Leto IX. V Celji, dne 2. junija 1899.1. Štev. 22. aja vsaki petek t tednu. — Boniai naj se izTdijo p"? Si J jati uredništvu in sicer franfcirano. — Rokopisi bo ne vračajo. — Za inserate se plačuje 60 kr. temeljne psi-atejbin« ter od vsake petšt-vrste po 10 kr. ztt vs*kokr*ž; za večje inserate, kakor tudi za mnogo kratno inseriranje primerni popust. — Naročnina za celo leto 3 gld., 38 jol l®ta 1 gld. 60 kr., za četrt lota 80 kr., katera naj so pošilja; UpraraiStvu »Domovine" v Celji. Pred važnimi odločbami. Politična zmedenost v naši dvojstveni državi je na vrhuncu. Naprej ne gre več, temuč mogočni treski morajo v najkrajšem razpočiti megle, rila zagledamo v popolni luči ali rešitev ali pa — zapečateno usodo. Nesznosna je ta negotovost! Dvojna kriza je pririnJla državo na rob pogubnega brezna. Z državo stojimo ob robu tudi mi Slovani, ki smo sploh — morda v lastno škodo — nekako zvezani z njo. Vsaj usodo delimo vsi kar bratovsko z očetnjavo, za pridobitve smo ji pa še vedno nekako »premalenkostni". Za nami stojijo ma terijalistični Mažari in objestni Nemci, pred nami pa je konec trdnih tal. Kam tedaj? Naša gospodarska kriza ima svoj izvor pri sačetku dualistične uredbe. Slabi gospodarji in še slabšii politiki so bili oni, ki so sklenili leta 1866 razcepitev Avstrije od Ogrske. Težkoče so se pokazale že pri prvih dveh desetletnih sklepanjih o skupnih prispevkih vsake polovice Toda Avstrija je prijenjavaia v vsem Mažarom v prid, in šlo je. Spoznati pa bi bili morali že tedaj sodelujoči faktorji, da to ne bo dolgo mogoče, da se bodo prej ali slej zavedni avstrijski narodi sami upirli dragocenemu mažarskemu jerobstvu, ko bi sei tega tudi avstrijska vlada ne bi upala. L , Toda dotične vladne organe so glušili še vedno »politični oziri", žrtvovali so tem ozirom neštete milijone, dokler ni nekak demokratični duh pretresel avstrijske obdačence, da so se postavili po robu mažarski izkoriščevalki in zapeljani vladi. Pred letom je pretekla zopet desetletna doba naggodbe z Ogrsko. In tu ni šlo več ne le gladko, mego sploh ni šlo do danes. Tako stojimo pred odločitvijo. Mažarski vpliv je spletkaril pri kroni, Ma žarom so pomagali nelojalni avstrijski Nemci, da je padalo v Avstriji ministerstvo za mini-sterstvom, češ, eno se bo že dobilo, ki bo zatajilo državne koristi ter se izdajalsko upreglo v mažarski jarem. Nemška sebičnost, kateri itak ni dosti na obstoju Avstrije, je iskala ter išče pri tem svoje posebne koristi. V ministerstvo pa so prihajali, hvala Bogu, možje, ki so stali odločno na avstrijskem stališču, poslušali svojo dinastično vest ter dobro-hoteče desničarske svetovalce. Mažarom in Nemcem je račun do danes še vedno prekrižan. Iz tega stališča se upirajo avstrijski mini stri, dočim ne odnehajo ogrski ali ker se čutijo z mažarskim izkoriščevalnim zistemom solidarne, ali pa, ker jih veže obveznost. Zadnje je pri sedanjem ogrskem ministru Szellu. Našel pa se je med avstrijskimi diplomat^ mož, ki je prevzel ulogo po>> ipljenepa kažipota. To je zunanji minister.^rof howj3ki, je storil sploh že toliko nedoumnih skokov v avstrijski politiki, da se je že davno lahko reklo, da ne zastopa nesebično avstrijske koristi, kakor bi bila njegova dolžnost. Tolažilno pa je, da je mož osamljen, ter da so njegovi računi pregledani. Zato pa je tudi splošno uverjenje, nai se sklene nagodba tako ali tako, naj pade ali naj se zdrži avstrijsko in ogrsko ministerstvo, grof Goluchowski ostane na torišču kot — mrlič. Mogoče je seveda, da se zgodi isto tudi z grofom Thunom, dasi bi bil njegov padec časten kot odkritega bojevnika. j tžvjšdjoči odsek desnice je prisegel verno i delovanje na strani sedanje vlade proti mažar-| skim krivicam, dokler vlada svojih nazorov ne premeni. Potem pa naj gleda sama. kako s^iz-vije, večina si lahko umije roke v nedolžnosti. Na odločitev nam ne bo dolgo čakati, kajti že danes se ima ogrska zbornica zopet sniti, in tedaj hočejo Mažari, da jim prinese Szell odprto pismo. Kakor vidimo, zatajila je desnica zopet vladi na ljubo svoje življenske potrebe. Zastopniki slovanske večine ne vedo pri čem da so. kaj nameruje vlada z nami, kaj jim bo mogoče priboriti koprnečim svojim volilcem. Ze so se bili sešli na sklepanje, nemška opozicija nam je zalučala v obraz najgršo žalitev s svojimi zahtevami. Niti odgovoriti niso utegnili, žaljenje mora peči na naši vesti brez maščevanja, brez zadostila, ker vidijo slovanski zastopniki vlado v skrajni opasnosti. Hitijo ji na pomoč. Posvetovanje desničarjev se je preložilo do 6 junija, v t,enu ča-su »lpajo, bo rešeoa vlada »spodarake krize gleda nagodbe z Ogrsko. Kot verni podaniki se slovanski zastopniki niso vprašali, ali ne zamudijo s tem premikanjem ugodne prilike; krivo pa je, če si niso zajamčili za veliko uslugo, katero delajo baš sedaj vladi, obveznost vlade, ko pridejo naše politične zahteve na program. Saj vemo, kakšno je navadno »plačilo sveta", kadar se gre za Slovane. Sicer je dobil izvrševalni odbor desnice v seji dne 27. m. m. nekakšne polvladne obljube grofa Thuna. Toda grof je gospod in »gosposka" navada je samo — obetati. S tem da je mini- LISTEK. Ciganka. Izvirna povest. (Spisal Dragotin Vrenko.) Gospa se je med tem zbudila iz omedlevice Marica je klečala pred njo in jokala; vprašala je gospo, zakaj se je tako prestrašila pred tujim možem i:n kaj je hotel od nje. Gospa je sprevidita, da je zdaj zadnji čas, Marici vse odkriti. 1 tresočim glasom in s solznimi očmi ji je pripovedovala, da so jo Cigani prinesli, da jo je ona izredila kot svojo hčer in da je ravno ta mož njen oče. Marica je ihtela na glas in strastno objela gospo; zahvaljevala se ji je za velike dobrote in za ljubezen, katero ji je skazala; očitala ji je, da ji ni to že prej razkrila in jo prosila, naj jo obdrži pri sebi. Trepetala je od strahu pred tistim hudim možem, pred svojim očetom, in rajši bi bila umrla, kakor med Cigani živela.' 1o ji je najbolj srce trgalo, da mora ravno zdaj zapustiti svoje reditelje, ko se je bližala poroka - z Mirkom. Kako se je prej veselila, — in zdaj! Zdelo se ji je, da je padla z nebes v pekel in da za njo ni več odrešenja. Mirko pa je kakor brez uma dirjal po svoji sobi semtertam; mislil J® m mislil, kako bi bilo mogoče rešiti Marico. Toda ni našel rešilnega pota in udal se je neusmiljeni usodi. Migolič in Cigan sta se vrnila od sodnije. Cisto obupan je razložil gospod Migolič soprogi, da morata Marico Ciganu izročiti, ki jo hoče takoj seboj vzeti. Gospa vendar še ni zgubila zadnjega upanja. Prijela je Cigana za roko in ga prosila, naj ji pusti Marico; kadar hoče, jo sme obiskati, samo da bo pri nje ostala. Oblju bila mu je tisoč, dve tisoč, štiri, pet tisoč goldinarjev ali kolikor terja, samo Marico ji naj pusti. Toda Cigan se ni dal omehčati; rekel je, da se naj takoj pripravi na pot, da bo šla z njim in vse ugovarjanje ni pomagalo. Samo toliko se je dal pregovoriti, da še do večera ostane, kajti ljudje bi začudeno gledali mlado mestno gospico v spremstvu starega, umazanega Cigana. Čas je hitro potekal in popoldne, katero je imela Marica še pri svojih rediteljih preživeti, je minilo naglo kot par trenutkov. Večerni mrak je nastopil in stari Cigan je odločno opominjal, da bo treba oditi. Gineno je bilo slovo mlade, nesrečne Marice od svojih dragih rediteljev, katere mora sedaj na večno zapustiti in pri katerih je prebila lepo, solnčno spomlad svojega življenja v zavesti, da so to njeni stariši. In njeno srce jo je vezalo še na drugo ljubljeno, nepozabljivo bitje, s katerim bi se bila že v prihodnjih dneh združila k srečnemu življenju. Vse to ji je uničila nemila usoda, vse nade in vsi njeni upi so splavali po vodi in odprla se ji je črna, strašna prihodnjost. Ta udarec jo je zadel tako nanagloma, tako nepri- čakovano, da si ni mogla dogodke današnjega dne popolnoma in razumljivo raztolmačiti. Vse njeno notranje življenje je otrpnilo in njeno oko je mrtvo zrlo v daljavo. Kakor kak stroj, ki se da po človeški volji obračati, je pustila vse s seboj narediti, kar ji je kdo velel. Molče je objela gospo, svojo mater, a solza žalostnega slovesa na večno se ni prikazala v njenem očesu. Nemo je stisnila gospodu Migoliču, svojemu dobrotniku roko in se potem obrnila k Mirku, ki je na strani stal in z mokrimi očmi zrl zadnjikrat na poslavljajočo se Marico, svojo nevesto; zdelo se mu je, da mu mora srce počiti od neizmerne bolezni. »Marica!" vskliknil je glasno in jo strastno pritisnil na razburjene prsi, katere so mu trgale skeleče bolečine. Marica pa ga je samo otožno se smehljaje pogledala s svojimi milimi modrimi očmi, potem se naglo izvila iz njegovih rok iu izginila skozi duri za starim Ciganom. X. Zlate sanje o solnčni bodočnosti so izginile in prava resnica življenja, le prevečkrat žalostna, se je odgrnila strmečim očem. Ali ima pa tudi človek tisto moč, si življenje po svojih željah in po svojem okusu ustvariti? Usoda vsakega človeka, vsakega bitja, leži v nevidljivih in neza-popadljivih rokah višjega, modrega Vladarja, kateri ga vodi po potu, ki je za vsak korak naprej s črno tmino zakrit. Svitlo pa, kakor odprta knjiga, leži pred nami preteklost in žalostna sterski predsednik kritikoval v omenjeni seji program nemških obstrukcijonistov, rekoč, da so nesprejemljive, pa še ni povedal, da nam misli vlada tudi kaj gotovega izvesti v jezikovni in splošni politični ravnopravnosti. Tudi to nas še ne sme preslepiti, če grof Thun povdarja, da stoji vlada nepremično na stališču popolne ravnopravnosti. Ravno to je naša usoda, da stoji vlada »nepremično" na enem in istem stališču, da ima namreč ravnopravnost že 30 let — na papirju v temeljnih svojih zakonih. Zato pa si tudi Nemci v svojih nesramnih zahtevah drznejo § 19 osnovnih zakonov po svoje zasmehovati, češ, da ob ljubuje zakon ravnopravnost le po — možnosti, da pa nikjer iste ne jamči. Saj niso še pod nobeno vlado videli, da bi se bil ta § postavil na noge. Dokler nam pa grof Thun tega ne more zajamčiti, pa