v\ \


X


1
Osnovni podatki o glasilu
Odgovorna urednica:
Tanja Grabrijan
Pomočnica odgovorne urednice, oglasno trženje: Stanka Jošt
Tehnični urednik: Tomaž Koprive
Uredniški odbor:
Nina Pader, Klemen Grešak, Nika Košak, Miha Gartner, Tomaž Majcen
Izdajatelj: Občina Laško, Mestna uliea 2, 3270 Laško
Naslov uredništva:
Laški bilten - Občina Laško, Mestna uliea 2, 3270 Laško tel. 03 7338 712, faks 03 7338 740
internet: www.lasko.si
e-naslov: bilten@lasko.si
Lektoriranje: Nina Pader
Oblikovanje in grafična priprava:
Design Demšar, d. o. o., Kamnitnik 18, 4220 Škofja Loka
Tisk: Present, d. o. o., Dolenjska e. 43, 1000 Ljubljana
Naklada: 5.050 izvodov
Brezplačen izvod glasila prejme vsako
gospodinjstvo v občini.
Glasilo je vpisano v razvid medijev
Ministrstva RS za kulturo pod zap. št.
1191.
Fotografija na naslovnici:
Boris Vrabec: Pikapolonica
Spoštovane bralke, cenjeni bralci,
lepo pozdravljeni v pomladi. Vse že cveti in brsti, dan je daljši in tako tudi naši vsakdanjiki postajajo bolj energični, dinamični in kar naenkrat se zdi, da smo ponovno zaživeli. V marcu so nas razveselili naši malčki - še posebno mamice smo bile hvaležne drobnih malenkosti in lepih besed, ki so nas v tem hitrem tempu življenja opomnile, kako dragoceni so trenutki, ki jih preživljamo skupaj z otroci. Velikokrat se zdi, da nekako čakamo, da še malo odrastejo, da bo potem vse lažje, hkrati pa pozabljamo, da je vsak dan, ki ga preživimo skupaj z njimi, neprecenljiv, in da je treba živeti in uživati prav vsak trenutek. Vsako obdobje otrokovega odraščanja kljub kakšni neprespani noči prinaša veselje, iskrica v radovednih otroških očeh pa odtehta vse skrbi.
Tako v spomladanski številki Laškega biltena društva predstavljajo marčevska praznovanja, ki so jih ob dnevu žena in materinskem dnevu pripravila v svojem kraju, hkrati pa že vabijo na spomladanske pohode, kresovanja in ostala druženja. Kar nekaj občinskih investicij se zaključuje, v pripravi je težko pričakovani občinski prostorski načrt, za prebivalce starega mestnega jedra pa so na voljo finančne spodbude za obnovo fasad. Vsi tisti, ki radi urejate svojo okolico, ne spreglejte tekmovanja za najlepše urejene vasi in objekte. Naša Nika se je o sanacijskem načrtu Thermane, dolgoročnih pogledih na družbo in o sodelovanju z ostalimi turističnimi ponudniki v občini pogovarjala z mag. Andrejem Bošnjakom, predsednikom uprave Thermane, d. d.. Osnovnošolci in športniki so tudi tokrat obeležili svoje uspehe, z veseljem pa ugotavljam, da morda
lahko delček uspeha pri oddaji zapuščenih živali pripišemo tudi našemu glasilu, saj so vsi trije kosmatinci, ki smo jih objavili v prejšnji številki, našli svoj dom. Trenutno je v zavetišču, ki skrbi tudi za zapuščene živali iz naše občine, na voljo le psička Biba.
Želim vam vesele velikonočne in sproščene prvomajske praznike. Preživite jih s svojimi najbližjimi in ne pozabite, da je bogat tisti, ki v sebi nosi ljubezen - naj je bo v mesecu ljubezni še posebej veliko. Ob tej priložnosti pa današnji uvodnik zaključujem z verzi naše soobčanke, od katere smo se pred dnevi žalostni poslovili. Pogrešali bomo njeno vedrino, srčnost in pozitivno energijo, ki jo je širila vedno, ko je bila med nami.
LJUBEZEN
Pride ali odide. Če ostane, jo občutiš, z njo preživiš.
Ti daje moč, te krepi, te utrdi, te obogati.
Brez nje ni nič, brez nje si nič, brez nje nimaš nič, brez nje je vse nič.
Zlata Strel
Tanja Grabrijan, odgovorna urednica
Naslednja številka izide 16. junija 2014.
Prispevke in oglase je treba oddati do 1. junija 2014 na e-naslov bilten@lasko.si.
RADIJSKA ODDAJA ŽUPANOVA URA
Župan Frane Zdolšek je gost na Radiu Celje vsak prvi ponedeljek v mesecu ob 14.15. Morebitna vprašanja za župana lahko pošljete na elektronski naslov info@radiocelje.com. Naslednja oddaja bo 5. maja 2014.
Vabilo
na proslavo ob dnevu boja proti okupatorju
Vljudno vas vabim na proslavo ob dnevu boja proti okupatorju, ki bo v soboto, 26. aprila 2014, ob 11.00, pri Kartuziji Jurklošter.
V kulturnem programu bodo sodelovali domači kulturni ustvarjalci. Slavnostni govornik bo dr. Jože Pirjevec.
Župan Občine Laško Franc Zdolšek
Soorganizatorji: Občina Laško, Združenje borcev za vrednote NOB Laško, JSKD OI Laško, STIK Laško
2
občinska uprava
OBČINSKI PROSTORSKI NAČRT
Javna razgrnitev dopolnjenega osnutka Občinskega prostorskega načrta Občine Laško in Okoljskega poročila z dodatkom za varovana območja_
Lokalna skupnost ima za poslanstvo, da svojo sredino razvija z dajanjem pogojev in možnosti za kvaliteto življenja občanov in zagotavlja prostorske možnosti s prostorskimi dokumenti za obstoj in razvoj gospodarskih subjektov.
Glavne strateške prostorske dokumente je občina v preteklosti spreminjala v letu 2001 in 2002. V letih 2003 in 2004 so se pričele pripravljati strokovne podlage za pripravo novih sprememb prostorskih dokumentov po novi zakonodaji iz leta 2002 (ZUreP) s prvo prostorsko konferenco in programom priprave prostorske strategije in prostorskega reda občine. Leta 2007 je pričel veljati nov zakon o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt), v letu 2008 pa Uredba o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja. Priprava zahtevanih strokovnih podlag po zakonodaji in usklajevanja s pristojnimi službami in
ministrstvi je potekala do meseca marca letošnjega leta.
Z novim prostorskim aktom »Občinskim prostorskim načrtom« želi občina zagotoviti razvoj z namenitvijo posameznih območij za: stanovanjsko dejavnost (Rečica, Debro, Huda Jama, Marija Gradec, Rimske Toplice, Sevce), poslovno storitveno dejavnost (Debro, Rimske Toplice, Obrežje pri Zidanem Mostu, Sev-ce), turistično dejavnost s posameznimi destinacijami ( kompleks depandans na levem bregu Savinje nasproti Thermane d. d., območje Šmohorja, območje Lisce).
V času priprave dokumentacije so občani podali 456 pobud za prekategorizacijo kmetijskih zemljišč za namen pozidave. Pobude so bile vrednotene na podlagi enotnih kriterijev, ki izhajajo iz prostorske in okoljevarstvene zakonodaje (infrastrukturna opremljenost, kulturne in naravne vrednote, poplavnost, plazo-vitost, ustvarjanje razpršene pozidave...). Pozitivno je bilo ovrednoteno in na ministrstvih do te faze usklajeno 242 pobud.
Poleg podanega števila pozitivnih pobud, se je vsako naselje od skupno 85 naselij, kolikor jih je v naši občini, podrobno pregledalo in napravilo v teh območjih smiselne združitve in zaokrožitve stavbnih zemljišč. Tudi s tem so podane možnosti po zgostitvi gradnje v naših naseljih, kjer je vsa infrastruktura v neposredni bližini.
V času od 1. 4. 2014 do 5. 5. 2014 bodo lahko občani podajali še svoje pobude in pripombe na vse razgrnjene dokumente. Javna obravnava bo v torek, 15. aprila 2014, v Kulturnem centru Laško.
Po razgrnitvi bo pripravljavec dokumentacije s pristojnimi službami do teh pripomb zavzel stališča in le ta vključil v dokumente, za katere bo še potrebno pridobiti končno usklajeno mnenje s pristojnimi resornimi službami. Računamo, da bo občinski prostorski dokument sprejet v jesenskem delu leta.
Luka Picej
Na podlagi 50. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B, 108/09, 80/10 - ZUPUDPP (106/10 - popr.), 43/11 -ZKZ-C, 57/12, 57/12 - ZUPUDPP-A) in 5., 13., 18., in 37. člena Statuta Občine Laško (Uradni list RS, št. 99/07, 17/10, 45/11) je župan Občine Laško, dne 18. marca 2014, sprejel
S K L E P z javnim naznanilom
o javni razgrnitvi in javni obravnavi dopolnjenega osnutka Občinskega prostorskega načrta Občine Laško in Okoljskega poročila z dodatkom za varovana območja
1. člen
Župan Občine Laško odreja, da se javno razgrne:
1.	Dopolnjen osnutek Občinskega prostorskega načrta (v nadaljnjem besedilu: OPN) Občine Laško, ki ga je izdelalo podjetje RC Planiranje d. o. o., iz Celja , pod št. projekta 230/06;
2.	Okoljsko poročilo za občinski prostorski načrt Občine Laško, ki ga je izdelal IPSUM d. o. o., iz Domžal s številko 196/09 v januarju 2014;
3.	Dodatek za presojo sprejemljivosti vplivov izvedbe plana OPN na varovana območja, ki ga je izdelal IPSUM d. o. o., iz Domžal s številko 196/09 v januarju 2014.
2.	člen
Gradivo iz prejšnjega člena bo od 1. aprila 2014 do 5. maja 2014 javno razgrnjeno:
-	v prostorih preddverja Urada župana Občine Laško, Mestna ulica 2, 3270 Laško,
-	v prostorih Krajevne skupnosti Laško, Trubarjeva ulica 3, 3270 Laško,
-	v prostorih Krajevne skupnosti Rimske Toplice, Aškerčeva cesta 6, 3272 Rimske Toplice,
-	v prostorih Krajevne skupnosti Zidani Most, Zidani Most 12, 1432 Zidani Most,
-	v prostorih Krajevne skupnosti Marija Gradec, Marija Gradec 29, 3270 Laško,
-	v prostorih Krajevne skupnosti Rečica, Huda Jama 1, 3270 Laško,
-	v prostorih Krajevne skupnosti Sedraž, Sedraž 26, 3270 Laško,
-	v prostorih Krajevne skupnosti Šentru-pert, Šentrupert 89, 3271 Šentrupert,
-	v prostorih Krajevne skupnosti Vrh nad Laškim, Vrh nad Laškim 9a, 3270 Laško,
-	v prostorih Krajevne skupnosti Jurk-lošter, Jurklošter 19a, 3273 Jurklošter,
-	na spletnih straneh Občine Laško (http://www.lasko.si).
Druge priloge, ki so bile osnova za izdelavo predloga OPN, bodo ves čas javne razgrnitve na vpogled javnosti v preddverju Urada župana Občine Laško.
3.	člen
V času javne razgrnitve, od 1. 4. 2014 do 5. 5. 2014, lahko na razgrnjeni dopolnjeni
osnutek OPN in Okoljsko poročilo podajo svoje pisne pripombe in predloge v knjigo pripomb in pobud vse fizične in pravne osebe, organizacije in skupnosti ali jih posredujejo na Urad za gospodarske javne službe okolje in prostor Občine Laško, ali na elektronski naslov: obcina@lasko.si.
4.	člen
V času javne razgrnitve bo organizirana javna obravnava, ki bo v torek, dne 15. aprila 2014, ob 16. uri, v Kulturnem centru Laško, Trg Svobode 6, v Laškem. Na javni obravnavi bosta pripravljavec in izdelovalec o vsebinah OPN in razgrnjenem gradivu podala podrobnejše obrazložitve in pojasnila.
5.	člen
Javno naznanilo se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, na spletni strani Občine Laško (http://www.lasko.si), na oglasni deski Občine Laško ter na oglasnih deskah krajevnih skupnosti Laško, Rimske Toplice, Zidani Most, Marija Gradec, Rečica, Sedraž, Šentrupert, Vrh nad Laškim, Jurklošter, na TV Krpanu, TV Elstik, d. o. o., in v časopisu Novi tednik. Javno naznanilo začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Štev.: 430-14/06 Laško, 18. 3. 2014
Župan Občine Laško Franc Zdolšek
občinska uprava
OBRAZLOŽITEV CENE OSKRBE S PITNO VODO
Uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/2012, 109/2012 - v nadaljevanju Uredba), ki velja od 1. 1. 2013, določa metodologijo za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb. Skladno z uredbo so morale občine uskladiti svoje predpise in sprejeti cene v skladu s predpisano metodologijo v petnajstih mesecih po uveljavitvi te uredbe.
Omrežnina_
Omrežnina je del cene storitve javne službe oskrbe s pitno vodo. Pretežni del tega stroška je strošek amortizacije. Višina amortizacije izhaja iz vrednosti vodovoda, ki je bila pripravljena na podlagi cenitve in prilog iz Uredbe.
Višina omrežnine do 1.3.2014:
Omrežnina, ki se zaračunava mesečno, je za gospodinjstva znašala 18,16 EUR/ mesec. Ob določbah prejšnje veljavne Uredbe je na to višino omrežnine bila dodeljena 50 % subvencija. Občani so plačevali omrežnino v višini 9,08 EUR/mes.
Višina omrežnine po 1.3.2014:
Na podlagi navedb iz prvega odstavka je bila predlagana in sprejeta omrežnina v polni vrednosti 13,69 EUR/mes. Z upoštevanjem 46 % subvencije na omrežni-no, kakor to omogoča Uredba, bodo gospodinjstva za DN 20 ali DN 13 plačevala 7,39 EUR/mes.
Iz zbranih sredstev omrežnine Občina Laško gradi vodovodne sisteme, saj ugotavljamo, da so potrebe po izgradnji javnega vodovoda še za območja Zg. Rečice, Rifengozda, Doblatine, Tovstega, Zahuma, Bukovja, del Harja, del Zidanega Mosta. Prav tako so cevi vodovoda Rimske Toplice - Laško še vedno iz azbesta in jih bo potrebno zamenjati.
Vse navedene vrednosti so brez DDV.
Vodarina_
Vodarino Uredba opredeljuje kot drugi del cene storitve javne službe oskrbe s pitno vodo. V vodarini so zajeti vsi stroški, kakor jih opredeljuje Uredba v 8. odstavku 16. člena.
Višina vodarine do 1.3.2014:
Na podlagi Uredbe iz leta 2009 je bila v letu 2010 uveljavljena enotna cena voda-rine, tako za gospodinjstva, kakor za gospodarstvo in je znašala 0,641 EUR/m3. Občinski svet Laško je s sklepom št.: 35502/2010 z dne 17. 2. 2010 znižal vodarino
za nepridobitne dejavnosti s popustom 50,67 % na enotno ceno vodarine. Voda-rina, ki so jo plačevali občani, je znašala 0,3162EUR/m3 brez DDV Višina vodarine po 1.3.2014: Na podlagi Uredbe in stroškov iz Elaborata je bila s sklepom Občinskega sveta potrjena enotna cena vodarine v višini 0,5506 EUR/m3. V ceni vodarine po 1. 3. 2014 je upoštevan tudi zakonsko predpisan državni vodni prispevek in ovrednotene vodne izgube. Republiški vodni prispevek znaša 0,0638 EUR/m3 za prodano vodo, vodne izgube pa 0,0114 EUR/m3. V primerjavi cene vodarine z ostalimi občinami smo v naši lokalni skupnosti pod povprečjem v Republiki Sloveniji.
Števnina_
Števnina je strošek, ki je namenjen za poplačilo zamenjave in umeritve števca. Po pravilnikih je potrebno števec menjati na vsakih 5 let. Do sedaj so občani plačevali mesečni strošek zamenjave v višini 1,15 EUR.
Po novi kalkulaciji in potrditvi s sklepom Občinskega sveta je ta strošek na mesečni ravni 0,997 EUR.
Vse vrednosti storitev so objavljene na spletnih straneh www.lasko.si.
Luka Picej
OBČINSKE INVESTICIJE
Vodovod in kanalizacija_
V	marcu so se pričela dela na izgradnji vodovoda v Mali Brezi, kjer so do sedaj imeli vodo zajeto iz lastnih zajetij, ki so presahnila že ob manjši suši. Z deli se bo zaključilo konec maja oz. v juniju.
V	Krajevni skupnosti Laško bodo v drugi polovici aprila začela potekati dela za izgradnjo priključka na vodovod v Bukovci. Na ta vodovod bo na novo priključeno 14 gospodinjstev.
Na področju kanalizacije se bodo v drugi polovici aprila začela odvijati dela izvedbe infrastrukture za območja - spo-
dnji del objektov Valentiničeve ulice, spodnji del Kidričeve ulice, del Ceste na Svetino, Kajuhova ulica, Podhumska ulica in priključitev naselja Kobivjek na fekalno kanalizacijo.
V teku je razpis za ureditev infrastrukture z izvedbo kanalizacije za območje Pod gradom. Ob normalnem poteku dogodkov bomo z deli pričeli v mesecu juniju in zaključili septembra tega leta. V sklopu tega je predvidena tudi širitev ceste proti naselju Zahum na odseku 120 metrov.
Luka Picej
Energetska sanacija Osnovne šole Antona Aškerca in dozidava prizidka
l^n Naložba v t nš> prihodnost
OlHCg
Občina Laško je marca 2013 uspešno pridobila Evropska kohezijska sredstva za Energetsko sanacijo OŠ Antona Aškerca v Rimskih Toplicah. Istega meseca je bila podpisana z Ministrstvom za infrastrukturo pogodba o sofinanciranju. Investicijo bo do 100% upravičenih
4
stroškov financiral Evropski kohezijski sklad. Hkrati z energetsko sanacijo se bo izvajala tudi dozidava šole, ki pa ni predmet sofinanciranja iz sredstev EU in bo Občina Laško ta del sredstev zagotavljala iz lastnih proračunskih virov. Na podlagi izvedenega javnega naročila je bil izbran izvajalec del, to je CBE Inženiring, d. o. o., iz Ljubljane. Ponudbena vrednost znaša dober milijon evrov (z DDV). Investicija obsega poleg dozidave še zamenjavo vseh oken in vhodnih vrat, novo toplotno izolacijsko fasado, izolacijo podstreš-
ja, ureditev prezračevanja ter zamenjavo kotla na lesno biomaso.
