GLASILO SLQVgWmLBGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERTKI IN URADNO GLASILO SLOVENSKE PODP. DR SV. MOHORJA V CHICAGO. LETO (Vol.) X. STEV. (No.) 72. CHICAGO, ILL., TOREK, 6. MAJA — TUESDAY, MAY, 6, 1924. Kardinal Mundelein na povratu v Ameriko. VELIKANSKE PRIPRAVE ZA DOSTOJEN SLOVESNI SPREJEM V CHICAGO. — SLOVENSKA ŽUPNIJA IN DRUŠTVA BODO ZASTOPANA. — SEDEM CHICAŠKIH DUHOVNIKOV BO IMENOVANIH MONSIGNOROM. DAUGHERTYEV NASLEDNIK Chicago. — Kardinal Mundelein se je zadnjo soboto u-krcal v Cherbourgu na parnik Berengaria, ki orje svojo pot skozi valove atlantiškega oceana proti Ameriki s kardinalom Mundeleinom na krovu, ki hiti nazaj iz Rima povišan v svojo domovino. Mesto Chicago in vsa okolica daleč na okoli se energično pripravlja, da v nedeljo dne 11. maja dostojno in slovesno sprejme svojega odličnega cerkvenega kneza kardinala Mundeleina. Vse mesto, ne glede kakšnega prepričanja je kdo je združeno in navdušeno dela za ta sprejem, ki se bo vršil prihodnjo nedeljo. Vsi priznavajo, da kardinal je zelo velik mož po duhu delu in srcu. Zato mu bo tudi vse mesto v celoti prihodnjo nedeljo pokazalo svojo ljubezen v znak ponosa, da ima v svoji sredi tako odličnega in velikega moža. Iz Rima se tudi poroča, da je papež Pij XI. izročil kardinalu Mundeleinu listo povišanih sedem zasluženih chi-caških duhovnikov, ki so imenovani monsignorom. Tudi tb je zelo častno za našo chica-ško nadškofijo. —o- Katoliški duhoven mrtev in tri osebe ranjene v avto nesreči. Elma, Ia. — Rev. C. Sampson star 52 let se je nahajal v družbi Mary in Michael Wha-len ter Elizabeth Burds, vsi iz Riley Ridge v avtomobilu, kateri je pa na križišču trčil v mimovozeči. vlak, kjer je bil Rev. Sampson na mestu mrtev, vsi drugi pa težko ranjeni, katere so takoj prepeljali v bolnico v New Hampton. BOMBA POD AVTOMOBILOM EKSPLODIRALA. RAZNE YESTI. Iz Jugoslavije. — Danville, 111. — Charles E. Jones, državni pravdnik iz Crawford county je bil od porotnikov okrožnega sodišča 1 oproščen obdolžitve, da je sprejemal denar od bootleger-jev, kakor tudi, da jim je obljubljal zaščitbo pred postavo. V njegovem zagovoru zatrjuje, da je bila obdolžitev skovana od političnih nasprotnikov. VELEZASLUŽEN DUHOVNIK P. KALIST MEDIC UMRL. — ŽENA OD MRTVIH L STALA. — BLIZU LITIJE NAŠLI POKOPALIŠČE.^ RAZNE VESTI. Dva se borita s smrtjo, šest je pa težko ranjenih... Cleveland, O. — William M. O'Brien 40 let star, tajnik od Building Trades Council in drugi predsednik od International Sheet Metal Workers Union ter Joseph Nestor, 50 let star business agent od Sheet Metal Workers Union, se nahajata v bolnišnici v zelo kritičnem stanju medtem, ko je šest oseb težko poškodovanih, ko je pod avtom, v kateremu so se nahajali eksplodirala bomba. Detonacijo je bilo slišati več blokov daleč in tudi na več hišah v Euclid a-venue so popokale šipe. Pred dogodkom so se nahajali pri unijski seji v Labor Tempel, po končani seji se pa vsedejo v avto in ko je ravno Mr. O'Brien hotel odpeljati, je pod avtomobilom eksplodirala bomba. Avto je bil popolnoma razdejan, radiator je vrglo visoko v zrak in v avto se nahajajoče pometalo raz sedežev. Med ranjenimi so tu-|ki" Platt-Billiekin di tri osebe od mimoidočih. Do sedaj nimajo nikakega sledu po storilcih. o- Frančiškan o. Kalist Medic umrl. Brezje. Dne 10. aprila smo tu pokopali zlatomašnika, lrančiškana, duhovnega svetnika o. Kalista Medič. Na sv. Jurija dan bi bil obhajal o--r „ , v , „ , . - semdesetletnico, pa je prišlo Kil". Združenihdržavah jej prehlajenje, in je moral 14 dni bilo lansko leto 6,802 post, ka- j v ?rob _ samostan_ tere sprejemajo hrani mene sko pokopališče k prijatelji-.vloge, z 417,902 vlagateljev z! Harlan Fiske Stone iz New Yorka, katerega je prezident Coolidge imenoval za naslednika generalnega« pravdnika. YELIKA TATVINA PRI BELEMU DNEYU. Tatovi pobrali v vrednosti za $185.000 pristnega žganja, štiri ure so bili na delu, ne da bi bili zasačeni. Senzacija, katera je le včasih mogoča. Nepreviden zračni letalec. Waukegan, 111. — Letalec Loren Savage iz Dearfileda je s svojim letalom letal tako nizko, da so bili v nevarnosti celo avtomobilisti. Njegovega divjega letanja je pa bilo konec, ko se zaleti v žico električne napeljave, v kateri je bil močan električni tok, ki zbije letalo na tla. Električna žica pa pride v dotiko z o-krog nekega posestva napeljalo žično ograjo, kar je povzročilo, da se je vnel leseni drog na kateremu je bila pribita žična ograja in ubije poleg se nahajajočega psa. Le-^lo je bilo zelo poškodovano, Pilot je pa dobil le male praske. _ " Serif Edward Ahlstrom se trudi, da bi prišel do kake postave, po kateri bi se lahko sodnim potom postopalo proti neprevidnim letalcem. -o- — Washington. — Preisko- valna komisija je precej dra-^tvar. Senator Warren je h da so porabili do sedaj preiskavo $352.000. Najbr-vzrok tako dolgemu pre-nju, ker je denarja do-kovanje. Kitajski revolucijonarni vodja dela po "receptu" boljševizma. Iz Berolina došlo poročilo pravi, da Dr. Sun Yat Sen sloviti revolucijonarni vodja Južno Kitajske republike, hoče predelati sedanjo vlado po vzgledu Ruskega boljševizma. Pričel je z zaplenjevanjem denarja in posestva po vseh delih južne republike. Več kakor 2,000 premožnejših Kitajcev je že zapustilo svoje kraje, več drugih pa dnevno zapušča svoja doipovja. -o- Zgubila kontrolo nad avtom. Ena oseba mrtva dve ranjeni. Anderson, Ind. — Mrs. Da-; vis je zgubila kontrolo nad svojim avtom ter z a vozil a na trotuar kjer se je nahajala večja gruča ljudi. Miss Geor- Najdrznejši rop, kar pomnijo so napravili banditi tvrd- Wholesale nad $131,000.000 vlog. — Hindenburg, Zgornja Šlezija. — Majska proslava v tem mestu je končala z neredom, tako da je mogla poseči policija vmes. Tri osebe so bile mrtve, dvajset pa ranjenih. ^ — Oakland, Jll. — Jack Colšon star 35 let, je bil ugri-zen od podgane na roko. Takoj na to si je dal na roko neko domače zdravilo, kar je pa rano poslabšalo tako, da se mu je prisadilo in je kmalo na to umrl. — Long Branch, N. J. — Sedemnajstletno pritlikovko, katera je samo dva čevlja in pet palcev