Poštnina plačana v gotovini.	LJUBLJANA, 15. marca 1930.	Posamezna številka 2 dinarja.
o
Svoje pravice bodo uveljavili železničarji le z združeno močjo.
^	v
Zavedajte se tega, trpini in organizirajte se vsi v US Z.
V petek, 28. februarja 1930, se je izvršila ob isti uri protestna akcija strokovno organiziranega delavstva po celi državi proti nakanami delodajalcev, ki hočejo, da se poslabša socialna zakonodaja. — V svojem govoru na impozantnem zborovanju strokovnih organizacij v Beogradu je rekel direktor Mednarodnega urada dela sodrug Alb. Thomas: »Socialna zakonodaja sloni na delavskih strokovnih organizacijah. Brez delavskih strokovnih organizacij bi bil Mednarodni urad dela neploden, jalov. Podlaga vsemu delu pa je strokovno predstavništvo.« — Ne pozabimo na te velike besede direktorja Mednarodnega urada dela sodr. Alb. Thomasa. V nas samih je naša rešitev, v nas samih je izboljšanje našega položaja.
Zaton o zaščiti delawcew»
(Govor Vlad. Pfeiferja).
Zgodovinski dan delavske solidarnosti.
28. februarja 1930 so se zbrali v Beogradu zastopniki vseh obstoječih delavskih strokovnih organizacij in delavskih zbornic v državi. Nezaslišane zahteve združenih gospodarskih krogov so vzdramile celokupno delavstvo, ki se je spontano dvignilo v obrambo svojih pravic. Veliko zborovanje delavstva 28. februarja v dvorani centralnega tajništva delavskih zbornic, ko je delavstvo po svojih vrhovnih predstavnikih izneslo glasen apel na vse, ki imajo skrb in brigo za dobro države in družbe in ko je direktor Mednarodnega urada dela s. Thomas ta apel še podkrepil, je pač zgovoren dokaz, da si delavstvo s krvavimi žrtvami pridobljenih pravic ne da vzeti. Združeno delavstvo Jugoslavije je ponovno naglasilo svoje stališče in pokazalo smer in pot, ki vodi v lepšo prihodnjost države in družbe.
*
Kmalu po šestih popoldne se je začela polniti prostorna dvorana bel-grajske delavske zbornice. Prihajali so delavci in delavke in zastopniki organizacij. Ob pol sedmih je bila dvorana že nabito polna. Vihar navdušenja se je razlegel preko tisoč-glave množice, ko je stopil na oder Albert Thomas.
Zborovanje je otvoril predsednik belgrajske delavske zbornice. Pozdravil je s. Thomasa in zbrane zastopnike delavstva iz cele države.
V uvodnem govoru je povdarjal centralni tajnik delavskih zbornic s. dr. Topalovič, da predstavlja zborovanje enotnost volje in hotenja delavstva Jugoslavije.
Zatem so podali poročila o delavskih zakonih:
O zakonu o zaščiti delavcev, Vladimir Pfeifer, tajnik zagrebške delavske zbornice,
o zavarovanju v naši državi, Filip Uratnik, tajnik ljubljanske delavske zbornice in
o zakonu o inspekciji dela, Bog. Čurič, tajnik splitske del. zbornice.
Vsa poročila in predlogi poročevalcev so bili sprejeti z velikim na-vdušenjem soglasno.
Nato je govoril direktor Medna-rodnega urada dela s. A. Thomas v francoskem jeziku. Prevedel je govor s. dr. Topalovič.
Govore so prenašale vse tri jugoslovanske radio-oddajne postaje širom; države in po celem svetu. Proletarijat izven mej Jugoslavije je slišal, kako se proletarijat Jugoslavije bori za socijalno zakonodajo, za svoje pravice in človeško dostojanstvo.
Vsi govori in vse izjave so bile sprejete z burnim odobravanjem zbranega delavstva. Solidarnost delavstva je praznovala svoj zgodovinski dan.
Najprej je treba, da ugotovimo meje naše razprave in to v pogledu tvarine in kroga oseb, ki so zainteresirane na zakoniti zaščiti delavcev.
V	pogledu tvarine ostanemo v okviru onega dela socialno-politične zakonodaje, ki se nanaša na ožjo osnovno delavsko zakonsko zaščito (delovni čas, čezurno delo, nočni in tedenski odmor, zaščita delavk in otrok, higijensko tehnične zaščitne mere, delavski zaupniki itd.), izpopolnjeno z zaščito, v pogledu zakonite ureditve delovnih odnošajev (odpusti, odpovedi, regulacija sporov, razsodišča itd.).
V	pogledu oseb, katere je treba zaščititi s posebno socialno-politič-no zakonodajo, upoštevamo predvsem vse one družabne vrste, katere določeno število ur oddajajo svojo telesno ali duševno delovno moč drugim za mezdo, ali plačo. Po statistiki OUZD je na delavski zaščitni zakonodaji zainteresiranih oseb sledeče število: pri Središnjem uradu za zavarovanje delavcev 644 tisoč 943 članov, pri Bratovskih skladnicah 50.440 članov in pri Humanitarnih fondih železničarjev 75 tisoč 100 članov; skupaj 770.483 članov. Ako prištejemo k temu številu še rodbinske člane, potem dobimo gotovo 2 milijona prebivalcev naše države, ki so zainteresirani na delavski zaščitni zakonodaji. Z drugimi besedami rečeno, zakonita delavska zaščita ne predstavlja interesne sfere le nekaterih slojev, ampak je življen-sko vprašanje velikega dela našega naroda.
Ko smo tako ugotovili predmet razprave in krog interesentov, razpravljajmo o Zakonu o zaščiti delavcev in o onih zakonitih predpisih, katere vsebuje še ne unificirana obrtna zakonodaja posameznih pokrajin.
Zakon o zaščiti delavcev je bil sprejet na 39. redni seji zakonodajnega odbora Narodne skupščine dne 14. decembra 1921; sankcioniran je bil 22. febr. 1922, razglašen v št. 128 »Službenih novinah« z dne 14. junija 1922, ko je tudi formalno stopil v veljavo.
O pomenu tega zakona je danes najboljše, da ponovimo besede svo-ječasnih oficielnih predstavnikov najvišje državne uprave.
Letno poročilo o delu Ministrstva za socialno politiko v letih 1918— 1921 spremlja zakon o zaščiti delavcev z besedami:
»Pokazala se je nujno potreba, da se čimprej izvede unifikacija celokupne obstoječe delavske zakonodaje v naši državi. Končni zaključek tega dela je Zakon o zaščiti delavcev, ki obsega vse glavne predpise iz dosedanjih zakonov in uredb, ki se nanašajo na delavsko zaščito, ki so dosedaj veljali v poedinih oblastih naše nove države in katere se je smatralo potrebnim razširiti na cel teritorij naše države. Zakon s svojimi odredbami predstavlja eno izmed najpoglavitnejših kulturnih
tvorevin naše mlade države od njenega postanka do danes.
Zakon obsega najpotrebnejše moderne zaščitne mere delavskega razreda in predstavlja kot tak odločilen korak na polju demokratizacije in civilizacije naše države; tako važen korak, da je na zakon lahko država ponosna, ker se s tem uvršča v vrsto najkulturnejših držav. Za delavski razred pomeni zakon ogromno pridobitev, ki ji bo znatno pomagala, da se hitro povzdigne materialno in kulturno in obenem uvidi, da je zaključena ureditev naše države in na še družbe, ki o delavskem razredu in njegovih interesih v isti meri vodi račune, kot o ostalih razredih.«
Zakon o zaščiti delavcev velja za vsa obrtna, industrijska, trgovinska, prometna, rudarska in njim slična podjetja, v katerih je zaposleno pomožno osobje, brez ozira na to, ali pripada privatnim ali javnim telesom.
Zakon obsega odredbe: a) o delovnem času, b) o plačilu za čezurno delo, c) o nočnem in nedeljskem počitku, d) o zaščiti žene in mladostnih delavcev ter dece, e) o higijensko-zaščitnih merah, f) o delavskem koalicijskem pravu, g) o delavskih zbornicah, h) o delavskih posredovalnicah, i) o delavskih zaupnikih, j) o delavskih legitimacijah in k) o vodstvu registra zaposlenega pomožnega osobja.
