http://www.mandrac.si, urednistvo@mandrac.si tGClflik ČETRTEK 20.APRIL 2017 / ŠTEVILKA 1199, LETO XXII / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA / CENA: 1,50 EUR 1199 9»7 8 9612 1-14067 11 Sef je več kot predsednik države Njega dni si nismo upali kar tako govoriti čez najvišje državne in republiške funkcionarje, čez policijo in sodnike, ni pa nas bilo strah oporekati nadrejenim v službi. Zdaj je ravno obratno. (Mef) Uporništvo, kritičnost in, bognedaj, oporekanje šefom in drugim vodilnim v podjetju je hudo pogumno in velikokrat tudi pogubno dejanje. Bi o tem vedel kaj povedati sorodnik, ki je, kot sindikalist, pred leti vodil štrajk delavcev velikega lesnega podjetja, zdaj pa je sodišče, po dolgem in zanj finančno uničujočem pravdanju, odločilo, da mora podjetju, z obrestmi vred, poravnati škodo, ki jo je s štrajkom povzročil takrat. Podjetje so novi lastniki medtem zagonili do stečaja, na kar je s štrajkom tudi opozarjal, toda sodišča to ni zanimalo. Šteje jih nekaj čez 40 in je, kljub mladostnemu videzu, že pripadnik tiste zadnje generacije slovenskih delavcev, ki so si upali povzdigniti glas, ko je šlo za delavske pravice ali za usodo neke tovarne, oziroma celega kraja. Nobenih takih glasov ni bilo slišati iz loške Kovinoplastike, ko se je izvedelo, da nameravajo v proizvodnji ponovno uporabljati rakotvorno in strupeno snov Krom 6. Strah pred izgubo dela je bil očitno tako hud, da so bili zaposleni bolj pripravljeni na tveganje zastrupitve s kromom, kot pa na spor z delodajalci. Tudi nekateri moji vrstniki danes radi postajajo žrtve sistema v katerem smo nekoč skupaj živeli, čeprav si takrat muksniti niso upali, kajti govorjenje proti državi in njeni naj višji oblasti je bilo takrat pogumno dejanje. Danes je čisto drugače. Vsak državljan lahko javno udriha po vseh, od predsednika države do sodnika ali policista. Kriminalci lahko rečejo, da je sodnik podkupljen, leni šolarji se izgovarjajo, da jih imajo učitelji na piki, poslanci lahko javno trdijo, da je minister na seji pijan, predsednik pa je itak barbika. To tako željeno svobodo s katero lahko kritiziramo vse, ki nam urejajo državo, nam je prinesla demokracija. A prav ta, nam je, zelo neopazno, odnesla vse delavske pravice in delavce spremenila v prestrašeno najemno delovno silo. Danes je dober delavec tisti, ki sledi navodilom vodje, in se jim ne upre, tudi če ugotovi, da so nevarni za njegovo zdravje ali kako drugače neprimerni. Šef je bolj nedotakljiv kot predsednik države in ustavni sodnik skupaj. Zdaj mi je dokončno jasno, kje je kapitalizem dobil svoje ime. mn INTES4 SNNMOIO BANK OGLAŠEVANJE in REKLAMNA SPOROČILA tel. 040 600 - 700 Pisma iz metropole Vsak resen časopis ima dopisnika v glavnem mestu. In ga imamo tudi mi. Že res, da je vsak vikend “doma’’ v Izoli a vendarle. Zoran Odič je upokojeni a ne odpisani novinar z-veliko začetnico. Tisti, starega kova. Vsak teden za Mandrač prinaša zanimiva spoznanja, zgodovinska dejstva in razmišljanja. Avtor kolumne izraža svoje mnenje, ki pa ni nujno enako mnenju uredništva. NIČ NE VEDO, NITI KDO IN KAJ SO, NE VEDO Ministrica Vesna je odvila nov zavitek žvečilnih in si obrisala solzice veselja, ko se je premijer, predsednik vlade samostojne in neodvisne države Republike Slovenije Miro, jasno in odločno, tako kako samo on zna, vprašal kaj neki bi si Evropa mislila o nas, če bi čez mejo spuščali vse in vsakogar. »Če uredbe ne bi izvajali kot je treba, bi se postavilo vprašanje, ali smo še sposobni biti varuh schengenske meje. Verjamem, da si nihče v Sloveniji ne želi, da bi se ta prestavila na avstrijsko ali italijansko mejo s Slovenijo.« In smo obranili Evropo, vsaj tako trdijo, s kilometri kolon, z umazanimi in prešvicanimi obrazi potnikov, z objokanimi, žejnimi in lačnimi otroki. In rezultat? Na mejnem prehodu Gruškovje je mejo prestopilo vse skupaj kakšnih 125 tisoč ljudi v 45 tisoč avtomobilih in skoraj 1400 avtobusih, na Obrežju pa 180 tisoč ljudi v podobnem številu avtomobilov in 1200 avtobusih, ter okoli 8000 tovornih vozil. To je do zdaj znano, saj z drugih mejnih prehodov v brezmejni Evropi podatkov, ko to pišem, še niso objavili. Če je ta akcija varovanja evropskih mej trajala več dni, je v povprečju vsako vozilo čakalo tri ure v koloni za prestop meje. Vsi ti ljudje, žene in otroci, vsi ti potencialni teroristi, so morali početi vse kar ljudje normalno počnejo. Morali so vsaj na majhno potrebo, če že ne na veliko in lahko si zamislimo, kako je vse izgledalo in kako je dišalo in kaj vse je ostalo v zraku od vseh teh vozil s prižganimi motorji, ki so se premikali meter za metrom. Ja, vsi ti motorji in agregati kurijo bencin, dizel, plin in okolje. Koliko teroristov so ujeli, odkrili in prijeli? Nič, zero, niti enega. Najbolje o tem govori veliki naslov na drugi strani Dela: »V KOLONAH VOZIL OB VELIKONOČNIH PRAZNIKIH NAŠLI ŠTIRI AFGANISTANCE.« Je vsaj vam kaj jasno? Štiri Afganistance! Že to, da si Afganistanec, je očitno zločin, vsaj tako je razumeti po zapisanem naslovu. Iz zločinske in zločeste države Afganistan, katero večina bralcev, kot tudi novinarjev, ki pišejo takšne naslove v čaopis, ne bi znalo s prstom pokazati na zemljevidu. Zločinci in osumljenci kot vsi njim podobni, temnopolti, revni, ne govorijo nobenega od normalnih človekovih jezikov, skratka - takoj v zapor, ali jih izgnati nazaj od koder so se privlekli. Ali ustreliti. Najbolj enostavno. Hvala bogu, da imamo vsaj pametne policiste, če je že vlada takšna, kakršna je. Če že premier Miro ne zna, ne ve kako ali pa se boji Evropi sporočiti to, kar je neki davni predsednik Slovenije, Milan Kučan, odgovoril na seji jugoslovanskega CK ZKJ, na obtožbe, da je separatist in podobno: »Najprej sem Slovenec, potem pa komunist.« Miro ne zna reči: »Najprej sem slovenski državljan, Slovenec, potem pa Evropejec.« Če se Evropa želi rešiti teroristov, potencialnih teroristov in ostalih zlonamernih, drugačnih in tako sumljivih osebkov, bi morala, namesto da jih zapira, meje na široko odpreti, pa naj kdorkoli, pa naj bo terorist, gre kamor hoče, samo naj gre iz te schengenske omejene in zamejene Evrope. Omejena in zamejena, ne le fizično, z mejami, žico in zidom, ampak duhovno, civilzacijsko, intelektualno. Odpri meje, da v žici ostanejo samo dobri in pravoverni, a zli naj gredo kamor želijo. Teroristi ne prihajajo v Evropo. Oni so že v njej. V njej so rojeni in šolani, obiskovali so vrtce in osnovne in druge šole. Pa jim Evropa ni dovolila, da postanejo Evropejci (Francija, da bi postali Francozi, Švedska, da bi postali Švedi in tako naprej), a obsojala jih je, če so ostali to, kar so - Arabci, Muslimani, ortodoksni krščani, Kopti, Djazidi, Kurdi, Armenci, del svojega naroda in svoje kulture in postanejo enakopraven del Evrope z njenimi civilizacijskimi pridobitvami, ki so nastale na temeljih, ki so jih postavile njihove kulture. Pa so postali nekaj vmes, med drugim tudi kvalificirani teroristi. S potnim listom svoje države, v kateri so rojeni. Države, ki je članica EU in se ščiti s schengensko mejo. Pred teroristi, ki jih ni. Pa so tudi Afganistanci, sirijski nesrečniki, turški novinarji, ki bežijo pred najbolj demokratsko islamsko republiko in državo, dobrodošli. Vsaj za naslove v časopisih. Podobno kot v sosednjih obmorskih mestih, so tudi na izolskem turističnem združenju zadovoljni s turističnim obiskom med velikonočnimi prazniki in v prvem trimesečju. Zbrani podatki za prvomajske praznike pa so prav tako optimistični. Aprilske dežne kaplje niso odvrnile gostov od letovanja v Izoli. Turistično združenje Izola namreč beleži 4 % rast zasedenosti namestitvenih kapacitet v primerjavi z lanskoletnimi velikonočnimi prazniki (med 25. in 28. marcem 2016). »Veliko hotelov je bilo polno zasedenih. Med tujimi gosti je bilo največ Avstrijcev, Italijanov in Nemcev. Opaziti pa je bilo tudi veliko dnevnih obiskovalcev,« so sporočili na turističnem združenju. S potekom sezone so za enkrat zadovoljni, saj so v prvem trimesečju zabeležili skupaj 2 % porast zasedenosti namestitvenih kapacitet v primerjavi s preteklim letom. »Še posebej bi poudarili, da smo v marcu zabeležili kar 3 % porast v primerjavi s preteklim letom, ko so bili velikonočni prazniki prav v mesecu marcu,« še dodajajo na združenju. Velikonočni prazniki so torej za nami, s hitrostjo pa se približujejo prvomajski prazniki. Za slednje so napovedi optimistične, večina izolskih hotelov bo namreč glede na rezervacije dobro zasedenih. Za obiskovalce in ljubitelje vina se v petek, 28. aprila, v Izolo vrača mednarodni vinski festival - Orange wine festival. V prvomajsko jutro pa nas bodo zbudili člani izolskega pihalnega orkestra. Predvidoma v juniju se bo na Belvederju odprl nov 4-zvezdični hotel. Še pred poletjem pa se na novo lokacijo na Sončno nabrežje seli izolski turistično informacijski center. szj žnider's izola potrebujete denar? ^ • i . i • tel: 05 640 10 90 Cankarjev drevored 5 MANDRAČ je tednik Izolanov Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354 tel. 040 211 434 elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej Uredništvo: Aljoša Mislej, Drago Mislej, Primož Mislej (foto) tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehni_ka@ mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,50 EUR. / Četrtletna naročnina: 18 EURO. Založnik: GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.tel. 040 211434 / Prelom: Graffit Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522. Občinski svet Komunala bo močna kot Comun Če bodo danes izolski občinski svetniki potrdili Sklep o prenosu občinskega poslovno - stanovanjskega fonda v upravljanje Javnemu podjetju Komunala, bo nadzor nad svojo »srebrnino« prepustila organu, ki ga sestavlja aktualna oblast, občinski nadzorni organ pa bo ostal pred vrati. Javno podjetje Komunala je namreč lani vztrajno odklanjalo pristojnosti Nadzornega odbora Občine Izola pri nadzoru njihovega poslovanja, konkretneje, v zvezi z načinom obračunavanja cen odvoza odpadkov, ki se razlikuje od tistega, ki ga določa republiški pravilnik. V predlogu Sklepa sicer piše, da se zaradi lažjega nadzora nad poslovanjem nove delovne enote znotraj Komunale Izola, ki bi upravljala z nepremičninskim fondom, zagotovi ločeno računovodstvo, tako da bi imela tako upravljavec kot Občina Izola konstanten pregled nad finančnim in materialnim poslovanjem te delovne enote, je vprašanje, ali to zadošča. Komunala Izola bi kot upravljavec nepremičninskega fonda sicer morala vsako leto predložiti letni poslovni načrt, ki ga bo obravnaval in potrjeval Občinski svet ter letno poročilo za preteklo leto. V njem bodo prikazana načrtovana vlaganja, stroški in prihodki, zadolževanje ter morebitni nakupi in prodaje stanovanj ali poslovnih prostorov. Za prodajo nepremičnin bo sicer še vedno potrebno soglasje občinskega sveta. Zakaj sploh prenos Predlagatelj je zapisal, da ima Javno podjetje Komunala Izola primerno tehnično, materialno in kadrovsko osnovo, ki bi lahko, skupaj z določenimi kadrovskimi okrepitvami, ki bi prešle na Komunalo z Občine Izola in ob minimalnih dodatnih spremembah, uspešno upravljala z nepremičninskim fondom. To bi opravljali znotraj nove delovne enote, ki bi jo ustanovili za te namene. Hkrati bi del investicijsko - vzdrževalnih del lahko opravili v lastni režiji, z lastnimi že obstoječimi kadri in opremo. Za denar gre Predlagatelj je v obrazložitvah na sejah odborov tudi povedal, da je ta reorganizacija potrebna zato, da se občini omogoči pridobivanje bančnih sredstev, saj jo, kot lokalno skupnost, pri najemanju kreditov omejuje zakonodaja, s prenosom poslovnih prostorov in stanovanj na Komunalo pa bi ta lažje prišla do bančnih sredstev, ki jih občina ne more več dobiti. Javno podjetje pa bi s tem prenosom pridobilo možnost najema kreditov. Ni zanimanja za subvencije Občina Izola je od leta 2009 subvencionirala dijaške prevoze, od šolskega leta 2012-2013 pa nobeden prevoznik ni več pokazal zanimanja za sklenitev pogodbe in ureditev nadaljnjega subvencioniranja dijaških prevozov. Prav tako s strani staršev ni bila podana nobena pobuda ali vprašanje, ki bi nakazovalo, da je subvencioniranje dijaških prevozov še vedno potrebno. Očitno je namera Občine Izola dosegla svoj namen v najhujši gospodarski krizi, hkrati se je na državni ravni uredilo tudi izplačevanje socialnih transferjev, ki so omogočili lažje šolanje otrok na srednjih šolah. Razveljavitev odloka o subvencioniranju prevozov je zato upravičena. Komunala ni od muh Časi komunalnih podjetij, ki so skrbela za čistost in urejenost kraja so očitno minili. Danes občinska komunalna podjetja postajajo najpomembnejši poslovni subjekt občin, njihova dejavnost je vedno bolj raznovrstna in ker obračajo vedno več denarja, so tudi vedno bolj vplivna in tudi primera iz sosednjih občin to potrjujeta. Vendar tudi izolska Komunala ni kar tako. Poleg dejavnosti, za katero je bila dejansko ustanovjena, je danes tudi pomemben gradbinec, upravljalec javnega kopališča, upravljalen občinskega pristanišča, upravljalev vseh parkirišč v občini in zdaj očitno tudi upravljalec poslovnih in stanovanjskih enot, ki so sicer v lasti izolske občine. O tem, koliko denarja se vrti okrog Javnega podjetja Komunala, katerega 100% lastnik je Občina Izola, priča Erar, ki pove, da je izolska Komunala leta 2016 imela 3.3 milijona prihodkov, kar predstavlja dobro petino vseh prihodkov izolske občine. Od tega je Občina Izola lani plačala Komunali 1.159 tisočakov, Komunala pa Občini 165 tisoč Eur. Ti zneski so zanimivi zato, ker za Javno podjetje ne veljajo številne omejitve s katerimi se sicer srečuje občinska uprava. Koalicija je za Glede na to, da stranke in liste iz koalicije podpirajo tak predlog ne gre dvomiti, da bo na seji občinskega sveta takšen Sklep sprejet. Zato je treba zagotoviti čimbolj dosleden občinski nadzor nad poslovanjem takšne enote. Ne gre namreč pozabiti, da so najmanj vsaka 4 leta volitve in lahko da bo tistim, ki so zdaj za tak prenos upravljanja nepremičnin, po volitvah žal, da so glasovali za takšen sklep. Strategija hoje in kolesarjenja Izolski Občinski svetniki bodo jutri odločali tudi o predlogu prometne strategije, ki je v Izoli nastajala skoraj leto dni in za katero smo, tako kot večina drugih slovenskih občin, dobili tudi evropska sredstva, rezultat pa je dokument ki, vsaj na prvi pogled, nima posebne vrednosti, saj je dejansko zbir idej in zamisli za drugačno trajnostno mobilnost Izolanov, pot do realizacije pa bo še zelo dolga. Že takoj na začetku so se ustvarjalci, ki so prišli z drugega konca Slovenije, soočili s skromno zainteresiranostjo Izolanov za njihov projekt, v javni razpravi pa so naleteli predvsem na tiste Izolane, ki razmišljajo v obratni smeri od tiste, ki so si jo začrtali sami. Njihovi predlogi po zapiranju posameznih delov mesta za avtomobilski promet so bili deležni hudih kritik in pripomb, vključno s predlogom o delnem osvobajanju Velikega trga avtomobilske pločevine, ki ga je povsem razvrednotila. Vendar je treba priznati, da je večina njihovih ugotovitev in predlogov logičnih in utemeljenih v sodobnem času, prednost pa so namenili hoji, kolesarjenju, javnim prevozom in šele nato klasičnemu prometu. Iz poglavja o pešačenju oziroma hoji smo izbrali te zanimive podatke. Samo 9% otrok gre peš v šolo? Pri obravnavanju hoje kot oblike mobilnosti so pripravljalci ugotovili, da na delo peš hodi zgolj 9 % Izolanov, čeprav večina dela v domačem kraju. Površin za pešce je premalo ali pa so preozke, zato je varnost pešcev neustrezna. Posledice se kažejo tudi v nizkem, 9 % deležu hoje v šolo, saj morajo biti šolske poti resnično varne, drugače starši svojih otrok niso pripravljeni udeležiti v peš promet in jih v šolo raje pripeljejo. Kar 74 % prebivalcev meni, da so potrebni ukrepi za umirjanje prometa v naseljih. Površine namenjene pešcem so ponekod tudi neprivlačne kar prebivalce odvrača od hoje. Primer slabe ureditve so ulice, ki se nahajajo med Kraško ulico in Cankarjevim drevoredom, kjer parkirana vozila ovirajo pešce in močno zmanjšujejo prostor za peš površine. Kakšnih 58 % občanov je nezadovoljnih z osvetljenostjo pešpoti. Za gibalno ovirane je dostopnost do pomembnejših ustanov večinoma urejena, vendar je infrastruktura ponekod pomanjkljiva ali pa neustrezno izvedena. Dosti slabši so pogoji za slepe in slabovidne, saj je površin s taktilnimi oznakami zelo malo. Površine za kolesarje in pešce ponekod niso ločene ali pa so talne označbe neustrezne, zato prihaja do različnih konfliktnih situacij. V starem mestnem jedru Izole je preveč motornega prometa in njemu namenjene infrastrukture. Posledično je za pešce namenjenega manj prostora, kot bi si ga ti želeli. Občina se bo morala opredeliti do načina zagotavljanja dostopnosti za prebivalce in okoliške storitvene dejavnosti, saj lahko ob spremembi prometnega režima pričakujemo določen odpor lokalnih prebivalcev. DM Občinski svet Ze nekaj let smo tričetrt občina Občinski svetniki bodo danes sprejemali Zaključni račun proračuna Občine Izola za leto 2016, Tudi tokrat smo ga realizirali 75 odstotno. Tudi tokratni zaključni račun izolskega občinskega proračuna se začenja s podatkom, da je primerna poraba Občine Izola za leto 2016 znašala 7.205.356 EUR. Ocenjeni lastni prihodki občine za leto 2016 so znašali 7.573.367 EUR, kar pomeni, da se je občina Izola tudi v letu 2016 samofinancirala in ni prejemala finančne izravnave iz državnega proračuna. Spet smo slabo prodajali Dejansko pridobljeni prihodki proračuna v letu 2016 so bili 15.394.694 EUR in so doseženi v višini 74,9 % od načrtovanih 20.561.530 EUR. Od tekočih prihodkov so bili nad planom realizirani davčni prihodki (indeks 107,3) Tudi davki na premoženje (najpomembnejše je nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča) so bili izvršeni v višini 118 % načrtovanih in tudi z domačimi davki na blago in storitve (okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda (114.483 EUR), ter turistična taksa v višini 496.767 EUR.) smo zaslužili 10% več kot smo načrtovali. Nedavčni prihodki so realizirani v višini 3.842.334 EUR oziroma 78,5 % od načrtovanih, največji primankljaj pa je pri kapitalskih prihodkih, ki so bili načrtovani v višini 5.263.193 EUR, dejansko realizirani pa v višini 507.882 EUR, kar predstavlja vsega 9,7 % načrtovanih sredstev v letu 2016. Spet se je zataknilo pri prodaji zgradb in prostorov (2 % od načrtovanega). Prodaja stavbnih zemljišč, kljub Šaredu, pa je bila realizirana v višini 419.160 glede na planiranih 4.692.951 EUR. Kolikor smo dobili toliko smo delili Dejansko izplačani odhodki vseh neposrednih uporabnikov občinskega proračuna v letu 2016 znašajo 15.298.837 EUR, kar pomeni v primerjavi z načrtovanimi 20.657.340 EUR 74,1 odstotno izvršitev. Varčni smo bili pri investicijah, saj so bili investicijski odhodki (gradnja in nakup osnovnih sredstev) načrtovani v višini 4.642.538 EUR, dejansko pa so bili realizirani v višini 1.877.604 EUR, kar je 40 % plana. Refinancirali smo se Občina Izola se je v letu 2016 dolgoročno zadolžila za refinanciranje obstoječih kreditov v višini 5 mio EUR. V letu 2016 so bile odplačane z refinanciranjem glavnice posojil v višini 4,7 mio EUR. Učinek refinanciranja ob poplačilu 6-ih kreditov, ter znižanju pribitka in obrestne mere pri treh bankah, znaša 923.850 EUR. Novi stari ravnateljici Izolski občinski svet bo na današnji seji razpravljal tudi o soglasju oziroma mnenju lokalne skupnosti k imenovanju dveh ravnateljic izolskih osnovnih šol. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je že sprejela pozitivno mnenje k imenovanju Maje Cetin, za ravnateljico javnega vzgojno izobraževalnega zavoda Osnovna šola Livade. Prav tako je ista komisija že pripravila pozitivno mnenje k imenovanju Simone Angelini za ravnateljico javnega vzgojno izobraževalnega zavoda Scuola ele-mentare »Dante Alighieri« Isola. Pričakovati je, da bodo občinski svetniki oba predloga podprli. Statistično leto izolskih policistov Na seji občinskega sveta bodo danes obravnavali tudi letno poročilo Policijske postaje Izola. Očitno je postala navada, da se takšno poročilo spremeni v pravi statistični koledar, kjer se primerjajo rezultati lanskega in predlanskega leta. Statistično smo torej dokaj uspešni, živimo v občini, kjer se statistično zmanjšuje večina kaznivih dejanj in prekrškov, vprašanje pa je, če nam statistika da realno stanje varnosti in reda v našem okolju. Vseeno poglejmo kakšno je bilo lansko policijsko leto v Izoli. V oklepaju so podatki iz leta 2015. Na področju odkrivanja in preiskovanja kriminalitete so v letu 2016 obravnavali 465 (2107) kaznivih dejanj, kar pomeni 77,9 % manj kaznivih dejanj kot v preteklem letu. Ob tem ne gre spregledati, da so leta 2015, samo pri eni gospodarski zadevi obravnavali 1752 kaznivih dejanj. Lahko pa število kaznivih dejanj primerjamo z letom 2014, ko jih je bilo 510. seveda pa je občutno manj, kot prejšnja leta. Vedno več je tatvin Lani so izolski policisti obravnavali nekoliko več kaznivih dejanj zoper življenje in telo 10 (5). Veliko pozornosti so posvetili preiskavi kaznivih dejanj zoper zakonsko zvezo, družino in otroke. Obravnavali so 7 (6) kaznivih dejanj. Kaznivih dejanjih zoper premoženje smo obravnavali 392 (274), kar pomeni 43,1 % več kot v letu prej. Največ je bilo tatvin, kjer ugotavljamo pomanjkanje samozaščitnih ukrepov oškodovancev -najpogosteje plaže. Obravnavanih je bilo 121 (49) vlomov v objekte, preiskanost teh kaznivih dejanj je boljša kot prejšnje leto. Glede prei-skanosti kaznivih dejanj na področju celotne premoženjske kriminalitete so dosegli zastavljeni cilj, saj je preiskanost 30,9 % (23,0 %) .Prav tako, pa je odlična celotna preiskanost in sicer 35,1 % (88,7 %). Država bo sama gradila dva kraka hitre ceste: Koper - Dragonja in Jagodje - Lucija, ki bosta skupaj dolga toliko kot drugi tir med Koprom in Divačo. O financiranju gradnje cest še vemo ne, okrog drugega tira pa je tak kraval. Razumi če moreš. Javni nered in nemir, droge in družinsko nasilje Na področju vzdrževanja javnega reda in zagotavljanja splošne varnosti ljudi je stanje podobno lanskemu. Evidentirali so skupno 280 (287) zadev. Posebno pozornost smo posvečali nasilju v družini, kjer pa so dosledno obravnavali vsa dejanja, in sicer so obravnavali 25 (24) kršitev. Veliko pozornosti smo ob rednem delu in s poostrenimi nadzori posvečali problematiki povezani s prepovedanimi drogami. Ugotovljenih in obravnavanih na območju PP je bilo 29 (36) prekrškov. Na območju policijske postaje je bilo več večjih javnih prireditev, vendar na prireditvah ni prišlo do večjih kršitev javnega reda. Tudi na področju varnosti cestnega prometa je stanje dobro. Že dlje časa pa se spopadajo s kadrovskimi težavami. Večkrat je bil v dnevnem času v patrulji en policist. Nekoliko so si opomogli z vrnitvijo dveh policistk. Seveda pa ima posebno mesto v poročilu dogodek, avgusta 2016 v SBI, v ko je tragično preminil policist PPP KP, hujše pa je bil poškodovan policist PP Izola, ki je trenutno še na bolniškem dopustu. pp izola/ur Izola OS Livade bo imela večjo jedilnico Še v tem letu bo Osnovna šola Livade dobila nov prizidek, s katerim bo rešena prostorska stiska šolske jedilnice. Izbrani izvajalec, podjetje Makro 5 gradnje bo namreč v prihodnjem tednu pričel z deli za dozidavo prizidka k obstoječemu objektu. Šolo vsako leto zapusti manj številna generacija, vpisujejo pa se številčnejše, kar predvsem vpliva na skupno število učencev v oddelku podaljšanega bivanja in posledično na število kosil. S projektom dozidave k obstoječi jedilnici na južni strani objekta bo šola pridobila približno 75 m2 novih neto površin, na katerih je predvideno približno 80 sedišč. Povečan prostor jedilnice bo večnamenski in bo namenjen tudi drugim dejavnostim, kot so predavanja, delavnice, sestanki. Vrednost gradbenih del je ocenjena na dobrih 114.000 evrov z vključenim DDV, vrednost celotne investicije pa znaša približno 140.000 evrov. SZJ g® MOSKO/V Parecag 31, tel.: 05 672 20 10 VELIKA IZBIRA OKRASNIH RASTLIN: za parke, vrtove, cvetlična korita... SADIKE: pelargonij, verben, daliet, enoletnic.... ffip/V- -u^Korte ) Sečovlje^ Parecag 27.4. 2017 terasa hotela Delfin Praznujte skupaj z nami 35 let hotela Delfin ob 16. uri Otroška igrica Pika in Cene v pravljici ob 17. uri Razrez torte in koncert Mef in NOB 3|> f 1^» *** delnn HOTEL www.hotel-delfin.si Kmetijska zemljišča: Ustom sodniki so rekli NE Tri istrske občine so pred dobrini letom na Ustavno sodišče vložile zahtevo za oceno ustavnosti 22. člena Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS, z zahtevo, da Sklad vrne občinam kmetijska zemljišča, ki jih je dobil v upravljanje v času denacionalizacijskih postopkov. Ustavni sodniki so pobudo zavrnili. Občinski svet občine Izola je župana Igorja Kolenca pooblastil, da pošlje v ustavno presojo 22. člen zakona o Skladu, ki določa, da se »po izvršitvi denacionalizacijskih odločb, določijo kmetijska zemljišča in gozdovi, ki pridejo v last lokalnih skupnosti«. Zahtevo za oceno ustavnosti je za tri istrske občine vložila odvetnica Monika Mavsar, ki je takrat pojasnila, da želijo na ta način spodbuditi zakonodajalca, da končno sprejme zakon, s katerim bodo določili tista kmetijska zemljišča, ki bodo po zaključku denacionalizacije postala last občin. Velika pričakovanja Tri občine, posebej pa izolska, kjer je kar polovica zemljišč v upravljanju Sklada, so pričakovale, da bodo s sklepom Ustavnega sodišča dobile nazaj v last, oziroma upravljanje tudi nekatera zemljišča, ki bi jih lahko v svojih prostorskih načrtih namenila drugim dejavnostim. Oziroma, kot je takrat povedala direktorica koprske občinske uprave, Sabina Mozetič, bi lahko občine, tam kjer niso primerna zemljišča za kmetijsko uporabo, lahko načrtovale trajnostni razvoj. Drugače rečeno, lahko bi jih namenile tudi stanovanjski gradnji ali kakšni drugi pozidavi. Zato je bilo ves čas slišati tudi mnenja, da so kmetijska zemljišča, dokler zanje skrbi država, bolj varna kot potem, ko bi jih občine dobile nazaj. Pred dnevi, 6. aprila 2017, pa je Ustavno sodišče odločilo, da pobudo o oceni ustavnosti zavrže. Utemeljitev pa je naslednja. - Pl Irena Sinko na januarskem zborovanju Wranjanje kmetijstva v izolskilobčini Država le varuje samooskrbo? »Iz zakonodajnega gradiva izhaja, da je imelo sprejetje ZSKZ (Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije op.n.) dva cilja: (1) zagotoviti enotno upravljanje in razpolaganje s kmetijskimi zemljišči, kmetijami in gozdovi, ki so bili v družbeni lastnini, s podržavljanjem in prenosom na Sklad, in (2) zagotoviti enotno izvajanje odločb, izdanih v denacionalizacijskih postopkih. V prehodnem obdobju do izvršitve vseh denacionalizacijskih odločb, ki se bodo nanašale na vračanje kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov, je bila kot prednostna naloga Sklada opredeljena obveznost zagotoviti to vračanje oziroma zagotoviti sredstva za izplačilo odškodnin. Vendar iz zakonodajnega gradiva jasno izhaja, da vloga Sklada pri izvajanju denacionalizacije ni temeljna naloga Sklada, čeprav ima v obdobju izvajanja teh postopkov prednost. Zakonodajalec je pri določitvi temeljne naloge Sklada, to je gospodarjenje s kmetijskimi zemljišči in gozdovi v lasti Republike Slovenije, izhajal iz dejstva, da so kmetijska zemljišča ustavno varovana in pomenijo nacionalno dobrino, ki je temelj proizvodnje hrane v Republiki Sloveniji. Zato ne morejo biti prepuščena ozkim interesom po drugačni rabi, zlasti pozidavi, ampak je treba zagotoviti enotno zemljiško politiko, enotno gospodarjenje in enotno varstvo kmetijskih zemljišč. Ne drži torej argument predlagateljev, da je bil prenos kmetijskih zemljišč in gozdov na Sklad le začasen.