visoka, je obiskala Mrs. Štorklja ter ji pustila malega sinčka, kateri tehta tri funte in štiri unče. Deček je normalno razvit, zdravniki trdijo, da ostane pri življenju. — Columbus, O. — Mrs. Lola Hockenberg je obešala perilo, pri tem pa držala med zobmi natikač (clothespin) za obešanje perila, med delom se 9. do 10 let starega žganja pri temu poslu so rabili v poslopju se nahajajočo tovorno vspenjačo (elevator) in vse tako delali kot bi bili sami gospodarji v hiši, med tem, ko je tisoče pasantov šlo mi-gianna Butler stara sedem- mo, ne da bi kedo vedel, da se Drug Comp. na 324 W. Madison cesti v Chicagi. V soboto 3. maja ob 1. uri 30 minut, ko je tvrdka izplačala svoje delavce, kateri soj ji pa spodrsne in pade ter po-odšli vsak proti svojemu do-1 goltne natikač. Morala je v mu, je zapel zvonec pri tele- bolnico, kjer je bila operira-fonu. Clan tvrdke Abraham na, da so ji vzeli natikač iz Billiekin, kateri se je ravno želodca. odpravljal, da bi odšel proti — Fort Wayne, Ind. — Ed-domu vzame slušalo, nakar ne- ward Romary, lastnik salona ki glas vpraša: "PLATT & je bil zasačen pri kuhanju Billiekins?" Da, kaj je?" od- žganja, za kar je dobil tride-govori. Odgovora pa ni bilo, set dni ječe in moral plačati a komaj, da si Billiekin obleče $100 globe, suknjo, vstopijo trije moški v j — Grand Rapids. — Ogenj pisarno, povežejo gospodarja je izbruhnil v četrtem nad-in mu zamaše usta, ravno ta-!stropju poslopja Klingman ko napravijo tudi z čuvajem. I furniture Co., ter uničil zalo- Takoj na to pa začnejo na- go pohištva v vrednosti $250.-kladati na veliki rdeče pobar-|000. vani truck, 1,062 zabojev po| —Washington. — V Wash- ma o. Jožefu Bizavičar, prvemu superiorju breškemu in Janezu Berlicu, bivšemu župniku mošenjskemu. Pokopal ga je g. kanonik Opeka. Spremljali so ga o. provinci j al, dva gg. dekana, dva oo. kapucina, oo. in ff. sobratje, 10 sosednjih duhovnikov in župnik iz pokojnikove rojstne župnije Črnuče. Pevski zbor se je poslovil od ljubljenega rajnika s tremi lepimi žalostinkami doval. Prepeljali so ga v bolnico. -o- V vrel lug je padel 26-letni delavec Anton Habjan v kemični tovarni v Mostah. Dasi so ga takoj potegnili iz kadi, je vendar radi zadobljenih opeklin kmalu umrl. -o- Mrtvo dete v greznici. V Gosposki ulici v gostilni Gsund so delavci izpraznjeva-li greznico. Našli so v nji mrtvo dete, ki je tu ležalo že kaka dva meseca. Mater so izsledili in zaprli. -o-- Goreč vagon. V lajteršperskem tunelu se je 16. aprila vžgal od isker lokomotive zadnji vagon, napolnjen s senom. Vlak je z go-Namesto šopka za 80-letnico|re^im vagonom pridirjal do mu je nebo poslalo 11. apri-'vboda na mariborsko postajo, la belo preganjalo rra grob. so odklopili. Ko je -o__prihitela mariborska požarna bramba, je od vagona ostalo le še železno ogrodje. Od mrtvih vstala. V Grobinem pri Reki je te dni po kratki bolezni umrla 65-letna Romena Miculini. Položili so jo na mrtvaški o-der in bližala se je ura pogreba. Ljudje so bili pri službi božji v cerkvi. Tedaj je dospel neki sorodnik pokojnice ter je šel v sobo, da jo pokro-pi. Tu pa je našel "mrtvo" na nogah, korakajočo sem in tja. Zarjul je od strahu in tekel v cerkev, kjer je povedal ljudem, kar je videl. Vsi so hiteli gledat čudo. Prišel je tudi zdravnik in stvar se je pojasnila tako, da je bila žena samo navidezno mrtva ter se je na srečo še pravočasno prebudila, predno so jo pokopali. Umevno, da ni bila malo razburjena, ko je zvedela, kako strašni usodi je za las ušla. -o- Smrtna kosa. Na Mleščevem pri Stični je umrla 72-letna mati vlakovod-je I. Kuštrina za kapjo. Bila je begunka iz Sežane na Krasu. najst let dijakinja je stala ravno v tistem momentu pred nekim # brzojavnim drogom, ko Mrs. Davis zavozi v isto smer, tako da vjame avto Miss Butler ter jo pritisne s tako močjo le drogu, da je bila na mestu mrtva.. Miss Elo- vrši rop. Iz poslopja poleg so gledali, kako nakladajo zaboje, a nikomur ni prišlo na misel, da niso to pravi gospodarji. Ko so že bili par ur pri delu pride strojnik Erik Sand-berg v poslopje hoteč v pisarno, ko ga zagrabijo in poveže- ise Tykle, učiteljica in Arnald'jo, kakor tudi zamaše usta. Bronnenberg dijak sta pa dobila težke notranje poškodbe. -o- — Milan, Italija. — Tudi v Italiji imajo nekaj pametnih žena in te so napravile bojkot pariški modi za ženske obleke, ker so proti morali. Želeti bi bilo, da bi tudi v Ameriki se dobile ženske, katere bi posnemale dostojne Italijanke. Ob 5. uri 30 minut so delo končali ter izginili. Deset minut pozneje se posreči strojniku se odvezati, nakar pomaga gospodarju in takoj pokliče policijo. Skoda znaša $185.000. --o- — Chicago. — Umrl je najstarejši človek v Chicago, Nathan Brown v starosti 105. let. ingtonu in okolici je divjal prvega maja strašno hud vihar. Veliko oseb v mestu je bilo ranjenih, ubit pa je bil poštar Gus Patrick iz Wash-ingtona, katerega truplo je nesel vihar četrt milje daleč od mesta. Več hiš je bilo de-moliranih, materijalna škoda je velika. — Shanghai. — Father Ford in Father Gleason sta se nahajala v družbi več katoličanov iz Kitajske blizu Kwong Chowan. Cela družba je pa je bila napadena od Kitajskih razbojnikov, kateri so jim pobrali vse kar je bilo kaj vrednega, nakar so jih izpustili. — Po zaključku, katerega je napravila Mechanics in Metals National Bank, je razvidno, da se je v letu 1923. v Združenih državah zaslužilo vsaki dan povprečno $200,-000.000, vložilo pa v hranilnice $30,000.000, toraj se je prihranilo eno šestino vsega zaslužka. Najdeno pokopališče. Na Žitnem hribu pri vasi Ješce, župnija Primskovo pri Litiji, so na posestvu Martina Kepa pri rigolanju za nov vinograd zadeli na vojaško pokopališče. Izkopali so že okoli 30 okostnic in nekaj vojaškega orožja. Najbrže je to pokopališče od časa Francozov na Kranjskem. —o- Izkop. • Pišejo nam: Poročali ste že o človeških hijenah, ki so se pojavile na pokopališču v Šmihelu pri Novem mestu! Komisija je sedaj stvar preiskala in našla rajnega Košič-ka popolnoma nagega v krsti. "Hijene" so odnesle vse: obleko, blazine, rjuhe itd. Našla je komisija pa tudi pri mrliču rdeč robec, ki je gotovo bil lastnina kake "hijene." O hijenah ni sledu. -o- Nezgode v Mariboru. Viničarski sin Straus je tako nerodno /vozil z enovprež-nim vozom, da je na Aleksandrovi cesti podrl na tla neko »Nežo Vagmajer, ki je dobila težke rane na nogah in rokah. — Na Tržaški cesti je zgrabil vlak 10-letnega Emila K um a in ga močno p oš ko- Junaški čin. V Savino pri Zidanem mostu je padla včeraj popoldne štiriletna hčerka delavke Karh. Deroča voda je zanesla ubogo dete daleč proti sredini. Zdelo se je, da je deklica že izgubljena. V tem trenot-ku pa je prišel slučajno mimo železničar Josip Tušar, ki je skočil v vodo in rešil otroka gotove smrti. Razne nesreče. Delavec Jakob Jelene, zaposlen v kemični tovarni v (Dalje na 4. strani.) DENARNE POŠIUATVE V JUGOSLAVIJO, ITALIJO. 