti.
VSAK DAN ENA
Na minonoscu »Hčbe« je bila maša za, Unirai za žrtvami »Thetisa«. Mornarji podmornice »Seoguil« so ob tej priložnosti oddall častno salvo 1
»Nu, zdaj bo lyneno le moral priznati, da smrči..j;
i»Eic ei Rao«£ -
L. 1776- je bil Voltaire skoro dopolnil 82 let. Tedaj je naključje naneslo, dasta se dva moška v njegovi bližini pogovarjala o njegovem obrazu. »Grd je kakor satan«, je menil eden. Voltaire se mu je približal in ga zavrnil; »Slišim. da govorita o mojem obrazu«. Ampak prosim vaju, na pozabita pri tem, da so ljudje v mojih lotih večinoma že brez obraza,.. - «
Kulturni pregled
Drugi letnik »Slovenskega jezika«
Pravkar je izšel 1—2 zvezek drugega letnika glasila Slavističnega društva v Ljubljani, lani ustanovljenega znanstvene, ga zbornika »Slovenski jezik«. Njegovi uredniki so poleg dr. Mirka Rupla prof. Janez Logar, prof. Jakob šolar in dr. Franc Tomšič. V obsežnem zvezku na 136 straneh prinaša nekatere tehtne raz. prave, ki so v čast naši slavistični vedi.
Predvsem je tu objavljena daljša razprava univ. prof. dr. Rajka Nahtigala »O imenu panonskoslovenskega kneza Koclja«. V nji se bavi eden izmed pred-staviteljev slovenske slavistike z jezikoslovnim problemom, ki je zanimal že vrsto raziskovalcev. Pisec prihaja k sklepu, da se »ime Kocelj po svojü tvorbi ne da iz. vajati niti iz praslovanščine, niti iz slova-ščine; jezikovno ji je vtisnjen tuj pečat, a vse navidezne možnosti razlage slovanskega izvora se, ne glede že na nemogoče j priimke po pomenu, pri podrobnem pre-tr<?su razblinijo v nič ...«
Globoko v našo zgodovino sega dr. Ivan Grafenauer v razpravi »štiftarji in štiftarska narodna pesem«, štiftarji so bili mistična sekta v naši protestantski dobi. Pisec se na podlagi vse dosedanje literature kritično bavi s tem pojavom in kaže njegovo razširjenost na slovenskih tleh v šestnajstem stoletju, prikazuje njegove nauke in stremljenja ter tako prvi obširneje označuje to duhovno gibanje, »ki je z belimi cerkvicami po hribih in vaseh, po poljih in gozdovih dalo slovenski zemlji njeno posebno lice«. V drugem delu svoje razprave kaže pisec, do katerih narodnih pesmi so se utegnili ohraniti sledovi tega gibanja.
Dr. Anton Slodnjak je obogatil literaturo o Ivanu Cankarju in o problematiki njegovega dela z razpravo, ki bo živo zanimala vse častilce in poznavalce Cankarjevih spisov: »Nekaj vodilnih idej in tipov Cankarjeve umetnosti«. Dr. Alojzij Mer h ar (Sil vin Sardenko) je iz spominov na dijaška leta prispeval mnogo za-
nimivega gradiva o Ketteju tn Murnu in ga razširil še 8 podatki, ki jih je bil nabral pri drugih ljudeh, tako pri so. rodknikih in sošolcih obeh pesnikov. Obsežen spis, ki pomeni znatno izpopolnitev dosedanjega življenjepisnega gradiva o Ketteju in Murnu, je tak, da bo ztoudü zanimanje ne le ožjih slovstvenih krogov, marveč sploh vsakega izobraženca, zato naj s posebnim poudarkom opozorimo nanj.
Anton S o vre je pisec pomembne razprave o enem izmed važnih vprašanj do. brega slovenskega pisanja (jezika in sloga) : »Oziralni odvisnik — sintaktični omnibus«. Prispevek priporočamo vsakomur, kdor piše slovenski; pisec se ob koncu bavi tudi s časnikarskim jezikom in pravično prikazuje okolnosti, ki so v nemaH meri krive njegovih slabosti in hib; s polnim razumevanjem za te težkoče se čudi, da »časnikarski jezik ni slabši, kakor v resnici«. — Prof. Jakob šolar se bavi s problemom fonetičnega pouka v sredn£ šoli, med Zapiski pa pišejo: prof. Kidrič o Prešernovi uri na Svengalijevi seansi, Janez Logar o »zlati knjigi« na ljubljanski realki v zvezi s Prešernom, prof. S. B u n c o »cojzli«, Silva Trdina o dveh neobjavljenih prevodih Murnovih pesmi na nemški jezik. Iv. Grafenauer objav, lja nove podatke o Ivanu Veselu Vesninu, V. Novak se bavi z gajioo v prekmurskih tiskih, I. Koštial in M. Rupel pa sta prispevala dve filološki drobtini.
V rubriki književnost ocenjuje dr. Anton O c v i r k Kidričevo Zgodovino slovenskega slovstva, A. V. Isačenko Nahtiga. love »Slovanske jezike I«, Boris M er h ar disertacijo dr. Marje Boršnikove o Aškercu, J. šolar pa Bezlajev »Oris slovenskega knjižnega izgovora«.
Zvezek zaključujejo društvene vesti. »Slovenski jezik« opozarja na se in se priporoča naklonjenosti izobraženstva s svojo znastveno pomembnostjo in slavističnim poslanstvom«.
France Kralj ob dvajsetletnici umetniškega
delovanja
n.
V celptnem Kraljevem delu pogrešam predvsem estetskega čuta. Višek te slabosti so nekatere plastike. Res si ne upam popisati občutka pri pogledu na plastiko, kakor je n. pr. št. 98 »Debeluška«. Kdo se ni pri tej priliki vprašal: je to umetnost, vzvišena nad slehernim dvomom, čista, povzdigujoča duha, pesem človeku, molitev naravi? Je po tej poti moči vzgajati mladino, naj ji tako utiramo poguma in vere za življenje? Ne! To je neokusnost najslabše sorte, pohujšanje v pravem pomenu besede, čeprav nekateri kritiki sodijo, da je to primitivizem, zrast s slovensko zemljo. Takim kritikom bi le priporočal, da si ogledajo ribniške lončene izdelke, na mah jih bo minil sleherni predsodek in hinavščina.
Razstavna vabila in katalog zaslužijo nekaj opazk. Vodilnega slovenskega umetnika Slovenci nimamo, kakor ga nima noben narod. Kvečjemu bi mogli govoriti o vodilnih umetnikih. Svoj čas je nekdo zapisal o Klimtu, da je take sorte umetnik. Ranjki Muther ni našel dovolj ostrih besed za tak nezmisel. Takrat je šlo za Klimta, res enega največjih.
Pri Slovenskem liku je poleg Franceta Kralja le še en sam član. Dvomim, da zadostujeta po obstoječih zakonih dva člana za sestavo društva. Če ne, tudi ni mogoče te razstave imenovati redne prireditve Di-uštva Slovenskih lik.
Neke doslednosti v pisavi bi se moral razstavljalec držati tudi v katalogu. Kadar pišemo italijanska krajevna imena po italijanskem pravopisu, jih pišimo pravilno; če jih ne znamo, pišimo jih fonetsko, nikakor ne ponemčeno ali drugače spačeno.