« Kot je zapisano, so predlagatelji, to je izolska in piranska Občina ter Mestna občina Koper argumentirali svoj prav s tem, da je bil prenos kmetijskih zemljišč in gozdov na Sklad le začasen ukrep, »sicer naj bi šlo za nezakonito razlastninjenje občin«, so še zapisali v utemeljitvi. Ob tem so zapisali tudi utemeljitev Državnega zbora, da so bila »Zemljišča, za katera je občina lahko dokazala obstoj lastninske pravice še pred oblikovanjem družbene lastnine, iz tega prenosa izvzeta, novela ZSKZ, uveljavljena leta 2010, pa je za številne kategorije zemljišč določila, da se neodplačno prenesejo na občine zaradi potreb njihovega prostorskega razvoja in uresničevanja občinskih nalog, glede katerih je bil izkazan javni interes.« Družbena lastnina ni last Občine Sklep Ustavnega sodišča poudarja, da niso bila vsa zemljišča, ki so jih v postopku denacionalizacije podali v uporabo Sklada v resnici last občine, oziroma, da so slednja že vrnili občinam. »Po ZSKZ so postali last Republike Slovenije kmetijska zemljišča, kmetije in gozdovi v družbeni lastnini, ki niso postali njena last že po drugih zakonih. ZSKZ je občinam za določena zemljišča vzpostavil oziroma priznal lastninsko pravico. Z občin so torej v gospodarjenje na Sklad prešla le kmetijska zemljišča, kmetije in gozdovi, ki so z dnem uveljavitve ZSKZ postali last Republike Slovenije, bila pa so do uveljavitve ZSKZ v družbeni lastnini in so imele občine na njih pravico upravljanja. Iz ustavnosodne presoje izhaja, da upravičenj na družbeni lastnini ni mogoče enačiti z lastninsko pravico. Poleg tega je Ustavno sodišče že v odločbi št. U-I-78/93 z dne 18. 10. 1995 navedlo, da zemljišča in gozdovi v družbeni lastnini niso nekaj, kar bi ob preoblikovanju lastnine samodejno pripadalo občinam. To pomeni, da občine na zemljiščih, ki so prešla na Sklad, niso imele lastninske pravice. Zato na teh zemljiščih ne morejo obstajati njihove priča-kovalne pravice v smislu ponovne vzpostavitve lastninske pravice.« Nadalje je v sklepu Ustavnega sodišča zapisano, da občine niso uspele dokazati, da bi jim bila zaradi prenesenih zemljišč na Sklad onemogočeno samostojno urejanje prostorskega razvoja. Za konec še podatek, da so sodniki Ustavnega sodišča sklep sprejeli soglasno. £/ d.o.o. Izola Vladimir Apollonio Pittonijeva 11, 6310 IZOLA TENDE, SENČILA, ŽALUZIJE, ALU IN PVC OKNA, LAMELNE ZAVESE VRATA, ZIMSKI VRTOVI PLISE, MENJAVA PLATEN ROLETE, KRPANKE GSM: 041-653-123 info@ms-sencila.si www.ms-sencila.si _JVlUZJkl mimonmuzejaipaišemi LAKCEV MUSEO DEI M0DELLIN1 Dl N AVI E TRENI MUSEUM OF SHIP AND TRA1N MODELS 120 m Mestni vrtovi ob industrijski coni Občina Izola je na svoji spletni strani objavila javni poziv za najem mestnih vrtov. Gre za razpis, ki ga številni Izolani čakajo že več let, zdaj pa je razpis objavljen zgolj na občinski spletni strani, vloge pa morajo oddati v desetih dneh in postati člani Društva vrtičkarjev Morer. Na izbranem območju - zelenici ob hudourniku Morer, ki se nahaja med obstoječo stanovanjsko gradnjo in industrijskim delom območja južno od Prešernove ceste, bo v prvi fazi postavljenih 31 vrtov velikosti cca. 40 m2. Gre za prvi takšen projekt v Izoli. Če bo ta zaživel, bo občina podobne vrtove v prihodnje postavila še na drugih lokacijah v mestu. Do vrta z žrebom Zaradi zelo velikega povpraševanja po najemu tovrstnih površin, se bodo vrtički dodelili z žrebom. Zaradi težnje po medgeneracijskem sodelovanju, pa bodo vsi prijavljeni razdeljeni v tri skupine: do 40 leta starosti, od 40 do 65 leta starosti in nad 65 letom starosti. Proste površine za najem bodo enakovredno porazdeljene znotraj vseh treh skupin. Zainteresirani občani iz krajevne skupnosti Staro mesto in večjega dela KS Halietum in Livade lahko vlogo oddajo na naslov Občina Izola, Sončno nabrežje 8, Izola, ali pa jo pošljejo na elektronski naslov: posta.oizola@izola.si. Seveda pa se tukaj ne konča. Vlogi morajo namreč priložiti izjavo, da imajo poravnane vse obveznosti do Občine Izola, rok za prijavo pa je 5. maj 2017, oziroma, že čez 8 delovnih dni. Društvo vrtičkarjev Morer Občina Izola bo vseh 31 vrtov oddala Društvu vrtičkarjev Morer na podlagi neposredne pogodbe, društvo pa bo vrtove oddalo tistim, ki bodo izbrani na razpisu in se včlanili v Društvo vrtičkarjev ter z društvom sklenili najemno pogodbo za zakup vrta. Skušali smo najti podatke in kontakte društva, vendar smo našli le zapisnik o ustanovitvi društva. Društvo vrtičkarjev Morer so ustanovili 11. 11. 2016, kot predsednik pa je podpisan Gavrilo Ivanovič, podjetnik iz Jagodja, vendar nismo uspeli najti kontaktne telefonske številke za dodatne informacije. Vrtički in skupni prostor Območje mestnih vrtov bo razdeljeno na tri dele: spodnji del z vrtički, osrednji skupni prostor in zgornji del z vrtički. V osrednjem delu se bo nahajala skupna vrtna lopa s shrambami in pergolo. Območje bo zagrajeno, predvideni pa so trije vhodi. Predvideni so tudi trije vodni priključki in zbiralnik za kapnico ob skupni lopi, kjer bodo uporabniki lahko shranjevali orodje in ostalo potrebno za vrtnarjenje. Vrtovi se oddajajo v najem za določen čas, in sicer za obdobje 5 let. Vrednost enoletnega zakupa celotnega območja vrtov v višini 1.163,58 EUR je določil zapriseženi sodni cenilec. Cena zakupa posameznega vrta znaša 37,53 EUR na leto. Najemniki bodo morali poravnati tudi stroške vode, in stroške vzdrževanja skupnih površin območja (skupna vrtna lopa, poti med vrtovi, ograja,...). SZJ Občina Izola/ur 1 I Živimo modno in super ugodno! PONOVNA OTVORITEV MANA IZOLA 24.4.2017 -20% OTVORITVENI POPUST na vse v redni prodaji Prvih 50 kupcev pri nakupu nad 25€ prejme posebno darilo. www.mana.eu Izolski rokomet že gleda v prihodnost Pletikos (YC Portorož), vrarze-du laser 4.7 pa je bil tretji Toni Robec (JK Olimpic). ROcManu1 3. SNL-zahod Rezultati 20. kroga: Farna Vipava: NK Postojna 4:0 (3 :0) Elta Izola : ND Bilje 1 : 1 (1 : 0) TKK Tolmin: Jadran Dekani 0:4 (0:3) Ilirska Bistrica : Adria 0 : 8 (0 : 2) Škou Ajd.: Tabor 0 : 3 (0 : 1) Elta Izola : ND Bilje 1:1 (1: O) Izola, 15.04.2017 ob 17.00, gledalcev 30 Elta Izola: Gustinčič Tomaž, Topič Marko, Mandir Marin, Pletikos Chris, Požrl Jurij, Ečimovič Nikola, Zupan Miha, Bašič Marko, Memič Aldin (77’ Čauševič Aron), Lee-Him Kristian Fran-klyn, Wesley Gregory Stark Strelci: 1:0- Wesley Gregory Stark (4'), 1:1- Batič Luka (83’) Lestvica: 1. Cherrybox24 Tabor 48, 2. Adria 47, 3. Jadran Dekani 46, 4. ND Bilje 35, 5. Farna Vipava 34, 6. Elta Izola 26, 7. TKK Tolmin 21, 8. Ilirska Bistrica 16, 9. Škou Ajdovščina 8, 10. NK Postojna 4 Prioriteta je razvoj mladih V ligi za obstanek so naši rokometaši odigrali sedem od štirinajstih krogov, v kateri so z zmago proti ptujski Dravi iztržili dve točki. Izolani so prikovani na zadnje mesto in selitev v nižji rang tekmovanja je neizbežna. V času do 3. junija, ko se bo sezona 2016/17 končala, bodo odigrali še sedem tekem: prva bo že v soboto z Mariborom v Kraški, sledijo pa še dvoboji s Slovenj Gradcem, Trebnjem, Hrastnikom, Dobovo, Ptujem in Ormožem. Kot pravijo v izolskem taboru gredo iz tekme v tekmo. Točke so seveda dobrodošle, niso pa imperativ, kajti v ospredju je kaljenje mlade ekipe. Zadnje predstave Izolanov kažejo, da so na pravi poti. Moštvo pridobiva na kakovosti in nastopi Domna Stoparja, Tea Begano-viča, Urh - Jakoba Poberaja, Patricka Čoliča, Filipa Madža- reviča, vratarja Luke Logarja in drugih mladeničev so zelo obetavni. Moštvo se še dodatno pomlajuje z novimi imeni (Dimitrij Mičovič, Jan Peharc...), s čimer se izoblikuje podoba prenovljene ekipe. To seveda še ne pomeni, da je »stara garda« za odpis, kajti njihova vloga je še kako pomembna. Kot je po-memba tudi vloga dodatnega igralca - občinstva na tribunah, kar smo videli na tekmi z Dravo. Zvestoba ima pač svojo vrednost in izolski ljubitelji rokometa se tega zavedamo. Odbojkarice končale prvenstvo Odbojkarice Galeb grup Robo-tine so v soboto doma odigrale tekmo VOLLEVBALLLj ubljana 1. Tokratne nasprotnice so poleg Ankarana najkakovostnejša ekipa v ligi in so bile premočan tekmec za Izolo. Tekma se je končala z 1:3, posamezni nizi pa so se končali 25:14, 19:25, 18:25 in 15:25. Prvo mesto zaseda Ankaran (60 točk) pred VOLLE-VBALLLjubljanol in moštvom Krim-Pirnar doors (47). Izola je šesta (42 točk). 30. springcup je pod streho Jadralni klub Burja iz Izole je ta konec tedna priredil 30. po vrsti mednarodni pomladanski pokal - regato International Izola Spring Cup, ki je razpisana za olimpjska razreda laser stan- dard in laser radial (dekleta) ter za razrede laser 4.7, laser radial (moški) in posadke 420. Prijavljenih je bilo 229 tekmovalcev iz 12 držav: Avstrije, Azerbej-džana, Bahraina, Češke, Grčije, Italije, Madžarske, Nemčije, Slovaške, Slovenije, Velike Britanije in Kanade. V rarzedu laser standard je drugo mesto je osvojil Žan Luka Zelko (ŠD MARAKTIV). »Skupno me je prehitel Giovanni Coccoluto (Italija), ki je trenutno številka ena na svetovni rang lestvici v razredu laser standard. Na tretjem mestu je končal Abdulla Janahi (Ba-hrain). Sedaj me čaka teden dni lažjih treningov, pred odhodom na drugo tekmo v seriji svetovnega pokala.