Dela na objektu potekajo v skladu s predvideno dinamiko izvajanja del, saj so se do konca marca že zaključila dela vgradnje stavbnega pohištva (zamenjava oken in vrat z energetsko varčnimi), vzpostavitev sistema prezračevanja celotnega objekta (po večini zaključena izvedba prezračevalnih kanalov po objektu ter montaža prezračevalnih naprav), zaključena je izgradnja prizidka k osnovni šoli, v teku pa je izvedba toplotnega ovoja.
občinska uprava
Operacija delno financira Evropska unija, in sicer iz Kohezijskega sklada.
Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Trajnostna raba energije«, prednostne usmeritve »Energetska sanacija javnih stavb«.
Izgradnja žalnice Laško_
Žalnica v Laškem že dobiva novo podobo. V teku so obrtniška in instalacijska dela znotraj objekta, počasi pa se zaključujejo tudi dela na ureditvi okolice. Predviden rok za pričetek uporabe prostorov nove žalnice je druga polovica aprila 2014.
Trgovski objekt SPAR Laško_
Glede na dinamiko gradnje trgovskega objekta Spar je za 17. aprila 2014 napovedana otvoritev trgovine, kasneje pa še avtobusnega postajališča in gostinskih lokalov. Gre za pomembno pridobitev v naši občini, saj bodo občani imeli večjo možnost izbire konkurenčne trgovske ponudbe.
Andrej Kaluža
FINANČNE SPODBUDE ZA OBNOVO FASAD V STAREM MESTNEM JEDRU LAŠKEGA
Občina Laško je v skladu s Pravilnikom o dodeljevanju finančnih spodbud za obnovo objektov v starem mestnem jedru Laško letos že šestič objavila Javni razpis za finančne spodbude za obnovo fasad v starem mestnem jedru Laško JR - F 2014.
Predmet javnega razpisa je dodelitev nepovratnih finančnih sredstev za obnovo fasad, ki so v lasti ali solasti fizičnih oseb v starem mestnem jedru Laškega.
Območje obnov vključuje objekte v SMJ Laško na naslovih: Aškerčev trg; Cesta na Svetino 1, 3, 5 in 7; Kidričeva ulica 1, 2, 4, 5, 5/a in 5/b; Mestna ulica; Orožnov trg; Pod Gradom 5 in 5/a; Savinjsko nabrežje 2, 4, 6 in 6/a; Stegenško-va ulica 1, 2, 3, 4, 5, 6, 6/a in 8; Trubarjevo nabrežje 1, 1a in 1/b, 3, 5, 7, 9 in 11; Trubarjeva ulica do vključno hišne številke 31 (brez hišnih številk 26, 28 in 30) in Valvasorjev trg.
Priznani stroški investicije so: postavitev fasadnega odra, odstranitev obstoječega dotrajanega ometa in zaščita oken, popravilo poškodovanega fasadnega ometa obrob in kitanje, oplesk fasade s fasadno barvo in nabavo ter vgradnjo okenskih polic (skladno s kulturnovar-stvenimi pogoji oziroma soglasjem Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Celje) ter čiščenje in odvoz odpadkov na deponijo.
Na javni razpis se lahko prijavijo fizične osebe, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
•	so na območju obnov lastniki večsta-novanjskih ali poslovno stanovanjskih objektov oziroma posameznih delov večstanovanjskih ali poslovno stanovanjskih objektov (stanovanjskih enot) ali družinskih stanovanjskih hiš;
•	izpolnjeni morajo biti pravno - formalni pogoji (lastništvo, lokacijska informacija);
•	pridobljeni kulturnovarstveni pogoji oziroma soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Celje;
•	še niso prejeli sredstev iz naslova preteklih javnih razpisov za finančne spodbude za obnovo fasad v starem mestnem jedru Laško;
•	imajo zagotovljena sredstva za pokritje svojega deleža obnovitvenih del in poravnane vse finančne obveznosti do Občine Laško.
Vlogo na razpis lahko vloži tudi upravnik, ki upravlja stavbo. V primeru, da je lastnikov več, pa hiša nima upravnika, je vlagatelj eden od lastnikov v soglasju z ostalimi lastniki.
Pravne osebe in samostojni podjetniki posamezniki, ki so lastniki ali najemniki stanovanjskih ali poslovnih prostorov, niso upravičeni do finančne spodbude, čeprav so udeleženi v investiciji glede na
pripadajoči solastniški delež.
Merila za dodeljevanje v razpisu zagotovljenih sredstev so:
•	Pomen objekta z vidika kulturne dediščine in arhitekturne vrednosti
•	Objekti, katerih fasade so nevarne za okolico in mimoidoče
•	Starost objekta
•	Namembnost objekta
•	Prenova fasade glede na lego stavbe
•	Prenova fasade glede na finančno zahtevnost obnove
Za finančne spodbude so v proračunu Občine Laško za leto 2014 zagotovljena sredstva v skupni višini 20.000,00 EUR. Občina Laško dodeljuje finančne spodbude v višini največ 25% vrednosti priznanih stroškov investicije.
Vlagatelji oddajo oziroma pošljejo vlogo, ki vsebuje prijavni obrazec »Vloga za dodelitev finančne spodbude za obnovo fasad v starem mestnem jedru Laško« in obvezne priloge k vlogi, ki so predložene kot dokazila, do vključno 30. 6. 2014.
Celotno besedilo javnega razpisa, vključno z brezplačno razpisno dokumentacijo, je zainteresiranim občanom dosegljivo na spletni strani Občine Laško v rubriki Javna naročila, razpisi in nepremičnine in v Glavni pisarni Občine Laško, Mestna ulica 2, 3270 Laško.
Dodatne informacije o razpisu na tel. 03/7338-712 in na e-naslovu: stanka. jost@lasko.si
Stanka Jošt 5
1. mesto v kategoriji najbolj urejena vas/zaselek/naselje/ulica v letu 2013 - zaselek Veliko Širje, Zidani Most
1. mesto v kategoriji najbolj urejena hiša v letu 2013 Danica in Zvonko Debelak, Brezno 9, Sedraž
1. mesto v kategoriji najbolj urejena kmetija v letu 2013 družina Božič - Peklar, Belovo 4, Sedraž
1. mesto v kategoriji najbolj urejen javni objekt/podjetje v letu 2013 Osnovna šola Primoža Trubarja Laško, podružnična šola Šentrupert, Šentrupert 89
6
Občina laško
v sodelovanju s Komunalo Laško, turističnimi društvi in krajevnimi skupnostmi
objavlja
TEKMOVANJE ZA NAJBOLJ UREJENE VASI IN OBJEKTE V OBČINI LAŠKO V LETU 2014
i.
Tekmovanje je v sklopu vsakoletne akcije Turistične zveze Slovenije MOJA DEŽELA - LEPA IN GOSTOLJUBNA, s katero želimo naš bivalni prostor narediti prijetnejši za občane in obiskovalce. Projekt Moja dežela - lepa in gostoljubna spodbuja sodelovanje in povezovanje prebivalstva pri varovanju, ohranjanju in urejanju naravnih vrednot in kulturne dediščine s
turizmom.
II.
Občina Laško, v sodelovanju s Komunalo Laško, turističnimi društvi in krajevnimi skupnostmi, organizira tekmovanje za najbolj urejene vasi in objekte v občini Laško. Namen tekmovanja je spodbujanje urejanja objektov in okolice, kar bo prispevalo k lepšemu in
privlačnejšemu okolju.
III.
Udeleženci tekmovanja so vsi občani občine Laško, vse vasi, naselja, zaselki in ulice, javne institucije ter fizične in pravne osebe s področja gospodarstva v občini. Na razpis se lahko prijavijo posamezne fizične in pravne osebe, krajevne skupnosti in društva.
IV.
V letošnjem letu so objekti razvrščeni v naslednje kategorije: 1. vas/zaselek/naselje/ulica, 2. hiša, 3. kmetija, 4. javni objekt / podjetje. Ocenjevanje zajema urejenost objektov (fasad, balkonov, oken), prometnih površin, zelenih površin, ocvetličenj in okolice. Ocenjuje se na podlagi ocenjevalnih pol, ki jih pripravi komisija.
V.
Župan imenuje komisijo za ocenjevanje urejenosti krajev. Komisijo sestavljajo člani občinske uprave, Komunale Laško, turističnih društev in krajevnih skupnosti.
VI.
Strokovna komisija bo ocenila vse prijavljene tekmovalce ter izbrala tri najboljše znotraj posamezne kategorije. Nato bodo občanke in občani imeli možnost spletnega glasovanja, tako da bodo oddali svoj glas za enega od treh najboljših tekmovalcev in prispevali 50%
celotne ocene.
VII.
Priznanje in nagrade najboljšim znotraj kategorij bo podelil župan občine Laško na osrednji slovesnosti ob občinskem prazniku. Nagrade so sledeče: 1. mesto: darilni bon za nakup cvetja v vrednosti 200 €, 2. mesto: darilni bon za nakup cvetja v vrednosti 100 € in 3. mesto: darilni bon za nakup cvetja v vrednosti 50 €.
Prav tako bo najlepše urejena vas/zaselek/naselje/ulica za nagrado prejela tudi tablo, ki bo
označevala ta dosežek v okolju.
VIII.
Dodatne informacije o tekmovanju bodo na voljo na naših spletnih straneh: www.lasko.si Prav tako bodo o rezultatih tekmovanja obveščeni mediji.
VIIII.
Prijava naj vsebuje ime in priimek prijavitelja, naslov ter pripis kategorije, v kateri »tekmujete«. Prijave pošljite najpozneje do 4. 7. 2014 na naslov Občina Laško, Mestna ulica 2, 3270 Laško ali na elektronski naslov obcina@lasko.si.
ŽUPAN OBČINE LAŠKO Franc Zdolšek
občinska uprava/občinski svet/upravna enota
LETOVANJE ZA OTROKE V BAŠKI NA OTOKU KRK
Občina Laško v sodelovanju s Celeio, d. o. o., organizira letovanje za otroke od 6 let do vključno 15 let iz občine Laško. Otroci lahko preživijo deset dni, polnih dogodivščin, v Celjskem domu v Baški na otoku Krku, ki je tik ob plaži ter ponuja veliko možnosti za rekreacijo (odbojka, nogomet, peskovnik, tobogani, plezala, gugalnice ...).
Več o domu si lahko ogledate na njihovi spletni strani www.celeia.si.
Polna cena letovanja za 10 dni je 440,00 EUR. V ceno je vključeno dnevno
bivanje s štirimi obroki hrane na dan (zajtrk, kosilo, popoldanska malica in večerja) ter uporaba vseh športnih rekvizitov, ki so v lasti doma.
Za otroke z zdravstvenimi indikacijami (potrdilo splošnega zdravnika) je cena 275,80 EUR.
Starši lahko vložijo vlogo za subvencioniranje letovanja (višina subvencije je odvisna od povprečnega mesečnega dohodka na osebo v %, ki je določen v odločbi o otroškem dodatku). Možno je tudi plačilo po obrokih (največ 6 obrokov).
Starši, ki niso upravičeni do subvencije letovanja in bodo poravnali znesek letovanja v največ treh obrokih, imajo poseben popust.
Prevoz za vse otroke iz naše občine krije Občina Laško.
Prijavnice dobite na vseh osnovnih šolah v občini Laško, v glavni pisarni Občine Laško ter na internetni strani Občine Laško www.lasko.si (novice). Kontaktna oseba je Jasna Kermelj (jasna.kermelj@lasko. si, tel. št. 733 87 20)
Jasna Kermelj
OBČINSKI SVET LAŠKO
Februarska seja_
Občinski svet Laško se je 26. februarja sestal na 21. redni seji. Sprejel je Okvirni program dela Občinskega sveta Laško in rokovnik za leto 2014 z realizacijo programa dela občinskega sveta za leto 2013.
Za namestnika člana Občinske volilne komisije Laško je bil imenovan Alojz Šipek, ki bo v OVK nadomestil Mileno Počivalšek, ki v občinskem svetu nadaljuje mandat pokojnega Danijela Dobrška. Občinski svet je podal pozi-
tivno mnenje k imenovanju ravnatelja oz. ravnateljice OŠ Primoža Trubarja Laško, in sicer vsem trem prijavljenim kandidatom.
Občinski svet je sprejel Odlok o rebalansu proračuna Občine Laško za leto 2014 ter Poročilo o porabi sredstev stalne proračunske rezerve v letu 2013.
Na področju okolja, prostora in komunalne dejavnosti je občinski svet obravnaval in sprejel Elaborata o oblikovanju cene oskrbe s pitno vodo v Občini Laško, Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o zazidalnem načrtu za proizvodno-obrtno dejavnost Rečica KP 2/1 (OPPN), Sklep o vzpostavitvi graje-
nega javnega dobra lokalnega pomena, Sklep o vrnitvi obrestovanih vplačanih sredstvih za kanalizacijsko omrežje, Zaključno poročilo o izvedbi investicije »Izgradnja vodovoda Vrh-Radoblje--Globoko s sopolaganjem kanalizacije v Radobljah« in »Ureditev podvoza Rado-blje« ter Poročilo o potrjevanju investicijske dokumentacije za obdobje od 15. 10. 2013 do 31. 1. 2014.
Naslednja redna seja občinskega sveta bo 23. aprila.
Gradiva za seje občinskega sveta in posnetki sej so dostopni na občinski spletni strani www.lasko.si.
Tanja Grabrijan
1 republika slovenija upravna enota laško
Delo zaposlenih v Upravni enoti Laško v letu 2013_
Na osnovi opravljenih pregledov dela v minulem letu je mogoče zaključiti, da je bilo opravljeno zelo dobro. Brez zaostankov, povsem v okviru predvidenih rokov in to kljub bistveno zmanjšanemu številu zaposlenih glede na leto 2010, ki je lahko, po številu zadev, najbolj primerljivo z letom 2013, kajti primerjava z letoma 2011 in 2012 ni realna zaradi okoliščin, ki so se nanašale na množično menjavo osebnih dokumentov in sprejem določenih zakonov (ZUJF).
Racionalizacija stroškov materialnega poslovanja teče že najmanj deset let. Vidni so tudi veliki prihranki in dejstvo je, da skoraj ni več kje vzeti. Poraba materialnih stroškov v UE Laško v letu 2007 je bila 184.790,08 EUR, v letu 2013 je znašala le 95.959,16 EUR ali le 45,95% glede na leto 2007. Navedeno zmanjšanje smo dosegli z nadzorom porabe ter načrtovanjem in izvajanjem varčevalnih programov. Zmanjševanje stroškov poštnih storitev in stroškov tiskanja, na katere v UE nimamo ali skoraj nimamo vpliva, lahko prinese, za obstoječe razmere, še določene prihranke, vendar bi bila potrebna sprememba »krovnih« pogodb, na kar pa v UE nimamo vpliva.
Iz navedenih podatkov o opravljenem delu Upravne enote Laško v preteklih letih
je razvidno, da se obremenjenost zaposlenih povečuje. Pogoji dela, kar je ugotoviti iz zniževanja materialnih stroškov, se slabšajo. Zaradi svetovne gospodarske krize, ki se odraža tudi v slabem finančnem stanju naše države, je pritisk na delavce v javnem sektorju vsako leto večji. Žal smo pri tem vedno najbolj na udaru javni uslužbenci državne uprave na lokalnem nivoju, ki predstavljamo le manjši (in bistveno slabše plačan) del javnega sektorja.
Menim, da je prav, da se na tem mestu zahvalim vsem sodelavcem za kakovostno opravljeno delo in sodelovanje ter razumevanje pri izvajanju sprejetih ciljev.
mag. Andreja Stopar, načelnica UE Laško
Tabela št. 1: Prikaz števila zadev vodenih po ZUP-u v obdobju 2010 - 2013
	2010	2011	2012	2013	2012 - 2011		2013-2012		2013-2010	
Skupno št. vseh upravnih zadev, v por. obdobju	11617	13221	15659	11892	2438	18,44%	-3767	-4,06%	275	2,37%
Št. upravnih zadev, rešenih v zakonitem roku	11517	13110	15513	11729	2403	18,33%	-3784	-24,39%	212	1,84%
Skupno št. rešenih upravnih zadev, v por. obdobju	11517	13110	15513	11729	2403	18,33%	-3784	-24,39%	212	1,84%
Skupno št. vseh pritožb v por. obdobju	14	16	25	8	9	56,25%	-17	-68,00%	-6	-42,86%
Št. zaostankov	0	0	0	0	0	0,00%	0	0,00%	0	0,00%
Tabela št. 2: Gibanje števila drugih upravnih postopkov (DUN) v letih 2010 - 2013 Tabela št. 3: Število zadev (ZUP + DUN) na število zaposlenih v letih 2010 - 2013
2010	2011	2012	2013	2013 - 2012		2013 -2010	
				število	%	število	%
11.266	17.076	19.932	16.836	- 3.096	84,47	5.570	149,44
2010			2011			2012			2013		
1	2	3	1	2	3	1	2	3	1	2	3
22.883	30	763	30.297	30	1.010	35.591	28	1.271	28.728	26	1.105
Legenda: 1 - število zadev, 2 - število zaposlenih, 3 - število zadev na zaposlenega
7
krajevne skupnosti
KS RECICA
Spomladansko prebujanje v KS Rečica_
Kako hitro beži čas spoznamo ob dogodkih, ki so šli mimo nas, kako nam je pod kožo zlezel naš Bilten pa sem ugotovil, ko ste me, spoštovani krajani, cukali za rokav in povpraševali, zakaj ni nič napisanega? No, pa bomo danes malo bolj obširno zapisali in že takoj na začetku z velikim veseljem še enkrat čestitali našemu Ivanu Kušerju - dobitniku priznanja Antona Aškerca za delovanje na področju ljubiteljske kulturne dejavnosti. Le tako naprej!