Dr. France Stele, ki spremlja s pozornostjo vse Kraljevo delo od početka dalje, je napisal v katalogu nekaj spremnih besed. če nam je kdo s svojim delom trdno prirast el na srce, smo kaj hitro ob tisti objektivni odnos do njegovega dela, ki še dovoljuje sodbo brez predsodkov. To je do neke mere razumljivo in človeško. Vendar bi moral dr. Stele svoja izvajanja in trditve, kakor so mišljena in tiskana v katalogu. pravično utemeljiti in dokazati, si cer iz vse razpravice ni mogoče drugega izluščiti ko nekaj platonskih poklonov.
»Spomin na tiste pomladansko sveže dni, ko je kot prvi med nami razvil zastavo poduhovljene umetnosti, je še vedno živ, dssi se prepogosto čuti, da 3e je del naše javnosti zakrknil proti njemu«. Prav! Nedvomno večjemu delu naše javnosti dosedanje Kraljevo delo ni bilo po godu, kar se bo odslej verjetno še stopnjevalo v njegovo škodo. To drži in je razumljivo. Kaj pa je mislil dr. Stele s tistim prvenstvenim razvojem zastave poduhovljene umetnosti, navadnemu zemljami ni povsem razumljivo. če te misli ni razumeti za zgolj lirično trubadursko pesem, je treba poudariti, da je vsakršna umetnost izključno duhovna tvorba. Potemtakem Slovenci pred Kraljem po dr. Steletovih nazorih umetnosti sploh nismo imeli, trditev, ki jo bo gospod profesor kaj težko zagovarjal, Vem, da je Kralj skupaj s svojim bratom Tonetom v slovensko slikarstvo prinesel nov, čeprav ne samolasten način izražanja, ki sta ga pa kasneje opustila, čemu naj bi se slikar tako daleč odmaknil od te umetnosti, ko je bila, vendar tako prvenstveno poduhovljena ?
Glede plodovitosti in raznovrstnosti naj se pisec ozre še po drugih starejših in mlajših umetnikih pa bo spoznal, da razstavljal ca daleč, daleč prekašajo. Sicer taka hvala ni toliko na mestu; upoštevati je treba, da je pri veliki plodovitosti vse več jalovega ko pa klenega zrna. Kritična selekcija je vsikdar na mestu pred zavarovanim samoljubjem.
Katalog je namenjen posetmkom razstave. ki bi si iz razprave dr. Steleta želeli tolmačenja Kraljeve umetnosti in njegovih umetnostnih nazorov. V njem pa je le nekaj besed, ki jim ni mogoče najti zmi-sla. N. pr. »Toda niti zgolj barva, niti sama forma mu nista glavni in končni cilj. Resnica je le, da France Kralj ne mara kar tako žrtvovati svojega ideala, umetnostnega problema kompromisu. Na en kompromis pa glasno in temperamentno prisega, na kompromis narodne umetnosti Sloven-
sko poreklo mu je geslo. Za tem slovenskim poreklom pa vidiš in čutiš bogca... « itd. Pa dalje: »Odslej France Kralj za gledalca ni več zgolj kipar, slikar, grafik. Tu v zvezi z rodno grudo je doživel glavno spoznanje, da je umetnost le ena, da ni ne slika, ne kip, ne risba, ampak samo in edino — umetnost. V tem spoznanju je postalo tudi njegovo snovanje enotno. Nad vsem, kar ustvarja, veje dih najstvarnejše, najskromnejše, a zato pogosto tako pretresljive poezije našega domačega milje-ja.<
Ali je napisal g. profesor te besede v pričakovanju. da ne bo na razstavo človeka z neodvisnimi nazori o umetnosti in ali si je sploh utegnil ogledati poslednjo Kraljevo razstavo?
C. Škodi ar
Zapiski
Slovanski zvezek sarajevskega »Pregleda«. Dobro urejevana sarajevska revija »Pregled« bo izdala v kratkem obsežno številko, ki bo posvečena slovenski kulturi, socialnemu in gospodarskemu življenju. Gradivo je s sodelovanjem Milana Ra-kočeviča zbral urednik »ßregleda« dr. Jo-van Kršič, ki je pred meseci nastopil službo profesorja na gimnaziji v Kranju. Med sodelavci tega zvezka, ki bo nedvomno vzbudil simpatično pozornost, so številni slovenski književniki in publicisti.
Nova filozofska knjiga. Ivan G o 1 - V o j je izdal v založbi .Slovenskega sla' 224 strani obsegajočo knjigo: »človek, odkod in k a m ... « Knjiga izpoveduje avtorjeve nazore o večnosti duše in o odgovornosti človeka za lastno usodo v tem življenju in v ponavljajočih se inkamacijah. O tem originalnem delu slovenskega avtorja bomo še priobčili oceno našega strokovnega sodelavca.
Znana Shola cantorum v Parizu je naročila pri skladatelju škerjancu koncert za klavir in orkester. Skladba se sedaj približuje h koncu. Dva stavka sta že gotova. Shola cantorum bo skladbo predvedla na svojem velikem koncertu še to jesen. Pri klavirju bo prof. škerjanc sam.
Pariška glasbena založba Eschig izda v kratkem škerjančevo Suito v starem slogu za godalni kvartet in godalni orkester. Natisnjena bosta partitura in ves material. Izključno izvedbo tega dela v Nemčiji si je zagotovil draždanski godalni kvartet.
Smrt Pavla Popovi ča je odmevala tudi
v češkem tisku. V »Lidovih Novinah« je odličnemu srbskemu literarnemu zgodovinarju posvetil topel nekrolog docent za jugoslov. literature na Karlovi univerzi dr. Julius Heidenreich, v »češkem slovu« pa lektor slovenskega jezika na isti univerzi dr. Oton Berkopec.
V beograjski »Pravdi« z dne 10. t. m. je njen ljubljanski urednik Milan R a k o-č e v i č obširno prikazal letošnje publikacije Slovenske matice in se zlasti pomudil pri Grudnovi »Dvanajsti uri.« in Ingoličevi »Soseski«.
75-Ietnica Richarda Straussa. Skladatelj tudi pri nas znane opere »Kavalir z rožo« in drugih pogosto uprizarjanih del, Richard Strauss. je ob svoji 75-letnici doživel časti. ki kažejo, da vidi današnja Nemčija v njem reprezentanta svojega glasbenega življenja. Pred štirimi leti se je zdelo, da je tolika poveličevani mojster izgubil milost službenih krogov, to pa zaradi tega, ker je za libreto svoje nove opere »Molčeča žena« uporabih tekst Štefana Zweig». Za 75-letnico mu je bil ta greh odpuščen, že lanski premieri dveh njegovih novih opernih enodejank, »Friedenstaga« v Monako-vu in »Daphne« v Dresdenu sta pokazali, da skladatelj še vedno ni izčrpal svojega bogate talenta. Kakor pa poročajo, pripravlja Richard Strauss zopet veliko opero, kar je v tej starosti redek primer osebne življenjskosti in umetniške stremljivosti.
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
I, Iz Julijske krajine
Nov grob. Na Oslavju je umrla ga. Fra-nja Klanjšček v starosti 66 let. Bila je vdova po znanem posestniku. Tudi njen mož je umrl šele pred nekaj meseci. Zapustila sta 9 otrok od 13, ki jih je rodila.