Zakon o zaščiti delavcev ni predvideval odredb o rešavanju sporov okrog zaščite delavskih mezd, odpovednega roka, in drugih delovnih pogojih. Ti odnosi so urejeni še s starimi obrtnimi predpisi.
Toliko o formalno-zakonskem stanju. O faktičnem stanju zakonitih predpisov pa naj navedemo to-le:
Naša socialno-politična zakonodaja dosedaj še ni izvedena v celoti: celi oddelki Zakona o zaščiti delavcev se niso nikdar izvajali. Pri onih odredbah naše socialno-politične zakonodaje pa, ki so se od časa do časa izvajale in ki se še tudi sedaj tu in tam izvajajo, pa lahko rečemo, da je gotovo 75 odst. izvedb takih, kot bi niti za eno izmed teh ne obstojal zakon in oddelki o — kazenskih predpisih.
S tem je vse rečeno — in lahko preidemo na razpravo o onem, kar delodajalci in gospodarski krogi razumejo pod formulo: »revizija socialno-politične zakonodaje«.
Delodajalske organizacije in zbornice so predložile Ministrstvu za socialno politiko obsežne predloge o reviziji naše socialno-politične zakonodaje. Značaj teh predlogov je najbolj razviden iz pojasnil, katera so na kritiko z delavske strani predložili delodajalci tudi gospodu ministru za socialno politiko in* narodno zdravje. V teh pojasnilih pravijo:
»Zakon o zaščiti delavcev je šel tako daleč, da njegova striktna izvedba v mnogem onemogoča delo v gospodarstvu. Zakon gre v nekaterih svojih določilih še dalje od zako-
nodaje držav, ki so gospodarsko jač-je od naše, šel je še dalje kot wa-shingtonske konvencije.
Ako hočemo, da naše gospodarstvo aktivira svoje delo, kar bi ne koristilo samo delodajalcem, ampak tudi državi in delavcem, potem se mu mora dati večja svoboda dela.
Podjetnik mora biti večji gospodar v svojem podjetju, v katerega vlaga samega sebe, vse imetje in bodočnost svoje družine. Potrebna je sprememba mnogih zakonitih odredb, ki odvzemajo podjetniku moč upravljanja po stvarni potrebi podjetja, ali mu pa predpisujejo obveze, katerih izpopolnitev vodi v nemož-nost vzdržati inozemsko konkurenco.
Poleg mnogih drugih, tudi ti razlogi govore za to, da se ne smemo v socialni zakonodaji ravnati po naprednejših državah, najmanj pa, da jih celo prekašamo v liberalnosti.« , Ako hočemo objektivno karakterizirati pravi značaj zahtev delodajalcev in gospodarskih krogov, moramo konstatirati, da bi, za primer, da se ugodi njih zahtevam, stvarno pomenilo to likvidacijo naše zakonske zaščite. Ko enkrat vemo to, vprašamo, kaj naj delavci in nameščenci odgovore na take zahteve? Očigled zatrjevanj delodajalskih korporacij o nevzdržljivosti socialnih, ekonomskih in finančnih obremenitev naše zakonodaje o zaščiti delavcev moramo da ponovimo in končno ugotovimo, da ta navajanja nimajo opravičbe in temelja v realnosti teh obremenitev, temveč v želji, da se vsaka socialno-politična zaščita in zavarovanje delavcev in nameščencev, in naj bi bilo še tako slabo, ne samo faktično onemogoči in sabotira, temveč tudi formalno likvidira.
Svobodne delavske in nameščen-ske sindikalne organizacije so vedno ugotavljale, da obstoječi zakoni o socialni zakonodaji niso popolni in ne odgovarjajo zahtevam, ki se v naših razmerah in v naših prilikah in v naši državi smejo in morajo postavljati. Zahteva delavstva je vedno bila, da se socialna zakonodaja izpopolni in da se prav posebno nejasni zakoniti predpisi z izvršilnimi nared-bami raztolmačijo in praksi odgovarjajoče točno definirajo.
Tej zahtevi se pridružuje še splošna, da načelno zahtevamo unifikacijo socialne zakonodaje.
Splošni principi delavske zaščite morajo biti postavljeni v splošni zakonodaji, ki naj velja za vse kategorije delavcev in nameščencev v privatnih in javnih podjetjih.
S posebnimi zakoni, ako je za to potreba, se smejo samo ti splošni principi eventuelno potrjevati ali zboljševati, v nobenem primeru pa ne poslabševati.
Iz teh razlogov zahtevamo, da je Ministrstvo za socialno politiko centralni državni organ celokupne javne zaščite delavcev in nameščencev vseh kategorij in da v tem pogledu prestane pristojnost drugih specialnih ministrstev. Posebno naglašamo, da mora to obveljati tudi za rudarsko in železniško pomočno osobje, ki se danes nahaja v pogledu zaščite
«
in zavarovanja izven pristojnosti ministrstva za socialno politiko.
Naši končni zaključki o socialni zakonodaji bi bili:
Delavske organizacije niso nikdar zahtevale revizije naše socialnopolitične zakonodaje, temveč so neprestano zahtevale izvedbo naše zakonite zaščite. Delavstvo je v zvezi s tem vedno ugotavljalo, da naša zakonita zaščita ne odgovarja potrebam delovnega človeka z ozirom na današnje težke ekonomske in zdravstvene prilike v državi.
V zvezi s to konstatacijo posebej zahtevamo:
Zakonite odredbe o omejitvi delovnega časa, o nedeljskem in nočnem počitku, o zaščiti delavskih zaupnikov, o zaščiti žen, dece in mladostnih delavcev ne morajo striktno izvajati in popolniti se mora zaščita vajencev.
Najstrožje je nadzirati izvedbo socialno-politične zakonodaje; posebno je strogo nadzirati izvedbo odredb higijensko-tehnične zaščite.
Državne posredovalnice za delo naj temelje na principu samouprav.
Pri izenačenju obrtne zakonodaje se mora zaslišati mnenje delavskih predstavnikov. Materialne odredbe novega obrtnega zakona ne bi smele niti malo oškodovati že sedaj zakonito zajamčenih delavskih pravic. Vsi predpisi v pogledu regulacije delovnih in plačilnih pogojev delavcev naj se organsko strnejo v edinstveno delovno pravo.
Temeljem vsake socialne zaščite je smatrati inicijativno delo delavskih in nameščenskih organizacij. Zato je treba njihovo svobodno delovanje zakonito zaščititi.
Delavsko lavarovanje w Jisgoslawifi.
(Referat tajnika Filipa Uratnika na konfe renči v Jugoslaviji.)
Moja naloga je izpregovoriti na tem shodu nekaj besed o zavarovanju delavcev za slučaj delovne nesposobnosti. Vi ste slišali že v prvem referatu, da je v naši državi 565.000 delavcev zavarovanih pri Osrednjem uradu za zavarovanje delavcev, 50 tisoč pri bratovskih skladnicah in 75.000 delavcev pri humanitarnih fondih za železničarje. Razen njih je v naši državi nad 100.000 poljedelskih delavcev, ki za slučaj delovne nesposobnosti sploh niso zavarovani.
Najtežji je seveda položaj teh poslednjih. Ako zbole, izgube svoj zaslužek in ostajajo ne samo brez zdravil, temveč tudi brez hrane. Strah pred nesigurnost jo in trpljenjem v slučaju, da postanejo nesposobni za delo, je eden od nagibov, vsled katerih beži delovna sila od poljedelskega dela v tovarne in mesta.
Položaj ostalih delavcev je nekoliko boljši, ali tudi oni niso zavarovani za vse slučaje delovne nesposobnosti.
Če delavec zboli, ima pravico za dobo šestih mesecev do brezplačnega zdravljenja in do denarne podpore v iznosu dveh tretjin zavarovane mezde. Če pa traja bolezen dalje, ima delavec pravico do rente samo takrat, če je povzročil njegovo delovno nesposobnost nesrečen slučaj. Če pa ni tako in če traja bolezen dalje kakor 6 mesecev, ostaja delavec navadno brez vsake podpore. To velja posebno za starejše delavce, za katere velja pravilo, da je starost že sama po sebi bolezen.