Letošnja zima je bila milejša in tako smo do zadnjega marca porabili 5.646 evrov za izvajanje zimske službe. Žled v naših gozdovih ni pustil opustošenja, ki smo ga lahko opazovali drugje, tudi oskrba z električno energijo je bila nemotena. Mogoče smo res bili v lanski jeseni malo tečni in smo malo negodovali, ko je Elektro Celje izvajalo večja vzdrževalna dela na celotnem območju in so zamenjali dotrajane stebre, očistili trase ter tako zagotovili normalno distribucijo električne energije. Izvedli so tudi obnovo transformatorske postaje v Kurjem grabnu, ki je zgrajena na najsodobnejši način in omogoča boljšo oskrbo. S pomočjo pooblaščene organizacije smo izvedli strokovno predavanje na temo varnega dela z motorno žago in obisk je bil nad pričakovanji, udeležen-
V dvorani bomo letos poizkušali izvesti posodobitve, in sicer zgraditi rampo za prihod na oder za težje gibalne osebe, zagotoviti brezžično omrežje za internet in nabaviti ustrezno ozvočenje za različne prireditve. S podjetjem Telekom smo imeli pogovore na temo izboljšanja prenosa internetnega signala in po njihovih besedah pripravljajo projekte posodobitve omrežja, ki naj bi potekal od tovarne Tim do osnovne šole. Ali nam bo uspelo, bo odvisno predvsem od nas samih, saj je na omenjeni relaciji potreben izkop in položitev optičnega kabla.
Občina Laško in njene strokovne službe pripravljajo projekt izgradnje kanalizacijskega omrežja v Spodnji Rečici, ki naj bi potekal sočasno z obnovo lokalne ceste, za območje stanovanjskih hiš od Tehnike do poslovnih prostorov podjetja Final Pasa-rič pa naj bi se obnovila obstoječa kanalizacija. Za slednje smo zaprosili občino, da organizira skupni sestanek z vsemi lastniki zemljišč in poda strokovne odgovore. V enem izmed prejšnjih prispevkov sem vas obvestil, da se rok, ki ga je predpisala država za izgradnjo malih čistilnih naprav neizmerno bliža, obveščamo pa vse lastnike kmetij, ki imajo zgrajene ustrezne gnojne jame, da bodo lahko le te uporabljali za fekalije pod ustreznimi pogoji, ki so predpisani v 13. členu Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 88/2011). Upravljavec javne kanalizacije JP Komunala Laško in strokovne službe Občine Laško bodo pripravile ustrezne dokumente in pogoje, zato je smiselno, da se obrnete na omenjene službe in pridobite vse potrebne informacije, kot so pridobitev izpisa iz registra kmetijskih gospodarstev, priloga B subvencijske vloge in upoštevanje kriterijev, kot so število GVŽ ter obremenitev kmetijskega gospodarstva. KS je objavila razpis za podelitev priznanj ob krajevnem prazniku in pisne predloge pričakujemo do 30. aprila. V letošnjem letu bo KS ob pomoči Občine Laško soorganizator prireditev ob 1. maju in že sedaj vas vljudno vabimo 26. aprila, ob 15. uri na Planinski
ci pa so prišli tudi iz sosednjih krajevnih skupnosti. V zadnjem obdobju lahko na terenu opazite geodete, ki skladno s pridobljenimi pogodbami o prenosu zemljišč opravljajo odmero javnih poti in vse potrebne postopke za vpis v zemljiško knjigo. Vsa potrebna finančna sredstva za ta namen zagotovi Občina Laško iz sredstev občinskega proračuna. Priprave na izgradnjo javnega vodovoda tečejo naprej in tako se podpisujejo služnostne pogodbe, opravila se je odmera za vodohram, v izdelavi pa je že projektna dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja. Z velikim pričakovanjem pričakujemo razpis za energetsko sanacijo naše šole, ki se bo izvedla v letošnjem letu in želimo si, da bo šola z odprtjem 1.septembra že nared! Skladno s sklepom sveta KS bomo v letošnjem letu obnovili sanitarije v Sindikalnem domu. Projektna dokumentacija je gotova in v kratkem bomo izvedli razpis za obnovo. Izvedli bomo razpise za strojno košnjo brežin, urejanje avtobusnih postaj, za asfalterska dela in strojno čiščenje prepustov. Udeležili smo se tudi občnih zborov posameznih društev, prisluhnili njihovim poročilom in tako lahko s ponosom rečemo, da društva delujejo odlično in da so njihovi načrti za delo v letu 2014 obširni. Želimo si, da bi jim zastavljene naloge popolnoma uspele.
8
krajevne skupnosti
dom Šmohor, kjer bomo postavili mlaj na tradicionalen način in slišali kakšno domačo pesem. 1. maja ob 11. uri pa vabljeni na tradicionalno srečanje na Šmohorju, kjer bomo ob nagovoru župana v program vključili tudi Godbo na pihala Laško, izvedli otroški program s klovnom Žaretom, Joca pa nam bo na svoj način predstavila praznovanje tega praznika v preteklosti in
danes. Za veselo razpoloženje bodo poskrbeli fantje narodnoza-bavnega ansambla Do jutra. Vljudno vabljeni, želimo si sončnih dni in na koncu, drage krajanke, ob vašem minulem dvakratnem prazniku iskrene čestitke in srečno!
Matjaž Pikl, predsednik KS Rečica
KS VRH NAD LAŠKIM
Zahvala_
Družini Plahuta in Frece iz Šentru-perta nad Laškim se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so pristopili k ažurni in uspešni sanaciji plazu, nastalem lani novembra, po obilnem deževju. Plaz je namreč ogrozil dostop do našega domovanja na »Art«.
Še posebej se zahvaljujemo Aljažu Krpiču in županu Francu Zdolšku.
Franci Plahuta in Štefan Frece
KS LAŠKO
Ureditev novega opornega zida na Strmci (Krištofu)_
Že dalj časa so nas krajani nagovarjali k popravilu opornega zidu na javni poti pri Ivanu Zorku na Strmci. Kot smo obljubili lani ob otvoritvi asfaltirane ceste na Krištofu, smo v letošnji načrt del v naši krajevni skupnosti med drugim uvrstili tudi ureditev nove »škarpe« na omenjeni relaciji. Zaradi ugodnega vremena smo zadevo lahko izvedli že konec januarja. V pomladanskem času pa pričakujemo, da bodo krajani sami uredili
še »fina« zemeljska dela in zasejali travo ter tako prispevali svoj del k investiciji. Asfaltiranje razpok na cestišču pa pride na vrsto kasneje.
Martin Kokotec, predsednik KS Laško
KS MARIJA GRADEC
Ali bo okolica šole na Reki oživela?
V okviru projekta »Sodelovanje žanje« smo se mladi iz Reke nad Laškim odločili oživeti okolico zapuščene podružnične šole na Reki. Šola je že nekaj let zaprta in naše otroke tako dnevno vozimo v osnovno šolo v Laško. Izkazalo se je, da je z zaprtjem šole na Reki izginil tudi skupnostni prostor. Šola je bila edini prostor srečevanja celotne skupnosti, prostor dogodkov, proslav in srečevanj. Odločili smo se obrniti trend odhajanja z Reke, četudi se vsak dan vrnemo domov. Naše okolje, naravo, ljudi in naša znanja ter ambicije namreč vidimo kot vrednote in kot razlog obiskov ljudi iz Laškega, Celja in širše. Ti so tudi vselej toplo sprejeti.
Pobudnik projekta je bil Franci Pusar, ki je k temu povabil etnologinjo Nino Roškar. Zbrala sta več mladih, ki so bili pripravljeni svoje znanje prispevati k temu projektu in se povezati s krajani v okolici. Projekt »Sodelovanje žanje« smo s podporo programa Evropske unije Mladi v akciji pričeli v letu 2013. Takrat je svojo podporo projektu ponudila tudi Občina Laško, posluh za naše načrte je imel župan Franc Zdolšek osebno in več strokovnih služb občine. V najem smo dobili občinsko zemljo ob šoli na Reki, kjer lahko skupaj in s prispevkom vsakega zainteresiranega krajana ustvarjamo bolj prepletene zgodbe kot doslej.
Ker je eno najpomembnejših področij človekovega življenja hrana in je hkrati tudi povezovalni element - družinsko kosilo! Pogostitev na proslavi! - smo se odločili raziskati polje prehranske samooskrbe naše skupnosti. Zapeljite se skozi našo pokrajino in videli boste mnoge male vrtičke ob skoraj vsaki hiši, če že ne vrtov in sadovnjakov najbolj zavzetih gospodinj oziroma gospodinjstev. Terenske antropološke ekskurzije so pred nami razgrnile paleto znanj o tehnikah vrtnarjenja, semenarjenju, kolobarjenju in seveda mnoge razloge, zakaj ljudje na Reki obdelujejo svoje vrtove. Rdeča nit razlogov je konec koncev ta, da imajo to radi.
Februarja 2014 smo se zbrali pri šoli, kjer smo naredili izmero terena zaradi želje po ureditvi permakulturnega vrta,
ki ga želimo trajno vzpostaviti. Mladi smo se odločili obstoječa tradicionalna znanja zbrati in jih vključiti v načrtovan skupnostni vrt pri šoli po principih permakulture. Permakultura je način vrtnarjenja ali obdelovanja zemlje, kjer s pozornim opazovanjem narave zastavimo vrt tako, da potrebuje vedno manj nege in sčasoma skrbi sam zase. Na začetku je treba seveda vložiti dosti energije, da ugotovimo kaj funkcionira in kaj ne - Rečani temu pravimo »kaj dela« - kaj so dobre in kaj slabe sosede ter kaj so zahteve našega koščka zemlje. Z leti se naš vložek dela zmanjšuje, pridelki pa povečujejo. Tako je, ko znamo poslušati in upoštevati naravo.
Poleg ustvarjanja skupnostnega per-makulturnega vrta in delavnic permakul-
9
krajevne skupnosti/energetsko svetovanje
ture izvajamo tudi delavnice medijskega sporočanja. Eno izmed takšnih delavnic smo že izvedli na Turizmu na kmetiji Slapšak. Ker tam razumejo pomen prehrane, je delavnici sledila odlična gobova juha z ajdovimi žganci! Rezultat te delavnice pa je članek, ki ga pravkar berete. Na naše delo in uspehe smo ponosni in želimo znati sporočiti to drugim ter jih povabiti, da se nam po svojih zmožnostih pridružijo. V našem času sporočanje, poleg komunikacije v živo, poteka predvsem preko različnih medijev. Na tak način lahko dosežemo tudi veliko večje število ljudi in jim povemo za primer dobre prakse pri nas.
Da sodelovanje res žanje, iz delavnice v delavnico dokazuje vedno več ljudi, ki prispevajo k našemu skupnemu projektu. Trenutno je skupnostni permakulturni vrt na Reki projekt okoli štiridesetih ljudi iz vseh generacij in veselimo se vsakega, ki se nam pridruži. Vsak prispeva po svojih zmožnostih in se iz našega druženja nauči, kar ga zanima. Permakultura se na tak način prevesi tudi v družbene procese. Si predstavljate življenje v skupnostih, kjer bi z upoštevanjem in spoštovanjem narave in drug drugega vedno manj delali in vedno več ustvarjali? Mi si.
V okviru projekta načrtujemo še delavnice o pridelavi semen, družabne do-
HWFiam MERMANIE
ENERGETSKO SVETOVALNA PISARNA LAŠKO
Lansko leto sem ob tem času zapisal, da takšne zime - hladne z obilico snega, že dolgo nismo imeli. Letos lahko napišem podobno - takšne, s tako malo snega in visokimi temperaturami tudi že dolgo nismo imeli. Kljub višjim temperaturam je bilo potrebno zagotavljati ogrevanje in pripravo sanitarne tople vode.
Nekaterim je uspelo še pred sezono zamenjati dotrajano stavbno pohištvo, drugim izvesti dodatno izolacijo obodnih površin svojih objektov, nekateri pa
godke na vrtu, medijske delavnice, ekskurzijo na permakulturni gozdni vrt ter aktivnosti, namenjene otrokom.
Želimo si, da bi s tem druženje med krajani ponovno oživelo. Pravzaprav se je to že zgodilo.
so zamenjali ali preuredili ogrevalni sistem. Kar nekaj občanov je pridobilo dodatna sredstva iz razpisov Eko sklada in izvedlo potrebne ukrepe. Večina je opazila, da je oprema, ki odgovarja pogojem razpisa, kar precej dražja od podobne, ki tem pogojem ne ustreza. Kljub temu je bilo veliko povpraševanje po denarnih spodbudah, tako da je bil razpis že pred koncem leta prekinjen. Letos je novi razpis že objavljen. V novem razpisu so spremenjeni nekateri pogoji, ki jih je ob prijavi potrebno upoštevati. Občinskemu svetu je predlagano, da bi tudi v naši občini, podobno kot v nekaterih drugih, zagotovili dodatne spodbude tistim, ki bi že pridobili sredstva iz Eko sklada. Aktivnosti v tej smeri so bile predvidene že v Lokalnem energetskem konceptu iz leta 2008.
Tudi ob koncu letošnje kurilne sezone (upam, da je že blizu), moram opozoriti na »kurjače«, ki ne zmorejo toliko poguma ali volje, da bi v svojih (večinoma) starih kotlih kurili tako, da z nevarnimi izpusti ne bi ogrožali svoje okolice. Dobiš lahko občutek, da nekateri okolico onesnažujejo nalašč. Samo spom-
Lahko nam pišete na naslov koordinatorice na Reki, Marte Slapšak: slapsakmarta@gmail.com.
Krajani Reke nad Laškim
nil bi jih na to, da umazanijo in strupe, ki jih pošiljajo preko dimnika sosedom, vdihavajo tudi sami. Kaj vse nastane pri gorenju, predvsem v starih pečeh, lahko sedaj že vsak najde na spletnih straneh in o svojih podvigih razmisli sam. Res je, da se v starih pečeh ne more doseči enako kvalitetnega zgorevanja kot v novih sodobnih, lahko pa se smeti in druge škodljive odpadke odloži v smetnjak ali odpelje na deponijo. Prav tako je zelo škodljivo kurjenje premalo suhih in slabih drv (www.delo.si/gospodarstvo/ okolj e/kurj enj e-drv).
Po končani kurilni sezoni ne smemo pozabiti na vzdrževanje kurilnih sistemov, jih pravočasno preveriti ter pripraviti za prihodnjo sezono. Razmislili bomo tudi o možnosti za izvedbo še kakšnega ukrepa, da bi zmanjšali stroške in privarčevali energijo.
Preko poletja je čas, da se pripravimo na novo kurilno sezono, za katero ne vemo, kaj »dobrega« bo prinesla. Najbolj pa drži dejstvo, da se energenti dolgoročno zagotovo ne bodo pocenili.
Energetsko svetovalna pisarna Laško
KS SEDRAZ
PREGLED GASILNIH APARATOV
V nedeljo, 4.5> 2014« v Gasilskem domu Sedraž,
od 8. do 12. ure.
VABLJENI!
Servis guilnlliov- Gasilska enota Laško
10
• . - -DJ1Î31
komunala
KOMUNALA s^ LAŠKO
Novice s področja kanalizacije
JP Komunala Laško d. o. o. izvaja na področju priključitev na že izvedeno kanalizacijsko omrežje individualne priključke. Po predhodnem ogledu izdelamo ponudbeni predračun, po potrditvi ponudbenega predračuna izvedemo dela.
Za vse občane, ki se priključujejo na že izvedeno kanalizacijsko omrežje, opravi-
mo ogled izvedenih del ter pripravimo primopredajni zapisnik med lastnikom objekta in upravljavcem Komunalo Laško. Občane, ki izvedejo priključek v lastni režiji pozivamo, da nas pokličejo, da opravimo prevzem priključka.
V	prihodnjih mesecih bomo izvajali tudi praznjenje greznic, o datumu boste naknadno obveščeni.
Občane pozivamo, da v kanalizacijo ne mečejo odpadkov, ki v kanalizacijo ne sodijo. Opažamo, da v črpališča prihajajo predmeti, ki otežujejo normalno delovanje sistema in povzročajo dodatne stroške pri vzdrževanju kanalizacije.
V	mesecu marcu je bil na črpališču Kmetijske zadruge Sevce v odvod tlačnega voda vgrajen merilnik pretoka fekalij iz črpališča. Dela je izvedlo podjetje EEA,
Medved Danijel, s. p., ki uspešno opravlja vsa instalacijska dela na področju vzdrževanja in pregledov črpališč v celotni občini Laško.
Suzana Kastelic
Novice s področja ravnanja z odpadki_
V marcu so se končno pričele odvijati zadeve v zvezi z neprevzeto embalažo iz leta 2013. S strani odgovornih družb je bila podana zaveza, da se do 15. 4. odstranijo začasno skladiščene količine mešane embalaže.
Drugi vikend v aprilu je potekala vsakoletna akcija zbiranja nevarnih odpadkov v sodelovanju s podjetjem Simbio iz
Celja. Natančne količine zbranih nevarnih odpadkov in primerjave s preteklimi leti bodo objavljene v naslednji številki Biltena. Vsem občanom se zahvaljujemo za sodelovanje v akciji.
Krajevnim skupnostim Rečica in Jur-klošter smo priskočili na pomoč pri odvozu in končnem ravnanju z odpadki, ki so bili pobrani ob cestah, potokih in pohodnih poteh. Ker naša akcija zbiranja kosovnih odpadkov že nekaj let poteka na drugačen način kot pretekla leta, je
opaziti pozitiven trend, predvsem se kaže tako, da se črna odlagališča pojavljajo v manjšem obsegu. V negativnem smislu je potrebno izpostaviti lokacijo ob prostorih Surovine, kjer tistih 5% občanov, o katerih smo govorili v preteklih številkah, še vedno brez zavesti odlaga odpadke, kljub temu, da lahko na zbirni center Strensko brezplačno pripeljejo kosovne odpadke.