Novi jugoslovenski generalni konzul v Trstu. Pred nekaj dnevi je bil jugoslovenski generalni konzul v Trstu Radovan Petrovič premeščen k zunanjemu ministrstvu v Beogradu. Za novega generalnega konzula je bil imenovan g. Vladimir Saponjič. Novi generalni konzul je že pred leti služboval pri jugoslovenskem konzulatu v Zadru. Bil je tudi v Parizu, Washingtonu, Chicagu in Tiram. Zadnja leta je služboval v zunanjem ministrstvu.
Iz Internacije se je vrnil bivši idrijski občinski tajnik Srečko Kogoj. Bil je štiri leta nekje v južni Italiji
Drogovi za zastave. Pred dnevi smo že poročali o velikem drogu za zastavo v Mirnu, ki so ga fašisti v okviru večje svečanosti izročili v varstvo mirenski občinski upravi. Kakor poročajo listi, so bili taki drogovi istega dne postavljeni in blagoslovljeni tudi v vseh ostalih vaseh mirenske občine, in sicer v Rupi, Peči, Sovodnjah, Rubi j ah in Gabrju. Vsem svečanostim je prisostvoval tudi novi goriški prefekt Manna
Občina Herpelje - Kozina namerava v kratkem najeti posojilo v znesku 180.000 lir pri nacionalnem zavodu za socialna zavarovanja. Posojilo se bo obrestovalo menda po 6.5°/». Porabili ga bodo za gradnjo občinskega vodovoda.
Veliko vodno letalo grade v tržiški tovarni letaL Opremljeno bo s štirimi motorji, ki mu bodo omogočili brzino po 310 morskih milj na ura V letalu bo prostora za 40 potnikov in več članov posadke. Dograjeno bo prihodnje leta
Novega občinskega komisarja so dobili v Labinju. Dosedanji komisar Peter Mi-levoj, ki je bil labinski domačin, je bil odstavljen. Novi komisar je neki Leo, ki je po rodu iz južnih pokrajin. Doslej je služboval v Zminju in Dekanih.
Tudi ilirskobistriški župan je odšel. Bil je to notar Ivan Berdon. Prevzel je notarsko pisarno v Tržiču. V Ilirski Bistrici je županoval več let. Njegov naslednik še ni bil imenovan.
Za novega pod estata v Sempasn Je bil imenovan fašist Evgen De Rocco, ki je te dni že prevzel županske posle.
Minister za javna dela v Trsta. V nedeljo se je mudil v Trstu minister za javna dela Cobolli Gigli. Otvoril je novo palačo gradbenega urada, nato pa še prenovljeno cesto Trst—Koper—Portorož. Ministru, ki velja za zastopnika Julijske krajine v vladi, so tržaški fašisti priredili svečan sprejem Imel je z lokalnimi čini-telji tudi več konferenc o javnih delih v deželi, ki so zadnja leta zastala.
Konj ubil gospodarja. V Previžu pri Pazinu se je pripetila pred dnevi smrtna nesreča 431etnemu posestniku Ivanu Bu-biču. Ko je konja priprezal k vozu, ga je ta z nogo brcnil v glavo. Moža, ki mu je kopito prebilo lobanjo, so v naglici prepeljali v bolnišnico, kjer pa je že v naslednji noči umrl.
S tetanom se je pretekli četrtek zastrupila 11 let stara Stanislava Buršičeva v Punti Kun ju pri Labinju. Bila je z večjo čredo ovac na paši in se ji je velik trn zabodel v nogo. Tako je nastalo zastrupljen je, zaradi katerega se sedaj v puljski bolnišnici bori s smrtja
Smrtna nesreča otroka. V Cerovljah se je smrtno ponesrečil 16 mesecev stari otrok posestnika Rajmunda Kalistra. Za trenutek je ostal brez nadzorstva V kuhinji se je igral z glavnikom in se približal z njim ognjišču. Vtaknil ga je v žerjavico. V hipu je glavnik zagorel. Plamen je takoj zajel tudi otrokovo oblekco. Na otrokov krik je mati prihitela iz sobe, a bilo je že prepozno. Otroka, ki je dobil smrtne opekline, so prepeljali v bolnišnico, kjer je naslednjega dne poškodbam podlegel.
S mrtnon e varen padec s češnje. Vsako leto se pripeti ob času obiranja češenj na Goriškem mnogo hudih nesreč. Ljudje so postali sicer previdnejši in se take nesreče že redčijo, vendar še niso popolnoma ponehale. Prav te dni se je v Ve-drjanu pri Kojskem na tak način ponesrečila 201etna Leopoldina Rošičeva. Obrala je z domače češnje že nekaj kg sadja, ko se ji je zlomila veja, na kateri je stala, in je padla vznak 4 m globoko na tla. Z glavo je udarila ob kamen in si prebila lobanjo. Prepeljali so jo v goriško bolnišnico, kjer sd zdravniki mnogo prizadevajo, da bi jo ohranili pri življenju.
Avtomobilska nesreča. Na cesti iz Fazane v Vodnjan je neki avta ki ga je vodil šofer Zupičic, povozil domačina Božo Metilja iz Vodnjana. Metilj je dobil nevarne notranje poškodbe in so ga prepeljali v bolnišnica Njegovo stanje je zelo resna
Dan svoje smrti
je napovedal
Zagorje, 12. junija Prebivalstvo Sv. Gore je zelo pretresla in užalostila smrt uglednega in vzorno naprednega posestnika 721etnega Ivana Grabnarja, po domače Boltina iz Kostrevnice pod Sv. Goro. Ni še dolgo, ko se je Grabnar na pokopališču tako ganljivo poslavljal od svojega prijatelja in sodelavca za boljšo bodočnost in neodvisnost kmečkega stanu 781etnega posestnika Kneza, da so se vsi razjokali, zdaj pa je sam legel v grob m ves okoliš je izgubil vzornega svetovalca in vodnika v vseh vprašanjih javnega življenja. Boltina in njegovo hišo pozna vse prebivalstvo od Zagorja do Vač.
V	visoki starosti je Boitin še vedno skrbno vodil svoje gospodarstvo, nedavno pa ga je napadla bolezen, a ni nihče mislil na katastrofo. Oni dan je prišla njegova hčerka, ki obiskuje trimesečni gospodinjski tečaj na Sv. Gori, objokana v šolo. Povedala je, da je oče bolan in da bo v četrtek zvečer umrl. Seveda so jo vsi tolažili, da njegova napoved najbrž ne bo točna, dekle pa je odgovorilo: »Naš ata se še nikoli niso zmotili«.
V	četrtek zvečer so bili vsi domači zbrani okrog bolnika, ki pa jim je dejal, naj gredo spat, ker jih bo poklical, preden bo umrL Vprašal jih je še, če so vse uredili za pogreb in 5e so dali dovolj pšenice v mlin za sedmino. Okrog polnoči je zahteval svečo in z njo v roki je izdihnil. Pokopali so ga v soboto dopoldne na Sv. Gori in velika udeležba ljudstva pri pogrebu je bila dokaz velikega spoštovanja in ljubezni.