je vsako kritikovanje in obljubo-vanje — ministerska fraza, in slovanski poslanci so šli zopet par dni na tlako za vlado. Naši Nemci v tem oziru nimajo tako občutljivih živcev. Ne le da jim ne krati spanja dinastična nervoznost, še sami pritisnejo, ko se vladi najhujše godi. Iu zadovoljni so lahko z uspehi, pa tudi predrznega političnega proračuna jim najbrž ne bodo upali črtati. Upajmo, da je tudi slovanskih poslancev sedajno delovanje o nagodbi napram vladi vpo-števana usluga; če se jim pa po dokončanem delu ne poda pobotnica, biti mora to zadnja usluga. Počasi, pa — dosledno! Sedaj, ko so nemški postulati publicirani in zahteve nemške — ošabnosti in drznosti znane, umestno je pogledati nemškim strankam v Avstriji jetra in obisti malo bolj od blizu in potem — sklepati. Dasi šteje Avstrija po številu ogromno večino Slovanov, se Nemci zadnja leta vendar ponašajo z nekako samooblastjo, liki stranka, koje nadvlada je že samo v njenem imenu osi-gurana. In ker so Nemci solidarni — vsaj v glavnih smotrih njih političnega bojevanja, — so zadnja leta dosegli ta moralni uspeh, da se jih vlada boji in da brez njih — Slovanom ničesar ne ustreže. Slovani, dasi v večini v državi, trpe le krivice že z nadnaravno potrpežljivostjo, razun tega pa niti upanja gojiti ne morejo, da se razmere zanje v bližnji bodočnosti ugodno premeni, ker — so nesložni! . . . O kaki pravicoljubnosti avstrijskih nemško-nacijonalnih strank do Slovanov ni prav za prav še govora, in Bog ve kako bi se nam godilo, ako bi vlada tu in tam ne nastopila z nekoliko eneržijo. Pa tudi o odkritem dinastičnem čutu pri teh avstrijskih Nemcih ni mnogo govoriti mogoče, nasprotno, od leta do leta razodevajo bolj njih neavstrijski duh in nepatrijotična mišljenja v tem političnem boju. Avstrija nima v nobenem svojih narodov tako malo zanesljivih elementov nego baš v sedanjih bojevitih Nemcih, in glede njih je dognan sum, da hrepene na eni strani po nadvladi v državi, na drugi strani pa po razrušenju države, katere nemške pokrajine naj bi zasedla Nemčija, drugo pa naj bi dobilo — nemškega kuratorja za prepariranje za nemško kraljestvo. Nemcem v Avstriji ni za obstoj naše države nič, inače bi ne rogovilili tako drzno in ošabno na vseh koncih in krajih. Razpad Avstrije leži tem radikalnim, s pravim pruskim duhom napolnjenim Nemcem na srcu, le odkrito si tega priznati ne upajo. Že vedo zakaj ne, a mi Slovani — tudi. Seveda bode še nekaj vode preteklo predno se jim te želje izpolnijo, kajti nasprotni tok bo jim še nekaj časa onemogočal uresničenje in vladi ter j ustavi odpiral oči na vse strani, da ne zaga-zite v lahkomišljeno pogubo. Pa s tisto pravico kakor naši Nemci, zahtevali bi tudi mi Slovani svoj del, ako bi sploh tako malovredno željo gojili do Avstrije kot jo oni. Oni škilijo čez mejo v Berolin, mi bi morali sanjati o svojem jugoslovanskem kraljestvu, recimo tam doli kje v — Zagrebu ali koder si že bodi. Toda — mi nismo izdajalci države! Razmere, ki vladajo sedaj v tostranski državni polovici in katere se poostrujejo po trmoglavosti ogrskih parlamentarnih strank, opominjajo nas Slovane k složnosti in organizaciji proti zagrizenemu sovražniku na severu in jugu. Seveda moramo pa tudi od vlade zahtevati, da nas za našo požrtvovalnost in samozatajenje ne prezira pri naših skromnih zahtevah, marveč, nam daje po zaslužku primerno plačilo. Resni časi se bližajo naši državi. Treba bode naši vladi in merodajnim krogom resno lotiti se premišljevanja, kako bi se zajezil se danji tok, ki v politični strugi že podkopuje državni temelj — in najti pot, po kateri bi s® odvel ta tok. Kje se bode našel tisti modri državljan, ki bo izumil za normalne razmere v Avstriji rešilno pot in ohladil razposajenim našim Nemcem „kipeče srce" o tem nas bode poučila — bližnja prihodnjost! Slovenci in Hrvati. Ideja po „Zedinjeni Sloveniji" se še dolgo ne bo uresničila, vzajemnost slovanska pa bo ko slej poganjala korenine, cvela in dozorevala med slovanskimi narodi v Avstriji in niti oholo nemštvo, niti strahopetno italijanstvo ne bo moglo raztrgati močnih verig med njimi! Med vsemi Slovani imamo Slovenci najod-kritosrčnejše prijatelje in zaveznike t Hrvatih, potem stoprav v Čehih in ostalih slovanskih narodih. To se kaže čedalje bolj v dejanju in stremljenju prvih. . . . Zato je naša politična borba povsem opravičena. Vsakemu opazovalcu naših avstro- ogrskih notranjih političnih razmer je znano, da tlači Slovence k tlom vsled brezobzirnega terorizma Nemcev in Italijanov to stran Litve ista usoda kakor tlači Hrvate pod Mažari. Pa vsa ta samo oblastnost ne uniči med Slovenci in Hrvati idealnih vezij in stremljenja po osvoboditvi, in naj traje tudi še — stoletja. Hrvatje so naši odkritosrčni prijatelji, smo rekli zgoraj. Resnica je to, in nedvomno je, da bi nam priskočili na pomoč, ako bi jih ne držale nazaj mažarske verige onstran meje! Ali to svoje odkritosrčno prijateljstvo do Slovencev pokažejo Hrvatje pri vsaki priliki, kakor hitro se jim nudi. — Vzemimo mali -slučaj iz pretekli dni: Komaj se je raznesla vest, da je deželni zbor kranjski pri preosnovi ljubljanske realk sklenil vpeljati hrvaščino kot obvezni predme na tej šoli, že so jela prihajati iz odličnih hrvatskih krogov slovenskim zastopnikom dež. zbora navdušena pisma, polna priznanja in ljubezni za ta mali znak vzajemnosti, in vse te hrvatske izjave pričajo, kako pazno slede Hrvatje dogodi kom v Slovencih, tudi takim, ki so, rekli bi,I prav majhnega obsega! Na drugi strani pa vidimo, kako so zagrizeni nemški in laški krogi nakrat jeli sikati nad tem malim koraka® dež. zbora kranjskega. Slovenci smo v nekem oziru navezani na jug naše države, in zato se nam je brigaii za sredstva, da pripomoremo naši mladini, ki po haja v realčne šole, do kruha tudi med jugoslovanskimi brati — Hrvati, za kar dozdaj seveda ni bilo skrbljeno. Naslanjati se nam je n<'<, naš jug, ker je tu za nas v trgovski stroki odprta pot do kruha in napredka, katera sta nam do zdaj do cela manjkala, ker smo jih — prezirali. Pa že ta mali korak — obvezni pouk brvaSdine v ljubljanski raalJci, — vzradostil je Hrvate do srca, da so dali takoj izraza ve&«% v brzojavnih in pismenih obvestilih slovenskim poslancem kranjskim. To veselje je nam umevno! Vzajemnost slovanska je Hrvatom vedno pred očmi, in dokazujejo jo baš napram nam Slovencem v besedi in dejanju — najbolj. Oni ne gledajo le lastnih koristi v njej, nego so veseli, ako donaša koristi tudi zaveznikom njihovim — Slovencem. To dejstvo samo na sebi nas navdaja že s ponosom in radostjo, in zato kličemo: Bog živi naše brate Hrvate in njih odkrito slovansko srce sedanjost je tembolj moreča za dušo in telo, če gledamo nazaj v ' veselo, brezskrbno in srečno življenje. Migoličeva gospa je bledega, upadlega obraza in objokanih oči, držala pismo v roki in mrtvo zrla na bel list. Prebravši ga se zgrudi z globokim vzdihom na stol in poda pismo soprogu, ki jo je nemo opazoval. Kako malo časa je pač potreba, da uničijo duhomorni nasledki žalostnega dogodka človeka, ki trpi pod njem. Bil je tretji dan, kar je stari Cigan odpeljal Marico in kake premembe so nastopile v prej tako srečni družini. Gospa, ki je bila pred tremi dnevi še brhka kakor vsaka mlada deklica, je kazala danes otožno podobo priletne žene, katero so hudi udarci nemile usode zadeli. Njeno globoko-čuteče srce, s katerim je ljubila Marico kot svoje edino dete, so sedaj trgale skeleče bolečine. Rahlo in počasno se je plazila kakor senca od sobe do sobe, a nikjer ni našla toli zaželjenega miru in pri vsakem šumu je strepetala na celem životu. Gospod Migolič jo je sicer skušal tolažiti, a on je sam potreboval tolažbe. Popolnoma potrt je večkrat dalje časa nepremično sedel v naslanjaču ali pa z žalostnim pogledom zrl na ljubljeno, trpečo soprogo. Tudi on je žaloval po izgubljeni Marici kakor po svojem otroku, a še bolj ga je v srce bolelo veliko duševno trpljenje njegove soproge, katero je uničevalo polagoma tudi njene telesne moči. „Na, Josip beri!" reče gospa s tihim, tresočim glasom, ko mu je podala pismo. Na prvi pogled je spoznal, od koga je pismo. Roke so se mu tresle in svitle solze so se prikazale v njegovih očeh, ko je počasno bral vrsto za vrsto. „Ljubi oče! Draga mati! Par trenotkov so me pustili samo, da Vam zamorem pisati. Kje naj najdem besedi, s katerimi bi Vam opisala moje neskončno trpljenje ? Preklinjala sem usodo, božjo usmiljenost — kaj sem tudi zakrivila, da me božja previdnost tako neusmiljeno, nezaslu-ženo kaznuje. Med to razuzdano druhaljo živeti zdi se mi kakor v peklu. Vso obleko, vsako najmanjšo stvarico so mi vzeli, strgali z mene in mi podali umazane cunje, v katere se zavijam. Zasmehujejo me, ko me vidijo, kako se vijem v neizmernih bolečinah. Oh usoda! usoda! Zakaj mi ne pošlje Bog smrti, ko ga toliko prosim za njo! Ko bi si saj sama mogla življenje končati, a ti ljudje, ki nimajo srca, me čuvajo, kakor punčico v svojem očesu, da si ne morem nič žalega storiti. 