1 AVSTRIJO, itd. Naša banka ima svoje lastne zvez* s pošto in zanesljivimi bankami ▼ starem kraja in naše pošiljatre Š9 dostavljene prejemniku na dom s8 na zadnjo pošto točno in brez vsakega dobitka. Naie cene za pošiljke v dinarjih M lirah se bile včeraj sledeče: Skupno s poštnino: 506 — Din.........$ 6.90 1.000 — Din. ........$ 13.45 2,500 — Din. _________$ 33.50 * 5.000 — Din.........$ 66.50 \ 10,000 — Din. . .... $132.00 100 — Lir......... $ 5.20 200 — Lir......... $10.05 500 — Lir. ........ $24.25 1,000 — Lir..................$47.25 Pri pošiljatvah nad 10,000 Din. ia nad 2,000 Lir poseben popust. Ker se aena denarja častokr4 menja .dostikrat docela nepričakova no, je absolutne nemogoče določit cene vnaprej. Zato se pošiljatve na kažejo po cenah onega dne, ko mi sprejmeme denar. DOLARJE POŠILJAMO MI TUDI V JUGOSLAVIJO IN SICER PO POSTI KAKOR TUDI BRZOJAVNO. Vse pošiljatve naslovite na—SLO-VSNSKO BANKO AVE., NEW YORK CITY. £ ...... . .,,-.... if* - fail . EDINOST (UNITY) (xhaia vsaki torek, sredo, četrtek in soboto. — Issued every Tuesday Wednesday, Thursday and Saturday. — Published bv Edinost Publishing Company 1849 — West 22nd Street, < Chicago, I1L ___, Telephone: Canal 0098. Cene oglasom na zahtevo. Advertising rates on application. NAROČNINA: Za Zedinjene države za celo leto ...............$4.00 Za Zedinjene države za pol leta ................$2.00 Za Chicago. Kanado in Evropo za celo leto ...$4.75 Za Chicago, Kanado in Evropo za pol leta ......$2-50 SUBSCRIPTION: For United States per year ..................$4.00 For United States per half year ..............$2.00 For Chicago, Canada and Europe per year ...$4.75 __"_For Chicago. Canada and Europe per half year $2.50 Kadar se preselite sporočite nam takoj vaš NOVI naslov in poleg tega tudi važ STARI naslov. S tem prihranite nam mnogo dela. Dopisi važnega pomena, ki se iih hoče imeti priobčene v gotovi številki. moraio biti doooslani na uredništvo pravočasno in moreio biti preieti vsai dan in pol pred dnevom, ko izide.list. Na dopise bre* podpisa •e ne ozira. Entered as second clas matter October nth 1919, at Post Office at ^Kicaflro. III.. under the art of March ^rd '870. Čuden svet Nesreč je po rudnikih zadnje čase toliko, da mora biti nekaj izvanrednega sicer bi ne pokalo tako pogosto. In kje so tozadevni inšpektorji, ki imajo nalogo paziti na to? O njih ni sluha ne duha. Ali vidiš delavstvo, kako slabo se zastopa tvoje interese? Zato zdrami sc in pojdi krepko v politiko in postavi svoje lastne zastopnike na-merodajna mesta, ki bodo čuvali tvoje pravice in koristi. V Benwoodskem premogokopu je strašna katastrofa povzročena od silne eksplozije pokončala 114 ljudi premogarjev. Meščansko časopisje je prineslo to vest brez vsakega komentarja, češ, pripetilo se je, pa je, ni jih več, itd. Da bi poseglo v podrobnosti, kdo je kriv in odkod je prišel vzrok strašne nesreče, tega se ni videlo te dni v nobenem meščanskem časopisu. Ko se zgubi kje kak zrakoplovec, katerega je seveda kot človeka tudi škoda, o tem pa meščansko časopisje piše kakor je dolgo in široko, dasi bi par vrstic morda bolj zadostovalo, kakor pa za tako velik slučaj, kakor se je dogodil v Wheeling, W; Va. Ni naš namen predbacivati kakemu listu, kaj piše, vendar spodobilo bi se 114 žrtvam odmeriti nekoliko več prostora, kakor pa samo to, da se pove, da jih ni več. Ta slučaj jasno pokazuje, da se za delavca trpina meščanstvo prav malo briga. Kdo je tega kriv? Pred vsem meščansko časopisje, ki take mase vzgaja. Kakoršno vzgojo imajo, taki so. V tem letu se dogajajo rudniške nesreče tako hitro, da se niti prve solze ubogih zapuščenih in vdov ne posuše v enem kraju, ko poči že v drugem. Medtem, ko so po mestih te dni obračali pozornost vsem drugim stvarem, kot izgubi kakega letalca, ali kakim drugim manj važnim stvarem, nosijo iz Benwwodskega pre-mogokopa mrtve opaljene in ožgane mrtve može in o-čete. Kdo naj opiše vso žalost in tugo ubogih zapuščenih — nepreskrbljenih, ki to gledajo? In vendar, kaj se svet meni za nje? Prav nič. Navaden slučaj se jim zdi drugega nič. Nihče ne dvigne glasu v obrambo rudarjev, da bi opozoril merodajne faktorje, da naj se zahteva boljša varnost za rudarje po premogokopih in rudnikih. In zato gre vedno staro pot. Družbe same molče, ker se jim preveč zdi izdati kak cent za boljšo varnost delavcev v rudnikih. Država, ki bi morala to zahtevati molči od svoje strani in tako se dogajajo rudniške nesreče čezdalje bolj pogosto. Ta slučaj je nov dokaz, kako velika dolžnost delavcev je, da gredo v politiko in se politično organizirajo. Delavci bodo morali skrbeti sami zase, drugi ne bodo. Ko bi imeli delavci ob takih le slučajih svoje zastopnike v vladi bi ti stopili na prste in zahtevali temeljite preiskave in obenem strogih varnostnih naprav po rudnikih za v bodoče. Ker so pa delavci brez vsaldh resnih in poštenih zastopnikov se ne meni za nje živ krst. Sv. Jurij v So. Chicago. Marsikateri auto se sedaj ustavi pred našo cerkvijo. Potniki si ogledajo v lepo, nanovo bogato preslikano cerkev. Drugoverci in druge narodnosti občudujejo umetniško delo slikarja Slovenca in lep napredek maloštevilne naselbine. V cerkvi vedno kaj novega zagledamo. Za velikonočne praznike je cerkev dobila lep dar, velik kip sv. Stanislava, ki