Izhaja vsaki fettlek jb B, ari popoldne Rokopisi se ne vranjo. Nefrankovan* pisma se ne spie-lemajo.
Cena listu znala sa celo leto i krone, ta pol leta 2 kroni. U manj premožne zi celo leto 3 krone, za pol leta K 1’50. Za Nemčijo je cena listu 6 K, m drage dežele izven Avstrije g kron.
Rokopise sprejema „Naiodna Tiskarna1* « Gotici, ulica Vet inrinl it. 9.
Naročnino in naznanila sprejema apravništvo v Gorici, Semeniška ul. it. 16.
m
%
slovensko
iTTOlifs
■NI
Posamezne številke se propajajo v tobak.iriKih v Gosposka ul. 9, v ulici Silvio Pellico, v ul. Ponte Nuovo 9, v Kapucinski ulici 1, v Semen iški ul. 12, v prodajalni »Kat. tiskov, društva« Semeniška 10, v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnem vrtu, po 8 v.
Oglasi in poslanice se računijo po petit vrstah in sicer: če se tiska enkrat 14 v., dvakrat 12 v., trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi.
XX. letnik.
V Gorici, 7. marca 1912.
10. številka.
\
Sedanji papež Pij X. si je izbral ob svojem nastopu kot geslo:	»Vse pre-
noviti v Kristusu!« Da se te besede sv. Pavla uresničijo, je dandanes pred vsem potrebno sodelovanje katoliških časopisov. Nekdo je rekel, da je katoliški časopis, ki je dobro urejevan in dobro razširjen, več ko ena cerkev! Prav zato pa nas je papež Pij X. že večkrat opozoril na SVETO dolžnost skrbeti za katoliško časopisje.
Kdor torej širi katoliško časopisje, mu pridno dopisuje, pomaga na najboljši način izvrševati geslo: »Vse prenoviti v Kristusu!«
Rojaki! Spoznajmo to resnico in nivnajmo se po nji! »Primorski list« v vsako krščansko družino!
Na pravi poli.
Dr. Šušteršič, voditelj V. L. S., je govoril dne 29. februarja na shodu v »Centrala« o goriških razmerah te-le besede:
»Gotovo je, da strankarske razmere na Goriškem niso normalne. Nenormalne so zlasti v deželnem zboru. Iz tega nenormalnega položaja bi vsak rad prišel. Očita se naši stranki, da ie zvezana z laškimi liberalci. Jaz sem uverjen, da ni nobene zveze, marveč, da je to kooperacija, ki je sama obsebi umevna. Ljudstvo je volilo poslance zato, da delujejo, ne pa, da ne delajo. Normalne razmere v deželi bi nastopile seve takrat, ko bi bila S. L. S. združena'
z laško ljudstvo stranko. Toda za združenje je potrebno, da se nam laška Ijud-ska stranka približa, ne pa še veča prepad, ki nas loči. S. L. S. si mora varovati svojo neodvisnost in svobodo, ne sme pozabiti in ni pozabila, da je in o-stane katoliška stranka in da je ponosna na to. Laški kršč. soc. stranki dam še en svet, naj ne hodijo tožit drugih ljudi okrog. Politična ^napaka le bila, da so ouložili mandate, a tega so sami krivi in naj ne zvračajo krivde na druge.
Ta nenaravni položaj ima v sebi kal nevarnosti. Vaš goriški načelnik jo povdarjal, da se ne ve, kaj se bo zgodilo: ali bodo dopolnilne ali splošne volitve v deželni zbor. Nenormalnost tega položaja je neodvisna od volje posameznikov. Kakor megla leži na političnem položaju. Sami nimamo v oblasti. da bi to izpremenili. Želeti moramo le, da se megla dvigne in zasije soiuce. Rajši bi imeli 9 laskih krščanskih so-cialcev ko 9 liberalcev v deželnem zboru. T r e b a nam edinosti! P r o č z m a I e n k ostmi! Proč z m e g-I o! Solnca v naša srca! Ljubezen naj vlada med nami! (Burno ploskanje.) Tako glejmo v prihodnjost kakor krepko organizirana armada. Vsi enega duha, naj nosi zastavo naprej kdor hoče. Ta zastava naj nas vodi do zmage tudi na Goriškem!« (Burno odobravanje!)
To stališče zastopa ves čas tudi naš list. V tem zmislu smo pisali v letošnji 2. številki v članu:	Goriška
politika in smo skoraj d o b e s e d-iio izrazili iste misli. Pisali smo: »Zveza poslancev S. L. S. in laške ljudske stranke bi bila v deželnem zboru najbolj naravna. Tega želimo vsi. katerim ie
blagor dežele pri srcu. Drugo vprašanje pa je, kako naj se to zgodi, da bi bil deželni zbor dela/možen in da bi mi ne zgubili enega odborniškega mesta in drugače škode ne trpeli. Kritikovati je prav lahko, a delati je težko. Naši poslanci žele, da bi se v deželnem zboru združili vsi, ki ljubijo pravičnost in hočejo dobro ljudstvu. Toda kako naj se to zgodi.... Naši poslanci niso izdali katoliških načel, ampak žele, da bi sc ta načela uveljavila in da bi se razmere tako premenile. da bi bila tudi združitev vseh sorodnih strank mogoča.... Poslanci morajo v deželnem zboru postopati kot možje.... Tlake ne smejo delati nobeni stranki, bodi katerega-koli imena.«
Tako smo takrat označili svoje stališče. Veseli nas, da je voditelj V. L. S. tako slovesno potrdil naše nazore. Mi smo torej na pravi poti. Po tej poti bratske edinosti in katoliških načel bomo nadaljevali svoje delo, naj pride,
Shod zaupnikov S. L. S.
v „6 e n t r a I u“ v četrtek dne 29. februvarja t. I.
Udeležilo se je shoda nad 300 zaupnikov iz vseh krajev Goriške.
Ob 10. uri in pol je otvoril shod načelnik goriške S. L. S. dr. Anton G r e-g o r č i č.
Z zadovoljstvom je konštatiral, da so zastopani po zaupnikih vsi doli. naše . dežele, kar je zaradi važnosti tega shoda velikega pomena. S prisrčnimi besedami je pozdravil udeležence. S. L. S. na Goriškem je postala članica Vseslov-venske Ljudske Stranke, kateri načeluje deželni glavar kranjski dr. 1. Šušteršič, katera ne pozna več deželnih mej in ki je enotna, skupna stranka. Posebna čast nam je. da nas je posetil načelnik V. L. S., pa tudi štajerski zastopnik S. L. S. dr. Korošec, nas počaščuje s svojo navzočnostjo tako da je V. L. S. zastopana po treh osebah i/. raznih slovenskih dežel, namreč s Kranjskega, Primorskega in Štajerskega.
Nato je govornik prešel k dnevnemu redu ter sam poročal
o razmerah in delovanju soriškega deželnega zbora.
Orisal je razmere, ki so vladale v deželnem zboru, odkar se vršijo volitve po splošni votivni pravici. Potem je v dolgem govoru popisal konstelacijo in zadržanje strank v deželnem zboru ter kako je prišlo do današnjih razmer. — Kar se tiče delovanja deželnega zbora, so bili poslanci S. L. S. vedno za to, da zbor deluje, ker to narekujejo koristi volivcev. Da mora S. L. S. sodelovati z italijanskimi liberalci ni to krivda S. L. S., marveč je vzrok k temu iskati drugod. To sodelovanje obeh sedaj v zbornici zastopanih strank pa na nikak način ne more biti za nas škodljivo, dokler italijanski liberalci ne napadajo in žalijo naših krščanskih načel ter naših koristi. Za sedaj ni bilo delovanje na drug način mogoče; kako bo v bodoče, sc ne ve. Na vsak način bodo po-slauci S. L. S. vedno tako delovali, ka-
F. Seidl kot modro-slovec.'1
Danes si hočemo nekoliko ogledati, kako prevrača onemogli »znanstvenik« kozolce na m o d r o s 1 o v n e m polju. Služil nam bode v ta namen njegov spis, priobčen v »Vedi« o mehaniki duševnega delovanja. Kakor se zdi, ne bi rad veljal za m a t e r i j a 1 i s t a. O mo-droslovnem inaterijalizmu pravi namreč: »Ta je v današnji vedi premagana smer«. Pač pa je za m o nize m. Mi šene bodemo pričkali ž njim radi besed in nazival. Toda moti se zelo, ko meni, da je boj proti inaterijalizmu v sedanjih časih le boj proti »praznemu fantomu«. Boj ne velja beseda m, nego n a -p a č n i m i n n e v a r n i m n a u k o m materijaliznia. Te pa uči kakor stari ravno tako tudi moderni materijalizem. naj se imenuje že tako ali drugače. Seli morebiti strup lzpremeni v zdravo pijačo, če strgamo se steklenice polne
i) Opozarjamo na ta spis merodajne kroge, kajti kar si onenogli .znanstvenik* dovoljuje, presega vse meje
strupa prvotni listek in zadišemo nanjo namesto tega kako drugo ime? Kdor priznava edino le stvar ter taji radi tega nauk o Bogu kot od sveta bistveno različnem bitju z vsem, kar je s tem naukom nujno v zvezi, kdor vse naše duševno življenje razlaga kot samo gibanje snovne tvari in komur je misel o netvarni, neumrljivi človeški duši le zmota, ta je materijalist. Novejši naravoslovci se kajpada sramujejo tega naslova; zato imenujejo svoje svetovno naziranje rajši mehanični monizem. A stvar ostane zmerom ista.
Poglejmo si natanje razne nazore Seidlove v tem oziru. Boga, stvarnika nebes in zemlje, ne potrebuje, ker mu je snov večna in se sama od sebe razvija v mnogih milijonih let najprej v živa bitja nižje vrste, rastline, živali in iz živali naposled v človeka. Na vprašanje: kdo je človeškemu telesu strojevodja, ki spravlja ta stroj v tek, ga umno vodi in ustavlja njegovo delo. odgovarja pa: »Vodstvo čudovitega ustroja živalskega in človeškega telesa oskrbujejo možgani in drugo živčevje.« Potem zopet dostavlja, -da »ne more biti bi-
stvene razlike med zavestnim, duševnim delovanjem možganov in nezavestnim, strojevskim delovanjem hrbtnega mozga.« Tako smatra torej vse človeško življenje ne izvzemši čisto umnega mišljenja in dejstvovanja proste volje za gibanje tvarnih delov našega telesa. Za neumrljivo dušo v takšnem nauku ni več prostora.
To pa je zgolj pravi i n p r a v-c a t i iti a t e r i j a 1 i z e m.
Je-li pa prof. Seidl dokazal to. kar nam slika kakor gotovo resnico, utegne kdo vprašati. Dokazati sc to mnenje sploh ue da. ker so takšne hipoteze popolnoma napačne in nemožne. I oda saj vidimo, dejal bi kdo, da sc stvari res v teku časa razvijajo, izpopolnjujejo, napredujejo, in človek sam sc je povzpel v razmeroma kratki dobi z nizke stopinje do čudovito visoke omike. Zakaj bi torej ne bilo mogoče, da bi se mrtva snov izpremenila v milijonsko-letnem razvoju v živa bitja in konečno v človeka. »Iz skromnega zaznavanja je dozorelo v milijonskoletnem razvoiu umevanje, preudarjanje in presojeva-nje«, zatrjuje naš profesor, ali z drugimi
besedami: neumna žival se je prelevila v razumnega človeka, .le-li pa to mogoče? Ne in prav izvestno ne! Res je. da sc stvari lahko razvijejo in po-polnijo. A temu razvoju so stavljene tudi gotove, neprekoračne moje. Iz sani e mrtve tvari ne more nikakor in nikdar postati ž i v o bitje in ravno tako ne iz n e u m ne živali razumni človek. Tukaj imamo toli globoke prepade mej posameznimi rodovi stvari. da jih ne premosti noben milijonsko-letni razvoj, dasi morda postavimo namesto milijonov let bilijone, trilijone itd.
Kaj bi rekel prof. Seidl, ako bi mi ta-ko-le sklepali: zdravniška znanost je v zadnjih sto letih neverjetno napredovala. operacije, ki so se zdele prej nemogoče, izvršujejo v naših dneh spretni kirurgi: ljudje živijo še. ko se jim odrežejo prsti, roke, noge in drugi udje; smemo torej pričakovati, da bodo po nadaljnjem napredku te vede v sto ali tisoč letih zdravniki lahko bolnikom izrezali srce. pljuča in odsekali glavo, a ljudje bodo mogli vendar še naprej živeti brez srca. pljuč in glavc.J
(Konec pride.)
kor jim narekujejo načela stranke ter koristi onih, ki so jih izvolili.
»Današnji shod ima namen, da se organizacija in vodstvo stranke obnovi. Da dosežemo boljše soglasje in trdno edinost treba je, da pridejo organizacije z dežele s centralnim vodstvom v o,v:ji stik. Skrbeti moramo, da ohranimo edinost kajti: »Sloga jači, nesloga tlači!« (Burno in dolgo trajajoče odobravanje).
Besedo je nato dobil posl. F o n, ki je poročal
o delovanju državnega zbora.
»Zadnji shod naše stranke je bil pred nekaj leti in čas je, da govorimo o naših stvareh. Naša stranka ni nikakor kaka stanovska stranka. V njej se nahajajo duhovniki, uradniki, kmetovalci, obrtniki — sploh vsi stanovi. Zastopniki te stranke morajo torej za vse sloje naroda skrbeti. Gotovo pa je, da je večina našega naroda kmečkega stanu. Zato je naša dolžnost, da v prvi vrsti skrbimo za kmeta.