Andrej Ilijevec
Zimska služba 2013-2014_
JP Komunala d. o. o. Laško je bila odgovorna za izvajanje zimske službe na lokalnih cestah, pomembnejših javnih poteh, ulicah, hodnikih za pešce in javnih parkirnih prostorih v občini Laško, v obdobju od 15. 11. 2013 do 15. 3. 2014, skladno z zakonodajo, s planom zimske službe in izvajalsko pogodbo z Občino Laško. Pri izvajanju zimske službe je bilo angažiranih 20 vozil in 35 delavcev, od tega 10 zunanjih izvajalcev (4 kmetje z dopolnilno dejavnostjo, 4 samostojni podjetniki in dve gospodarski družbi). Organizirana je bila služba dežurstva in
pripravljenosti na domu. V sklopu dežurstva se je izvajala tudi cestno pregledna služba. Vodja zimske službe je odrejal dežurstvo in pripravljenost glede na pričakovane vremenske razmere. V tej sezoni ni bilo izrednih dogodkov, prav tako tudi ni bilo potrebno zaradi zimskih razmer zapirati posamezne odseke cest, razen ceste Šmohor - Gozdnik - Koder, katere zapora je bila dogovorjena že pred 15/11-2013, skladno z odločbo o zapori. Delo je potekalo v mejah normale in brez večjih problemov. Kot izvajalec imamo zavarovano odgovornost za izvajanje dejavnost. Tudi v tej sezoni smo imeli nekaj zahtevkov po izplačilu odškodnin, ki so posledica dogodkov na cestah v času zimskih razmer. Potrebno je poudariti, da je upravičenih zahtevkov zelo malo. V sezoni 2012/2013 je bila zadnja akcija izvedena 3. aprila 2013, v sezoni 2013/2014 pa 17. februarja 2014. Dela so se izvajala skladno s Pravilnikom o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest (UL 62/98). Nameščenih je bilo preko 3.400
opozorilnih snežnih količkov ter postavljenih 53 kompletov prometnih znakov vezanih na zimske razmere. V sezoni je bilo opravljenih 14 akcij pluženja vseh cest in 13 akcij posipavanja vseh cest in ulic. Opravljenih je bilo 1.371 delovnih ur, porabljeno 612 ton gramoza za posip in 289 ton soli (lani 625 ton). Stroški zimske službe v tej zimi so bili približno pol manjši kot v prejšnji sezoni.
Ugotavljamo, da je bilo izvajanje zimske službe v občini Laško dobro organizirano, prav tako pa tudi učinkovito in gospodarno. Kljub sorazmerno mili zimi se je stanje cest tudi po tej sezoni poslabšalo tako, da bo tudi letos potrebno nujne sanacije izvesti čim prej.
11
intervju
Intervju z mag. Andrejem Bošnjakom, predsednikom uprave Thermane, d. d.
VRAČANJE K STARIM VREDNOTAM
S 1. septembrom 2013 je delo predsednika uprave Thermane, d. d., prevzel mag. Andrej Bošnjak, ki se ukvarja predvsem s trajnostnim razvojem, torej z upravljanjem takšnih in drugačnih virov, vodil pa je že družbe v različnih statusnih pogojih. Pred prihodom v Laško je njegovo karierno področje zajemalo raznolike panoge - od gradbeništva, ravnanja z odpadki, medicine, medicinskega inženiringa do trgovine, hotelirstva, igralništva, tekstila in telekomunikacije. Z novim predsednikom uprave smo se pogovarjali o sanacijskem načrtu Thermane, njegovih dolgoročnih pogledih na družbo in o sodelovanju z ostalimi turističnimi ponudniki v občini.
Na čelu družbe ste že dobrih sedem mesecev. Ko ste prevzeli delo, ste rekli, da je glede na dolgove treba narediti sanacijski načrt. Kakšno je trenutno stanje?
Situacija je trenutno takšna, da smo z bankami upnicami prišli do sporazuma, kar pomeni, da smo prišli do dogovora, ki je skladen z našim načrtom o restruk-turiranju družbe, torej so glavni ekonomski parametri usklajeni. To pomeni, da smo prejšnji petek (intervju je potekal 17. 3., op. p.) na sodišče vložili vlogo za postopek za preventivno prestrukturiranje, kar pomeni, da družba s finančnimi upniki sklene dolgoročni dogovor, s katerim zagotovi, da prezadolžena družba skozi čas pride spet na zeleno vejo.
Hkrati ste tudi dejali, da ne razmišljate o odpuščanjih, da pa se bodo morda morale nižati plače.
Situacija je bila takšna, da sem prišel v družbo, ki je bila prekomerno zadolžena in v trenutku, ko sem jo prevzemal, tudi nelikvidna, kar pomeni, da v družbi ni
12
bilo sredstev, s katerimi bi bilo možno zagotavljati kratkoročno plačilno sposobnost. Zato brez sodelovanja zaposlenih in brez tega, da smo vsi skupaj pristali na znižanje plač, te družbe ne bi bilo več možno upravljati ali reševati. Zaradi tega je bil za obstoj družbe ključen dogovor z zaposlenimi - v bistvu smo vsi, razen tisti z najnižjimi plačami, prispevali 20 odstotkov. Ta progresijska lestvica je kdaj tudi malo sporna, ker je največji profil tistih z najnižjimi plačami, ampak glede na to, da je danes v Sloveniji treba razmišljati o neki socialni kapici, smo se skupaj z zaposlenimi odločili za ta sistem. To je bil eden izmed glavnih ukrepov, ki smo jih v preteklem letu naredili, zato da smo podjetje kratkoročno stabilizirali. V vmesnem času smo nekaj naredili tudi na prodaji, na racionalizaciji stroškov in vsi ti ukrepi skupaj so prispevali k temu, da je druga polovica leta bila bistveno uspešnejša kot prva.
Kako ste zadovoljni s poslovanjem v letu 2013 oziroma odkar ste nastopili kot predsednik uprave družbe?
Poslovanje družbe, ki je v takšni situaciji, je težko. Biti zadovoljen je mogoče napačen termin. Ko so takšne težave, kot so v tej družbi, si vesel za vsak dan, ki ga uspešno premagaš, za vsako plačo, ki jo uspeš izplačati, in za vsak dogovor, ki ga uspeš skleniti, zato da družba posluje naprej. Danes smo v boljši situaciji kot smo bili ob prevzemu družbe, tako da lažje opravljamo svojo nalogo, lažje poslujemo, vendar pa je pred nami še dolga pot, preden bomo družbo spravili tako daleč, da bo dolgoročno varna. O tem, da bi bil zadovoljen, ni možno govoriti, sem pa vesel, da vsak dan s sodelavci, z zaposlenimi v družbi prihajamo bližje temu, da bo družba dolgoročno varna.
Kakšna pa je potem vaša dolgoročna vizija družbe?
Naš dolgoročen pogled gre v smer vračanja k vrednotam, ki jih je ta družba imela. Letos praznujemo 160. obletnico. Družba je vedno bila tesno povezana z medicino, z znanjem iz medicine in te prvine si želimo ponovno vplesti v družbo. Ne samo v zdravstvenem delu, za katerega je to običajno, ampak ta nad-pis zdravje vzpostaviti tudi v termalnem delu oziroma v našem Thermana parku. To pomeni nekaj alternativne medicine, nekaj wellnessa, mogoče še kakšne druge
medicinske vsebine. Razmišljamo tudi o kakšnih izobraževalnih vsebinah in podobnih stvareh, ampak to so v tem trenutku še zametki. Kar nekaj trdega dela bo še potrebnega, da bomo te zadeve lahko uresničili.
Kaj pripravljate ob 160-letnici?
Za to leto pripravljamo nekaj stvari, ki upam, da nam bodo kot presenečenje tudi dobro uspele. Pripravljamo program, v letošnjem letu smo že kar nekaj ugodnosti predvideli tudi za Laščane. Prebivalcem Laškega smo namenili posebne pakete in posebne cene. Ponovno želimo Laščanom približati njihovo Thermano in to na takšen način, da se bodo pri nas brez slabe vesti prepuščali užitkom, ker bodo uživali kakšne popuste, ki jih drugi ne morejo dobiti.
Kateri pa so vaši ključni trgi v tujini? Na katere trge se osredotočate?
Trenutno so naši ključni trgi Italija, Avstrija, Nemčija, tudi Rusija, na katerih se trenutno pojavljamo kot ponudnik wellnessa. Računamo na to, da bomo skozi leta, ko bomo nekoliko okrepili medicinske storitve, mogoče v tem segmentu poiskali tudi nove tržne niše, ki jih v tem trenutku na omenjenih tržiščih še ne obdelujemo. Zdravilišče Laško želimo pozicionirati skladno z nekim tihim sloganom Po zdravje v Laško. Verjetno je vsem starejšim Laščanom še znano, s čim so Laško povezovali v preteklosti - kadar so po bivši Jugoslaviji pomislili na zdravilišče, so pomislili na Laško, in kadar so pomislili na dobro pivo, so se prav tako spomnili na Laško. Želimo, da bodo ljudje ob zdravju pomislili na Laško in da če se bodo želeli pozdraviti, da bodo prišli sem. To zaupanje želimo ponovno povrniti v naše strokovnjake, ki jih imamo v hiši.
Poleg Thermane so v občini še Rimske terme. Koliko lahko na tem mestu govorimo o konkurenci in koliko o sodelovanju?
Pravzaprav so Rimske terme pred kratkim šele dobile lastnika, ki bo potreboval nekaj časa, da zastavi svojo cenovno politiko in da razmisli, v katero smer želi usmerjati svoje tržne ambicije in tudi sredstva, ki jih bo namenjal v promocijo. Po tem času bomo zagotovo sedli skupaj, ker smo oboji destinacija Laško, da rečem nekoliko širše. Zagotovo bomo našli področja, na katerih bomo skupaj lahko
izvrstno sodelovali. Verjamem v to, da bo tako lep in dober objekt, kot ga imajo, ter ponudba, ki je izvrstna, tudi v Rimskih termah našla svojega gosta in prav je, da ga najde. Na tržišču so pozicionirani na nekoliko drugačnem mestu kot mi in prepričan sem, da bodo tudi oni uspešni in upam, da bo to uspelo tudi nam, da bomo oboji skupaj v ponos Laščanom in da bomo naredili nekaj za promocijo mesta in okolice v Sloveniji ter tudi v širšem prostoru.
V letu 2013 je Laško dobilo nagrado EDEN za dostopni turizem, katerega del je navsezadnje tudi Thermana. Kako vzdrževati ta nivo, ki ga je Laško doseglo, oziroma ga morda še izboljšati za turiste?
Turistična ponudba ni posamezno podjetje, posamezen hotel, zdravilišče ali posamezna institucija, turizem smo vsi. Tako zaposleni v Thermani kot tudi vsi občani občine Laško, kot vsa turistična ponudba, ki je v okolici, od turističnih kmetij, znamenitosti, do dostopnosti, konec koncev tudi nagrad. To dostopnost in urejenost lahko samo s skupnimi močmi izboljšujemo in dvigujemo na novo raven. Sestavni del tega so tako majhni projekti, kot je posejati travo in urediti park ter sanirati kakšno klop, kot tudi, da se naredi pot ali cesto na grad, ki je dostojna za to, da se z nekim vozilom lahko pripelje gosta v drug gostinski obrat itd.
Na tem področju ni samo vprašanje, ali bo Thermana tu sodelovala in kaj lahko Thermana naredi, ampak predvsem tudi to, na kakšen način se bo Thermana pripravljena vključevati v projekte v okolju. V zvezi s tem bomo po naših najboljših močeh poskušali pri vseh naših izdelkih in v vseh naših ponudbah vključevati tudi lokalno okolje. Skupaj z ostalimi delavci v turizmu bomo poskušali poiskati najboljše možnosti, zato da bodo tudi oni uspešni, jim dajati na razpolago naše turistične kapacitete, računamo pa tudi, da bodo tudi oni nam pomagali pri trženju naših.
Thermana je v preteklih letih osvojila mnogo nagrad, znana je tako v Sloveniji kot v tujini. Kako vzdrževati takšen nivo?
Mislim, da bo naš ključni izziv, kako biti naj kopališče za posameznega gosta, torej kako imeti dovolj zadovoljnih gostov, ki se bodo k nam vračali v dovolj velikem številu, da bomo lahko preživeli. Kajti vse te nagrade, če je bilanca negativna in če družba ne preživi, ne pomenijo ničesar. V preteklosti je Thermana žela kar nekaj teh nagrad, na raznih razpisih, vendar kljub temu v zadnjih petih letih ni vzpostavila niti enkrat izrednega poslovanja pozitivnega poslovnega rezultata. Če samo pomislimo na to, koliko gazel imamo v slovenskem prostoru, pa so leto, dve leti zatem šle v stečaj in jih ni bilo več. Nagrada ni prvi cilj družbe. Prvi cilj je
odličnost v sami storitvi, zato, da so naši gostje zadovoljni in da se bodo vračali. Predvsem pa tudi poslovati na takšen način, da bodo naši zaposleni imeli varna delovna mesta. To pa ob vseh nagradah v preteklih letih vodstvu ni uspelo.
Torej je to dolgoročni načrt, da se družba postavi na t. i. zeleno vejo.
To je edina možnost, kajti najprej je treba vzpostaviti trajno poslovanje družbe, preden lahko začneš delati na imidžu. Najprej je treba poskrbeti za to, da zadeve delujejo tako, da so zdržne, dolgoročno varne in predvsem, da tudi kažejo na to, da bo možno sanirati vse dolgove, ki so se nabrali v preteklih letih.
Lahko govorimo o kakšnem časovnem okviru?
Ker so vse zadolžitve variabilne, je od tega v veliki meri odvisno, kako dolgo bo trajalo, preden bodo dolgovi poravnani. Vendar pa imamo v družbi cilj, da vse dolgove poravnamo zaradi tega, ker je, glede na sanacijo bank in gospodarsko dogajanje v Sloveniji, denar, ki nam je bil zaupan, davkoplačevalski. V bistvu vsi skupaj saniramo te banke, ki so nam posodile denar. Tako da bi odpis zdaj pomenil samo to, da davkoplačevalcem ne vrnemo njihovega denarja, to se pa nam ne zdi pošteno.
Nika Košak
13
turistično društvo
125 LET TURISTIČNEGA DRUŠTVA LAŠKO
Težko je prešteti vse obiskovalce Laškega, ki so se sprehodili po našem mestu in njegovi okolici, ki so zaplavali v bazenih zdravilne termalne vode, ki so suha grla poplaknili z okusnim hmeljnim napitkom od dne, ko je pred 125. leti bilo ustanovljeno Olepševalno društvo v trgu Laško, predhodnik današnjega Turističnega društva.
Z izgradnjo južne železnice in ponovnim »odkritjem« termalnih vrelcev v Laškem in Rimskih Toplicah se je tudi v Laškem pričela doba turizma. Obiskovalce, željne spoznavanja novih dežel in krajev, so k nam vabili zdravilna voda, že takrat „svetovno" znano pivo in lokalne zanimivosti.
Laščani so kaj hitro ugotovili, da tuji in tudi domači turisti poleg vseh naštetih posebnosti cenijo tudi, ali pa predvsem, lepoto. Zato je nekaj pomembnih tržanov združilo svoj entuzia-zem, znanje in želje ter se zbralo v ustanovnem odboru Olepševalnega društva. Spisali so društvena pravila in jih skupaj z vlogo za ustanovitev društva, aprila 1888, poslali cesarskemu namestništvu v Gradec. Enako kot danes, so tudi v preteklosti uradniki radi svojo pomembnost podkrepili tako, da so vloge vračali v dopolnitev. Ustanovitveni odbor je vestno in natančno izpolnil dodatne zahteve in po dobrem letu, 22. aprila 1889, prejel s cesarskim pečatom potrjena pravila. Karl Valentinič je takrat v krajevno kroniko
zapisal: »Laško ima od zadnjega poletja svoje olepševalno društvo, ki ga resnično potrebuje, kajti v našem lepem kraju je treba marsikaj pospraviti ...«
Prva stran statuta Olepševalnega društva v trgu Laško (Foto: Muzej Laško).
Prostori Turističnega društva v nekdanji Savinji leta 1964 (Foto: zej Laško).
Zanimivo, da je delo Olepševalnega društva, tako kot kasneje njegovega naslednika Turističnega društva, že od ustanovitve naprej povezano tudi z organiziranjem zabav. Začetni kapital za novo nastalo društvo so namreč ustanovitelji zbrali z organizacijo in izvedbo velike ljudske veselice. Člani olepševalnega društva so si že kar na začetku zastavili nekaj zelo smelih nalog. Lotili so se ureditve sprehajalne poti na desnem bregu Savinje, ki so jo zasadili z devetindvajsetimi kostanji, na nasprotnem bregu je nastala pot od trškega mostu mimo Žegnanega studenca do Jagoč, na pobočjih pogorelega Huma so zasadili preko sedem tisoč sadik dreves, skupaj s trško občinsko upravo so ceste in ulice Laškega posipavali z belim peskom, spodbujali so prebivalce k urejanju vrtov in krasitvi okenskih polic s cvetjem ... Urejali so razvaline starega gradu in, zanimivo, že takrat so izkazali visoko stopnjo zavedanja o pomenu dediščine, tudi arhitekturne, saj so sprejeli sklep, da je potrebno kamenje grajskih razvalin spravljati in niso dovolili odvoza. Do začetka 1. svetovne vojne so izdali preko štirideset turističnih prospektov, brošur in opisov, katerih avtorji so bili znanstveniki in profesorji . skratka strokovnjaki. V Olepševalnem društvu so skupaj delovali slovenski in nemški tržani. In vedno so bili člani društva tudi župani, uslužbenci trške občine, lastniki termalnih kopališč, obrtniki . In prav zato, ker so vsi skupaj stremeli k istemu cilju, urejenemu, lepemu, kulturnemu, turističnemu Laškemu, so bili tako uspešni .
Po 1. svetovni vojni je bilo dela še več. Društvo se je preimenovalo v Olepševal-
Mu
no in tujskoprometno društvo. Pisana druščina članov je sodelovala pri vseh akcijah, povezanih s turističnim razvojem kraja od obujanja starih šeg, urejanja sprehajalnih poti, skrbi za kulturno in naravno dediščino, do postavitve usmerjevalnih tabel in vremenske hišice. Zgradili so tudi stopnišče z osrednjega trga proti staremu gradu. Člani so zgledno in uspešno sodelovali z drugimi društvi, ki jih v Laškem ni manjkalo. Olepševalno in tujskoprometno društvo je imelo svojo informacijsko pisarno, saj je v tistem času v kraju bilo 250 zasebnih sob s 350 posteljami, ki so jih Laščani oddajali turistom. Društvo je imelo tudi manjši avtobus, s katerim so obiskovalce vozili v okolico našega kraja, pa tudi v Logarsko dolino. Leta 1939 so slavnostno in delovno proslavili 50. obletnico društva.