krksi stranski altar. Družina Samotorčan in Še eden dobrotnik, ki pa noče biti imenovan so kupili kip sv. Stanislava. Vidimo pa v cerkvi tudi lično napravljen majniški altar, okrašen z mnogimi električnimi luči. Vsaki torek, četrtek, soboto in nedeljo imamo zvečer ob pol osmih majniško pobožnost. Naj omenim, da je notranjščino naše cerkve s slikami fotografiral Mr. Karl Stalla, bivajoč na 9124 Commercial A-venue. Razne slike so prav lepo izdelane in bi bile lep okras za vsako katoliško hišo. Dne zadnjega aprila je obiskal naselbino sv. Jurija nam dobro znani% Mr. J. N. Gosar, slikar. Bival* je med nami štiri mesece, da je umetniško poslikal našo cerkev. Sedaj na potu v Minnesoto, kjer bo V Rice pri Rev. J. Trobec slikal cerkev, nas je gospod mimogrede obiskal, kar nas zelo veseli. Izvrstno delo njegovo, kakor vse dokazuje, priporoča mojstra, g. J. N. Gosarja, zato ga hočejo na mnogih krajih imeti, da jim okrasi cerkve s svojo spretno roko. Poročevalec. kjer je bil društveni predsednik in član družbe sv. Mohorja. Ranjki je bil vedno zaveden Slovenec in katoličan. Kot takega se je vedno pokazal pri društvih ali kje drugje v javnosti. Bil je mirnega značaja in zato pri vseh priljubljen, ki so ga poznali. Pogreb se je vršil včeraj v pondeljek ob 9. uri dopoldne s sv. mašo iz cerkve sv.-Štefana. Pokojni zapušča žalujočo soprogo, sina Franka in eno hčerko Agnes. Žalujoči družini naše globoko sožalje, pokojnemu pa naj sveti večna luč in naj spava v miru ! — Par ur pred Mr. Avgu-nastopiti kot zaveden Slove- ,štinom pa je preminula Miss nec, četudi daleč od domovi- Justina Srebrnak v 18. letu ne in se pokazati kot takega starosti za boleznijo v glavi, tudi v tujini, da spoštuje svo- Pogreb se je vršil v pondeljek je najdražje svetinje. — Upa-[ob 10. uri. R. I. P. mo, da takega ni med nami, J — Pogreb dveh sestra Miss ampak boste prišli vsi ter iz-,Mary Gregorich in Mrs. Kata-kazali čast svojemu narodu, rina Brine (roj. Gregorich) je Pripravljalni odbor dela na1 bil zadnji petek dokaj veli-vso moč, da bi se ta naš prvi časten. Blizu petdeset avto-katoliški shod častno izvršil v mobilov je sledilo pokojnima New York, N. Y. SLOVENCI! Prvi slovenski katoliški shod bomo imeli v Vel. New Yorku v nedeljo 25. MAJA 1924. Prisostvali bodo zastopniki cerkvenih in posvetnih oblasti. Kot zavedni in verni Slovenci se pokažimo ta dan! Naj nas spoznajo drugi narodi, da cenimo svoj mili materini jezik in vero naših pra-dedov. Častna dolžnost vsakega poštenega rojaka je, da stopi na plan pri tej slavnostni prireditvi, ki bo v ponos vsemu narodu. Nečastno bi bilo pač za vsakega našega rojaka, ki bi ne imel poguma korist in ponos celokupnemu našemu narodu. Dosegel je že, da bomo imeli slovesni obhod z godbo po mestu, in sicer od slovenske župnijske cerkve St. Marks Place do Avenue A, po njej do 10. iztočne ulice, nakar krene po 10. ulici do 2. Avenue v Arlington dvorano. Okoli trideset navdušenih Slovenk se je že priglasilo, da bodo korakale v narodnih nošah, kar bo poseben kras sprevodu in bo napravilo velik vtis na Amerikance. Zato, rojakinje, priglasite se v najkrajšem času odboru, katere hočete nastopiti v narodni noši in s tem povečati našo slav-nost. Ravnotako so se že priglasili zavedni mladeniči. Cast jim! Celo učenke in u-čenci že komaj čakajo, da nastopijo prvikrat v Ameriki kot pristni Slovenci. Ta naš oklic je Vam, dragi rojaki, prvo splošno navodilo za naš katoliški shod. Določe-nejši in obširnejši vspored bo dobil vsak pravočasno. Na delo, rojaki, z združenimi močmi, v čast in slavo Slovencem ! Za odbor P. Benigen Snoj, O. F. M. župnik. —o- Chicago, III. — V chicaški naselbini letošnje leto smrt neusmiljeno kosi. Te dni smo imeli štiri mrliče na enkrat na mrtvaškem odru. Poleg že obeh se-, stra Gregorič, umrl nam je cerkovnik Mr. Frank Avguštin 1. maja zvečer za pljučnico. Obolel je pred dobrim tednom. Ker ga je pljučnica hudo napadla je pretrpel veliko tekom bolezni. Mr. Avguština kot pridnega cerkovnika bo pogrešala vsa cerkvena občina sv. Štefana. Zlasti pa naša podporna društva, na katerem polju je veliko storil za njih napredek. Bil je član dr. sv. Štefana, štev. 1, K. S. K. J. dr. sv. Jurija štev. 960 C. O. F. na zadnji poti, kar pokazuje, kako silno so bile obe priljubljene v naselbini. Pogreb se je vršil s peto sv. mašo. Govor ob krsti v cerkvi je imel domači g. župnik Rev. Kazimir Za-krajšek, ki se je v ganljivih besedah poslovil od umrlih sestra. Cerkev je bila ob tej priliki nabito polna, da jih veliko ni moglo notri, ker na pogreb so prišli celo iz So. Chicage, iz North side, Pullmana in od drugod. Redek je slučaj, da bi kar dve sestre na en dan umrle, kakor so baš v tem slučaju. To je huda preizkušnja za sorodnike, zlasti za stariše in posebno še za soproga ranjke Katarine, Michaela Brine, ki j£ sedaj že v drugič vdovec. Komaj dobrih 10 mesecev sta bila skupaj in že jih je ločila neizprosna smrt in to na tako hiter in nepričakovan način. Žalujočemu soprogu, ki ga je tako težko zadela usoda izrekamo naše globoko sožalje, nad izgubo tako zveste in dobre družice. Istotako starišem obeh sestra izražamo ponovno sožalje. Pokojnima pa želimo, da se spočijete v Gospodu ! — Šmarnice se vršijo vsak večer ob pol 8. uri v slovenski cerkvi sv. Štefana na čast Krajnici Majniški. Slovenci u-deležujte se lepih majniških pobožnosti v najobilnejšem številu in počastite svojo nebeško Mater. — Gospa Štorklja se je to dni oglasila pri družini Mr. John Sajoveca in mu pustila brhko hčerko. Dobri družini izrekamo naše iskrene čestitke! Zajčku kar ne gre v glavo, kako je mogoče Edinosti oglase dobiti v Clevelandu, a Pro-kletarčku nagcu pa tega ni bilo mogoče za 1. maj. Veš ljubi Zajček to je tako le: E-dinost ima v samem Clevelandu več naročnikov in čitate-Ijev, kakor jih ima nagec vse skupaj. Vidiš to je tista razlika,! Trgovci, ki dajo svoj o-glas hočejo rezultate in kako naj te pričakujejo, kjer jih ni za pričakovati. E, pa kaj bi jamral. Kaj je miljonski fond že prazen ? ! Ni hudir!!! * * * Pri lawndalski jednoti je diktatorstvo na vrhuncu. I-meli so kandidata