»Glavna panoga našega kmeta je živinoreja. Ta pa se nahaja na nizki stopinji, treba jo je torej povzdigniti, pa ne le kvalitativno, marveč tud! kvatitativno. Ako hočemo preživiti torej večje število živine, moramo gledati tia to, da se vporabljajo in zboljšajo viri za krmo. Zato sc dela na to, da se zboljšajo travniki. Živinska kuga je velika nasprotnica živinoreje. Moramo se je torej obvarovati. Državni zbor je zaradi tega dovolil uvoz le zaklane živine, da bi se kuga po živi živini ne zanesla v naše kraje: kajti ves jug in sever sta okužena. Mislilo se je tudi odpreti meje živi živini. A 1. 1910 nas je učila izkušnja, da bi bilo to za našo živinorejo le škodljivo in pogubonosno.
Z uvozom žive živine je naša živinoreja v tem letu imela velikansko škodo 200,000.000 K.
»Pa tudi če bi se otvorile meje za živo živino, nam pretijo zastopniki severnih dežel z vinsko klavzulo, ki bi značila gospodarski polom naše vinorodne dežele. Ne smemo torej misliti le enostransko, marveč moramo spraviti v sklad naše interese z onimi države.
»Kar se tiče pridelovanja krme, so se storili že tozadevni koraki. Deželni odbornik dr. Stepančič se je trudil za Kras glede zboljšanja pašnikov, za gorati del dežele pa je deželni zbor v tekočem zasedanju vsprejel zakonski načrt, tičoči se varstva planin. Ta je bil potreben, ker do sedaj ni vladal v tem pogledu noben jasen načrt.
»Draginja mesa in pomanjkanje živine je napotilo vlado, da je priskočila deželam na pomoč s 6 milijoni kron. Ta denar se razdeli kronovinatn po številu živine. Naši deželi pripade znesek 4(10.000 kron.
»Vlada je nameravala uvesti s|?lo-šni vinski davek. Razni ugovori od strani naših volivcev so nas napotili, da smo protestirali proti ti nevarnosti in posrečilo se nam je prepričati vlado, da bi tak zakon vinogradnika uničil, in nevarnost je bila odpravljena.
»Poskušali pa smo odpraviti še drugo nevarnost, ki je pretila našemu kmetu. Letos bi morali vrniti vsi oni. ki so dobili brezobrestno posojilo, isto vladi. Ali kako naj vrne kmet izposojeni denar, ko še za živež ninia v teh slabih letinah! Zato je klub poslancev S. L. S. predlagal v deželnem zboru resolucijo. s katero se pozivlje vlada, naj odloži plačevanje brezobrestnih posojil za nadaljnih 5 let. Predlog je bil umesten in potreben, zato je bil tudi vsprc-jet. Pa tudi pri podeljevanju brezobrestnih posojil se nam je posrečilo, dobiti odivlade 60.000 K. za našo deželo, ne pa kakor je vlada, čeravno je prvotno dovolila ta znesek, hotela dati le 10.000 K.
»Za prvo pomoč v bedi ima vlada na razpolago 3 miljonc K. Toda spoznavajoč letošnjo bedo je drž. posl. dr. Korošec predlagal, naj se za letos ta znesek podvoji.
»V raznih listih se čita, da je vlada nakazala Istri in Furlaniji večji denarni znesek za olajšanje bede. Vsak bi si mislil, da se mi nič ne brigamo za naše ljudstvo, posebno pa, ker so začeli nekateri listi tudi v tern smislu pisati. Ali stvar ni taka. Storili smo tudi mi potrebne korake. Ministerstvo je zaukazalo, naj se vrše poizvedovanja ter naj se potem poroča. Z žalostjo pa moramo konštatirati, da je dotični odlok še sedaj in nerešen na glavarstvu v Gorici. Tako, vidite, se uraduje pri c. kr. uradih. Take gospode uradnike moralo bi se odsloviti iz službe. Če bil bil jaz kot sodni uradnik storil kaj enakega, sedel bi gotovo na zatožni klopi. Naša stranka ni prosila podpore v strankarske namene, marveč le za nujno odpomoč ljudstvu v bedi.
»Zgradba novih cest je v naši deželi, posebno pa v slovenskem delu dežele nujno potrebna. Zato izkazuje letošnji državni proračun trošek pol milijona kron v to svrho za slovensko deželno polovico.
»Kolonsko vprašanje in njega rešitev tvori že več časa eno glavnih točk delovnega programa S. L. S. Našemu prizadevanju se je posrečilo, daje dala vlada sestaviti tozadevni zakonski načrt. Ali ta je obtičal pri namestništvu, kar gotovo ni naša krivda.
»Imamo takozvani melijoracijski zaklad za uravnavo voda, osuševanje močvirjev, zazidavo hudournikov itd. Naše reke Soča, Vipava. Raša, Branica itd. so nujno potrebne uravnave, kajti pri močnih nalivih napravijo poljedelcem neprecenljivo škodo. Naše prošnje do vlade pa so imele konečno ta vspeli, da je obrnila tem potrebam posebno pozornost. Včeraj so se vršila pri namestništvu v Trstu posvetovanja raznih ministerjalnih zastopnikov z intervencijo državnih poslancev in deželniii odbornikov goriških, ki so privedla do zaključka, da se imajo uravnavana dela čimprej izvršiti. Stroški za vsa nameravana delasoproračunjeni na 11,000000' K, od katerih bode vlada prispevala z nad 9 mil. kron. Ostali znesek nekaj manj kot 2 mil. (1,904.200 K) bo prispevala naša dežela. Upam, da se nam bo posrečilo še v tem zasedanju deželnega zbora rešiti tozadevni predlog.
»Železnice, ki jih gradi vlada na jugu države, imajo tvoriti nekako kompenzacijo za vodne naprave v prometne svrhe na severu. Zgradili so nam sicer veliko železnico, ali ta ne le da je nekaterim slojem našega prebivalstva v škodo, marveč je v korist le severnim deželam, posebno pa Nemčiji, ki je tako dosegla krajšo in hitrejšo zvezo s Trstom. Sedaj pa namerava vlada za ga-liške kanale dovoliti kar pol milijarde. Seveda je naša dolžnost, da zahtevamo primerne kompenzacije v tem slučaju.
»Važno za vse državljane je tudi starostno zavarovanje. O tozadevnem zakonskem načrtu se je obravnavalo že v posanski zbornici, sedaj pa se ž njim peča soualno-politični odsek.
»Brambna predloga z novimi vojaškimi zahtevami bo tvorila v prihodnjem zasedanju državnega zbora naporno točko za našo monarhijo. Letos se mora odločiti, ali se uvede toliko zaže-Ijena dveletna vojaška služba in ž njo višji vojaški kontingent. Pripomniti moram, da ie Hrvaško-slovenski klub v državnem zboru vedno glasoval za vojaške potrebe. V našem interesu je, da ostane Avstrija velesila; kajti ako pride do kake vojske, se to zgodi gotovo na jugu v naši bližini. Da bi mi potem trpeli. je gotovo; ali če se nas priklopi kaki drugi državi, godilo bi se nam slabo. Saj vidimo to pri beneških Slovencih. Nekateri sc nam posmehujejo, ako stojimo na stališču, da moramo biti močni: toda ti ,io narodni škodljivci in spadajo v novi deželni zavod na St. Peterski cesti.
»Naš narod je majhen, malo nas je, a moramo vseeno prenašati naval od
severa do juga. Zato moramo gledati, da sc ojamčimo s tem, da tvorimo en velik narod s Hrvati. Vstvari naj sc dr-žavnopravno telo, v katerem prebivajo vsi Jugoslovani: Slovenci, Hrvati in Srbi. Upajmo, da se bo posrečilo udej-stviti trializem.
»L. 1908 sem na tem mestu rekel, da mora priti slovensko učiteljišče iz Kopra v Gorico. Ni nam bilo to na srcu morda zaradi strankarskih koristi; ne. Prostori, v katerih se je nahajalo učiteljišče v Kopru so bili tako nezdravi in sploh nesposobni v šolske svrhe, da je bil skrajni čas, da se učiteljišče premesti. Zahtevali pa smo, naj pride učiteljišče v Gorico, ker je bilo že nekdaj tu. Ko so izvedeli Italijani o tej reči so na hud način nasprotovali. Podali so se na Dunaj ter žugali z revolucijo. Toda naša vstrajnost je bila poplačana in ugodilo se je naši zahtevi. V »Trgovskem Domu« se je na nekem shodu trdilo, da je to zasluga naših liberalcev. Toda odločno izjavljam, da smo dosegli preme-ščenje slovenskega učiteljišča iz Kopra v Gorico sami brez nobene pomoči liberalcev. Sicer pa Vam je dobro znano, kako stališče je zavzemala »Soča« na-pram nam, ko se je šlo za ustanovitev slovenskih paralelk na tukajšnji gimnaziji. Oni odurni napadi pač jasno dokazujejo, kaka skrb je trla naše liberalce glede slovenskega šolstva pri nas. — Goricp smatramo primorski Slovenci kot naše. središče. Če nas je okroglo
10.000	prebivalcev in je Italijanov le par tisoč več, nima Gorica več pravice, biti le italijanska. Zato upamo, da se nam bode posrečilo tudi drugo slovensko srednjo šolo, realko, dobiti.
»Položaj v državnem zboru je povsem nejasen. Sicer ima vlada nekako večino, ta pa ni zanesljiva. Kar se nas, če, uredimo mi svoje postopanje, kakor sc nam zdi bolj umestno. Mi se nikomur ne usiljujemo. Mirno čakamo, da nas članov Hrvaško-slovenskega kluba, ti-potrebujejo; takrat pa stavimo mi naše zahteve — diktiramo ceno. V našem klubu vlada popolno soglasje. Posvetovanja sc vrše tajno in ne raztrobimo svojega stališča. To mora tako biti, sicer nam nasprotniki pogledajo v karte in nam prekrižajo račune. Ko napravimo kak sklep, se ga tudi držimo kot en mož.
»Srečo imamo, da nam načeljuje Šušteršič, ki je tudi pri nasprotnikih priznan kot eden najboljših in najspretnej-ših parlamentarcev. Dr. Gregorčič je omenil, da je posredoval dr. Šušteršič pri vladi, da bi se sklical deželni -zbor. Bilo je to potrebno, ker se je proti nam vse mobiliziralo, kar je imelo le kako besedo na Dunaju. Z ogorčenjem pa moramo zavračati napade nekaternikov na njegovo osebo, ker nam je pomagal. Storil pa je to, ker je načelnik V. L. S., kateri pripada goriška S. L. S.
»Mi smo delovali, kakor so nam narekovale koristi naših volivcev. Oni so zahtevali delovanje deželnega zborn in naši volivci so naša najvišja in-štanca.
»Neverjetno je, kako so se v zadnjih 16. letih pomnožile potrebščine za državne uradnike. V tem času se je znesek za uradnike in za penzijoniste zvišal za 682 milijonov kron. Protestirati moramo, da se zvišajo plače uradnikom VI. čin. raz., medtem ko se dninarjem in delavcem ne dovoli niti najpotrebnejših priboljškov.
»V prihodnjem zasedanju bo vlada potrebovala 2/3 večino, da* spravi pod streho nov vojaški zakon. Ze sedaj vi-d'm v duhu, kako poželjivo obrača vlada svoje oči na naše glasove. Mi ne dirjamo za nobenim, ali za ta zakon bomo glasovali le, če opusti vlada favoriziranje Nemcev na našo škodo in zatiranje Slovencev, posebno pa na Koroškem in Štajerskem.
»S tem. da ste nam dali mandate ste nam izkazali sicer čast in svoje zaupanje. ali naložili ste nam tudi težko bre-
me. Prosimo, da pripoznavate naše delovanje. Še nekaj bi Vas prosil: opustite po Vaših vaseh one malenkostne prepire. ki.so le v škodo. Ko bodo ti ponehali, potem bomo složni in močni in vspehi nam ne izostanejo.« (Burno in navdušeno pritrjevanje in odobravanje.)
Nato je govoril
dr. Šušteršič.
Zahvalil se je najprej za pozdrave ter pozdravil navzoče v imenu Hrvaš-ko-slovenskega kluba, v imenu centralnega izvrševalnega odbora V. L. S. ter v imenu kranjske S. L. S.
Potem je govoril govornik o političnem položaju v Avstriji.
»Težišče političnega položaja leži v vnanji politiki. Tripolitinska vojska v-pliva sedaj močno na evropski politični položaj. Italijani so mislili, da bodo podjarmili kar črez noč Tripolitanijo. Toda sedaj imajo v rokah le nekaj obrežnih mest. Večji del Tripolitanije je še v turških rokah. To dela Italijane nervozne in v tej nervoznosti so začeli bombardirati turška mesta tudi ob a^išjci ^)ba- . li. Tako so v zadnjem časV<i)j«treljeva"li / Beirut. Ta stvar je izvabifi^pbzdrriost cele Evrope na se in postalo je nastopanje Italijanov evropska afera. Ne ve se', kaj se bo še vse izcinilo iz vsega tega.
»V Turčiji lahko zagori plamen, ki ga cela Evropa mogoče, ne bo mogla udušiti. Užge se lahko ogenj na Bnlka-nu in posledice so potem nepreraČunlji-ve. Ker meji pa Balkan na našo državo na jugu, je torej očividno naša država interesirana na tem, kar bi se tam lahko zgodilo.
»Naše razmerje do naših zaveznikov ni pravo, posebno pa ne razmerje do Italije. Zato je v interesu naše monarhije in evropskega miru, da si poiščemo drugo zvezo in ta bi bila ona z Rusijo.
Če pride do sporazuma z Rusijo, se nam ne bo bati tudi ognja na Balkanu. Stara formula, naj se vzdrži »status quo« dandanes ne drži več.