0 vi srečna leta, kje — kje — ? ali niso bile to le kratke, sladke sanje? Kje ste Vi, mati, oče? — zlata preteklost. Mirko! Mirko! mojega življenja solnčni žar! Kolikrat mi trepeta njegovo ime skozi trpeče srce! — Vse je po gasnilo, vse nade, vsi upi so splavali po vodi. | O grenko življenje! Lepa, bela žena, ali se bojiš j mlado deklico, nesrečno siroto, iztrgati iz rok | moreče tuge in jo odnesti v večnost? — Kaj se še mudiš? Hiti, hiti in odreši me! O blag/ oče, mila mati, prosite za me odrešenja ia spominjajte se uboge Marice. Bodite mi zdravi, steftm'. Srčen pozdrav Mirku; recite mu, da je moja edina želja, da bi on bil srečen, in da bo moja zadnja, edina misel. Srečno vi zlate nad solčne sanje! Vaša nesrečna Marica. Mirko je med tem kakor brez uma dirjal po svoji sobi semintam. Roke v razmršenih laseh, zanemarjena obleka, nek divji nered v soai njegov obupani pogled in neko nerazumlji votlo mrmranje med zobmi: vse to je o njegovem dušnem stanju. Oni večer, ko Marica odšla s starim Ciganom, se je zaprl svojo sobo, prižgal luč in začel nekaj pisati kmalu je zopet vstal, odprl okno in potem prestano hodil po sobi semintam do rane jutra. Še le ko se je danilo, se je vrgel utruj na divan, a tudi sedaj mu niso dale nemi sanje pokoja. Stari Andrej je večkrat šel duri poslušat, če še mladi gospod spi; naposl ko je stalo solnce že visoko na nebu, se vendar ojunačil in potrkal. Kakor besen je pl Mirko kvišku, mraz ga je stresel; nesreča godki prejšnega dne so stopili zopet v vsi žalostni podobi pred njegove oči in srce se je krčilo od neizmerne bolesti. Jedi se celi ni dotaknil, samo nekaj hladilne pijače mi moral stari Andrej prinesti. Proti večera je pravil svojo obleko, vtaknil samokres v ter odšel. (Konec prihodnjič Celjske novice. (Dostavljenje poste celjski okolici.) S 1. »junijem t, 1. uvede se pri celjski pošti dnevno 'raznašanje pisem itd. v kraje: Zavodna, Breg, f Miklavški hrib. Lisce, Košnica, Polule, Pečovnik in Stari grad. Pri raznašanju v posamezna selišča v okolici se bo menjavalo. (Resignacija) V Celje premeščeni c. kr. poštni praktikant gospod Vladimir Kočevar, se je odpovedal službi. Mesto njega pride prakti kant gosp. Viktor pl. Šuškovič. („Godbeni klub") celjske čitalnice priredi dne 11. t. m. v veliki dvorani »Narodnega doma" orkestralni koncert z jako zanimivim sporedom, na kar že opozarjamo si. občinstvo danes. Spored prinesemo prihodnjič. »Zrelostni izpiti.) Na tukajšni višji gimnaziji i se začnejo letos pismeni zrelostni izpiti dne 6. junija, ustni pa dne 26. junija. (Sokolov »jour fixe".) Mnogobrojnost slovenskega občinstva pri zadnjem Sokolovem zabavnem večeru pretečeno soboto nam je bila svedok:: da je slov. občinstvo v Celju vsestransko naklonjeno našemu telovadnemu društvu i ter da imate posebno imeni obeh naših šaljivih kupletisstov privlačno moč na vsakogar, kdor hoče vssaj za nekaj trenutkov pozabiti resnobo življenja. Šaljiva igra »Prvikrat pri fotografu" je bila pričetek zabavnemu vencu. Oba igralca, tako fotograf (g. Trček) in njegov fotografujoči objekt (g. učitelj Bizjak) sta žela vsestransko odobravanje. Posebno je bil g. Bizjak v kostumu, kretanju in govorjenju dovršen original samozavestnega kmeta, kakor ga je videti le pri Blažu Mozolu v „Rokovnjačih". Polni moški zbor »Celjskega pevskega društva" je pel večkrat ubrano naše najlepše narodne. Vrhunec zabave sta tvorila nam že znana komika gg. Perdan in SalmiC. Naj sta nastopila posamezno, v dvospevu ali v dvogovoru, polastil se je cele dvorane smeh. G. Perdana že naše občinstvo pozna kot junaka v tej stroki; nov pa nam je bil g. Salmič —, kateri ni je pa s svojo mojstersko mimiko takoj pridobil srca vseh zabave željnih. Slovenci smo > v Celju i ponosni na te dve moči in žalostno bi bilo, čee bi si jih ne vedeli zdržati kot narodna obrtnika. Takozvan »originalen deklamator" j (g. Kune) pripomogel je tudi veliko k splošni ve | selosti. Po dokončanem sporedu vrstile so se razne napitnice na prisotne jugoslovanske in češke goste. (Strela) je užgala pretečem teden poslopje Petra Velinšeka v Dobrovi pri Celju. (Učiteljsko društvo za celjski in laški okraj) zboruje dne 4. julija t. 1. ob navadnem času v okoliški šoli v Celju z naslednjim dnevnim reedom: 1. Zapisnik. 2. Petje. 3. Društvene zadeve) in nasveti. 4. Zadnjič izostalo poda vanje -g. Petrička. 5. Iz šolske prakse. K obilni ude ležbi pirav vljudno vabi odbor. (Ubil se je) pastor celjske protestantovske občine, Baumgart. Isti je nabiral zelišča blizu Beljakai na Koroškem ter padel raz strmino. (V Vitanje) so izleteli celjski nemški »tur-. Barji" včeraj dopoldne. V Celju smo to takoj občutili. Prodalo se je na trgu mnogo manj plavic, ogli mestnih ulic so bili prosti brezposelnih postopačev in ves dan je vladal nekak prazniški mir. Krščansko sočutje pa imamo z ▼itanškim prebivalstvom, kateremu je nenavadno hajlanje pregnalo počitek in — apetit. (Iz mesta jih poženimo!) Nekje v gostilnah v Graški ulici se je baje slišalo o binkoštnih praznikih slovensko petje kmečkih fantov. Celje je vsled tega raztogoteno; v svojem umazanem glasilu kričijo po policiji, naj vsaj vsako nedeljo po eden policist stalno straži v spodnjem delu t mesta proti Gaberju, kateri bo »windisches Ge-aindel" (slovensko sodrgo) poučil, kako se je v mestu obnašati, ali pa pognal kmetske fante iz mesta, »kar bi se bilo moralo zgoditi že davno", tako končuje. Slovenski okoličani, sedaj vidite nemškto ljubezen do vas. Metali vas najbrž iz mesta vendar še ne bodo, toda spametujte se, ne dajjte jim krajcarja skupiti ali zaslužiti, in potem jih bomo mi pognali kot lačne postopače. Spodnje-štajarske novice. (Birmovanje v mariborski škofiji.) Dne 3. junija v Vuhredu, 4. v Vuzenici, 5. pri Sv. Križu, 6. pri Sv. Primožu na Pohorju, 7. pri Sv. Antonu, in 8. junija v Ribnici na Pohorju (Več mest poštnih praktikantov) osnuje zaradi stvarne potrebe poštno ravnateljstvo v Gradcu. Takšne bo sprejelo za Gradec, Celovec, Maribor, Bruck, Celje in Beljak. Letni adjutum 300 gld. Opozarjamo naše dijake na ta mesta, ker se hitro pride do gotovega, dobrega zaslužka. (Učiteljske premembe) Nadučiteljsko mesto na Vidmu pri Krškem je dobil g. Jakob Kopič, nadučitelj v Novi cerkvi pri Ptuju. Gdč. Amalija Danko je stalno nameščena na dekliški šoli v Ptuju. (Za učiteljske kandidate srednjih šol) je izdal štaj. deželni šolski svet poziv, naj vložijo svoje prošnje do 15. julija t. 1. ako hočejo dobiti na kateri srednji šoli na Štajarskem v letu 1899/1900 kako suplenturo. Prosilci morajo dokazati, da so prebili enoletno poskušnjo. (Na Teharjih) priredi podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v nedeljo, dne 4. junija svoj občni zbor o pol 4. uri popoldne pri g. Štiglicu v Slancih. Spored: 1. Poročilo dosedanjega odbora. 2. Volitev novega odbora. 3. Prizor iz teharske zgodovine. (Umrl je) v Žalcu upokojeni nadučitelj g. Juri Agrež, star 78 let Zanimal se je do zadnjih dni za vsak pokret svojega naroda. Blag mu spomin! (Klub savinskih kolesarjev) naznanja vsem svojim gg. članom, da je preložil svoj II. občni zbor radi neugodnega vremena na dan 4 junija t. 1. in se vrši v gostilni g. Sadnik a na Grobeljskem mostu ob 4. uri popoldne z istim sporedom. K obilni udeležbi vabi odbor. (Nedoumno.) V Št. Petru v Savinjski do lini so zmagali Slovenci pri občinskih volitvah že pred — 16 meseci, vkljub temu pa še vedno vlada Lenko s svojo nemčursko gardo. Kje je vzrok ? Ali hočejo merodajne oblasti na ta način slovensko prebivalstvo zasmehovati? Da gredd Lenkotu na roko, itak ni tajnost, pa je tudi pravično? Govoriti bomo začeli kmalu drugače (Iz Vranskega) nam poroča narodnjak, kako čudno se zavedajo tržani svoje narodne dolžnosti. Ko je prišel tja od nas priporočeni slovenski dimnikar, dobil je pometanje v — eni hiši, vsi ostali tržani ostanejo rajši »zvesti" do-sedajnemu nemčurskemu sajavcu. Narodno giba-banje je pokazala tudi zadnja veselica pri »Slovanu". Bilo je jako mnogo — praznega prostora. Izmed narodnih trgovcev so prišli vsi, razun — treh. Po tem zgledu tudi drugih kramarjev ni bilo. (V konkurs) v Mozirju ni zabredel trgovec Feliks Tribuč, temuč njegov brat Ivan Tribuč, kar opozorjeni radi popravimo. (Učiteljsko društvo za gornjegrajski okraj) zboruje dne 8. junija t. 1. pri ugodnem vremenu na Menini planini v gornjegrajski koči. Pri sla bem vremenu zboruje društvo isti dan v Bočni. Dnevni red: 1. Zapisnik zadnjega zborovanja in došli dopisi. 2. Razgled z Menine oziraje se na oro in hydrografijo našega okraja. Poroča gosp. Fr. Kocbek, nadučitelj v Gornjemgradu. 3. Konferenčna vprašanja. 4. Volitev odposlancev za zborovanje »Zaveze". 5. Pobiranje udnine. 6. Nasveti. Odbor. (Iz Laškega trga) se preseli odvetnik g. dr. Josip Kolšek o Sevnico ob Savi. S tem nastane precejšna opasnost, da porabi to priliko kakšen nemški odvetnik ter se naseli v Laškem. Usposobljeni slovenski odvetniški kandidatje naj bi tega ne pripustili. (V Rimske toplice) je prišlo do 21. maj nika t. 1. 41 stran s 97 osebami kot kopališčni gostje. (Iz Dobrne) se nam poroča, da je prišel tja dne 13. majnika t. 1. oddelek nemških dijakov iz Celja (gotovo iz »Studentenheima") pod vodstvom enega profesorja. To pa ni mlade Pru-sake prav nič motilo, da ne bi bili neznosno tulili po ulicah. Hajlanje je bilo podobno, kakor da je večja pijana, neotesana sodrga navalila mirno selo. Ljudstvo je bilo zelo nevoljno in kmečki fantje ne jamčijo, da ne bi drugo pot primerno — odzdravili razposajenim dečakom. 