Izhaja vsaki fettlek jb B, ari popoldne Rokopisi se ne vranjo. Nefrankovan* pisma se ne spie-lemajo. Cena listu znala sa celo leto i krone, ta pol leta 2 kroni. U manj premožne zi celo leto 3 krone, za pol leta K 1’50. Za Nemčijo je cena listu 6 K, m drage dežele izven Avstrije g kron. Rokopise sprejema „Naiodna Tiskarna1* « Gotici, ulica Vet inrinl it. 9. Naročnino in naznanila sprejema apravništvo v Gorici, Semeniška ul. it. 16. m % slovensko iTTOlifs ■NI Posamezne številke se propajajo v tobak.iriKih v Gosposka ul. 9, v ulici Silvio Pellico, v ul. Ponte Nuovo 9, v Kapucinski ulici 1, v Semen iški ul. 12, v prodajalni »Kat. tiskov, društva« Semeniška 10, v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnem vrtu, po 8 v. Oglasi in poslanice se računijo po petit vrstah in sicer: če se tiska enkrat 14 v., dvakrat 12 v., trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi. XX. letnik. V Gorici, 7. marca 1912. 10. številka. \ Sedanji papež Pij X. si je izbral ob svojem nastopu kot geslo: »Vse pre- noviti v Kristusu!« Da se te besede sv. Pavla uresničijo, je dandanes pred vsem potrebno sodelovanje katoliških časopisov. Nekdo je rekel, da je katoliški časopis, ki je dobro urejevan in dobro razširjen, več ko ena cerkev! Prav zato pa nas je papež Pij X. že večkrat opozoril na SVETO dolžnost skrbeti za katoliško časopisje. Kdor torej širi katoliško časopisje, mu pridno dopisuje, pomaga na najboljši način izvrševati geslo: »Vse prenoviti v Kristusu!« Rojaki! Spoznajmo to resnico in nivnajmo se po nji! »Primorski list« v vsako krščansko družino! Na pravi poli. Dr. Šušteršič, voditelj V. L. S., je govoril dne 29. februarja na shodu v »Centrala« o goriških razmerah te-le besede: »Gotovo je, da strankarske razmere na Goriškem niso normalne. Nenormalne so zlasti v deželnem zboru. Iz tega nenormalnega položaja bi vsak rad prišel. Očita se naši stranki, da ie zvezana z laškimi liberalci. Jaz sem uverjen, da ni nobene zveze, marveč, da je to kooperacija, ki je sama obsebi umevna. Ljudstvo je volilo poslance zato, da delujejo, ne pa, da ne delajo. Normalne razmere v deželi bi nastopile seve takrat, ko bi bila S. L. S. združena' z laško ljudstvo stranko. Toda za združenje je potrebno, da se nam laška Ijud-ska stranka približa, ne pa še veča prepad, ki nas loči. S. L. S. si mora varovati svojo neodvisnost in svobodo, ne sme pozabiti in ni pozabila, da je in o-stane katoliška stranka in da je ponosna na to. Laški kršč. soc. stranki dam še en svet, naj ne hodijo tožit drugih ljudi okrog. Politična ^napaka le bila, da so ouložili mandate, a tega so sami krivi in naj ne zvračajo krivde na druge. Ta nenaravni položaj ima v sebi kal nevarnosti. Vaš goriški načelnik jo povdarjal, da se ne ve, kaj se bo zgodilo: ali bodo dopolnilne ali splošne volitve v deželni zbor. Nenormalnost tega položaja je neodvisna od volje posameznikov. Kakor megla leži na političnem položaju. Sami nimamo v oblasti. da bi to izpremenili. Želeti moramo le, da se megla dvigne in zasije soiuce. Rajši bi imeli 9 laskih krščanskih so-cialcev ko 9 liberalcev v deželnem zboru. T r e b a nam edinosti! P r o č z m a I e n k ostmi! Proč z m e g-I o! Solnca v naša srca! Ljubezen naj vlada med nami! (Burno ploskanje.) Tako glejmo v prihodnjost kakor krepko organizirana armada. Vsi enega duha, naj nosi zastavo naprej kdor hoče. Ta zastava naj nas vodi do zmage tudi na Goriškem!