»Žalostno dejstvo je pa, da, ko preti ob meji kaka nevarnost, imamo čudne prizore v ogrskem parlamentu. Tam se najdejo ljudje, ki barantajo za pravice našega presvitlega cesarja, kot najviš-iega vojskovodjo. Tam barantajo že eno leto z novo brambno predlogo in še ni prišlo do rešitve. Ta predloga pa tvori tudi za naš državni zbor perečo točko in. kakor je rekel g. predgovornik, nastane v državnem zboru situacija, ko bo moral ministerski predsednik iskati za to potrebno večino. Takrat bo prišlo tudi na nas Jugoslovane vprašanje, kako stališče zayzemljemo napram bram-bni predlogi. Vedno smo stali in stojimo še dandanes na stališču: Dajte cesarju, kar je cesarjevega; kajti naše mesto je i' Avstriji in z Avstrijo stojimo in pademo.
»Marsikaterikrat si mislijo avstrijske vlade: to so dobri Avstrijci, pohlevni so kot otroci, drugi pa niso tako mirni in sc radi igrajo z ognjem. Ali v našem interesu je, da damo državi, česar potrebuje. Zahtevamo pa tudi, da vlada da našemu ljudstvu za isto ceno vse, kar mu gre. Če misli avstrijska vlada delatf z nami takozvane kravje kupčije, potem se pa tudi mi postavimo na egoistično stališče.
»Posrečilo se nam je ustanoviti e-notno politično organizacijo Hrvatov in Slovencev. Naša želja pa je, da se Slovenci in Hrvati popolnoma spojijo, naj tvorijo velik enoten narod.
»Ker moram govoriti tudi nekaj o goriških razmerah, pa Vam povem sledeče: »Edinost« piše danes, da se snidejo zaupniki S. L. S., da se bodo klanjali kranjskemu deželnemu glavarju; no. temu ni vredno odgovarjati Potem pravi »Edinost«, da boste sprejemali moje ukaze; tudi o tem ni vredno govoriti. Konečno pravi »Edinost«, da pride dr. Šušteršič v Gorico, da bo krpal S L. S. Odločno moram zanikovati, da bi
bila S. L. S. potrebna krpanja. Krpanje je profesija, katere se jaz nisem učil. Ali kdo drugi bi bil potreben krpanja; pri njem je vse raztrgano in razerfrano — in to je liberalna stranka.
Potem je nadaljeval svoj govor o goriških razmerah, kakor je priobčeno v uvodnem članku.
Predsednik shoda, dr. Gregorčič se je zahvalil govorniku ter prečital brzojavni pozdrav zadržanih Cerkljanov.
Volitev vodstva.
Nato se je vršila volitev vodstva. Na predlog posl. Fona je bil z navdušenjem z vsklikom vnovič izvoljen dr. Gregorčič za načelnika stranke. V odbor so bili izvoljeni: prof. B e r b u č, dr. Brecelj, župnik Grča, dekan M liro v e c, svečar Kopač, prof. I p a-v e c, dež. posl. Marinič in vikar A b r a m. Brž. poslanec Fon je član vodstva v svoji lastnosti kot državni poslanec.
Pozdrav dr. Korošca.
Br. Korošec je nato pozdravil zborovalce v imenu zelene Štajerske. S kratkimi, a lepimi in krepkimi besedami je izrazil nado, da pride čas, ko bo stala kot en mož združena Slovenija. (Govornika so navzoči burno pozdravili.)
Pozdrav dr. Kreka.
Navduševal je navzoče, naj se nav-žijejo bojnega duha, ki je vir delu, vsper liom in zmage. Brezpogojen naj bo boj proti liberalizmu in proti vsem sovražnikom našega ljudstva. (Burno pritrjevanje in aplavz.)
Konečno se je dr. Gregorčič zahvalil udeležencem shoda ter zaključil pomemben shod.
Zasedanje goriškega deželnega zbora.
XI. seja.
B n e 2. m a r c a 19 12.
Seja je bila napovedana za 11. uro, a pričela se je ob 12. uri in en četrt.
Peticije ni bilo nobene.
Naznanjen je bil nujni predlog posl. Venutija in tovarišev, s katerim se* nalaga deželnemu odboru, da posreduje pri vladi, naj ista dovoli uporabo 0,125'( žveplene sokisline v trgovini s češpami, kakor je to že dovoljeno v Nemčiji, kjer se največ razpečavajo češ-pc iz naših krajev. Razprava o tem predlogu se je vršila po končanem dnevnem redu.
Nato je zbornica prešla k dnevnemu redu.
Posl. Marinič je utemeljeval svoj predlog glede nakupa in razdeljevanja kmetijskega orodja med kmetovalce, ki je bil nujnim potom vsprejet. 1‘redlog prinašamo na drugem mestu.
Posl. dr. P e 11 a r i n je nato poročal o zakonskem načrtu glede uravnave Soče, Tera z Idrijo in Vipavo, kakor tudi o zgradbi hudournikov' v njihovem porečju. Ta zakonski načrt je sestavil deželni odbor na podlagi konferenc, ki so se vršile v sredo v Trstu glede te akcije. Iz zakonskega načrta posnemljemo, da bodo znašale skupne Potrebščine za vsa ta dela 11.000.000 K od katerih bode prispevala vlada nad ‘.900.000 K, dežela pa samo 1,904.20(1 k Zakonski načrt je bil potrjen brez debate tudi v 2. čitanju
Nato je bila vsprejeta resolucija, s katero se nalaga deželnemu odboru, da ^vede v zakonskih načrtih, ki so bili ' sprejeti od deželnega zbora in katere B eventuelno vrnila vlada za nebistve-"e, posebno pa stilistične premembe.
' se od vlade zahtevane premembe.
Resolucija, s katero se obnovijo deželnozborski sklepi z dne 10. XI. 1904
in 29. XII. 1909, ki se tičejo ustanovitve zakona proti nepošteni konkurenci, se je tudi vsprejela. Zahteva se namreč od vlade, naj čim prej predloži državnemu zboru tozadevni zakonski načrt.
Vsprejel se je sklep, s katerim se nalaga deželnemu odboru, naj nadaljuje pogajanja z vlado glede splošne uravnave hudournika Koren v Gorici, posebno pa na podlagi zakona za melijo-racije, ter naj poroča o vspehih deželnemu zboru v prihodnjem zasedanju.
Vsprejel se je poziv na vlado, na) ista da preurediti plovni kanal v Tržiču tako, da bo 100 širok ter 7—8 m globok.
Na vrsto je prišel predlog o spremembi deželnega pravilnika, štatuta za osebje deželnih uradov in pravilnika o potninah in dninah. Posl. dr. Stepančič je predlagal nekatere spremembe, ki so bile deloma vsprejete. Predlog je bil konečno v celoti vsprejet.
Bila je 1 ura in “A in seja se je prekinila do 3. ure in pol.
Pri nadaljevanju seje ob 4h 30’ sta bila naznanjena dva nujna predloga dr. Stepančiča glede kraških cest. Posl. dr. Venier je predlagal, naj se o teh zadevah razpravlja koncem seje, kar je bilo vsprejeto.
Zbornica je prešla k 8. točki dnevnega reda:
Zakonski načrt o pokritju višje potrebščine za osuševanje močvirij III. in IV. oddelka in Manoleta v občinah Oglej, Červinjan in Terc, ki je bil vsprejet. Pooblastil se je deželni odbor, da najme 52.800 K posojila pri deželnem občinskem kreditnem zavodu v to svr-ho ter se mu je naložilo, naj posreduje pri vladi za podporo v smislu § 11 me-lijoracijskega zakona.
Točka 9. dnevnega reda se je preložila kot zadnja točka dnevnega reda.
Potrdil se je nato deželni proračun za I. 1912 ter finančni načrt za dežele.
Potrdili so se sledeči računski sklepi: računski sklep deželnega zaloga z združeno deželno kmetijsko šolo, umo-bolniškega ter trto- in sadjerejskega zaloga za leto 1906; računski sklep deželnega zaloga z združeno kmetijsko šolo, dalje zaloga za trto- in sadjerejo in umobolniškega zaloga za leto 1907; računski sklep deželnega zaloga za 1. 1908; računski sklep deželnega zaloga z združeno kmetijsko šolo, umobolnice in kmetijske kolonije za leto 1909; računski sklep deželnega zavoda za gluhoneme za leto 1909; računski sklep za leto 1910. deželnega zaloga z združeno kmetijsko šolo, zaloga za zgradbo umobolnice, upravnega umolniškega zaloga in zaloga kmetijske kolonije.
Proračun deželne umobolnice in kmetijske kolonije za leto 1911, proračun deželne kmetijske šole za leto 1911. ter proračun dež. gluhonemice za leto
1911 so se odstopili dež. odboru z nalogom, da te proračune predloži zbornici z računskimi sklepi za leto 1911.
Proračuni: šolskega zaloga za leto 1912; ustanove Abram-Stubelj itd. za leto 1912; deželno - občinskega zaloga za leto 1912; raznih malih zalogov za leto 1912 ter ustanove Carinian za leto
1912 so se odobrili.
Obnovil se je prispevek za zgradbo ceste na banjški planoti v znesku 76.001) kron.
Bovolili so se sledeči zneski;
občini Grahovo za zgradbo občinskega vodovoda v Grantu 1650 K;
občini Bovec za napravo vodovoda v Plužnah obnovljenih 1450 K;
za zboljšanje kraških pašnikov za letos 1000 K. ter zalog 3000 K na leto;
Ferdinandu Savorgnani, bivšemu hlapcu na deželni kmetijski šoli 300 K;
Josipu Gabrieusig, govedarju na deželni kmetijski šoli, 100 K; mizarski zadrugi v Marijanu 1000 K;
županstvu Kojsko za napravo ce-
ste Gonjače Vederjan 600 K;
kuratoriju trgovske šole v Gorici za poseben trgovski večerni tečaj za odrasle prispevek 500 K;
mizarski zadrugi v Korminu 25% prispevek 2000 K za nakup strojev.
Prošnja za podporo prvi furlanski zadružni mlekarni v Fijumičelu za razširjenje prostorov in nabavo strojev se je odstopila deželnemu odboru.