V času 2. svetovne vojne je delo seveda zamrlo, po koncu nore morije pa so se Laščani, združeni v društvu, spet zavzeto lotili dela. Preimenovali so se v Turistično društvo Laško. Nalog, ki so si jih zadali, je bilo veliko, prav tako pa tudi polen pod noge. Toda z odločnostjo in vztrajnostjo ter složnim nastopom se je društvo razvijalo ter sprejemalo in tudi izpeljalo vedno več za turistični razvoj kraja pomembnih nalog. Izdalo je razglednice in leta 1955 organiziralo turistični teden, v katerem je intenzivno s svojo zbirko sodeloval tudi muzej, ki ga je slabih petdeset let pred tem na pobudo Karla Valentiniča ustanovilo prav takratno Olepševalno društvo. Leta 1961 je bilo ustanovljeno Hortikul-turno društvo Laško, ki je takoj navezalo pristne in ustvarjalne stike s Turističnim društvom in obe društvi že od začetka z roko v roki skrbita za turistični razvoj in lep izgled mesta. V vrstah Hortikultur-nega društva se je pred enainpetdesetimi leti porodila zamisel za prireditev Pivo in cvetje, ki je prav v uspešni organizaciji Turističnega društva prerasla v največjo turistično prireditev v Sloveniji.
Danes, ko društvo praznuje 125. obletnico obstoja je struktura članov četrtega najstarejšega turističnega društva v Sloveniji na žalost precej drugačna kot ob ustanovitvi. Manjkajo ljudje na tistih položajih, ki bi s svojim vplivom in zavestjo lahko največ pripomogli k nadaljevanju uspešne in cvetoče tradicije Turističnega društva. Toda tisti, ki z društvom čutijo in živijo, bodo svoje poslanstvo nadaljevali v skladu z društvenimi vrednotami.
Tomaž Majcen
14
stik
STIK - CENTER ZA ŠPORT. TUfllZEM.
INFORMIRANJE IN KULTURO LAŠKO
Spoštovane obiskovalke in obiskovalci Kulturnega centra Laško_
V	Kulturnem centru Laško bomo s predstavo SNG Drama Ljubljana, Ko sem bil mrtev, v četrtek, 17. aprila, ob 19.30, zaključili sezono abonmajskih prireditev. Verjamemo, da vas bo odlična igralska zasedba (Janez Škof, Jernej Šugman, Alojz Svete, Boris Mihalj) nasmejala do solz in to brez besed, le ob spremljavi pianista Jožija Šaleja.
Veseli nas, da ste bili del zgodbe, ki smo jo soustvarjali v Kulturnem centru Laško v sezoni 2013/14. V sklopu Gledališkega abonmaja, ki je nudil pet vrhunskih komedij znanih gledališč, je bilo zagotovljenega veliko sproščenega smeha. Letošnji abonma Mavrice polk in valčkov je vsebinsko potekal malce drugače, saj je bil poudarek predvsem na kvalitetnih in priznanih ansamblih narodno zabavne glasbe. Ravnodušne pa vas ni pustil niti Abonma Laško, ki je letos zajemal različne glasbene zvrsti, od klasike, jazza do šansonov.
Skozi vso sezono je potekal ABC abo-nmajček za naše najmlajše iz vrtca in učence osnovnih šol. ABC abonmajček je sestavljen posebej za otroke iz vrtca in učence razredne stopnje ter posebej za učence predmetne stopnje. Vsak abonma zajema po pet predstav različnega žanra. Tako otroci spoznajo od gledaliških iger, lutkovnih, glasbenih, plesnih do poučnih predavanj. V ABC abonmajček je bilo vključenih nekaj preko 1000 učencev.
V	pripravi je že program za novo abonmajsko sezono prireditev 2014/15, ki bo zanimiv, raznolik in kulturno bogato obarvan.
Po-pustno dogajanje za otroke in odrasle_
Tokrat smo dogajanje okoli pusta pripravili v malce drugačni preobleki. Odločili smo se za norčave dneve PO pustu in v ta namen priredili Po-pustno rajanje za otroke na spodnjem vrtu Savinje ter Po-pustni ples v hotelu Hum, oba dogodka v sodelovanju s ŠMOCL-om.
Dopoldansko otroško rajanje, ki so ga spremljale otroške ustvarjalnice, kreativno izdelovanje balonov, brezplačni krofi in čaj, smo popestrili z otroško predstavo Teatra Cizamo, za odraslo večerno zaba-
vo pa sta poskrbeli glasbeni skupini Črna mačka in Trije kuščarji. Dogodka sta se izkazala za zelo dobro po-pustno popestritev, saj je bila obiskanost obeh več kot odlična.
Likovno društvo Laško je ponovno pripravilo lično napoved obeh dogodkov.
Alenka Škorjanc
4. jubilejni Laški sejem_
Tokrat se je Laški sejem odvijal nekoliko drugače. To je bil 45. sejem po vrsti, prisotnih je bilo 39 različnih ponudnikov.
Skozi leta se priljubljenost sejma dviga in sejem je postal neke vrste praznik za Laščane in okoliške obiskovalce. Obiskovalci radi pohvalijo raznoliko ponudbo, prodajalci pa že točno vedo, kaj naj ponudijo. Največ povpraševanja je po domačih dobrotah, domači sezonski zelenjavi, mlečnih in mesnih izdelkih.
Ob jubileju so ponudniki pripravili degustacije svojih prodajnih dobrot: pecivo, kruh, sveže in suho sadje, salame, namaze ... Kuhali so brezplačno kavi-co, ob ugodnih cenah so delili še darila: prtičke, pražena bučna semena, dodatni par ali kos. Podarjali so kupončke s popusti za naslednji nakup.
Vsak ponudnik in obiskovalec je lahko nazdravil z vinom ali sokom, ki ga je podarila Občina Laško. Prav tako je Gostilna Oštirka pripravila in razdelila preko 500 kanapejev različnih okusov. Pihalna godba Laško in mažoretna skupina ter mešani ansambel Okroglih muzikantov in Dorijev so popestrili dogajanje, župan pa je s pozitivnim govorom dodal še piko na i.
Iskrena zahvala vsem sodelavcem, ponudnikom in obiskovalcem za izvedbo in obisk 4. jubilejnega Laškega sejma. Pri organizaciji sejma mesečno sodelujejo podjetja in posamezniki: Komunala Laško, EEA Medved, Arpros, Vigrad, varovanje Kosič, Turistično društvo Laško, STIK in Občina Laško. S skupnimi močmi nam je uspelo zagotoviti nepozabno vzdušje.
Veselimo se pestrega dogajanja tudi v bodoče. V prihodnje si še vedno želimo dobrega sodelovanja z vsemi vključenimi in morda kakšne posodobitve infrastruk-
ture npr. nova javna stranišča in klopi za utrujene noge.
Vljudno vabljeni na naslednje Laške sejme, vsak prvi petek v mesecu.
Polona Zorko
Dvorana Tri lilije_
Dvorana Tri lilije je imela pester program. Tako so se v dvorani zvrstili košarkarji na vozičkih, ki so imeli državno prvenstvo, in sicer na enem od turnirjev v februarju.
Meseca marca je bil spored še pestrejši, saj je JSKD organiziral tekmovanje vrtče-vskih zborčkov, ki je v »Lilije« privabilo kakšnih 400 gledalcev. V nedeljo, 23. marca, je KD Vrh nad Laškim organiziral parado godb z gosti, ki so privabili v dvorano približno tisoč obiskovalcev, ki so uživali v prijetnem koncertu.
Osrednja prireditev v dvorani Tri lilije je bila »Karate 1 svetovni pokal«, ki je potekala 15. in 16. marca. Kako veliko tekmovanje je to, pove že podatek, da je v Evropi samo pet takšnih turnirjev. Z organizatorji vsako leto izboljšujemo že tako dobro organiziran turnir, kar potrjuje tudi vse večja udeležba tekmovalcev, ki jih je bilo letos skoraj 500 iz skupno 40 držav z vseh koncev sveta. Takšna prire-
15
stik
ditev ni pomembna za Laško zgolj s tekmovalnega vidika, gre predvsem za turistično promocijo Laškega, saj so nekatere reprezentance prisotne v Laškem teden dni ali več.
Zaradi dobre organizacije, odlične infrastrukture, ki jo Laško ima v takšen namen, je bila s strani Svetovne karate zveze dana obljuba, da se v Laško še vrnejo.
Aleš Antauer Foto: Boris Vrabec
Kaj se dogaja v Muzeju Laško?
V Muzeju Laško, tisti stari stavbi na Aškerčevem trgu, na kateri visi velik moder transparent z upodobitvijo laškega grba, se neprestano nekaj dogaja.
Ves mesec marec sta pred vhodom v razstavne prostore stala dva »hunta«. Rudarska vozička, kakršna so uporabljali pred skoraj sto leti na ozkotirni železniški progi v dolini Lahomnice, sta vabila k ogledu razstave Rudnik v Trobnem Dolu.
V Trobnem Dolu, ki se v starih dokumentih pojavlja zapisan kot Drobnidol, so sredi 19. stoletja pričeli z intenzivnim odkopavanjem premoga visoke kvalitete. Njegova povprečna kalorična vrednost je bila celo višja od tistega, ki so ga kopali v laškem rudniku. Fevdna pisma z dovoljenjem za izkoriščanje premogovih plasti so bila leta 1846 podeljena Karlu Volča-ku in baronici Gale. Po začetnem zagonu je bilo delo v premogovniku Trobni Dol večkrat ustavljeno in ponovno vzpostavljeno. Do njegove popolne opustitve leta 1935 se je menjalo več lastnikov. Med njimi je bil čisto na začetku 20. stoletja Otto Withalm, ki je bil v tistem času tudi lastnik cementarne v Lahomnem. Med prvo in drugo svetovno vojno, ko je rudnik postal del delniške družbe Trobni Dol v Laškem, je bila zgrajena ozkotirna železniška proga od rudnika do Marija Gradca, od koder so nato premog s tovornimi vozili transportirali na laško železniško postajo.
Del trase železnice, eden od vhodov v premogovnik, separacija in ostanki nekdanjega rudnika so še danes vidni,
vendar jih opazijo le domačini, katerih predniki so bili v preteklosti tako ali drugače povezani z rudarsko dejavnostjo v Trobnem Dolu. Opazil pa jih je tudi Vinko Križnik, ki mu raziskovalna žilica in občutek za dediščino nista dala miru. Lotil se je obsežne raziskave in zbiratelj-ska vnema ga je pripeljala do mnogih pomembnih ugotovitev in zanimivih zaključkov o nekdanjem življenju v Trob-nem Dolu. Njegova zbirka je po lanski septembrski predstavitvi na 28. Prikazu starih ljudskih šeg in opravil v Trobnem Dolu, s pomočjo članov sekcije za kulturo Strelskega društva Celjska četa Mala Breza, za dober mesec postavil na ogled v Muzeju Laško.
Razstava, ki je razkrivala in prikazovala delček bogate dediščine in zgodovine naših krajev, je vzbudila veliko zanimanje obiskovalcev. Zgodba pa se nadaljuje.
Na zelo pozitivne odzive je naletela tudi razstava Po poti XIV. divizije, ki je bila v Muzeju Laško na ogled v mesecu februarju (o njej je bilo pisano že v pretekli številki Laškega biltena), saj se vabila na gostovanja kar vrstijo. Razstavo smo marca uspešno predstavili v Planini pri Sevnici, dogovorjena pa so tudi že gostovanja v Radečah, Sevnici in Dobrni. Rezultat te naše razstave je, med drugim, vzpostavljeno sodelovanje s Knjižnico Velenje. Njihova razstava, posvečena pesniku Karlu Destovniku Kajuhu, bo meseca maja gostovala v našem muzeju.
In ko že ravno govorimo o razstavni dejavnosti Muzeja Laško v zadnjih dveh mesecih, je potrebno omeniti tudi projekt Vitrina meseca. V marcu so bili na ogled postavljeni likalniki na žerjavico.
Znano je, da so ljudje že pred davnimi časi ravnali oblačila z različnimi predmeti iz kamna, lesa in stekla. Kasneje so začeli uporabljati naprave iz kovine - li-kalnike. Gospodinje so jih uporabljale tako za likanje kot tudi za gretje oblek. Prve likalnike so pričeli uporabljati v 15. stoletju. Že takrat so imeli obliko ladjice. Narejeni so bili iz kosa kovine, ki so jo
segreli na plošči štedilnika ali v peči. Ker je bil tudi ročaj kovinski in zato vroč, so ga ovili z blagom. V 17. in 18. stoletju so bili v uporabi votli likalniki, v katere so dali segret kos železa. Na ta način se je segrelo le dno likalnika. Proti koncu 19. stoletja so prišli v uporabo likalniki na žerjavico. Ti imajo na zgornji strani pokrov, ki se ga odpre. V notranjost likalni-ka so dali žerjavico, nanjo pa nasuli oglje. Oglje so po potrebi dodajali. Gospodinje in krojači so likalnik stresali ali pa pihali vanj skozi odprtino na zadnji strani, da so žerjavico razžareli in segreli likalnik. Žerjavico je bilo med likanjem potrebno večkrat zamenjati, da je bila dovolj vroča in da je likalnik ostal dovolj topel. Likal-nik je imel ob strani odprtine za zračenje, oziroma dovod kisika.
Aprilska vitrina meseca je posvečena 125. obletnici Turističnega društva Laško. Pred petnajstimi leti je gospod Jure Krašovec v knjigi, ki je izšla ob takratni obletnici društva zapisal: »Leta 1888 je nekaj uglednih laških tržanov staknilo glave nad mizo. Iz teh pogovorov se je izcimil ustanovni odbor olepševalnega društva v Laškem. Sestavili so društvena pravila in jih poslali cesarskemu name-stništvu v Gradec. Od tam so potrjena vrnili 22. aprila 1889. Ta datum velja kot nastanek laškega olepševalnega, pozneje olepševalnega in tujskoprometnega in naposled sedanjega turističnega društva.«
Maja bomo v okviru omenjenega projekta v Muzeju Laško iz depoja na plano potegnili in predstavili stensko uro iz 18. stoletja.
Razstavna dejavnost pa ni edina dejavnost Muzeja Laško. Poleg aktivnosti, ki predstavljajo poslanstvo vsakega in s tem tudi našega muzeja, smo konec februarja priredili strokovno predavanje člana SAZU dr. Dragana Božiča, ki nas je popeljal v čas druge polovice 19. stoletja, v družbo takratnih fotografov, ki so v svoje objektive ujeli tudi naš kraj in njegovo okolico. Z dr. Božičem, ki je strokovnjak za železnodobne najdbe s področja Slovenije, smo navezali stik za sodelovanje in pomoč pri določitvi nekaterih eksponatov iz depoja Muzeja Laško in kmalu bomo lahko izsledke raziskav predstavili
16
v vitrini meseca ali kakšni manjši razstavi v sodelovanju z drugimi muzeji, ki imajo v svojih zbirkah podobne najdbe.
Muzej Laško je bil povabljen k sodelovanju v projektu Etika in vrednote, ki poteka v Vrtcu Laško. Najmlajše Laščanke in Laščane smo v sklopu modula »Vzornik za znanje in modrost« popeljali na muzejsko razstavo, se z njimi sprehodili po starem trškem jedru, spoznali starorimsko »čarovnico«, se splazili skozi najožjo laško ulico in občudovali najstarejšo trško hišo. Neobremenjeni, odkriti in neposredni otroci so pokazali visok nivo občutka za dediščino našega kraja, za kar gre pohvala tudi njihovim vzornicam v vrtcu.
To je le nekaj utrinkov iz zadnjih dogajanj v Muzeju Laško, stari stavbi na Aškerčevem trgu z velikim modrim transparentom, ki ste jih obiskovalci lahko doživljali pri nas. Veliko muzejskega dela pa je takšnega, ki ga mimoidoči, pa tudi naši redni obiskovalci, ne opazijo. Še ne opazijo. Rezultate bodo lahko videli šele na naslednji razstavi, predavanju, koncertu ... ali pa takrat, ko bodo pri nas iskali kakšen podatek iz zgodovine našega kraja. Za vas ves čas pripravljamo nove in nove kulturne dogodke. Zato le poglejte v napovednike in nas obiščite.
Tomaž Majcen
Kulturni bazar letos tudi v znamenju čebelarske dediščine_
V Cankarjevem domu v Ljubljani je 26. marca letos potekal že šesti Kulturni bazar, pri katerem so združili moči Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Zavod RS za šolstvo, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, Ministrstvo za zdravje, Slovenska nacionalna komisija za Unesco ter kulturne ustanove iz vse Slovenije.
Nameni in cilji prireditve, na kateri se je letos odvilo preko 100 dogodkov ter
predstavilo 300 kulturnih ustanov in številni samostojni kulturni ustvarjalci iz vse Slovenije so: doseči boljšo obveščenost o kakovostni kulturni ponudbi v Sloveniji, spodbuditi in predstaviti možnosti za povezovanje in sodelovanje ter okrepiti zavest o pomenu kulturno-umetniške vzgoje. Da ima slednja veliko bolj poglobljeno vlogo pri razvoju nadarjenosti in ustvarjalnosti, kot ji jo priznava splošno mnenje, dokazujejo številne mednarodne študije, med drugim tudi raziskava Umetnost zaradi umetnosti? - Vpliv kulturno-umetniške vzgoje (OECD, 2013), katere rezultate je na uvodni prireditvi Jaz sem ti predstavil dr. Valentin Bucik. Posebej je izpostavil dejstvo, da je umetniško izražanje človekova intrinzična potreba, umetniški način podajanja informacij pa najbolj učinkovit (Rojeni za zgodbe, 2012). Raziskave kažejo tudi močno korekcijo med večjim obsegom kulturno-umetnostnih vsebin znotraj vzgojno-izobraževalnih programov ter visokim indeksom inovativnosti, kar je za uspešnost in razvoj sodobnih družb ključnega pomena. Kulturni in umetnostni programi zanesljivo ne morejo biti dobičkonosna dejavnost, se je pa dobro zavedati, da zaradi ogroženosti jezika, umetnosti in kulture predstavljajo tisti jez, ki nas loči od morja povprečnosti in banalnosti.
V kontekstu letošnjega Mednarodnega leta družinskega kmetovanja je v okviru Kulturnega bazarja potekala tudi tematska razprava Čebelarstvo in kultura: Učimo se pri čebelah, saj čebelarstvo, poezija kmetijstva, v Sloveniji predstavlja pomembno naravno in kulturno dediščino, hkrati pa družinsko tradicijo, ki se prenaša iz roda v rod. Ob tem je bila posebej poudarjena neprecenljiva vloga šolskih čebelarskih krožkov in njihovih mentorjev - čebelarjev (v občini Laško ČD Laško izvaja kar 5 čebelarskih krožkov za različne starostne skupine na
»Učimo se pri čebelah«, razstavni prostor ČZS
štirih osnovnih šolah). Med zanimivimi in raznovrstnimi učnimi programi, ki temeljijo na čebelarskih vsebinah, so se na razstavnem prostoru Čebelarske zveze Slovenije predstavili tudi programi Čebelarstva in lectarstva Šolar, Čebelarstva Blagotinšek in Likovnega društva Laško, ki so nastali v okviru projekta Ustvarjajmo.