« (Burno odobravanje!) To stališče zastopa ves čas tudi naš list. V tem zmislu smo pisali v letošnji 2. številki v članu: Goriška politika in smo skoraj d o b e s e d-iio izrazili iste misli. Pisali smo: »Zveza poslancev S. L. S. in laške ljudske stranke bi bila v deželnem zboru najbolj naravna. Tega želimo vsi. katerim ie blagor dežele pri srcu. Drugo vprašanje pa je, kako naj se to zgodi, da bi bil deželni zbor dela/možen in da bi mi ne zgubili enega odborniškega mesta in drugače škode ne trpeli. Kritikovati je prav lahko, a delati je težko. Naši poslanci žele, da bi se v deželnem zboru združili vsi, ki ljubijo pravičnost in hočejo dobro ljudstvu. Toda kako naj se to zgodi.... Naši poslanci niso izdali katoliških načel, ampak žele, da bi sc ta načela uveljavila in da bi se razmere tako premenile. da bi bila tudi združitev vseh sorodnih strank mogoča.... Poslanci morajo v deželnem zboru postopati kot možje.... Tlake ne smejo delati nobeni stranki, bodi katerega-koli imena.« Tako smo takrat označili svoje stališče. Veseli nas, da je voditelj V. L. S. tako slovesno potrdil naše nazore. Mi smo torej na pravi poti. Po tej poti bratske edinosti in katoliških načel bomo nadaljevali svoje delo, naj pride, Shod zaupnikov S. L. S. v „6 e n t r a I u“ v četrtek dne 29. februvarja t. I. Udeležilo se je shoda nad 300 zaupnikov iz vseh krajev Goriške. Ob 10. uri in pol je otvoril shod načelnik goriške S. L. S. dr. Anton G r e-g o r č i č. Z zadovoljstvom je konštatiral, da so zastopani po zaupnikih vsi doli. naše . dežele, kar je zaradi važnosti tega shoda velikega pomena. S prisrčnimi besedami je pozdravil udeležence. S. L. S. na Goriškem je postala članica Vseslov-venske Ljudske Stranke, kateri načeluje deželni glavar kranjski dr. 1. Šušteršič, katera ne pozna več deželnih mej in ki je enotna, skupna stranka. Posebna čast nam je. da nas je posetil načelnik V. L. S., pa tudi štajerski zastopnik S. L. S. dr. Korošec, nas počaščuje s svojo navzočnostjo tako da je V. L. S. zastopana po treh osebah i/. raznih slovenskih dežel, namreč s Kranjskega, Primorskega in Štajerskega. Nato je govornik prešel k dnevnemu redu ter sam poročal o razmerah in delovanju soriškega deželnega zbora. Orisal je razmere, ki so vladale v deželnem zboru, odkar se vršijo volitve po splošni votivni pravici. Potem je v dolgem govoru popisal konstelacijo in zadržanje strank v deželnem zboru ter kako je prišlo do današnjih razmer. — Kar se tiče delovanja deželnega zbora, so bili poslanci S. L. S. vedno za to, da zbor deluje, ker to narekujejo koristi volivcev. Da mora S. L. S. sodelovati z italijanskimi liberalci ni to krivda S. L. S., marveč je vzrok k temu iskati drugod. To sodelovanje obeh sedaj v zbornici zastopanih strank pa na nikak način ne more biti za nas škodljivo, dokler italijanski liberalci ne napadajo in žalijo naših krščanskih načel ter naših koristi. Za sedaj ni bilo delovanje na drug način mogoče; kako bo v bodoče, sc ne ve. Na vsak način bodo po-slauci S. L. S. vedno tako delovali, ka- F. Seidl kot modro-slovec.'1 Danes si hočemo nekoliko ogledati, kako prevrača onemogli »znanstvenik« kozolce na m o d r o s 1 o v n e m polju. Služil nam bode v ta namen njegov