Nadalje se je dovolilo: županstvu v Romansu za zgradbo sesalke v frakciji Frata 120 K;
občini Pečine za popravo občinskih cest 800 K;
pogozdovalnemu in olepševalnemu društvu pri Sv. Luciji 600 K;
municipiju v Cervinjanu za zgradbo delavskih hiš 1000 K;
županstvu v. Dolenjah za popravo ceste Peternel - Kocijančič 250 K;
županstvu v Biljah za napravo vodnjakov v Biljah in Orehovljah 1235 K: municipiju goriškemu v pokritje troškov za prevažanje bolnikov in ponesrečencev 400 K;
za podaljšanje brambnih nasipov pod državnim mostom v Zagraju 3750 kron;
županstvu v Štanjelu za napravo kapnice na Sejmišču 2700 K;
Josipu Bric iz Drežnice za napravo vodovoda 150 K;
vdovi Leske Katerini iz Gorice za nakup stavbnega sveta za Marijino si-rotišče 100 K;
podaljšal se je odgojninski prispevek Josipu Rudež;
občini Perteole za zgradbo delavskih hiš 500 K;
Jerončič Francetu iz Ajbe za zgradbo kapnice 300 K;
za povrnitev polovice stroškov za popravo mosta čez Idrijo pri Bračanu 2340 K;
municipiju v Ogleju za sčiščenje monasterske Roje 4500 K;
gospodinjski šoli »Elizabetišče« v lomaju se je dovolil prispevek 500 K za I. 1912 ter po 800 K za leta 1913 in 1914;
c. kr. terez. kmet. društvu v Gorici se je zvišal letni prispevek na 4000 kron;
županstvu Št. Viškagora za napravo ceste Polje Prapetno Brdo 3125 kron;
županstvu Brežnica za popravo poti, ki vodijo na planine Golobar in Zaprikraj 750 K;
občinam: Kormin, Villa Vicentina, Oglej in Terc za asanacijska dela skupno 2700 K;
županstvu Villa Vicentina za cestne naprave v Villi Viceptini in Capodi-sopr;| 700 K;
cestnemu odboru v Tržiču za popravo ceste v Bolu 4250 K;
občini Medana za napravo napajališča 3600 K;
za pobijanje gadov v 1. 1911 300 K. Ivanu Koren iz Sužida za škodo, provzročeno mu po požaru 200 K;
gasilnemu društvu v Čepovanu za zgradbo gasilnega doma 1000 K;
občini Ruda odpis obresti od dolga nastalega za napravo jeza med Sočo in 'I erom 336 K;
županstvu Dolenje za popravo ceste: Hiša Saecardi - Rutarji - novo pokopališče ter grad Spilimberg - skladovim cesta 25% prispevek v najvišjem znesku .400 K;
odboru za razširjenje tržiške luke 1000 K;
županstvu v Št. Tomažu za napravo jarka za odtok deževnice 560 K;
občini Brežnica za napravo napajališča na pašniku »pri črni vodi« 500 kron:
ligi proti kupčiji z dekleti v Trstu 500 K;
županstvu Deskle za že napravljeni vodovod na Paljevem 500 K; Pogorelcem v Logu 500 K; občini Povir za napravo kapnice v Gorenjah 2425 K;
municipiju v Tržiču za kanalizacijska dela v davčni občini Aris 1100 K;
municipiju v Tržiču za priskrbitev pitne vode 3000 K;
Tomažu Mrevlje iz Sv. Križa, v pokritje stroškov provzročenih po sinu Josipu za obiskovanje čebelarskega tečaja na Dunaju 100 K;
Ani vdv. Vyzourek 300 K;
Rosič Matiju v pokritje škode nastale po požaru 200 K;
Orel Frančišku iz Avberja v pokritje škode provzročene po toči, suši in požaru 100 K;
izkušeni babici Antonič Emiliji v pokritje stroškov,' nastalih pri obiskovanju babiškega tečaja v Trstu 200 K: vodstvu zimske poljedelske šole 'r 'I ržiču se poviša letni prispevek 700 K za 300 K na leto;
županstvu v Ronkah za pospeševanje zgradbe delavskih hiš 1000 K;
županstvu v Grahovem za napravo vodovoda v Oblokah 300 K;
županstvu v Tomaju se je obnovilo 1000 K za napravo kapnice;
županstvu v Cerknem za zgradbo vodovoda v Poljanah 200 K;
gasilnemu društvu v Plužnah za zgradbo gasilnega doma 1000 K;
municipiju v Bračanu za napravo dveh sesalk 1840;
grofici Valeriji Attems 150 K; društvu sv. Vincencija Pavlanske-ga v Gorici 600 K:
Mariji vdv. Terčič iz Mirnika 100 kron;
slovenskemu zavetišču sv. Nikolaja za brezposelne služkinje v Trstu 500 kron;
»Goriškemu kmetijskemu društvu« 8000 K;
vinarskemu in sadjarskemu društvo v Kamnjah se je olmovilapodp.200K. ki naj se izplača, ko se deželni odbor prepriča, da se vporabi za naprošeni namen;
Josipu Črnuta iz Loga 100 K;
■ županstvu v Velikih Žabljah za zgradbo novega mosta 200 K:
konjerejskemu društvu v Gradiški 2000 K;
pogozdovalnemu in olepševalnemu društvu v Bovcu 400 K;
županstvu Volče za zgradbo vodovoda v Čiginju 625 K;
Katerini vdv. Komac za škodo provzročeno ji po snegu 100 K:
Andreju Gašperčič iz Soče, za škodo, povzročeno mu po snegu 100 K;
Ivanu Kunc iz Ladre, za zgradbo vodnjaka 400 K;
Jerneju Hvalica iz Srednjega za škodo povzročeno mu po požaru 120 kron;
za prezidavo cerkvice Device Marije na Polju pri Bovcu 2000 K;
Jerneju Mlakar, posestniku iz Cerkljanskega Vrha — občina Otalež — za škodo, povzročeno mu po požaru 300 K;
za popravo ceste Rcmški Vrh -Temnica - Zagrajc 1500 K;
cestnemu odboru kobariškemu za popravo cest 2000 K;
društvu v varstvo izpuščenih kaznjencev in družin zaprtih kaznjencev za Goriško in Gradiščansko 1000 K;
županstvu Cerkno za zgradbo vodovoda v Jaznah 1200 K;
županstvu v Renčah za zgradbo in dopolnilna dela šestih že izvršenih vodnjakov 800 K;
občanom iz Sedla za škodo, povzročeno po elementarnih ' nezgodah 1000 K;
županstvu Anhovo za zgradbo vodovoda in vodnjaka v Debenjah 300 K, županstvu Grahovo za zgradbo vodovoda v Temeljinah 27.50 K:
»Slovenskemu Alojzijevišču« v Gorici 800 K;
občini Nabrežina za nakup sveta za razširjenje ceste Nabrežina - Devin Slivno 200 K;	,
Ivanu Ipavec za škodo povzročeno mu po požaru 400 K;
za uravnavo reke Rio laglio v Muškolih 10.00(1 K:
županstvu Šmarje za zgradbo vodovoda 3625 K;
županstvu Šmarje za zgradbo vodovoda v Sviuein 4230 K:
županstvu Kožbana se je podaljšala podpora z;i zgradbo vodovoda v znesku 2800 K;
košarski zadrugi v Tapoljanu 1000 kron;
Ani Leeb, bivši učiteljici se je zvišala pokojnina na 840 K;
županstvu Velike Zabije, za občinsko pot na Vipavnein bregu 200 K;
občini Grgar za uravnavo hudournika Slatno uadaljna podpora 1200 K: za organizacijo poučnih tečajev za izvežbanje živinozdravniškili pomočnikov v naši deželi 3000 K: (la predlog priobčimo prihodnjič v celoti. Ur.)
občini Opatjeselo za zgradbo nabiralnika izvirne vode na Dolu 2250 K: trgovski in obrtni zbornici v Gorici prispevek za nadaljevalno šolo za vajence v Komnu, ki se ima ustanoviti 700 K;
županstvu Avče za dovozno cesto na postajo Avče 800 K;
za konjerejsko društvo v Tolminu 2000 K;
županstvu Grahovo za vodovod v Koritnici 300 K:
pogozdovalnemu in olepševalnemu društvu v Kobaridu 300 K:
za gospodarske šole na deželni kmetijski šoli, ki se imajo ustanoviti .3000 K; (O tem bomo svoječasno natančneje poročali Ur.)
povijala se je pokojnina Ceciliji Metteuz, učiteljici v deželni glohonemi-ci na 940 K in Emilu Marinig, deželnemu oficijalu na 4800 K na leto;
gasilnemu društvu v Cerknem, za zgradbo gasilnega doma 1000 K:
Katarini Gruden za škodo, povzročeno po elementarnih nezgodah 100 K: županstvu Kred. za zgradbo dveh kamnitih korit v Gorenji-Borjani 200 K;
za zgradbo vodovoda »na Nemcih«'. 540 K;
za zgradbo vodovoda v Oreheku 430 K;
županstvu Cerkno za prireditev živinskega sejmišča 500 K;
županstvu Ročinj se je obnovila podpora za zgradbo vodovoda Ršišče-Ročinj.
županstvu Avče se je zvišala podpora za zgradbo vodovoda za 500 K;
županstvu Volče za zgradbo vodovoda Selo-Čiginj 3325 K;
.municipiju Zagraj za brambna dela na levem bregu Sočinem v Zdravščini 1400 K;
za provizorična brambena dela ob Soči pri Kazeljanu 000 K: za večja dela je dežela pripravljena prispevati s 25% v naj višjem znesku 10.000 K. če vlada prevzame 70% stroškov;
za uravnavo Idrije izjemoma 4050 K; za zgradbo dveh kapnic v Šempetru ob Soči in Casseglianu nadaljni prispevek 900 K:
županstvu Zgonik v svrho širjenja ceste v Saležu 200 K;
županstvu Grahovo za vodovod v Zarakovcu 1500 K;
županstvu Anhovo za zgradbo novega pokopališča v Prilesju 500 K;
košarski šoli v Foljanu, izredni prispevek za leto 1909/10 500 K;
županstvu Kojsko za zgradbo opornega zidovja na cesti Vrhovlje-Krasno-Višnjevik- Dobrovo 1200 K;
municipiju Škocijan za izčiščenje roje 5000 K;
Predlog
posl. Marinič in 'drugov glede nakupa in razdelitve kmetijskega orodja med kmetovalce.
Vsled zaporednih slabih letin se bore mali in večji posestniki na Goriškem z gospodarskimi stiskami.
Vri bi radi izboljšali svoja zemljišča pomnožili pridelovanje, povzdignili trtorejo in kletarstvo in še marsikaj st«'-rili v namen, da bi si pomnožili dohodke in se s tem rešili dolgov, kakor tudi, da bi si uredili svoje gospodarstvo.
Toda pomagati si ne morejo, ker jim nedostaja kmetijske oprave, kakor-šne je treba dandanes za pravilno, napredno obdelovanje zemlje in izkoriščanje njenih pridelkov; taka oprava, ki si je kmet v sedanjih kritičnih časih ne more sam kupiti, je n. pr.: oralo za globoko oranje, preobračalno oralo, trav niška brana, sadni mlin. filter za precejanje vina. Bernardove brizgalke za škropljenje sadnega drevja.
Namen tega predloga je, da bi deželni kmetijski urad nakupil najprej na poskušnjo primerno število, morda po dva ali tri komade vsake izmed omenjenih vrst strojev ali orodja, da bi se oprava izročila kmetijski šoli, ki bi naj bila pooblaščena izposojevati posamezne komade zanesljivim kmetovalcem pod primernimi pogoji.
Predlagam torej; Visoki zbor skleni:
Pooblašča se deželni odbor, da poveri svojemu kmetijskemu uradu nakup potrebne kmetijske oprave, kakor prej navedeno, s potroškom do 1500 K; obenem se nalaga deželnemu odboru, naj pozove vlado, da prispeva v ta namen vsaj enako svoto.
Politični pregled.
Državni zbor,
V torek je poslanska zbornica zopet pričela zborovati. Zbornični predsednik se je najprej spominjal demantne poroke nadvojvode Rainerja. Potem je vložil posl. Schraffl interpelacijo, v kateri se izraža ogorčenje zaradi dogodkov v ogrski zbornici, kjer se hoče glede brambne predloge izpodkopati temelje skupne armade. Posl. Rybar in tovariši so vložili interpelacijo glede kršitve nagodbe med Ogrsko in Hrvaško ter tudi interpelacijo v zadevi sestave porotne liste v Trstu. Zbornica je nato razpravljala o predlogah draginjskega odseka, o katerih bo razpravljala ves ta teden.
Drugi teden pride na vrsto brambna predloga.
Cesar Fran Josip I.
Iz dvornih krogov se čuje, da se poda naš cesar dne 20. maja v Ischl, kjer namerava ostati štiri mesce.
Hrvaško - slovenski klub.
Pod predsedstvom dr. Šušteršiča se je vršila v torek seja Hrvaškosloven-skega kluba, v kateri se je sklenilo staviti na vlado sledeča vprašanja: 1. Kaj je s paktom med ogrsko vlado in Ko-šutovo stranko? 2. Kaj je vsebina tega pakta: 3. Kaj misli avstrijska vlada ukreniti, da se varuje obrambna sila monarhije in posebni interesi Avstrije?
Hrvatsko - slovenski klub zoper vinski davek.
V torkovi seji finančnega odseka jr polemiziral poslanec deželni glavar dr. Šušteršič zoper misel, ki se je sprožila od nemško-Iiberalne strani, naj bi se na vino naložil enak davek kakor na žganje in pivo. Dr. Šušteršič je izjavil, da kot zastopnik vinorejske dežele protestuje najodločnejše zoper tako namero in da bodo poslanci vinorejskih dežel vedeli vsak tak poizkus preprečiti. Svaril je vlado, naj nikari ne poizkuša kaj takega, kajti zadela bi ob najhujši odpor!
Izjavi dr. Šušteršiča se je pridružil v liolnem obsegu zastopnik krščansko -socialne stranke Miklas, medtem ko je socialdemokrat Diamand govoril za vinski davek!
Hrvatsko - slovenski klub bode stal v prvi vrsti, če bo treba braniti našo vinorejo. Nobenega dvoma ni. da se namera novega vinskega davka ne bo z vršila!
Vojni minister namerava demisijonirati.
Iz nemških listov se posncmlje, da namerava vojni minister Auffenberg de-misijonirati.
Nov načelnik poljskega kluba.
V pond. se je vršila volitev načelnika Poljskega kluba. Izvoljen je bil dr. L e o.
Položaj r.a Ogrskem.
Politični položaj na Ogrskem je vedno bolj zamotan. Brambna reforma. s katero se peča ogrska poslanska zbornica že leto dni, je vedno tam, kjer ie bila v začetku. Ogri so v tem pogledu pravi prefrigani komedijaši, ki bi na vsak način hoteli izsiliti od krone reči, tičočc se naše vojne sile, ki bi njeni skupnosti neizmerno škodovale. Hotclt bi imeti svojo samostalno armado, ki naj bi šla ob primernem času njihovemu šovinizmu na roko. če bi bilo po-treba, tudi proti interesu skupne monarhije. In kakor sc vidi, teh ogrskih komedij še ne bode konec; kajti listi poročajo, da pride danes na Dunaj o-grski ministerski predsednik grof Khuen ter da poda cesarju ostavko celega kabineta. Torej prav sedaj, ko se je sešla tudi naša poslanska zbornica, da bi se med drugim v prvi vrsti pečala z bram-bno reformo ter jo spravila pod streho, v tem trenutku podaja ogrsko minister-stvo cesarju svojo ostavko, in sicer ono ministerstvo, ki se je pred letom dni nekako obvezalo, da hoče to isto bramb-no reformo v koristnem času rešiti v ogrskem parlamentu.
Potovanje nemškega cesarja.
Po poročilu »Fremdenblatta« pride nemški cesar Viljem II. dne 23. marca na Dunaj ter ostane tam do večera. Z Dunaja se nemški cesar odpelje v Benetke.
Italijansko - turška vojska.
Ker Italijani nimajo zaznamovati posebnih ali skoro nobenih vspehov v Tripolitaniji in ker Turčija neče na noben način priznati aneksije Tripolitanije po Italiji, si hočejo pridobiti Italijani veljavo s tem, da križarijo njih vojne ladje po Sredozemskem in tudi po Egejskem morju, tako da niso turške oblasti na čistem o italijanskih namerah. Ker so pa Italijani brez vsakega povoda sa-molastno in proti mednarodnemu ljudskemu pravu v več slučajih tudi obstreljevali razna turška mesta in j: \ saki dan pričakovati, da ne bi obstreljevali še kako drugo turško luko, je Turčija odredila, da je prehod skozi Dardanele po noči prepovedan vsem ladijam. Turčija je tudi izjavila, da bo posadila v vseh turških obmorskih mestih mine, ako ne bodo italijanske Iadije nehale strašiti po turškem pomorju.
Listi že več časa sem pišejo o posredovanju raznih držav za mir. Toda Turčija baje neče odnehati in vojna se bode nadaljevala. Mnenje strokovnih krogov je glede italijansko-turške vojske različno, nadvladuje pa mnenje, da žrtve, ki jih doprinaša Italija za Tripo-litanijo nikdar ne bodo odtehtale vspe-ha. bodisi materialnega bodisi moralnega.