1 (Bralno društvo na Frankolovem) priredi v nedeljo dne 4. junija 1.1. po rani sveti maši društveno zborovanje. Potovalni učitelj g. Ivan Belč bo pokazal v različnih vinogradih kako se pravilno obdeluje in vzgojuje ameriška trta. K prav obilni udeležbi se vljudno vabi. (Konjiško učiteljsko društvo) zboruje v četrtek, dne 8. junija t. I. ob 10 uri dopoldne v okoliški šoli v Konjicah. Na sporedu je razun nekaterih važnejših društvenih reči in drugih stalnih točk še razgovor o vprašanjih za letošnjo uradno konferenco in podavanje gosp. Brinarja o šolskem redu. (V Konjicah) se je že nastanil dne 23. m. m. slovenski zdravnik, g. dr. Fr. Jankovič. S 1. junijem pa pride tja slovenski notar gosp. Martin Kocbek. Slovenstvo se krepi! (V brežiški okrajni šolski svet) je imenovan kot zastopnik učiteljstva g. Blaž Tominc, nadučitelj v Globokem pri Pišecah. (Na Slatino) je prišlo do 23. majnika 72 kopališčnih strank z 113 osebami. — Poroča se nam, da se je novi kopališčni ravnatelj Trotter zavzel za zboljšanje plač uslužbencem. Saj pa je tudi sramota, kako pusti deželni odbor posebno delavke pri studencih in pri polnitvi steklenic — naravnost tlako delati. Ali je mar to plača, če dobi delavka na dan 25, največ 35 kr. brez vsake hrane, delati pa mora od 6. ure zjutraj do 6. ure zvečer. Potem se seveda ni čuditi, če ima dežela 25.312 gld. pri kopališču dobička. (Na Spod. Hajdini pri Ptuju) se pridno nadaljuje izkopavanje starinskega Mitras — (solnčni bog) tempelja. Med drugimi zgodovinskimi vrednostmi so našli zopet šest mramornih kamnov z napisi in podobami. Tudi bližnja okolica še krije marsikaj važnega iz zgodovinske preteklosti. (Ormoška posojilnica) je imela v svojem 23. upravnem letu 1898 prometa 186.695 gld. 36 kr. Zadružnikov šteje 784 z deleži za 18.385 gld. Čistega dobička je bilo 1492 gld. 39 kr., od katerega se je dalo v dobrodelne namene 205 gld. Rezervni fond znaša 32.324 gld. 17 kr. Dobro gospodarstvo! (Ormoška okolica.) Dne 20. t. m. po noči ob 10. uri začelo je na Humu pri posestnici Zorjan goreti. Naenkrat je bilo vse poslopje v ognju. Kako je ogenj nastal, še ne vemo. Ognje-gasci iz Hardeka in okolice prihiteli so hitro na pomoč, rešili so še nekaj stanovanja, pogasili ves ogenj in tako rešili soseda Škrinjara, ki je bil s svojim poslopjem v hudi nevarnosti. Hvala ognjegascem in pozor občinam na ceste, drugače bi se z brizgalnico po stranskih krajih težko nastopalo. (Hum.) V petek 26. t. m. imeli smo tukaj popoldan točo, ki je napravila po vinogradih in drevesnicah nekaj škode. Bog nas varuj več takega obiska. (Pomladanska dirka na Cvenu.) Na bin-koštno nedeljo, dne 21. majnika t. 1. se je vršila znana, za to leto pomladanska dirka dirkalskega društva v Ljutomeru. Dirka je zopet pokazala, da konjereja v našem okraju ne hira, marveč, da so naši konjerejci lahko ponosni na izredno vrli in čistokrvni material, ki je to pot stopil na dirkališče. Prijavilo se je to leto 24 dirkačev. Pri najlepšem vremenu se je vršila dirka z največjo točnostjo. Razdelilo se je pri dirki 12 daril. Rezultat je bil sledeči: A. Dirka za prvence. I. Alojz Razlag, Sitarovci, Ovina 4 let. Linwod 4-25 min., 150 kron. II. Matija Kranjc, Radislavci, Fangi 3 let. Linwod 4 26 min., 100 kron. III. Franc Novak, Račje, Confersano 3 let. Cenfersano 4-28 min., 70 kron. IV. Josip Lebar, Vučja ves, Fuksa 5 let. Tulipan 4-55 min., 50 kron. V. Alojz Sagaj, Gornje Krapje, Luca 3 let. Forgato 459 min., dirkalsko oprego (40 kron). VI. Josip Vaupotič, Lokavci, Lina 3 let. Linwod 5 min. 20 kron. B. Plemenska dirka. I. Martin Babič, Gornje Krapje, Dauca 10 let. Radauc 411 min., 160 kron. II. Matija Kranjc, Radislavci, Fangi 3 let. Linwod 4 15 min. 100 kron. III. Alojz Razlag, Sitarovci, Ovina 4 let. Linwod 419 min., 80 kron. IV. Anton Bežan, Šalinci, Dragica 9 let. Radauc 4'25 min, 60 kron. V. Franc Novak, Račje, Confersano 3 let. Confersano 4 26 min. 40 kron. VI. Alojz Razlag, Sitarovci, Pagat 4 let. Linwod 4 30 min., 30 kron. Po končani dirki je razdelil g. načelnik iM Josip Mursa darila in se ob jednem zahvalil vsem, ki so pri dirki pomagali. Alojz Razlag iz Sitarovca je pri tej priložnosti tudi svojega žrebca Abilino prav dobro prodal. Pri dirki je svirala tudi godba. Obisk je bil tudi od strani nedirkačev zelo velik, celo fotograf Alto Huber iz Ljutomera je dirkače in konje fotografiral. Naše konjerejce bi le opozarjali, naj za dirko vsakokrat bolje konje trenirajo. Pri bodoči letošnji jesenski dirki se bode razdelilo en tisoč kron (1000 K.); pričakovati je zopet velike udeležbe. (Gasilno društvo v Cezanjevcih) je preložilo svojo tombolo na nedeljo dne 4. junija t. L, ter se vrši ob vsakem vremu. K obilni udeležbi vabi odbor. (Umrl je) v Gradcu dne 27. m. m. vladni svetnik, policijski ravnatelj Valentin pl. Jenko, star 79 let. Pokojni je bil rodom Slovenec iz Loke na Kranjskem ter bil za svoje uzorno delovanje večkrat odlikovan. Bil je n. pr. vitez Franc-Jožefovega reda, italijanskega kronskega reda itd. N. p. v m.l (Štajarska odvetniška zbornica) je izdala na svojem občnem zboru v Gradcu dne 29. m. m. naslednji sklep: „Občni zbor štajarske odvet niške zbornice izreka svoje prepričanje, da je v interesu zanesljivega in rednega pravnega razmerja brezpogojno potrebno se temeljito držati nemškega razpravljalnega jezika pri c. kr. nadso dišču v Gradcu ter da se izključno nemščina rabi pri zapisnikih in v poročanju zasebnih bra niteljev." Ta svoj sklep, ki izvira le iz mržnje do slovenščine ter — lenobe se iste priučiti, hočejo predložiti nemški štajarski odvetniki tudi pravosodnemu ministru. Na Dunaju bodo že vedeli, čemu se da takšen nepotreben papir porabiti. Druge slovenske novice. (Imenovanja.) Deželni predsednik kranjski je imenoval okrajnega tajnika Fr. Grebenz-a za vladnega tajnika, deželno - vladnega kanclista Antona Drofenika v Postojni za okrajnega tajnika tam, sodnega kanclista J. Majeršič-a v Ra dovljici ;n narednika Antona Janša za vladna kanclista. (Vseslovenska delavska slavnost v Ljubljani) se je vkljub skrajno neugodnemu vremenu vrlo obnesla. Udeležilo se je okoli 90 slovenskih in hrvaških delavskih in obrtnih društev, deloma z zastavami. Krasota je bilo gledati obile Gorenjke in Gorenjce v narodnih nošah. Skupno mašo so imeli v uršulinski cerkvi, kjer se je tudi blagoslovila zastava „Slovenske krščansko-socijalne zveze", pri kateri priliki je imel premil. škof nagovor na vse delavske sloje. Velikanski prostori na strelišču so bili med zborovanjem in skupnim obedom popolnoma natlačeni. Tudi ostale točke dnevnega reda so se lepo završile. (Električna železnica v ljubljanskem mestu in na Šmarno goro) je gotova stvar. Do-tična pogajanja se sedaj vrše med mestno občino in dotičnimi tvrdkami. (Trije spomeniki) — cesarjev, Prešernov in Valvazorjev, — postavijo se v Ljubljani tekom prihodnjih dveh let. (Ljubljanski „Sokol") je štel pretečeno leto vseh udov 448. (Pomnožitev žandarmerijskih postaj na Kranjskem) se izvrši vsled nastale potrebe tekom tega leta. Število moštva bode pomnoženo za 24—30 mož. (Toča na Kranjskem) na binkoštni ponedeljek je provzročila v črnomaljskem, novomeškem, litijskem, ljubljanskem in kamniškem pol. okraju škode za 350.000 gld., kakor je dognala uradna cenitev. (Novo šolsko poslopje) grade na Viču pri Ljubljani. (Iz Kranja.) Vrtna veselica moškega pevskega društva »Kranj" se je vkljub slabemu vremenu še dokaj dobro obnesla, društvo je nastopilo prvikrat v društveni obleki; v nedeljo, dne 4. junija priredi društvo izlet v Škofjoloko, več je razvidno po lepakih in vabilih. (V Sodražici) so ukradli — kakor se sluti Cigani — posestniku Fr. Čampu dva lepa konja iz hleva. Sploh so se ti rujavi gostje na Kranjskem preveč udomačili. (Iz Krškega.) Tukajšnje „Pedagogiško društvo*, ki se peča s slovensko šolsko literaturo, izgubi v jeseni svojega predsednika, g. meščanskega učitelja Beztaja, ki se preseli v Ljubljano. Že izguba prvega predsednika, g. Gabrška, je bila hud udarec društvu, ko je ono imelo še novce in rokopise in zaupanje pri deželnem zboru Z izgubo sedanjega predsednika zadet je društvu še hujši udarec, ker nima društvo ne eno, ne drugo, ko mu letos še celo deželni zbor čisto nič podpore naklonil ni. — Nemci skrbe vse drugače za svoje zavode. O' naši meščanski šoli n. pr. trde, da je to njihov „Besitzstand". da mora torej ta šola imeti ne samo nemške nadzornike, katere pa dolgo že ima, ampak tudi nemške učitelje. (Posojilniške novice.) Binkoštni ponedeljek se je ustanovila po prizadetji „Zveze slovenskih posojilnic" ne samo koristna, ampak celo zel(5 potrebna posojilnica, namreč pri Fari pri Kostelu ob Kolpi,, prva posojilnica za kočevske Slovence,, katerih je blizu 7000 v omenjeni župniji in v sosednjih farah. Osilnica, in Ba,njaioka. Nova posojilnica bode denarni zavod po Raiffeisenovem načinu, imel bo torej neomejeno zavezo pa omejen delokrog v navedenem teritorijalnem obsegu. V Ržišah pri Zagorju ob Savi hočejo tudi posojil nico ustanoviti; pa tukaj je menda treba ni. —- V Košani na Notranjskem sta dve posojilnici, ena je pa že v likvidaciji. (Strela.) je udarila dne 25. m. m. v hlev Janeza Raznožnika v Črnem vrhu nad Idrijo. Zgorel je hlev in mnogo sena in slame. Škode je nad 1000 gld. (Koroške novice.) Fužine na Lješi in gozde v Lolingu je kupil od planinsko rudarske družbe grof Hugo Henkel pl. Donnersmark za 1,400 000 gld. — Dne 19. m. m. je med Labudom in Spod. Dravogradom povozil vlak Jurija Avšlinga iz Velenja. Umrl je v bolnišnici v Slov. Gradcu. — V Osojskem jezeru je ujel nek Šefman velikanskega soma, ki tehta 75 kg. ter je poltretji meter dolg. (Imenovanje) Deželnosodni svetniki v Trstu, gg.: Avgust Jakopič, Art.ur Fleirec in Emil vitez Nadamlenski, so postali višji sodni svetniki. Računski praktikant pri finančnem ravnateljstvu v Trstu, g. Karol Podreka, je imenovan rač. asistentom. (Osebna vest.) Župnik pri Sv. Ivanu poleg Trsta, č. g. Ivan Treven, je imenovan papeževim komornikom z naslovom „monsignore". Odliko-vanec je častitljiv starček, ves vnet za svoj narod. (Goriški dež. zbor) je imel do sedaj samo eno sejo. Dne 27. in 29. m. m. so hoteli sklicati zopet seje, toda ker ni bilo slovenskih poslancev, ne kardinala nadškofa dr. Missie, ni bila zbornica sklepčna ter se je obakrat zopet razšla. Lahi so vsled tega hudo zamerili novemu kardinalu, in dež. glavar mu je očital naravnost, da ni mož-beseda. (V Gorici) razkrivajo čimdalje lepše irre-dentovske zarote. Nedavno so zaprli bivšega uredniua „Sentinelle" Corsiga, kateri je baje v zvezi z že zaprtim Codermazom. (Strela je ubila.) Na Pečinah na Goriškem je udarila dne 20. m. m. strela v malo smreko pod katero je baš pribežal od dela na polju 331etni kmečki sin Fran Logar in ga ubila. (Slovenska ljudska šola v Gorici pred upravnim sodiščem.) Dne 27. t. m. se je ukvarjalo upravno sodišče na Dunaju z dvema pritožbama mestne občine v Gorici zoper ministerstvo, ki je pustilo konfiscirati en del mestnih dohodkov kot prispevek za slovensko mestno ljudsko šolo. Upravno sodišče je razveljavilo dotično ministersko odredbo, v ostalem pa je pritožbo odbilo. Slovenska zahteva je zdrčala mnogo nižje in treba bo nadaljevati napenjanje. (Istrski dež. zbor) je sprejel nedavno zakon za občuten davek na bicikle. O tem davku se je govorilo že skoraj v vseh dež. zborih, izvel pa ga je dosedaj le istrski. Druge avstrijske novice. (Kriza v državi.) Vedno še ne vemo, kako