« Hkrati se je za pomoč in podporo zahvalil najuspešnejšemu slovenskemu jadralcu, trikratnemu dobitniku olimpijskega odličja - v razredu laser srebro in bron ter srebro v razredu finn, ki ga letos skupaj z drugimi tekmovalci razredov laser spremlja na tekmovanjih: »V čast mi je stati ob osebi, ki mi vsak dan daje novo energijo in dodatno motivacijo za naprej - Vasiliju Žbogarju.« V razredu 420 med moškimi je zmagala slovenska posadka Matej Planinšič/Jaka Romih (JK Pirat), v rarzedu laser radial je med moškimi zmagal Martin Peternelj (JK Jadro Koper), drugi je bil Taš Kolman (JK Burja Izola), med ženskami je bila v razredu laser radial na tretjem mestu Kim Cante prvi med petstotimi V Portorožu se je po skupno petih izpeljanih plovih od petka zaključila ena najvčejih regat na svetu za razred optimist, Sailing Point Velikonočna regata, ki jo v Portorožu vsako leto že četrt stoletja prireja Jadralni klub Pirat Portorož. Med 500 udeleženci regate je Slovenijo zastopalo 57 tekmovalcev, dva sta stala na zmagovalnih stopničkah med fanti in v skupnih rezultatih ter dve med dekleti. Skupni zmagovalec je postal Daniel Cante (Jadralni klub Izola), tretji pa je bil Luka Zabukovec (Jadralni klub Jadro Koper) -prvi trije so imeli sicer enako število točk, zato je o zmagovalcu odločilo večje število zmag. Med dekleti sta na zmagovalnih stopničkah stali kot druga Alja Petrič (Jadralni klub Jadro Koper) (skupno na 7. mestu) in tretja Alenka Valenčič (JK Burja Izola) (skupno na 15. mestu). Sailing point Velikonočna regata predstavlja izbirno regato za izbor reprezentance za več držav, tudi za Slovenijo. Regate so se udeležili nekateri najboljši evropski mladi jadralci iz 12 držav: Avstrije, Azerbajdžana, Češke, Hrvaške, Italije, Madžarske, Malte, Nemčije, Slovaške, Slovenije, Srbije in Turčije. Slovenijo je zastopalo 57 tekmovalcev razreda optimist, Izolo pa sledeči: JK Olimpic: Jernej Flandja, Jakob Musa Olivieri, Klemen Filipčič, Peter Koprivec, Matej Bertok, Manuel Crevatin JK Burja Izola: Špela Hajdinjak, Alenka Valenčič, Benjamin Aga-novič, Mark Rodica, Sara Dome-nik, Patrik Bubnič Dilica JK Izola: Martin Fras, Daniel Cante, Gašper Babič, Elisa Sedmak, Caterina Sedmak Filatelistična stran Znamke nam pomagajo, da ne pozabimo Elektronski mediji so vedno bolj prisotni v našem življenju in v marsičem so že zamenjali tiste, ki smo jih poznali še pred nekaj leti, To je najbolj očitno pri dopisovanju, saj je elektronska pošta skoraj povsem zamenjala klasično pisanje pisem in s tem uporabo poštnih znamk. Gorazd Budal je član Filatelističnega kluba Koper, edinega tovrstnega v naši regiji. V zadnjih letih je klub izjemno aktiven, saj so pripravili že več filatelističnih akcij, med drugim so obeležili obletnico odhoda zadnjega vojaka Jugoslovanske vojske iz Kopra, nazadnje pa so nase opozorili ob 4. Istrskem maratonu, ko so pripravili spominsko razglednico in poštni pečat, ki je zajemal traso maratona. Sanela Kadič je nato pretekla maraton z razglednicami v nahrbtniku in tako so te pridobile še poseben pomen, saj so ta-korekoč pretekle maraton. O tem, kaj filatelija pravzaprav je, smo se pogovarjali prav z idejnim vodjo akcije, Gorazdom Budalom. - Ko smo bili majhni smo vsi zbirali znamke. Smo bili filatelisti ali ne? - Vsi smo bili zbiratelji, težko pa bi rekel, da smo bili prav filatelisti. Filatelija je zelo ozko področje in biti filatelist danes je drugače kot je to bilo nekoč. Danes namreč lahko naročiš znamke, greš na pošto, jih kupiš in zložiš v album, sicer pa potovalnih znamk takorekoč skoraj ni več. Ostale so le nekatere bolj klasične, a v Sloveniji so v teh letih natisnili okoli 1500 znamk, ki jih velika večina ljudi,sploh videla ni in niso niti nikjer prikazane. - So narejene prav za filateliste? - Niti ne. Narejene so zato, ker z njimi Pošta Slovenije krpa proračun, saj se v to vlaga veliko sredstev, a brez pravega efekta. - Vemo, da je kriza s pisemske-mi pošiljkami. Verjetno danes ne bi zbrali veliko znamk, če bi jih zbirali tako kot smo jih nekoč. - Ob obisku starejših zbirateljev opažamo, da jim te stare znamke in razglednice izjemno veliko pomenijo. Ko jih primejo v roke je videti, da se jim odvijajo spomini in podoživljajo trenutke, ki jih ni več. Zaradi tega organizatorjem različnih dogodkov ponujamo to zgodbo, saj se nam zdi, da če z neke prireditve odneseš razglednico, ali znamko, odneseš tudi spomin nanjo, kar je veliko več, kot če poješ tista dva škampa. Iz tega vidika se je nedvomno veliko spremenilo v primerjavi s preteklostjo. - Več odneseš s spominsko znamko, kot z 2000 fotografijami? - Vsekakor. To, kar se s tem danes dogaja, pa je le metanje lastne zgodovine skozi okno. - Vi, ki ste ostali bližje filateliji, ste danes zelo pomembni pri promociji znamk, pečatov, razglednic in spominskih označb? - Ne bi rekel. Mi skrbimo, da se naša mala zgodovina ne pozablja s tem, ko obnavljamo dogodke, ki v naših učbenikih niso zapisani. Vemo, kje se konča osnovnošolska zgodovina in to je tisto, za kar filatelisti, s svojimi izdajami, zabeležimo. Spominjamo se na Rexa, na Parenzano, na Luko Koper, na Izolski čudež. To so zgodbe, ki drugje niso objavljene in skrbimo, da ne gredo v pozabo. - Je težko priti do spominske znamke ali pečata? - Ni težko. Najprej je treba zainteresirati organizatorje različnih prireditev, da se odločijo za takšno promocijo svojega dogodka. Največji strošek so trenutno popularne osebne znamke, kar na žalost Pošta izkorišča, saj so za 40 odstotkov dražje od navadnih znamk. Lahko pa na to znamko natisnemo tisto, kar želimo, seveda tudi promocijo nekega dogodka. - Če bi želel promovirati samega sebe, bi lahko naročil znamko s svojo podobo? - To lahko naredi vsak preko spletne strani Pošte Slovenije. Vsak lahko naroči znamko s tem, da ne sme vsebovati prepovedanih simbolov, sicer pa je naklada vsaj 20 znamk, za karkoli, od rojstnih dnevov, do porok in obletnic. Menda je veliko povpraševanje za takšno storitev. - Je bil istrski maraton eden večjih dogodkov, ki ste jih kdaj zabeležili? - Vsekakor, a največji je bil ver- jetno filatelistična izdaja ob obletnici odhoda zadnjega vojaka jugoslovanske vojske iz Slovenije. To je bilo lani, ko smo s predsednikom policijskega veteranskega društva Sever za Primorsko in Notranjsko Fabiom Steffetom, promovirali novi simbol moderne Slovenije, to je bitvo in upam, da smo naredili prvi korak in bo Koper postavil to bitvo na svoj glavni pomol. Bitvo, ki bi predstavljala Slovenijo, ne pa tisti kip, za katerega nihče ne ve, kaj pravzaprav pomeni. ur Letošnjega 15. maja bomo obeležili 15. obletnico smrti izolskega akademskega slikarja Borisa Benčiča. 15. maja so tako načrtovane otvoritve treh njegovih razstav, v galerijah Alga, Insula in Plač Izolanov, art kino Odeon pa na isti dan pripravlja projekcijo njegovih avtorskih filmov. Ob tem Gorazd Budal pripravlja še kuverto s pečatom in priložnostno znamko. Spominska kuverta 4. Istrskega maratona s prav tako spominskima poštnim žigom in znamko 0 INTEM SI-NIMOIO BANK. I ?. 4. ZO/F 4. htrsJd mAm/ph IZ(XH Z 1'jOLU nun / oncuuano i p! ,#.?! mm Tudi člani Orkestra harmonik, ki deluje pri Kulturnem društvu harmonikarjev Izola, so sodelovali na letošnjem Istrskem Maratonu. Z glasnim raztegovanjem mehov svojih frajtonaric so spodbujali tekmovalce. Po vojni smo iz Trsta bežali v Izolo Narcisa Antonac se je rodila v Trstu, a je po vojni morala z družino iskati srečo na drugi strani »železne zavese«, v Izoli, kjer je bila dolga leta zaposlena v poslovalnici Soče. V tem mesecu si lahko v vitrini ustvarjalnosti v Mestni knjižnici Izola ogledate prekrasne vezenine gospe Narcise Antonac. Rojena je bila v Trstu, pravzaprav v Domju, kjer je končala tudi osnovno šolo. Spominja se, da so imeli v šoli dvakrat na teden predmet ročna dela. Deklice so se učile šivanja, pletenja, vezenja, kvačkanja, fantje so delali z glino, lesom... »In kar se Janezek nauči, to Janez zna«, pravi Narcisa. »Začela sem že s šestim letom, najprej s preprostimi vezi in ročna dela so postala moj hobi. « Njen oče, Jože Šturman, se je rodil v Mačkovljah. Kot Boris Pahor, Narcisin najljubši pisatelj, se je tudi oče Jože boril za pravice Slovencev. Bil je soustanovitelj osnovne šole Mare Samsa v Domju. Tja so hodili tudi otroci iz vasi Krmen-ka. Fara je bila v Ricmanjih, saj v Domju ni bilo cerkve. V Ricmanjih je bil 19. marca, na dan sv. Jožefa, velik praznik. Domača tiskarna V času druge svetovne vojne je bila v njihovi hiši tri mesece tiskarna Morje. Vodil jo je njen oče. Tiskali so letake in drugo gradivo za partizane. V sosednji hiši je bila javka - tja so prihajali iskat gradivo, da so ga potem raznosili naokrog. Po treh mesecih jih je nekdo izdal. Prišli so esesovci in vse družine, ki so živele v bližini, za kazen odpeljali v taborišče. Samo enemu je uspelo skočiti s kamiona in se je rešil. Oče je nato tiskarno preselil najprej v neko drugo hišo, nato na Socerb. Ezuli v drugi smeri Leta 1956 je štirinajst let stara Narcisa z mamo, očetom in sestro prišla v Izolo. »Za Slovence je bilo takrat v Trstu življenje zelo težko. V Trst so prišli ezuli iz Istre, se vpisali v krščansko stranko in povsod so imeli prednost. Če si delodajalcu prinesel slovensko šolsko spričevalo, te niso sprejeli. Tudi moja sestra ni dobila službe, čeprav je končala knjigovodsko šolo. Pred nami je v Izolo že prišlo nekaj slovenskih družin iz Trsta. Oče jih je poznal in tako so nam lahko pomagali.