spis, priobčen v »Vedi« o mehaniki duševnega delovanja. Kakor se zdi, ne bi rad veljal za m a t e r i j a 1 i s t a. O mo-droslovnem inaterijalizmu pravi namreč: »Ta je v današnji vedi premagana smer«. Pač pa je za m o nize m. Mi šene bodemo pričkali ž njim radi besed in nazival. Toda moti se zelo, ko meni, da je boj proti inaterijalizmu v sedanjih časih le boj proti »praznemu fantomu«. Boj ne velja beseda m, nego n a -p a č n i m i n n e v a r n i m n a u k o m materijaliznia. Te pa uči kakor stari ravno tako tudi moderni materijalizem. naj se imenuje že tako ali drugače. Seli morebiti strup lzpremeni v zdravo pijačo, če strgamo se steklenice polne i) Opozarjamo na ta spis merodajne kroge, kajti kar si onenogli .znanstvenik* dovoljuje, presega vse meje strupa prvotni listek in zadišemo nanjo namesto tega kako drugo ime? Kdor priznava edino le stvar ter taji radi tega nauk o Bogu kot od sveta bistveno različnem bitju z vsem, kar je s tem naukom nujno v zvezi, kdor vse naše duševno življenje razlaga kot samo gibanje snovne tvari in komur je misel o netvarni, neumrljivi človeški duši le zmota, ta je materijalist. Novejši naravoslovci se kajpada sramujejo tega naslova; zato imenujejo svoje svetovno naziranje rajši mehanični monizem. A stvar ostane zmerom ista. Poglejmo si natanje razne nazore Seidlove v tem oziru. Boga, stvarnika nebes in zemlje, ne potrebuje, ker mu je snov večna in se sama od sebe razvija v mnogih milijonih let najprej v živa bitja nižje vrste, rastline, živali in iz živali naposled v človeka. Na vprašanje: kdo je človeškemu telesu strojevodja, ki spravlja ta stroj v tek, ga umno vodi in ustavlja njegovo delo. odgovarja pa: »Vodstvo čudovitega ustroja živalskega in človeškega telesa oskrbujejo možgani in drugo živčevje.« Potem zopet dostavlja, -da »ne more biti bi- stvene razlike med zavestnim, duševnim delovanjem možganov in nezavestnim, strojevskim delovanjem hrbtnega mozga.« Tako smatra torej vse človeško življenje ne izvzemši čisto umnega mišljenja in dejstvovanja proste volje za gibanje tvarnih delov našega telesa. Za neumrljivo dušo v takšnem nauku ni več prostora. To pa je zgolj pravi i n p r a v-c a t i iti a t e r i j a 1 i z e m. Je-li pa prof. Seidl dokazal to. kar nam slika kakor gotovo resnico, utegne kdo vprašati. Dokazati sc to mnenje sploh ue da. ker so takšne hipoteze popolnoma napačne in nemožne. I oda saj vidimo, dejal bi kdo, da sc stvari res v teku časa razvijajo, izpopolnjujejo, napredujejo, in človek sam sc je povzpel v razmeroma kratki dobi z nizke stopinje do čudovito visoke omike. Zakaj bi torej ne bilo mogoče, da bi se mrtva snov izpremenila v milijonsko-letnem razvoju v živa bitja in konečno v človeka. »Iz skromnega zaznavanja je dozorelo v milijonskoletnem razvoiu umevanje, preudarjanje in presojeva-nje«, zatrjuje naš profesor, ali z drugimi besedami: neumna žival se je prelevila v razumnega človeka, .le-li pa to mogoče? Ne in prav izvestno ne! Res je. da sc stvari lahko razvijejo in po-polnijo. A temu razvoju so stavljene tudi gotove, neprekoračne moje. Iz sani e mrtve tvari ne more nikakor in nikdar postati ž i v o bitje in ravno tako ne iz n e u m ne živali razumni človek. Tukaj imamo toli globoke prepade mej posameznimi rodovi stvari. da jih ne premosti noben milijonsko-letni