Po našem zakonu o zavarovanju delavcev bi imeli taki onemogli starejši delavci pravico do trajne mesečne podpore, ki bi znašala 150 do 400 Din na mesec. Moram* podčrtati, da je to bolj zavarovanje za slučaj onemoglosti, kakor zavarovanje za slučaj starosti. Zakaj zakon daje pravico do teh rent samo delavcem, ki so glasom zdravniškega spričevala nesposobni za delo. Šele 70 let star delavec bi dobival rento na podlagi našega sedanjega zakona tudi brez zdravniškega spričevala. Tu pa je nesposobnost za delo oči-vidna.
Izvajanje te vrste zavarovanja pa je z zakonsko novelo odgodeno. Po tej noveli je sicer gospod minister za socijalno politiko pooblaščen, da more izvesti za posamezne gospodarske panoge, ki ne trpe od gospodarske krize, zavarovanje takoj. To pooblastilo pa se ni uporabilo niti v enem slučaju.
če reasumiramo to sliko ^seda-njega stanja našega zavarovanja, moramo reči:
Poljedelski delavci za slučaj nesposobnosti za delo sploh niso zavarovani. Ostali delavci so zavarovani za slučaj kratkotrajne delovne nesposobnosti, niso pa zavarovani za morda važnejši slučaj dolgotrajnejše ali trajne delovne nesposobnosti.
Kakšne izpremembe sedanjega stanja zavarovanja zahtevajo delavci?
Delavci zahtevajo predvsem, da se izvede zavarovanje za slučaj starosti in onemoglosti. Ta delavska
zahteva ne znači novega obremenjevanja našega gospodarstva, temveč pravičnejšo razdelitev teh bremen. Delavci zahtevajo, naj nosijo ta bremena predvsem: gospodarske edini-ce, v katerih so delavci za čas svojega zdravja in mladosti delali. Razen tega zahtevajo delavci, da se garantirajo te dajatve njim' kot pravica in da ne bodo miloščina, kakor so danes.
Delavci mislijo dalje, da je treba pristopiti resno k problemu zavarovanja poljedelskih delavcev. Delavci trdijo, da so postavljeni prispevki in rente za slučaj onemoglosti v sedanjemi zakonu tako nizko, da jih ni mogoče še dalje zniževati, ker bi postalo to zavarovanje sicer brezpredmetno.
Železničarski in rudarski delavci zahtevajo, da se podredi njihovo zavarovanje v cilju enakomernega izvajanja vrhovnemu nadzorstvu ministrstva za socijalno politiko.
Kakšne izpremembe sedanjega
stanja zahtevajo poslodavci?
Poslodavci zahtevajo, da se razveljavi zakonska veljavnost onih členov zakona o zavarovanju delavcev, ki govore o zavarovanju za slučaj onemoglosti. Oni zahtevajo, da se prevede to zavarovanje z uredbo in to v razumnih mejah, ki pa se precizneje ne ugotavljajo. Poslodavci zahtevajo, naj nosijo v bodoče delavci, poslodavci in država enak del prispevkov za slučaj bolezni in onemoglosti, a od prispevka za slučaj nesreče, ki so ga nosili dotlej sami poslodavci, polovico poslodavci, polovico delavci.
Z vsem tem bi se znižal prispevek poslodavčev za zavarovanje za slučaj bolezni in nezgode od sedanjih 204 milijonov dinarjev na 125 milijonov dinarjev.
Ako bi se izvedlo zavarovanje za slučaj invalidnosti in starosti v sedanjem obsegu in porazdelili prispevki po predlogih poslodavčev, bi plačevali v bodoče poslodavci za vse tri vrste zavarovanja 171 milijonov dinarjev, torej za 33 milijonov manj, kakor sedaj samo za dve panogi zavarovanja. Delavci bi plačali 171 milijonov Din, torej za 32 milijonov dinarjev več, nego dosedaj za dve vrsti zavarovanja. Poslodavci zahtevajo torej, naj nosi stroške za zavarovanje za slučaj onemoglosti v celoti država. Od sedanjih prispevkov poslodavčev pa naj jim plačajo 32 milijonov delavci, za_ kar naj se tem poviša prispevek, če tudi pod temi pogoji za izvajanje zavarovanja za slučaj onemoglosti ne bi bilo potrebno, da bi se poslabšale ostale panoge zavarovanja,, so stavili poslodavci predloge, ki zmanjšujejo v veliki meri podpore, do katerih imajo delavci pravico po sedanjem zakonu. Na denarno podporo za slučaj bolezni ibi imeli delavci v bodoče po predlogih delavcev pravico samo, če bi bili bolni dalje nego 5 dni in če so bili najmanje 3 mesece pred boleznijo ali tekom zadnjih dveh let vsaj eno leto zaposleni. Podpore porodnicam bi se zmanjšale sledeče: Pravico do porodniške podpore bi imele samo one članice, ki bi bile zavaro-
vane šest mesecev pred porodom, ali ki so tekom zadnjih dveh let najmanj eno leto zaposlene. Znesek porodniške podpore bi se znižal od % na 2/s zavarovane mezde. Ta podpora bi se ne dajala 16 tednov, kot dosedaj, ampak samio 12 tednov. Podpora za dečjo opremo bi odpadla povsem.
V	pogledu zavarovanja za slučaj nezgode zahtevajo poslodavci, da bi se zmanjšale vse rente za 25%. Invalidi z delovno nesposobnostjo do 35% bi ostali glasom tega predloga brez rente. Razven tega predlagajo poslodavci, da se zamenja sistem kapitalnega kritja s sistemom do-kladnega kritja. S tem bi se prište-dilo v prvih letih precej, zato pa bi se kasneje povišal nezgodni prispevek na dvojno sedanjo izmero. Številčno bi se prištedilo s poslabšanjem bolniških dajatev nad 30 milijonov dinarjev.
V	pogledu uprave zahtevajo poslodavci, da se da poslodavcem možnost, da zavarujejo svoje delavce v lastnih podjetniških blagajnah z značajem1 sedanjih Okrožnih uradov: da se osvobode vsi poslodavci dolžnosti, da prijavljajo uradom za zavarovanje delavcev svoje delavce; da se osvobode vsi poslodavci, ki zaposlujejo manj kakor 25 delavcev, dolžnosti prijavljati uradom za zavarovanje delavcev svoja podjetja. Nuj-
ne evidence bi sestavljali okrožni uradi za zavarovanje delavcev samo na podlagi prijav delavstva. Četudi bi bila evidenca pod temi pogoji zelo težka, se otežuje po predlogih poslodavčev tudi kontroliranje podjetij od strani uradnikov zavarovanja.
To so oficijelne zahteve poslo-davskih organizacij. Kakor se iz teh zahtev razvidi, so tu velika nasprotja. Delavci smatrajo, da ogrožajo poslodavske zahteve samo eksistenco delavskega zavarovanja. Najnevarnejše so one zahteve, ki pomenijo po svojem bistvu popolno desor-ganizacijo uprave zavarovanja.
Kako se bo ta borba končala? Kako se mora končati? Mi upamo, da bo prišlo koncem: koncev vendarle do zavarovanja za slučaj onemoglosti in starosti in do napredka delavskega zavarovanja v vseh njegovih panogah. Mi se nadejamo, da ne bo hotel nihče, ki sodeluje pri tej reformi delavskega zavarovanja, vezati svojega imena z reformami, ki bi značile poslabšanje našega delavskega zavarovanja in popolno desorganizacijo ustanov, ki gledajo v nekaterih pokrajinah naše države na 40- in večletne tradicije. Delavci pričakujejo, da bo pomenila perioda življenja zakonodajne konstruktivnosti tudi napredek za delavsko pravo.
Zaksm o iMpekcip dela-
(Govor Bog, Carića.)