SPORT
Revija motorjev in vozačev
bo v nedeljo na znani podutiški krožni progi
Le še šest dni nas lod od nad vse zanimivih motornih dirk ŽSK Moto Hermesa na podutiški krožni progi. Teh nekaj dni do prihodnje nedelje hočejo naši domači motoristi, predvsem pa hermežanski dirkači, izrabiti do skrajnosti. Svoje dirkalne stroje so skoro vsi že pripravili za nedeljski boj, lei ne bo lahek glede na znatno število že dosedaj prijavljenih dirkačev. Posamezni motoristi že preizkušajo svoje tehnično znanje ter še izpopolnjujejo sposobnosti čim boljšega obvladanja vozila na nevarnejših mestih podutiške krožne proge. Z neko posebno ljubosumnostjo pa prikriva vsak posameznik višek zmogljivosti lastnega motorja.
Iz dobljenih prijav je razvidno, da bo nedeljo prava revija vseh boljših motorjev vodečih tovarniških znamk. Pri nas uvedene tovarne motornih vozil vedo prav dobro ceniti pomen dobrega plasmaja na cestnih dirkali. Zaradi tega sq po svojih tukajšnjih zastopnikih dale svojim odjemalcem potrebno pobudo (krasna darila) za čim večjo udeležbo na nedeljski tekmi. Podutiška krožna proga je zelo dobra preizkušnja za letošnje modele, ki naj pokažejo, kaj v resnici zmorejo!
Domači dirkači pa hočejo Ljubljani dokazati, da so zmožni se z uspehom boriti proti tujim tekmovalcem, čeprav imajo ti večjo rutina
Za olimpijsko idejo! |
V	nedeljo bodo po vsej državi proslavili
— olimpijski dan!
Nedeljska proslava olimpijskega dneva, ki bo po vsej državi, bo tudi v naših slovenskih mestih prinesla zanimive športne prireditve. Ta dan bodo manifestirali športniki za olimpijsko misel, to je misel mirnega tekmovanja v sposobnostih med narodi. Športniki bodo ta dan apelirali na občinstvo, da podpre z obiskom pestrih športnih prireditev njihove težnje in njihovo delo in jim omogoči nastop na olimpijskih igrah. Male olimpijske značke se bodo prodajale po din 3, tedaj za ceno, ki omogoča vsakomur z malim prispevkom podpreti naše športnike.
V	Ljubljani bodo tekme v atletiki, kajak-športu, telovadbi tenisu, kolesarskih in motornih dirkah v nedeljo, v ponedeljek zvečer v plavanju. V Celju bodo v soboto zvečer in v nedeljo ves dan zanimive športne prireditve, prav talco tudi v Kam-nlku in Novem mesto, medtem ko bodo Jesenice proslavile olimpijski dan na dan 24. in 25. t. m.
Vabimo naše sporta naklonjeno občinstvo, da s svojim obiskom pripomore do čim lepšega uspeha olimpijskega dneva.
Olimpijski dan v Celju
V	okviru olimpijskega dne bodo v Oelju naslednje športne prireditve: V soboto 17. t. m. ob 20. stafetni tek po mestu ob sodelovanju vseh celjskih športnih klubov in telovadnih organizacij. Promenadnega koncerta ne bo. — V nedeljo 18. L m.: Ob 8. pričetek teniškega turnirja ob sodelovanju vseh celjskih teniških igralcev in igralk. Turnir bo na igriščih v mestnem parku in v priredbi SK Celja. Istočasno se bo pričel tableteniàki turnir v telovadnici okoliške šole, kjer bodo nastopili za prvenstvo igralci Jugoslavije in SK Celja. Ob pol 9. bo na Glaziji tekmovanje v olimpijskem peteroboju v priredbi atletske sekcije SK Celja za prehodni pokal tvrdke A. Mislej. Ob 15. se bo pričela kolesarska dirka, ki jo bo priredil Klub slovenskih kolesarjev na progi Celje—Gomilsko in nazaj s startom in ciljem pred Glazijo. Istočasno se bodo pričele na Glaziji nogometne tekme, pri. katerih bodo sodelovali celjski športni klubi. Kakor vidimo, bo v nedeljo v Celju lep in vsestranski športni program, pri katerem bodo sodelovali vsi celjski športniki.
Dolžnost celjskega občinstva je, da s številnim posetom podpre stremljenja športnikov. V nedeljo bodo ves dan prodajali po mesta olimpijske značke, katerih nakupa naj nihče ne odkloni.
V nekaj vrstah
Izmed nedeljskih večjih športnih dogodkov moramo naknadno zabeležiti še naslednje:
Tretja tekma ln zmaga Italijanov.
Na turneji po jugovzhodu Evrope so Italijani v nedeljo odigrali svojo tretjo meddržavno tekmo, in sicer proti Rumu-nom v Bukarešti. Tudi v tej tekmi so komaj zasluženo zmagali z 1:0 (1:0). Do odmora sta bili obe enajstorici enakovredni, pozneje pa so Rumuni bili odločno boljše moštvo na terenu, vendar pa kljub vsemu prizadevanju niso mogli doseči izenačenja. Igra je v ostalem potekla še dosti mirno, čeprav je bilo navzočnih na stadionu Onef okoli 35.000 gledalcev. Edini gol dneva je zabil Colaussi v 32. min. L polčasa. Tekmo je sodil nemški sodnik Beranek. Tako so se Italijani vrnili domov s tremi zmagami: 2:1, 3:1, 1:0..«
Kvalifikacijske tekme za vstop ▼ Ugo
V	teku nedelje je bilo odigranih za vstop v nacionalno Ugo — ono, ki ji danes še ne vemo niti oblike niti obsega — več kvalifikacijskih tekem, v katerih pa slovenski kluba niso bili več udeleženi. Edini kandidat ISSK Maribor je po prvem porazu pioti Bati iz Borova prepustil revanžno tekmo s 3:0 nasprotniku in tako najbolj na kratko končal svojo kandidaturo. V nedeljo so igrali v Petrovgradu Borac in čukarički s 5:1 za prvega, v Novem Sadu Vojvodina in Car Lazar z 2:0 za prvega, v BanjaJuki Krajišnik in Velež iz Mostar-ja s 4:2 za prvega ter v Kragujevcu Rad-nički in ŽAK z 2:1 za prvega. To so bile že same povratne tekme in so ostali v ožji konkurenci še naslednji klubi: Borac (Fe-trovgrad), Rrajišnik (Banjaluka), Vojvodina (Novi Sad). ŽAK (Subotica) ta Baita (Borovo).
Nekaj zagrebškega sporta.
Razen konference »Hrvatske športne sloge«, o kateri smo ie poročali v ponedelj-skem »Jutru«, so imeli v Zagreba dogodke tudi na terenu, in sicer proslavo 20 let starega športnega kluba Tipografije, na kateri Je sodelovalo 10 nogometnih moštev. Najvažnejša prireditev je bfla zaključna nogometna tekma med reprezentanco Zagreba — skoraj kompletno postavo Gradjanskega — in prvakom splitskega nogometnega podsaveza RŠK Splitom.
V	tekmi ni büo pravega poleta in so »pur-geri« očividno podcenjevali nasprotnika, tako da je sem in tja bil celo boljši od njega- Gostje so igrali zelo požrtvovalno in borbeno in rezultat je bil za domače Skoraj porazen, saj je tekma ostala neodločena in tudi brez gola.
Druga nogometna reprezentanca Bagre-ba je gostovala proti enaki poStaaA te Osd-jeka tn zmagala s 3:0 (2rt).