Marina Bezgovšek
AKTIVNO PREŽIVLJANJE POLETNIH POČITNIC ZA OSNOVNOŠOLSKE OTROKE
KAJ: Delavnice, izleti, odkrivanje zakladov in še veliko več
KDAJ: Vsak dan v času poletnih počitnic, od 7.00 do 16.00 KJE: Laško in okoliški kraji Aktivnosti bodo organizirane od ponedeljka do petka, od 30. 6. do 29. 8. 2014, program bodo izvajali spremljevalci - animatorji, poskrbljeno pa bo tudi za kosilo.
Informacije: TIC Laško, Valvasorjev trg 1, 3270 Laško, 03 733 89 50, tic@stik-lasko.si, www.stik-lasko.si
Organizator programa: STIK Laško, Trg svobode 6, 3270 Laško
Foto: Domen Grögl
17
stik
Umetnost na sotočju dobrega gostuje v Thermani_
Marec ni le čas pomladnega prebujanja, je tudi čas, ko zaživi ljubezen in čas, ki je v veliki meri posvečen ženskam in materam. Dan, ko smo koledarsko vstopili v pomlad, in dan, ki ga je UNESCO razglasil za svetovni dan poezije, smo letos obeležili z odprtjem razstave Umetnost na sotočju dobrega, ki bo v Biedermeier salonu Zdravilišča Laško na ogled vse do 5. maja 2014. Razstava del Mihe Maleša je oblikovana tako, da je njen ogled dostopen tudi osebam z okvaro vida, hkrati pa vsem omogoča boljše in bolj podrobno spoznavanje grafičnih tehnik.
Le kdo bi naravo, svetlobo, lepoto, umetnost, resnico ... (ste opazili, da je vse našteto ženskega spola?) mogel opisati bolje kot pesnik? Da je bila Malešu, »slikajočemu pesniku«, avtorju razstavl-
jenih del, govorica poezije domača, dokazuje celoten njegov življenjski opus. Maleš je pesnik v grafiki. »Kar je zraslo drugim v pesmi, sestavljeni iz črk«, zapiše, »se je meni zlilo v linije«. »V teh črtah je pogosto zabeležena pristna, neizumet-ničena lirika prvotnega čustva, kakor je bolj popolno tudi besedna umetnost ne more povedati«, je o Maleševi umetniški izpovedi povedal starosta slovenske umetnostne zgodovine, dr. France Stele.
Umetnikova hči, Travica Maleš Gre-šak, letošnja dobitnica Aškerčevega priznanja Občine Laško za ohranjanje kulturne dediščine, je gostom večera odkrila svoje doživljanje očetovega ustvarjalnega genija ter na zanimiv način pojasnila temeljno razliko med sliko, ki jo ima umetnik neprestano pred seboj, in grafiko, kjer se dejansko ne vidi, kaj bo nastalo, dokler ne dvignemo lista s tiskarske plošče. Prav posebna zgodba pa je tudi izbor
materiala za grafično ploščo, ki je ključen element likovne poetike.
Umetnikova vnukinja, Katarina Praž-nikar, je dedkovo misel, da je umetnost nekaj najlepšega v našem življenju, ker nas lahko - če nam je notranje blizu -osreči, saj raste in živi z nami, predstavila skozi pripoved o njegovem posredovanju ljubezni do ustvarjanja in umetnosti, ki jo je izžareval. Kajti »umetnost mora biti popularna, pristopna in razumljiva vsakomur«, je zapisal Maleš. V tem je bil Malešev umetnostni program, v tem njegov kategorični imperativ.
Resnična umetnost je dobra in rodovitna zemlja, ki omogoča rast semen dobrote in ljubezni.
Večer je z izbranimi pesmimi o pomladi in ljubezni požlahtnila Vokalna skupina Vodomke pod vodstvom zborovodje Jožice Soko, za kar se jim organizatorji prireditve - Galerija Maleš, Thermana Laško in Stik Laško iskreno zahvaljujemo. Prav tako se zahvaljujemo Pivovarni Laško za podarjene plastenke Ode, ki imajo za lažje prepoznavanje med slabovidnimi dodan napis Izvirska voda Oda v brajici. Kamnoseštvu Šergan pa še enkrat čestitke za izvirnost pri dodelavi ob-težilnikov za nosilce razstavnih panojev.
Marina Bezgovšek, STIK Irena Škorja, Thermana Laško
VABILO NA TEČAJ ZA LOKALNEGA TURISTIČNEGA VODNIKA
STIK v sodelovanju z Občino Laško v maju pripravlja tečaj za lokalne turistične vodnike. K sodelovanju vabimo vse, ki želijo pridobiti osnovno znanje o turizmu, načinu vodenja ter zgodovini in znamenitostih občine Laško. Tečaj bo predvidoma potekal v začetku meseca maja v popoldanskih urah. Zaradi omejenega števila mest bodo imeli prednost posamezniki z znanjem italijanskega ali ruskega jezika. Vse dodatne informacije so na voljo v TIC Laško, na telefonski številki 03 733 89 50 ali po e-pošti tic@ stik-lasko.si. Tečajniki, ki bodo uspešno opravili končni izpit, bodo pridobili naziv Lokalni turistični vodnik občine Laško.
POHOD RA Hi
v sklopu akcije PO LAŠKIH POTEH
sobota, 19. april 2014
start ob 9.00 na parkirišču gradu Tabor Laško
•	Vrsta pohoda: športno-rekreativni pohod in druženje
•	Potek poti: grad Tabor, vrh Huma, Zahum, grad Tabor
• Zahtevnost: srednje zahtevna • Cilj: grad Tabor Laško (krožna pot)
•	Čas trajanja: 1 -2 uri
•	Dolžina poti: 4 km
Pohod bo v vsakem vremenu. Na poti bo poskrbljeno za pijačo, ob koncu pohoda za malico, za prijetno vzdušje bo skrbel ansambel Kvintoni.
Vabljeni
Organizatorja^ STIK in Občina Laško
POHOB PO AŠKERČEVI POTI
v sklopu akcije PO LAŠKIH POTEH
sobota, 14. junij 2014
start med 7.00 in 8.00 izpred ŽP v Zidanem Mostu
Vabljeni
Organizator: KD Anton Aškerc Rimske Toplico Soorganizatorja: STIK in Občina Laško
18
Skoraj štiri desetletja skrbi za prostore Knjižnice Laško_
V	Knjižnici Laško prihaja do kadrovskih sprememb. Počasi zaključujem svojo službeno pot, prva in nekaj let edina redno zaposlena strokovna delavka, kasneje vodja Občinske matične knjižnice in direktorica JZ Knjižnica Laško. V skoraj 40 letih se je nabralo ogromno spominov, nekaj omar dokumentarnega gradiva, več kot en km polic knjižnega gradiva, veliko računalnikov z bazami podatkov, nekaj sto prireditev, publiciteta in upam, da je v našem okolju malo ljudi, ki o nas ne bi ničesar vedeli. O vsem tem, predvsem pa o naši razgibani dejavnosti,
bi rada s svojimi sodelavci spregovorila v knjigi.
V	tokratnem zapisu pa se želim skupaj z vami na kratko spomniti, kje vse smo v občini Laško, sedaj tudi občini Radeče, imeli knjižnice, kako smo jih selili in spreminjali. Gre za dela, ki so zahtevala od nas zelo veliko truda, sadovi naših prizadevanj pa so bili v precejšnji meri odvisni od razumevanja ustanoviteljev in seveda denarja. Veliko manjših adaptacij ali celo zamenjav prostorov smo izvedli sami, nekaj večjih investicijskih del pa sta vodili ustanoviteljici občini Laško in Radeče. Seveda pa smo bili mi sami tisti, ki smo morali še kako dobro vedeti, kaj hočemo in kaj bi se dalo v danih okoliščinah najbolje postoriti, predvsem s knjižničarskega strokovnega vidika. Nekajkrat smo prosili za pomoč arhitekte, večkrat pa smo se znašli tudi v tej vlogi kar sami. Kakšne večje novogradnje, kakršnih so bile deležne skoraj vse osrednje občinske knjižnice v regiji, pri nas še ni bilo.
Svoje službovanje sem začela v laški knjižnici na Valvazorjevem trgu 5, v enem izmed sedanjih zalednih prostorov banke, kamor so knjižnico preselili leta 1974 iz Kulturnega centra, takrat Doma Dušana Poženela. Prvo zamenjavo prostorov sem vodila leta 1977, ko smo preselili knjižnico v Rimskih Toplicah iz prostora nad gostilno Nova pošta v preurejeno blokovsko stanovanje na Ulici XVI. divizije, ki smo ga tudi na novo opremili. Leto za tem smo z mladimi iz Šentruperta odprli majhno knjižnično izposojevališče v kletnih prostorih tamkajšnje šole in ga kmalu preselili v prostore krajevne skupnosti.
V	letu 1981 so za namene knjižnice in muzeja adaptirali Weichselbergerjev dvorec, do takrat zdravstveni dom. Knji-
žnica je dobila pritlične prostore, ki smo jih opremljali v letih 1983 in od 1989 do 1991, precej z materiali in delom podjetij.
Leta 1986 smo na novo odprli izpo-sojevališče v Zidanem Mostu v prostoru tamkajšnjega Doma svobode, ki smo ga uredili in na novo opremili, leta 1989 pa smo iz stare vile Haus v Jurkloštru preselili knjižnico v sobo v bloku na drugi strani Gračnice, Lahov Graben 6a, in jo kasneje razširili na zaprto balkonsko ložo.
V času osamosvojitvene vojne smo nekoliko povečali, adaptirali in na novo opremili prostore knjižnice v Kulturnem domu v Radečah, na Gledališki poti 2, ki je kasneje pridobila še čitalnico v nadstropju. Istočasno smo preselili knjižnico v Šentrupertu v prostore tamkajšnje ka-planije. Adaptacijska dela in selitev smo opravili skupaj s krajani.
Leta 1996 je knjižnica postala javni zavod in odtlej smo bili v prizadevanjih za prostorske spremembe nekoliko učinkovitejši. Na Weichselbergerjevem dvorcu se je začela nevarno povešati streha in z nje padati opeka. Zahtevna investicija, ki je obsegala izdelavo plošče nad nadstropjem, zamenjavo ostrešja ter pozidavo podstrešja, je bila izvedena leta 1999.
Prireditveni prostor in domoznanstvo na podstrešju smo opremili v letih 2000-
2001, računalniško čitalnico pa leta 2007.
Radeška knjižnica je s širitvijo v starem Kulturnem domu postala neobvladljiva. Iskati smo začeli druge prostore. Sreča se nam je nasmehnila leta 2002, ko so nam ponudili sorazmerno nove, reprezentančne prostore papirnice v centru Radeč na Ulici OF 2. Potrebno jih je bilo precej preurediti in na novo opremiti, Radečani pa so dobili za tisti čas vzorno knjižnico.
Težja in dolgotrajnejša so bila prizadevanja za dodatne prostore v laški knjižnici, kjer je prostorska stiska dobesedno ohromila naše delo. Do reševanja je prišlo leta 2005 s preselitvijo muzejske zbirke v prenovljeno Kislingerjevo hišo. Celoten dvorec, razen podstrešja, je bil prenovljen in na novo opremljen. Dobili smo res lepo knjižnico, a že ob novi postavitvi gradiv po etažah skoraj polno. Ljudje so nas spraševali, kje smo imeli vse te knjige pred razširitvijo. Naši predhodni izračuni, s katerimi smo napovedovali le začasno rešitev, so se izkazali kot točni. Skupaj z ustanoviteljem smo se začeli ozirati na severno stran, na travnik in parkirišče, kjer smo videli možnosti, da bi se zelo diskretno lahko razširili knjižnični prostori. Obstajajo tudi druge opcije. Problematika je odprta.
Leta 2010 smo po dolgoletnih opozarjanjih na prostorsko stisko v Rimskih Toplicah pridobili za tamkajšnjo knjižnico povsem nove prostore in opremo v večnamenskem domu na Aškerčevi ulici 6 z možnostjo uporabe prostorne dvorane na podstrešju, ki jo Rimljani lepo napolnjujejo. V istem letu smo dobili v novozgrajeni šoli tudi prijeten prostor in opremo za izposojevališče v Šentrupertu, povečali in obnovili pa smo tudi izposo-jevališče v Zidanem Mostu.
Iz zapisa je razvidno, da se je na prostorskem področju v naši mreži vseskozi nekaj dogajalo. Trenutno lahko rečem, da so naše knjižnice kolikor toliko urejene. Vse bolj problematična pa postaja stiska osrednje knjižnice v Laškem, ki dolgo brez povečanja prostorskih kapacitet ne bo mogla več opravljati svojega poslanstva. V teh kriznih časih je iluzorno pričakovati takojšnjo investicijo. Lahko pa bi resno pristopili k iskanju najboljše prostorske rešitve in načrtovanju, kar do neke mere že počnemo.
Na svoji službeni poti sem zelo pogrešala premišljeno, dolgoročno načrtovanje in zagotavljanje prostorskih pogojev za knjižnično dejavnost v lokalnih skupnostih. Običajno smo »gasili požare«.
19
knjižnica/kultura
Nasledniku bi želela, da bi se ta praksa spremenila.
Metka Kovačič
V knjižnici gostimo znanega pisatelja Alojza Ihana_
April je mesec, posebej posvečen knjigi. V njem praznujemo Andersenov dan otroške knjige, slovenske dneve knjige in svetovni dan knjige, v naši knjižnici pa zaključujemo 6. sezono Bralne značke za odrasle. Veseli nas, da radi in v velikem številu posegate po kvalitetnih knjigah. Nov priporočilni seznam bomo tudi letos predstavili na laškem gradu, na večeru domovinske poezije z Igorjem Pirkovičem, 17. junija.
V sredo, 23. aprila, ob 19. uri, na noč knjige, pa bomo v Knjižnici Laško gostili pisatelja, pesnika, esejista in imunologa dr. Alojza Ihana. Plodovit in večkrat nagrajen ustvarjalec, tudi urednik nekaterih literarnih revij in knjižnih zbirk, je med drugim dobil nagrado Prešernovega sklada in lani Rožančevo nagrado za najboljšo esejistično zbirko Državljanski eseji, ki smo jih brali za letošnjo bralno značko.
V pogovoru ga bomo spoznali predvsem kot kritičnega intelektualca in analitika sodobne slovenske družbe, ki v esejih iskreno in ostro piše o slovenskih stranpoteh in vzrokih zanje, razmišlja o možnostih za izboljšave in se tudi sam aktivno angažira. Beseda pa bo tekla tudi o njegovem zadnjem romanu Slike z razstave.
Prijazno vabljeni, tako sodelujoči pri bralni znački kot tudi vsi obiskovalci
naših prireditev, saj se nam obeta zanimiv večer s priznanim pisateljem.
Matej Jazbinšek
Domoznanski večer v Knjižnici Laško
V času nastajanja biltena je še bila na ogled domoznanska razstava rudarske literature o naših rudnikih, imeli pa smo tudi pogovor z »rudarskim« pisateljem Petrom Rezmanom iz Velenja. V torek, 13. maja, ob 19. uri pa bomo pripravili razstavo in večer, ki ga bomo namenili domoznanski dejavnosti v elektronskem okolju in tovrstnemu delovanju naših občanov. V sodelovanju s Srečkom Mačkom, domoznancem iz celjske knjižnice, bomo predstavili: spletni portal Kamra, ki vključuje slikovne in zvočne posnetke, urejene v zgodbe, kjer smo objavili našo zgodbo o Humu; slovensko digitalno knjižnico dLib z digitaliziranimi knjigami, časopisi in drugim gradivom; spletni biografski leksikon celjskega območja in Zasavja, kamor smo doslej prispevali 20 zapisov iz publikacije Znani Laščani.
Na večeru bodo sodelovali tudi domačini, ki zbirajo domoznansko gradivo, tako v klasični kot digitalni obliki. Predstavila se bosta Boštjan Vrščaj, administrator profila Laško in Laščani nekoč, ki na omrežju Facebook zbira digitalizirane stare fotografije in posnetke, ter Tomaž Gunzek, zbiratelj starih razglednic Laškega in krajev v naši občini, pozornost pa bomo namenili tudi aktivnim laškim ljubiteljskim fotografom.
Na večer lepo vabimo vse Laščane, domačine in vse, ki vas zanima lokalna zgodovina.
Matej Jazbinšek
Prireditve v naši knjižnici_
Letos smo pripravili že kar nekaj prireditev v Laškem in Rimskih Toplicah, ki so bile večinoma lepo obiskane. Po obisku pa sta izstopala Gržanova predsta-
vitev njegove najnovejše knjige, v kateri se sprašuje, zakaj Bog dopušča toliko trpljenja, in predavanje Miše Pušenjak o pomladanskih opravilih na vrtu. Navdušilo pa nas je tudi nekoliko manj obiskano, a zelo kvalitetno predavanje Nataše Coklin, dr. jezikoslovja in mamice štirih otrok, o javnem nastopanju in komuniciranju.
Gostja nam je predstavila vrste komuniciranja, značilnosti in odlike dobrega govora, nas seznanila s številnimi govorniki iz zgodovine ter nam na njihovih primerih dokazala, da se govorništva da naučiti. Predavanje, kakor mnoga druga, kar kliče po delavnici. Poznamo dobre prakse iz drugih knjižnic, imamo veliko idej in tudi uporabniki izražajo želje po še drugačnih oblikah dejavnosti knjižnice, kar pa je povezano s finančnimi pogoji.
V času nastajanja biltena bo naša gostja poleg pisatelja Rezmana še psihotera-pevtka in pisateljica Sanja Rozman. Sicer pa bo od srede maja do septembra v knjižnici na ogled razstava Maleš ilustrator, ob kateri načrtujemo 10. junija večer Machove poezije. 20. maja bo v okviru pobude Živeti zdravo predstavljen projekt Leader v našem okolju, v Lurdu pri Rimskih Toplicah pa bo konec maja glasbeni večer v izvedbi Janje Brlec (citre) in Petra Napreta (violina).