Inspekcije dela so bile ustanovljene: »za neposredni nadzor nad izvrševanjem zakonov, uredb, pravilnikov in ministrskih naredb, katere se nanašajo na socialno in življensko zaščito delavcev v delavnicah in v industrijskih, obrtnih, trgovskih in prometnih podjetjih, naj so privatna ali državna, okrožna, občinska itd., v katerih so zaposleni civilni delavci«. Zakon deli inspekcijo na osrednjo inspekcijo dela (ki je oddelek Ministrstva za socialno politiko), na oblastne inspekcije dela in na specialne inspekcije dela za specialne stroke, n, pr. za stavbno stroko, za železnice, pomorstvo in za rudarsko in za domačo industrijo.
Izvrševanje zakona o inspekciji dela
Poleg nalog, ki jih predpisuje inšpekcijam dela zakon, je bil 28. januarja 1922 izdan še »pravilnik o higijenski in tehnični zaščiti delavcev v podjetjih«, ki je prav tako spadal v delokrog inšpekcij dela. Žalibog je pa ostal pravilnik neizveden.
Sam zakon o inšpekcijah dela se je le deloma izvajal. Osnovanih je bilo 10 oblastnih inšpekcij dela z dvema specialnima inspekcijama dela za pomorski promet, ki sta pa bili prav kmalu ukinjeni. Osrednja in oblastne inspekcije dela niso imele pravice raztegniti svoje nadzorstvo na rudarska podjetja in železniški promet in v glavnem tudi ne pomorski promet, tako da je bilo 150.000 delavcem onemogočeno okoristiti se z zaščito inšpekcij dela.
Po predpisih Zakona o inspekciji dela bi morale inspekcije pregledati okoli 1,200.000 delavcev (dvakrat letno), pregledale so pa, glasom svojih poročil le:
V Jugoslaviji prevladujejo mala podjetja. Poleg 6000 industrijskih podjetij z več kot 15 delavci, imamo 75.000 obrti in trgovskih obratov, ki zaposlujejo delavce, obrtnike in pomočnike.
Število nesrečnih slučajev pri delu narašča letno, prav tako kot pada aktivnost inšpekcij dela. Tako je znanih nesrečnih in smrtnih prime-
leta	podjetij	z zaposlenimi delavci
1921	6736	101.867
1922	7670	128.733
1923	7972	168.777
1924	8146	175.607
1925	9079	146.720 .
1926	5662	149.304
1927	5074	137.491
1928	4832	112.316
Iz tega vidimo,		da so inšpekcijo
dela izvršile komaj deseti del svojih zakonitih nalog. To pa predvsem zato, ker inspekcije dela niso imele ne dovolj ljudi, ne dovolj denarnih sredstev na razpolago.
Po državnem proračunu je bilo leta:
Inšpektorjev dela Inšpektorjev kotlov Tajnikov inšpekcije Tajnikov insp, kotlov Pisarniških moči Slug
1922	1923 1925 1927 1928
1923	1924 1926 1928 1929
16	12	9	8	8
12	10	7	7	7
25	13	8	8	8
16	12	7	6	6
22	21	14	14	14
16	16	14	14	20
Polnili kroditov 1,015.000 800 000 700.0110 560 000 520.000
leta	nesrečnih	smrtnih
1921	2452	92
1922	2714	100
1923	6295	193
1924	7297	„144
1925	8135	144
1926	7058	117
1927	8149	135
1928	9352	157
Z uveljavljenjem Zakona o zaščiti delavcev in o zavarovanju delavcev so se še razširile naloge inšpekcij dela, med katere spadajo tudi dovoljenja za zaposlitev inozemskih delovnih moči.
Inspekcije dela imajo dolžnost direktne intervencije v vseh delovnih sporih. Druge oblasti, kot sodišča, upravni in obrtni uradi razsojajo samo na tožbo z ene strani in izvajajo higijensko kontrolo obratov. Zaščitne naprave v obratih pa lahko nadzirajo le inspekcije dela.
Sedaj so podrejene inspekcije dela banskim upravam.
Zahteve delodajalcev
Delodajalske korporacije zahtevajo, da se tudi formalno ukinejo predpisi Zakona o inspekciji dela o specialnih inšpekcijah, ker se do danes take inspekcije niso ustanovile.
Dosedaj so imeli inšpektorji pravico, da sami vsak čas pridejo v podjetje. Delodajalci zahtevajo, da sme priti v podjetje inspektor samo z dovoljenjem in v prisotnosti lastnika podjetja. Ako ni lastnik podjetja prisoten, ne sme v nobenem primeru priti v podjetje inspektor. Prav tako se ne sme razgovarjati inspektor z delavci v nenavzočnosti lastnika podjetja. Inšpektorji dela ne smej0 na licu mesta izvesti preiskave o ne-srečnih primerih, temveč se mora izvršiti ta posel komisijskim potem; v komisiji so pa zastopani državni uradniki in podjetnik.
Glavna zahteva delodajalcev je nadalje, da se odvzame inšpektorjem dela pravico, da pregledujejo v podjetjih higijenske, mezdne, prehranjevalne, stanovanjske, zdravstvene in delovne razmere, ker smatrajo, da so vse to privatne zadeve podjetnikov, v katere naj se ne vmešavajo državne oblasti. Higijenske razmere sme nadzirati samo strokovna komi-
sija, sestoječa iz delodajalca in državnih uradnikov, ne pa tako kot je dosedaj, da izvaja kontrolo inspektor dela s strokovnjaki, katere sam določi. Največja kazen sme znašati 1500 dinarjev. Kazni pa ne izreka inspektor dela, temveč kraljevska banska uprava. Proti izreku kazni ima podjetnik pravico pritožbe na ministrstvo in državni svet. Pritožba ima odločilno moč.
Zahteve delavcev
Z ozirom na slabo zaščito delavstva in na zvišano število nesrečnih primerov in z ozirom na dosedanje izkušnje v pogledu izvajanja naše zaščitne zakonodaje, zahtevajo delavci:
1.	Da morajo obstojati oblasti, ki nadzorujejo izvajanje zaščitnih zakonitih določil in da je med te oblasti šteti predvsem inspekcije dela.
2.	Vse predpise Zakona o inspekciji dela se mora striktno izvajati; izmenjave zakonitih določil se naj izvrše šele tedaj, ako bi se pokazalo, da to ali ono ni izvedljivo.
3.	Zvišati je kazni za kršitev zakonskih določil in uvesti je zaporno kazen za povzročitelje smrtnih in nesrečnih slučajev delavcev.
4.	Inspekcije dela je obdržati v splošnem delokrogu ministrstva za socialno politiko in narodnega zdravja kot samostojne edinice za
vsako banovino. Inspekcije je osvoboditi birokratizma in formalizma, da so zmožne za hitro delo, kajti inspekcije dela so dejansko socialna policija, katere organi morajo biti vedno, povsod in v vsakem slučaju na razpolago. Inšpekcijam dela se naj da na razpolago potrebne kredite in personal, da bodo lahko vršile svoje zakonite dolžnosti.
5. Za slučaj, da se inšpekcijam odvzame pravico izrekati kazni, potem morajo imeti inspekcije tudi pravico pritožbe na višje oblasti, ker v gotovih poslih nastopajo inspekcije pred upravnimi oblastmi v isti vlogi, kot pri sodiščih državna pravdništva. Ako bi inspekcije dela ostale sestavni del banskih uprav, potem bi ta možnost odpadla, ker se inšpektorji ne bi mogli pritožiti proti odlokom svoje direktno predpostavljene oblasti. Zato je povsem utemeljena zahteva, da so inspekcije dela samostojni organi ministrstva za socialno politiko.
Končno zahtevajo delavci, da se pod kontrolno oblast inšpekcij dela uvrsti vse vrste narodnega gospodarstva, ne izvzemši železnice, rudnike in plovidbo.
Vse posle socialne zaščite delavcev in nameščencev se naj skoncentrira v ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje. Dokler se to ne izvede — nimamo socialne zaščite delavcev.
Govor aiberta Thomasa, direkiorja Mednarodnega urada dela.