« Oče Jože je bil kasneje zelo aktiven tudi v Izoli. Soča je imela sedem trgovin V Piranu, v tedanji trgovini Moda na Tartinijevem trgu, se je Narcisa začela učiti za trgovko. Leta 1958 se je kot vajenka zaposlila v trgovini Soča v Izoli. Podjetje Soča je imelo takrat v Izoli kar sedem poslovalnic. V njih so prodajali železnino, čevlje, elektromaterial, barve, kozmetiko, pohištvo, konfekcijo, pozamanterijo in metražo. Narcisa je prodajala pozamanterijo - sukance, prejice, gumbe, trakove, elastike in metražo - blago na meter. Ljudje so takrat še šivali doma, saj še ni bilo naprodaj toliko konfekcije. Ko je naredila poslovodsko šolo je veliko potovala po Sloveniji in naročala blago. Največ je sodelovala s tovarno Labod iz Novega mesta. Spominja se, kako kvalitetni izdelki so prihajali iz slovenskih tovarn. »Nekako do leta 1985 so v našo Sočo prihajali kupovat Tržačani, medtem ko so domačini od tu hodili po nakupih v Trst...«, pove Narcisa z grenkobo v glasu. Njeni so še tam Narcisa je upokojena že dvajset let. Ročna dela jo še mikajo, a ker ji nagaja vid, ne veze več. Še vedno pa rada zahaja v knjižnico, kjer si je tudi izposojala revijo Mani di fata. Veliko idej in vzorcev za ročna dela je našla prav v tej reviji. V Domju, njenem rojstnem kraju, kjer še vedno živijo njene tete, strici, bratranci in sestrične, je danes zelo razvejana kulturna dejavnost. Poleg drugih skupin so v kulturnem domu Tone Ukmar dejavni kar trije pevski zbori: moški pevski zbor Fran Venturin deluje že okrog 40 let, mladinski pevski zbor je nastopal tudi na festivalu Primorska poje, otroški pevski zbor pa vodi njena nečakinja Suzana Žerjal. Špela Pahor Priložnost v Manufakturi HIŠA S STILOM IZOLA IN KOPER za nakup enega Izdelka po vaši Izbiri iz ponudbe oblačilne konfekcije v Manufakturini poslovalnici Hiša s stilom Izola in Hiša s stilom Koper. Ne velja za blago v akciji. Popusti se ne seštevajo. Kupon je unovčljiv le enkrat. Vegevnoet kupom: do vključno 28.eprtl»20T7 | za nakup enega izdelka po vaši izbiri iz ponudbe spodnjega perila ali hišnega tekstila ali oblačilne konfekcije v Manufakturini poslovalnici Hiša s stilom Izola in Hiša s stilom Koper. Urnik: PON-PE: 8.00-20.00, SOB: 8.00-13.00 manufaktura@manufaktura.si | www.manufaktura.si mambr/m: 11 Primorci beremo že (vsaj) enajst let V petek se bo enajstič začela akcija Primorci berejo, ki je v dobrem desetletju združila devet knjižnic, 8.000 bralcev in 61.000 knjig. V letošnjem izboru najdemo tudi nekaj izolskih knjižnih del. V petek se bomo Primorci že enajstič »brali«. Začenja namreč 11. akcija »Primorci beremo 2017«, ki povezuje devet slovenskih knjižnic, od Izole do Tolmina, preko Trsta in Gorice z namenom, da bi se Primorci naužili branja v izvirnem jeziku. Letošnja akcija »Primorci beremo 2017« se bo začela v petek ob mednarodni bralni iniciativi Noč knjige 2017 in ob svetovnem dnevu knjige, bralna pobuda pa se bo iztekla 11. novembra 2017. Na bralnem seznamu je letos kar 75 proznih in pesniških del, ki bodo primorske bralce brez »izgubljenega v prevodu« popeljala v mavrični svet literarnih užitkov. Nekatere med njimi so na voljo tudi v elektronski različici, tudi tokrat pa ne manjkajo knjižna dela domačih avtorjev. Med temi najdemo Čoln Vanje Pegana in Lešnikova torta usodnih vezi Kristine Menih. Primorske knjižnice bodo z različnimi literarnimi večeri in dogodki obeležile začetek tega skupnega bralnega projekta, začelo pa se je še pred uradnim začetkom, so so že včeraj v idrijski knjižnici predstavili knjigo Umovadba za bistre možgane v poznih letih, avtorja Voyka Kavčiča. B Sicer pa bodo v petek 21. aprila ob 19. uri v izolski mestni knjižnici gostili ekozofa Antona Komata, ki bo predstavil svoje delo Če boste molčali, bodo kamni govorili, istega dne ob 19.30 pa bo tolminska knjižnica Cirila Kosmača v veliki dvorani Stergulčeve hiše v Bovcu predstavila knjigo Jaz. Tina, avtorja, skorajšnjega Izola-na Vita Divca. V novogoriški knjižnici Franceta Bevka bodo 24. aprila ob 17. uri gostili pisateljico Mojco Kumerdej, ki bo predstavila knjigo Kro-nosova žetev, koprska knjižnica Srečka Vilharja pa bo v novi ankaranski enoti v torek, 25. aprila ob 18. uri pripravila literarno glasbeni večer z Jernejem Dir-nbekom, avtorjem knjige Pevci pozabljenih pesmi. Narodna in študijska knjižnica v Trstu bo začetek akcije Primorci beremo obeležila 9. maja v prostorih knjižnice, v Ul. s. Fran- 3017 cesco 20 v Trstu, s Pravljičnim večerom za odrasle v izvedbi mariborske in sodelujočih knjižnic. V projektu Primorci beremo je v enajstih letih sodelovalo 8.000 bralcev, ki so skupaj prebrali več kot 61.000 knjig slovenskih književnih ustvarjalcev. Pravijo, daje v bralni verigi pomemben povezovalni člen prav vsak sodelujoči bralec ne glede na to, koliko knjig prebere. Vsako leto nov, pester bralni seznam utrjuje in potrjuje pri primorskih bralcih prepričanje, da se pripadnost skupnemu kulturnemu prostoru izkazuje tudi z branjem izključno slovenskega leposlovja. Pomlad je čas prebujanja, čiščenja, sajenja Na podružnični šoli v Kortah smo se zato odločili, da bomo očistili in polepšali okolico šole, ter šolsko igrišče, ki je odprto za vse, ki se radi družijo, igrajo in rekreirajo. Tako so učenci, ki obiskujejo eko krožek, uredili šolski vrt, kjer so sadili in sejali. Uredili so cvetlične gredice in posadili lepe in raznovrstne cvetlice, ki nam jih je letos podarila vrtnarija Moškon. V sadovnjak so posadili sadno drevo - češnjo. Učenci planinci so poskrbeli za stare koše za smeti na šolskem igrišču, saj so le- te poslikali in prebarvali. Želimo si namreč, da bi bilo igrišče čimbolj urejeno in čisto in da bodo smeti vedno našle svoj koš. Člani PGD Korte pa so poskrbeli, da so šolsko igrišče dobro očistili. Le s skupnim sodelovanjem in skrbjo za čisto okolje, lahko pripomoremo k temu, da bo okolica šole in šolsko igrišče, kjer se mladi lahko družijo, igrajo in rekreirajo, čisto in urejeno. Maja Burdych Spletimo vezi V petek, 21. aprila 2017, bo potekala prireditev »SPLETIMO VEZI«. Vse, ki bi radi sodelovali na že tradicionalnem srečanju, prisrčno vabimo, da se nam pridružite. Zbirno mesto bo pred vsako izolsko osnovno šolo in vrtcem ob 8.30. Po kratkem uvodnem pozdravu se bomo še športno pripravili na pohod. Ob 11.00 sledi druženje izolskih šol, vrtcev in krajanov v Simonovem zalivu. Za dobro vzdušje bo poskrbela plesna šola Animagus. Vstopnina na prireditveni prostor bosta prazna plastenka in zamašek. Zbrana sredstva za odpadni material bodo darovana v dobrodelne namene. Spletimo vezi in z novimi močmi stopimo v pomladne dni. 20.4. četrtek od 9.00 do 12.00 Manziolijeva palača Ob Svetovnem dnevu knjige odprtje razstave knjig, posvečena otrokom Vrtca l'Aquilone in OŠ Dante Alighieri iz Izole 19.00 Mestna knjižnica Izola predavanje popotnice Bredo Stele Egipt, Iran in CompOStela 19.00 Kulturni dom Izola potopisno predavanje Zoran Furman: Z 3VtOm po Ugandi 21.4. petek ob 17.00 in ob 19.00 Mestna knjižnica Izola NOČ KNJIGE ob 17.00 - Srečanje bralnega kluba KIRA KNJIGA, Zoran Kneževič: Dvoživke umirajo dvakrat Ta presunljiva, a tudi humorna knjiga, ki pripoveduje o priseljeniškem življenju in ekvilibriranju med dvema kulturama., ob 19.00 - Predstavitev knjige, začetek bralnega projekta Primorci Beremo 2017 _ Anton Komat: Če boste molčali, bodo kamni govorili Avtor v knjigi znova opozarja, da smo kot civilizacija na povsem napačni poti. Bomo dopustili, da bodo le še kamni govorili o našem bistvu, o naši preteklosti? Ta večer bo knjižnica nagradila NAJ BRALCE KNJIŽNICE. 19.00 Manziolijeva palača Predstavitev knjige Giorgia Dudine Domenico Lovisato - Patria, Scienza, Famiglia 21.30 Hangar Fish on Mars (progressgive) predstavitev novega albuma + gosti: VVrong Generation (rock) 22.4. sobota 9.00 Mestna knjižnica Izola NOČ KNJIGE ustvarjalna delavnica za odrasle-NETOPIRJEVA BUKVICA Letos se bomo lotili izdelave knjige v kombinaciji knjigoveških veščin in tehnike kirigami. Delavnico, bo trajala 3 ure. od 10.00 dalje Ljubljanska ulica Skupinski razstava verjetno najštevilčnejših in najmlajših slovenskih grafikov 15.00 Park Pietro Coppo in Lonka, Izola Dan zemlje - interaktivna prireditev Nastopi društev in učencev (glasba, ples, gledališče), športni dogodki, razstave, umetniško ustvarjanje, pokušine... V primeru slabega vremena bo prireditev v Sončni dvorani. 20.00 Manziolijeva palača Koncert- 25. tradicionalni Pomladni Koncert Nastopajo zbor Carillon iz Sl Pula, zbor Glemonensis iz Gemone del Friuli (Ud) in zbor Haliaetum. 