za urednika po imenu Korobača Biča, katerega pa oča Zafrknik niso "lajkali," menda od tistega časa, odkar so si "gospodje" na Lawndale s figami v nosove dregali. In katerega diktator ne "lajka," tega hitro spoti spravi. Razkoračil se je in povedal Korobaču Biču: "pojdi mi izpred oči in ne greni mi življenja! Primi se rajši svojega poklica vrtnarstva in neguj solnčne rože." In na ta predlog je "gospoda" dvignila roke in ime Korobača Biča se je črtalo z liste. * * * Ej, zvitega lisjaka se ne boste znebili tako lahko. Ta bo še sedel na tilniku rdeče jed-note, ker zasluga je njegova, da je jednota postala danes naravnost protiverska in se potaplja v tem fanatizmu. Zafrknik hoče biti pri tej rdeči jednoti to, kar je Trocky v Rusiji. Diktirati hoče in mno-'go jih je že strmoglavil ker so imeli drugačne nazore in se niso strinjali z njegovimi nazori. Navihanca še njegovi ožji prijatelji ne poznajo dovolj. ♦ * * Značilno je tudi to, da so se že navadni premogarji začeli zanimati za številke pri RDE-Cl jednoti. Neki član vprašuje v glasilu : . . . kje je $498.-21?? . . . Računi so napačni "Fake". . . . Jaz zahtevam, da se denar da nazaj! — To prav lepo doni kaj ne?! Ej, prihaja, prihaja počasi na dan. Pa še več se lahko pričakuje. Vendar glavno je, da je začetek tukaj. Morda bo iz tega nastal še kak little "Tea pot škandalček." Po-čakajmo, da vidimo. Chisholm, Minn. — V pondeljek dne 28. a-prila sta se poročila v cerkvi sv. Jožefa Mr. Frank Šerjak in Miss Josephine Perusich. Mr. Šerjak se je letos vrnil iz Louisville, Kentucky, kjer se je pred par leti naselil. Sedaj Dr. W. M. MacGovern. Preoblečen v prepovedani Tibet (Dalj*e.) Obljudenih krajev smo se morali ogibati. Spomini sem se pa, da sem videl blizu La-hena pastirske koče, ki so jih uporabljali pastirji poleti kot stanišču ali zavetišča. Pot do njih je bila zelo naporna, in smo za šest milj — niti 10 km — porabili ves dan. Na novo zapadli sneg je bil tri čevlje visok, in prehodi preko gorskih prelazov so bili čisto zasneženi. Popoldne je napadla Satana, ki je itak zmeraj ja-dikoval, snežna slepota. Kupil sem mu bil temne naočnike, & jih je bil seveda doma pozabil. Posodil sem mu svoje in sem se sam zavaroval s tem, da sem potegnil kosmato svojo kapo globoko dol na oči. Sam se pa tudi nisem bog- ve kako dobro počutil, prehla-jen sem bil, pokvarjeno tibet-sko meso je bilo vzrok. Ko smo. prišli v pastirsko kočo, sem videl, da so bili pozabili moji junaki razne majhne tovore v snegu. V koči smo imeli nekako vojno posvetovanje. Rad bi bil ostal dalj časa tukaj, a živali niso imele krme; in če bi nas bil zapadel sneg, bi bili morali umreti lakote mi in živina. Moji dragi Sikkimezi so kakor običajno rjoveli in so hoteli nazaj domov; jaz sem pa še zmeraj upal, da bo nehalo snežiti in se bomo že kako skopali naprej. Drugi dan smo odrinili. Sneg smo gazili do prsi in smo morali menjaje se po vrsti delati globoke- brazde, da so mogle uboge živali slediti nam. Komaj par milj smo napravili ves dan, tako smo se utrudili. Včasih smo naleteli na kakšno pastirsko kočo, ki nam je bila dobrodošla začasno zavetišče. Nekoč smo videli pri taki koči veliko mačko, ki se je neprestano krožila okoli nas in je besno pihala. Bolj je bila podobna divji mački kakor pa domači; bržčas so jo bili pustili pastirji tukaj. Globoki sneg ji je zaprl vsak dohod do krajev, kjer bi bila dobila hrano; in ves dan je prežala, če ji bomo kaj dali. Vrgli smo ji majhen košček mesa — sami nismo dosti imeli —; hlastno ga je požrla. Nato je naskočila zaboj, kjer smo imeli svojo zalogo, slednjič se je pa lotila še nas samih. Z biči smo jo morali odgnati, pa smo bili kljub temu pošteno opraskani. Ves dan je potem krožila okrog nas. Prihodnji dan nas je pa začel oblegati drug sovražnik, neki snežni leopard. Mule in poniji so se ga tako bali, da je moral Diogenes čuti pri njih. V oni noči smo postavili šotor na prostem in smo po-užili običajno tibetsko narodno jed, košček sirovega mesa. Strašen vihar je pridivjal z zasneženih gora dol, nismo mogli napraviti ognja in smo komaj obdržali šotor, obteživ-ši^ga z zaboji. Ponoči je. veter ponehal. Naenkrat je pa zagrmelo in zapihalo, in naš šotor je padel z vsem, kar je bilo notri in zunaj, s skalne police dol v prepad. — Ali ni ripovedovanje o teh silovi-ih tibetskih viharjih doslov-no isto kakor nam pripovedujejo naskakovalci Mt Evere-sta? — Spodaj smo se spet spogledali, prestrašeni, bledi kot smrt. Ranjen pa hvala Bogu ni bil nobeden. Ubogi moji Sikkimezi so imeli nekak živčni napad, ihteli so, da so se mi smilili prav od srca. Zlasti Satan se kar ni mogel potolažiti. Naenkrat se je spomnil, da je bil vzgojen v e tibetskem samostanu, in začel je klicati vse tibetske svetnike na pomoč. Priznal je svoje grehe in prižnal je tudi, da je bil velik norec, ko je šel z menoj. Slednjič smo pa vendarle malo zaspali. Ko sem se drugo jutro zbudil, so se gospodje Sikkimezi pripravljali, da odrinejo nazaj v domovino. Mislili so, da tudi jaz ne bom silili naprej ; reči moram, da je bil moj pogum res precej upadel, a hladno računanje mojih tovarišev mi je bilo vendar preveč. Z dokazi jim nisem mogel do živega. Zagrabil sem torej zaboj, v katerem so bila živila, dvignil sem ga in sem jim prisegel, da bom vse skupaj vrgel v prepad, če bodo šli nazaj. To je zaleglo, kajti v tem zaboju je bilo življenje nas vseh. Odpravil sem se na pot, in sledili so mi kot ovce. Končno se je pa le obrnilo na bolje, na čuden način. Snežni leopard nas je bil ponoči prehitel in se je videlo, da jo je prišel pa še po družico, na-jkar se je z njo odpeljal v sredo, dne 30. aprila zopet v Louisville, Ky. kjer je zaposljen. Miss Perusich je bila ena izmed najboljših slovenskih deklet na Chisholmu. S svojfm mirnim vedenjem se je vsakemu prikupila. Mlademu paru želimo mnogo sreče in božjega blagoslova! Poročevalec. je udaril proti prelazu; njegov sled v snegu nam je kazal pot. Ker so šle stopinje zelo dosledno v neko določeno smer, sem si mislil, kaj če bi bila pod snegom cesta skrita. Res je bilo tako, in smo si tako prihranili veliko nepotrebnega ovinka. Čudil sem se le, kako je mogel leopard cesto vohati, saj je bila na-me-tre globoko zasnežena, in so se razprostirale na levo in desno obsežne bele planote brez vsakega znaka. Sikkimezi le-opardovemu sledu niso nič kaj zaupali, obenem so pa vseeno videli v njem Budovo pomoč. (Dalje sledi.) -o- Ako bi nekateri tako hitro znali denar delati, kakor znajo prepire in zgrahe, bi bilo bogastvo največja nadloga na svetu. ♦ • * Reformacija je zdravilo, ki ga političarji drugim prii čajo. \ ks^ A* V NEDELJO POPOLDNE. TEDENSKI KOLEDAR. 