Sodrugi! Navdajajo me občutki radosti in veselja, ko se nahajam nocoj med vami, v krogu iskrenih in pazljivih ljudi. Ko sem stopal na to tribuno, si nisem mogel kaj, da se ne bi spomnil svojih prejšnjih posetov v Beogradu. Ko sem prišel leta 1924 v Beograd, sem poiskal takoj, kakor delam to povsod, svoje sodruge delavce. Našel sem jih na pustem brdu, v prostrani baraki, skoro kolibi. Razgovarjali smo se tam o svojih težnjah, o svojih skrbeh, o svojem trpljenju. Dve leti potem sem jih našel v skromni delovni sobi. Ali tu je bilo že vse lepo urejeno, videlo se je, da se delo organizira. Ta večer pa je zame proslava vaših novih napredkov. Sešli smo se v vsaj desetkrat večjem številu kakor doslej, v krasnih novih prostorih, med sodrugi, na važnem zborovanju, kjer ste poslušali referate, ki bi delali po solidnosti svojih utemeljevanj čast tudi mnogo starejšim organizacijam.
Teh referatov sicer nisem razumel. Ali moji sodrugi in prijatelji so mi jih izročili v prevodu. Razumel sem dobro, katere so prve in glavne skrbi delavskega razreda v Jugoslaviji. Poznam vašo delavsko zakonodajo iz 1. 1922. Poznam jo prav dobro.
To je res prav lepa zakonodaja.
A vaše delavstvo se pritožuje, da se ta zakonodaja ne izvaja v celini. Naloga Mednarodnega urada dela je, da gleda na to, da se doseže čim-bolje izvajanje delavske zakonodaje. To je naša največja in najvažnejša naloga. Države se vsako leto bolj brigajo, da izpolnjujejo zaključene pogodbe in konvencije. In v resnici je dolžnost držav članic Mednarodne organizacije dela, da izpolnjujejo obveze, ki so jih prevzele nase. Mednarodni urad dela tu sicer nima pravice ukazovati. On preiskuje le dejanski položaj, kjer je treba. Obveze ne postoje napram uradu, temveč naPram državam sopogodbenicam.
Vaša delavska zakonodaja je, kot sem dejal, dobra-
Zato se pridržujem, sodrugi, iz vsega srca željam in zahtevam delavstva Jugoslavije, naj se ta zakonodaja izvaja. Res je, da kot direktor mednarodnega urada dela nimam pravice prezreti delodajalskih spomenic, da se moram ozirati tudi na njihove razloge, da moram računati ^splošno gospodarsko krizo. Ali ne bil bLvreden mesta, ki ga zavzemam, bil bi slab čuvar delovnega re-- ^ene£a v mednarodnih po-godbah, ce ne bi izjavil: da mora iti skrb za življenje in zdravje delavcev Pred oziri materielnega značaja. Naš
cilj mora biti, da skrbimo za zdravje delavcem, da branimo delavčevo človeško dostojanstvo, da branimo delavsko mladino pred zlorabo industrije. To mora biti vedno in ob vsakem času naša misel vodilja.
Vi vodite danes isto borbo, ki se vodi v moji domovini, v Franciji. Tudi mi v Franciji imamo samo delno izvedeno delavsko zavarovanje. Za zavarovanje se vodi tudi v Franciji ostra borba. In priznati moram, jaz se divim vam in nam, kako vodimo to borbo, s kakimi napori, da se dosežejo veliki delavski cilji. Divim se tej borbi kot vaš star prijatelj, kot nekdanji strokovni delavec, kot socialist. Če mi je dovoljeno, da vam obljubim tu na tem mestu svojo moralno pomoč, sprejmite predvsem zagotovilo, da je vaša borba v vsem soglasna z velikimi cilji Mednarodne organizacije dela.
Zahvaljujem se vam zlasti zato, da ste posvetili toliko pažnje inspekciji dela. Zakaj brez svobodne in avtonomne inspekcije dela sploh ni delavske zaščite.
Strinjam se z Vašimi referenti. Pridružujem se jim popolnoma, A ne želel bi vas mučiti v jeziku, ki ga po večini ne boste razumeli. Zato po-vdarjam le to: Da sta dve garanciji za izvajanje delavske zaščite.
Prva je dobra inspekcija dela, druga so dobre strokovne organizacije, Zlasti brez dobrih delavskih organizacij bi bil tudi Mednarodni urad dela neploden, jalov. Strokovne organizacije so podlaga za vsako delavsko zaščito.
Ko je po burnih časih, ki so sledili vojni, nastala doba zmed in generalnih stavk, je prišlo tudi vprašanje ratificiranja konvencij na mrtvo točko. Ko pa so se po tej dobi začele strokovne organizacije utrjevati in notranje konsolidirati, smo dosegli velike in koristne uspehe.
Zaupamo v bodočnost strokovnih organizacij in z njimi tudi Mednarodnega urada dela. Danes po desetih letih obstoja, čvrsto tudi ta zaupa v svojo bodočnost.
Pred desetimi leti so prinesli estonski delavci iz svoje estonske domovine k nam v Ženevo mal hra-stič. Zasadili smo ga na obali Le-manskega jezera.
Ta hrastič napreduje in raste, za-saja svoje korenine globoko v zemljo.
V njegovi senci bo delavski razred našel, kakor se nadejam, varstvo in blagostanje.
(Dolgotrajno in burno ploskanje , in živioklici.)
POVERJENIKI CANKARJEVE DRUŽBE
^ T	H-''--. -	■;
d lanski zaupniki in funkcionarji strokovnih organizacij, nabirajte člane za Cankarjevo dražbo in obračunavajte člane! — Letošnje knjige bodo krasne.
Siiava ui&dšniemh delavskih sindikatov
(URSSJ).
Sodrug Bogdan Krekič, tajnik »Ujedinjene delavske strokovne zveze« (URSSJ) je podal sledečo izjavo:
Svobodni sindikati, združeni v sestavu Ujedinjene delavske strokovne zveze (URSSJ) se priključujejo izvajanjem in zahtevam, ki so jih obrazložili referenti.
Da vse to podkrepimo, želimo še posebno podčrtati nekaj stvari, ki so za delavstvo prav posebno važne.
Mi vemo, da sloni celokupna institucija Mednarodne organizacije dela na sodelovanju predstavnikov države in predstavnikov svobodnih organizacij delavcev in delodajalcev. Zato je važno in ima mednaroden pomen, da obstojajo v vsaki državi svobodne strokovne organizacije.
Za nas je dalje važno, da podčrtamo, da morajo biti delavske socialne ustanove svobodne. Te ustanove morajo ostati pod trajnim vplivom onih, katerim služijo.
Praksa delavskih avtonomnih ustanov je pokazala svetle rezultate.
A ti rezultati so vsekakor prav zato zadovoljivi, ker so vodili te ustanove ljudje, ki so izšli neposred-
no iz delavskih vrsf, s kvalifikacijami, ki so si jih pridobili pri svojem delu med delavci in za delavce.
V želji, da se razvijajo naši socialni zavodi tudi v bodoče po potih, ki so se izkazali kot dobri in vedli te zavode do priznanega ugleda, nagla-šamo tu, da mora ostati samouprava teh zavodov neokrnjena. Želimo, da bi nepravilno postavljeno vprašanje kvalifikacije nameščencev teh zavodov in vodilo do njih birokratizira-nja in duhovnega odtujenja od delavcev, kojim morajo te ustanove služiti.
Iskreno se bomo veselili, ako bo do našle te zahteve tako avtoritativno podporo pri Mednarodnem uradu dela, kakor razumevanje pri merodajnih činiteljih.
Slične izjave so podali tudi:
France Terseglav v imenu Jugoslovanske strokovne zveze.
Rudolf Juvan v imenu Narodno-socialne strokovne zveze.
Zastopnik Saveza grafičnih radnika, zastopnik privatnih in bančnih nameščencev.
Delavski apel na vlad©«
Deputacija 44 članov delavskih strokovnih organizacij pri ministru za socialno politiko.