razvoj, dasi morda postavimo namesto milijonov let bilijone, trilijone itd. Kaj bi rekel prof. Seidl, ako bi mi ta-ko-le sklepali: zdravniška znanost je v zadnjih sto letih neverjetno napredovala. operacije, ki so se zdele prej nemogoče, izvršujejo v naših dneh spretni kirurgi: ljudje živijo še. ko se jim odrežejo prsti, roke, noge in drugi udje; smemo torej pričakovati, da bodo po nadaljnjem napredku te vede v sto ali tisoč letih zdravniki lahko bolnikom izrezali srce. pljuča in odsekali glavo, a ljudje bodo mogli vendar še naprej živeti brez srca. pljuč in glavc.J (Konec pride.) kor jim narekujejo načela stranke ter koristi onih, ki so jih izvolili. »Današnji shod ima namen, da se organizacija in vodstvo stranke obnovi. Da dosežemo boljše soglasje in trdno edinost treba je, da pridejo organizacije z dežele s centralnim vodstvom v o,v:ji stik. Skrbeti moramo, da ohranimo edinost kajti: »Sloga jači, nesloga tlači!« (Burno in dolgo trajajoče odobravanje). Besedo je nato dobil posl. F o n, ki je poročal o delovanju državnega zbora. »Zadnji shod naše stranke je bil pred nekaj leti in čas je, da govorimo o naših stvareh. Naša stranka ni nikakor kaka stanovska stranka. V njej se nahajajo duhovniki, uradniki, kmetovalci, obrtniki — sploh vsi stanovi. Zastopniki te stranke morajo torej za vse sloje naroda skrbeti. Gotovo pa je, da je večina našega naroda kmečkega stanu. Zato je naša dolžnost, da v prvi vrsti skrbimo za kmeta. »Glavna panoga našega kmeta je živinoreja. Ta pa se nahaja na nizki stopinji, treba jo je torej povzdigniti, pa ne le kvalitativno, marveč tud! kvatitativno. Ako hočemo preživiti torej večje število živine, moramo gledati tia to, da se vporabljajo in zboljšajo viri za krmo. Zato sc dela na to, da se zboljšajo travniki. Živinska kuga je velika nasprotnica živinoreje. Moramo se je torej obvarovati. Državni zbor je zaradi tega dovolil uvoz le zaklane živine, da bi se kuga po živi živini ne zanesla v naše kraje: kajti ves jug in sever sta okužena. Mislilo se je tudi odpreti meje živi živini. A 1. 1910 nas je učila izkušnja, da bi bilo to za našo živinorejo le škodljivo in pogubonosno. Z uvozom žive živine je naša živinoreja v tem letu imela velikansko škodo 200,000.000 K. »Pa tudi če bi se otvorile meje za živo živino, nam pretijo zastopniki severnih dežel z vinsko klavzulo, ki bi značila gospodarski polom naše vinorodne dežele. Ne smemo torej misliti le enostransko, marveč moramo spraviti v sklad naše interese z onimi države. »Kar se tiče pridelovanja krme, so se storili že tozadevni koraki. Deželni odbornik dr. Stepančič se je trudil za Kras glede zboljšanja pašnikov, za gorati del dežele pa je deželni zbor v tekočem zasedanju vsprejel zakonski načrt, tičoči se varstva planin. Ta je bil potreben, ker do sedaj ni vladal v tem pogledu noben jasen načrt. »Draginja mesa in pomanjkanje živine je napotilo vlado, da je priskočila deželam na pomoč s 6 milijoni kron. Ta denar se razdeli kronovinatn po številu živine. Naši deželi pripade znesek 4(10.000 kron. »Vlada je nameravala uvesti s|?lo-šni vinski davek. Razni ugovori od strani naših volivcev so nas napotili, da smo protestirali proti ti nevarnosti in posrečilo se nam je prepričati vlado, da bi tak zakon vinogradnika uničil, in nevarnost je bila odpravljena. »Poskušali