Ameriška Domovi ima t£L/VUERI«=/%!W HO. 213 r>^ l^^&OOCAH. IM SPIRIT /?J A/, y W UWOUAO« ONUl National and International Circulation 7/^ CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING. NOVEMBER 5, 1969 SLOVSMIAM ŠTEV. LXVH - VOL. LXVH Biafra začela popuicati ^ * a i ra, nekdanja Vzhodna Pokrajina Nigerije, je nakazala, da je pripravljena ostati v okviru Nigerije, če bo zavarovan obetoj Ibov”. ŽENEVA, Šv. — Zastopnik 'afranske vlade je izjavil tu v Ponedeljek, da je Biafra voljna °Pustiti svojo zahtevo po polni Soodvisnosti in suverenosti, če ?e Mogoče varnost Biafranov, ^o ^ v glavnem plemena Ibo, dru-eače zajamčiti. V kolikor je no-v° stališče Biafre stvarno in res-lcno, bo nemara odprlo vrata P°§ajanjem za končanje vojne, v' ^ooe že tretje leto in je kon-la na deset tisoče človeških aivbenj. ^ izhodna pokrajina, kjer živi j kovnem pleme Ibo, se je upr- zvezni vladi v Lagosu in o- lcala neodvisno državo Biafro, ,° je Lagos hotel Vzhodno po- rajino razdeliti v več manjših javnih enot in tako zlomiti ° Porno moč Ibov. Ti sd večji 1 kristjani in sorazmerno na SP kulturni in gospodarski . °Pnji kot na severu živeče Sslimansko pleme Hausa. Ibi 1Jne]i v severnem predelu Ni- jerije trgovine in obrtne de- avhice, pa bili tudi v zvezni actai službi. Ko je prišlo v La- Su do nenadnega državnega tavata, so začeli v severnih ^r®delih Nigerije, zlasti na pod- Ju plemena Hausa Ibe pre- aSjati, uničevati njihovo pre- ve°2euje in jih po.bijati. Na tiso- v. lri tisoče jih je tedaj izgubilo ^ JenjG, drugi pa so bežali do-fliov. Novi grobovi Michael G. Francis Nenadno je umrl na svojem domu 64 let stan Michael G. Francis z 977 Addison Rd., mož Albine, roj. Klopčič, brat Nicho-lasa, zaposlen zadnjih 30 let pri Cievite C up. Pogreb h., iz Žele-tovega pogreb, zavoda na St. Clair Avenue v četrtek ob enajstih v cerkev sv. Vida, nato na Kalvarijo. poskusi pomiritve med Vsi g°Sarneznimi deli Nigerije, zla-S£)l naed plemeni Ibo in Hau-jirr S° P>roPacEk Vzhodna pokra-kjer je v glavnem domo-o a Ibov, se je oklicala za ne-Pg .isn°> zvezna vlada v Lagosu sed"16 ProSlasiIa za upor in ga j}oaJ tretje leto skuša streti. ški,edanja p o s r e dovanja afri- taad ^r^aV — ^ 0t^ Je ®tafro drv n° priznalo kot suvereno sk av° — niso uspela, tudi po- taet ?apeža Pavla VL’ ko Je bil §and' ° na obisku v U- g]&dSe ni posrečil. Sedaj iz-PrvIč, da obstoji stvarna in 'nost za uspešne razgovore a končanje krvave vojne. ^,to zaprl Gluševiča za pol leta nji o^GRad, SFRJ. — Nekda-gtavni urednik “Književnih nap , Je v svojem članku hudo kuipi G sovjetske čete, ki so o-člatl^a e češkoslovaško. Njegov heg^ Postal predmet sploš-'tabat Zan^manJai Pa tudi ostre ha p G' ^sei kar je v, Jugoslaviji tori, adni liniJi. je članek in av- Glušetr °bsojal0- dati V1C Se Je moral odpove-^Uredništvu, toda to režimu Vit0v Pestovalo. Prišla je ponj Še r,-c bi tova v, i • .. w * u stojki P°llCRa Sa izročila pri- dila s°dniji) ta ga je pa obso-bo, aj.a P°t leta ječe. Ni še zna-Višjo ^ Se je Gluševič pritožil na -J! s°dišče ali nP Vremenski prerok pravi: *?• S°vaiaČ,no in nekaj 5o. lsJa temperatura okoli Število rdečih prebegov v Južnem Vietnamu raste SAIGON, J. Viet. — Vsak dan skozi zadnjih 6 tednov je prebe-žalo na vladno stran okoli 160 rdečih, borcev in kmetov s področja, ki je pod nadzorom rde-"ih. To je izreden porast števila prebegov. Že nikdar, kar vojna traja, ni toliko rdečih prešlo na vladno stran. Letos je doslej to število doseglo že 40,000, več kot še enkrat toliko kot lani. V preteklosti je največ rdečih prebegnilo na stran vlade leta 1967 pred znano Tet ofenzivo — 27,178. Med prebegi je sorazmerno malo visokih rdečih funkcionarjev ali Severnih Vietnamcev, veliko pa je števiol nižjih, pa naj bodo to borci-vojaki ali pa t e r e n c i, ki sestavljajo rdečo mrežo po vaseh za nadzor prebivalstva, oskrbo rdečih in opazovanje nasprotnikov ter sovražnikov vojaških sil. Kaj je prav za prav vzrok tolikega porasta števila prebegov, ni čisto jasno, vendar ga večina tolmači kot znak povečavanja vpliva saigonske vlade na podeželju, povečanja varnosti pred rdečim nasiljem in misel, da u-tegne vlada le prevladati nad rdečimi. Število prebivalstva mesta New York pada NEW YORK, N.Y. — Število prebivalstva mesta New Yorka je od leta 1966, ko je preseglo 3 milijonov, padlo za preko 55,-000 v preteklem letu. Ljudje se selijo zlasti iz Manhattana in iz Brooklyna. Golda Meir išče novo vladno večino Izraelu Glavna vladna stranka Gol-de Meir je pri zadnjih volitvah, sedaj ko so prešteti vsi glasovi, dobila le 56 poslancev proti 63 v starem parlamentu. JERUZALEM, Izr. — Ko so prešteli vse glasove, zlasti glasove vojakov na raznih postojankah ob mejah in na zasedenem področju, se je pokazalo, da sta Delavska in Mapam stranki, ki predstavljata jedro vladne koalicije pod vodstvom Golde Meir, dobili le 56 poslancev, med tem ko sta jih imeli v starem par-lametu 63. Parlament ima skupno 120 poslancev, preje je torej imela glavna strankina koalicija v njem večino, sedaj te nima več. Pri volitvah so se okrepile nacionalistične desničarske in verske skupine, predvsem znana Gahal stranka, ki je dobila štiri glasove več in jih ima v parlamentu zopet 26, kot jih je imela pred letom 1967. V novem parlamentu bodo sedeli tudi 4 komunisti, 3 proarabski in 1 pro-izraelski. Golda Meir sestavlja kot vodnica n a j m očnejše strankarske skupine v parlamentu novo vlado. Pričakujejo, da bo pritegnila v vladno koalicijo vse, kar bo le mogla, da tako ohrani vlado “narodne edinosti’, dokler se Izrael nahaja v npygrnosU od vseh arabskih sosedov, ki se zavedajo, da ne morejo začeti proti Izraelu uspešne velike vojne, miru pa se z njim ne upajo skleniti zaradi odpora nacionalističnih skupin in posebej Palestinskega osvobodilnega gibanja, ki ima svoje ljudi po vseh arabskih državah. Obetajo zvezni proračun do $209 bilijonov in čez WASHINGTON, D.C. — Ker Nixon trpi, da njegovi sodelavci in zaupniki kar na svojo roko dsjejo izjave, ki niso med seboj v skladnosti, nastaja velikokrat zmeda: nihče ine ve, kaj je stvarnost, kdo ima prav in kdo ne. To se rado zgodi tudi pri novicah, ki se tičejo proračuna, inflacije in draginje. Tako je na primer federalni tajnik za narodno obrambo ! Laird napovedal, da se bodo pri hodnje leto stroški za vojskova-Inje v Vietnamu zmanjšali od 30 j na 17 bilijonov, čeprav po priznanju Nixona samega niti ne vemo, kako bo vojskovanje potekalo. Prihranek bi bil vsekakor odličen, ako bi prišlo do njega. Na drugi strani naj bi davčna reforma dala davkoplačevalcem skoraj $9 bilijonov manj davkov. Tudi to je dobra novica. Sedaj prihaja vest, da bo prihodnji federalni proračun skočil od sedanjih $193 bilijonov za okoli $10 bilijonov več, nad preko $200 bilijonov. Tako trdijo v Beli hiši, ko sestavljajo prihodnji proračun. Za Nixona 58% vprašanih PRINCETON, N.J. - Gallup je povpraševal v dneh 17. - 20. oktobra volivce p0 vsej deželi, kaj sodijo o Nixonovi vietnamski politiki. Od povprašanih jih je 58% izjavilo, da Nixon.,o politiko^: “ HTT”. TT VTr j , . večino demokratske kandidate. Velika razlika CHICAGO, 111. — Stroški za nove šole so zelo različni, zavise od kraja, načina gradnje in seveda opreme. Tako stane ena učilnica od $13,000 do $50,000. do Vietnama odobravajo, 32% se jih je izjavilo proti njej, 10% Mestni svet ima sedaj 8 repub-pa jih ni imelo jasne sodbe. Za- likancev- 2 več kot doslej. Sto-nimivo je, da je oktobrski od- kesov kandidat v 30. vardi, kjer stotek tistih, ki Nixonovo viet-!nai bi £radm stanovanjske hiše namsko politiko od o br avajo,!iz iavnih sredstev na področju večji od septembrskega, večji!Lee’Seville’ ie ProPadel. z™- od onega pred “vietnamskim'gal je z maihno večino C' R- Thompson, ki ga je podpiral predsednik mestnega sveta J. moratorijem”. V septembru je Gallup dognal, da je bilo le 52% povprašanih zadovoljnih z Nixonovo vietnamsko politiko, proti njej jih je bilo 32%, 16% pa neodločenih. Na splošno odobrava Nixonc- STOKES PIČLO ZMAGAL Demokratski kandidat za mestnega župana Clevelanda župan Carl Stokes je pri včerajšnjih volitvah, pri katerih udeležba delno tudi zaradi slabega vremena ni bila posebno velika, zmagal s pičlo večino okoli 3,700 glasov pri skupno oddanih okoli 238,000. Njegov tekmec republikanec R. Perk je dobil večino v 18 vardah, Stokes pa le v 15. Okoli ena petina belih je volila črnega kandidata, črnih pa bel'ega