V Kini
ne bodo imeli najbrže tako hitro miru. Sedaj imajo tako dolgo zaželjeno republiko, ali tudi to nekaterim ni prav, ali pa sploh ne vedo. kaj bi hoteli. V vsakem večjem mestu so ustaje in upori in kri teče, da je kaj.
nard trgovca I K: Ivan Gulili, Sovod-nje 1 K, Nekdo iz Kozaršč 50 vin. Nekdo iz Sncžatna 12 vin; Ana Oblak, Gorica 30 v; Franc Ličen Mihelji 10 vin; Ivan Ccrnie Vrh pri Rubijah 40 vin; v nabiralniku, v gostilni g. Antona Fon 1 K lo vin; deželni in državni poslanec Josip Fon 200 K; vladni svetnik Franc Leban letnino 10 K.
B o g p o p 1 a č a j s t o t c r o! Vse v boljšo bodočnost slovenskega naroda pod s 1 a v n o v I a-doNjega Veličanstva cesarja Franca Jožefa I.!
Za Slov. Alojzijevi šč e«. Veleč. gosp. Josip Skočir, dekan 10 K; Slavno kat. del. društvo v Mirnu 40 K; veleč. g. Karol Čigon 26 K; slavno županstvo Devin 20 K; p. n. g. dr. Franc Kos, šol. svet. 10 K; gostje na ženitnini pri Pahorjevih v Novelu 8 K; p. n. gg. Zuchiatti, župan v Medani 5 K; I. L 3 K; Franc Mercina, učitelj 2 K; župnija Kamnje 20 I. fižola. Bog plačaj!
Nekdo se je pritožil na nepristojnem mestu, da se ni objavil njegov dar; dotični gospod naj blagovoli pregledati št. 6. »Prim. L.« z dne 8. febr. t. 1. Sicer pa se ne bomo več ozirali na pritožbe po drugih osebah. Vodstvo.
Za »Dijaško miz o«.
Novak Lojze, študijski prefekt in docent v centr. semenišču 10 K: Tabaj Ivan, nam. gimn. katehet 2 K.
Bog povrni!
Darovi.
Jubilejni darovi za Slovensko Sirotišče:
P. n. gg. Miha Zega, deželni poslanec 10 kron; Miha Marinič, deželni poslanec 10 kron; Anton Kosmač, deželni poslanec 10 kron; Anton Manfreda, deželni poslanec 10 kron; Pintar in Le-
GROZEN ZLOČIN NA VOGERSKEM.
— MATI ZADUŠILA LASTNEGA OTROKA.
Z Vogerska nam poročajo: Zadnje dni pretečenega tedna se je dogodil tale grozen zločin: Dekle Terčič N. je bila v blagoslovljenem stanu. Imela je dete poviti. Usodcpolni večer je bil povabljen tamošnji preč. g. župnik k bolnici, češ, dekletu je grozno slabo. Mati dekletova je tajila, da bi bila hčerka v blagoslovljenem stanu, ter rekla g. župniku, da dekle mučijo krči. G. župnik je »bolnico« spovedal in mazilil s sv. o-Ijem. V tisti noči je nesrečno dekle povilo dete Takrat se je zgodil grozen zločin: Nedolžno dete ste zverinski ženski zadušili in mu polomili r e b e r c a, ter je potem nesle v stalo. Pavolo, katero je prejšnji večer rabil preč. g. župnik, ko je mazilil »bolnico« s sv. oljem, je zverinska žena potlačila detetu v usta, vsled česar se je le-to zadušilo. Drugo jutro je mati dekletova z vso naglico pritekla k g. župniku, naj prinese »hudobolnemu« dekletu sv. popotnico, kar Je slednji seveda storil nič hudega sluteč. — Šele pozneje se je izvedelo za zverinski zločin. Omembe je vredno tudi to, da je mati dekletova zapodila iz hiše vse ženske, da je tako lažje izvršila to, kakor opisano. — Kmalu na to so seveda mater dekletovo odvedli v za-jror, nesrečno dekle pa v žensko bolnišnico. Dekle je spočelo dete z zakonskim možem iz Prvačine, ki ima ženo v A-leksandriji, kamor je sedaj še on pobegnil. Oreh rodi gorje!
Na znanje!
Manufakturna trgovina Teod. Hribar naznanja, da bližnja pomladanska sezona bo nekaj posebnega v m anu fakturni stroki. Krasne novitete, katere se še niso videle, bodo na prodaj. Blago v najizbranejših vzorcih bode p. n. občinstvu na ogled in na prodaj.
Domače in razne vesti.
Vodstvo S. L. S. je imelo v poud. pod predsedstvom načelnika dr. A. (1 r e-g o r č i e a svojo prvo sejo, katere so sc udeležili \ si člani razim enega, ki je bil zadržan. Posamezni posli v vodstvu so se tako lazdelili, da je načelnikov namestnik državni poslanec Josip F o n, tajnik deželni odbornik Ivan 13 er buč, denarničar posestnik in trgovec Jernej K o p a č, podtajnika profesor Andrei Ipavec in vikar Josip Abram. Poudarjala se je potreba ustanoviti »Narodni sklad«, iz katerega bi sc pokrivali stroški za strankino delo. V razgovor je prišla strankina organizacija po posameznih okrajih s pomočjo že obstoječih društev in kmečkih zvez ter z ustanovitvijo novih. Storil se je korak naprej za ureditev časniških zadev, o katerih bo razpravljal poseben odsek, sestavljen iz zastopnikov onih činite-ljev, ki prihajajo v tem oziru najprej v poštev.
Zadnja seja gorlškega deželnega /bora. V soboto je bila v tem zasedanju zadnja seja deželnega zbora. Podrobno ročilo o tej seji, koje dnevni red je ob-?al 278 točk, prinašamo na drugem istu našega lista. Na tetn mestu naj le enimo, da je prišlo proti koncu seje elnemu glavarju dr. vit.Pajerju vsled ijenosti in slabega zraka v dvorani
o.	tako da je moral zapustiti dvo-ter prepustiti predsedstvo dežel-i podglavarju dr. Gregorčiču, ki je ikončanem dnevnem redu vsled šje odredbe zaključil zasedanje. — Pri ti priliki se je spominjal ogromnega dela, ki ga je deželni zbor dovršil v tem zasedanju, posebno pa važnih in dale-kosežnih postav, ki so se v njem vspre-jele, od katerih sme pričakovati cela dežela mnogo koristi. Zahvalil se je tudi visoki vladi, ki je po svojih zastopnikih mnogo pripomogla, da so se omenjeni zakoni srečno rešili; posebno se je zahvalil tudi vladnemu zastopniku v deželnem zboru, gosp. namestništvenemu svetniku A. Rebek-u, za njegovo požrtvovalno sc Movanje pri reševanju raznih vprašanj v odsekih. O. Rebek se je zahvalil g. podglavarju za laskave besede ter je čestital deželnemu zboru na izredno plodovitem delu tega zasedanja. Izrazil je željo, da bi se g. glavar Pajer kmalo odpomogel od truda tega zasedanja. Posl. Bombig se je spominjal delovanja deželnega glavarja Pajerja. Podglavar dr. Gregorčič je konečno pozval poslance, naj zakličejo trikratni ■»Živio!« cesarju, kar so storili vsak v svojem jeziku, nakar je bila seja zaključena.
Koliko bo stala regulacija Soče? —
Regulacija Soče bo stala in sicer: od Bovca do Srpenice 180.000 K, od Kobarida do Tolmina 600.000 K, od Tolmina do Gorice 10.000 K, od Gorice do Rubij, do izliva Vipave v Sočo 630.000 K, od Rubij do Zagraja 650.000 K, od Zagraja do Pirisa 1,350.000 K, od Pirisa do Ždobe 1,400.000 K, od stare Ždobe do morja 1,370.000 K; do veje Correntie
150.000 K. Cela regulacija Soče od njenega izvira do njenega izliva bo stala
7.200.000 K. Od tega zneska da dežela 1.184.200 K. vse drugo, okoli 7,000.000 K da vlada.
•4 duhovniki so v odboru S. L. S. Tako zdihuje »Soča«, kateri odgovarjamo, da je vsekako boljše, da so v odboru S. L. S. štiri duhovniki, kakor 4 advokati. Saj vidimo, da je pri liberalcih stranka za nič, ker so v izvrševal-nem odboru advokati. Liberalni advokati in pa interesi slovenskega ljudstva se križajo.
»L’ Eco del Litorale« je začela spet napadati naše poslance in dr. Gregorčiča. Krivičen napad je bil zlasti v uvodnem Članku z dne 22. febr. 1.1. Naše poslance in posebe dr. Gregorčiča imenuje zvezane z ital. liberalci na življe-
nje i n sm r t (alleati per la vita c per j la morte). Ur. Gregorčiča imenuje nad človeka (superuomo), ki zna dobro vezati. Trdi da je on izposloval skupno s Pettarinom protestni shod proti mestnemu Statutu in se pri tern poslužil slovenskih liberalcev. Pravi, da vzdržuje italijanske poslance pri življenju edinole Gregorčičeva podpora (appoggio gregorciciano).
Kedaj bodo te neumnosti nehale?
Dr. Gregorin — odstopil. V listih či-tamo vest, da je kraški državni in deželni poslanec dr. Gustav Gregorin izstopil iz »Slovanske Čitalnice« v Trstu, in to zaradi tega, ker je njegovo milostljivo zakonsko polovico razžalila neka dama na plesu »Slovanske Čitalnice«, ki se je vršil v postu.
Slabi uspehi v 7. in 8, gimn. razredu.
Informirali smo se na pristojnem mestu in smo zvedeli sledeče: V 8. slov. razredu so bile v I. teč. iz nemščine 4 dvojke, v 8. ital. le 1; v obeh razredih poiltuje isti profesor. Iz latinščine so padli v 8 slov. raz. 3, v ital. 0, iz grščine v slov. 2, v ital. 0. Vprašamo, kdo je kriv teh očitnih neuspehov v slov. 8. razredu napram italijanskemu? No, edini krivec teh neuspehov je »strogi« profesor matematike, kateri pa je • pri vsej svoji »strogosti« vrgel le 16% vseh svojih učencev. — Na bedaste napade v »Soči« na prof. dr. Pavlina ni vredno odgovarjati, če tudi tiči za njimi kak — vzgojitelj.
»Veda« se zove dvomesečnik za »znanost in kulturo«, ki ga izdajejo v Gorici k o n f u z n i mladiči, ki še ne vedo prav, kaj bi bili: socialisti, svobodomi-selci ali liberalci. Nekaterim člankom se pozna, da imajo njih avtorji še mlc-čice na zobeh. Uredništvo »Naših Zapiskov« pravi po pravici, da se jim pozna »vzvišenost in napihnjenost znanstvenikom«. »Veda« pa odgovarja, da so ti izrazi »take neokusnosti, ki so cvetke slovenske primitivnosti«. »Naši Zapiski« svetujejo, da bodimo kristjani, pa ne katoličani«. »Veda« pa pravi, da »ustoličiti čisto kristjanstvo« je sedaj nemogoče. Mladeničem se je pridružil tudi stari »znanstvenik« Seidl, ki jim je spisal članek: »Mehanika dušnega delovanja«, v katerem išče ta »profesor« tiste celice, ki zna misliti.
To je znanstvo!
Predoznanilo. — Pasijonska igra v Mirnu. Katol. delavsko društvo v Mirnu priredi tudi letos četrto postno nedeljo t. j. 17. t. m. ob 4. uri pop. v »Društvenem Domu« popolno pasijonsko igro, ki je letos izpolnjena v vsakem oziru. Opozarjamo na to vže sedaj sl. občinstvo v mestu in v okolici, da se predstave vdeleži.
97. pešpolk zapustil Trst. V torek so trije bataljoni 97. pešpolka zapustili Trst. da se podajo v svoje nove garnizije. O poldne je četrti bataljon korakal na južt i kolodvor, spremljan od velike množice ljudstva: očetov, mater, bratov, sester in znancev odhajajočih fantov. Ob 1 uri jih je vlak odpeljal proti Karlovcu .na Hrvaškem. Ob 3. uri in 25 min. pa sta se prvi in drugi bataljon s polkovnim štabom (k temu spada tudi godba), spremljana od zastopnikov vojaških in civilnih oblastnij ter velike množice ljudstva poslavljala od Trsta. Pred odkorakanjem izpred vojašnice so se zbrali razni dostojanstveniki med njimi tudi tržaški škof dr. Karlin. Na kolodvoru pa živahno pozdravljanje ni hotelo nehati. Krepka slovenska pesem naših fantov se je razlegala po širnem z ljudstvom natlačenem kolodvoru, dokler ni vlak izginil izpred oči. Ta dva bataljona sta se odpeljala v Belovar in tako ostane le tretji bataljon našega regimenta še v Trstu.
V torek ob 6. uri zvečer pa so prispeli trije bataljoni 32., madžarskega, pešpolka v Trst. da nadomestijo odišle. tri bataljone 97. pešpolka.
97. pešpolk je bil celih 15 let v I r-stu ter je bil med občinstvom jako priljubljen. Upamo, da si bodo znali naši fantje pridobiti tudi v novih daljnih garnizijah tako priljubljenost.
Po »šupu« so spravili v pristojno občino in sicer:	Avgusta Jevšček v
Bate, Frančiška Lapanja v St. Viško-goro, Rozalijo Besednjak v Rihenberk in Frančiško Vales v Skrilje, ker so bili v Gorici brez sredstev.
Razpisani mesti. Na goriški gimnaziji je razpisano mesto veroučitelja s slov. in nemškim učnim jezikom ter mesto klasičnega filologa z ital. in nemškim učnim jezikom.