pa smo odpraviti še drugo nevarnost, ki je pretila našemu kmetu. Letos bi morali vrniti vsi oni. ki so dobili brezobrestno posojilo, isto vladi. Ali kako naj vrne kmet izposojeni denar, ko še za živež ninia v teh slabih letinah! Zato je klub poslancev S. L. S. predlagal v deželnem zboru resolucijo. s katero se pozivlje vlada, naj odloži plačevanje brezobrestnih posojil za nadaljnih 5 let. Predlog je bil umesten in potreben, zato je bil tudi vsprc-jet. Pa tudi pri podeljevanju brezobrestnih posojil se nam je posrečilo, dobiti odivlade 60.000 K. za našo deželo, ne pa kakor je vlada, čeravno je prvotno dovolila ta znesek, hotela dati le 10.000 K. »Za prvo pomoč v bedi ima vlada na razpolago 3 miljonc K. Toda spoznavajoč letošnjo bedo je drž. posl. dr. Korošec predlagal, naj se za letos ta znesek podvoji. »V raznih listih se čita, da je vlada nakazala Istri in Furlaniji večji denarni znesek za olajšanje bede. Vsak bi si mislil, da se mi nič ne brigamo za naše ljudstvo, posebno pa, ker so začeli nekateri listi tudi v tern smislu pisati. Ali stvar ni taka. Storili smo tudi mi potrebne korake. Ministerstvo je zaukazalo, naj se vrše poizvedovanja ter naj se potem poroča. Z žalostjo pa moramo konštatirati, da je dotični odlok še sedaj in nerešen na glavarstvu v Gorici. Tako, vidite, se uraduje pri c. kr. uradih. Take gospode uradnike moralo bi se odsloviti iz službe. Če bil bil jaz kot sodni uradnik storil kaj enakega, sedel bi gotovo na zatožni klopi. Naša stranka ni prosila podpore v strankarske namene, marveč le za nujno odpomoč ljudstvu v bedi. »Zgradba novih cest je v naši deželi, posebno pa v slovenskem delu dežele nujno potrebna. Zato izkazuje letošnji državni proračun trošek pol milijona kron v to svrho za slovensko deželno polovico. »Kolonsko vprašanje in njega rešitev tvori že več časa eno glavnih točk delovnega programa S. L. S. Našemu prizadevanju se je posrečilo, daje dala vlada sestaviti tozadevni zakonski načrt. Ali ta je obtičal pri namestništvu, kar gotovo ni naša krivda. »Imamo takozvani melijoracijski zaklad za uravnavo voda, osuševanje močvirjev, zazidavo hudournikov itd. Naše reke Soča, Vipava. Raša, Branica itd. so nujno potrebne uravnave, kajti pri močnih nalivih napravijo poljedelcem neprecenljivo škodo. Naše prošnje do vlade pa so imele konečno ta vspeli, da je obrnila tem potrebam posebno pozornost. Včeraj so se vršila pri namestništvu v Trstu posvetovanja raznih ministerjalnih zastopnikov z intervencijo državnih poslancev in deželniii odbornikov goriških, ki so privedla do zaključka, da se imajo uravnavana dela čimprej izvršiti. Stroški za vsa nameravana delasoproračunjeni na 11,000000' K, od katerih bode vlada prispevala z nad 9 mil. kron. Ostali znesek nekaj manj kot 2 mil. (1,904.200 K) bo prispevala naša dežela. Upam, da se nam bo posrečilo še v tem zasedanju deželnega zbora rešiti tozadevni predlog. »Železnice, ki jih gradi vlada na jugu države, imajo tvoriti nekako kompenzacijo za vodne naprave v prometne svrhe na severu. Zgradili so nam sicer veliko železnico, ali ta ne le da je nekaterim slojem našega prebivalstva v škodo, marveč je v korist le severnim deželam, posebno pa Nemčiji, ki je tako dosegla krajšo in hitrejšo zvezo s Trstom. Sedaj pa namerava vlada za ga-liške kanale dovoliti kar pol