niti ne 3%. — Republikanci so zmagali pri volitvah za guvernerja v državah New Jersey in Virginia. SMUT btanton. Stokesov kandidat je med tem zmagal v 13. vardi, kjer je J. Stanton podpiral dosedanjega člana mestnega odbora A. A. PotMngerja. V 28. in 2!). vardi :;ia zmagala republikanska kandidata. V novem mestnem svetu ima sedanji nje gov predsednik J. Stanton trdno večino. V 32. vardi, kjer živi veliko število Slovencev, je bil boj za mestnega odbornika izredno oster. Zmagal je z nekaj sto glasovi večine sedanji mestni odbornik J. Princ nad svojim tekmecem McCarthyjem, ki je javno podpiral volitev R. Perka. Od petih posebnih predlogov je dobil večino le predlog št. 2 za opustitev posebnih volitev za vodnike državne uprave, če je do prihodnjih rednih volitev manj kot eno leto. Sposobni H. Calkins s ponovno kandidaturo v mestni šolski odbor ni uspel, kar je vsekakor škoda. V Euclidu je v 3. vardi izvoljen S. Zagorc namesto dosedanjega mestnega odbornika M. Gerla. Ponovno so bil j izvoljeni v mestni svet Euclida naši rojaki F. J. Cukayne, E. J. Eckart in Tony Šuštaršič. Milan Jaksic je bil ponovno izvoljen za predsednika šolskega svetaa Euclida, za mestnega sodnika pa R. F. Niccum. V Wickliffu je bil izvoljen za župana John C. Yanesh, slovenskih staršev sin. fJUDflwu ' KUŠiM* ______ CLEVELAND, O. — Volivni boj je bil zadnje dni precej živahen in nihče ni bil gotov, kako bodo volitve izpadle. Splošno so sodili, če bo udeležba belih volivcev velika, približno enaka udeležbi črnih volivcev, bo zmagal R. Perk, če beli volivci ne bodo šli na volitve v enakem številu kot črni, bo zmagovalec C. Stokes. Sodba je bila pravilna, beli so se volitev udeležili v manjšem številu in zmago je odnesel, čeprav pičlo, demokratski kandidat Carl Stokes, za katerega je volilo preko 97L' vseh črnih volivcev. Beli volivci se niso odločali v enaki meri po barvi kože kandidatov, saj jih je povprečno okoli eno petino volilo Carla Stokesa. Od okoli skupno oddanih 238,000 glasov je dobil Carl Stokes nekaj čez 120,500, okoli 3,700 več kot njegov republikanski tekmec R. Perk. Republikanski kandidat je zmagal v 18 mestnih vardah, med drugim tudi v obeh, v katerih prevladujejo Slovenci, čeprav ti običajno volita z veliko vo delo v Beli hiši 57% povprašanih, 3% manj kot v septembru in 8% manj kot v juliju takoj po tem, ko so ameriški astronavti dosegli Luno. Se ameriška domača polifiko vrača v dobo "divjega zapada"? CLEVELAND, O. — Ameriška politika ni zmeraj živela pod streho miru, reda in zakonitosti. Burnih časov je bilo dosti še v preteklem stoletju. Takrat je navadno zelo malo manjkalo, da ni “divji zapad” zagospodaril v celi deželi. Povod je bil večkrat čisto malenkosten. Tisti časi so za nami, tako smo vsaj upali, kajti političnega prelivanja krvi nismo po vojni poznali do atentata na pokojnega predsednika J. F. Kennedyja. Takrat se je vsa dežela spraševala, kako je mogla A-merika tako p o d i v j ati. To vprašanje si je stavil tudi bivši predsednik L. B. Johnson in se — šele po atentatu na senatorja R. F. Kennedyja — odločil, da imenuje posebno nevtralno in neodvisno komisijo, ki naj preišče, kje tičijo vzroki za nasilje in kako je treba nasilje samo zatreti. Komisija je do sedaj sestavila šest poročil in jih poslala v Belo hišo. Zadnje poročilo je Bela hiša dobila šele te dni. Vsebina poročila je zanimiva, ker so vanj vključeni tudi pogledi komisije na bodočnost varnosti v našem političnem življenju. Pogledi niso ravno razveseljivi, treba je pa zanje vedeti, da se ne bo- mo praskali za ušesi pri vsakem novem atentatu in prelivanju krvi, ki bo zanj dala povod naša domača politika. Amerikanci so sicer po naravi miroljubni; kadar jih pa prevzamejo strasti, pa ne poznajo meje. Niso nič boljši od drugih narodov. Komisija se najbolj boji sledečih nevarnih pojavov v našem javnem življenju. V naših izgredih na ulicah, cestah in trgih se množijo le slučaji premišljenega prelivanja krvi. Načrtnega prelivanja krvi ne povzročajo le posamezniki, ki jih strasti spravijo z uma. Njihovi avtorji so kar cele skupine — večje ali manjše — navadno pod vodstvom in vplivom demagogov, anarhistov, nihilistov, rasnih skrajnežev in levičarskih za-grizencev v svoj prav. Prelivanju krvi sledi obširno poročanje in razlaganje, kar tudi po svoje negativno vpliva na vse, ki nimajo utrjenih moralnih načel. Nekaj takega prelivanja krvi smo doživeli tudi v Clevelandu, z zločini se še zmeraj pečajo naše mestne sodnije. Kritika tistih, ki delajo v javnosti, je dalje zmeraj hujša in brezobzimejša. Njej ni mar resnica, njej je dobra vsaka laž ali potvorba resnice, če le obtožencu škoduje. Kritika dela in politike obeh bratov Kennedyjev je tipičen dokaz, kaj mora dežela doživeti, ako gredo strasti predaleč. Tu ne pomaga dosti, ako je predmet napadov in kritike še tako tankovesten. Nasprotniki sipljejo nanj sovraštvo za sovraštvom, njegova prava osebnost postane zamegljena, pri tem pa naslikana kot vir vse nesreče. Po takih “pripravah” je korak do zločinov prirodna stvar. Naše sodobno življenje je stalno pod pritiskom hudih sprememb na dobro in slabo. Kdor nima močne volje, pa tudi potrpežljivosti, se lahko hitro razkači, ker “nebesa” zanj še niso prišla in tudi niso na vidiku, ali pa obupa, ker vidi povsod same goljufije in prevare. V zločine žene človeka ne samo zagrizenost, ampak tudi obup. Končno ne smemo pozabiti, da je nasilje dobilo že širok krog oboževateljev. Saj se je naša tako imenovana “nova levica” postavila na stališče, da se le s silo kaj doseže. Ce s silo motijo promet, vdirajo v tujo ali javno imovino, požigajo, kradejo in ropajo, zakaj ne bi smeli tudi prelivati krvi? Kot poročilo komisije daje lep pregled duhovnega stanja naše dobe v ameriškem življenju, pa odpove v iskanju sredstev, kako naše življenje preusmeriti. Navaja le par konkretnih predlogov, ki so vaj značilni za naše dni: Najvažnejši med njimi je nasvet, naj se osebe, ki stojijo na čelu velikih družbenih tokov in skupin, kot so na primer stranke, ne pojavljajo na ulicah in tam agitirajo. Če se obnašajo kot navadni preprosti ljudje, jih nobena policija ne more zanesljivo varovati. Ker morajo agitirati za svoje ideale, naj jim javna uprava da možnosti za nastope na televiziji, radiu, v časopisju itd. Komisija v svojem poročilu ne obravnava nalog varnostnih organov. Morda bo to storila v prihodnjem poročilu. Vsekakor je sedanje poročilo dokaz in znak, da pri nas javna morala peša. Ako bi bila taka, kot bi morala biti, nam ne bi bilo treba misliti na nevarnost novega “divjega zapada“ na naših cestah, ulicah in trgih. /z Clevelanda in okolice Rokoborba— V Areni na Euclid Avenue bo v četrtek zvečer zopet zanimiv program v rokoborbi, pomerila se bosta Johnny Powers in “The Sheik, nastopih pa bodo tudi dri'gi znani rokoborci. Vstopnice naprodaj— Vstopnice za igro “Poslednji mož”, ki jo poda Lilija v nedeljo v Slov. domu na Holmes Avenue, so naprodaj pri društvenih odbornikih, v Slov. domu na Holmes Ave. in v Shawnee Market. K molitvi— Članice Pudr. št. 25 S2Z in članice Društva iv Cecilije št. 37 ADZ so vabljene jutri, v četrtek, zjutraj ob devetih v Zakrajškov pogrebni zavod k molitvi za pok. Agnes Trebeč. Republikanci dobili dva nova guvernerja V državah New Jersey in Virginia so imeli včeraj guvernerske volitve, v obeh sta zmagala republikanca, za katera se je v volivnam boju potegnil sam predsednik ZDA R. M. Nixon. V New Jerseyju so imeli demo- jkratskega guvernerja 16 let, tokrat so dobili republikanskega, ker je 'prišlo v demokratskih vrstah do notranjih sporov in je del demokratov potegnil z republikanskim kandidatom. Zmagal je William T. Cahill nad demokratom R. Meyncrjem, ki je bil preje ponovno guverner New Jerseyja. V Virginiji niso imeli republikanca za guvernerja 80 let, tokrat so ga dobili. V New Yorku je zmagal v boju za župana dosedanji župan J. Lindsay, čeprav ga je republikanska stranka odklonila kot svojega kandidata. Kandidiral je v imenu liberalne stranke, podprli pa so ga tako demokrati kot liberalno krilo republikanske stranke. V Pittsburghu je v boju za župana zmagal z veliko večino neodvisni demokrat P. F. Flaherty, v Detroitu pa s sorazmeno majhno R. S. Gribbs nad R. A. Abstinom. V tem boju je delno prihajala v poštev tudi rasna pripadnost, ker je Gribbs belec, Austin pa črnec. Italija ne bo glasovala v ZN o sprejemu Kitajske ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— Včeraj se je začela razprava v glavni skupščini ZN o zastopstvu Kitajske. Vrsta držav iz A-zije in Afrike ter Albanija so predložile, naj glavna skupščina prizna pravico članstva v ZN za Kitajsko vladi Ljudske republike Kitajske v Peipingu. Predlog mora dobiti dve tretjini glasov, da prodre. Kot v preteklih 20 letih, ZDA nasprotujejo tudi letos temu predlogu. Komunistične Kitajske še vedno ne smatrajo spodobne za sprejem v ZN, posebno še, ker je uradno še vedno v vojnem stanju z ZN v Koreji. Vse izgleda, da bo za enkrat ostala še dalje kot zastopnica Kitajcev v ZN Čangkajškova vlada, ki ima svoj sedež v Tai-peju na otoku Formozi, kamor se je Čangkajšek, predsednik Kitajske republike, umaknil pred zmagovitimi rdečimi. Italija, ki je doslej vedno glasovala oroti sprejemu rdeče Kitajske v ZN, se bo letcs nemara glasovanja vzdržala, ker se pripravlja na vzpostavitev rednih stikov z vlado v Peipingu. Isto utegne storiti tudi Belgija. Glasovanje bo predvidoma v petek. Kanada bo ukinila 7 zastopstev v tujini OTTAWA, Kan. — Vlada j objavila, da bo tekom prihod njih 5 mesecev zaradi varčeva nja zaprla 7 svojih zastopstev 1 tujini. Kanadski zastopniki Mednarodni komisiji za nadzi ran j e premirja v Kambodži i Laosu se bodo vrnili dcmo\ prav tako bodo zaprla svoja vra ta zastopstva v Urugvaju, Ekva dorju, Dominikanski republik na Cipru in Zah. Berlinu. Med tem se Kanada priprav Ija na vzpostavitev rednih oc nosov z rdečo Kitajsko in je od prla novo zastopstvo pri Vat kanu. Veliko vodnih sili OTTAWA, Kan. — Tekoče vode v Kanadi dajejo sedaj preko 15 milijonov konjskih sil, z izjemo Norveške največ na svetu na osebo prebivalstva. Turčija dobila nov vlado ANKARA, Tur. — Vo Stranke pravice Sulejman mirel je objavil v ponedi novo vlado, v kateri pa d krilo stranke ni zastoj Stranka ima od 450 članov lamenta 259, torej precej 1 večino, ki jo je dobila na 1 vaih pretekli mesec. Sporočajte domače vesti! Ameriška Domovina /irwa ■/ic-/%nj—iiorvai 6117 St. Clair Avtnue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st weak of July Managing Fditor: Mary Debevec P NAROČNINA: ’ gs Združene države: > $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 2 mesec« Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto Subscription bates: United States: ' $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: ^ $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months | Friday edition $5.00 for one year SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO 83 No. 213 Weds., Nov. 5,196^ Pariz, Beograd in krave Oboždvatelji ideje samostojne Slovenije se radi vdajajo misli po željah, da Evropa komaj čaka, da jo bo sprejela v svojo sredo, kakor hitro se bo pokazala pri vratih. Prav sedaj vidimo v praksi, da še Jugoslavije gospodarska Evropa noče, akoravno se ji ponuja že nekaj let in trka na vrata pri Evropski gospodarski skupnosti (EGS), ki so vanjo vključene ravno tiste države, kamor je največ usmerjen jugoslovanski, torej tudi slovenski izvoz. So to Italija, Nemčija, Francija, Luksemburg, Belgija in Nizozemska. Jugoslavija kupuje tam industrijske predmete, ne more jih pa toliko, kolikor bi jih rada, ker nima izvoza v EGS, da bi plačevala z njimi nakupljeno blago. Zato bi z EGS rada sklenila tako gospodarsko pogodbo, da bi lahko tja izvažala predvsem deželne pridelke in živino, živo in v zaklanem stanju Za tak dogovor se Beograd, kot rečeno, puli že dolga leta, pa so vrata v EGS zaprta. Najprvo se za jugoslovanske želje niso vnemali Nemci, ker so bili v diplomatski vojni z Beogradom, potem so se namrdnili v Rimu, ker jim ni bilo všeč, da se Jugoslavija preveč žene za nekatere svoje pravice. Potem je prišla Francija, ki je ovirala vsako pogajanje med Beogradom in sedečem EGS v Belgiji. Tako politiko je začel DeGaullov režim, sedanji Pompidoujev jo pa nadaljuje. Vzroki ležijo na dlani: Franciji se zdi za malo, da tako malo pomeni v Beogradu, kjer je med vojnama vedrila in oblačila do Stojadinovičevega režima. Sedaj hoče igrati Tito veliko politiko s svojo idejo organiziranja neuvrščenih, posebno tistih v Afriki. To gre Parizu na živce. Na drugi strani nima Francija še čistih računov z EGS. Še zmeraj misli, da mora od tam nekaj dobiti. Dokler ne dobi, noče ne novih članic v EGS, na primer Anglije, ne novih stalnih pogodb z EGS sosedi, na primer Jugoslavijo. Ko je padel režim De Gaulla, so se v Beogradu oddahnili, ker so upali, da bo tedaj prenehal francoski odpor proti pogodbi med EGS in Jugoslavijo. Pariz je res delal lep obraz. Ni več načelno nasprotoval pregovorom, je pa odlagal formuliranje svojega stališča. Med tem je prišlo do razvrednotenja francoskega franka, kar je zopet zameglilo gospodarske stike med Parizom in EGS. Ko so bile premagane te težave m je Beograd resno upal, da se bodo začela pogajanja z EGS, se je pojavila nova težava: Agrarna politika EGS stoji stalno pod pritiskom francoskih kmetijskih interesov. Francija ima močno razvito poljedelstvo, toda proizvodnja je zelo zastarela, ne more tekmovati s poljdelstvom v drugih državah EGS. Zato so morali strokovnjaki izmisliti poseben sistem, da zavarujejo interese francoskega kmeta. To so tudi storili, toda na račun potrošnje deželnih pridelkov v EGS. Tam so pridelki postali tako dragi, da jih potrošniki ne morejo vseh pokupiti. Tam se je zato nabralo do 13 milijonov ton raznih žit, pa tudi 400,000 masla, ki ne vedo kam z njim. Na tuje ga prodati ne morejo, ker so cene v EGS za 38% višje od mednarodnih. Kako najti izhod? Treba je čisto navadno zaustaviti proizvodnjo mleka s klanjem molzne živine. Treba je kmete pridobiti za to taktiko. Kmet zna računati, zato mu je treba plačati, da bo poklal molzno živino, — okoli $200 za vsako kravo. Po tej poti bo padla proizvodnja mleka in mlečnih izdelkov, med njimi tudi masla. Proizvodnja se bo počasi prilagodila potrošnji in tržne cene se bodo zopet ustalile na svobodnem trgu. To se seveda ne bo zgodilo v par mesecih. Krave poklati je lahko, toda treba je tudi prodati meso. Pa tudi za večje količine mesa ni kupcev. Zato je treba zavreti uvoz. Dokler bodo klali v EGS krave proti premiji $200 za vsako kravo, ne sme biti uvoza tujega mesa. Pri tem je ravno Jugoslavija prizadeta, kajti upala je, da bo lahko v EGS izvažala govedino in telečje meso. Govedina je sedaj odpadla, kajti Francja gotovo ne bo pristala, da bi govedini EGS konkurirala še jugoslovanska. Hudo so bili poparjeni v Beogradu, ko so letos poleti spoznali, da z izvozom govedine v EGS zopet ne bo nič. Ali pa bo sploh kdaj kaj? Tudi na to vprašanje je treba iskati trezen in stvaren odgovor, naj bo še tako boleč. V Evropski gospodarski skupnosti je kmetijska pro- izvodnja, pa tudi živinoreja predraga. Strokovnjaki so že izdelali načrt za pravo revolucijo v EGS kmetijstvu. Iz kmetijske proizvodnje naj se do 1. 1980 izloči okoli 5 milijonov kmetov, kar jih pa še ostane, morajo znižati proizvajalne stroške na mednarodno raven. To je huda zadeva, ki bo imela takoj prvo posledico: EGS ne more določiti svoje agrarne politike pred 1. 1980'. Tako dolgo bo torej morala čakati tudi jugoslavija s svojimi željami. Da ne bo o-bupala, ii bodo med tem dajali male drobtinice. V Beogradu so že spoznali stvarnost, ne upajo jo pa še povedati z brutalno odkritosrčnostjo. Saj bi to tudi razkrilo, kako malo pomenijo danes v gospodarstvu male in zaostale države. Sedaj se za trenutek spustimo v domišljijo in si predstavimo, da bi od nekod padla mala Slovenija v Evropo in iskala svoj gospodarski obstoj. Seveda bi obstoj že imela, toda kakšen bi bil njen življenski standard? Trkati bi morala povsod po Evropi na vrata in prositi za ugodnosti trgovskih pogodb. Najmočnejše bi po prirodi posla trkala v Rimu, Berlinu in na Dunaju. Seveda bi je tam ne postavili na cesto, toda kdo ve, kakšne politične koncesije bi zahtevali? Na to bi morali pomisliti vsaj tisti, ki zasledujejo, kako ponižno se mora celo Jugoslavija obnašati politično v Rimu in v Berlinu, da ohrani Nemce in Italijane pri dobri volji. Brez dobre volje obeh sosednjih držav bi pa bilo jugoslovansko gospodarstvo v stalni krizi. Slovenijo bi spravili na kolena že s tem, da bi ji zaprli obmejni promet. I.A. I BESEDA IZ NARODA 1 p i Ob S0-iefnici ustanovitve “Lilije” CLEVELAND, O. — Petdeset let v človeški zgodovini sicer ni veliko, vendar, kadar imamo v mislih kulturno društvo, ki