se bo nagodbena kriza rešila. Mažarski listi pišejo zelo samozavestno ter so edini s splošnim mnenjem ogrskih politikov, da ima edino Szell prav, ki se pa tudi ne sme odmakniti. V Avstriji podpira grofa Thuna le malo merodajnih faktorjev, sam zunanji minister grof Goluchowski spletkari proti njemu. Potem pa skoraj ni čudno če Thunove zahteve podležejo, z njimi pa tud — njegovo ministerstvo. Že se govori, kakor o dognani stvari, da sestavi po Thunovem odstopu grof Kielmannsegg uradniško ministerstvo. Nekatere stranke zahtevajo kot edino rešitev krize, da se skliče državni zbor, česar pa se vlada zopet boji. Mnogo se pričakuje tudi o cesarjevem osebnem posredovanju med avstrijskimi in ogrskimi ministri, katero se je vršilo v sredo. (V kadetske šole) se bodo sprejemali mla-denči v Avstro Ogrski do 15. avgusta 1.1. Prošnje z vsemi potrebnimi dokazili je poslati naravnost poveljstvu najbližnje take šole. (Vojaškega šulferajna ne bo!) Čez noč se je bila pojavila nova nemška ideja po nemškem šulferajnu za avstrijsko vojaštvo, čez noč pa se je morala tudi umakniti združenim protesto vesoljnega nenemškega časopisja v Avstriji. Svoja visokoleteče nakane so sedaj posadili na bolj zmerno stališče. Posebnih srednjih šol za vojaške otroke ne zahtevajo, temuč hočejo usta noviti le štipendije za one vojaške otroke, kojih starši bivajo v kraju, kjer ni prilike, da bi s nemščine učili. Celo v tem je preveč ozira če bodo vzeli denar za štipendije iz državne blagajne. (Nižjeavstrijski dež. zbor) je sprejel zakonski načrt za volilno reformo. Ista je prikrojena po Luegerjevih nazorih ter le njegovi stranki v korist, zaradi tega so levičarji od seje izostali, sklicali dne 29. m. m. na Dunaju 12 protestnih shodov z velikimi demonstracijami. (Parlamentarna svoboda na Hrvaškem.) Narodni zastopnik dr. Fr. Vrbanič je sklical dne 28. m. m. tri shode svojih volilcev v Hiebine, Sigetce in Petoranec, da bi jim podal račun o svojem delovanju. Povsod pa je poslala oblast orožniško asistenco ter mu zabranila shod. (Zagrebško gledališče) je imelo v letošnji sezoni 38 000 gld. primanjkljaja. Baja vzrok opere, katere niso občinstvu ugajale. (Spomenik avstrijske zmage pri Kolinu) na Češkem se je odkril dne 27. m. m. Cesarja pri tej slavnosti je zastopal nadvojvoda Oton. Leta 1757 dne 18. junija je sloveči avstrijski vojskovodja Daun prvikrat premagal pri Kolinu do tedaj nepremagljivega pruskega kralja Friderika II. Štirinajst pruskih batalijonov je bilo poraženih. (Tretja višja gimnazija v Bosni ) V jeseni otvorijo v Dolnji Tuzli že tretjo višjo gimnazijo v okupiranih deželah. Ena je dosedaj v Sarajevu, druga v Mostaru. Ogled po širnem svetu. (Srbsko vseučilišče,) V Belemgra&u izdeluje posebna komisija načrt za ustanovitev vseučilišča, ki naj bi imelo pet fakultet: bogoslovno, pravno, modroslovno, medicinsko in tehniško. (Bolgarsko sobranje) je otvoril dne 28. m. m. knez Ferdinand v prisotnosti princase Klementine in princa Filipa Koburškega ter prin-cev Borisa in Cirila s prestolnim nagovorom, v katerem je spominjal, da je Bolgarska z vsemi sosednjimi državami, pa tudi z osloboditefji® Rusijo v najlepšem soglasju. (V Italiji) bodo baje s kraljevo odločbo pomilostili vse one, ki so zaradi lanskih izgredov zaprti. Kraljev pomilovalni odlok izide dne 4. t. m, (Mirovna konferenca.) Oba vojna odseka sta razpravljala načrt o vojnih razsodiščih, kakršnega je predložila Rusija, Večina točk se je sprejela nespremenjenih, Vsled tega načrta to, morala vsaka država, ki je v prepiru z dru#( zaznamovati po eno povsem neprizadeto drža«, in te dve bosta potem razsodili o pravici ali krivici. (V Španiji) je umrl najslavnejši španski politik tega stoletja, Emilio Castelar, Že kot vi-sokošolec je nastopal kot oznanovatelj svobodne republikanske ideje. Kot vseučiliščni profesor je bil zaradi udeležbe pri vstaji na smrt obsojen, vendar je ubežal na Francosko. Kmalu po svojem povratku je bil izvoljen ministerskim pred- sednikom za časa brezvladja ter je kot tak zatrl z vojaško silo vstajo Karlistov. Kot jako dober govornik potegoval se je celo življenje, naj bi sprejela Španija napredne naprave, kakor so splošna volilna pravica, svoboda tiska in ve-roizpovedanja, porotne obravnave in obvezni šolski pouk. Vsega tega še namreč Španija danes nima. (Puškinova slavnost v Petrogradu.) Dne 26. majnika t. 1. je minulo sto let, kar se je rodil Rusiji pesnik Puškin, ki je obdržal perven-stvo med ruskimi pesniki. V proslavo njegove stoletnice se vršijo v Petrogradu od 7. do 11. junija t. 1. velike svečanosti. (Prognanstvo v Sibirijo), kar je na Ruskem pač najhujša kazen za razne politične zločine, misli car Nikolaj II. odpraviti. Mesto pregnanstva se uvede času primerna kazen ter se bo tudi današnjim prognanečm stanje v Sibiriji zboljSalo. (Na Kreti) so se razmere tako zboljšale, da odpošljejo Rusija, Francija in Italija večino svojegai. vojaštva v domovino. (Kuga v Egiptu) V velikem trgovskem mestu Aieksandriji se je pojavila kuga ter je že nekaj oseb pomrlo. Ker imajo tudi -avstrijske pomorsfcke družbe n. pr. Lloyd, trgovinsko zvezo z Aleksjandrijo. je nevarnost, da se zaperi ta bolezen tudi pri nas. Tržaški mestni svet in zdravniška :zbornica sta sklenila vse potrebno v obrambo. Vsaka iz Egipta prišedša ladja se zunaj mesta ustavi ter se pošljejo vsi potniki na 8 dni v opazovališče v lazaret; takšna zdravniška odredba se imenuje „kvarantena". Dopisi. Žalec. (Občni zbor južnoštaj. hmeljarskega društva.) Načelnik društva, gospod dr. Bergmann, prične sejo o pol štirih popoldne, pozdravi pri srčno mnogoštevilno zbrane navzočnike, zahvali gospoda deželnega poslanca dra. Dečko za njegov prihod in ga prosi, da bi v deželnem zboru zastopal imterese hmeljarstva. Na to je tajnik dru Stva poida.1 sledeče poročilo: Delovanje hmeljarskega družitva pretečenem. letu bilo je prav živahno.i. Vršilo se je 12 odborovih sej in eden občni zlbor. Opravilni zapisnik kaže 351 številk. V odborovi seji dne 31. januarja izjavil se je odbor za ustanovitev centrale na Dunaju v obrambo poljedelskih in gozdarskih interesov pri sklepanju trgovinskih pogodeb ter je delegatom k osnovalnemu zboru, ki se je vršil dne 1. marca 1898 na Dunaju, imenoval gospoda dra. Bergmann, eventulno gospoda Vinka Vabič. Ker je bil pirvi zadržan se udeležiti zborovanja, je zadnji zaistopal hmeljarsko društvo pri omenjenem zboru. V tisti seji se je vsled poziva dunajske kmetijsk:e družbe z dne 17. januarja 1898, št. ' 10-11, skllenila resolucija zastran odprave prometa l mlinskimi izdelki. Dotične peticije odposlale so se visokemu ministerskemu predsedništvu, visokemu poljedelskemu in trgovinskemu minister-stvu. Vsled poziva slavne trgovinske in obrtne 1 zbornice z dne 13 januarja 1898, št. 92, se je tisti dne 6. februarja predložilo natančno poročilo o razmerah pridelovanja in razvoju hmeljnih nasadov, o pomnožbi taistih, eventualno o po-manjšku. hmeljarstvu odmejenega sveta, dalje o Letini, o vplivu vremena na hmeljevo rastlino, o tsodajnih razmerah in premikanju cene ter o razmerah glede konkurence. Z dopisom slav. hmeljarskega društva mesta Žatec z dne 28. februarja 1898, bilo je južnoštajarsko hmeljarsko društvo naprošeno, sestaviti kar najbolj natančen seznamek o množini hmeljnega pridelka na Južnem Štajarskem. To težavno delo hotel je odbor zvršiti s pomočjo občin, kar pa je popolnoma izpodletelo. Po drugi zelo zanesljivi poti poizvedel je odbor, da se je v pretečenem letu na Južnem Štajarskem pridelalo 6000 meterskih centov hmelja — to je dve tretjini dobre letine. Dne 21. marca se je v odborovi seji sklenilo, slavno c. kr. poštno ravnateljstvo v Gradcu pro siti, naj bi blagovolilo ukreniti, da bo pošta, ki dospe zdaj šele opoldne v Žalec, prihajala tja že ob 6. ;ali 7. uri zjutraj, da bodo adresati prejemali pisima že o pol osmih ali ob osmih, in ne šele ob devetih ali pol desetih predpoldne, kakor se to godii zdaj, in zlasti prav pogosto ob hmeljni trgatvi. T^ej dobro obrazloženi prošnji slav. poštno ravnateljstvo — žal! — ni ugodilo. Ker so se dosihmal pošiljala zelo različna poročila o stanju hmeljnih nasadov iz raznih krajev Južnega Šta-jarja v razne strokovne liste, zato se je po nasvetu gospoda oskrbnika Kučera v odborovi seji dne 24. maja 1898. sklenilo, da preskrbi društveno vodstvo poročanje o stanju hmeljeve rastline, o letini, o tržni tendenci in o tačasni ceni hmelju na Južnem Štajarskem. V ta namen naprosili so se poedini, veči hmeljni pridelovalci v raznih krajih Južnega Štajarja, da pošiljajo poročila iz svoje okolice društvenemu vodstvu, katero bode potem sestavljalo v presledkih 2—3 tednov vkupna poročila in jih prijavljalo v „Gospodarskem Glasniku" in v „Nurn-berger und Saazer Brauer- und Hopfen-Zeitung". Gospod baron Wittenbach v Kapli, gospod Adal-bert Stiger v Slovenski Bistrici in gospod Jakob Janič v Freienbergu pri Celju odzvali so se prošnji društvenega vodstva, za ta trud izreka se jim tukaj prisrčna zahvala. Vkupnih poročil sestavilo in prijavilo se je devet. Vabila k pošiljanju na časno hmeljno razstavo na Dunaju leta 1898. poslala so se 76 pridelovalcem hmelja, 23 občinskim uradom in uredništvom domačih časopisov. V odborovi seji dne 16. julija se je sklenilo poprašati razna hmeljarska društva na Avstrijskem, ali bi ne hotela zamenjavati avtentična poročila o stanju hmeljnih nasadov itd. z južnoštajarskim hmeljarskim društvom. Taka vprašanja so bila poslana hmeljarskemu društvu za mesto Žatec, potem za okolico Žatec, v Po-lepu. v Rakovniku in Fiirstenfeldu, hmeljni za znamovalnici v Oušteku in poljedelskemu in gozdarskemu okrajnemu društvu v Davbi. Skoro vse korporacije so izjavile, da bodo v prihodnje avtentična poročila o stanju hmeljeve rastline itd. priobčevale v primernih presledkih v časopisih. Ker je „Grazer Volksblatt" prinesel poročilo o cenah južnoštajarskega hmelja, ki ni bilo resnično, poslal je imenovanemu listu dne 13. avgusta popravek. V odborovi seji dne 