Tekme tsl srednjeevropski pokal
se bodo začele prihodnjo nedeljo. Naè edini udeleženec BSK do predvčerajšnji še
ni imel odrejenega nasprotnika, ker v škomoravskem piotektoratu še ni bilo odločeno, kdo bo prvi in kdo drugi v tabeli. Po nedeljskih tekmah je prišlo tako, da je prvenstvo osvojila Sparta, drugo mesto pa je pripadlo Slaviji, ki bo potemtakem nasprotnik našega državnega prvaka.
Prva tekma med BSK in Slavijo bo ▼ Pragi, revanžna pa teden dni pozneje v Beogradu. V prvem kolu bodo razen tega igrali še v Bukarešti Venus in Bologna, v Milanu Ambrosiana in Ujpest, v Budimpešti pa Ferenczvaros in Sparta.
Važni sklepi mednarodnega olimpijskega odbora.
Te dni je imel v Londonu sejo mednarodni olimpijski odbor, ki je proučeval nekatera važna olimpijska vprašanja. Predvsem je bilo na dnevnem redu vprašanje,; kje bodo bodoče zimske olimpijske igre, ker so Švicarji zaradi znanega spora medi olimpijskim odborom in mednarodno smučarsko zvezo odklonili izvedbo okrnjenih iger v St. Moritzu. Mednarodni olimpijski odbor je po proučitvi vseh možnosti oddal to izvedbo Nemčiji, in sicer v Garmisch-Partenkirchen, kjer bodo z napravami iz L 1936. lahko v kratkem času osmih mesecev dovršili vse potrebne priprave za takšno prireditev.
Dalje je bil na te j seji odrejen London za prizorišče XTTT. olimpiade leta 1944, italijansko zimovišče Cortina d'Ampezzo pa za VI. zimske olimpijske igre istega leta. Vsekakor ta odločitev še ni dokončna in bo zadnji sklep o tem sprejet na kongresu, ki bo v okviru prihodnje olimpiade leta 1940 v Helsinkih,
Na londonski seji so dalje sprejeli tudi predlog, naj se leta 1940 — enako kakor je bilo leta 1936 — izvede olimpijski tek z baklami od klasične Olimpije na Grškem pa do olimpijskega stadiona v Helsinkih.
Neobičajna tekma.
Ker so jo zabeležili vsi listi, je prav, da ji damo prostora tudi pri nas. V Bilbau v Španiji so imeli v nedeljo poskusno no-, gometno tekmo dveh neobičajnih enajsto-ric. Eno moštvo so tvorili umobolni tamkajšnje umobolnice, drugo pa je bilo sestavljeno iz 11 pametnih ljudi iz Bilbaa. Kakor poročajo, se je ta tekma končala z neoporečno zmago 4:2 onih, M niso pametni. Se non è vera.«,«
SK Svoboda, Ljubljana. Za čestitke, ki smo jih pismeno prejeli o priliki proslave naše lOletnice od raznih klubov in številnih naših prijateljev, se po tej poti vsem iskreno zahvaljujemo. Tajnik.
Iz SK Bratstva (Jesenice). Klub boi imel svoj športni praznik v dnevih 14. in 15. julija t, L na športnem stadionu na Jesenicah, na kar že zdaj opozarja vse sorodne klube in organizacije. V klubu se pripravlja ustanovitev plavalnega odseka; interesenti naj se do 18. t. m- prijavijo; tajniku g. činkovicu. Zaradi izvedbe olimpijskega dneva v dnevih 24. in 25. junija na Jesenicah bo v petek 16. t. m. ob 20. sestanek v tov. Kazini. — Nogometni odsek ima sestanek drevi ob 20. v istih prostorih; udeležba je za vse igralce obvezna. — Sestanek mladinskega odseka bo r sredo ob 20.; tamkaj se bodo sprejemali tudi novi člani — Prvi javni nastop novo ustanovljenega boksarskega odseka bo skupno s tableteniškim turnirjem v soboto 17. t. m. ob 19. na klubovem igrišču. — Drevi ob 19. bo tudi seja prireditvenega odbora. M naj se je polnoštevilno udeleže vsi člani.
S kolesom čez skale v smrt
Re teče, 12. junije
Pri strugi Sore so spet zaposleni delavci, ki opravljajo regulacijska in zaščitna dela, V petek dopoldne je šel nadzirat delavce delovodja gradbene sekcije dravske banovine Grad Jernej. S kolesom je zapeljal na vaško pot, ki se vije od Retec proti ravnici ob strugi Sore izredno strmo, poleg tega pa dela oster ovinek. Grad je pravilno zavozil navzdol, toda strmina je bila prehuda, zaradi česar se je zgodila nesreča. Prav ob ovinku poti je zdrsnil Grad s poti in pognalo ga je preko steal najmanj štiri metre globoka Padel je, drsel potem še kakih pet metrov po zemlji in obležal potem z razbitim kolesom.
Vse se je zgodilo z bliskovito naglica Nesrečo je opazil medicinec Srečko Janski iz Ljubljane. Pil je vodo, bo je zdajci zaslišal za hrbtom nenavaden trušč. Pogledal je nazaj in videl, kako Je Grad padeL Nemudno je hitel k ponesrečenca, toda vsaka pomoč je bila izključena, kajti globoka rana na glavi je bila smrtna. Utrpel je Grad poškodbe tudi po ostalem telesu.
Pokojnik Je štel 60 tet in Je hü Oče devetih otrok v starosti od 6 do 22 let. Doma je bil iz Beračevega. Pot, ki jo Je uporabljal Grad za vožnjo, bi bHo aelo potrebno preurediti, z3&stt še, toer jo uporabljajo ttrcB mnogi prijatelji reteškega kopališče Nesreča je zbudite, iskreno sočustvovanj, s hudo prizadetimi.
Poplave v Rcksdski Iniiji
Iz Kapanga na otoku Tim.orju poroča;' > o katastrofalnih poplavah ki so zahtev -le več sto življenj domačinov, žrtev ? skoro popo&oma uničena. Voda ie pobrala todi mnogo domačih živali, škodo r nijo nad dva milijona holandskih gol i-narjev.