deluje 50 let, je to čisto gotovo lepa doha, dvakrat lepa, kadar to društvo deluje odrezano od domovine v tujini. Ko so naši slovenski ljudje pred desetletji prihajali preko morja “s trebuhom za kruhom”, so s seboj prinesli tudi ljubezen do slovenske besede im slovenske kulture in ta ljubezen do slovenske besede in ta ljubezen je bila tista gonilna sila, ki jih je nagibala, da so u-stanavljali kulturna društva in potem ves prosti čas in talente rabili za procvit teh društev. Tako je bilo leta 1919 ustanovljeno Dramatsko društvo LILIJA. Društvo je takoj začelo živahno delovati. Prva predstava je bila 9. novembra 1919 in sicer igri “Kdo je kaj ali vsi v megli”, katera je bila prevedena iz angleščine, in “Kako je Janez kosilo naročal”. Za to prireditev je bilo prodanih 210 vstopnic in ljudje so bili navdušeni nad predstavo. V prvi sezoni delovanja je društvo še podalo naslednje igre: “Mati”, “Testamet” in “Bratranec”. V sezoni 1920/21 je Lilija podala naslednje igre: Cigani, Pri gospodi, Trije tički, Nebesa na zemlji, Naskok, Detektiv, Anarhist, Zanikrna trojica in Španska muha. Zanimivo, da so bile vstopnice za prvo predstavo po 1 dolar, potem pa so bile za vsako prireditev navadno tri vrste vstopnic, in sicer po 75c, 50c in 25c, le izjemoma je bila vstopnina za kaiko igro 1 dolar. Kar se je dogodilo pri mnogih društvih, to se je storilo tudi pri Liliji. Društvo je namreč živahno delovalo, le arhiva ni nihče shranil, kar pa je do neke mere razumljivo. Bili so to preprosti ljudje, ki se s tem niso ukvarjali. Tako od leta 1922 do začetka druge svetovne vojne nimamo tečnih podatkov o društvenem delu, vemo le, da so v tem času šle čez oder naslednje igre: Davek na samce, Tri sestre, Čarovnica, Prisega opolnoči, Razvalina življenja, Divji lovec, Begunka in še druge. Nekatere so bile podane večkrat. V več primerih sta bili podani po dve igri na isti dan. V marcu leta 1922 je odbor takole vabil javnost na prireditev: “Kaj napravi nesrečen zakon, imate priliko videti v 3-dejanski drami ‘Razvalina življenja’, katero vprizori Dramatsko društvo Lilija za nekak priboljšek, vam pa še pokaže zanimivo burko ‘Ženska — brivec’.” Kot že omenjeno, je društvo med vojno zadremalo, po vojni s prihodom nove emigracije pa ponovno zaživelo. Naj omenimo nekaj iger, ki jih je “Lilija oživljena" podala: Repoštev, Učiteljica, Revček Andrejček, Henrik, gobavi vitez, Stric v toplicah, Razvalina življenja, Svoje-glavček, Matura, Jakob Ruda, Vaška venera. Kralj na Betajnovi, Grče, v dramatizaciji našega člana Zdravka Novaka, in še druge. V nedeljo, 9. novembra, bo LILIJA slavila 50-letnico ustanovitve z veseloigro “Poslednji mož” ob 3.30 popoldne v Slovenskem domu na Holmes Ave. Ob tej priliki bodo počaščeni še živeči ustanovni člani in članice društva Jenny Škerl, Josephine Rovanšek, Josephine Cigoj, Antonia Stradjot, Jenny Batich, Mary Matoh, Boštjan Trampuš, Louis Jerkich, Krist Štokel, Joe Kompare, Frank Matoh, Joe Matoh, Martin Nagode. Prvi predsednik Lilije je bil Louis Jerkich. Vso c 1 e v el a n dsko javnost vljudno vabimo, da obišče maše praznovanje v nedeljo. Odbor -------o----- Belokranjci vabijo CLEVELAND, O. — Tako suhoparno je pisati vabila, pa naj-sibo za to ali ono prireditev. Nikoli nima oseba, ki piše tak dopis, v resnici kaj napisati. Vsak posameznik že v naprej ve, kaj in kako je ma tej ali oni prireditvi. Toda najsibo tako ali tako, potom vabil v časopisih in po radiu, vam vsem damo vedeti, kaj in kje se dogaja v našem Clevelandu in okolici. Tako vam damo tudi sedaj vedeti, da naš Belokranjski klub priredi svoje četrto martinovanje 15. novembra 1969 v Slov. narodnem domu na St. Clair Avenue v spodnji dvorani. Začetek bo ob sedmih zvečer s serviranjem okusne večerje. Svinjska pečenka z domačim kislim zeljem in prikuho. Naša dekleta so lastnoročno narezala vse zelje, da bo res domače in se že kisa v posodah. Kdor ne želi svinjske pečenke, nekateri jo ne smejo jesti radi zdravja, jim bo pa na razpolago goveja pečenka v omaki — roast beef — z vso prikuho. Na razprodaji po večerji bo na razpolago vsakovrstno demače pecivo. Sank ali bara bo seveda založena z vso pijačo, ki si jo more kdo zamisliti. Kako tudi ne, saj je vendar SLOVENSKO MARTINOVANJE. Za razvedrilo in zabavo bodo igrali naši odlični “Veseli Slovenci". Da bo še bolj veselo in pestro, bodo naši mali Belo-kranjčki podali nekaj melodij, seveda vsi v pristnih belokranjskih nošah. Že samo otročke se izplača pogledati. Ne morem vam povedati, kako se z veseljem pripravljajo in učijo. Kaj bodo pokazali, boste slišali in videli, ko pridete v dvorano. Pa to še ni vse. Član Belokranjskega kluba Joe Starc ml., ki ima cvetličarno na St. Clair Ave. in vogalu N. 62. ceste, bo podaril pušeljce rdečih nageljev vsem, ki bodo prišli na naše martinovanje. To ne bo več samo martinovanje, to bo prava domača belokranjska ohcet. Zato pohitite z nakupom kart za večerjo, ker jih je v resnici še zelo malo. Dobite jih pri vseh članih kluba. Ne morem garantirati, da jih boste lahko dobili ob vstopu v dvorano. Vstopnice za ples bodo na razpolago pri Vratih. Vsi člani Belokranjskega kluba vas toplo vabimo na naše veselo martinovanje. Pridite in se bomo skupno zabavali! Za odbor: Olga Mauser ----—o------ Ko odprem zgodovinsko knjigo - berem... ii. “Zavezniške armade so se združile in general Foch je v juliju 1918 začel protiofenzivo. Po občutnem porazu Nemcev pri Amiensu 8. avgusta je bil gotov poraz Nemčije. Nemška vojska se je polagoma, toda v redu umikala pred zmagovalci. Pred štirimi leti, 4. avgusta, so Nemci začeli napad v Belgiji in Franciji — 8. avgusta 1918, po štirih letih, se začno umikati.” V svojem prvem sestavku “V naporih in borbah za 1. december — smo doživeli 29. oktober”, sem hotel poudariti, da je pravzaprav orožje prineslo zgodovinski dan, katerega so doživeli slovanski narodi avstro-ogrske monarhije. Da bi podčrtal to dejstvo, nisem nič omenjal niti Majske deklaracije niti Kriškega sporazuma. Dejstvo je namreč, da ta dva čisto politična akta nista neposredno rušila avstro-ogrske države. Prvi ne politično in ne vojaško, drugi pa le deloma politično, ker ni londonski Jugoslovanski odbor imel organizirane vojaške sile za seboj. V tem oziru ima Niška izjava srbske vlade z dne 4. decembra 1914 dalekosežnejši pomen, ker z njo je bila dana osnova za smisel organiziranja Jugoslovanskega odbora v Londonu in njegovo sporazumevanje s srbsko vlado, kar je kasneje dalo Krf-sko izjavo. Majska deklaracija je zaradi habsburškega okvirja v zavezniškem svetu med vojno mnogokrat delovala negativno in nam v škbdd. V&led tega se o njej lahko še veliko razpravlja, saj vzbuja tolikšno nejasnost, ki omogoča vsakovrstna mnenja. V tej zvezi bi opozoril na knjigo “Srce v sredini”, v kateri nam Vinko Brumen podaja življenje Janeza Evangelista Kreka in v njej veliko govori o majski deklaraciji. Tomaž Masaryk poudarja v svojih vojnih spominih, v kakšnih težavah je bil pri zaveznikih, ko se je sem pa tja tudi zavzemal za jugoslovansko stvar. Kar tu govorim o Slovencih, velja tudi za Hrvate, živeče v dvojni monarhiji. Edino Čehi imajo v rušenju avstro-ogrske države svojevrstno mesto, ker so to rušenje takoj začeli zasledovati z močno in dejansko politično akcijo, ki jim je dala veliko prednost v letu 1918. Kaj kmalu so to politično plat borbe za osvobojen j e začeli podpirati z vojaškimi potezami. Pri avstro-ogrskih Jugoslovanih te jasnosti in odločnosti, vsaj v tolikšni meri ne, kot pri Čehih, ni mogoče iz zgodovine razbrati. Za Slovence je morda tudi tu na mestu značilna izjava, ki jo je menda izrekel general Maister 1. novembra 1918 v Mariboru: “Neodločnost je bila mati slovenske politike v zgodovini.” Bo kar držalo! Samo pomislimo, koliko energije je bilo treba za zmago Prešerna, kolikšna je bila borba med staro in mladoslovenci, kakšna prerivanja so bila ob vprašanju Zedinjene Slovenije, katere v Avstriji nismo nikdar dosegli, in kakšno neodločnost smo kazali ob mnogih momentih med drugo svetovno vojno. Pribiti moram še naslednje dejstvo: Na Balkanu in za Balkan se je začela prva svetovna vojna — poraz centralnih sil z omagan jem Bolgarov je pospešil zmago zaveznikov! Predno začnem navajati dogodke, ki so tem porazom tako hitro sledili, bi rad omenil, da je ameriški predsednik Wilson že 8. januarja 1918 podal pred kongresom 14 točk, ki so razla- na to avstrijsko pripravljenost gale ameriške vojne in politič-' odgovoril z izjavo, ki je bila ne cilje pri ustvaritvi nove sli- značilna, in v kateri je poudaril, ke življenja evropskih narodov.'da med pravico in zločinom ni K oblikovanju te ameriške nobenega pogajanja. Prav tako politike je mnogo pripomogel je Wilson poudaril, da je Ame-Tomaž Masaryk. Čehi in Slova^rika že jasno povedala svoj na- ki so pod njegovim vplivom imeli kmalu izdelan jasen program, dočim so Poljaki in Jugoslovani dolgo oklevali. Čehi so pridobili zaveznike za svojo stvar s svojo disciplino in jasnostjo. 