21.30 Hangar Laurylin (classic metal) 24.4. ponedeljek 17.00 Mestna knjižnica Izola Pozor, otrok prihaja. Govorili bomo o negi presredka ali operativne rane po carskem rezu, poporodni krvavitvi, težavah z dojkami, bradavicami, zaprtjem in krči novorojenčka, ter o počitku in spanju po porodu. Srečanje bo vodila Pamela Jere, diplomirana babica in študentka magistrskega študija aplikativne kineziologije. 26.4. sreda 19.00 Manziolijevtrg Izola Proslava ob dnevu upora proti okupatorju in 72. obletnici osvoboditve Izole Slavnostni govornik generalni sekretar ZZB za vrednote NOB Slovenije Aljaž Ver-hovnik. V kulturnem programu bodo nastopili: MoPZ Izola, Marjetka Popovski, Čampo Krizi. /V primeru slabega vremena bo proslava v Kulturnem domu Izola. 27.4. četrtek 16.00 Plaža Hotela Delfin, Izola Rojstni dan Hotela Delfin Program 16.00 program za družine PIKA IN CENE V PRAVLJICI (Kukuc gledališče) 17.00 rojstnodnevna torta 17.30 MEFinNOB 20.00 MPZ Delfin Skrbimo za zapolnitev vašega prostega časa f http://center-izola.si Center za kulturo, šport in prireditve http://www.odeon.si Centra per la cultura, lo šport e le manifestazioni Izola - Isola u@i isistkursuii u&ty/uu uui£ Rezervacija in prodaja vstopnic: Galerija Alga, Kristanov trg 1, Izola (t: 05/641 84 39, gsm: 051 394 133, m: galerija@center-izola.si) - ponedeljek in petek: 10.00-12.00, torek, sreda in četrtek: 16.00-18.00; Art kino Odeon Izola, Ulica prekomorskih brigad 4, Izola (t: 051/ 396 283, m:info@odeon.si) - vsak dan pol ure pred projekcijo; blagajna prizorišča - v uri pred dogodkom. TURA * Razstava projekta Mali grafiki * Razstava del otrok iz VIZ Mavrica, enota Školjka, Scuola materna Dante Alighieri ter VIZ Mavrica, enoti Livade 1 in 2, ki so sodelovali v projektu Mali grafiki na DPM Izola v mesecu aprilu 2017 bo v soboto, 22.4.207 od 10. ure dalje na Ljubljanski ulici v Izoli. Razstavljenih bo več kot 400 grafik, ki kažejo, kako otroci od 1 do 6 let vidijo Izolo, morje, pomlad, pa še marsikaj. Vabljeni, da si ogledate razstavo najmlajših in najštevičnejših grafikov daleč naokoli! na ogled spremljevalnih medgeneracijskih razstav v sklopu prireditve ob svetovnem Dnevu Zemlje 22. aprila "IZRAZ HVALEŽNOSTI 2017 - KOPER - IZOLA - PIRAN" Prireditev se bo dogajala tri dni, z uprizoritvijo predstave "Hrast iz Mesečevega zaliva" in akcijo "Naredi nekaj za naravo" 21.4.2017 - Piran - Tartinijev trg od 10:00 do 13:00- predstava ob lih 22.4.2017 - Koper - Prešernov trg od 10:00 do 13:00 - predstava ob lih 22.4.2017 - Izola - Park Pietro Coppo od 15:00 do 18:00 - predstava ob 17h 23.4.2017 - supanje od Kopra do Pirana s čistilno akcijo Galerija Insula razstava Sapana Gandharb: Chordata mistica Razstava bo na ogled do 4. maja 2017. Galerija Alga fotografska razstava Marko Ferjančič: Blue ali odsotnost podpore razstava bo na ogled ves mesec. Galerija Plač Ljubljanska 32 fotografska razstava Saša Sergej Merkandel Znam-zmorem Kava bar TISA fotografska razstava Univerze za tretje življ. obdobje Maksjmiljan Flander Črno-bela konja Kavarna ZVON Jožef Fabjan Muzika je to razstava slik Tanja Prezelj Mestna knjižnica Izola Razstava akrilnih slik Sonje Gombač z naslovom PTICE IN VODA, razstava ročnih del Narcise Antonac. In fotografska razstava OKOLI SVETA S KARIJEM KLEMELO. Kari Klemela, finski prevajalec, založnik in fotograf, ki živi in dela v Sauvoju na Finskem in tudi v Izoli, v pričujoči razstavi predstavlja izbor fotografij iz svojih potovanj širom po svetu. TORKOVA PRAVUIČNA URA vsak torek ob 17h. Namen pravljičnih uric je, da otrokom omogočimo prve prijetne izkušnje s potovanjem v svet pravljic, se z njimi pogovarjamo o zgodbicah in jim damo priložnost, da pravljico podoživijo. V čudoviti svet pravljic so vabljeni otroci od 4. leta starosti. Udeležba je brezplačna. Islandsko ■ slovensko zborovsko petje v Delfinu V četrtek, 13. aprila, so v hotelu Delfin odmevale tako slovenske pesmi, kakor pesmi iz daljne Islandije. V goste so namreč povabili 57 članski moški pevski zbor Hreimur, ki deluje že 40 let in je pod vodstvom dirigenta Steinbora Prainnsson zapel svoje pesmi v dveh delih. Zbor prepeva tako v svoji deželi, kakor tudi po svetu in letos gostuje v Sloveniji. Poleg koncerta v Izoli je koncertiral tudi v Portorožu. Vmes je slovenske ljudske zapela Marjetka Popovski, ki je skupaj s svojo mamo Zofijo pritegnila še občinstvo in je tudi povezovala program. Priredbe slovenskih pesmi pa je predstavil in zapel še moški pevski zbor Lopar, ki letos obeležuje svojo 20. obletnico delovanja in ga že 17 let vodi Vladislav Korošec. Večer je bil pester, poslušalci, ki jih je bilo kar polno, so vsakega nagradili z velikimi aplavzi, še posebej, ko so vsi skupaj zapeli še pesem, Slovenija, od kod lepote tvoje, ki so se jo naučili tudi Islandci. Velika zahvala gre tudi hotelu Delfin za vso gostoljubnost, ki so jo nudili še na zaključku, ko se je nadaljeval še družabni del večera. VABILO V petek, 21. aprila 2017, bo potekala prireditev »SPLETIMO VEZI« Vse, ki bi radi sodelovali na že tradicionalnem srečanju, prisrčno vabimo, da se nam pridružite. Zbirno mesto bo pred vsako izolsko osnovno šolo in vrtcem ob 8.30. Po kratkem uvodnem pozdravu se bomo še športno pripravili na pohod. Ob 11.00 sledi druženje izolskih šol, vrtcev in krajanov v Simonovem zalivu. Za dobro vzdušje bo poskrbela plesna šola Animagus. stopnina na prireditveni prostor bosta prazna plastenka in zamašek. Zbrana sredstva za odpadni material bodo darovana v dobrodelne namene. Spletimo vezi in z novimi močmi stopimo v pomladne dni. Kje si zdaj proleter? V ponedeljek, 10.4.2017 je SŠ Izola, in sicer program gostinstvo, turizem in predšolska vzgoja gostovala pod pokroviteljstvom Povabim besedo, ki ga organizira Društvo slovenskih pisateljev, pesnik, glasbenik, novinar in pisatelj Esad Babačič. S pesnikom smo se pogovarjali o umetniškem ustvarjanju, ljubezni do umetnosti, o tišini, o njegovih začetkih in o položaju ustvarjalcev v današnjem času. Dijaki so tako dobili priložnost, da spoznajo »pota ustavrjanja« in slišijo pesnikovo besedo v živo. Humanitarne akcija zbiranja hrane pred veliko nočjo V soboto, 15. 4. 2017, je Rdeči križ Izola izvedel dobrodelno akcijo Zbiramo hrano. Lahko prispevaš? Naši prostovoljci so bili prisotni na kar petih lokacijah (Mercator Livade, Jagodje in Center, Spar in Eurospin) in v treh urah zbrali 700 kg različnih prehranskih izdelkov. V akciji je sodelovalo 13 prostovoljk in prostovoljcev. • 3 dijaki iz Srednje šole Izola, program zdravstvena nega • 2 dijakinji iz Srednje šole Izola, program kozmetični tehnik • 8 prostovoljk in prostovoljcev Rdečega križa Izola Hvala vsem, ki ste prispevali in pripomogli k uspešni akciji. Rdeči križ Izola Povezava do fotografij o obhodu V prejšnjem Mandraču smo ob članku Dan v znamenju dreves, objavili tudi nekaj fotografij Jožeta Langa. Fotograf je celoten dogodek, ki je privabil marsikaterega Izolana, odlično pokril, zdaj pa je ponudil, da vsi, ki so bili z na obhodu lahko snamejo te fotografije s spleta. Povezava je zapletena, a ne nemogoča: https://drive.google.com/open?id=OBzw8eTMEVC-hWXFYcEZaQktOelE Izola Prepoznati moramo neverbalno komunikacijo Na tretjem srečanju, ki je potekalo po programu usposabljanja zaposlenih v domovih starejših na čezmejnem območju Istre, je predavala Mira Dajčič, ustanoviteljica in podpredsednica Hrvaškega združenja za alzheimerjevo bolezen (HUAB) iz Zagreba, enega od partnerjev projekta DEMENCA ACROSSLO. Mira Dajčič je že vrsto leto dejavna na področju alzheimerjeve bolezni, za svoje delo pa je prejela številna priznanja. Tokrat je spregovorila o osnovnih načelih, ki veljajo pri negi oseb z demenco in podala številne napotke za vse, ki skrbijo zanje. Zanimiv je podatek, da bolnik z diagnosticirano alzheimerjevo demenco lahko samostojno skrbi zase le še približno tri leta od pojava začetnih simptomov. Sčasoma postane popolnoma odvisen od drugih. V povprečju za enega bolnika skrbita dve osebi in pol. Obremenitev se nanaša tako na družinske člane kot tudi zdravstveno-negovalno osebje, socialne delavce, terapevte in druge, ki se pri svojem delu srečujejo z osebami z demenco. Predavateljica je poudarila, da bi vsak, ki formalno ali neformalno skrbi za osebo z demenco, moral imeti osnovno znanje o tej bolezni. Ta se med drugim izraža s spremembami razpoloženja in vedenja ter nezmožnostjo opravljanja osnovnih vsakodnevnih življenjskih aktivnosti, kot so: hranjenje, umivanje, oblačenje in tudi gibanje. Skrbnik naj bo pripravljen, da bo običajno sporazumevanje z bolnikom sčasoma vse težje, zato se mora naučiti prepoznavati neverbalno komunikacijo. Oseba z demenco mora bivati v udobnem, mirnem in varnem okolju. Njene duševne in fizične sposobnosti je treba ohranjati, dokler se le da. Mira Dajčič je za konec zanimivega predavanja poudarila tudi, da dobrega skrbnika odlikujeta predvsem empatija in ravnanje z bolnikom v zavedanju, da mu je potrebno do konca omogočiti obdržati svoje človeško dostojanstvo. Lijana Trontelj, strokovna sodelavka Dom upokojencev Izola n M/Wli-H^x€ 15 Predzadnja------------------------------------------ Nasilen in naložen Policisti so zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja nasilja v družini in neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami pridržali 25-le-tnega Izolana, ki je izvajal nasilje nad svojo materjo. Policisti pri ogledu kraja našli vrečke s približno 700 g posušenih rastlinskih delcev, za kar se je ugotovilo, da je prepovedana droga konoplja. Po končanem postopku so ga policisti privedli na zaslišanje k preiskovalnermu sodniku, ki je zoper njega odredil pripor. Pobral je vse živo Neznanec je ponoči na območju Jagodja vlomil v barako, od koder je ukradel kosilnico na laks, znamke MTD, plinske jeklenke in različne vrste pijače. Bmsilko je vzel, avta pa ne Nekdo je prav tako ponoči vlomil v parkiran Citroen Berlingo. Iz vozila je ukradel baterijsko kotno brusilko, vredno 500 evrov. Slab začetek začetnika Policisti so obravnavali prometno nesrečo s telesnimi poškodbami. 