milijarde. Seveda je naša dolžnost, da zahtevamo primerne kompenzacije v tem slučaju. »Važno za vse državljane je tudi starostno zavarovanje. O tozadevnem zakonskem načrtu se je obravnavalo že v posanski zbornici, sedaj pa se ž njim peča soualno-politični odsek. »Brambna predloga z novimi vojaškimi zahtevami bo tvorila v prihodnjem zasedanju državnega zbora naporno točko za našo monarhijo. Letos se mora odločiti, ali se uvede toliko zaže-Ijena dveletna vojaška služba in ž njo višji vojaški kontingent. Pripomniti moram, da ie Hrvaško-slovenski klub v državnem zboru vedno glasoval za vojaške potrebe. V našem interesu je, da ostane Avstrija velesila; kajti ako pride do kake vojske, se to zgodi gotovo na jugu v naši bližini. Da bi mi potem trpeli. je gotovo; ali če se nas priklopi kaki drugi državi, godilo bi se nam slabo. Saj vidimo to pri beneških Slovencih. Nekateri sc nam posmehujejo, ako stojimo na stališču, da moramo biti močni: toda ti ,io narodni škodljivci in spadajo v novi deželni zavod na St. Peterski cesti. »Naš narod je majhen, malo nas je, a moramo vseeno prenašati naval od severa do juga. Zato moramo gledati, da sc ojamčimo s tem, da tvorimo en velik narod s Hrvati. Vstvari naj sc dr-žavnopravno telo, v katerem prebivajo vsi Jugoslovani: Slovenci, Hrvati in Srbi. Upajmo, da se bo posrečilo udej-stviti trializem. »L. 1908 sem na tem mestu rekel, da mora priti slovensko učiteljišče iz Kopra v Gorico. Ni nam bilo to na srcu morda zaradi strankarskih koristi; ne. Prostori, v katerih se je nahajalo učiteljišče v Kopru so bili tako nezdravi in sploh nesposobni v šolske svrhe, da je bil skrajni čas, da se učiteljišče premesti. Zahtevali pa smo, naj pride učiteljišče v Gorico, ker je bilo že nekdaj tu. Ko so izvedeli Italijani o tej reči so na hud način nasprotovali. Podali so se na Dunaj ter žugali z revolucijo. Toda naša vstrajnost je bila poplačana in ugodilo se je naši zahtevi. V »Trgovskem Domu« se je na nekem shodu trdilo, da je to zasluga naših liberalcev. Toda odločno izjavljam, da smo dosegli preme-ščenje slovenskega učiteljišča iz Kopra v Gorico sami brez nobene pomoči liberalcev. Sicer pa Vam je dobro znano, kako stališče je zavzemala »Soča« na-pram nam, ko se je šlo za ustanovitev slovenskih paralelk na tukajšnji gimnaziji. Oni odurni napadi pač jasno dokazujejo, kaka skrb je trla naše liberalce glede slovenskega šolstva pri nas. — Goricp smatramo primorski Slovenci kot naše. središče. Če nas je okroglo 10.000 prebivalcev in je Italijanov le par tisoč več, nima Gorica več pravice, biti le italijanska. Zato upamo, da se nam bode posrečilo tudi drugo slovensko srednjo šolo, realko, dobiti. »Položaj v državnem zboru je povsem nejasen. Sicer ima vlada nekako večino, ta pa ni zanesljiva. Kar se nas, če, uredimo mi svoje postopanje, kakor sc nam zdi bolj umestno. Mi se nikomur ne usiljujemo. Mirno čakamo, da nas članov Hrvaško-slovenskega kluba, ti-potrebujejo; takrat pa stavimo mi naše zahteve — diktiramo ceno. V našem klubu vlada popolno soglasje. Posvetovanja sc vrše tajno in ne raztrobimo svojega stališča. To mora tako biti, sicer nam nasprotniki pogledajo v karte in nam prekrižajo račune. Ko napravimo kak sklep, se ga tudi držimo kot en mož. »Srečo imamo, da nam načeljuje Šušteršič, ki je tudi pri nasprotnikih priznan