Prestolonaslednih na Brionih. V
pondeljek je dospel prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand v Pulj, da se poda na Brionski otok. V Pulju je bil vsprejet od zastopnikov civilnih in vojaških oblastnij. Daljši pogovor je imel prestolonaslednik z- namestnikom princem Hohenlohem. Popoludne se je podal na Brionski otok. kjer ostane več tednov.
Puljski škandal. O tem škandalu poročajo »Slov.« iz Pulja: Revizija okr. glavarja barona Gorizzuttija prinese skoraj z vsakim dnevom nova razkritja o škandaloznem gospodarstvu laško -liberalne kainore. V petek je moral poveriti baron Gorizzutti vodstvo zidave nove mestne plinarne svojim državnim organom, ker se je izkazalo, da se pri zidavi ne uporablja materiala, kakoršen je bil v pogodbi dogovorjen, ampak mnogo slabši in ceneji. Dalje se je'izkazalo, da kamoraši-velikaši niso plačevali mestu vode, plina, električnega toka, kakor tudi ne 5odstotne najemninske doklade. V petek je moral nek steber kamore plačati nemudoma 11 tisoč kron na takih pristojbinah.
V plinarni se je našlo kakor se ču-je v zadnjih dnevih kamoraške vlade zaračunjenih 17.000 K za tiskovine. V resnici pa so cenili izvedenci vse tiskovine, kar se jih je v plinarni moglo najti, v najboljšem slučaju na 3000 K.
Mestna kamora je tudi cestnim pometačem odtrgovala njihovo dnevno plačo svojemu žepu v prid. To je vendar višek umazanosti.
Potvarjanje računov je bilo menda vedno na dnevnem redu. Tako je bil menda te dni klican nekdo, ki je popravil v neki okoliški šoli malo ključavnico, na mestni magistrat k baronu Gorizzuttiju, da pove, koliko je za ono malenkost računal, oziroma dobil. Poklicani je izjavil da 4 K. Kamoraš v mestni hiši pa je napravil iz 4 K 400 kron!
Tudi v mestni hranilnici, ki velja za pupilarno varen denarni zavod, hudo smrdi. Dvigajo se velike vsote. Od četrtka je naval na hranilnico naravnost velikansk. Značilno je pa, da dvigajo večinoma pristaši kamore denar. Hočejo najbrže še rešiti, kar se da.
Aretacije so zaenkrat ponehale. Zadnji je bil še neki diurnist Benedetti. Nikakor pa ni izključno, da ne poseže roka pravice še po kakem kamoraškem velikanu.
Umrl je dne 6. febr. t. 1. v Aleksandriji g. Albert Žnideršič, zasebni uradnik, iz Vidma na spodnjem Štajerskem, star šele 34 let. Pokojnik je bil brat p. n. g. ravnatelja Fr. Žnideršiča. V Aleksandrijo je odšel pred petimi leti. Bolehal je za mrzlico eno celo leto. Mir njegovi duši! Sorodnikom izrekamo iskre-, no sožalje.
Orožne vaje domobranskih rezer-vnikov se bodo letos pričele še-le z 9. aprilom, ker so 7. in 8. aprila velikonočni prazniki.
Obsojeni zasramovalec verskih naprav. Pred inomoškim deželnim sodiščem se je v petek vršila vsklicna raz--prava proti dr. Rakusch-u, ki je hud svobodomislec, zaradi javnega zasramovanja verskih naprav. Dr. Rakusch
je na nekem shodu v Inomostu prečitai pismo, naslovljeno na papeža Pija X., v katerem se zasmehuje papeževo postopanje v vprašanjih javnega življenja. —-Pri prvi razpravi je bil dr. Rukusch o-proščen, ali drž. pravdništvo je uložilo ničnostno pritožbo in včeraj se je vršila pri deželnem sodišču tozadevna vsklicna razprava. Deželno sodišče je spoznalo dr. Rakusch-a za krivega prestopka javnega zasramovanja verskih naprav ter ga obsodilo na 10 dni zapora.
Proti slabemu tisku. Radi pritožb, da izlagajo nekatere trafike zlasti mladino pohujšujoče slike, to je razglednice in drugo, je finančno ministerstvo prepovedalo vsem trafikam izlaganje in prodajanje nenravnih razglednic. Tudi izlaganje in prodajanje raznega slabega berila zlasti onih razburljivih indijanskih in detektivskih povesti je prepovedano. Finančno ministerstvo je že ukrenilo vse potrebne korake, da se ta prepoved izvede.
Sneg je zapadel nocoj ponoči po naših bližnjih hribovih. Trnovski hrib in Čaven ter grgarski hrib so bili beli.
Izredno ugodno priliko k varčevanju
nudi nakup srečk na obroke v korist '•Slovenski Straži«. Kako hitro in lahko se vsak mesec izda za kako prav nepotrebno stvar več kot 4 krone 75 vin.! Zgubljen denar, ki se nikdar ne povrne! Kdor pa si naroči turško srečko ter'jo odplačuje v mesečnih obrokih po 4 krone 75 vin., ta pa denarja prav gotovo ne vrže vun, kajti vsaka srečka mora zadeti vsaj 230 kron in je tedaj to najmanjši znesek, ki ga prav gotovo nahrani. V srečnem slučaju pa zamore zadeti seveda tudi 400.000 frankov in ta prilika se nudi že pri prihodnjem žrebanju dne 1. aprila t. 1. Kdor hoče tedaj štediti, v srečnem slučaju pa tudi obogateti, ta naj ši kupi turško srečko v korist »Slovenski Straži«. Fno srečko zamore kupiti pa tudi več oseb na eno ime. — Opozarjamo na današnji oglas »Srečke v korist Slovenski Straži«.
Mesine novice.
in Občni zbor »Slov. katol. delav. društva« v Gorici bo v nedeljo ob 10l/2 predp. v »Centralu«. Pridite vsi!
DNEVNI RED:
1. Letni račun.
2. Volitve.
3. Govor.
Za odbor:
Ivan Gorjup, predsednik.
Umrla je v Gorici 26. febr. gospa J o s i p i n a J a c o b i. mati gosp. viteza Jacobi-ja. Pogreb je bil dne 28. febr. Udeležila se ga je ogromna množica občinstva, ki je prihitelo izrazit svoje sočutje velecenjenemu in velezaslužnemu g. vitezu Jacobi-ju. Svetila jej večna luč! Velerodnemu g. sinu naše iskreno sožalje.
m Umrla je v Gorici v 19. letu svoje dobe Ana Paternolli, hči znanega knji-gotržca na Travniku. Pogreb se je vršil včeraj ob jako veliki udeležbi.
m Slovenski postni govori so, kakor smo že objavili, vsaki petek zvečer ob 7. uri v cerkvi sv. Ignacija. Krasne govore obdržava semeniški profesor veleč. g. dr. A. P a v I i c a. Udeležba od strani našega ljudstva je velika. Želeti je še večje udeležbe!
m Družba sv. Mohorja v Gorici. — Število Mohorjanov se je v mestu tudi letos zelo pomnožilo. Čast vrlemu nabi-ratelju g. Jos. Čigonu, Cerkveniku prvo-stolne cerkve! Kdor bi se hotel še vpisati, naj stori hitro, ker bi potem moral še posebe plačati poštnino.
Nevarno je obolel prvi državni pravdnik v Gorici g. Andrej Jeglič.
Za železniškega uradnika se je izdajal neki Josip Brejc iz Idrije.
Nastanil sc je v Ooriei v začetku meseca januarja t. 1. ter osleparil neko Frančiško ud. Vončina za 396 kron. tvrdko Medved za okroglih 100 kron, kro-jačnico Poveraj za 178 kron, krojača Kos-a za JO kron. čevljarja Tominc-a za 26 kron in krčmarico Podgrivec za 5 kron. Obhaja! je mesto in okolico v uniformi drž. žel. uradnikov. V zadnje je zvabil s seboj neko V. Buffolin ter se podal ž njo v Trst. kjer so ga pa vsled ovadbe Buffolinkinega brata aretirali. Včeraj so ga prepeljali v tuk. zapore.
m Hiša je zgorela v noči od pon-deljka na torek pri Rusi hiši. Hiša je začela goreti na štirih straneh. Očividno je to naredila zlobna roka. Zgorela je skoraj popolnoma. Rešili so se ljudje. Kdo je zažgal, se še ne ve.
Blisk in grom je bil pri nas sinoči, m Aretacija. Policija je aretirala čevljarja Frančiška Brezovec iz Naklega. ker je hotel na tukajšnjem trgu krasti iz žepa Lucije Kumar.
m Našel je kar je iskal 24Ietni brezposelni voznik Peter Moc, ki se je včeraj ponoči pretepal s svojima prijateljema v ulici Ascoli. »Prijatelja« sta ga narezala na glavi in na roki. Pomoči je šel iskat v bolnišnico usmiljenih bratov.
m Nesreča. Štirje vojaki hribolazci so se pripeljali na vozu v Gorico. Ko so prišli na most. ki je koncem ulice sv. Klare, se je zlomilo eno kolo in vsi vojaki so padli z voza. En vojak se je pri tem težko poškodoval, dva sta bila pa lahko ranjena. Prepeljali so poškodovane vojake v vojaško bolnišnico.
m Ponočno službo bodeta imeli od 10. do 17. t. m. lekarni: C r isto tole 11 i - G l i u b i c h.
Iz soriške okolice.
g Podgora. Kljub industrijalnemu kraju, kakoršnajenaša Podgora so naše gospodarske razmere slabe. Naše delavstvo toži, da je zaslužek slab. To je res. a res je tudi, da delavstvo po nepotrebnem vrže marsikateri petak; posebno se je to dogajalo v pustnem času. Sicer pa se sliši, da silijo naši ljudje v Aleksandrijo. Pravijo, da zapusti Pod-goro nekaj družin in se preselijo v Aleksandrijo. Ce se to zgodi, bomo poročali.
g Gradišče. Nekaj se govori, da na hiši, kjer je prebival ranjki pesnik S. Gregorčič uzida občina pokojniku spominsko ploščo. Slavnost se bo baje že letos vršila.
g Vitovlje. Izpit za konces. zidarskega mojstra je napravil pri deželni vladi v Ljubljani Josip Z m e t, doma iz Vitovlj nad Šempasom.
g Izpod Čavna. Pri občinskih volitvah v Oseku so liberalci živahno agitirali in se trudili na vse kriplje, da bi vlovili glasove kakor pajek muhe v mrežo. Ob času volitve v III. razred so bili ti liberalci dobro na nogah. Ko sem sc podal ta dan na volišče, naletel sem na liberalca, ki je tudi šel na volišče. Na njegovo vprašanje, kam grem, sem rekel, da volit. A on mi je rekel: »Le pojdite oddat svoj glas: zvečer pridite k nam. tam vam bomo dali še 6ft glasov. ki so vam na razpolago.« — Hvala vam za vašo ponudbo, katero smo morali odkloniti, ker smo imeli sami toliko glasov, da nam jih je še ostajalo, kar je pokazal izid volitev v vseh treh razredih. —
Drzni tatovi. — Iz Št. Petra nam
poročajo, da so v soboto ponoči dosedaj neznani tatovi kradli tamkaj na raznih krajih. S silo so ulomili v stanovanje Štefana Karara. posestnika. Udrli so od zadej v kuhinjo, od tamkaj v klet. iz katere so odnesli 80 salamov, par še ne dokončanih čevljev, napili so se vina. spili par jajc itd. Škode so napravili do 100 K. Potem so ti neljubi gostje obiskali tudi posestnika Mušiča, iz hiše katerega so odnesli ročni šivalni stroj, ne-
kaj obleke in drugo. Škode so napravili okoli 50 K. S tem pa niso bili še zadovoljni. Posetili so nadalje tudi stanovanje našega občinksega redarja in mu ukradli srajco. Kam so jo zviti uzmo-viči z vso ukradeno robo popihali se pe ve. Kakor se zdi. so svoj «meštir» povsod nemoteno opravljali; kajti nikjer jih niso slišali. Zabilježbe je tudi vredno, da so hodili ponoči orožniki po občini, a niso ničesar opazili. Pač srečni tatovi!
g Šempas. Kako so naši liberalci kruto blamirali dva akademično omikana rojaka? Dvignili so na volišče starešinstva mej drugimi gospoda železniškega inženerja Roka Sbuelz, ki stanuje v Gorici pri sv. Roku. Ko ga je volivna komisija opozorila, da on ni vpisan v imenik volivcev, je določno pripoznal, da v tej občini on ni posestnik in ne plačuje nobenega davka, ampak da je prišel volit na ime svojega sina in svoje hčerke. Na vprašanje, ako ima pooblastilo, je odgovoril, da nima pooblastila, se poklonil in odšel. Liberalni zaupnik se je tedaj prijel za brado se vgriznil v jezik in zapisal »štima«.
Njegov brat g. Karl Sbuelz, upokojeni profesor, stanuje na svojem domu v Ozeljanu. Ta se prvič ni vdal agitatorjem, da hi prišel volit; dal pa je pooblastilo. Pooblaščenca je vol. komisija opozorila, da gospod profesor sam oskrbuje svoje posestvo in da tudi službeno ni zadržan. To je tudi gosp. profesor sam dokazal, ker črez kratek čas je prišel osebno na volišče.
Za nepotrebno blamažo naj gospoda brata priznata primerno zahvalo nevednosti liberalnih agitatorjev. Štima!