7. januarja 1918 je Edvard Be-neš v Parizu sklenil s francoskim ministrskim predsednikom Clemenceaujem dogovor za organiziranje češkoslovaške armade na francoskih tleh, ki naj bi vstopila v zor o miru. 21. septembra je Bolgarija odvrgla orožje pred srbsko vojsko, ki je z jugoslovanskimi dobro-voljci in francosko pomočjo dosegla odločilno zmago na solunskem bojišču. To je pospešilo zavezniške uspehe na izapadnem bojišču in na Piavi še posebno, ko je Bolgarija že 29. septembra sklenila separatni mir. 4. oktobra so zavezniške sile , zopet predrle nemško obrambno skupne boje proti,-n nem^a vojska je zdaj nemškim silam na zapadnem^na stajnern umikanju vse do H- bojišču. V avgustu se je začela zavezniška protiofenziva. Avstrija je že vodila skrajne napore, kako bi se potegnila iz vojne, ki jo je sama začela. Naši poslanci na Dunaju so zaupno nekaj sporočali v Ljubljano, kot so to delali ob koncu leta 1917, da je treba misliti na ustanovitev nekakšnega “narodnega sveta”. In — 17. avgusta 1918 je prišlo do njegovega oblikovanja. 3. septembra so Čehi v zunanjem svetu doživeli velik diplomatski uspeh. Združene države so jih priznale kot vojujočo se silo; dočim Jugoslovani kot celota takšnega uspeha še niso mogli zabeležiti. Zanimivo je, kar Masaryk ugotavlja v svojih spominih — v “Svobodni revoluciji”, kjer pravi: “Jugoslovanski voditelji so si želeli prav takšnega priznanja. Prosili so me, naj se glede tega pogajam z ameriško vlado. Iz Pariza sem od Trumbiča — še sredi oktobra — prejel pismo s takšno prošnjo in pozivom. Samo po sebi je razumljivo, da sem za Jugoslovane delal povso-di. Krfski in Rimski sporazum sta mi to delo olajševala. Kot niso spali naši nasprotniki, tako niso spali nasprotniki Jugoslovanov. Z a v e z n iške vlade in vplivni činitelji so bili o vseh sporih in incidentih med Jugoslovani obveščeni in proti njim naščuvani. Kakšno je vladalo razpoloženje proti koncu vojne v gotovih krogih, se vidi, ko je Clemenceau na mirovni konferenci dejal o Hrvatih, da Francija ne bo nikdar pozabila, da so se Hrvati borili na strani sovražnikov . . .” Srečni Slovenci, da se nas ni spomnil ob takšni priliki, kajti v borbi za avstrijsko-jugoslo-vansko mejo so nam bili na konferencah Francozi še najbolj naklonjeni, ko problema nismo znali sami rešiti še pred začetkom pariške mirovne konference. Mimogrede bi se rad vsem nam v pouk še malo zadržal pri Masarykovih opažanjih, ko pravi: “Poleg tega so nasprotniki Jugoslovanov opozarjali na av-strofilske izjave in deklaracije, na izjavo slovenskih poslancev z dne 15. septembra (Majska deklaracija z Ljubljansko izjavo, opomba pisca.) Stvarne težave so imeli Jugoslovani od vsega početka iz naslednjih razlogov: za vse je bila oficialni predstavnik Srbija, ko se je takoj v začetku vojne (Niška izjava 4. dec. 1914, opomba pisca) zelo odločno izrekla za zedinjenje. Srbija je uživala povsod žive simpatije. Ali — jugoslovan ski emigranti iz Avstro-ogrske, ki so bili formalno dejansko še avstro-ogrski državljani, so se morali nekako organizirati — in tako je nastal Jugoslovanski odbor ...” Zdaj pa pojdimo spet k dogodkom samim. 14. septembra je Avstro-ogr-ska brez pristanka Nemčije poslala voj uj očim državam proglas in jim predlagala, da naj pošljejo v nevtralne države svoje zastopnike, ki bi razpravljali o vseh vprašanjih. 17. septembra je Clemenceau novembra, ki se slavi kot zaključek prve svetovne vojne. Istega dne je dobila Nemčija parlament arno vlado. Novi kancler princ Maks Badenski je še tisto noč zaprosil s posredovanjem Švice ameriškega predsednika Wilsona, naj prevzame vse pobude za mirovna pogajanja. Prav tako mu je Avstrija poslala enako prošnjo. 5. oktobra se je v Zagrebu or ganiziralo Narodno vječe, na ka terega je srbsko-hrvaška koali cija pristala šele naslednji dan In tako je za Narodno vječe 6 oktober uradni dan ustanovitve 8. oktobra je predsednik Wil sin poslal Nemčiji izjavo, da ne bo odgovoril, dokler bo stala ena sama četa centralnih vojska na ozemlju atantnih držav. 12. oktobra je nemška vlada odgovorila na Wilsonovo izjavo od 8. oktobra in pristala na Wil' sonove točke kot “osnovo trajnega miru”. 14. oktobra je Wilson očital Nemčiji, da njene podmornice še zmeraj ogrožajo, napadajo in potapljajo celo civilne ladje m rešilne čolne, da nemške čete na umiku rušijo in pustošijo belgij' sko in francosko zemljo. ISTEGA DNE — 14. oktobra 1918, da bi spomnil Amerikance na njihovo Deklaracijo neodvisnosti, je Masaryk izdal za čehc in Slovake proglas, v katerem se je objavilo imena oseb češkoslovaške provizorične vlade-Hkrati so bili imenovani veleposlaniki za Pariz, Rim, Londom Ženevo in Washington. 15. oktobra je Francija že Prl' znala češkoslovaško vlado in s tem tudi neodvisnost češkoslovaškega naroda. 16. oktobra avstrijski cesar Karol objavi načrt za preosnovo avstro-ogrske monarhije. Bil je prepozen. To mu je povedal tudi dr. Anton Korošec. 18. oktobra so Čehi in Slovaki najsvečanejše odg o v orili na Karlove želje s svojo deklaraci io popolne neodvisnosti. ISTEGA DNE je amerišk1 predsednik odgovoril Avstrij1 na njeno mirovno noto od 4. °k tobra. Sodba, ki jo je izrek6 predsednik najmogočnejše države na svetu, je bila strašna za Dunaj in Pešto. Izjavil je, da se ne more razgovarjati o avstrij skih predlogih, kajti razvoj do godkov je že tako daleč, da bo 6 o svoji usodi spregovorili naio sami. 29. oktobra se zgodi prevrat Nemčiji in nato še v Avstro ogrski. Narodno vječe v Zagre bu proglasi neodvisnost Srbov-Hrvatov in Slovencev za v ^ področje avstro-ogrskih pok13 jin, kjer prebivajo Jugoslovani- LJUBLJANA kot slovenska prestolnica je ta dan vzvalovi Srečen dan po stoletjih in kk1" ti dan brig za slovensko zem J0’ ki smo jo ob ugodni priliki za^ pravili — malo drugače,.siCe^ — kot v drugi svetovni vojni po njej. Zgodovino beremo, prebiraj in razlagamo, kakor nam Pr* Dejstva, ki ostanejo kot teZ posledica našega ravnanja, govore o svojih razlogih- Tone Osovmk *****++***-H ^JZIJ REMEC: VELIKI PUNT ^rug° jutro se je Gradnik P0^vljal od matere. hod'/1’ ^van> še dolgo d’ 131:62 miru po deželi? Kdaj ezete, kar zahtevate?” hai '^ttialu, kmalu, mati! Še ne-,ljni in vse se odloči!” |)0.. °i Sog, ti ne veš, kako se ^ in trepečem zate! Cele ^ ne sPim in če za hip zadre-Y 1116 mučijo grozne sanje. hud ^ Se’ ol;ro^ m°j> £ia se ^ kaj ega ne pripeti!” ga je pro-p2 objokanimi očmi. ogledal ji je v žalostni, suhi tu/v na spve Pase Pn ^re" p mu je v srce zasmilila. tn ]°^i ji je roko in dejal: “Le te ° 6asa bo to še trajalo, po-hijt • VSe bolje! Nikar ne ža-be,e ln se ne bojte brez potre-Dj'. Zdravi ostanite, mamka “7k Se vrnem!” 2a- °gom!” je komaj slišno th„epie^a mati in čuden, nez- flan S' Ivan zdirjal proti vasi. sVah ji je stiskaj srce. 5eioailJe zajahal vhanga in ve- “Qi Marija, ti ga varuj' hr jj .l- je vzdihnila starka, ko le sin izginil izpred oči, in toltia leodŠl Iva; Protj temnih, žalostnih slutenj a v hišo. 11 Gradnik je jahal jadrno beli Gorici. Pri Sveti Lu-Z le srečal Muniha, ki je tudi ^ jahal. Jfl 911:1 pa, Martin?” ga je na-"';o?il. čk ^ela zbirat ljudi za kme- ^ojsko!” ak° je p0 vaseh?” S "K da bolje ne more biti. Cge a Lucija pojde, če treba, v 1 za staro pravdo. Sedaj Pdtit„še Seljane pripravit za kaj veš, kako je drugod?” hile 9r s^m do danes slišal, so k S fame dobre novice. Jerom tli,, . 2§odaj zjutraj proti Roči-j)0 v Kanal. Pravil je, da je Arijski dolini vse pripra- lvaa° 2grabiti se s Hrvati. Glej, C6 ,’.Vse to je sad tvoje besede. V$e u Pel3e ne Imeli, bi bilo že ^OPin*', v, „ I »j tij)! uikar me ne hvali, Mar-litj , ragulju se moramo zahva-ko’ er ta mi je svetoval tako, obU{)^) tudi jaz že popolnoma . Hila st . . . je ^a na razpotju, kjer se jUnih ločil od Gradnika. Ort .o To bi bila poguba Je , aIa sta si roke in Munih ^aI: “Srečno hodi, Ivan! 