L. WINDER:
91—povabil v Schönau. »Lepi Oton« je sedel, zavzet J mama. Pojdem se zdravit na jug.«
QosP°dnJ£nopišk
Roman o Franco Ferdinanda
(Avtorizlran prevod)
Izprememba ni prišla nenadoma. Ze dalj časa prej je bil lepi Oton opazil na svojem telesu prva znamenja bolezni. Ni je pobijal, branil se jo je imeti za resno. Besna naveličanost, ki ga je bila prevzela že pred mnogimi leti, je bila počasi otrpnila v tiho vdanost. Krotka saška princesa, ki je z neomajno potrpežljivostjo poslušala vse škandalne istorije o svojem možu, »lepem Otonu«, in jih prezirala, je bila sčasoma postala krotka vdova, ki se ni več rada spominjala, da tisti, ki ga je nekdaj ljubila, še živi. Oton se je bil iz »dvome kletke«, kakor je imenoval svojo palačo v Augartenu, umaknil v samoten kraj, v grad Schönau. Dunaj-čani so pripovedovali, da živi v tem starem, razpadajočem gradu, ki ni bil več poraben za stanovanje — Oton je bil dal zgraditi v grajskem parku vilo, kjer je imel bivališče — z neko gledališko igralko, ki ga je znala trajno prikleniti nase; in tako trdno si je v svesti njegove ljubezni, da časih sama povabi v Schönau celo tolpo baletk. Tedaj je v Schönauu živo da nikoli tega, šampanjec teče v potokih, »lepi Oton« se opoteka od dekleta do dekleta ter jaše, ko je noč prekrokana, nag in pijan po goljavi. Dunajčani mu njegovih izgredov niso zamerili. Malomeščani, ki so se imeli za lahkomiselne, če so ob nedeljah popili kozarec vina nad mero, so zamaknjeno prepevali sentimentalno pesem: »Schönau, preljubi Schönau ...«
Schönau je nehal biti kraj življenjske radosti. Gospodične iz baletnega zbora niso več dobivale
n^d trdovratnostjo svoje bolezni, s prijateljico Schönauu in se ji je dal le nerad pregovoriti, da je poklical z Dunaja zdravnike. Njegovo veliko močno telo, čigar lepota je na Dunaju bolj slovela od vsake umetnine v umetnostnozgodovinskem muzeju, naj bi mogla razdejati neumna bolezen? Smešno! Tako je mislil prve mesece. Nato je poklical zdravnike. Ko so ga hoteli zastrašiti in so ga s potrtimi obrazi opozarjali na zavratni in nevarni značaj njegove bolezni, jih je pogostil s šam panjcem in jih prisilil, da so pili z njim. Hotel jih je videti pijane, te neprijetneže, ki so mu prehude reči, s šampanjcem jim je zamašil usta in popival z njimi do belega dne. Na Dunaju so šepetaje pripovedovali: ».Lepemu Otonu' ni pomoči.«
Nekega dne so prišli zdravniki z nadvojvodinjo Marijo Terezijo. Oton je s smehljajem zadrege pogledal prestrašeni mačehi v dobrotljive materinske oči. Prosila ga je, naj uboga zdravnike. »Eh, kaj«, je pomislil, »kaj bi jih neki ubogal. In kaj hoče ona od mene. Nikoli nisem bil njen ljubljenec. Franci je njen ljubljenec. Franci bo moje bolezni vesel. Posebno pa njegova žena, Chotkova, ta me sovraži, ker sem bil proti ženitvi. Zoprna ženska, ta Chotkova.« — Marija Terezija je nenehoma govorila. Ni je poslušal. »Saj je vse eno«, je mislil sam pri sebi. »Veselo sem živel, zdaj je pa konec. Meni je prav. Veselega življenja imam do grla dovolj. Gabi se mi. Vse se mi gabi. Vino, ženske — drugi ljudje pa še bolj. Pri miru naj me puste! To je vse, kar hočem. Prav nič me ne miče, da bi se dal ozdraviti. Kajti — čemu pa? Ko človek ni več mlad, nima življenje nikakega smisla več. Vse se venomer ponavlja, in večkrat ko se ponovi, bolj priskutno postaja. Dovolj, dovolj, dovolj!«
»Torej lepo poslušaj zdravnike in se pojdi zdravit na jug«, je slišal mačehin glas. Zdravit na jug. Lepo. Ali crkneš tu ali na jugu vse eno je! Vse eno. Nasmehnil se je: »Prav,
»Da bi le že šla. Njenih oči ne prenesem. Vidim srce se ji trga. Himmel Laudon, takšne reči so strašne. Saj ji vendar ne morem povedati, da se po nepotrebnem razburja. Da mi je vse eno. Da naj bo torej tudi nji vse eno, kaj se godi z menoj. Kako me gleda... To je najhujše. Hujše od vse te preklete bolezni. Nikar naj me več ne gleda! Nikar naj ne hodi semkaj! Žive duše ne maram več videti!«
»Ne glej me, mama,« je poprosil. »Ne morem trpeti, da me kdo tako gleda.«
Zdrznila se je.
»Kaj naj storim ...« je zajecljala.
»Saj si že vse storila, kar je mogoče. Na jug pojdem in se bom zdravil. Vse ostalo je v božjih rokah, mamica. In zdaj te lepo prosim, pelji se nazaj na Dunaj. Ali pojdeš morda naravnost v Zakope? Prosim, prosim, pelji se že, mama. Ne prenesem družbe! Ne bodi huda.«
Odpeljal se je z zdravnikom na jug. Bolezen se je poslabšala, napadla je grlo, bolnika je jelo dušiti. Slaven specialist, ki so ga poklicali, je rekel telesnemu zdravniku: »Izvršiti moramo traheotomijo — pomagalo pa ne bo več bogvekaj.«
Bolnika so prepeljali na Dunaj. Njegova ljubica se ni ganila od njega. Dunajski dvor, ki se je bal novega škandala, je najel samotno vilo v währin-ški Cottagei. V tej vili naj bi nadvojvoda kar moči neopaženo umri.
Hoditi ni mogel več. A tudi ležati ni mogel. Težko dihanje ga je sililo, da je v naslanjaču sede čakal smrti. Sede je spal, in ker mu je glava padala na prsi, se je cevka v sapniku premikala, in bolnik je bil v nevarnosti, da se zaduši.
Menjavanje cevke je bilo čedalje težje in hujše od smrti. Bolnik ni tožil. Samo ponavljal je: »Ne maram več.«
Toda smrt ni hotela priti. Smrt se je toliko časa obotavljala, da se je moral bolnik brez konca in icraja poslavljati od sveta.
J Nekateri njegovih starih prijateljev in nekatert izmed baletk so ga hotele obiskati, pa so se pred vrati bolniške sobe hitro obrnile, pobegnile in planile na ulico. Smrad razkrajajočih se prisadnih tkiv je tako neznosno okuževal zrak v bolniški sobi, da ni mogel nihče izmed obiskovalcev in nobena izmed obiskovalk premagati studa.
Ljubica je sedela pri Otonovem naslanjaču in se ni upala zaspati. Cevka se ni smela premakniti. Gledališka igralka je bedela noč za nočjo in se tresla, da ne bi zaspala in se ne bi cevka premak-nila.Ko je bolnik videl, da ljubica ne more več, ji je velel, naj piše mačehi.
Odkar je v währinski vili čakal smrti, je bila Marija Terezija že mnogokrat vprašala, ali sme priti. On ni hotel. Zvesta ljubica je bila vesela, da ni hotel. Ali ni bilo dovolj strašno, da je razposajeni, nori mož, ki se je bila zaljubila vanj, onemogel, iznakažen in pohabljen, v smradu svojega za živih dni gnijočega trupla sedel v naslanjaču in ni mogel ne živeti ne umreti? Ali naj se dà zdaj, morebiti le malo ur pred njegovo smrtjo, prepoditi od zglavja umirajočega? Toda ubogala je.
Marija Terezija je prišla. Premagala je omedle-vico, ki jo je napadla, ko je začutila kužni dih bolezni, premagala je tudi grozo, ki jo je obšla, ko je zagledala nekdaj tako lepega človeka strahotno izpremenjenega. Sedla je k bolniku in rekla: »Tu sem, in zdaj me ne smeš več poditi od sebe.«
Ponudila je bolnikovi ljubici, naj bi se vrstili v postrežbi. Gledališka igralka je hvaležno privolila. Toda čez štiriindvajset ur je bilo treba nadvojvodinjo prisiliti, da je zapustila bolnikovo ležišče in šla za nekaj ur spat. Namestni škof dr. Marschall, edini prijatelj hiše, ki je časih še obiskal bolnika, in gledališka igralka sta odvlekla enainpetdeset-letno nadvojvodinjo v neko spalnico ter jo prisilila, da je legla k počitku.