V soboto, 1. marca ob pol 11. uri dopoldne se je zglasila deputacija vsega delavstva Jugoslavije pri ministru ^ za socialno politiko dr. Mate Drinkoviču. 44 delegatov je napolnilo delovni kabinet g. ministra. Delavske težnje in želje mu je obrazložil centralni tajnik del. zbornic dr. Topalovič. Poleg vprašanj okoli revizije socialne zakonodaje je iznesel zlasti vsesplošno delavsko zahtevo po samoupravah v delavskih ustanovah, zlasti v okrožnih uradih. Poudaril je, da ni kake ovire niti upoštevanja vrednega razloga, da se ne bi v teh delavskih institucijah upo-stavilo normalno stanje, to je, da bi se izvršile svobodne volitve. Poudaril je tudi enodušno zahtevo delavstva, da ostanejo vse socialne institucije, kot so inspekcije dela, okrožni uradi, borze dela in delavske zbornice pod edino svojo nadzorno oblastjo — ministrstvom za socialno politiko, Le-to edino imej vso oblast!
G. minister je na kratko odgovoril na vse glavne želje, ki so mu bile izražene. Glede revizije socialne zakonodaje je dejal, da na vsa ta vprašanja ne more in ne sme gledati kot socialist. Kajpak mora biti objektiven in nepristansko pretehtavati razloge ene in druge strani. V tem pravcu gre tudi njegovo delovanje. Glede poedinih delavskih institucij je dejal, da je tudi njegovo mišljenje in težnja, da je zanje edina oblast v državi ministrstvo za socialno politiko. V tem pogledu med njim in delavskimi zastopniki ni nikakega nesoglasja.
Nato so delegati še dalj časa ostali v razgovoru z g. ministrom, razpravljajoč o drugih vprašanjih, ki so potrebna rešitve, zlasti o potrebi razširjenja pokojninskega zavarovanja nameščencev na celo državo, o vprašanju razmerja med zagrebškim »Merkurjem«, ljubljanskim trg. boln. in podpor, društvom in belgr. Omladino, o potrebi ureditve starostne preskrbe monopolskega delavstva itd.
Pri zastopniku predsednika vlade dr. N. Periču.
Delavska deputacija je bila sprejeta zatem ob 12. uri opoldne od dr. N. Periča, kot zastopnika predsednika vlade generala Petra Živkovi-ča. Dr. Perič, ki je tajnik vrhovnega
zakonodajnega sveta, je sprejel deputacijo v dvorani zunanjega ministrstva. Vsakemu delegatu je prijazno podal roko in se s tem in onim raz-govarjal.
Delegati so se v polkrogu zgrnili okoli zastopnika predsednika vlade ter mu na kratko obrazložili namen svojega prihoda in svoje želje. Zlasti so poudarili, da predstavljajo vse delavstvo naše države brez razlike narodnosti, vere in organizacij. Delavstvo je na braniku za svoje težko priborjene pridobitve popolnoma enotno!
Dr. Perič je najprej izjavil, da bo o vseh vprašanjih izčrpno poročal predsedniku vlade g. generalu Živ-koviču. Vse delavske težnje so mu prav dobro znane, saj se od 1. 1922, ko je bil on sam minister za socialno politiko, v tem oziru ni mnogo spremenilo. Vse od tedaj budno zasleduje gibanje delavskih strokovnih organizacij v naši državi in razvoj socialne politike.
Uverjen je, da vlada revizije delavskih zakonov ne namerava izvesti docela v smeri poslodavskih zahtev.
Delavska predstavništva bodo imela priliko o vseh novih zakonih, ki se tičejo delavstva, izraziti svoje mišljenje. Dr. Perič je nato dejal: »Vlada pa bo sama 33 krat premislila, kakšne zakone bo podpisala!«
Kot se njemu zdi, delavstvo noče drugega, kot da se ohranijo sedanji zakoni neokrnjeni in da se v polnem obsegu izvajajo. Spričo poslodavskih zahtev je to stališče tudi najbolj pravilno. Res je, da se pri nas socialni zakoni ne izvajajo in ne upoštevajo tako, kot bi se morali.
Delavska deputacija je vzela izjavo g. zastopnika ministrskega predsednika z zadovoljstvom na znanje.
Združeno delavstvo je mogočno manifestiralo enotnost svojega stremljenja. Hoče biti v državi in družbi upoštevano, kot mu gre po naravnem pravu. Hoče veljati kot človek. Hoče moderno socialno politiko in socialno zaščito pred izkoriščanjem.
ALBERT THOMAS in delodajalci.
V soboto, 1. marca se je s. Thomas sestal v belgrajski industrijski zbornici z delodajalci. Sestanek je
vodil guverner Narodne banke Baj-loni. Delodajalci so razlagali vse neprilike, ki jih ima naše gospodarstvo zaradi socialne zakonodaje. Zato hočejo zakone, ki se lahko izvajajo in zato se mora obstoječa zakonodaja revidirati. Delavci v svojih poročilih in spomenicah pretiravajo. Sicer pa je tudi delodajalcem na srcu dobrobit delavstva. Govorili so trije tajniki industrijskih zbornic,
G. Thomas je izjavil v svojem govoru, da se z mišljenjem poročevalcev ne more strinjati. On je vajen v tem pogledu odkritosrčnosti, iskrenosti in stvarnosti. Če so težkoče, niso krivi delavci. Načina rešitve ne pred-
laga, ker to ni njegova naloga. Mnenja pa je, da bi bilo najbolj prav, ako bi se v tem oziru med seboj pogajali delavci in delodajalci sami. Ne indi-viduelno, nego z organizacijami. Tudi sicer priporoča delodajalcem, da vzdržujejo z delavskimi organizacijami stalne stike.
Tajnik »Zveze industrijcev«, inž, Šuklje, je izjavil, da se v krajih preko Save in Donave delavski zakoni v celoti izvajajo! V možnost pogajanj med industrijci in delavci ne veruje, čeprav je zase uverjen, da bi rodila uspehe. Za pogajanja z delavstvom se je izjavil tudi dr. Čurčin.
Delavstvo p®
Te ogromne manifestacije in solidarnosti delavstva se je udeležilo vse organizirano delavstvo Jugoslavije.
Potom prenosa radio-postaj Beograd, Zagreb, Ljubljana so prisostvovali tej veliki konferenci v Beogradu.
V	Ljubljani v dvorani Delavske zbornice je bil velik sestanek samih delavskih zaupnikov in funkcijonarjev strokovnih organizacij, da je bila dvorana polna, kakor pri kakšnem velikem shodu.
V	Mariboru v dvorani Kazine je bilo natlačeno delavstva, da niso mnogi mogli
drygiii fkrališh.
niti v dvorano.
Na Jesenicah v Radio-dvorani je delavstvo napolnilo prostore.
V Celju, Trbovljah, Zagorju, Ptuju, v Mostah in drugod je funkcijoniral ta večer 28. februarja kot referent in govornik radioaparat in zvočnik.
Delavska zavednost je manifestirala na celi črti. Ta delavska zavednost se je postavila solidarno, odločno, kakor en mož, da zaščiti socijalno zakonodajo.
In ta delavska zavednost je porok boljših dni delavskega življenja.
Savez prš ministru saobraćala.
Konference v Beogradu se je udeležil tuđi naš savez po več zastopnikih, in sicer po ss.: Bahunu, Jernejčiču, Mikcu, Dropu-čiću, Pongr.ačiču, Žmikiču in Periču, ki so porabili to priliko, da so Ministrstvu saobraćaja predložili v deputaciji sledečo predstavko:
Podpisani savez se obrača do Vas, gospod minister, s prošnjo, da bi pospešili izplačilo diference delavcem za čas od 1. sept. 1923 do prevedbe na urnino. Povodom zadnje intervencije smo dobili odgovor, da Ministrstvo Saobraćaja ne more zahtevati naknadnega kredita od Ministrstva financ, ker še ni znan cel znesek za vse direkcije, ker zagrebška direkcija še ni predložila platnih spiskov. Obrnili smo se na g. direktorja direkcije Zagreb in dobili pismen odgovor, da je zagrebška direkcija že dne 30. jan. 1930 Ministrstvu Saobraćaja sporočila točno vsoto, ki jo rabi za izplačilo diferenc delavcem.
Ker je Ministrstvu Saobraćaja sedaj celotna vsota za izplačilo diferenc znana, prosimo' blagohotne nujne rešitve in nakazila potrebnega kredita posameznim oblastnim direkcijam, da se diference^ delavcem še pred 1. aprilom 1930 izplačajo.