'P ’,^a te Hrvati ne spoznajo k Ulovei X ,Vojske!” OgL ’ Ze Prav! Nocoj se morda V*1 Pri tebi na poti domov. ip./0111!” je zaklical Gradnik , veSf k0nia' Wi u Je zarezgetal vranec, k^o ° So zapeketala kopita in l/ Veter je odletel po cesti. tie^6’ P°gumne misli so mla-skora.Ie:zdocu napolnjevale srce, ga jeJ ra2umeti ni mogel, kako ^ugel nekaj dni prej pre-119 -^longorah tak obup ... It^i Ie jahal mimo Grozda v like V1’ Se je ustavil in si neko- Amca°čil pri njem' uau je prinesla vina in losttj0^9 nasproti. Tiha in ža- ta^ bila: videti je bilo, da '<> ^rivna bol. ;?mu si 'K , al0^ko bi ne bila, moj dragi? Sl: kr fasa' V večni nevarnosti VPfarVu si tako otožna?” jo je 4 al Ivan. SC* te vidim in še tedaj le ^6 (j er bodiš, ti skrb in strah ^ftlečk^a lnlru‘ vedno vodiš X0 0 vojsko, vedno begaš kraia do kraja, jaz pa VeSeia ^ kako naj bom potem vesela?” Dekle se je naslonila na mizo in glasno zajokala. Ivanu se je smilila do dna duše. Vstal je, šel k nji, ji položil roko krog vratu, se sklonil k njej in ji dejal: “Nikar ne joči, moja Anica! Nikar mi še ti ne teži srca!” A Anica ni jenjala ihteti- Gladil ji je zlate lase in ji tiho govoril: “Kaka nevarnost pa je to? Jezdil bom do Kanala, tam pustim konja in pojdem peš do Solkana. Previdno bom skušal pozvedeti, koliko Hrvatov je in kje so. Ko vse zvem, se vrnem in zvečer se bova spet videla.” “Ivan, jaz ne razumem vsega tega prav nič... Le srce mi pravi, da si vedno v smrtni nevarnosti ... Ah, prosim te, ne hodi danes nikamor!” je prosila dekle v solzah. “Zakaj ne, Anica, saj ni še nikake nevarnosti!” “Srce mi pravi, da je. Poslušaj, kako grozne sanje sem sanjala to ndč! Videla sem te, kako si jahal na črnem konju po visokem grebenu Kolovrata: za teboj pa je šla .dolga vrsta kmetov. In naenkrat j,e priletela truma velikih orlov in se vrgla nate. Njih peruti so šumele kakor vihar, oči so jim žarele kakor ogenj, z groznimi, rdečimi kljuni so kljuvali proti tebi in s kremplji so te hoteli zgrabiti in dvigniti v višavo. Ti si se branil s svetlo sabljo in ves oblit s krvjo mahal po njih. A naenkrat ti je roka omahnila, orli so te prijeli in dvignili v zrak. V smrtni grozi sem ti hotela teči pomagat, a tedaj me nekaj krčevito prime za roko, ozrem se in zagledam — smrt. Zakričala sem od strahu in se zbudila vsa razburjena in nemirna, da nisem do jutra več zatisnila očesa... Ah, Ivan, kaj naj to pomeni drugega kakor nesrečo in tvojo smrt? Če ti um-rješ, potem tudi zame ni več življenja!” “Čemu vse te žalostne misli, Anica? Sanje ostanejo sanje in nič ne pomenijo. V nekaj dneh se vse odloči. Zmaga bo na naši strani, če Bog da, in tedaj nastopijo spet mirni časi... Pred velikim šmarnom boš že moja!” “Bog daj!” je vzdihnila Anica in se žalostno nasmehnila. Nato je prišel Grozd in vprašal Gradnika, kako je s kmečko vojsko. Ivan mu je vse povedal in oče Grozd je nazadnje dejal: “Sam Bog ve, če se vse srečno konča za nas kmete ...” “Jaz upam, da zmagamo!” je odvrnil Ivan in se poslovil. Kako veseli bodo vsi, če potolčemo Hrvate in pridejo časi kralja Matjaža! Vsa žalost in vse sanje o smrti in nesreči preidejo kakor megla pred jutranjim soncem! — si je mislil, ko je bil zopet na svojem vrancu, ki ga je urno nesel proti Kanalu... Tisto jutro je jezdil pred Gradnikom v Gorico tudi nekdo drug — starega Klepca sin, ki je bil postal po očetovi smrti grajski hlapec v Tolminu. Zgodaj zjutraj, ko so še zvezde svetlo gorele, je krenil na pot s hudobnim naklepom v srcu, da izda namere kmečke vojske glavarju in ga v imenu tolminskega oskrbnika prosi, naj še tisti dan odpošlje vse hrvaške čete v Tolmin in druge gorske vasi. Imel je tudi pismo za tolminskega grofa, ki je bival v Gorici. V tem pismu je valpet natančno opisal, kaj nameravajo puntarji, mu označil vse načelnike punta, med katerimi je posebej omenil Gradnika in njegov nastop in govor pred zbranim ljudstvom v nedeljo po maši. Vse to je izvedel od Klepca. (Dalje prihodnjič) XT^E^fc^xi^xxxxxxxxxx xxx!xxxxxxx Mnenja in vesti iz Železnega okrožja Piše Andrejček Duluth, Minn. — Letos je nas obiskalo in pozdravilo hladno vreme še predno se je nam u-radno po koledarskih predpisih javila jesen. Po severnih delih države smo imeli že prve dni cagu, New Yorku in še drugod in da ji bodo na to prinašale samo obresti dnevno okoli $45,000. To so pa že lepi dohodki. Kaj to pove? To, da za vsakim morjem in za vsakim hribom se sreča ----- _ ill fa v^niviiii Ili HUVJIU Sc SI BCU nekaj slane, ki je porumenila drugače smeje. Aljaščanom zelo občutljive rastline. V drugi polovici meseca je bilo vreme malo milejše. Bolj, ko se dnevi krajšajo in noči daljšajo, bolj se bliža nam zima, ki bo nas kmalu objela s svojimi ostrinami. To je proces sezon, posebno na našem severu. Vreme se je letos res čudno obnašalo. Sem že zadnjič omenjal, kako je veliki vihar poleti divjal po Železnem okrožju. Mnogo poslopij je porušil in poškodoval, katere nekateri še sedaj .popravljajo. Nesreče in nezgode, posebno prometne, se tudi množijo naprej in naprej. Pred kratkim je poročal dulutski dnevnik, da je letos smrtnih nezgod v avtomobilskih nesrečah že nad 540 v naši državi. Tisoče pa poškodovanih in pohabljenih. Bog ve, koliko jih še bo do konca leta. Ljudje so pri vožnjah neprevidni, posebno mladina. * NAS STRAŠIJO KRIZE — sladko, če je vse to res, kakor pravijo poročila. * KOLIKO PIVA PO JI JEMO? Zanimivo vprašanje. Koliko, to pripoveduje in navaja koledar za leto 1969, ki ga izdaja “U.S Brewers Association, Inc.” Prodaja piva je bila doslej v letu 1968 najvišja doslej. Znaša o-krog 111,400,000 pivnih sodov, z besedami 111 milijonov 400 tisoč sodov. Precejšnja množina, ki pove, da je v naših ZDA precej suhih grl, ki jim pivo prija. Pri tem se spominjam Iberalovega pok. očeta, doli v La Salle, 111., ki, kadar je pivo pil, je dejal, da se po pitju piva bolje sučejo mustače in da bolj stoje pod nosom ... Mož g&'. je rad srkal in je imel v tem skušnje. Letošnje poročilo o proizvodnji piva v ZDA omenja, da prvenstvo in prvo mesto v tem še vedno pripada naši sosedni državi Wisconsin. V Wisconsi-zlasti v Milwaukeeju. še nu ALJASKI PA SE OBETA VE- vedno največ piva zvarijo izmed SELA BODOČNOST. — Tako je vseh drugih 49 zveznih držav. V in tak je svet in taki so časi. Na lanskem letu 1968 so zvarili o-vsakem koncu in vogalu po svo- krog 16 milijonov sodov. Druga je kažejo, kakor da za vsakim država na tem polju je bila Mis- vogalom drugo sonce sije. Skoro neverjetno, pa je menda le nekaj res glede tega. Kaj? Iz Anchoraga v Aljaski poročajo o veliki kupčiji in najemninah. Velike ameriške oljne korporacije in družbe so nekako souri, ker so izdelali 11 in pol milijonov sodov piva lani. New York država je bila na tretjem mestu z blizu 11 milijoni sodov piva. Ko sem pred kratkim o tem govoril z dobrosrčnim sodra- Majerle, star 79 let. Par dni za tem pa je umrla njegova žena Rose Majerle, stara 67 let. Zapuščata dva sinova, Jožefa v A-Ijaski in Edwarda v Bothellu, Wash., in 5 hčera ter več vnukinj in vnukov. Oba so pokopali iz cerkve Presv. Zakramenta v Hibbingu. — Na Elyju je umrla pred kratkim 78 let stara Mrs. Mary Horvat. Zapušča tri sinove in pet hčera. Pokopali so jo iz cerkve sv. Antona na Elyju. — V Minneapolisu je umrl 60 let stari samec Peter Malkovič. Zapušča pet bratov in tri sestre. Za pokop je bil prepeljan na Chisholm, kjer so ga položili k večnemu počitku. — Na Gilbertu so pokopali 87 let starega Louisa Skenžiča. Zapušča žalujočo ženo Mary, štiri hčere in štiri sinove ter 15 vnukov in vnukinj. Vsem preminulim božji mir in večna luč jim naj sveti! * PA ŠE NEKAJ — ČE VAS ZANIMA? — Številke letnic, ki so se naj-zadnje brale enako, če si jih o-brnil pravilno pokonci, ali pa o-brnil, to je narobe, so bile številke, ki so predstavljale leto 1961. Katere številke, katerega leta, ki ga bodo predstavljale v bodočnosti, se bodo brale enako pokonci, ali obrnjene narobe? - Odg.: Nič preje, kakor leta 6009, če bo svet toliko časa obstal in če bo svet uporabljal take številke kakor sedaj. * Kdaj se je dogodil po svetopisemskih izapiskih prvi bratomor? - To je bil umor Abela, ki ga je ubil njegov brat Kajn. politiki in Vietnamu. Iz poročil £a kupci ne morejo otipati in ga čil sklepa list, da ni velikih raz- morejo presojati le na videz, še lik v razpoloženju napram Viet- večja pretiravanja si dovoljuje namu med Ameriko in zamej-1 propsg^da v oglasih v radiju stvom. Ako jo