DAN KULTURE NA VRHU
Sveti Valentin ima ključ od korenin, mladi in šola pa ključ do znanja. To je bila rdeča nit proslave ob slovenskem kulturnem prazniku, 14. februarja, v domačem gasilskem domu, na Vrhu nad Laškim.
Spraševali smo se: Kaj je kultura? Kdaj smo kulturni? Kje smo kulturni? Kdo vse je kulturen? So kulturni tudi tisti, ki v kulturi uživajo, hodijo na prireditve, proslave, v gledališča, v knjižnico, na koncerte, literarne večere ...? So kulturni tudi tisti, ki ti namenijo prijazen pozdrav, topel stisk roke, ti pomagajo pri prehodu čez cesto .? Kaj pa šola? Le ta prav gotovo razvija govorno, pevsko, igralsko in druge kulture.

kultura
Sama sem spregovorila o šolstvu na Vrhu skozi zgodovino, o svojih dolgoletnih izkušnjah, o neprecenljivem pomenu šole za kraj in za otroke v kraju, ter o potrebah in željah, ki jih še imamo.
Nadaljevali so učenci s petjem in recitacijami na temo ptice. S pesmijo so kulturni program obogatili ljudski pevci Šentle-narčani. Za še boljše vzdušje pa so poskrbeli glasbi predani domači godbeniki. Dramska skupina staršev naših otrok pa se je odlično predstavila z dramatizacijo ljubke in poučne pravljice Koliko je ura?
Skupaj smo oblikovali zanimiv, poučen in sproščujoč večer z željo, da bi bilo veliko ljubezni in sreče tudi v prihodnje, ne samo na Valentinovo.
Marija Kotar
se praktično iz nič rodi godba, ki potrebuje za svoje delovanje inštrumente, ki niso poceni, in seveda uniforme za celostno podobo takšne zasedbe. Če omenim še nove prostore in obsežen notni arhiv, ki ga za svoje delovanje potrebuje takšna zasedba, je to uspeh, ki ga na začetku ne moreš pričakovati.« Številni nastopi, gostovanja, snemanja so dokaz, da godba dela dobro, če bi jim uspelo kupiti še kakšen inštrument, kar si močno želijo, pa bi njihovo zasedbo le še bolj obogatilo.
Spominov se je v prvih petih letih nabralo za cel koš. Ivan Medved zlepa ne bo pozabil, kako se je z nastopa na Rock Otočcu peljal zgolj v spodnjem perilu, saj ga je basist med igranjem in korakanjem po blatu na festivalskem prizorišču tako poškropil, da mu kaj drugega niti ni preostalo. Godbeniki so pripravili tudi nemalo presenečenj za rojstne dneve in da so namazani z vsemi žavbami, so pokazali tudi svojemu kapelniku Ivanu. Za abrahama so mu namreč podrli staro vrtno uto in postavili povsem novo - vse to, medtem ko ga ni bilo doma.
Vaška godba Vrh nad Laškim je že večkrat dokazala, da je gasilski dom na Vrhu nad Laškim premajhen za vse, ki bi jo radi slišali. S koncertom ob petletnici je dokazala, da tudi v Tri lilije zlahka pritegne poslušalce. Samo veselimo se lahko, kaj nam pripravljajo ob desetletnici.
Jasmina Štorman Foto: Foto Fleš
Dramska skupina staršev z mentorico Jasno Lapornik
PET LET VAŠKE GODBE VRH NAD LAŠKIM
Pol desetletja je že minilo od takrat, ko so godbeniki z Vrha nad Laškim prvič zaigrali skupaj. Takrat je zadonela skladba Slovenci in zadonela je tudi v nedeljo, 23. marca, v dvorani Tri lilije, na jubilejnem koncertu natanko pet let po prvem nastopu.
To je bilo popoldne jubilejev. Pet let vaške godbe, 25 let dela z mažoretami za Majdo Marguč in 40 let ustvarjalne in nadvse uspešne poti Ivana Medveda. Brez njega tudi Vaška godba Vrh nad Laškim ne bi obstajala, a zasluga, da sploh je bila ustanovljena, gre tudi predsedniku Krajevne skupnosti Vrh nad Laškim Stanku Seliču in župniku Iztoku Hanžiču. Iz nič je tako zrastel malodane orkester, ki je navdušil več sto obiskovalcev. Ti so lahko v laški športni dvorani uživali še ob nastopih številnih gostov: narodno-zabavnih ansamblov Dori in Okrogli muzikantje,
Laške pihalne godbe, orkestra KUD Pošta Maribor, mažoret Majde Marguč, laških in radeških mažoret ter folklornih skupin Lipa Rečica in Anton Tanc. Na oder so stopili tudi klarinetist Franjo Maček, pevec Matjaž Mrak, frajtonarji pod vodstvom Romana Zeliča ter citrarki Janja Brlec in Monika Stefanciosa.
Vaška godba je v petih letih nabrala že toliko nastopov, da jih je nemogoče prešteti. Začeli so z igranjem za krajevno skupnost in cerkvene obrede, si nabirali izkušnje na gostovanjih, sodelovanje v televizijski oddaji pa jo je dokončno potegnilo iz neprepoznavnosti in takoj so sledila povabila za sodelovanje na večjih prireditvah. Godba je med drugim nastopila na 20-letnici ansambla Zupan, kjer je bilo več kot dva tisoč obiskovalcev, na območni reviji godcev ljudskih viž, na Ptujskem karnevalu, celo na Rock Oto-čcu. Za njimi so tudi nastopi na mednarodnih festivalih v Franciji, Španiji in na Slovaškem, ki so se jih udeležili skupaj s Pihalnim orkestrom Štorskih železarjev in Pihalnim orkestrom Radeških papir-ničarjev. Takšni dosežki vaške godbe so v petih letih presegli vsa pričakovanja, priznava Ivan Medved: »Največji uspeh je to, da smo uspeli z našim delovanjem obuditi kulturno življenje v tem malem kraju, da smo v svoje vrste pridobili veliko število mladih in jih navdušili za sodelovanje v takšni zasedbi, kot je godba. Verjetno ni veliko krajev v Sloveniji, kjer
LIKOVNO DRUŠTVO LAŠKO
Pomladno prebujanje_
Ne vem, kaj bolj diši, ko pomlad nad gozdom bdi. Je to zemlja, ki pomladno diha, ali kaplja rose, ki v iskri sonca niha? Morda trobentica in droben zvonček? Pomlad-slikar, razlila je svoj lonček.
Pomlad je zamenjala zimo in zagrela vse kotičke naše lepe dežele. Mehka, zelena trava je pognala iz zalite in s soncem obsijane zemlje. Bogato so cvetlice pokukale na plan in se pognale proti soncu.
Pomlad je pravzaprav slikar, ki s seboj nosi polno naročje barv in kar tako, mimogrede, barva travnike, gozdove, vode, nebo ter cele pokrajine pretvarja v velika platna. Slike po-madi nato še dolgo čuvamo v naših srcih.
V Brežicah je bila postavljena razstava na državni ravni, kamor sta se uvrstili tudi članici našega likovnega društva, Branka Primc in Klavdija Simler, za kar jima iz srca čestitamo.
Za lep pomladni dan bomo 16. aprila, ob 18. uri, likovniki pripravili razstavo v Kulturnem centru Laško na temo: Kap-
ljica veselja na sotočju dobrega.
Kaj bo nastalo, si boste lahko nato ogledali tekom celega meseca. Upam, da bomo kot naša pomlad tudi mi bogato zamahnili z barvami in da bodo nastala lepa pomladna dela.
Rada imam pomad v svojem kraju, saj je z njo vse lepše, bolj zabavno in optimistično.
Člani Likovnega društva Laško vam želimo sončno, optimistično pomlad -naj vas barve spravljajo v dobro voljo!
cb
VOKALNA SKUPINA LILIJA
Lepotica in Zver_
Čudovita Disneyjeva pravljica, ki jo je Alan Menken uglasbil v še lepši muzikal, je mlade iz Vokalne skupine Lilija tako prevzel, da so se odločili za uprizoritev. Iz prvih nekaj otrok je zbor zrasel v konkreten 28-članski sestav, ki se je veselil prvih vaj, užival v nastajanju predstave in prepevanju lepih melodij, ki ti kar božajo dušo, kot se je izrazila ena od obiskovalk predstave.
Karkoli se dotika naslova Lepotica in Zver predstavlja izziv; izziv so dialogi, songi, du-eti, koreografije, kostumi, luči, scena in čustveno izražanje na odru. Naš ustvarjalni čas prinese mnogo lepih doživetij, tudi skupaj s starši, ki z veseljem podpirajo otroke, pa tudi voditelje, da smo uspeli z uprizoritvijo v zastavljenem času.
V Laškem smo imeli pre-miero 8. februarja, za tem
ri ' ^	k//* T/i	■ijl
rJS	^^■f /■ . 1 T!	
		^f • (j T " p^1' I
		
pa še dvakrat ponovitev, 13. junija pa nastopamo v Narodnem domu v Celju. Prvo reprizo si je ogledal umetniški selektor Gorazd Žilavec, ki se je ob koncu razgovoril z otroki, starši in voditelji. Pohvalil je mnoge odlične ideje, soliste, kostume, sceno, inovativnost in homogenost pri skupinskih prizorih. Mnogi starši in otroci so prvič prisluhnili strokovnemu komentarju, kar je res velika vrednota in izkušnja odrskih desk.
Želimo si, da bi naša Lepotica očarala še mnoge obiskovalce, Zver pa s svojo prepričljivo interpretacijo nagovorila poslušalce,
da razmislijo, koliko zveri je v njih ali kdo je Lepotica v njihovem življenju.
Muzikal Lepotica in Zver je darilo ustvarjalcem in upamo, da ga še mnogi prejmejo.
Lara Hrastnik, zborovodja Magdalena Hrastnik, režiserka
KUD SVOBODA ZIDANI MOST -dramska sekcija
Igralci ne počivamo ..._
Kakor vsako leto v prednovoletnem času, smo tudi letos pripravili dramsko igrico z naslovom Dedek Mraz in škratje.
Kot že po naslovu sklepamo, je igrica primerna za mesec december. Zavedali smo se, da mora izvajalec, ki je sam svoje izrazno sredstvo, izoblikovati svoji vlogi ustrezni, značilni zunanji videz z mimičnimi in telesno - gibalnimi izraznimi sredstvi, ter tega uskladiti z govorno izraznostjo. Čisto nam to še ni uspelo, a se trudimo. Pri otrocih, ki so različne starosti, od prvega razreda do srednješocev, terja ta proces dolgotrajno, pravilno urejanje, če hočemo, da končna izvedba deluje na ob-
rT M
t t t
činstvu sproščeno, pristno in neposredno. To nam je tudi uspelo. Imeli smo dve predstavi, z delčkom smo se predstavili tudi na dvorišču pred Savinjo v Laškem. Ob tej priložnosti bi se rada zahvalila vsem nastopajočim, njihovim staršem, kostumografi-njama Nataliji Flis in Urški Zupan, za sceno hvala Viktoriji Ser-nec, za glasbo Stanetu Šmercu in seveda hvala naši predsednici Zlati Strel, ki nam je omogočila tudi snemanje. Snemanje in izdelava DVD-jev sta bili nalogi Žana Tržana in Aleša Deželaka. Najlepše bi se res zahvalila nepogrešljivemu Simonu Mekšetu za njegov čas in prevoze.
Pred nami je nova pot, nove igre. Vsi skupaj se že veselimo novih dogodivščin, ki nas čakajo na tej poti.
Mentorica Anita Jazbec
22
kultura
KD PREŽIHOV VORANC
Kulturni večer_
V Jurkloštru smo že drugo leto zapored 8. februarja obeležili slovenski kulturni praznik s kulturnim večerom. Letos smo bili prav posebej ponosni, da smo večer lahko izvedli v naši lepi novi dvorani, ki so jo krajani dodobra napolnili s svojo prisotnostjo. Veseli smo bili, da nam je uspelo v kulturni program pritegniti lepo število nastopajočih, čeprav so nastopali sami domačini. V bogatem kulturnem programu sta sodelovala kar dva zbora, in sicer Moški pevski zbor Jurklošter in Fantje z vseh hribov, kar nekaj pevcev pa sodeluje v obeh zasedbah. Oba zbora skrbita, da lepa pesem v kraju ne zamre in vedno znova dokazujeta, da se da z voljo in požrtvovalnostjo veliko doseči. S prijetnim igranjem nas je znova razveselila Marija Terezija Kolman. Njena violina je zvenela nekoliko otožno, a zato nič manj prijetno. Prvič se nam je predstavil Jaka Mak, ki že nekaj let obiskuje glasbeno šolo in igra klavir. Večer nam je popestril z igranjem na klaviature. Z branjem lastne poezije nas je razveselila Hermina Palčnik, naša pesnica, ki to dela sicer bolj mimogrede, a njene pesmi vseeno zvenijo prijetno in slikovito ponazarja-
jo njena doživetja in čutenja. Tudi mlada člana naše gledališke skupine, Nina Palčnik in Gašper Gračner, sta se predstavila z izbrano Prešernovo recitacijo in tako domiselno dopolnila večer. Seveda pa nobena prireditev v kraju ni popolna brez otroške folklorne skupine, ki je pod vodstvom Darje Horjak prikazala lušče-nje koruze in splet pesmi in plesov ob »likofu«. Da so se plesalci lahko zavrteli, je poskrbel Damjan Pečnik, ki je skupino spremljal že pred leti.
Program je spretno, predvsem pa zelo izvirno povezovala Nina Palčnik, ki je še enkrat dokazala, da je dobra igralka.
Veseli smo, da je kar nekaj obiskovalcev z nami ostalo po končani prireditvi
na druženju ob prigrizku, za katerega so zaslužne naše pridne gospodinje, in pijači, ki jo je pripravilo naše kulturno društvo ter tako zaokrožilo naš večer.
Z veseljem ugotavljamo, da se nismo trudili zaman, da so krajani, predvsem pa krajanke, pripravljene prispevati kakšno domačo dobroto in tako polepšati druženje, za kar se jim iskreno zahvaljujem. Prav tako je prijetno delati v kraju, kjer ni problem dobiti nastopajoče, ki so svoje znanje in čas pripravljeni deliti z ostalimi. Posebna zahvala pa velja tudi vam, spoštovane krajanke in krajani, ker nam pokažete svoje zadovoljstvo z obiskovanjem naših prireditev.
Marca praznujemo_
V soboto, 29. marca, smo v Jurkloštru zopet praznovali. Naša lepa nova dvorana je bila skoraj premajhna za vse obiskovalce prireditve, saj jih je precej ostalo brez sedeža.
Za program smo združili moči otrok iz vrtca in šole, društva mladih in kulturnega društva. Pevci so z močno pomlajenim zborom, a še vedno brez pevovodje, začeli program s prijetnima in lepo zapetima pesmima. V imenu krajevne skupnosti je vse prisotne pozdravil predsednik sveta krajevne skupnosti, Franc Lesičar. Društvo mladih je na zabaven in zanimiv način predstavilo praznike. Otroci iz vrtca so Vidku zašili srajčico in pokazali, da znajo lepo peti. Šolarji so peli, igrali, deklamirali in seveda zaplesali. Program pa so popestrili člani mladinske gledališke skupine našega kulturnega društva, ki so dogajanje povezali na svojstven, predvsem pa zabaven način.
Po končani prireditvi smo pogostili vse nastopajoče, za vse prijavljene krajane pa je sledilo večerno druženje. Ob hrani, pijači, prijetni glasbi in klepetu je večer kar prehitro minil, čeprav smo se zopet morali kar nekoliko stiskati v vseh kotičkih dvorane.
Lepo je in hvaležni smo, da imamo dvorano, saj je s tem tudi organizacija prireditve precej lažja. Veseli smo bili, da nam ni bilo potrebno nositi stolov in miz v šolsko telovadnico, vendar si želimo, da bi občina, tako kot je za dvorano, poskrbela, da bi tudi obljubljeni prizidek dobili čim prej, da bi lahko sprejeli še več obiskovalcev. Prav tako z zadovoljstvom ugotavljamo, da ni problem sodelovanje na proslavi, kar smo dokazali z obširnim in pestrim programom, za kar so bili seveda zaslužni vsi nastopajoči, predvsem pa Milena in Renata iz vrtca, Darja, Milena, Estera, Magda, deloma tudi Monika iz šole, Maruša iz društva mladih, Gašper, Hermina, Špela in Magda iz kulturnega društva.
V	kraju smo si pripravili lep marčevski večer. Posebna zahvala velja krajevni skupnosti, ki v največji meri pomaga pri financiranju, prav tako pa upamo, da tudi prošnja za finančno pomoč na občino ni bila zaman.
V	kraju imamo novo dvorano. Vabim vse krajane, da predlagajo ime, saj je še nismo poimenovali. Vse predloge lahko pisno sporočite do 31. maja 2014, na naslov kulturnega društva, ki ima sedež v Jurkloštru 19a. Mogoče se bo našla tudi kakšna nagrada za izbrani predlog.
Magda Stopinšek
23
kultura
KD TROBNI DOL
Bil je pust veselih ust_
Za zgodnjo in lepo pomlad se imamo letos zahvaliti predvsem pridnim in marljivim mravljam, ki so za pusta dodobra pregnale zimo. Te živalce, ki so simbol delavnosti in neutrudne marljivosti, so bile čisto posebne, udomačene sorte. Velike in male so se razlezle po bližnjih in daljnih pustnih povorkah ter karnevalih in povsod so bile deležne nemajhnega odobravanja ter glavnih nagrad (v obliki krofov, seveda) za njihovo izvirnost, domiselnost in delavnost, s katero so se še posebej izkazale.
Pod njihovo mravljinčasto podobo pa so se kajpak skrivali člani Kulturnega društva Trobni Dol, ki vsako leto v času pustnih norčij fascinirajo in osvojijo občinstvo z različnimi pustnimi domislicami. Žal pa tega tudi letos niso mogli predstaviti domači publiki v Laškem, kjer je pustovanje spet odpadlo, čeprav bi bile »pridne mravljice« v teh časih zagotovo tudi tukaj še kako dobrodošle.