31-letni voznik motornega kolesa je zaradi vožnje preblizu desnega roba trčil v robnik in padel. Voznik se je pri tem lažje poškodoval in sam poiskal zdravniško pomoč. Policisti so zoper voznika začetnika odredili preizkus alkoholiziranosti, ki je pokazal 0.86 mg/l. Odvzeto mu je bilo vozniško dovoljenje, ki bo poslano z obdol-žilnim predlogom na sodišče za prekrške. Globa in točke Policisti so zaustavili 46-letnega voznika osebnega avtomobila, kateremu so odredili alkotest, ki je pokazal 0,39 mg/l alkohola. Vozniku je bilo začasno odvzeto vozniško dovoljenje in izrečena globa 600 evrov in 8 kazenskih točk. Medgeneracijska kontrola prometa Policisti so zaustavili 58-letnega voznika osebnega avtomobila, kateremu je alkotest pokazal 0.52 mg/l alkohola, 24-letnega voznika, kateremu je alkotest pokazal 0,47 mg/l in 62-letnega voznika osebnega avtomobila, kateremu je alkotest pokazal 0,57 mg/l alkohola. Voznikom je bilo začasno odvzeto vozniško dovoljenje in izrečena globa v višini 900 evrov in 16 kazenskih točk. Zabodel gaje Iz Izolske bolnice so nas obvestili, da je pri njih iskal zdravniško pomoč 29-letnik z okolice Kopra, ki je bil trikrat zaboden (je izven smrtne nevarnosti). Policisti so po prvih zbranih obvestilih ugotovili, da se je poškodovani v Izoli sprl z 26-letnim domačinom, ki je šel po nož, nato pa ga zabodel in pobegnil. Osumljenemu so policisti ob 5.33 odvzeli prostost. Kriminalisti nadaljujejo z zbiranjem obvestil o dogajanju. MARATON HITROSTI Včeraj, 19. aprila, med 6. in 18. uro, je po vsej Sloveniji potekal maraton nadzora hitrosti. Nadzor ni bil namenjen kaznovanju voznikov, temveč spreminjanju njihovih vozniških navad. V akciji na območju PU Koper je sodelovalo 16 policistov, ki izvajajo meritve z različnimi sistemi (provida, stacionarni in ročni merilniki). Namen akcije je predvsem zmanjšanje povprečne hitrosti na relacijah, kjer je število prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti največje. Tako so tudi policisti PU Koper izvajali meritve tam, kjer so na podlagi analiz ugotovili, da je prisotnost policije najbolj potrebna in sicer, na obvoznici pri gostilni Jasna, pri Merkurju, na Šaredu in v bližini Gaviolija. Humanitarna akcija - pomoč družini ob požaru! V noči na soboto je v Livadah pogorelo stanovanje v ulici Bogomira Magajne in trije člani družine so ostali brez strehe nad glavo in brez vsega imetja. Rdeči križ Slovenije Območno združenje Izola, katerega glavna naloga je pomoč ljudem, ki so se znašli v stiski, v ta namen organizira humanitarno akcijo zbiranja sredstev za pomoč družini. Finančna sredstva zbiramo na našem transakcijskem račun št. 101000029190108 s pripisom “POŽAR”. Veseli bomo vsakega zneska, ki ga boste nakazali na omenjeni TRR. Iskrena hvala za darovana finančna sredstva. RKS - območno združenje Izola - V Izoli oddam garsonjero za daljše obdobje. Informacije na gsm: 041 670 085. - Oddamo garsonjero cca. 30 m2 za daljše obdobje. Tel.: 040 865 336 - Za daljše obdobje oddamo dvosobno stanovanje v Jagodju. Posebni vhod, parkirišče, internet. Tel. 05 6417224 ali 031/562 353 - Za daljše obdobje oddam enosobno opremljeno stanovanje v centru Izole s parkiriščem. Najemnina je 400 eur, z vključenimi stroški. Pogoj: plačilo treh najemnin vnaprej. Tel: 040/732-666 NAJAMEMO - V Izoli najamem apartma/ garsonjero za 230 eur s stroški - za 22 dni: od 23.4. do 15.5. Čim bližje centra (lahko tudi Livade), s pralnim strojem. Mama 40+ let in predšolska hčerka, iz osrednje Slovenije. Tel: 051 871 114. - Družina išče dvosobno stanovanje v Izoli po ugodni najemni ceni. tel 051 869 840 - Mama z otrokom najamem sobo ali stanovanje do 300 eur mesečno. Če pa ima kdo na Obali v najemu in bi se selil v Domžale, se lahko dogovorimo z mojim lastnikom, da prevzamete 1SS v Domžalah, blok star 20 let, center. Tel: 051871114 - Najameva stanovanje v Izoli. Zakonski par srednjih let brez otrok, nekadilca, redna plačnika. Zaželjeno v centru Izole. Tel.:070 217 562 PRODAMO - Vrstno hišo, vmesno, v Jagodju, prodamo. Tel 064 228 846 - Prodam kmetijsko zemljišče v velikosti 1416 m2 na mirni lokaciji ob reki Dragonji. Tel.: 041/478-034 Ok-tavio ZAMENJAVA - Zamenjam pol hiše z dvoriščem v Kortah za garsonjero v Izoli (doplačilo), tel 051 640 876 Drugačen cirkus išče prostor V Izoli iščemo primeren prostor, za izvajanje kulturno-izobraževalnih dejavnosti za otroke in odrasle, kot tudi predstavitveni prostor. Potrebna min. višina prostora je 6m in kvadratura 200m2. Potreben je tudi dovod elektrike in vode in pa dostopnost obiskovalcem. KM:[©(M§0 ODDAMO KUPIMO - V bloku ali hiši kupim svetlo in zračno stanovanje, najraje v Izoli, Kopru ali Strunjanu z okolico. Tel: 031 218 485 - Sod inox 1001 na nogicah z pipo z plavajočim pokrovom prodam za 50 euro 041 721220 - V zameno za stare neuporabne mreže zašijem zastavice - dam tudi blago. Tel. 070 925 446 - Prodam varjen kovinski nadstrešek 3.60 x 2.80 m, s pripadajočo kritino in žlebovi. Primeren za pergolo ali streho pomožnega objekta. Ogled pet., sob. in ned. Cena po ogledu in dogovoru. Inf.: 031 833 360 - Občasno potrebujem storitve strugarja za izdelavo drobnih delov iz kovine ali plastike. V kolikor imate proste zmogljivosti, pokličite preko tel. št.: 031 235 319. - Prodam kavč, trosed, temno rjave barve z izvlečnim predalom. Tel.: 041 402 187 - Prodam kmetijsko zemljišče, 2.306 m2, južna lega, odprt pogled na sečoveljsko dolino. Urejen javen kolovoz-pot do zemljišča. Sončna lega je primerna za oljčni nasad, sadovnjak ali vinograd. Tel. 041666924 - Iščem osebo, ki mi v Bevkovi ulici lahko cepi drevo kakija. Tel.: 05 641 346/031 572 110 - Ugodno prodam omaro (psiho) z ogledalom in tremi predali. Dimenzije omare so 120cm x 42cm x 74cm. Višina z ogledalom je 172cm. Cena je 50 Eur. Prodam tudi starinsko omaro (55 let), zelo dobro ohranjeno dimenzij 119cm x 56cm x 178 cm s ključem. Ogled v Izoli, za več informacij tel. 051/33-66-25 (Denis) - Prodam 7 letne oljke istrska belica, 23 kosov. Izkop in odvoz v vaši režiji. Cena po dogovoru. Tel: 030/341-550 +386 (0)41 858 473 Gotovo že poznate naše jedi z žara, zdaj pa pripravljamo tudi bogate MALICE 4,00 € - 5,00 € okusna KOSILA 7.00 € prava nedeljska KOSILA 8.0 € Saj veste kje? Med parkom in Lonko. Šesti festival oranžnih vin Festival oranžnih vin - Orange Wine Festival - bo zadnji petek v aprilu v Izolo spet privabil ljubitelje vin, pridelanih sonaravno s postopkom daljše maceracije iz grozdja belih sort vinske trte. Na šestem festivalu, ki bo potekal v Manziolijevi palači in na istoimenskem trgu v središču Izole v petek, 28. aprila, med 14. in 21. uro, se bo s svojimi vini predstavilo blizu 60 vinarjev iz petih držav, Slovenije, Italije, Hrvaške, Avstrije in Gruzije, ob njih pa tudi gostinci, ki delijo soroden odnos do okolja in narave. Pridelava vin s podaljšanim stikom jagodnih kožic z moštom je tradicionalen postopek, h katerem so se vrnili in se vračajo številni vinarji tako v krajih, kjer so ta način pridelave že poznali kot tudi drugod. Izola je v minulih letih z Orange Wine Festivalom postala eno najpomembnejših izložbenih oken za sonaravno pridelavo vin iz regije in zlasti za predstavitev vse širše družine vinarjev, ki pridelujejo oranžna vina. Društvo Vinadria sestrski festival prireja vsako jesen tudi na Dunaju, kjer so za tovrstna vina po začetni skepsi v petih letih uspeli navdušiti precej širok krog vinoljubcev. Za povabilo na festival mora vinar izkazati skladnost pridelave svojih vin z načeli prireditve. Ta slonijo na čim bolj sonaravni pridelavi, podaljšani maceraciji in spontani fermentaciji, čim manj intervencijah v kleti in nizki vsebnosti žvepla v vinu. Vsako leto je na Orange Wine Festivalu kakšen nov obraz. Tako bo tudi letos, saj se za vračanje h koreninam in odmik od konvencionalne pridelave odloča precej vinarjev, zlasti mladih, ki nadaljujejo delo svojih staršev. Orange Wine Festival nadaljuje tudi s predstavljanjem vin iz Gruzije, pridelanih po najbolj starodavni metodi, v kvevrih, glinenih posodah, vkopanih v zemljo. Letos bo na festivalu mogoče okušati vina iz desetih gruzijskih kleti. Predstavitev vin bo dopolnila kulinarična ponudba pridelovalcev in gostincev, ki delijo isto filozofijo in soroden odnos do okolja in narave. szj Stiskama fflandrač -3(36 040/43-29-43 splet: stiskarna.mandrac.si fb: Luujuj.facebook.com/mandrac.si mail: stiskarna.mandrac@gmail.com majice kape šalice itd epke za avto epke za računalnik stenske nalepke urnik nalepke