23. avgusta je bilo sklenjeno, da se tudi v prihodnji hmeljni dobi dadd dopošiljati brzojavna tržna poročila iz Žatca, in da se tista razglašujejo na črni deski v občinski hiši. Zastran hmeljne cene v pretečenem letu omeniti se mora nastopno: V prvem tednu septembra meseca prodalo se je 100 kilogramov hmelja po 110, 115, 120, 125, gld., torej poprek po 118 gld. V drugem tednu septembra plačevala se je jednaka množina po 125 do 130 gld., torej poprek po 127 gld. V 3. in 4. tednu septembra veljalo je 100 kg. hmelja 125 do 140 gld., poprek torej 132 gld. V prvem tednu oktobra meseca 140—160 gld., poprek 150 gld, v drugem tednu oktobra 160—200 gld, poprek 180 gld. Ko je bilo poročilo o delovanju na znanje vzeto, predložil je društveni blagajnik letni račun, katerega sta gospod Robert Zanier iz Št. Pavla in gospod Vinko Janič pregledala in potrdila. K točki 4. dnevnega reda: Razgovor o udeležbi svetovne razstave v Parizu 1900 povzame besedo načelnik društva, gosp. dr. M. Barg-mann. Govornik razloži vrednost, ki jo imajo razstave v obče, ter povdarja zlasti važnost razstave našega južnoštajarskega hmelja, ki se vsako leto hipoma razproda, vendar pa še v svetovni kupčiji ni na tako dobrem glasu, kakor zasluži. Razstava in premovanje južnoštajarskega hmelja na Dunaju v pretečenem letu mu je takoj močno povzdignila ceno. Poskuševališče za pivarijo na Čaškem objavilo je lansko leto poročilo z naslovom: „Ocenjevanje hmelja po njega zunanjih svojstvih". Iz tega poročila prečita gospod poročevalec one odstavke, ki zadevajo južno-štajarski hmelj. Kar se tiče velikosti hmeljnih nasadov, zavzema Štajarska med vsemi deželami na Avstrijskem tretje mesto. Stran 6: Na „Šta-jarskem začeli so hmelj saditi v pričetku 50tih let; prideluje se tukaj zelo rani in pozni hmelj, zlasti pri Žalcu in Fiirstenfeldu." Stran 15: „Šta-jarski hmelj (iz okolice žalske) ima male značilne bučice z nežnimi storžiči (tudi recelj je nenavadno tenak, — hmelj iz oušteškega okraja [zeleni hmelj] ima okrogle bučice in tudi lepo oblične storžiče, aii ti so navadno na svojem spodnjem koncu debeli in morajo se potem tudi kot debeli — slabši oznamovati)." Stran 44: „Štajarski hmelj (iz okolice žalske) odlikuje se s svojimi majhnimi bučicami in primerno tan- kimi storžiči, zelo tankimi recelji, dobro ohranjeno svežo barvo in lepim leskom. Vkupni duh je intenziven, dišaven, ki S8 tudi pojavi, če hmelj manemo." Stran 48: „0 outeškem zelenem hmelju, o gornjeavstrijskem, potem o frankovskem in alzacijškem hmelju je znano, da ima večinoma duh po česnu". Od visoke vlade sestavljeni poljedelski in gozdarski posebni odbor v Pragi za svetovno razstavo v Parizu 1900 poslal je hmeljarskemu društvu poziv s prošnjo, naj bi se pridelovalci izpodbujali k udeležbi svetovne razstave. Da se pa bode v Parizu razstavilo tekmovalno blago, priredila se bode to leto v Pragi predrazstava, po kateri se bode šele določilo, kateri pridelovalci imajo za svetovno razstavo pripravno blago. Sklenjeno je bilo, ugoditi želji posebnega odbora. Vabila za predrazstavo se bodo pravočasno razposlala. Pošiljanje se izvrši potom društvenega vodstva in sicer le za društvenike. K točki 5. dnevnega reda: „Naprava hmeljnice v Žalcu" govorila sta gospoda Vinko Vabič iz Žalca in Adalbert Walland iz Celja. Po 1 in pol ure trajajoči, zelo živahni razpravi pri-poznala se je naprava hmeljnice kot nujno potrebna. Z izvršitvijo tega sklepa poverilo se je društveno vodstvo, ki stopi v ta namen v dogovor s kmetijsko zadrugo v Žalcu. K skupnim sejam in posvetovanju povabiti je gospoda deželnega poslanca dra. Dečka in Adalberta Wallanda iz Celja. Rizprave so se vdeležili gospodje: Ad. Walland, V. Vabič, dr. Dečko, dr. Bergmann, J. Kač, Ant. Petriček, R. Zanier, J. Janič, J. Kučera in Fr. Roblek. Zatem poročal je gospod J. Kučera, oskrbnik graščine Novo Celje o pojavljanju hmeljnega škodljivca Plinthus porcatus. Tisti se vkljub jesenski rezatvi, visokemu nasipavanju, iztrebljanju samorastnega hmelja in vsem drugim priporočenim sredstvom nahaja v hmeljnikih z lahko, rahlo zemljo v nepomanjšanem številu, dočim ga v hmeljnikih s težko zemljo ni bilo in ga tudi zdaj ni najti. Ker celo učenjaki nič gotovega ne vedo o življenju tega škodljivega rilčkarja, in ker najbrž pravega hrošča v hmeljni rastlini živeče ličinke še nikdo videl ni, oziramo, da se ni prav označil, zato so se v hmeljnikih novoceljskih — po zaukazu gospoda grofa Salma — ukrenile obširne naredbe, da bi dobili pravega Plinthus porcatusa v roke. Sklenilo se je, naj bi razumni hmeljarji pridno zasledovali to zadevo. Če kdo kaj zasledi in izkusi, je prošen, da to naznani društvenemu vodstvu južnoštajarskega hmeljarskega društva. Ko so bili še sprejeti predlogi gospodov Walland in Žigan, da bi društveno vodstvo prosilo pri c. kr. priv. južni želežnici in pri ravnateljstvu c. kr. avstr. državnih železnic za znižane tarife za prevažanje hmelja in hmeljnih kolov, končan je bil občni zbor o pol osmih zvečer. Anton Petriček društveni tajnik in blagajriik. Iz Griž. Nove orgle v lurški carkvi pri Grižah so bile dne 16. aprila blagoslovljene. Iste sta izdelala brata Zupan iz Kamne gorica na Gorenjskem. Ker sem bil povabljen, da to godalo temeljito pregledam 'n poskusim, si dovoljujem to le poročati: Načrt (dispozicija) orgel je ta: Prvi roanual ima 54 tipk, in sicer je: Principal 8' stopni, gamba 8' stopni, bordun 16' stopni, flute oetavi-ante 8' stopne, oetav 4' stopni, mixtur 2' stopni 3—4—5 vrsten. Drugi manual ima tudi 54 tipk, in sicar je: Principal (goslij) 8' stopni, aeoline 8' stopni, flauto traverse 8' stopni, voix coeleste 8' stopni. Tipni obseg v pedalu šteje 27 tipk, in sicer: subbas 16' stopni pokrit, octavbass 8' stopni odpr. Postranske premembe: Pedal Coppel k 1. iu 2. Man. Manual Coppel k 2. Manualu. Zbiralni vlaki: a) piano b) mezzoforte c) forte. Posebnosti v teh orglah so: V okusno izdelani omari leži meh in njega dve sesalki, kateri sta tako umetno napravljeni, da si pri kratkih skladbah igralec lahko sam priskrbi potrebnega zraka. Pot do piščal ni pneumatična, temuč dobivajo potrebnega zraka skoz jako umetno izdelane stožke (Kogellade), da niti pri zaprtih premenih ni opaziti ali slišati ropota, kakor je to pri starejših orglah. Na novo iznajden odmeval- valnik (Echovverk) se pritiska z desno nogo, ter napravi na poslušalca mogočen utis, kar se tiče naraščaja in padanja nežnih premenov na tipkah druge vrste. Na igralni mizi, katera stoji spredaj, se ložje igra nego na najfinejšem umetno izdelanem glasovirju. Barvo kakor tudi intonacijo posameznih premenov sta imenovana strokovnjaka zelo dobro izvršila, posebno pri obeh prin-cipalih, octavianti in voix coeleste. Glas polnih orgel ni sirov ali kričeč, temuč zelo enakomeren in veličasten. V milobi posameznih premenov, mehanike in drugih del bi se dalo še mnogo pohvalnega omeniti. A ker sta imenovana slovenska umetnika široko znana, je kaj tacega nepotrebno. Živela umetniška obrt na domačih tleh! Velike zasluge ima griški č. gospod župnik, kojega trud in skrb je, da ima ta cerkev res umetne orgle pravih mojstrov — veščakov. Da, griškim faranom naj ne bode žal, ker so ob tej priliki darovali kako vsoto ter s tem pokazali, da so goreči kristjani in prijatelji krasote v svetišču božjem, temuč ponosni smejo biti, ker imajo sedaj najboljše orgle, kar jih je v Sa-vinski dolini. Končno je omeniti, da naj bi se po naših krajih glede naprave novih orgel oziralo na vešče mojstre, ne pa na one, ki izvršujejo za kakih 500 ali 1000 gld. Bog zna kako velikansko in kričeče godalo, h kateremu pa se mora skoraj vsako leto klicati zdravnika, ki zahteva za malo popravilo koj par stotakov ali še več. Torej previdnost! Karol Bervar. Iz Laškega. V Četrtek dne 25. majnika t. 1. so nesli k zadnjemu počitku gospoda Jerneja Kačiča, posestnika pri Sv. Mihaelu nad Laškem. Z njim smo izgubili laški Slovenci zopet jednega od naših narodnih boriteljev. Gospod J. Kačič, je bil dolga leta ud tamošnjega krajnega šolskega sveta in je kot takšen mnogo dobrega storil za slovensko ljudsko šolo. Mladež te šole mu je zato bila vedno hvaležna ter ga je sedaj spremljala na pokopališče. Pri tem se je pa videlo, kakšno zanimanje imate naši gospodični učiteljici za slovenske šolske prijatelje, kakor je bil gospod Jer. Kačič. Ena učiteljica je spremila otroke samo do mosta ter se zopet vrnila nazaj. Mislila si je: „das ist ein Unsinn", da bi hodila k tacemu pogrebu. Druga pa se celo nič ni pustila videti. Vprašajmo pa, kaj more temu vzrok biti. „Slabo vreme je bilo", bodo nam odgovorile. To je istina, a pravi vzrok le ni. Evo pojasnila: Gospod J. Kačič se je namreč bojeval vse svoje žive dni za pravice slovenskega naroda, in je s tem bojem nabral tudi dosti sadu za laške Slovence. Zategadelj so ga laški nemčurji pisano gledali, a on se jih ni ustrašil. Ostal je zvest svi jemu narodu, ga ni zatajil, kakor pa naši gospodični učiteljici. Doma iz slovenskih pokrajin, nočete poznati več svojega materinega jezika, ampak hočete imeti „deutsche Gesinnung". Na slovenski šoli učiti, od slovenskih kmetov krvavo zaslužene vinarje pobirati in za nemško stvar delovati se ne sramujete, pač pa jih je sram, svoj materin jezik v časti imeti in slovenske šolske prijatelje spremljati do hladnega groba. Žalostno, a resnično! Narodno-gospodarske novice. Nekaj za naše vinorejce. Spisal A. Žmavc. (Konec.) Sode moramo imeti vedno štrihoma polne, potem jih dobro zabijemo; tako se branimo najbolj tudi bakterijam (glivicam), ki nam vino okisajo (Mycoderma aceti). Za življenje potrebujejo zraka, ki ga jim ne smemo privoščiti. Človek bi torej mislil z ozirom na to, kar smo do zdaj omenjali, da je zrak prava nesreča za kletarja, vendar temu ni tako. Uprav zrak, in sicer kisik (O), provzroča po drugi strani zorenje, čiščenje vina. Zat<5 ne zori vino v steklenih posodah ali v sodih iz cementa, ker ne more zrak skozi steno do vina. Les ima pa fine luknjice, skozi katere