»Dolžnosti nočem zamuditi«, je rekla Marija Terezija.
Mali oglasi
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj ši znesek 17 din
Fension »Pomorac«
Sumartin, otok Brač. Vila s teraso ob pristanišču. Dobra brana. Vsa oskrba 40 din dnevno. Dnevna zveza s Splitom čoln na razpolago. Last nik Gilič.
14509-38
Morje
vam nudi najlepši počitek in zdravje. Komplet na oskrba 40 din, vključno takse. Pension Marija Pilaš, Sv. Jakob Siljevica, s parnikom uro od Sušaka.
13622-38
Službo dobi
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanjši znesek 17 din
Dobra kuharica
dr>bi mesto k trem osebam. Predpogoj snažnost. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takojšen nastop 222«.
14712-1
Kleparski
pomočnik
dober delavec, dobi takoj mesto. — Dolžan, Franjo, Celje.	14720-1
Za renomiran hotel na Gorenjskem
v jezerskem kraju potrebujemo šefa kuhinje, plačilnega natakarja, servirke, sobarice, londinerja s šoferskim izpitom, londinerja-vrtnarja, londinerja - ključavničarja. Z znanjem tujih jezikov prednost. Obširne ponudbe s sliko na ogl. odd. Jutra pod šifro »Renomiran hotel«.	14703-1
Notarskega
namestnika
sprejmem za julij in avgust, eventuelno za dalj časa. — Poznik Viktor, javni notar, Lož.	14702-1
Uradnico
tudi začetnico, dobro strojepisko. z znanjem srbohrvaščine, iščemo za pisarniška dela. Ponudbe z navedbo izobrazbe, morebitnih dosedanjih zaposlitev, plačil nih zahtevkov in s sliko na ogl. odd. Jutra pod šifro »Hočem delati«.
14700-1
Kuharico
dobro in samostojno, k trem osebam, ki bi opravljala tudi hišna dela, iščem za 1. julij. Ponudbe na ogi. odd. jutra pod »Kuharica« 14389-1
Iščemo vrtnarja
dobrega in treznega. Ponudbe 2 referencami in zahtevkom plače na naslov: L. Matjan, Kotor.
14354-1
Službe išče
Vsaka beseda 50 par, za davek 3 din, za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanjši znesek 12 din
Izkušena ženska
zmožna nemščine m nekaj francoščine, gre k otrokom, Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod šifro »Zanesljiva«.
14718-2
Hotelska sobarica
z večletnimi spričevali in kavcijo, išče mesta. Černe, poštno ležeče, Maribor.
14719-2
Agilen
mannfak turist
z večletno prakso, premeni mesto. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Zmožen, pošten« 14710-2
Gospodična
išče službo k mali družini. Gre tudi k otrokom ali k dami. Zna šivati, kuhati, obvlada tudi francoski jezik in nemški. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
14707-2
Inženir
za visoko stavbo, gradnjo cest (bitumen), in merjenja, kartograf (Nemec), išče zaposlitve v Jugoslaviji. Ponudbe cenj. podjetij nasloviti na I. Golob, Hauptpost-lagernd Linz a. D. Deutschland.	14704-2
Mesto sluge
išče mlad fant v trgovini ali pisarni. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Vesten in zanesljiv«.
14706-2
Trgov, pomočnica
mlajša, simpatična, izučena v trgovini z mešanim blagom, išče službo za 1. julij. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Agilna 66«.
14696-2
INSERIRAJTE
V »JUTRU« !
G. T. Rotman:
S Pegazom — okrog sveta
66
Pokrajina, ki so zdaj leteli nad njo, ni bila posebno mnogolična: pesek, sam pesek jo je bil. Kdaj pa kdaj so videli pod seboj karavano, ki se je pomikala svojo pot. Nazadnje je postal svet spet gričevit in na obzorju so se pokazale gore. Tedaj je Peter presenečen zaklical:
»Glejte, mesto!«
Da, mesto je bilo res, a zelo čudno mesto!
Dragocenost
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din. najmanj 61 znesek 17 din
Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih
cenah Cerne - juveiir,
LJUBLJANA, WOLFOVA.
Sadje
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanjši znesek 17 din
Ia črešnje
sveže, črne, rdeče za vku-havanje kg din 4.50 franko voznina razpošilja košarice po 45 kg G. Drechsler, — Tuzla.	14699-34
Ti
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj-ši znesek 17 din
Shramba in
popravilo krzna
če2 poletje po ugodnih cenah pri L. ROT, krznarstvo, Ljubljana, Mestni trg 5. — Telefon 20-05.
185-30
Prodam
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje aaslova 5 din, najmanj ši znesek 17 din
Orehova jedrca
zdrava in lepa po din 20.— in orehe po din 6.— nudi Sever 8t Komp., Ljubljana.
14185-6
Lokali
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najman! šl znesek 17 din
Brivski lokal
dobro vpeljan in stanovanje odda 2ak, Trbovlje II.
14711-19
Stanovanja
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj ši znesek 17 din
2-sobno stanovanje
s pritiklinami, išče družina odraslih oseb za 1. avgust. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Avgust 1939«.
14198-21a
Stanovanje
enosobno ali dvosobno, — iščem za julij ali avgust za Bežigradom ali na Kodelje-vem. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Miren in točen«.
14717-21a
Enosob. stanovanje
tudi večjo sobo s štedil nikom iščem za mirno solidno dvočlansko družino, po možnosti ne predaleč od centra. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dvočlanska«
14541-21a
Enosob. stanovanje
čisto, iščeta 2a julij 2 odrasli osebi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Blizu mesta.«.
14716-21a
Sobo odda
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, naj manj-61 znesek 17 din
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, v'centru mesta, oddam takoj ali pozneje. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
14715-23
Malo sobico
s posebnim vhodom v novi hiši, oddam solidnemu gospodu 15. junija ali pozneje. Tyrševa cesta 69a, III. desno.	14701-23
Opremljeno sobo
strogo separirano, za eno ali dve osebi, oddam. Nebotičnik, V. nadstropje.
14697-23
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj ši znesek 17 din
Izgubilo se je
v Ljubljani polnilno pero »Parker«, sivoprogaste barve gravirano na ime Fabjan Viktor. Pošten najditelj naj ga vrne proti primerni nagradi v Japljevi ul. št. 13.
14720-28
Informacije
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj ši znesek 17 din
Kdo si želi prihraniti pot v Beograd?
Prevzamem vse poslovne in uradne posle, katere vestno, osebno izvršim v Beogradu proti majhnim stroškom. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Beograd SS«.
14714-31
Dražbe
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanjši znesek 17 din
Javna dražba!
V sredo 14. t. m. ob 14. uri popoldne se bodo prodajali na dražbi pisalni stroj krojaški in krznarski stroji in potrebščine, gostilniške mize, stoli in drug inventar in razno pohištvo, porcelan in nešteto drugih uporabnih predmetov. ABC Ljubljana, Medvedova c. 8, poleg kolodvora šiška.
14533-32
PREMOG
KOKS — DRVA
nudi
I. Pogačnik
BOHORIČEVA 5. Telefon 20-59. Postrežba brezhibna.