kot eden najboljših in najspretnej-ših parlamentarcev. Dr. Gregorčič je omenil, da je posredoval dr. Šušteršič pri vladi, da bi se sklical deželni -zbor. Bilo je to potrebno, ker se je proti nam vse mobiliziralo, kar je imelo le kako besedo na Dunaju. Z ogorčenjem pa moramo zavračati napade nekaternikov na njegovo osebo, ker nam je pomagal. Storil pa je to, ker je načelnik V. L. S., kateri pripada goriška S. L. S. »Mi smo delovali, kakor so nam narekovale koristi naših volivcev. Oni so zahtevali delovanje deželnega zborn in naši volivci so naša najvišja in-štanca. »Neverjetno je, kako so se v zadnjih 16. letih pomnožile potrebščine za državne uradnike. V tem času se je znesek za uradnike in za penzijoniste zvišal za 682 milijonov kron. Protestirati moramo, da se zvišajo plače uradnikom VI. čin. raz., medtem ko se dninarjem in delavcem ne dovoli niti najpotrebnejših priboljškov. »V prihodnjem zasedanju bo vlada potrebovala 2/3 večino, da* spravi pod streho nov vojaški zakon. Ze sedaj vi-d'm v duhu, kako poželjivo obrača vlada svoje oči na naše glasove. Mi ne dirjamo za nobenim, ali za ta zakon bomo glasovali le, če opusti vlada favoriziranje Nemcev na našo škodo in zatiranje Slovencev, posebno pa na Koroškem in Štajerskem. »S tem. da ste nam dali mandate ste nam izkazali sicer čast in svoje zaupanje. ali naložili ste nam tudi težko bre- me. Prosimo, da pripoznavate naše delovanje. Še nekaj bi Vas prosil: opustite po Vaših vaseh one malenkostne prepire. ki.so le v škodo. Ko bodo ti ponehali, potem bomo složni in močni in vspehi nam ne izostanejo.« (Burno in navdušeno pritrjevanje in odobravanje.) Nato je govoril dr. Šušteršič. Zahvalil se je najprej za pozdrave ter pozdravil navzoče v imenu Hrvaš-ko-slovenskega kluba, v imenu centralnega izvrševalnega odbora V. L. S. ter v imenu kranjske S. L. S. Potem je govoril govornik o političnem položaju v Avstriji. »Težišče političnega položaja leži v vnanji politiki. Tripolitinska vojska v-pliva sedaj močno na evropski politični položaj. Italijani so mislili, da bodo podjarmili kar črez noč Tripolitanijo. Toda sedaj imajo v rokah le nekaj obrežnih mest. Večji del Tripolitanije je še v turških rokah. To dela Italijane nervozne in v tej nervoznosti so začeli bombardirati turška mesta tudi ob a^išjci ^)ba- . li. Tako so v zadnjem časV Kflnn noče verjeti, naj IIUIII sc prepriča, da ukupi najboljše in najceneje: ure, srebrnino, zlatenino. šivalne stroje vseli sistemov, orke-strijone in druge predmete vse z garancijo pri urarju M. ŠULIGOJ, v Gorici ul. Barrlera 43 (tik drž. kolodvora) v lastnej hiši. Vsa popravila izvršuje točno, solidno po najnižjih cenah. JOSIP TERPIN naslednik Antona Potatzky v Gorici na sredi Raštela štev. 7. Trgovina na drobno in debelo. Najceneje kupovanje nirnberškega in drobnega blaga, ter tkanin, preje in nitij. Potrebščine za pisarne, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke in šivalne stroje; potrebščine za krojače in črevljarje. — Svetinjice, rožni venci in mašne knjige. Hišna obuvala za zimske in letne čase. Raznovrste semena, trave in detelje. Najboljše preskrbljena zaloga za kra-| marje, krošnjarje, prodajalce po sej- Imih in trgih na deželi. P. n. g. pričakujem obilnih odjemalcev. Velika izbera GAMAŠ GALOŠ J. PRUF0VKA GORICA, Gosposka ulica št. 3 nasproti „MONTA“. 9XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX; Lekarna Cristofoletti V Gorici na Travniku. JOSIP CULOT v Rašfelju šfev. 2 25 v Gorici. Velika zalola vsakovrstnih l£rač, drobnin za zabavo in punlc za Igračo. Rožni serci, podcb'ce, razpela iz kovine in lesa, čevlji in klape za poletno sezono aloga drebnjave in kiamarije na drobno in debelo, kipi in svetniki iz porcelana, semena za zelenjave in trave, moške in ženske nogavice, mošnjički in denarnice, listnice, kovčegi, zstniki, cevi itd. itd. OLIOdiFEGATO/o I MERLUZZO ( ' PRI M A PE.S.CA vy Trs kino (fctokfllrro Jvtruo olje. I*o n c lin o uredutvo proti |imiim l»o» le/. 11 i m in «|iloAnl toleniH nlaliOHtl. Irmin MtrklfnlrH t«*un olju im rarnoncni1 ImrTP po K 1IO, lirle liane K i». f I Tmklno tHcr.nnto Jetrno olj«. Raba ti“gn olja je sosebno priporočljiva otrokom in dečkom, ki so nervozni in nežne narave. Trnklno jetrno olje hi* železnim joileceni. S lem oljem bo ozdravijo t kratkem dam i gotovostjo vse kostne boleini, tlemi otroki, RolSo, malokrvnost itd. ;:::==== Cena ene steklenice je 1 krono 40 vinarjev. Opomb*. Olje, katerega naropam direktno Ir. NorreirlJi*, pri-Mfe ae redno r mojem kem. lalioratorjn predno ne napolnijo htekleniee. .Zato zamerem Jamčiti moJIih M. oiljemalrem glede dlutote In utalne RponolinoNti m zdravljenje. Crfstofoleltijeva pijača i% kine in železa. Najboljši pripomoček pri zdravljenju s trsklnim oljem. =••— Ena steklenica stane 1 krono 60 vinarjev. kxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx: "p TVRDKA 0. ZAJEC trgovina z železjem v Gorici v hiši ,Goriške ljudske posojilnice11 (prej krojaška zadruga). Priporoča bogato zalogo železa, pločevine vsakovrstnega kovanja za pohištvo in stavbeno mizarsko, kovaško, kleparsko, Mesarsko orodje, straniščne naprave in upeljave, strešna okna, traverze, cement, svinčene in železne cevi in puinpe, žico, žična ograja, razno kmetijsko orodje, štedilnike, peči, kuliinska in hišna oprava. Postrežba točna, domača in cene konkurenčne. ------------------- ------—- ... Prosimo zahtevati listke blagajne radi kontrole. « i ost t ----------------- i Goriška zveza ’ gospodarskih zadrug in društev v Gorici reglstrovaua zadruga z omejeno zavezo posredi pri nalnpn Mstih potrebščin in pri prodni ^ ^ Mjskil pridelkov. ^ */v s/v- Zaloga je v hiši »CENTRALNE POSOJILNICE1' v Gorici, TEKALIŠČE J0S. VZRPI ŠT. 32- . Lsxr" ************* uma**** ; »CENTRALNA POSOJILNICA" REGISCROMTIA ZADRUGA Z OTTlEJenO ZflVCZO v GORICI |S>^i obrestuje hranilne vloge po 410%. Daje članom posojila na vknjižbo po 5‘4U0, na menice po 6°0, na mesečno odplačevanje, ki znaša mesečno 2 K za vsakih 100 K. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Zadružni urad je v lastni hiši Gorso GiliS. Verdi št.‘ 32, I. nad. — Uradne ure vsak dan -razun nedelj in praznikov od 8. ure zjutraj do 1. popoludne. ODBOR. Poiriica »Ljubljanske kreditne banke" se bavi 1 vsemi v bančno stroko spadajočimi posli.- Vloge na knjižice obrestuje po l>.a%, sloge v tekočem računu po dogovoru. Centrala v Ljubljani. Delnlika glavnica K 8,000.000. - P O D R UJŽ NICE: Celje. Celovec, Gorica. Sarajevo. Split. Trst v GORICI — Rezervni zaklad K 800.000.— Izdajatelj in odgovorni uredniki VimpolSek v Goric. Tiska ,Nrodna Tiskarna* v Gorici (odgov. L Lukežič.