je kaj, obstaja v m na televiziji, glavnem v tem, da se v Ameriki i Vse te hibe našega tržnega si-veliko bolj pečamo z Vietna- |stema so že davno znane in ni mom kot ostali svet. Po svetu'manjkaI° tucU poskusov, da fe-zanimanje za Vietnam očitno!derbija z zakoni omeji njihov popušča, kar že kaže nekatere' vpliv. Tak namen ima tudi se-posledice. Svet ne sledi več tako danja Nixonova akcija. Vsega, pozorno poteku vojskovanja, o-'kar hoče, seveda ne bo dosegla, cenjuje zmeraj bolj previdno Skušnja nas pa uči, da bomo vse dogodke v Saigonu in Ha-' zadovoljni, ako bo imela vsaj noiu. Povsod želijo čim prejšnji deloma uspeh. Nixonov načrt je mir. takoj dal zagovornikom potrošnikov kot tudi zagovornikom Le redki so, ki se vnemajo, dal. ° ------- bi se ameriške čete umaknile Prevajalcev priliko, da se orga- skupno izvedle kupčijo. Kupile škim Antonom, je ta dejal: — Katera žival lejšo kožo? — Morski kit, imajo do skoro 2 kožo. ima najdebe- nekateri kiti čevlja debelo so in nekaj v dogotrajne najem nine prevzele obširna ozemlja v Nič čudnega, da dosti piva steče po žejnih grlih. V Ameri- zamrznenih delih Aljaske, ki jih:ki radi jemo dobre reči, pečen-imenujejo “North Slope”, sku- ke, ribice, piske in drugo tako paj okrog 450,900 akrov površine, za kar so plačale 900 milijonov dolarjev. Pravijo, da pod reč, po teh se pa pije in nobena reč tako ne prija po takih in pri takih jedih, kakor dobro pivo v. ^ JpiVU površino tega ozemlja so bogate poleti, ko je vroče. Pozimi pa oljne in druge rudninske plasti. Stvari so menda dobro preiskali, kupica dobrega vinčka, ki človeka poživi in mu jezik raizvoz- zato so kupili, kar so. Kar tja- 1 j a, da rad kako pove, pa tudi vendan taki prefrigani gospo-'kako zapoje.” darski magnatje ne investirajo' Tako je Anton pojasnil to in denarja. Dobro vedo, kje je tre- kar prav ima. Pri in po dobrih ba saditi semena “zelenih dolar- prigrizkih dobre pijače res do-jev”. Za Aljaščane je to dobra “terna”! Vsa Aljaska nima več kakor okrog 280,000 prebivalcev. Pravijo, da je državna vlada Aljaske ta denar, 900 milijonov dolarjev, vložila kot hranilne res bro in lepo tečejo po grlu. .. * NOVI GROBOVI PO NAŠEM OKROŽJU: — Na Hibbingu sta par dni narazen drug za drugim preminula mož in žena. Prve dni v vloge na najboljše obresti v Chi-! septembru je preminul Jožef — Koliko ljudi je na svetu “levičarjev”, to je, da delajo, pišejo lažje z levo, nego z desno roko? — Pregled tega pravi, da nekako 9% ljudi je levičarjev. Pa še drugič kaj, do tedaj pa ostanite vsi zdravi! Andrejček Svet in Amerika se ne razlikujeta pesebno v pogledih na Vietnam NEW YORK, N.Y. — New York Times je naročil svojim dopisnikom po svetu, naj poizvedo, kaj mislijo domačini v v krajih, kjer živijo, o ameriški brez vsakega dogovora s Severnim Vietnamom. Redki so tudi taki, ki bi v umiku videli ameriški vojaški poraz. Taki, ki se bojijo umika, se najdejo le v vzhodni Aziji, drugje jih ni. Demonstracije proti vietnamski vojni so pogoste le v Ameriki, zunaj naše dežele jih je zmeraj manj. Če se ljudje ne zanimajo za vojskovanje, jih je tudi težko pripraviti do demonstracij proti vojskovanju. Pojav oktobrskega ameriškega moratorija ni mogel izzvati posebnega zanimanja; manifestacij in demonstracij v prid moratoriju ni bilo nikjer v večjem obsegu. Nixonovo politiko glede Vietnama praviloma vsi odobravajo, očitajo pa predsedniku, da je prepočasen in pre-obziren. Na tem stališču stojijo celo nekatere komunistične dežele. Nekaj razburjanja vlada v deželah, ki mejijo ali so bližje sosede rdeče Kitaske. Tam si še niso na jasnem, na kakšno zunanjo politiko jih bo spremenjeni mednarodni položaj nagnal. V Moskvi so na splošno s sedanjo ameriško politiko do Vietnama zadovoljni, v Peipingu pa seveda ne. Moskovski in kitajski sateliti se ravnajo po svojih političnih gospodarjih. Redki so, ki gledajo z optimiz mom v bodočnost. Vedo, da bo doba po Vietnamu ustvarjala nova trenja, ki danes nanje niti ne mislimo. Ne bodo pa pomenila nevarnosti za novo svetovno vojno, dokler Washington in Moskva ne poslabšata medsebojnih odnosov. nizirajo v svoje “fronte”. Agnew se ni ustrašil WASHINGTON, D.C. — Spiro Agnew je bil deležen ostre kritike liberalnih časnikarjev in komentatorjev zaradi svojih kritičnih pripomb nad organizatorji in udeleženci “vietnamskega moratorija”. To ga ni posebno vznemirilo, saj je že ves čas, odkar ga je Nixon imenoval za svojega podpredsedniškega kandidata, najpriljubljenejša tarča vseh liberalnih časnikarjev, politikov in političnih razlagalcev. Vesti iz podpredsednikove pisarne trdijo, da dobiva Agnew te dni velikansko število brzojavk in pisem, ki skoraj brez izjeme odobravajo njegov “odločen” nastop in “jasne” besede. Nixon se vnema za varstvo potrošnikov WASHINGTON, D.C. — Predsednik Nixon je predložil Kongresu celo vrsto ukrepov, ki naj varujejo interese potrošnikov v naši deželi. Ameriška proizvodna ima namreč nemarno navado, da prikriva slabe plati kakovosti blaga, zato pa pretirava svetle. Poleg tega je blago v prodaji navadno tako zavito, da ionske dobijo delo Delo za ženske Iščemo zanesljive ženske za delo v tovarni, poln ali delni čas “direct mail house”. COPE INC. 2636 Payne Ave. (215) Cleaning Lady For cultural institution, Monday thru Friday, 9 to 5 p.m. Call 721-5722. (214) Motki dobijo delu Iščemo ključavničarja Iščemo izkušenega ključavničarja. Plača z možnostjo solastništva. Kličite 932-2885 po 6. uri zvečer. KOVINSKI DELAVCI Polni ali delni čas Izkušeni v izdelavi in prirej e van ju navadnega in nerjavečega jekla iz načrtov. Samo podnevi — dobre plače — mnogo koristi. 1536 East 43rd St. Podnevi 881-3355 Zvečer: 371-2025 ______________ (214) Custodian Cultural institution. Must be married. Apartment included. Call 721-5722. (214) MALI OGLASI Hiša naprodaj Prodam hišo na Norwood Rd. Za pojasnila kličite 881-1887. (x) Stanovanje oddajo 5-sobno stanovane z garažo na Lockyear Avenue oddajo. Kličite EV 1-2723. ________ -(215) V najem Tri čiste sobe zgoraj oddamo starejši dvojici. Nič živali. Mesečno $80. Na 19703 Arrowhead Ave., blizu E. 185 St. (213) Soba se odda Opremljena soba s privilegijem kuhinje se odda moškemu na 2549 St. Clair Avenue. Oglasite se osebno. (216) Štiri sobe oddajo 4-sobno stanovanje s kopalnico oddajo (zgoraj) v okolici St. Clair Ave. Kličite 432-3193 po 6. zvečer. (216) VSE ENAKO Dekliški zbor iz Pyongyanga, glavnega mesta Severne Koreje, prepeva v gledališču. Slika kaze na tiden led, disciplino in enakost. Vsekakor svojevrsten pogled! Na kakšni višini je bilo petje, ni iz slike mogoče nič'točnega zaključiti. ' ' V najem 4-sobno stanovanje s kopalnico, spodaj, spredaj, lastni fur-nez in vodni grelec, garaža, se 'odda na 1176 Norwood Rd. Kličite: 481-8774. : r “(215) glllllllll!lllllllllllll!!!llllll!l!!llllll!!lllll!ll!llllll!llllll!!lil!llll!!llll!li!!ll!ll!lll!l|§ H r. S. FINŽGAR: | POD SVOBODNIM | I SONCEM I Z živahno domišljijo so pre-najživahnejšo domišljijo so prekašali drug drugega, ko so slikali, kake muke je pripravil satan na dnu pekla za tega izdajalca krščenikov in branitelja barbarov. Kadar pa so sedeli doma za dobro zapahnjenimi vrati, so iskreno pomilovali njegovo usodo in premnogi kratko in malo verjeti niso mogli, da bi bil šel Grk sam v smrt. Zato so na trgu še glasneje širili jav- CHICAGO, ILL. BUSINESS OPPORTUNITY BARBER SHOP — By Owner 3 chairs. NW suburb Hanover Pk. Exc. clientele. $3,500. 837-9893 Or 529-8615 : i (213) BEAUTY SALON — Modern delux 4 station shop. $7,000. Ideal for couple. By owner. 767-2113 I* " (213) TAVERN — By Owner (N.W.) & Bldg. $40,000. Kitch. and banq. hall, income apt. 889-9783 (213) REAL ESTATE FOR SALE ST. FERDINAND PARISH 6 ROOM HOME New furnace, central air-cond., crptg. Many Extras. $29,500 — By owner. PE 6-1166 (215) LEMONT—4 bdrm. home w/5 bay gar, 1 bldg. 100x20’ $45,000 also 2 bungalows & bldg. 30x70 on 2 lots. $40,000. 3-14 grave lots. Fairmount Cemetery 257-6063 (213) MELROSE PK. — Winston Pk. 250 Silver Lane. 3 bdrm. 2% ba., trilevel, fam. rm. 2 c. gar. fin. bsmt. gas ht., marble foyer. Asking'low $40’s. By owner. FI 5-4185 , _______________________(215) By Owner—Edison Pk. Mod. 3 bdrm. brk. rnch. Att. gar plus fin. bdrm., tiled kit., ba., & rec. rm. in bsmt. Gas ht., cent, air-cond. Wide lot. Beaut. Indscpd. Priced in $40’s. Call 774-6167 " ' (213) FEMALE HELP MANICURIST—Steady Work. Experienced. Tues. thru Fri. 9-5:30 p.m., Sat. 9-5 p.m. Call 827-5131 xt. 781 (213) HOUSEHOLD HELP HOUSEKEEPING Child Care Own rm. NW suburb. Refs, preferred—$45. 