Enako bo v najkrajšem času1 izšel novi pravilnik o voznih ugodnostih za železničarje ter se širijo vesti, da se bodo upokojencem reducirale vozne ugodnosti. Radi voznih ugodnosti smo Ministrstvu predložili že več spomenic ter prosimo sedaj, da bi gospod minister pri končni odločitvi glede novega pravilnika o voznih ugodnostih blagovolil osobju podeliti sledeče pravice na vozne olajšave:
1.	da se delavstvo v pogledu voznih ugodnosti izenači z nastavljene! in da se vsem železničarjem (aktivnim, upokojenim, delavcem in nastavljencem, provi-zijoniranim delavcem, rentnerjem in mi-loščiharjem) zagarantira ukoričene legitimacije s pravico do neomejene režijske vožnje t.er po tri proste vozovnice letno zase in družino.
2.	da se podeli legitimacije tudi družinskim. članom, zakonskim, pozakonje-nim in adoptiranim otrokom ter pastorkom. Posebno opozarjamo tu na adoptirane otroke, kjer železničarji prevzamejo tuje otroke za svoje, jih vzgajajo, vzdržujejo na lastne stroške in ne dobe zanje nobenih doklad, občine, odnosno državo pa razbremene, ker bi drugače morala skrbeti za te otroke. Nadalje naj se za-
sigura vozne ugodnosti tudi za hčer, ki gospodinji očetu-vdovcu ali sodnijsko ločenemu.
3. da se vsemu pod 1. naštetemu osobju zasigura po eno prosto vozovnico v inozemstvo, nadalje pravico do prostega prevoza premoga in drv tudi delavstvu in upokojencem,
Gospod minister je deputacijo sprejel, ki mu je še pojasnila zahteve radi delavskega pravilnika in zakona o prom. osobju, in je v daljšem razgovoru odgovoril, da je radi izplačila diferenc ukrenil že vse potrebno in da more točne podatke, kako daleč je stvar napredovala, dati načelnik finančnega odelenja g. Gjurić. Glede novega zakona je izjavil g. prometni minister, da je isti v delu in da bo s tem zakonom gmotni položaj zlasti osobja nižjih kategorij tako poboljšan, da bo to osobje popolnoma preskrbljeno in da bo moglo vse svoje sile posvetiti službi. Uprava pa bo od njega tudi zahtevala natančno izpolnjevanje dolžnosti.
Glede delavskega pravilnika je izjavil g. minister isto, kar je rekel tudi prejšnji deputaciji, da se nahaja pri finančnem; ministru in pri ministrskem predsedniku. Kar se tiče voznih ugodnosti vpokojencev, ki se jih namerava z novim pravilnikom omejiti, je izjavil g. minister Radivojevič, da je res njegov namen, vozne ugodnosti v taki meri skrčiti, z motivacijo, da v nobeni drugi državi nimajo železničarji tako velikih voznih olajšav kot v naši in da je treba vpokojencem vzeti priliko prekupčevanja in »švercanja«. G. minister je napram delegaciji naglasil: »Vi nimate pojma, kako se nas od vseh strani bombardira, zlasti od strani trgovskih zbornic.« Deputacija je odgovorila, da nikakor ne gre, da bi se radi par prekupčevalcev kaznovalo celokupno železničarsko osobje, ki nima s trgovanjem nič skupnega. Naj se tedaj odvzame vozne ugodnosti samo onim,, ki zlorabljajo vozne ugodnosti in ne vsem.
Dne 1. marca 1930 pa je bila naša deputacija pri načelniku finančnega oddelka Gjuriću, ki je potrdil, da ima skupaj ves materijal iz posameznih direkcij, manjkajo mu le še podatki iz delavnice Sarajevo, Niš in Vel. Bečkerek. Te podatke so urgirali in upajo, da bo najkasneje do 10. marca že ves materijal zbran in nato odobren naknadni kredit. Generalna direkcija je tudi odobrila naknadne kredite posameznim direkcijam, med drugim zagrebški delavnici okoli 3 milijone dinarjev ter je v zagrebški delavnici zopet uveden normalni delovni čas.
Železničarji ne zahtevamo uredbe o ustrojstvu Ministarstva Saobraćaja. Železničarji hočemo delavski pravilnik In zakon o prometnem
Že od Novega leta sem gotovi apostoli obetajo železničarjem zlate čase z novo uredbo o organizaciji Ministarstva Saobraćaja in zlasti nižjim- slojem pripovedujejo, koliko procentov poviška bodo dobili, s pravo barvo pa si seveda ne upajo na plan. Da tej demagogiji naredimo konec, pojasnjujemo železničarjem; sledeče:
Z uredbo o ustrojstvu železniškega ministrstva se bo v prvi vrsti le točno označila organizacija ministrstva, njega razdelitev v razne direkcije, kompetence posameznih direktorjev, načelnikov itd. Poleg tega pa bodo s to uredbo najbrže tudi določene posebne doklade za gotove položaje. In to je tisto, kar gotovim, ljudem roji po glavi. Pri tem seveda ne pomislijo, da so in bodo te doklade omejene le na gotov del ljudi, pretežna večina pa bo brez doklad. Da si morejo železničarji narediti malo sliko, objavljamo danes iz zakona o ustrojstvu gradbenega ministrstva (ki velja na pr. za poštarje) izvleček, kdo in koliko doklad se dobi:
Ministrovi pomočniki dobe poleg plače še mesečno doklado Din 2700.— do 3500.—;
osobju.
inšpektorji, direktorji in načelniki ministrstva Din 1720.— do; 2770.—; svetniki ministrstva, inšpektorji direkcij dobe Din 920,— do 1320.—; višji pristavi (uradniki L kategorije) Din 520.— do 920.—; pristavi (uradniki I. kategorije) Din, 520.—; pripravniki L kategorije Din 200.—.
Torej doklade dobe le uradniki I. kategorije, vsi ostali, zlasti pa služitelji, zva-ničniki in činovniki lil. kategorije pa ob-drže le prejemke po, zakonu o javnih uslužbencih. Ne pridobe torej nič.
Nad 95% železničarjev se torej za take uredbe, ne more ogrevati, marveč smatra za svojo dolžnost, na vseh merodajnih mestih zahtevati zboljšanje gmotnega položaja delavstva in nižjih uslužbencev. Zato je zahteva vseh zavednih železničarjev, da naj se v prvi vrsti uzakoni delavski pravilnik, nadalje spremeni zakon o državnem prometnem, osobju ter tako zasigura primerna in delu odgovarjajoča plača pretežni večini železničarjev.
Zahtevamo pošteno plačilo za delo!
Nočemo ipa nagrad in doklad za položaje!	r
Vi
še vedno niste poslali zadnjič priložene dopisnice na upravo v Maribor po
„DELAVSKO POLITIKO“!
Gotovo še niste uničili karte. Poiščite jo in pošljite jo takoj na naslov:
POŠTU! P&EOÄL 22.
Predno karto oddate, vprašajte svojega tovariša, če se misli tudi on naročiti na
„DELAVSKO POLITIK©“!
Mesec dni jo dobite brezplačno na poskušnjo!
Obesil zbori.
Nadaljni občni zbori se vrše v
Sloveniji s sledečim dnevnim redom:
1.	Poročilo dosedanjega odbora.
2.	Razrešnica in volitev novega odbora.
3.	Poročilo delegata centrale o delu saveza v preteklem letu in direktive za bodoče delo.
4.	Poročilo o delu naših zastopnikov v bolniški blagajni.
5.	Slučajnosti.
Podružnica Brežice:	V nedeljo,
dne 16. marca ob pol 10. uri v prostorih gostilne Zorko.
Podružnica Novomesto: V nedeljo, dne 16. marca ob 14. (2.) uri v prostorih gostilne Žica.
Podružnica Videm-Krško: V nedeljo, dne 16. marca ob pol 16. uri v prostorih gostilne Fr. Ivačiča v Stari vasi pri Vidmu.
Podružnica Lesce-Kranj:	V
nedeljo, dne 16. marca ob 14. uri v prostorih gostilne Mežeka v Žirovnici.
Podružnica Rakek:	V nedeljo,
dne 16. marca ob 16. uri v prostorih gostilne Šteržaja.