3. ned. po velik. Jez. napove svoj odhod. J. 16. 11 Nedelja — Frančišek od sv. Jer. 12 Pondeljek — Ner. Do- mit., m. 13 Torek — Servacij, škof. 14 Sreda — Bonifacij, muč. 15 Četrtek — Pankrac. sv. Janez La Salle. 16 Petek — Janez Nepo-mučan. Ubald, šk. 17 Sobota — Paskal, spoz. -o- DRUGA TEMELJNA RESNICA. Da je Bog pravičen sodnik, ki dobro plačuje in hudo kaznuje. Strah pred božjo kaznijo sam po sebi še ne povzdiguje človeškega srca h kreposti, toda vceplja človeku spoštovanje do božjega veličastva in globok pojem o božji svetosti ter ga varuje oskrunjevajnih madežev. Tako se človek pripravlja za višje nagibe h krepostnemu življenju in nesebični ljubezni do Boga. Pravica je nagnila mojega visokega stvaritelja, naredila me je božja moč, najvišja modrost in prva ljubezen. Pustite vsako upanje, vi, ki vstopate. Predragi, druga temeljna resnica, da je Bog pravičen sodnik, ki dobro plačuje in hudo kaznuje, naj nas odvrača od greha in nagiblje k dobremu ter v dobrem krepi. Najblažji in najlepši nagib za nravno in krepostno življenje je sicer ljubezen do Boga. A ker se more človek le polagoma povzdigniti do čiste in popolne božje ljubezni, je koristen in dober tudi strah božji. Sveto pismo pravi: "Začetek modrosti je strah božji." (Pridig. 1, 16.) Amen. V. TRETJA TEMELJNA RESNICA: Da so tri božje osebe: Oče, Sin in Sveti Duh. Mnogo resnic katoliške vele je takih, da jih ne more iz lastne moči spoznati noben ustvarjen um, še manj pa jih more popolnoma razumeti, t. .ie.. z umskimi razlogi dokazati. Vemo jih le po božjem razodetju. Takim resnicam pravimo verske skrivnosti. Globočina verskih skrivnosti, ki jih uči katoliška vera, je znak njenega božjega izvora. Najveličastnejša verska skrivnost je nauk o presveti ČIGAV JE SVET? Trojici, ki nam odkriva notranje življenje božje. Ta skrivnost je tretja temeljna resnica katoliške vere: da so tri božje osebe: Oče, Sin in Sveti Duh. O tej resnici vam hpčem danes govoriti, ker sem se namenil, razložiti vam v zaporednih govorih vseh šestih temeljnih resnic. 1. Da ne zaidemo v napačno umevanje presvete skrivnosti, je treba predvsem dobro pomniti, da je en sam Bog, eno samo božje bistvo ali ena sama božja narava, ki je vsem trem božjim osebam skupna. V apostoljski veri molimo: "Verujem v Boga" in v nekoliko daljši, nicejsko-carigraj-ski veri, ki se moli pri sv. maši : "Verujem v enega Boga." Sveto pismo s poudarkom in pogosto spominja, da je Bog le eden. "Poslušaj, Izrael: Gospod, naš Bog, je en Gospod. Ljubi Gospoda, svojega Boga, iz vsega svojega srca in iz vse svoje duše in iz vse svoje moči" — opominja Mojzes (5. Moz. 6, 4) in Jezus Kristus je te besede ponovil kot prvo zapoved krščanstva. Ta resnica, da je Bog po svojem bistvu le eden, še ni verska skrivnost, ampak se more tudi z umskimi razlogi dokazati. Pamet sklepa: Bog je bitje, ki je samo od sebe in neskončno popolno. Tako bitje more biti le eno. Ker je namreč neskončno popolno, mora imeti v sebi vso popolnost ali v dejanju, ali v vzroku, tako da je vsaka popolnost, ki si jo moremo misliti, ali to bitje samo ali pa njegovo delo. Zato je vsaka popolnost, katera biva razen enega, neskončno popolnega Boga, od njega u-stvarjena ali od njega podeljena, torej od njega odvisna. Ker je pa odvisna, ni sama od sebe, torej ne Bog. Torej je Bog le eden. i Tudi takole lahko sklepamo : Ko bi bilo razen enega, neskončno popolnega Boga še drugo neskončno popolno bitje, bi se le-to moralo od prvega kako razlikovati: ali bi moralo imeti kako popolnost, ka-^ tere v prvem ne bi bilo; to je nemožno, ker ima prvo vse popolnosti; — ali pa drugo bitje kake popolnosti prvega ne bi imelo, tedaj pa ne bi bilo neskončno popolno, torej ne Bog. Več neskončno popolnih bitij, ki bi se v ničemer ne razlikovala, si pa sploh ne mo- PRISTOPAJTE — k — NAJSTAREJŠI. NAJVEČJI IN NAJBOGATEJŠI slovenski katoliški podporni organizaciji: Kranjsko-Slovenski Katoliški Jednoti ki posluje že 30 let, (od 2. aprila 1894.) Glavni urad v lastnem domu na 1004 N. Chicago St., Joliet, III. Njeno skupno premoženje znaša SI.200.000.00. Solventnost 100.36% K. ,S. K. Jednota ima v 20 raznih državah 140 krajevnih društev z 21,300 člani obeh oddelkov. Od svojega obstanka do 1. febr. t. 1. je K. S- K. J. izplačala že •2,298,835.00 skupne podpore. Pri K. S. K. J. se lahko zavarujete za posmrtnino v znesku $250.00, $500.00, $1,000.00, $1,500.00 in $2,000.-—. Dalje se lahko zavarujete za razne poškodbe, operacije, onemoglost, in bolniško podporo; pri slednji za $1.00 ali 2.00 dnevne podpore in za dolgotrajno bolezen. Dalje ima K. S. K. J. tudi 20 letni zavarovalni oddelek in zavarovanje do 70 leta. Sprejema se člane od 1 — 55 leta. Rojake (nje) so uljudno prošeni, da naj dobri katol. stvari na ljubo ustanavljajo nova krajevna društva naše Jednote. Za novo društvo zadostuje 8 članov(ic). Geslo K. S. K. Jednote Je: "VSE ZA VERO, DOM IN NARODI" Glede vstanovitve novih društev in glede drugih pojasnil se obrnite pismenim potom na glavnega tajnika: ' Josip Z al ar, 1004 N. Chicago Str., Joliet, Illinois. Svet, zemljevid se je v zadnjem stoletju izpremenil bolj, kakor prej v tisočletjih. Razsulo rimskega svetovnega imperija in preseljevanja narodov se je omejilo vendarle samo na okolico Sredozemskega morja, dočim je velika svetovna vojna celo podobo naše zemlje temeljito izpreme- remo misliti. Da bi jih bilo več, bi se morala razlikovati vsaj po času ali kraju. A tudi taka razlika pri neskončno popolnem bitju ni možna, ker je neskončno popolno bitje tudi časovno in krajevno neomejeno. Vedno je in povsod je. Torej ne more biti poleg njega še kako drugo neskončno bitje, to je, poleg enega Boga ne more biti še kak drugi Bog. Slednjič enotni red vesolj-stva priča, da je le eden vse-vladar, torej le en Bog. Ker more resnico, da je le en Bog, spoznati in izprevide-ti tudi človeška pamet, so se do bolj ali manj jasnega spoznanja te resnice povzpeli tudi globokejši mislitelji v poganstvu, kakor Platon, Aristotel i. dr. Pa tudi tisti, ki so častili mnogo bogov, so imeli enega Boga za najvišjega. 