426-7404 (213) MATURE WOMAN To live-in. Be there while children sleep. No hswk. in exch. for room & board. Wkg. woman ok. HE 4-9377 aft. 12 Noon. __________________________(213) 2ND MAID—LIVE-IN 2 Adults in family. Refs. Write Box 32, Lake Forest, 111. Or call collect — CE 4-0608. (213) CHILDCARE — LIVE-IN 2 children. No hswrk. Room & brd. plus sal. Refs. reqd. 869-6500. Ask #or Mr. Sarashinsky. (213) no mnenje o njegovi pogibeli. Se veliko večje je bilo zanimanje za bogatega Epafrodita po nizkih tabernah ob Zlatem rogu, kjer se je zbirala množica. Tudi ta je na glas klicala Luciferja, naj zakuri največji kotel za Grka. Ob pozni uri pa, ko so sence sumljivih dvornih ovaduhov poizginile, so se nagnili v stisnjene kroge preko lončenih vinskih vrčev in z na pol pogoltnjenimi vzkliki kleli Upravdo in častili Epafrodita, kakor svetnika na zlatem tronu. Ob takih pogovorih se je zbudilo vnovič veliko zanimanje za Slovena Iztoka. Z živo radovednostjo so pričakovali novic od severa in stavili med seboj, je li Sloven utekel ali ga je dohitela konjenica preganjalcev. Pozabili so ob tem celo na vojsko v Italiji; še o generalih Belizarju in Mundu niso toliko govorili kakor o Iztoku. Nobenega ni bilo ne med barbari ne med sužnji in celo pri vojakih ni bilo nikogar, ki bi bil privoščil Iztoku, da bi ga pritirali nazaj v Bizanc. Marsikdo je zastavil zadnje statere za Iztoka samo iz vroče želje, da bi utekel preko Donave. Nad tem nevarnim vulkanom, kateremu je v srcu vrela nezadovoljnost in sovraštvo do despota, je sedel visoko v svoji palači Upravda in pisal noč in dan prefektom v province nove davke za vojsko in za stavbo sv. Sofije. Cele tolpe lačnih posestnikov, ki so pustili zemljišča, so se nateple v Bizanc ali uskočile preko meje k sovražnikom cesarstva, ker niso mogli zmagati davka. Vdanosti, ljubezni in zvestobe ni bilo nikjer. Vse se je klanjalo, vse klečeplazilo, srca pa so gojila same kletve in upor. Zato je šumelo mesto v skrivni radosti, ko so se vrnili vojaki, ki so zasledovali Iztoka. Vse taberne so bile nabite, na trgih je bilo stebrovje pretesno, da bi sprejelo vse množice odličnjakov. “Utekel! Utekel!” je šlo skrivnostno od ust do ust. Na glas pa V blag spomin DESETE OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBLJENE MATERE IN STARE MATERE Justine Verbič ki je umrla 5. novembra 1959 leta Minilo je že let deset, odkar si zapustila nas in svet. Ali nismo na Te pozabili: spomine svetle v nas budiš, v ljubečih srcih nam živiš! Enkrat pa bomo združeni, veselje rajsko uživali. žalujoči: JUSTINE in ROSE — hčeri VICTOR in CHARLE S —zeta IRENE in KENNETH — vnukinja in vnuk Cleveland, Ohio, 5. novembra 1969. so donele kletve in se dvigale pesti ter pretile severu z novim Hilbudijem. Vojaki, ki so šU čez Hem za bežečim Iztokom, so bili svobodni gostje pri vsaki družbi. Stokrat so s silnim pretiravanjem ponavljali o grozotah, katere so videli v Trakiji in po Meziji. Pripovedovali so, kako strašno je gospodaril bežeči Sloven, razdiral trdnjave, ugnal cele legije, naropal orožja in blaga, gonil samega Tunjuša in prebrodil Donavo pri razvalinah trdnjave Turris, kjer je bil pred kratkim tostran reke nepremagljivi Hilbudijev ostrog. In ko so se vračali s Tunjušem, katerega je pozval predse Upravda, jih je dohitelo nekaj Hunov, ki so jim sporočili, da je Iztok porazil vso vojsko Antov, ki da so bežali biti in klani kakor črede ovac do reke Tiaranta in prek nje do doma Vahunov. “Iztok je slavnejši od Beliza-rja. Mundus je centurio, ne pa general v primeri s tem barbarom! Nad Bizanc pride! Naj pride! Prizanesel bo ljudstvu. A Teodora in Azbad —vajini koži bomo kupili in jih dali v stroj za jermene!” Tako so skrivaj ugibale gruče ob pozni noči. Drugo jutro, ko je prišel Tu-njuš, ki je moral od ugrabljene Ljubimce z Iztokovimi zasledovalci v Bizanc pred Upravdo, je dospelo nenadoma poročilo, da so Huni pridrevili v Mezijo, prestopili že reko Panysus in da prete Trakiji. Justinijan je bil zbegan. Pozval je nekaj senatorjev, poklical Belizarja, toda pravega izhoda iz zagate ni na- šel. Belizar si je drznil, da je očital despotu občevanje s Tunjušem. Slepar je! Naj mu ne zaupa. Despot je za to zvestega zmagovalca nagradil s tem, da mu je črtal iz vojske najboljšo legijo, ki mora ostati v Bizancu za obrambo proti barbarom. Nato je dovolil vstop Tunjušu. Hunu so se pojavile sive pege na obrazu, katerega je pritiskal na preprogo pred Upravdo, ko mu je despot jezno očital, da Huni ropajo po cesarstvu. “Niso Huni, niso ljudje izpod mojega povelja! Varhuni so, ki napadajo tudi mene, katerim sem zadal že mnogo porazov. Toda številni so kakor kobilice in njih povodenj požira moje, tebi zveste molojce.” Justinijan je pomenljivo pogledal Belizarja, ki je stal ob NAROČITE SI DNEVNIK AMERIŠKO DOMOVINO NAJVEČJI " I prestolu. Belizar je ponižno sklonil glavo, dasi je videl sumljive pege na Tunjuševem licu. “Pomoči mi je treba, jasni despot, in v pomoč bi mi bili Anti, katere sem z velikim žrtvami razprl s Sloveni.” “Govori, kaj želiš?” “Podari Antom opustošeno zemljo tostran Donave, in moja skrb bo, da jih naščuvam zoper Varhum\ Razplete se boj v Meziji in v Trakiji bo mir. Klali bodo drug drugega in nihče ne prestopi Hema. Tudi Sloveni udarijo gotovo čez Donavo. Tam jih pa sprejmem jaz in Anti tako, da ne prestopijo izlepa večna desni breg.” “Dasi nosiš pesjansko glavo med rameni, vendar ni nespameten tvoj nasvet. Največji despot se poniža in pohvali tvojo misel. S teboj pošljem poslance. Pokliči starešine Antov v Turris in tam se jim izroči zemlja, ki je doslej moja last, in sklene pogodba, da za plačilo odbijajo napade Varhunov na moje carstvo. Še danes odpotuješ s poslanstvom.” Tunjuš je pripognil čelo zopet do tal, dvignil glavo invz drobnimi očmi prosil še besede. “Jasni despot naj ne pozabi, da je pot nevarna. Sam sem, nimam spremstva, razbojniki pa se množe kakor gosenice.” “Dam ti pismo, ki te bo čuvalo. Iz oporišče te spremijo legionarji. Brez skrbi boš potoval.” “In taberne ob poti so se podražile. Nihče ne sprejme potnika zastonj. Denar sem iztrošil, ko sem, zvesti hlapec, sejal boj med Anti in Sloveni.” “Tudi plačilo ti da tisti, ki je največji pravičnik na zemlji!” Tunjuš je odšel iz palače. Po hrbtu je čutil curke potu. Poi- skal je gostilno in z divjo slastjo SKai je gosumu m ^ jn tri koščice pečene Peru!niripCe. goltal vino, da se mu j® jalo po redkih kocinah. ° s nasitil, je sunil z nogo nu^j da se je prevrnila m po kamnitni klopi. “Na Atilovo pamet, zopet ga preslepil! Kaj so mi ^ tin. huni in kaj mi ie mar > ^ sko carstvo? Tunjuš sk ^ in za svojo lepo Ljubinico-Divjak je zacmakal z u cami in s širokim jezikom^ , nil od vina mokre ^oC^ne ejZ. nosom. Vzbudilo se mu je^ . • memo koprnenje po up3 Ljubinici. Srce se mu je r j_ rilo, da ni vzdržal več na Z divjim truščem je udil l7' nice in poiskal Žida, ki dajal dragocen lišp za 7,e Nakupil je polno nedrje .. za-vic, uhanov, korald, zla ‘ pon in zaponic, da odene mi lepo deklico. na Ko se je vračal v strazr!*^ dvoru, kjer je imel dobi i od Upravde in denar, Je njal: ^ i da ^ “Ce bi Upravda vedel, ^ Iztokova sestra oven^anaAZtjioVO govimi bizantinci, ha, na ^ ^ modrost, zvrtelo bi se J prestolu. Pesjansko glavo _ mi je rekel. Toda v s°,0 jn gani, ki so v žlahti z Ati 0 Atila je bil vladar, ti si F' ^ bjek, oven, hudič. Nahru ^ rode, resnica, pa ne te'3’ uZi- rist. Ti plačaj vole, meso ^ sg val Tunjuš. Zapleše boj, 1^, umaknem proti jugu in ^ jem z Ljubinico. In še P*s, ^ daš. Hvala lepa! Bom vsa]^ ^ skrbi ropal! Kaj res ponesem svojo glavo pocl kov meč?” (Dalje prihodnjič) -xuuu. .-z Oglašajte v ‘‘Amer. Do«*, S jr—------------- - SLOVENSKI DNEVNIK NAROČAJTE TISKOVINE PRI ŽENINI IN NEVESTE! NASA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK Ameriška Domovina 6117 St. Clair Avenue HEnderson 1-0®^ =3^ ODLOČNO JO JE ZAVIHTEL — Bill Bangert iz Champa, Mo., je odletel domov na Škotsko, kjer se je udeležil metanja krogle. Na sliki ga vidimo pri mogočnem zamahu, ki mu je pomagal pognati kroglo tako daleč, da je bil med prvimi štirimi. SPREJEMA IN ODDAJA - Psici Juaniti v St. 9U, Ela., so namestili slušalke. Ali je s sprejemom ^ voljna ali ne, ni mogoče ugotoviti iz njene drže, ki ie kakor nekam neobičajna.