Kuracija Gabrije, ki je dosedaj pripadala devinskemu dekanatu je sedaj od le-tega odcepljena in prideljena šem-peterskemu. Enako je odcepljena od devinskega dekanata šentmartinska du-hovnija, ki je prideljena gradiščanskemu dekanatu.
tereni se dopisnik jezi, da je »Prim. L.« nekoliko potipal nekatere naše kvartopirce. Ako je bil dopisnik prizadet z onim dopisom v »Prim. Listu«, mu mi ne moremo pomagati. Svetujemo mu le, naj se poboljša, pa bo mir besedi!
t Pijane ženske? Iz baške doline smo dobili dopis, v katerem čitaino, da je pri mnogih ženskah ukoreninjena strast pijančevanja. Ce je to res. jc obžalovanja vredno. Ni dovolj, da že moški potrosijo posebno sedaj v zimskem času preveč denarja za pjiačo, potem pridejo še ženske na vrsto. Ponovno pravimo: Ce je to res, potem ni čudno da naš kmet ne more naprej, ampak koraka kot rak nazaj. Pijančevanje je oni strastni črv, ki razjeda naše kmetije. Zato: Boj temu Črvu!
Iz ajdovskega okraja.
a Ajdovščina. Glasovi, ki so se slišali. da proda naša Ajdovščina elektrarno Nemcem so potihnili. Naši trgovc; jočejo, češ. denarja ni. denarja ni! Seveda ga ni. Ako ga kmet nima, ga tudi trgovec nima. Sedaj občutijo naši trgovci. da brez naših ljudi Ajdovščine ni.
- Naša občina je bila vprašana, če hi bila voljna sprejeti vojaštvo v svojo sredo, seveda s pogojem, da mora sezidati vojašnico. Naša občina je to ponudbo odklonila, češ. da ne mara zagaziti v dolgove. Zaradi tega je dobila vojaštvo namesto Ajdovščine Vipava.
a Sv. Križ. Beda je pri nas vzlic temu. da živimo v mestu. Edino mesto, čisto slovensko na Goriškem je tako u-bogo, kakor vsaka najmanjša občina na Goriškem. Živeža malo, žita ni več nič na naših kaščah, kleti so prazne, kronic ni. Slabo, slabo! Do decembra, oziroma januvarja je še šlo. od sedaj je začela huda. Slavili deželni odbor nam je priskočM na pomoč s krmo za živino. Dobili smo pogače in otrobi po znižani, ceni. Sedaj pričakujemo še turšico. Dobro na je to, da vsaj našo živino preživimo. Mi pa bomo morali napraviti marsikateri križ na ustih. Slabo, slabo!
Iz kanalskega okraja.
ki Bate. V nedeljo ponoči je nastal med tukajšnjimi fanti pretep. Rabili so se tudi noži. zaradi česar je več ranjenih. Težko ranjeni so Jernej Klanjšček. Anton Fabijan in France Fabjan, ki so morali v bolnišnico. Bolj lahko ranjeni se leči jo doma. Orožništvo išče krivce tega pretepa.
Iz tolminskega okraia.
t Slap ob Idriji. Sobotna Soča je priobčila dopis s Slapa ob Idriji, v ka-
Iz bovškega okraja.
b Beda na Bovškem. Na Bovškem je beda. Že dve leti nismo nič pridelali, j eno leto je bilo mokro in ni bilo skoro | nič pridelkov. Minulo leto je pa suša ; uničila vse poljske pridelke. To pa ni | še vsa nesreča. Zadnji dve leti imamo tudi pri goveji živini smolo. Goveja živina je namreč večinoma jalova. Torej tudi telet ni, in tudi mleka ne. Zaslužka j tudi ni, ker tii nobenega takega dela, da j bi se dalo kaj zaslužiti. Jesti pa le moramo. če nočemo glada umreti. Kdor ima koga na Nemškem in dobi kakšno podporo, še izhaja. Gorje pa tistimu, ki nima nikogar, da bi ga podpiral.
b Hud udarec bovškim revežem.
(Bovec.) Naši trgovci in deloma tudi krčmarji, sklicali so 27. febr. ponoči shod. Zbirali so se okoli desete ure zvečer. Crne so bile njih misli, ki so jih gojili proti kmetom in rokodelcem. Sklenili so pri tern shodu kartel za vsa živila in potrebščine. Niti soli se niso pozabili podražiti. Z eno besedo: vse cene so se s prvim marcem dvignile, in kdor bi se drznil pod dogovorjeno ceno kaj prodati, bode kaznovan nalOO kron prvikrat. Ako se to ponovi 200 kron. H kartelu so pristopili vsi trgovci brez iz- I jeme. Nehote mi prihaja na misel to. kar sem bral v zgodovini. Ko so se v 15. stoletju spuntali kmetje na Nemškem, so grajščaki zajeli 500 kmetov in vse pobesili. Neki kmet, ki so ga ravno na vislice potegnili je vzklikml: »Milosti prosim! Vsaj toliko časa me pust'te živeti, da bodem enkrat v mojem življenju kruha sit!« Ali se ne obetajo časi, ko bodemo želeli živeti vsaj toliko časa. da se krompirja do sitega najemo? Nekateri hudomušni rokodelci hočejo vedeti, da so trgovci podražili živila zato. ker so naročili vsak po en auto-mobil.
Bovški k m e t j e in d e 1 a v c i.
selico. Jih bomo bolj spoštovali! G. F', pravi, da je moral vse šolske otroke, ki so se udeležili veselice, čeravno so se mu smilili, na S 79. I. odst. nov. šol. in uč. reda kaznovati.
G. F.! Kje pa ste imeli predlansko leto Vaše usmiljenje in S 79. šol. reda, ko sta neki V. in K. priredila »šaljivo« (?) gledališko predstavo v svetem adventnem času! Vsporcd te »predstave« je bil: »Zagrebški randensvous dno šala« in »Rod oknom ljuba šala«. Otroci bi se absolutno ne smeli udeležiti te »predstave«. Ali niste vali li šol. otrok k ti nedostojni predstavi? Zakaj niste tisti krat porabljali S 79. šol. reda? Mogoče zato, ker je bila »predstava« po Vašem liberalnem mišljenju iu ker je ista predstava skrunila sv. Cirila in Metoda?
G. dopisnik »Soče« pravi, da se (e pri našem zabavnem večeru plesalo na katoliški podlagi. Povedati Vam moram. da so prišli nekateri Vaši napredni pajdaši ravno ko je tamburaški zbor igral. Začeli so skakati ali plesati.
A g. krčmar je to na zaukaz predsednika koj ustavil.
Kaj mislite g. F., da vsi tako radi plešejo kot Vi? Pravijo, da je isti darr nek dopisnik »Soče« plesal pri potegovanju harmoničnega meha. Ali poznate ga, g. F. ?
Ni lepo, da se moramo prepirati c možem, katerega moramo mi ptačgvati-Kje je hvaležnost?
Iz sežanskega okraja.
s- Divača. Cas je. da se je naša občina odcepila od nakelskega županstva. Nakelcem smo Divačani znosili lepe tisočake. zakar so nam bili le-ti malo hvaležni. Kedaj se bodo začele priprave za nove volitve se sicer še ne ve. Pričakujemo pa, da se bo to še letos zgodilo.
Iz fržiškega okraja.
tr Godbo snujejo v Doberdobu na Krasu.
tr Doberdob. Zahvaljujemo se poslancem in sl. deželnemu odboru za turšico in drugo živinsko krmo, ki smo je prejeli po znižani ceni. S tem je vsaj nekaj odpomagano našemu kmečkemu btidstvu. Delavstvo pri nas izhaja boljše kot kmetje. Naše delavstvo služi lepr denarce v bližnjem Tržiču.
Drobtinice.
Iz komenskega okraia
km Kostanjevica na Krasu. V dolžnost si štejem nekaj vrstic prsati ter tudi javnosti povedati in odgovoriti dopisu »Soče« z dne 29. februarja 1912. Bilo je nekaj časa v naši občini tiho in ni bilo tudi nobenega dopisa čitati v listih. Na srcu imam. da izpovem le resnico. A glejte. Oglasil se je naš g. F., nevem. ali iz velike žalosti, ali pa iz velike jeze. Pisal je. sramotil in zmerjal v svojem dopisu v »Soči« nas domačine, ter pravi. da srno enostranski, fanatični. G. F. tujec, ali \ ain je ža. da smo imeli tako j veliko udeležbo pri naši veselici? Zdaj lahko pripoznate. da ljudstvo dobro priznava pravico ter jo tudi podpira.
Dalje g. tujec pravi, da so klerikalni voditelji plačevali šolskim in tudi drugim otrokom vstop k veselici in jim tudi denar nudili. Prosim g. tujca, ki je pri nas naš kruh. da v javnost pove. kateri so oni voditelji, ki so plačevali I. otrokom in jim nudili denar za ve-
»Obieka naredi človeka?« Častivredni služabnik božji škof Iv. N. Neumann pripoveduje to-le dogodbico iz svoje mladosti: Ko so se nekoč moje
Otiofeonv
mv iOttoni;:
Xcdkwun£WA><ju ACcuLncuJkcuHu
XalA*dnmimycu
jwfeootocujv.jla/jntak&
AamarufoiaJh’.
sestre pri materi pritožile, da morajo hiti tako preprosto oblečene, dočim se druge tovarišice moderno nosijo, so dobile ta-le moder odgovor: »Ako ste kaj. potem ni potrebno, da bi hotele šele z gizdavo obleko nekaj postati; ec pa hočete z gizdavostjo kaj postati, potem kažete, da res nič niste.«
Analfabetom naselitev v Ameriki zabranjena. Senatu Zedinjenih držav je predložen zakon, s katerim se analfabetom zabratijuje naselitev v teh državah.
Stavka premogarjev na Angleškem
ima že svoje posledice. V Manchestru se je zmanjšal železniški promet za 72u vlakov na dan. Tudi na drugih železnicah je železniški promet mnogo manjši kot prej. Z Angleškega se poroča, da so tudi angleški transportni delavci in železničarji solidarni s pretnogarji. V nekaterih krajih se je pojavilo občutno podraženje živil.
Razpis službe:
Razpisana je služba tukajšnjega cerkvenega orglarja z letno plačo 200 kron. Prošnje je predložiti do '0. t. m. 1912 na podpisano županstvo.
Županstvo Mavhinje
dne 5. marca H)I2.
Župan:
L E G I Š A.
SPOMINJAJTE SE OB VSAKI PRILIKI »»ŠOLSKEGA DOMA«!
Učenec
iz boljše družine s primerno šolsko izobrazbo se sprejme v trgovino z mešanim blagom. Poizvedbe pri g. Francu Kovaču, trgovcu v Solkanu.
Loterijske številke.
2. marca.
Dunaj
Gradec
32 59 11 30 70 87 75 57 23 40
Ure budilke po 3 K z garancijo eno leto; stenske ure z nihalom z lppo omarico, bije ure in pol ure z natančnim tekom z enoletno garancijo 11 K ; nikelna»te žepne ure s stanovitnimi belimi pokrovi 4 K; srebrna cilinder-remontor ura, lepo gravirana z eno.etno garancijo 7 K ; zlate poročne rinke, pečatone pri c kr. finančnem uradu od 7 K naprej.
Velika zaloga raznovrstnega , zlata in srebniinr. Vse po nizkih cenah. Sprejemajo se tudi popravila , kiseizvržujejetočno i n po zmernih cenah.
Jakob Šuligoj,
urar c. kr. državnih železnic :t; GORICA, -Gosposka ulica it. 25.
S
ukn
T
A
"za moške in volneno za ženske obleke, zadnje mode razpošilja najceneje
lugosloi. razpošiljalna
R. StErmecki v Celju št. 301
Vzorci na zahtevo poštni neprosto.
Podpisani naznanjam svojim in drugim odjemalcem, da sem preselil svojo krojaško delavnico iz Križne ulice nasproti ..Šolskega Doma" v nllco sv. Antona na dvoriš a štev. 7 v hišo g. J. Kopača, svečarja v Gorici.
Priporočam slavnemu občr.dvu v mestu in na deželi, posebno vrlec. gg. duhovnikom svojo izvrstno delavnico za izdelovanje talarjev in drugih spadajočih oblek.
Z odličnim spoštovanjem udani
Josip Smet,
krojaški mojster v Gorici.
ODLIKOVANA PEKARNA
11111
Gorica, vla Formlca
ss priporoča za odjemanje raznega peciva navadnega in najfinejšega. Pecivo je najboljše. Priporočam se cenj. odjemalcem za obilen poseL S spoštovanjem	]g_ .Takin
Z jamčeno prave
čebeliio-viišiim sveče
priporoča prečastitim cerkvenim predstojništvom ter slavnemu’ob-činstvu po nizki ceni
ZAHVALA.
Podpisani izrekajo tem potom najiskrenejo zahvalo na izkazanih izrazih sočutja v bolezni in o priliki smrti dobrega in nepozabnega soproga, očeta, tasta, starega očeta, brata in strica
St. 95
J. Kopač
svečar, Gorica ulica sv. Jntontt 7.
Peter Cotič,
Čevljarski mojster, Gorica,
RaStelj 32.
Zaloga vsakovrstnih čevljev za odrasle In otroke. Nšročila z dežele se po pošti razpošiljajo. Cene zmerne.
Edino zastopstvo najboljšega čistila za črevlje in usnje.
Tvrdka
A. & F. Andervvald
” v GORICI —
Tekališče Josipa Verdi št. 32
(▼ hiši sl. Centralne posojilnice)
priporoča visokočastiti duhovščini in slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo najrazličnejšo zalogo za
kolonjalno blago in delikatese.
Vedno sveže in prve vrste blago po najnlžjlh cenah.
POSTREŽBA TOČNA IN SOLIDNA.
Čast. mesluirn strankam pošilja se blazo na dom.
Krojaška delavnica.
Priporočam svojo delavnico veleč, duhovščini in p. n. slavnemu občinstvu v mestu in na deželi. Izvršuje točno in pošteno po najnovejših vzorcih. Pričakujem obilnih naročil in bilježfm z odličnim spoštovanjem
IVAN ŠULIGOJ,
krojaški mojster Gorica, ulica iv. Antona 12.