se prerine zrak laglje, nego nasprotno tekočina. V to svrho vino tudi pretakamo. Pretakanje je najvažnejše delo, katerega izvršujemo v kleti. Namen mu je, da odstranimo drože, ki so se nabrale na dnu soda; zakaj od njih dobi vino neprijeten okus in duh, — ter pride kisik zraka do večjega vpliva, a v tesnejo dotiko z vinom; on provzroča, da postaja vino kalno, ker se kemično spaja z raznimi snovmi (oksidira jih), koje se radi tega kot neraztopljive spojine izločijo iz vina. To je pa potrebno, ker bi sicer vino na zraku vsikdar postalo kalno. Pogostoma pretakanje je zlasti potrebno, ako ima mlado vino zoperni duh po žveplenče-vem vodiku (H2 S), ker smo grozdje močno žveplali proti grozdni plesnobi (Oidium Tuckeri). Prvikrat pretakamo okoli Božiča, ko se je novo vino že učistilo. Kakšni morajo biti sodi, v katere ga pretakamo, o tem smo že govorili. Vendar vsak sod oplahni prej z vodo, ker ti sicer popije veliko vina, ako je jako posušen. V drugič pretakamo začetkom spomladi, predno prične vino drugič kipeti, torej marca ali aprila meseca, da drože zopet odstranimo, ki bi se sicer pomešale z vinom. Vino prične kipeti navadno takoj, ko ga pretočimo v drugo; to je provzročil zopet zrak, in sicer kisik, kakor vedno. Ako je primerno toplo, kisik takorekoč poživi glivice (drože), ki so mirovale čez zimo. Seveda ne sme tudi to pot biti sod čisto napolnjen, tudi zabiti ga ne smemo z masivnim čepom, — ravnati moramo skoraj tako, kakor v jeseni. Ako je klet prav hladna (temperatura skoraj vse leto jednaka), izostane ali pa le prav kratko traja drugo vrenje, ki je torej nepopolno ter se ponavlja še par let. Kakršne razmere so večinoma pri nas, pač lahko rečemo, da skoraj povsod z drugim vrenjem vino večinoma konča ta proces; od tega momenta je še le pravzaprav mlado vino postalo v resnici — vino. Pretočimo ga še jedenkrat poleti, ker se je nabralo zopet nekaj drož, ter potem še pred prihodnjo trgatvijo. Pozabiti ne smemo nikoli, da moramo vse sode z vinom po drugem vrenju zopet redno napolnjevati, nesnago od vehe vedno odstranjevati ter sod dobro zabijati. Nekaterim so že poznate tudi čiste drože (reingeziichtete Hefe), ki jih dobivajo od divjih drož v moštu. Zdi se mi, da jih je štajarski deželni odbor celo razpošiljal vinarjem. Njih uporaba je začetkoma več obetala, nego se je do zdaj uresničilo. Kdor ima priliko, to stvar dobro preštudirati, zapopade prav lahko težkočo uspešne, splošne praktične uporabe čistih drož v kletar stvu; služijo nam samo v posameznih slučajih. Ne zdi se mi pa primerno, o tem govoriti na tem mestu obširneje. — Čisto drugi pomen imajo čiste drože v pivovarnah. To je jeden glavnih momentov, s kojim mora pivovar računati, poleg dobrega ječmena, hmelja in — vode. Malo ljudij je, ki bi bili s tem zadovoljni, kar jim je dal Bog, ali kar so si v resnici sami pridelali (slabo vino jim d& Bog, a dobrega pridelajo si sami ?) Če vidi gospodar poleg par polnih sodov prazen sod, dobi včasih zlobne misli: popraska se za ušesi, srce jame mu biti hitreje, češ: kaj ko bi še ta sod napolnil? Malo vodke, ki jo posladkam s cukrom, pa nekaj tropin, seveda nekoliko dobrega mošta povrh, pa bo to čisto dobra kapljica, — z drugim se že pomeša! Novi nasadi stanejo precej denarja, in tako si mislijo nekateri hitro poplačati ves trud in stroške. Vem celč za neki dobro znani vinorodni kraj, kjer se je sličen način pomnoženja vina razširjal ko kužna bolezen. Pa kaj je posledica tega? Solidni trgovci z vinom izogibajo se takih krajev, in pošteni vinorejci trpijo po nedolžnem. Sladkor dodevajo pa tudi moštu, ki ga ima od narave premalo. S kemično analizo se take „pančarije" spoznajo, ker so namreč različne sestojine vina v nekem gotovem razmerju med seboj. Torej tudi „pančar" mora biti precej brihtne glavice, da ga takoj ne zgrabi človeška pravica; toda prej ali slej ima se vendar zagovarjati pred sodnikom na tožni klopi. Že predaleč sem zašel, a mislil sem le povdarjati, kar sem že večkrat prej storil v tem listu, da moramo odločno zahtevati od vlade, da napravi konec takemu nepoštenemu poče-njanju nekaterih podjetnikov (večinoma so to Židje!). Kako nevarni so taki krivični tekmeci poštenemu vinorejcu, naj navedem v dokaz sledeče: neki ogrski židovski slepar je razpečaval popolnoma umetno vino, liter po 20 kr.; pa če bi ga bil prodajal liter po 2 kr., imel bi bil še vedno lep čisti dobiček! Zanimivo je pa vendar vedeti, kaj se zgodi s sladkorjem (Rohrzucker, C12 H22 On), ki ga do denemo moštu. Med vrenjem izgineva ter prehaja v alkohol in oglikovo kislino, kakor sladkor, ki je že od narave v moštu, vendar ne neposredno. Kajti umetno pridjani sladkor je različen od sladkorja v moštu oziroma grozdju. Sladkor mošta je dvojen, namreč dekstroza in levuloza (C6 H12 06). Dodani beli sladkor mora se še le premeniti v jednaka dela dekstroze in levuloze, pri kojem procesu se spoji z vodo, namreč: C12 H22 Ou + H2 O = C6 H12 06 -j- C8 Hia 06 = 2 C6 H12 O,. To je takoimenovana inverzija, kojo prov-zročijo drože, potem še le lahko razpadata nova sladkorja v alkohol in oglikovo kislino, in sicer:] C6 H„ O, = 2 Cj H( O H + 2 C3 02. Ta kemična jednačba seveda ni pravilna ker nastajajo poleg alkohola (C2 H5 O H) in ogli-kove kisline (C 02) še drugi produkti, ki jih deloma poznamo, deloma pa tudi ne; v toliko je pa vendar praktična, ker nazorno kaže, da raz pada sladkor na polovico v alkohol, na polovici v oglikovo kislino, ako drugih postranskih spojin ne upoštevamo. — Sladkor sme se dodati Je moštu, ki ima še zdrave, živeče drože; kajti te so neobhodno potrebne, da ga prevedejo v dek-strozo in levulozo, sicer ne more kot tak vzto-peti. — Vinom dodevajo čisti alkohol. Glavno pa je, kar si moramo dobro za l pomniti, ako hočemo dobiti trpežno, dobro, dol zorelo, zdravo vino, da pazimo zla3ti na snago v vsakem oziru, na pravočasno pretakanje (o štirih najvažnejih praznikih v cerkvenem letu), na dopolnjevanje sodov z dobrim, zdravim vinom; ne pozabimo pa tudi, da kupcu: Vince vseP najbolj diši,. Vode poleg če nič ni. Književnost. (Jezus Kristus pravi Bog.) Pregled nf* važnejših dokazav o temeljni resnici krščanske vere. Spisal dr. Ivan Svetina. Knjiga se dobiva^ v „Katoliški bukvami" in pri J. Bonaču v Ljub-? jani za 40 kr., po pošti 3 kr. več. Čisti dohodek | je namenjen notranji upravi gimnazijske kape lice sv. Alojzija v Ljubljani. (Venček cerkvenih pesmi za šolarje) kal terega je izdalo in založilo kat. tiskovno društvo v Mariboru, obsega na 48 straneh 30, po cerkvenem letu razdeljenih cerkvenih pesmi. H djane so tudi kratke mašne molitve, molitev po tihi sv. maši in skrivnosti sv. rožnega vene Velja komad 10 kr,, 50 komadov 4 gld. in lOol komadov 6 gld. 80 kr. proti predplači. Poštnina | za komad 2 kr., za 50 in 100 komadov 30 kt Naročuje se v tiskarni sv. Cirila v Maribora,j Koroške ulice štev. 5. Razne stvari. (V enem letu rodila pet otrok.) V Vrka šiču v bihačkem okraju je rodila Franka Petro-I vič, žena Jandre Petroviča, v enem letu otrok, in sicer prvikrat dva, drugikrat tri. (Ruski častniški dvoboji.) V nekem riMfe® I uradnem listu bilo je te dni brati nasleto,ol smešno resno dogodbico: Dva častnika priistenF polku, intimna prijatelja že izza šolskih dnijJ sta nekoč v svoji sobi precej dolgo pila in m 1 pijanosti sprla. V tem prepiru je dal A. M krepko zaušnico. Drugo jutro na vse zgodaj p« zove polkovni poveljnik častnika B. k sebi H razvil se je naslednji dvogovor: „Se li spoa njate, kaj se je zgodilo z Vami sinoči po večerji,-< Nič posebnega se ni pripetilo, gospod poM nik!" .Prav nič?" „Ne spominjam se ničesar^ No, povem Vam pa jaz: Prejeli ste odJ0 nika A. krepko zaušnico, ker mu niste dovoto sneti puške s stene. Se li spominjate W Ne, gospod polkovnik! Oprostite, bila sva vinjena in ako se je kaj takega pripetilo, zgo j dilo se je v nevednosti in brez slabega namena 1 O namenu sploh ne sodim. Jaz poznam le škof; Gvido,' škof. — Sobota (A) Klotilda, kraljica; Cecilij, sp. — Nedelja (4.) 2. pobin-koštna. Kvinn, škof. — Pondeljek (5.) Bonifacij (Dobro-mil), škof. - Torek (6.) Norbert, škof.; Bertrand, škof. — Sreda (7.) Robert, opat; Lukrecija. — Četrtek (8) \ Medard, škof; Maksim, škof. — Mlaj 8. ob 7. uri 26. min »ju t raj. . i Sejmi. Dne 5. junija pri Novi cerkvi pri Celju. Dne 6. v iurniščah pni Ptuju. Dne 7. v Kapeli pri Brežicah. Dne 8. v Loki pri.Zid. mostu, pri Sv. Martinu pri Slovenjem uradcu m v Strasu. Dne 9. na Pilštanju, pri Sv. Marjeti na Drav. polju in v Trbovljah. Loterijske številke. Gradec 27. majnika 1899: 81. 35. 90 59, 4 Duaai » n „ 71 62 59, 32, 60. V Zenitbena ponudba. 28 let star udovec, s 6 letno hčerko, trgovec blizu farne cerkve na Kranjskem, zeli v zakon stopiti z gospico ne črez 28 let staro, lepega obnašanja, ako možno s 600—1000 gld. premoženja. Pisma s fotografijo proti povratku se prosijo poslati pod naslovom „Ljubezeil" poste restante Vače pri Litiji. Zahvala. Reditelja zadnjega Sokolovega „jour-fixe" izrekata tem potom v svojem in Sokolovem imenu najiskrenejšo zahvalo „Pevskemu društvu", gg. Salmiču, Perdanu in učitelju Bizjaku, kateri so požrtvovalno brez vsakatere odškodnine pripomogli k temu, da je ta zadnji „jour-flxe" zares sijajno završil vrsto zabavnih Sokolovih večerov za to sezono. Celje, dne 30. majnika 1899 Reditelja. (186) 1 Izja/va- (184) 1 Načelstvo. Kurje oči Proizvoditelj M. HRNJAK, lekarnar. Pravi Claven je dobiti v vsaki lekarni in drogueriji. 1 lončič 60 nvč., s pošto 75 nvč., Edino zanesljivo delujoče sredstvo »CLAVE N" s katerim si vsakdo v 3.-5. dneh brez bolečin za vedno more ozdraviti kurje oči, ozeblino, trdo kožo, bradavice, žulje, od znoja unete noge, pik čebele, ose, komarja itd. Pošilja se le po poštnem povzetju ali če se pošlje denar v naprej. Preprodajalci dobe -v-elik: popust. Glavna podruž. za Avstro-Ogrsko lekarnar -A.. "W"inger, Ilica 12, (155) Zagreb. 