Podružnica Brezno-Ribnica: V nedeljo, dne 16. marca. Kraj in čas občnega zbora je razviden iz letakov.
Podružnica Zidanimost:V soboto, dne 22. marca ob pol 20. uri v prostorih gostilne Moserja.
Podružnica Logatec: V nedeljo, dne 23. marca ob 10. uri dopoldne v prostorih gostilne Kunc.
Podružnica Borovnica: V nedeljo, dne 23. marca ob 3. uri popoldne v prostorih gostilne Cerk.
Podružnica Jesenice: V nedeljo, dne 23. marca ob 9. uri dopoldne v prostorih gostilne Mesar na Jesenicah.
Pozivamo vse službe proste so-
druge, da se občnih zborov polnoštevilno udeleže.
Sestanek članov Na-bavljalne zadruge uslužbencev drž. žel. na direkciji.
IZJAVA.
Sestanek članov, ki so v službi pri direkciji, se je vršil dne 14. febr. t. 1. v »Ljubljanskem dvoru«. Ob tej priložnosti sem predlagal na sestanku zbranim, zadrugarjem naslednjo resolucijo:
»Člani Nabavljalne zadruge uslužbencev drž-, žel, zbrani na svojem članskem sestanku (rajon: direkcija) dne 14. februarja 1930, najodločneje protestirajo proti samolastnemu: podaljšanju delegatskih mandatov, izvoljenih še na podlagi starih pravil samo za dobo enega poslovnega leta in zahtevajo, da naj upravni odbor zadruge takoj razpiše nove volitve delegatov po novih, na poslednjem občnem, zboru zadruge sprejetih pravilih.«
G. Deržič, ki je predsedoval sestanku, je mojo resolucijo ex offo odklonil, češ, da resolucije v takšni obliki ne more dati na glasovanje. Iz resolucije sem izločil izraza »najodločneje« in »samolastnemu«. Tudi takšnega predloga ni hotel dati na glasovanje, češ, da člani nimajo pravice, zahtevati od odbora, naj izvrši nekaj, kar bi nasprotovalo sklepom občnega zbora.
Prepričan sem, da g. Deržič ni hotel dati mojega predloga na glasovanje samo zaradi tega, ker je videl, kakšno je bilo razpoloženje med večino^ navzočega članstva. Le-to bi bilo nedvomno za mojo resolucijo glasovalo.
Samo to< sem1 hotel ugotoviti. O postopanju g. Deržiča more vsak sam soditi!
A. C.
K gornji izjavi s. A. C. pripominjamo naslednje:
G. Deržič je mnogo, mnogo vedel povedati, o demokratizmu — nekdaj seveda! Zdaj se je naenkrat izmislil, da obstoji demokratizem v nezmotljivosti nominiranega predsednika članskega zborovanja za-drugarjev. G. Deržič bi moral vedeti, da je kot predsednik dolžan dati vsak predlog
kateregakoli člana na glasovanje, kajti odločati o upravičenosti glasovanja kakšnega predloga ne pristoji predsedniku, marveč članstvu! Ce bi bil predlog še tako brezsmiseln, predsednik bi ga bil moral dati na glasovanje in članstvo bi ga bilo, če je bil res brezsmiseln, odklonilo. Kako pride g. Deržič do tega, da hoče misliti za vse navzoče člane...
K stvari sami pa poudarjamo, da imajo člani pravico zahtevati, naj odbor razveljavi protilegalno podaljšanje mandatov, kajti noben sklep, ki je — čeprav na občnem zboru sprejet — nasproten pravilom, ni legalen! Pravila so podstava vsake organizacije, kakor ustava v državi! Kako' je moči proti pravilom nekaj sklepati in potem tako apodiktično zagovarjati svojo nezmotljivo tezo o tem predmetu — težko razumemo... O, da: marsikaj razumemo! Celo tistega ameriškega profesorja, ki na podlagi sv. pisma dokazuje, da zemlja ni okrogla ... Najbolj komično pri vsej stvari pa je, da sd isti gg., ki zagovarjajo sklepe proti pravilom, baš na podlagi sklepa, ki ga je občni zbor mariborskega pogrebnega društva baje proti pravilom sprejel — dosegli razpust tega društva! Ali ne govori to dejstvo dovolj jasno o kvalitetah nekaterih ljudi?
Tudi ves način, kako je bil sklep o prolongaciji na občnem zboru zadruge sprejet, ni bogve kako neoporečen! Pa o tem se bomo še drugod pogovorili!
Pribijemo naposled le, da gg. ne bodo več dolgo uganjali terorja! Svaka sila do vremena — delavec in nameščenec se bosta rešila tudi tega in še katerega, drugega bremena!	Uredništvo.
Razno.
Občni zbor Gospodarske poslovalnice
osobja ljubljanske železniške direkcije se vrši v nedeljo, dne 13. aprila 1930 ob 10. uri dopoldne v vestibulu Delavske zbornice v Ljubljani s sledečim dnevnim redom: L Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva, odobritev letnega računskega zaključka in podelitev absolutorija. 3. Čitanje revizijskega poročila zveze. 4. Volitev članov načelstva in nadzorstva na izpraznjena mesta. 5. Določitev višine pristopnine. 6. Sprememba pravil. 7. Samostojni predlogi. — Vabimo vse zadružnike, da se občnega zbora udeleže.
Povišanje draginjskih doklad upokojencem v Ljubljani.
Ker je Ljubljana s L februarjem 1930 uvrščena v prvi draginjski razred, se ne povišajo samo* draginjske doklade aktivnemu osobju, marveč tudi upokojencem. V informacijo sporočamo sledeče:
Upokojenci, ki so bili upokojeni na podlagi zakona o* državnem' prometnem osobju iz leta 1923, dobe draginjske doklade enako povišane kakor aktivno osobje (glej »Ujedinjeni Železničar« od 1. marca). Kolikor odstotkov je bilo; posamezniku; pri-poznane pokojnine, toliko odstotkov dobi tudi novih draginjskih doklad.
Za staroupokojence (upokojene po starih predpisih) pa veljajo druge odredbe, in sicer:
Staroupokojenci s polno službeno dobo in letno pokojnino do 2999 Din dobe 200 Din več na mesec, s pokojnino od 3000 do 4999 Din 300 Din več, pri pokojnini od 5000 do 6999 znaša mesečna razlika 400 Din, od 7000 do 8999 Din 300 Din, od 9000 dalje 300 Din.
Uradniki s službeno dobo nad 20 let ne glede na velikost pokojnine dobe 200 Din več na mesec.
Uradniki s službeno dobo. do 20 let dobe pri letni pokojnini do 4999 Din na mesec 100 Din več, pri letni pokojnini od' 5000 Din dalje 200 Din več. Enak povišek prejmejo tudi uradniške vdove.
Poduradniki in sluge dobe ne glede na službeno dobo in velikost pokojnine po 50 dinarjev več.
IZ CENTRALNE UPRAVE.
Z ozirom na izredno važnost beograjske konference, kateri je prisostvoval izpred Mednarodnega biroja dela s. Albert Thomas, smo smatrali za potrebno, da vse članstvo' seznanimo z referati in sklepi te konference ter z intervencijami, ki so se Po tej konferenci izvršile. Zato. smo v tej številki morali opustiti ves strokovni del, poročila o občnih zborih, nadaljevanje esperanta ter mednarodni pregled, kar vse pride prihodnjič na vrsto.
Prosimo vse, da vzamete to na znanje.
c. O. USŽJ.
Glasbeno društvo železniških delavcev in uslužbencev v Mariboru ima svoj redni letni občni zbor dne 16. marca 1930 v prostorih Gambrinove dvorane. Začetek ob 14-Vsi službe prosti člani se prosijo, da se občnega zbora polnoštevilno udeležijo!
Tiska: Ljudska tiskarna d. d. v Mariboru. Predstavnik: Josip Ošlak v Mariboru. •— Odgovorni urednik: Adolf Jelen v Mariboru. — Lastnik in izdajatelj. Konzorcij »Ujedinjeni Železničar«. Predstavnika: Jurij Stanko v Ljubljani in Adolf Jelen v Mariboru.