Ivana Mozetič.
Posebna zahvala bodi izrečena vsem tistim, ki so pripomogli k tako veličastnemu pogrebu, vseri tistim, ki so poslali svoje sožalje in posebno še darovalcem vencev.
. V Gorici, 29. februvarja 1912.
Žalujoča rodbina in sorodniki.
‘‘Jtova trgovina z železnino
Pinter & Lenard
Velika zaloga železa, cementa, kuhinjske posode, raznovrstnega orodja za poljedelce, mizarje, kovače i. t. d. sesalke, klo-sete, peci, štedilnike in vsi v to stroko spadajoči predmeti.
Cene zmerne, postrežba solidna, prijazna in domača. Cenjenemu občinstvu se toplo priporočava
N	Pinter & Lenard.
I
i
Bogomila.
Za nemške učiteljice spisal Jakob Ecker. Za sli-renske odgojiteljice priredila Emerika Holzinger pl. Weidicb.
(Dalje.)
Kdor hoče dobro moliti, kdor hoče n nogo moliti, kdor hoče vedno moliti, mora se vaditi ne samo v ustni, ampak »Jdi v čisto notranji molitvi, v kateri govori samo srce. ko usta molčijo. Brez te notranje niolitv'e ni misliti na notranje življenje, je nemogoče neprestano versko življenje. Vedno občevanje s svetom nas lahko oddalji od Boga: kolikorkrat odpremo oko. odtegnemo se Nevidnemu. Potrebno nam je. niriogo premišljevati velike verske resnice. namen poze meljskega življenia. Pa Boga bolj in bolj spoznavamo, ga 1 loramo večkrat gledati z duševnimi očmi.
Sv. Peter Alkantarski imenuje rio-ranjo molitev dušno hrano, krepilo ir ladilo. nebeško roso. božjo navduše-1ost. Ki okrepčuje In izpreminja člove-sko srce. da je veselijo in mičejo v sc duhovne reči m se mu gnusi vsa po-7‘tneljščina. Po besedah sv. Alojzija ne doseže nikdo visoke stopinje čednosti.
ki ui vdan notranji molitvi. Veliki du-j hoviii učitelj sv. Ignacij Lojoljski imenuje premišljevanje najkrajšo pot k popolnosti. V si učitelji duhovnega življenja se vjernajo v tem. da je vsakdanja premišljevalna molitev edino sredstvo, da ogenj pobožnosti ostane v naših mrzlih srcih.
Bogomila, ti ne spadaš k onim. ki se prestrašijo že besede » premišljevanje«. ki so v osodepolni zmoti, da je vsakdanje premišljevanje zapovedano samo redovnikom; ti veš. da je člove ku. kateri živi med svetom, premišljevanje še mnogo bolj potrebno. Ti poznaš visoko vrednost notranje molitve iz lastne izkušnje. O. ne bodi nikdar mlačna in popustljiva v vaji premišlje-valne molitve! Pol urice, ki jo vsak dan posvetiš premišljevanju v zlatem ranem jutru, je zora tvoje sreče v soln-cnočistem zveličanju večno lepih nebes.
Bogomila, moli dobro, moli -mnogo. moli vedno! Tvoje srce bodi božje svetišče, v katerem gori v veri in ljubezni sečna luč. i udi tvoje delo bodi molitev.
Bogomila, ljubi molitev; ona ie •dudki govor z ženinom, kateri je izvolil tebe. srečno Ostani vedno ž njim združena na tem svetu, dokler se ne ločiš od tabernakba. da ga boš gledala na
nebeškem prestolu in tvojega čistega srca vesela zahvala in čast in radost ne umolkne na veke.
Bogomila, o uči moliti tudi svoje otroke! Uči je — dobro moliti! Govori jim mnogokrat o molitvi. To ti bode sladka dolžnost, če ti sama rada moliš.
Ne pozabi tudi. na srce polagati jim dobrega namena. O. kako je žalostno, da se večina kristjanov vsak dan poti in trudi od ranega jutra do poznega večera — ne da bi Bogu Gospodu darovaii svojega dela.
\ zemi si k srcu in pripoveduj tudi otrokom sledečo legendo:
Na klopi je sedel majhen deček m je napisoval velika števila. \ desni roki je držal novo. dobro obrezano pisalo in 7 levo roko je podpiral rob gladko skriljne ploščice, katero mu je bilo podarilo božje dete.
Ali ni si zapomnil, kako se pišejo števila. Znal je pisati samo ničle, katere je menda imel za orehe. Sedel je ter se potil: pa vkljub njegovemu trudu so se videle samo ničle. Za njim k stal njegov angel. Zapisal mu je veliko edinko pred ničle ter mu rekel te besede: Pete moje. ne pozabi nikdar, pred ničle najprej zapisati edinke, drugače ostanejo vse skupaj samo ena ničla! Ce nimaš dobrega namena, ne dosežeš niče-
sar; ako ta ne oživlja tvojega delovanja. mučil se si zastonj; kajti Bog izbrj-še vse!«
Bogomila, ne moli nikdar, kedar moraš delati!
Paruj Bogu svoje delovanje! Zato bi vsa tvoja dela morala biti popolna. Gospodu se ne daruje slabo, pomanjkljiv*) delo: Bogu se darujejo najpopolni-ša dela. Kako pa se moreš izpopolnjevati v najtežavniši umetnosti pouka in vzgoje, če se vsak dan ne pripraviš marljivo za šolo in če se sama ne učiš vedno dalje? Kako bode mladina napredovala. če ne popravljaš natančno nalog ali ne pregleduješ ročnih del? Na t- iti se spozna, ali prav ljubiš mladino, če urediš vse poprej, kar ti je potrebno za pouk: potrebne primere in nazorna sredstva, priprosto in ugodno razlaga-»lic pojmov, primerne opravke za po-siednji pouk svojih oddelkov. O. kako dobro se počutijo učenke v šoli. kadar je marljiva učiteljica vse previdela. kar potrebujejo za napredovanje in dobr) porabo učnega časa! laka učiteljica je kakor dobra mati. ki pripravi jed in o-bleko svojim otrokom o pravem času. Tudi kadar ne vidi otrok, skrbi za nje, iri njeno plačilo je opazovanje kako jim dobro dene. kar jim je pripravila.
(Halje prih.)
Nova trgovina z usnjem.
Podpisani naznanjam, da sem otvoril trgovino z usnjem in čevljarskimi potrebščinami
v Kapucinski u 1 i 1 c i št. 2 v hiši Ljudske posojilnice41, -Pri zlatem križu11 ali po starem -Pri Lizi-1 ter se priporočam sl. občinstvu. posebno čevljarskim mojstrom v mestu in na deželi
z odličnim spoštovanjem
J05IP Marušič,
trgovec.
^ Odlikovana pekurija £ ^ /J In sladčlčarna Q
9 K. Draščik 8
Srečke^v korist
»Slovenski Straži
Glavni dobitek turških srečk pri žrebanju dne I. aprila 400.000 frankov. Vsaka srečka mora biti izžrebana, najmanjši dobitek znaSa 230 K. Turške srečke na mesečne obroke po 4 K 75 v, še tri druge dobre srečke zraven z glavnimi dobitki skupaj čez 2 miljona kron vsako leto na mesečne obroke po 6 K 25 v. Pojasnila daje in naročila sprejema gospod Valentin Urbančič, Ljubljana, Kongresni trg štev. 19.
"©OOO*?
Prva slovenska trgovina z jedilnim blagimi
Anton Kuštrin,
v GOjyei
Gosposka ulica štev. 25
priporoča slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo veliko trgovino raznega jedilnega in ko-'onijalnega blaga.
Vse blago prve vrste.
Cene zmerne in nizke. Postrežba točna in solidna. Na željo odjemalcev v mestu se blago dostavlja na dom.
Pošilji. se po železnici in pošti.
"O-OO-O-
♦
♦
♦
v Gorici na Kornu
(v lastni h 111)
IzvrSuJe naročila vflakovrntnega peciva, torte, kolače za blrmanoe ln poroke, pince Itd. Prodaja različna fina vina ln likerje na drobno ali orlg. buteljkah. Priporoča »e ul. občinstvu. Cene jako nizke.
♦
♦
♦
♦
pRfltClS0NOf0<>
Kflnn noče verjeti, naj IIUIII sc prepriča, da ukupi najboljše in najceneje: ure, srebrnino, zlatenino. šivalne stroje vseli sistemov, orke-strijone in druge predmete vse z garancijo pri urarju
M. ŠULIGOJ,
v Gorici ul. Barrlera 43 (tik drž. kolodvora)
v lastnej hiši.
Vsa popravila izvršuje točno, solidno po najnižjih cenah.
JOSIP TERPIN
naslednik Antona Potatzky
v Gorici na sredi Raštela štev. 7.
Trgovina na drobno in debelo.
Najceneje kupovanje nirnberškega in drobnega blaga, ter tkanin, preje in nitij.
Potrebščine za pisarne, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke in šivalne stroje; potrebščine za krojače in črevljarje. — Svetinjice, rožni venci in mašne knjige.
Hišna obuvala za zimske in letne čase.
Raznovrste semena, trave in detelje.
Najboljše preskrbljena zaloga za kra-| marje, krošnjarje, prodajalce po sej-
Imih in trgih na deželi.
P. n. g. pričakujem obilnih odjemalcev.
Velika izbera
GAMAŠ
GALOŠ
J. PRUF0VKA
GORICA, Gosposka ulica št. 3
nasproti „MONTA“.
9XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX;
Lekarna Cristofoletti V Gorici na Travniku.
JOSIP CULOT
v Rašfelju šfev. 2 25 v Gorici.
Velika zalola vsakovrstnih l£rač, drobnin za zabavo
in punlc za Igračo.
Rožni serci, podcb'ce, razpela iz kovine in lesa, čevlji in klape za poletno sezono aloga drebnjave in kiamarije na drobno in debelo, kipi in svetniki iz porcelana, semena za zelenjave in trave, moške in ženske nogavice, mošnjički in denarnice, listnice, kovčegi, zstniki, cevi itd. itd.
OLIOdiFEGATO/o
I MERLUZZO ( '
PRI M A PE.S.CA vy
Trs kino (fctokfllrro Jvtruo olje. I*o n c lin o uredutvo proti |imiim l»o» le/. 11 i m in «|iloAnl toleniH nlaliOHtl. Irmin MtrklfnlrH t«*un olju im rarnoncni1 ImrTP po K 1IO, lirle liane K i». f I Tmklno tHcr.nnto Jetrno olj«.
Raba ti“gn olja je sosebno priporočljiva otrokom in dečkom, ki so nervozni in nežne narave.
Trnklno jetrno olje hi* železnim joileceni.
S lem oljem bo ozdravijo t kratkem dam i gotovostjo vse kostne boleini, tlemi otroki, RolSo, malokrvnost itd.
;:::==== Cena ene steklenice je 1 krono 40 vinarjev.
Opomb*. Olje, katerega naropam direktno Ir. NorreirlJi*, pri-Mfe ae redno r mojem kem. lalioratorjn predno ne napolnijo htekleniee. .Zato zamerem Jamčiti moJIih M. oiljemalrem glede dlutote In utalne RponolinoNti m zdravljenje.
Crfstofoleltijeva pijača i% kine in železa.
Najboljši pripomoček pri zdravljenju s trsklnim oljem.
=••— Ena steklenica stane 1 krono 60 vinarjev.
kxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx:
"p
TVRDKA 0. ZAJEC
trgovina z železjem v Gorici
v hiši ,Goriške ljudske posojilnice11 (prej krojaška zadruga).
Priporoča bogato zalogo železa, pločevine vsakovrstnega kovanja za pohištvo in stavbeno mizarsko, kovaško, kleparsko, Mesarsko orodje, straniščne naprave in upeljave, strešna okna, traverze, cement, svinčene in železne cevi in puinpe, žico, žična ograja, razno kmetijsko orodje, štedilnike, peči, kuliinska in hišna oprava.
Postrežba točna, domača in cene konkurenčne. ------------------- ------—-
 ... Prosimo zahtevati listke blagajne radi kontrole.
« i ost
t
-----------------
i Goriška zveza
’
gospodarskih zadrug in društev v Gorici
reglstrovaua zadruga z omejeno zavezo
posredi pri nalnpn Mstih potrebščin in pri prodni ^	^ Mjskil pridelkov. ^ */v s/v-
Zaloga je v hiši »CENTRALNE POSOJILNICE1' v Gorici, TEKALIŠČE J0S. VZRPI ŠT. 32-
.
Lsxr"
*************
uma****
;
»CENTRALNA POSOJILNICA"
REGISCROMTIA ZADRUGA Z OTTlEJenO ZflVCZO
v GORICI
|S>^i
obrestuje hranilne vloge po 410%. Daje članom posojila na vknjižbo po 5‘4U0, na menice po 6°0, na mesečno odplačevanje, ki znaša mesečno 2 K za vsakih 100 K. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Zadružni urad je v lastni hiši Gorso GiliS. Verdi št.‘ 32, I. nad. — Uradne ure vsak dan -razun nedelj in praznikov od 8. ure zjutraj do 1. popoludne.
ODBOR.
Poiriica
»Ljubljanske kreditne banke"
 se bavi 1 vsemi v bančno stroko spadajočimi posli.-
Vloge na knjižice obrestuje po l>.a%, sloge v tekočem računu po dogovoru.
Centrala v Ljubljani.
Delnlika glavnica K 8,000.000.
- P O D R UJŽ NICE: Celje. Celovec, Gorica. Sarajevo. Split. Trst
v GORICI
— Rezervni zaklad K 800.000.—
Izdajatelj in odgovorni uredniki VimpolSek v Goric.
Tiska ,Nrodna Tiskarna* v Gorici (odgov. L Lukežič.