12—4 Trda koža Proizvoditelj M, HRNJAK, lekarnar. TJ O E^a cn c—1 en- B co Ozebline Mecine (mole) prodajam v svoji pivovarni v Laškem trgu. Ta sladna krma je najboljša piča za govejo živino. (185) 3—1 Simon Kukec. Midva podpisana Jurij Fidler, po domače Pirš, posestnik v Zibiki, in Kari Fidler, posestniški sin v Zibiki, prekličeva vse, kar sva o veleč. gg. župnikih župnije zibiške od leta 1886 sem razžaljivega pisala in govorila, ker je vse neresnično in od naji le izmišljeno. Midva vse to obžalujeva, ter prosiva veleč. g. župnika Jožefa Kranjca v Zibiki zaradi tega odpuščanja. Šmarje, dne 30. maja 1899. Jurij Fidler Kari Fidler. Izjava. Jaz Helena Kovač, delavca soproga na Bregu, izrečem, da ni res, da bi bil g. Matija Morn, čevljarski mojster ali njegov sin Janez mojega sina Franca tako tepel, da zaradi tega jeclja ali je postal kraljev. (181) 1 Helena Kovač. Vabilo na redni olbeni isbor »Okrajne posojilnice v Radečah" regislrovane zadruge z neomejeno zavezo koji se bode vršil v nedeljo, dne 11 junija 1899 ob 3. uri popoldne v prostorih hotela »Narodni dom" v Radečah.. DKEviri MEi»: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo računskih pregledovalcev. 3. Potrjenje računa za 1. 1898. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev računskih pregledovalcev. 6. Razni nasveti. V Radečah, dne 25. majnika 1899. Ž to I /F s Kristijan Wolf klobučar v Celji, Kolodvorske "ulice štev. 6 pri cesarskem klobuku > prodaja radi opustitve zaloge tujih inozemskih klobukov iste po jako znižanih cenah. Nadalje priporoča najfinejše in lahke klobuke ter slamnike, jesenske lodnate in za turiste v različnih barvah. Svilene poslovne čepice od 30 kr. naprej, dobro znane domžalske slamnike za dečke od 15 kr. naprej. (152) 5—5 LES 'K I S S I to M Dr. Al. Praunseis okrožni in zobozdravnik v Oeljia3 Ringstrasse 9 v.-tVv.'•*.'•*. vljudno naznanja, da se je povrnil i z UD unaja, lili kjer je dovršil zobo-zdravniški kurz o celi zobozdravnlškl tehniki in ordinuje za vse bolezni od 9. —12. ure dopoldne in od 2. — 5. ure popoldne Postranski zaslužek ssr-isžsus; lukmuuuivi fluuiuzjun., delo)jubnim in staln0 j naseljenim osebam s prevzetjem zastopa domače zavarovalne družbe prve vrste. — Ponudbe pod „1798" Gradec, poste restante. (155) Spomladansko sporočilo- Vabilo na prvi občni zbor konzumnega društva v Grižah kateri se bode vršil v nedeljo, dne 11. junija 1899 ob 3. uri popoldan v hiši Andrej Čandr« v Zabukovci s sledečim zporedom: 1. Določilo o kavciji ravnateljstva. 2. Nagrada ali plača ravnateljstva. 3. Zaradi nameščenja stalnih poslov. 4. Zaradi pristopa društva h kmetijski zadrugi za Spodnje Štajarsko v Žalci. Konzumno društvo v Grižah regiatrovana zadruga z omejeno zavezo dne 31. maja 1899. UPredsecLništvo. Svoji li. svojim 1 Anton Kolenc trgovec v Celji v „Narodnem domu" in „pri kroni" priporoča častiti duhovščini in slavnemu občinstvu svojo bogato zalogo raznovrstnega špecerijskega blaga po jako nizkih cenah, kakor tudi vino, na debelo in drobno. Naznanjam, da kupujem tudi letos, kakor vsako leto vsakovrstne cvetke, rastline in koreninice lepo v senci posušene, da lepo zeleno barvo obdrže, po najvišjih cenah. Kakor: lipovo cvetje, bezgovo cvetje, bezgovo gobo, arniko, kamilice, tisočrože, pepelnoveglavičke, malisno štupo, rožičke (Mutterkorn), plavice, malinove jagode itd,, sploh vse rastline, cvetke in koreninice; tudi kupim vsake vrste deželnih pri-delKov, kakor: oves, pšenico, rž, ječmen, ajdo, proso, konoplje, laneno seme. Ob času vsako sadje, vse deželne pridelke po najvišjih cenah. Vzamem tudi še fižol vsake vrste in vsako množino, kakor tudi jajca in kuretino. Kupim tudi suhe gobe, orehe, češplje, hruške, itd., vse po najvišjih cenah. — Častitim gg. duhovnikom naznanjem, da imam vsakovrstne pristno čebelno-voščene sveče v zalogi. Imam tudi krompir za seme v zalogi, rožni in beli w M. 5 < to v ^ (C ui „i?ri dobrem pastirju.' „THE GRESHAM' zavarovalna družba za življenje v Londonu. Filljala za Avstrijo: Dunaj, I. Gizelastrasse 1., v j. drnžbeni hiši. Filljala za Ogrsko: Budimpešta, Frana-Jožefa trg .r> in 6, v družbeni hiši. Aktiva družbe 31. dec. 1897 K. 159,947.578'-Letni zavarovalni dohodki z obrestmi do 31. dec. 1897 „ 28,823.375 — Med letom 1897 je bilo od družbe izdanih 7468 polic v znesku.......„ 67,331.352,— Prospekti in cene, po katerih se ravna družba pri izdavanji polic in prijavni ohrazci dobe se brezplačno pri generalnemu zastopu v Ljubljani, pri Gvidonu Zeschko-tu v vili nasproti »Narodnemu domu«. (319) 12—4 mmšžm Slovenski I (( (( A■ v: s a medičar in voščar priporoča svoje okusne in lepe izdelke, kakor raznovrstno medeno pecivo za birme, sv. Miklavža, božične in velikonočne praznike ter druge svečane prilike, vse po najnižjih cenah; posebno priporoča mnogovrstne tržne izdelke ter daja prodajalcem zdatni popustek. Dobi se vsak čas j ali o dobra, medica, najboljša vrsta liter 36 kx., druga vrsta po 24 kr. F Priporoča se slovenskemu ljudstvu na deželi, kamor bode prišel na birmovanje, sejme in cerkvene slavnosti. Posebno pa priporočam velečastiti duhovščini kakor slav. občinstvu s-<7-eče po najnižji ceni iz pravega četelnega voska po 2 46 K., II. vrsta po 2"20 K., kakor tudi raznovrstne voščene zavitke, svečice za božična drevesca itd. Kupujem med (strd) v panjih za trganje, kakor tudi rumeni vosek po mogoče visoki ceni. (176) 4—2 Svoj i k svojim! Lorenc Pokorn Celje, Gledališka ulica št. 3. t i f ■ " Konzumno društvo z neomejenim poroštvom v Vrpetih št. 2 pri Frankolovem ima svoj občni zbor dne 4. junija t. 1. ob 3. uri popoldne. DNEVNI HffiB: I. Pregled računov o delovanju z dne 31. decemb. 1898. II. Glasom naših pravil izstop načelstva in nadzorstva. III. Predlog razdružitve zadruge. (Na razpolago udom.) Vrpete, 25. majnika 1899. (177) 2—2 Konzumno društvo, Frankolovo. d. Vojnik. ^.V ^ _ _ Y. J*. T.T =---------(-y-y ii Anti-Peronospora Numa Dupuy & Co., Dunaj 6/1, "Vv^ind.m-u.iLlg-asse 33. Lahko raztopljivo sredstvo, lahko prenes-Ijivo ter ima isti učinek kakor bakren vitrijol mešan z apnom, je mnogo cenejše, prav nič ne zamaši brizgalnic. Eden zavoj zadostujoč na 1 hI mrzle vode, stane 30 kr. Navodila zastonj in franko. Glavna zaloga za Celje in okolico je pri 6-2 Jos. Matiču v Celju (178) Spoštovani gospod' Zahvaljujem Vas, ker ste mi poslali tako izvrstno zdravilo proti kašlju in prsoboli. Porabil sem jedno steklenico trpotčevega soka, pa sta mi kašelj in prsobol skoro prenehala. Pošljite mi takoj še 3 steklenice Vašega izvrstnega trpotčevega soka ter zraven tudi 2 zavoja čaja proti kašlju. Z velespoštovanjem Vaš hvaležni Jakob Suppan. V Divači, dne 19. vinotoka 1897. Trpotčev sok (Spitzwegerich-Saft), kateri deluje tako izvrstno zoper kašelj, prsobol, hripo, težkemu dihanju pa tudi za stare bolečine, dobiva se vedno svež v lekarni k Zrinjskomu, H. Brodjovin, Zagreb, Zrinjski trg št. 20. Naj vsakdo pazi na varstveno znamko, ker le oni trpotčev sok je iz moje lekarne, ki ima na steklenici sliko Nikole Šubiča Zrinjskega, bana hrvatskega. Cena steklenici trpotčevega soka z natančnim navodilom o vporabi je 75 krajcarjev. Zraven trpotčevega soka je tudi dobro rabiti gorski čaj proti kašlju. Cena jednemu zavoju gorskega čaja proti kašlju z natančnim navodilom je 35 kr. Prvo kakor drugo se pošilja vsak dan po poštnem povzetju. Kdor pošlje denar v naprej, naj priloži za vozni list in za zabojček 20 kr. Lekarna k. Zrinjskomu H. BRODJOVIN Zagreb, Zrinjski trg št. 20. Cenjeni gospod lekarnar! Pred kratkem časom sem si naročil od Vas jedno steklenico krepilnih švedskih kapljic, one so meni in mojim znancem tako dobro pomagale, da se Vam moram za to dobro zdravilo najtopleje zahvaliti. Blagovolite mi za moje znance še poslati tri steklenice po 80 kr. po poštnem povzetju. S spoštovanjem "Vid Zanič Modruš, dne 26. maja 1898. Prave krepilne švedske kapljice delujejo izvrstno proti vsem želodčevim boleznim, pospešujejo prebavljenje, čistijo kri, krepčajo želodec. Po teh kapljicah se izgube vse bolezni v želodcu in črevah ter se dobi dober tek. Paziti je treba na varstveno znamko, ker le one krepilne švedske kapljice so iz moje lekarne, ki imajo na steklenici sliko Nikole Šubiča Zrinskega, bana hrvatskega. Cena jedni steklenici krepilnih švedskih kapljic z natančnim navodilom je 80 kr. Pošilja se vsak dan po poštnem povzetju. Kdor pošlje denar v naprej, naj priračuni za vozni list in zabojček 20 kr. Lekarna k Zrinskomu H. BRODJOVIN Zagreb, Zrinjski trg št. 20. Naročila, ki znašajo 5 gld. in več pošiljajo se poštnine prosto. Vrlo spoštovani gospod! Moja žena je ležala tri mesece vsled trganja po udih in kostoboli. Ko pa je začela rabiti Vaše „mazilo proti kostoboli" ustala je že po treh dneh, a danes pa, hvala Bogu, hodi. Zahvaljujoč se Vam na tem izvanrednem mazilu ostajam pokoren sluga Bartol Lisički. V Strmcu pri Stubici, dne 22. travna 1898. Mazilo proti kostoboli (Fluid) je vrlo dobro zdravilo proti trganju v kosteh, revmatizmu, bolečinam v križu, proti prehlajenju, pri prepihu itd. Mazilo krepi izmučene žile, ter pomaga starim, ki trpijo na slabosti v nogah. Vsaka steklenica mora biti previd.ena z varstveno znamko, t. j. s sliko Nikole Šubiča Zrinjskega, bana hrvatskega, ker samo ono mazilo je iz moje lekarne, koje nosi to varstveno znamko na steklenici. Cena jedni steklenici mazila proti kostoboli z natančnim navodilom je 75 kr. Razpošilja se vsa k dan po poštnem povzetju. Kdor posije denar v naprej, naj priračuni za vozni list in zabojček 20 kr. Lekarna k Zrinjskomu H. BRODJOVIN Zagreb, Zrinjski trg št. 20. ■ # -v ■ ■ v Kocijaza spretnega pri konjih in zanesljivega pri vožnji, ki je vojaščine prost, sprejme takoj Simon Kukec Lepo posestvo na prodaj. Isto leži blizu kolodvora v Št Jurju ob juž. žel. Posestvo meri nad 13 oralov in je v najboljšem stanu. Na posestvu je hiša z gospodarskimi poslopji; vse v naj-Več pove Anton Dobovišelr. boljšem_ stanu, vas, p. St. Jurij ob juž. žel. rt74) 2 2 ava Mf bolj priljubljena toZM" zdravo, slastno in tečno, užitno in hranilno. Ž rffant a«13«tJ* ca«