2. Sedaj pa pridemo do skrivnosti. Razodeta resnica je: Eno in enovito, nerazdeljeno in nerazdeljivo božje bistvo biva in od vekomaj živi v treh božjih osebah, ki so: Oče, Sin in Sveti Duh. Vsaka božja oseba je pravi Bog: O-če je pravi Bog, Sin je pravi Bog. Sveti Duh je pravi Bog; vendarle en Bog, ker imajo vse tri božje osebe eno in i-sto nerazdeljivo božje bistvo ali isto božjo naravo in zato tudi iste božje lastnosti. Različen pa je pri božjih osebah način ali red, po katerem ima vsaka posamezna o-seba zase isto božje bistvo; Oče je sam od sebe od vekomaj ; Sin je rojen iz Očeta od vekomaj; Sveti Duh izhaja iz Očeta in Sina od vekomaj. To razliko imenujemo osebna svojstva posameznih božjih oseb. To je skrivnost, ki jo učeča Cerkev zajema iz svetega pisma in ustnega izrodila. nila. _Ne davno je izšel znani Hickmannov "Geografično-statistični atlas" za leto 1924. V resnici zanimiv je pogled na državno razmerje in raz-prostiranje jezikov na zemeljski obli. Kar smo instinktivno Pač vsi vedeli, to nam postala tukaj povsem jasno: v svetovni vojni je zmagala Anglija. Prebivalstvo celega sveta znaša približno 1821 milijonov; od teh je 465 milijonov Pod gospodstvom Velike Britanije, 118 milijonov pa v Zedinjenih državah severne Amerike in njenih kolonijah. Več kot tretjina vsega prebivalstva sveta je torej pod državnim gospodstvom teh dveh anglosaških držav. Francija i-ma okroglo 40 milijonov prebivalcev, dočim jih je v njenih kolonijah 56 milijonov — skupaj toraj 96 milijonov. I-talija šteje doma in v kolonijah 42 milijonov ljudi, Ho-landija v Evropi 7 milijonov, v kolonijah pa okroglo 50 milijonov. Unija sovjetskih republik obsega 135 milijonov ljudi, kitajska republika pa o-kroglo 440 milijonov. Mnogo zanimivejše kakor državna oblika je razprostirale jezikov. Državna oblika se lahko izpremeni, skupni jezik pa je močnejša vez kakor državna oblast. Tragična ironija usode je, da se pojem svetovnega jezika neprestano izpreminja, francoski jezik govori danes 50 milijonov ljudi in v tem relativno majhnem številu se izraža stagnacija, oziroma nazadovanje prebivalstva Francije. Španski jezik pa govori 80 milijonov ljudi in to število še vedno narašča, ker govore španski jezik Indijanci in Zamorci, Me-stici in Mulati južne in srednje Amerike. Na tak način narašča portugalščina. Četudi ostaja število prebivalstva v materai deželi skoraj neizpre-menjeno, pa narašča število Brazilierov od leta do leta, tako da našteva statistika že 32 milijonov pripadnikov portugalske narodnosti. Največji je napredek angleščine. Težavna je točna določitev, kako je umeti pojem jezika. V strnjenem jezikovnem ozemlju je to pač enostavno, ker se ve, da govori celokupno prebivalstvo dotiČ-nega kraja ali pokrajine splošni občevalni jezik. Povsem drugače je to v ozemljih z mešanim prebivalstvom. To velja zlasti za Zedinjene države severne Amerike. Sicer je naseljenih v Zedinjenih državah skoro štiri milijone Slovanov, še več pa Nemcev in Ircev, vendar je angleščina povsod skoraj izključni občevalni jezik. Angleški, se govori na celem avstralskem kontinentu, večinoma tudi v Kanadi in poleg holandščine tudi v južni Afriki. Nemčija je po mirovnih pogodbah izgubila velik del svojega ozemlja in šteje danes le še 61,440.000 prebivalcev. Danes imajo Nemci strnjeno jezkiovno ozemlje v Nemčiji, v Avstriji in Švici, drugod so le narodna manjšina, dočim se državna uprava poslužuje drugega jezika. V Češkoslovaški republiki je okroglo 2,-250.000 Nemcev, v Rumuniji 800.000, v Jugoslaviji 500.-000, na Madžarskem 480.000, na Danskem 600.000. V Rusiji živi 1,000.000 Nemcev, na Poljskem 2,000.000 in v Italiji 270.000. Pomembno je naraščanje slovanskih jezikov. Ruski jezik govori 112,000.000 ljudi, poljski 24.000.000, češkoslovaški 11,000.000, hrvatskosrb-ski 9,400.000, slovenski 1,-300.000 in bolgarski 4,200.-000. Vsi ti evropski jeziki pa imajo svetovni pomen le tedaj, če se govore tudi izven Evrope in v tem smislu so danes svetovni jeziki le angleški, ruski, španski in portugalski. Kitajščina s 435 milijoni, japonščina z 80 milijoni, indijski jeziki z 230 milijoni, arabščina z 48 milijoni, afri-kanski jeziki z 62 milijoni, malajščina z 60 miL.,™, „ kotatarščina s 25 milijoni jeziki, katerih se p< " " več ljudi, kakor kulturnih jezikov Evrope^ Ogromni napredek, s katerim so se še nedavno odliko-vali Evropejci, je skoraj izginil in to, kar imenujemo civilizacijo, je danes takorekoč skupna last celega sveta. Širite list edinosi ^SE BOLEHNE ŽENSKE MORALE BI TO CITATI ČITAJTE TO KOT STE ZDRAVL Vsaka »enaka trpi ved ali manj na tam I tVOJfm življenju in nam j, «u£5 ^ »enake trpe. Sicer pa nino-trebno. da prenašajo vsa ta trpljenj™ mT *e4no v svojem življenju, na miljone ae rna danes ie ogniti tega trpljenja in to ysled tega. ker vedo kakine zdravila morajo jemati, da jim pomaga. Eno teh nmvik zdravil je LAXVIBUR COMP^katerSTa^ iiva miljone žensk in na tisoče zdravaikor pripisuje to zdravilo za ženske vsak i V C0"*- i« Pravo zdravil« ta iel?»kt- ki drH mrtvaško znamenje od VnS vaie h lie pred in ohrani marsiliuro ftan-?r°, Pr*!d *dr«vntfkim nožem in operacijami. Ozdravija ženske pred raznimi boleznimi ia ?J«4,UJ« »Jih zdravje. Laxvibur Cona. jI izboljšal stanje že marsikatere ženakT sla-bosti in bolezni. Vsaka bolezen, ki iTpSt vi pri ženskah kajpak pusti veš ali svoja inamenja. Zbledeli obraz, oslabiaob-liko života, povzroča jezo. vas oslabi ia P^vi stare predno j« čas zato. gi^ '■S hoče biti stara ovela grdo izgledajoča ruska T Njeno življenje je potem navada« rev*, čina. Laxvibur