Po priznano nizkih cenah si nabavite najboljše moške o-bleke, perilo ln vsa praktična oblačila pri
Preskerju
LJUBLJANA Sv. Petra cesta 14
Novi naslon Frančiškanska nL 8»
Wkjt
ENO- IN VEČBARVNE
JUGOGRAFIKA
J\j.(JihjOLruxMf.2i
gledališče
uspehov
DRAMA
Torek, 13.: Javna produkcija državnega konservatorija. Izven. Cene od 10 din navzdol.
Sreda, 14.: Velika skušnjava. Red Sreda Četrtek, 15.: Neopravičena ura. Red A.
Občinstvo opozarjamo, da bo drevi javna dramska produkcija gojencev Drž. konservatorija. Začetek bo ob 20. spored obsega: recitacije pesnikov: Prešerna, Župančiča, Golie, Stritarja ter odlomke iz Shakespearjevih iger: »Komedija zmešnjav«, »Kar hočete«, nadalje odlomek iz Rostandovega »Orliča« iz Župančičeve »Veronike Deseniške« in peto dejanje Wildgansove igre »Ljubezen«. Sodelovali bodo gojenci vseh treh letnikov, ki jih poučuje prof. šest v recitaciji in dramat. ski igri. Prodaja vstopnic pri dnevni operni blagajni. Cene od 10 din nav25dol.
Zadnjič v letošnji sezoni bodo vprizorili Piskofevo veseloigro »Velika skušnjava« v sredo za red Sreda. Vse. ki še niso videli
Pozor dame!
Poletno volneno blago v vseh modnih barvah za kostume in komplete, najnovejše tkanine v svili in bombažu, ki se ne mečka, samo najlepši izbrani vzorci, za časa velesejma
POSEBNO ZNI2ANE CENE
nudi tvrdka
F. I. GORIČAR, Ljubljana
Sv. Petra cesta 29*
Oglejte si zalogo v krasnih novih prostorih, kjer imate svetlobo za izbirati kot na prostem!
Od Vas je
odvisno, da imate obleko vedno kot novo zato jo pustite redno kemično filatiti all barvati v tovarni
JOS. REICH
Ljubljana Poljanski nasip 4-6 Pralnica — Svetlolikalrm
Toorniško skladišče originalnih angleških
akumulatorjev
Üxibc
Vsi nadomestni ter rezervni deli za
-Ford-in Chevro/ef
Vsakodnevna
poštna /azpošiljatev.'
Zahtevajte naš najnovejši cenik za Ford in Chevtolet — Veliko, najboljše sortirano skladišče specijalnih razplinjačev za vsako znamko in tipo, avtomob. orodje, reflektorji, svečice, dvigala do 10 ton, bati in batni obroči, materij al za brtvila, avto olje, ter nadomestni deli za hidr. zavore
AUTO-IMPORT
Telefon 31-62 — ZAGREB — Marticeva U
a pltalisti!
NAJBOLJŠE ZAVAROVANJE SVOJE GOTOVINE DOSEŽETE Z NAKUPOM NEPREMIČNIN V BEOGRADU.
A %7 A ¥ A// vodeče podjetje za promet nepremičnin v Beogradu, Pašičeva V Mu i"»\\r 5_i vam omogoča s svojim solidnim poslovanjem in veliko izbiro okazijskih prodaj HIŠ, PALAČ, VIL in STAVBIŠC, da plasirate svojo gotovino v zdrave in solidne objekte z odličnimi obrestmi — Vse informacije in strokovni nasveti brez
obveze za nakup.
»AVAL A«
Pašičeva 5/1. tel. 23-8-30 (vhod iz male ulice)
SAMO NEKOLIKO PAR VEC
in Vaše zdravje je sigurno zavarovano
' te zabavne, s sodobnimi udarnimi resnica, mi prepletene igre, opo2arjamo na to predstavo.
Zadnje dramske predstave v letošnji se. zoni bodo v četrtek, petek in soboto ko bodo odigrali Bekeffijevo veseloigro »Neopravičena ura« za abonmaje: v četrtek za red A, v petek za red Sreda in v soboto za red četrtek. Sobotno predstavo se za-ključi dramska sezona.
OPERA
Torek, 13.: Zaprto.
Sreda, 14.: Plesni večer opernega baleta. Gostovanje Lidije Wisiakove. Premiera. Premierski abonma. Četrtek, 15.: Werther. Red četrtek. Gostuje Josip Gostič.
Premiera slovenskega Plesnega večera. V sredo 14. t. m. bo premiera Plesnega večera opernega baleta, na katerem bo nastopila kot solistinja znana slovenska plesalka Lidija Wisiakova, ki se je z velikim umetniškim uspehom uveljavila tudi v tujini. Ta plesni večer bo posebno zanimiv, ker se bodo izvajale koreografije in libreti, sestavljeni na skladbe slovenskih komponistov: žebre ta, švare, Osterca, škerjanca, Adamiča, Bravničarja in Ipav-ca. Kot solisti bodo sodelovali: Bravničar. jeva, Moharjeva, Japljeva, Remškarjeva, Golovin in Carmen. Večer bo dirigiral De. metrij Zebre. Koreografije in libreti so delo baletnega mojstra Golovina. Inscenatori inž. Franz. — Abonente r3da četrtek opozarjamo, da bodo imeli ta teden dve pred_ stavi in sicer: v četrtek v op=ri Masseneto vo delo »Werther«, v soboto pa v Drami Bekeffijevo veseloigro »Neopravičena ura«.
Novi na zraku prevetreni puder
Presenetljiva iznajdba pariškega kemika za kozmetiko
Puder desetkrat finejši ia lažji, kakor f« bilo doslej sploh mogoče misliti. Samo puder, ki je lahak kakor pero, je odbran za uporabo. To je presenetljiv nov način proizvajanja, ki ga je iznašel neki pariški kemik m ki ga sedaj izvaja Tokalon.
Neprimerno bolj fina in zdrava.
Večjo množino MAKULATURNEGA PAPIRJA
ODDA Podružnica »JUTRA« v Maribora.
Zapustila nas je naša ljuba mama, stara mama, tašča in teta, gospa
ANTONIJA 0REHEK
roj. GABRŠEK
v 82. letu starosti.
Drago pokojnico bomo spremili k večnemu počitku v sredo, dne 14. t. m. ob pol 4. uri popoldne iz mrtvašnice na Vidovdanski cesti na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, šenkovturn, Preddvor, dne 12. junija 1939.
Žalujoče rodbine: OREHEK, LAH, INKRET, FINDERLE, ŠENTGOJ, JOCEF
Mestni pogrebni zavod Občina Ljubljana
Zaradi tega se puder Tokalon talco gladko b enakomerno oprime lica, pokrivajoč kožo • tankim, nevidnim ovojem lepote. Rezultat tega je popolna naravna lepota, tako raz« lična od staromodnih težkih pudrov, ki M dajali samo videz olepšan ja. Poleg tega vse« buje puder Tokalon tudi smetanovo peno« zaradi katere se obdrži na licu osem ur. Tudi ▼ najtoplejši restavraciji ee ni treba pudrati, če uporabljate puder Tokalon. Ob koncu dolgih plesnih večerov bo ostala Vaš» polt Se vedno sveža in brez vsakega bleska»
Ob vsaki priliki — se spomnite

da so -Jutrort* jlaB Sloveniji naJntpeSnejia, eenejia Ia najhitrejia vaiale»
m prodi jo te «trai, sa
podjetja, kapital, te ■» «M
Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant — Za Narodno tiskamo d, d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — ysi v Ljubljani,