Comp. je zdravilo u ske periodične bolezni. Te bi morale jemati to zdravilo ako__„ neredno perilo, oslabelost, omedlevioo, be-ešine. zgubo slasti do jedil, bledavost. bolečine na oblstih. mrzle roke in nove. mraa po životu, vzdigranje v grlu. omotico, slabe delujoče srce. bolečine okrog srca. Barvo*, nost. kronični glavobol, polazke in bolečine v želodcu, bolečine v križa in med r*-manu .slabo prebavo, bolečine pri odto* Kanju vode. vročico na notranjih organi) agubo spanca, srbečico, zaprtnico. bolečini v udih. zgubo pom i na. bolečine v nogah, lankoholika. in splošno oslabelost. N« te « dobrega zdravila, ki j« slavno , ženskami in hvaležna bodete dnevu ko opazila ta oglas. V treh kritičnih dab ženskega življenja, dorast ▼ dobo. žensko dobo Še posebno ob __ m pri takosvani spremembi ženskega Beljenja. Laxvibur Comp. za ženske bolezni j« neprecenljive vrednosti. Dovolj Laxvibur Comp. zdravila sa ljenje stane le $10.48 je pa vredno za bolnice, se vam pašlje po sprejema' d* narja v priporočenem pismu ali Money order poslan v pismu. Naslov LAMECO la-®ORATORY- "5 L*«! Bid.. Box MS. burffh. Pa. Zavarovalnina zavoja 25c. rinss bej. (Opomba: Vsa korespondenca ostane (4-9.-&4.X Iz starega kraja ZJSJ^f Smarnice. Vsem onim, ki si žele nabaviti šmarnice za mesec majnik, nudimo sledeče knjige: Tisti, ki hoče v družbi svoje dobre nebeške Matere srečno romati proti nebeški domovini, kakor je nekdaj s svojo telesno mamico romal na Brezje ali kam drugam, naj si izbere Ludovik Škufca: Šmarnice ali romanje v nebeško kraljestvo v Marijinem mesecu. Cena 95c. To so nedvomno ene najlepših slovenskih Smar-nic. Po par letih presledka jih človek zopet želi slišati in z istim zanimanjem posluša. Jaz mislim, da se po naših domačih cerkvah in ob naših vaških znamenjih nobene tolikrat ne bero, kakor ravno te. To so prave ljudske Smarnice. Devica Verna v spodbudo in potrjenje vere, je za naše dni in brezverstva zelo prikladna knjiga. Te šmarnice je spisal Rev. J. Godec. Cena 95c. Šmamice arskega župnika so tudi lepe in priljubljene. Cena 95c. One, ki bi hoteli kaj novega, bi pa opozoril na: Dr. Josip Jerše: Znamenje na nebu. Cena........95c Ime Jtrše, je najboljša reklama za njegove Smarnice. To se že četrte. Kadar se je reklo, da Jerše pripravlja Smarnice, ~za tisto leto so vsi drugi šmarni-čarji odložili pero, ker so vedeli, da tak specialist v tem ni nihče, kot on. To je splošna sodba ljudstva, ki je njegove Smarnice kar požiralo, kakor razpo-kana zemlja rahel dež. Ob njegovih Smarnicah čutiš, da te obdaja majska narava, polna cvetja in opojnega vonja. Lani so nam te najnovejše Smarnice prepozno došle, zato smo prepričani, da bodo rojaki letos hitro segli po njih. A moramo naprej povedati, da jih nimamo veliko na razpolago. Kdor jih hoče dobiti, naj se kmalu oglasi. Vsakovrstni kipi Matere božje, razne velikosti in kakovosti od $1.00 naprej. Pri naročilu označite, kako visok in kakšen kip želite. Rdeče lučice s stojalom ali viseče na verižici tudi lahko dobite pri nas. Knjigama Edinost 1649 W. 22nd STREET, CHICAGO, ILL Povesti in razne knjige. Hudo brezdno. Povest $ .35 Tri povesti.................... Kozaki. Povest ............ Knezova Knjižnica. Gospod Lisec. Povest..... Brez Vere. Dr. M. Ope- atovi govori................. Za Resnico. Dr. M. Ope- katovi govori.................35 Hand Woerterbuch, Nemško Slov. Slovar . Življenje svetnikov vel izd. broš....................... 3.00 Junakinja iz Stajra .... 1.50 Tolovaj Mataj ............ 1.00 John Marija Poljhar, Roman .......................' 1.50 Jos. Jurčič, 2. zv. mehko vez. Juri Kobijla — Tihotapec — K oš te r-ski žolnir — Smukova ženitev — Grad Roji-nje, Golida. Broš. 80c. 9 zv. Jurčičevi spisi Roko vn j ači. Kako je Ko-tarjev Peter pokoro delal ko je kradel krompir. — Ponarejeni bankovci.......................... 1.00 Mladi Gozdar...............50 .40 .75 1.00 .35 5.00 marica I. zv.................$ 1.25 Aljaž, Slovenska pesmarica II. zv................. 1.25 Beraik, Kraljica Maj-nika, trije mešani zbori .10 A. Foerster, Sedem pogrebnih pesmi za mešani zbor Partitura.........75 Foerster, Deset Euha-rističnih pesmi za mešani zbor Partitura .... .75 Posamezni gl................20 Foerster, Sest Marijinih pesmi za tri ženske ali tri moške Posamezni glas ...........................20 Partitura.......................50 Foerster, Cecilija Cerkvena pesmarica II. zvezek. * 1.25 Grum, deset Obhajil- 1 nih pesmi .....................50 Hladnik, 23 cerkvenih pesmi za moški zbor Partitura ..................75 Hladnik, Ave 17 Marijinih pesmi, mešani x zbor, solospeve, sprem- I je van je orgel.............. 1.00 Hribar, Postni in velikonočni napevi za me- Vera. Roman ...............75 šani zbor Partitura 75 .75 .55 1.00 .90 .50 Zločinci. Za Miljoni. Roman .... Zgodbe Zdr. Muznika. Povest ......................... Mlekarstvo................ Perutninar — drugi let. meh. vez. .................... Krščanski nauk za prvence .......................... Zgodbe Sv. Pisma dva zvezka trdo vezana_____ 10.00 Kratko navodilo za pobožnost, do matere božje, kralj, src..................75 O dveh grehih. 13 govorov za moralo......... Začetek in Konec........ Zgodovina 17. peš polka............................... Zgodovina fare Domžale. Spisal Bernik ...... Zgodovina Fare Skoc- jan pri Dobravah.........50 Za krščanski socializem Martin Krpan iz Vrha .60 .75 .60 1.00 .50 .95 . 1.00 Posamezni glas ...........35 Kimovec, missa de An- gelis Partitura .............50 Posamezni glas.............20 Kimovec, Pred Bogom, 14 mešanih pesmi za mešani zbor deloma za orgle, Partitura ......... 1.00 Posamezni glas............ .20 Kimovec, Ceščena bodi Kraljica, Partitura .... .15 Posamezni glas.............05 Miklošič, Slovenska sv. maša, za mešani zbor. Partitura.....................60 Posamezni glas.............15 Medved, Bonre Deus.. .20 Premrl, Dve Božičnici Sveto nočno zvonenje .?? Čuj Premila, Partitura .35 Sattner, Bratom Orlom Partitura......................25 Holmer, Ameriška Slovenska Lira Koncertne pesmi za moške in mešane- zbore............. *.