Marčevsko praznovanje v Trobnem Dolu
Spet je leto naokoli in z vigredjo so prišli tudi marčevski prazniki - dva ženska praznika - dan žena in materinski dan, in en
KD MIKLAVŽ
Materinski dan na Osnovni šoli Lažiše_
V nedeljo, 23. 3., smo na Osnovni šoli Lažiše praznovali. Letos so nas lepi in topli dnevi že kar nekaj časa razvajali in nas vabili v naravo. Razlogov za praznovanje je bilo torej dovolj, najpomembnejši pa je bil seveda ta, da se zahvalimo našim dragim staršem za neizmerno bogastvo ljubezni in pozornosti, ki jo najmlajšim namenjajo iz dneva v dan. Z učiteljico Matejo Hri-beršek so se učenci pridno pripravljali na to pomembno prireditev. Na šoli je malo učencev, zato se imajo prav vsi priložnost predstaviti na odru. Polno dvorano obiskovalcev so navdušili s petjem, plesom, igranjem in recitacijami. Za otvoritev je poskrbel Kristjan Krašovec, ki je na harmoniki zaigral vesele viže in tako pregnal še tisto tremo, ki so jo nastopajoči imeli pred nastopom. Z otroško prisrčnostjo so se v nastopih učenci iskreno zahvalili staršem za vse žrtve, za dobroto in za skrb. Pod vodstvom Estere Krajnc in ob glasbeni spremljavi Mojce Lukmar so lepo zapeli in prisotne prijetno presenetili. Kot vsako leto pa
24
praznik za moške, t. i. dan mučenikov. Vse našteto je Kulturno društvo Trobni Dol strnilo v skupno obeleženje pomladnega praznovanja. Proslava je bila izvedena 29. 3. 2013 v dvorani kulturnega doma v Trobnem Dolu, kjer je bil številnim obiskovalcem predstavljen bogat kulturni program. Nastopili so najmlajši z otroško igrico, recitacijami, petjem in igranjem ter tudi odrasli s strani KD Trobni Dol in KUD Šentrupert s petjem in skečem zabavne vsebine, program pa so popestrili tudi mladi glasbeni gostje.
Tako je bil prazničen večer ob zakuski in sladkih dobrotah tudi prilika za prijetno druženje in klepet, za kar ob vseh vsakdanjih obveznostih in hitrem tempu življenja drugače skoraj ni časa. V dobri volji in prijetnem vzdušju, kakršno je značilno predvsem za manjše podeželske kraje, kjer se med seboj vsi več ali manj poznajo, se je praznovanje zavleklo do nedeljskih jutranjih ur, pri čemer pa so bili veseljaki zaradi prehoda na poletni čas prikrajšani še za dodatno urico spanja.
Marija Oprešnik Foto: Jasmina Salobir
so na tej prireditvi nastopili tudi pevci Moškega pevskega zbora Miklavž. Pod strokovnim vodstvom Mojce Lukmar so ubrano zapeli kar nekaj pesmi in lepo popestrili program, ki ga je povezovala Karmen Ulaga.
Za prijetno preživeto nedeljsko dopoldne v počastitev materinskega dne vsem nastopajočim, predvsem pa organizatorjem, iskrena hvala. Hvala pa tudi vsem obiskovalcem!
KD Miklavž
tpu
blU9i1
kultura
KD ANTON TANC
Jubilej je pred vrati_
Kulturno društvo Anton Tanc Marija Gradec je v decembru praznovalo rojstni dan, in to ne bilo kateri - 35. rojstni dan! Ampak Tanci obletnice vedno praznujemo malce z zamikom, torej naslednje leto. In tako bo tudi sedaj. V oktobru se bomo zbrali Tanci vseh generacij (in verjemite, skozi leta nas ni bilo malo), da skupaj proslavimo ta jubilej. Jubilej, ki bo posvečen vsem generacijam Tancev in predvsem Tancu z najdaljšim stažem - našemu harmonikarju Franciju Muleju.
Spodnje vrstice so namenjene vsem, predvsem pa vsem generacijam Tancev:
Čas neizmerno beži. Menjajo se letni časi, v naša življenja vstopajo novi ljudje in dogodki. Bolj, ko si nabiramo leta,
pogosteje se naše misli napotijo na pot spominov.
Življenje je lovljenje ravnotežja med odgovornostmi, delom, počitkom in igro. Vse ima svoje mesto v velikem zemljevidu življenja.
Res drži, da lažje hodimo, če gledamo naprej. Vendar imamo letos čast in dolžnost, da utrdimo iskrice prijateljstva, saj nas Tance vseh generacij čaka 35. obletnica delovanja našega društva.
Če vas še vedno zasrbijo pete ob zvokih harmonike, če imate voljo sodelovati pri koncertu ali bi samo radi spet srečali stare prijatelje, ste vljudno vabljeni, da pridete v petek, 16. maja 2014, ob 20. uri, v Kulturni dom na Marija Gradec, tisti, ki pa boste takrat iz opravičljivih razlogov zadržani, pa bi se nam vseeno radi pridružili, nam pišite na mail kd.anton.tanc@gmail.com.
Pričakujemo vas v čim večjem številu in ne imejte preteklosti za nepomembno. Brez nje ne bi bili to, kar ste.
Vsi se zavedamo, da lepoto življenja dajejo trenutki, ki jih preživimo z osebami, ki nam kakorkoli prekrižajo pot.
Potrebno se je nagraditi s časom za zabavo. Ta te napolni z energijo, ki jo potrebuješ, da se sreča vedno znova obnavlja. Dodajali smo leta našim življenjem, čas je, da damo še življenje svojim letom.
Irena Grešak
Zaflmte in dekleta
Organizacijski odbor 50. prireditve Pivo in cvetje
in
ZKD »MOŽNAR« občine Laško -Etno odbor Jureta Krašovca
pripravljata in organizirata


(Qkcet po Stari šegi
v okviru 50. prireditve Pivo - Cvetje.
Za njeno izvedbo potrebujeta nov, 46. par, ki bi se želel poročiti na omenjeni prireditvi, in sicer:
v nedeljo, 20. julija 2014, ob 10. uri v Laškem.
Pari, ki se imate namen poročiti, prijavite se!
Zadnji rok za prijavo je 30. april 2014.
Izbor para opravi Etno odbor Jureta Krašovca na podlagi kriterijev.
Foto: M. Marot
Prijavite se na posebnem obrazcu, ki ga dobite osebno ali ga vam po navadni oz. e-pošti pošlje ZKD Možnar, če jih pokličete po telefonu na številko: 734 34 60 ali jim posredujete vaše želje na e-naslov zkdmoznar.lasko©siol.net. Izpolnjeni obrazec oddate v zaprti kuverti oz. pošljete na naslov: ZKD občine Laško, Trg svobode 6, Laško, s pripisom »Za ohcet - Ne odpiraj«.
Darila za mladoporočenca so na lanski »ohceti« prispevali:
Zlatarstvo Milan Gajšek iz Šentjurja, Pivovarna Laško d. d., Občina Laško, THERMANA d. d. Laško, KOMPTUR Celje, Kmetijska zadruga Laško, Penzion Vila Monet, Šiviljstvo Unikat -Stanka JURGELJ, ZLATI REZ - Janez BENEDEK, JZ STIK Laško, EEA Danijel Medved Laško, AGM Nemec d. o. o. - AQUA Roma, Picerija Špica - Jože SADAR s. p. Laško, Cvetličarna PROTEA, Penzion VITAPARK CAMLOH, Gostišče ČATER, Gostišče HOCHKRAUT, Knjižnica Laško, Komunala Laško, ENGROTUŠ d. d. Celje, Turistično društvo Laško, Turistična kmetija Kozmus iz Paneč, Lekarna Cizej, OPTIKA Damjan Poljanšek s. p., Čebelarstvo Blagotinšek iz Jagoč, Frizerski atelje Brigita Weber Laško, Gostišče PAVUS - Grad Tabor Laško, Marjanca Deželak, Foto Maja Štih in Etno odbor Jureta Krašovca »MOŽNAR«. Vsem iskrena hvala!
25
LASKI PASIJON 2014
Misterij odrešenjske drame Kristusovega trpljenja in vstajenja
Po 14 letih bo na župnijskem dvorišču v Laškem ponovna uprizoritev pasi-jonskih iger, v katerih bo sodelovalo več kot sto nastopajočih igralcev in pevcev. Župnija sv. Martina v Laškem ga organizira v sodelovanju s KD Koral ob letošnjem misijonu in novi maši g. Ivana Hrastnika.
Na Slovenskem je najbolj poznan Škofjeloški pasijon, predvsem zaradi prvega v slovenščini ohranjenega gledališkega besedila, ki ga je uporabljal Lovrenc Marušič (1676-1748), kasnejši kapucin z redovnim imenom oče Romuald. V začetku 18. stoletja so marsikje po Evropi pripravljali dramske pa-sijonske procesije. Na našem področju so poleg škofjeloške znane predvsem kapucinske procesije v Ljubljani. Manj pa je znano, da se je v istem času kot v navedenih krajih odvijal pasijon tudi v Laškem, kjer je prva uprizoritev izpričana že l. 1645, uprizarjali pa so jih do l. 1870. Nadaljevanje tradicije laških pasijonskih iger v 20. stoletju predstavlja uprizoritev
Gregorinovega pasijona na trgu pred cerkvijo. Zgodovinski viri poročajo, da so ga igrali štirinajst dni, gledalci so hodili od vsepovsod in prenočevali pod kozolci okoliških kmetov.
Po 50-letnem premoru se je l. 1985 veroučna skupina v Laškem ob takratni novi maši gospoda Jožeta Hrastnika odločila ponovno oživiti pasijonsko tradicijo mesta ob Savinji. Priredbo besedila in režijsko delo je opravila prof. Ljudmila Treven, roj. Turnšek. Ponovitev je pasijon doživel ob novi maši gospoda Ivana Platovnjaka l. 1989.
Ponovno je bil pasijon uprizorjen v počastitev prvega obiska papeža Janeza Pavla II. v Sloveniji leta 1996. Z mnogimi spremembami in dopolnitvami v scenariju, ki jih je pripravila režiserka Magdalena Hrastnik, je bil pasijon zaradi obnovitvenih del na župnijskem dvorišču uprizorjen v kulturnem domu. Še z nekaterimi izboljšavami v scenariju, s katerimi je režiserka Magdalena Hrastnik zasledovala doslednost evangelij -skim pisateljem, je Laški pasijon doživel ponovno uprizoritev ob prelomu tisočletja, l. 2000.
Prihodnje leto bo minilo trideset let, ko so se mladi laške župnije odločili takratnemu svetu, ki je bil vse prej kot naklonjen tovrstnim vsebinam, posredovati dva tisočletno Jezusovo odrešenjsko sporočilo. Kar nekaj je nastopajočih igralcev, ki so sodelovali pri (skoraj) vseh dosedanjih izvedbah. So sicer starejši za navedeno število let, so pa tudi tekom vseh teh let pridobili nekaj življenjske modrosti. V letošnjo pripravo Laškega pa-sijona so poleg že »prekaljenih« igralcev vključene vse generacije župnijskega občestva, ki vam pripravljajo lepo duhovno in umetniško doživetje.
ff)
Pasijon je izpoved vere, je odrešenjski dogodek in znamenje v času in prostoru.
Je poglobljena molitev z močno duhovno vsebino, ki nikogar ne pusti ravnodušnega, saj Jezus po besedi, sliki in glasbi prihaja med nas kot pred 2000 leti.
Laški pasijon je posebnost v slovenskem prostoru. Vse od prvih uprizoritev leta 1985 dalje želi posredovati osebno pričevanje sodelujočih o odrešenjski zgodovini sočutnega usmiljenja, ki z odpuščanjem in upajoče zre v prihodnost.
Jezus je med nami in gre na križ odrešenja, ker nas ima rad, nas spoštuje in ljubi tako, kot zna le On. Čez Golgoto je pot odrešenja, a nikar se ne bojmo, Jezus je s svojo smrtjo na križu premagal našo smrt in nam s svojim vstajenjem obnovil življenje.
Magdalena Hrastnik, režiserka
Informacije:
e-mail: laski.pasijon@gmail.com 031-699-406 (Martin Hrastnik) 070-647-644 (Srečko Maček) http://www.zupnijalasko.si/
26
literarni kotiček
<M^alo za šalo - malo zares
V življenju spremljajo me šefi z modrimi očmi. Eni kratkih nog, spet drugi lepo zaobljeni tacajo naokrog.
Eni lepi so, če tako sploh rečemo lahko, spet drugi malo manj; še sreča - tako skrbi ni, da zaljubila bi se vanj.
Eni pametni so, kakor da pojedli vso pamet bi sveta;
žal druge je povozil čas, da večkrat podjetje bolje bi vodila jaz.
Še sreča, da šefi ne vedo, kako včasih na živce mi gredo!
Takrat petnajstega zaman plačilno listo bi čakala in v žepu šefa bi le figa me čakala.
Hermina Palčnik
Pomlad
Vsak dočakal bi jo rad, to prečudovito pomlad.
Le da vsem to dano ni, zato vsak izmed nas lahko se veseli, ko v pomladno jutro se zbudi.
Da lahko prisluhne ptičjemu žvrgolenju, potočku za hišo in njegovemu žuborenju.
Ko pa tega več slišat' ni in korak tvoj obstoji, onemi, takrat le tvoje preteklo delo govori.
Marija Janc
Prva ljubezen
V maju sva se zaljubila, bilo moje prvo je dekle, obema že srce razbija, sva prvič poljubila se.
Čez polje se steza je vila, tu polno lepih bilo je rož, med rožami srečna sva bila, v mislih že žena in mož.
Objeta sva senco iskala, tam našla cvetoče sva drevo, na jablani ptica je pela, da nama še lepše je bilo.
Ko midva ljubezen sva pila, se ptiček nama je smejal in že se je vejica šibila, tudi on si je ljubico zbral.
Stanko Gotar
Narcise
Pomlad v deželo zopet je prišla
in narcise svoje zelene liste že mnogo prej iz zemlje plaho so v izvidnico poslale, kot da prehlada bi se bale.
Čisto same ob zidu stare hiše bujno zdaj cvetijo, mraza se nič več ne bojijo in v meni spomine na mlada leta mi budijo.
Marsikatero zgodbico lahko bi nam razkrile, če imele bi ta dar, da lahko bi govorile, ker mnogo let je že preteklo od takrat, ko tam so se vsadile.
Roke, ki te čebulice ob zid so podtaknile, so obnemogle ugasnile, a narcise vsako pomlad se zbudijo, zacvetijo in zopet ovenijo.
Nikogar več v tej stari hiši ni, starši so pomrli, otroci smo odšli, le spomin na narcise in mojo rojstno hišo - ta v meni vedno še živi.
Marija Janc

Mama, dlani te tvoje, ki so brisale mi žalost z lic, zdaj so utrujene od dela, kakor ranjene peruti ptic.
Mama, oči te tvoje, ki gledajo v skrbeh, kako mi dan mineva, zrcalo so -moja sreča in potrtost z njih odseva.
Mama, obraz ta tvoj, ki gube klešejo mu leta -ob njem ni me strah, kaj življenje mi obeta.
Hermina Palčnik
Kaj se skriva v srcu?
Sreča je skrita v ljubezni.
Ljubezen je skrita v srcu.
Srce je skrito v vsakem od nas.
Zato se odpri, pokaži, da znaš ljubiti, pokaži, da znaš slutiti! Sprejmi druge v srce, da lepši svet bo za vse!
Blažka Cepuš, 9 let
S)pomladansko sonce
V turobno jutro se zbudim oh, kje energije naj si zdaj dobim.
Sonce še vedno nad oblaki spi, niti en'ga žarka na zemljo ne spusti.
Nežnih spomladanskih žarkov res se veselim, da baterije si napolnim in nov zagon za življenje z njim dobim.
Zagotovo vem, da enkrat zopet sonce bo posijalo, a da le preveč nas ne bi žgalo.
Ne vem, kdo nežni spomladanski sonček nam je vzel, kam z njim je odhitel.
Kdo z njim se zdaj crklja, da v naše kraje nam ga sploh ne da.
A ko sonce se bo razjezilo, oblake bo razgnalo, razkadilo in na zemljo bo prižgalo z vso silo.
Takrat v našo deželo sonce zopet svoje žarke bo poslalo, pa da vsaj malo spomladanske nežnosti bi še v njem ostalo.
Marija Janc
<M?aterinski dan
Le kaj se danes je zgodilo? Da mame tako veselo se držijo, da otroci nekaj si potihem govorijo in nazadnje mami darilo izročijo.
Seveda, danes je materinski dan! Otroci se z ljubeznijo, srečo in veseljem v mamino naročje zapodijo in ji zakličejo: RADI TE IMAMO!
Blažka Cepuš, 9 let
Pomlad
Ko vrbe zacvetijo, ljubezen se rodi, se ptički veselijo, ker vigred že dehti.
Na trate polne cvetja zapelje nas mladost, kjer rožice dekliške ohranjajo krepost.
Brstenje vseh ljubezni se v maju razcveti, najlepše sanje, želje, so v času vigredi.
Daj, daj, mesec maj, tople dni noči, razbohoti se v ljubezni in trajaj leto dni.
Stanko Gotar
27
zdravstvo
3 a
&
ZCRAV5TVENF DOM LAŠKO
Ponovno zaživela kardiološka ambulanta_
V Zdravstvenem domu Laško je ponovno zaživelo delovanje kardiološke ambulante, ki jo izvaja Andrej Lipov-
šek, dr. med., spec. interne medicine.
Preiskave pri nas zajemajo specialistične kardiološke preglede in mnenja. Izvaja se tudi ultrazvok srca ter ultrazvok vratnih arterij. Pri pregledih se izvede EKG, možno pa je tudi merjenje 24-urnega krvnega tlaka in obremenitveno testiranje srca (CEM).
S kardiologom se po zaključenih preiskavah posvetujete, prav tako pa pridobite tudi ustno in pisno strokovno mnenje za nadaljnje zdravljenje.
Za naročanje in ostale informacije je na voljo tajništvo Zdravstvenega doma
Laško na telefonski številki 03 734 36 00 ali po e-pošti tajnistvo@zd-lasko.si Vljudno vabljeni!
Spremenjen delovni čas laboratorija_
Obveščamo Vas, da ima laboratorij v ZD Laško s 1. 4. 2014 spremenjen delovni čas.
Nov delovni čas laboratorija je vsak delovni dan, torej od ponedeljka do petka, od 6.30 do 16.00.
mag. Janja Knapič, v.d. direktorica
ZDRAVA PREHRANA
Začimbe v otroški prehrani_
Vonjanje in okušanje hrane se prične že v maternici. Prehrana bodoče matere zagotavlja osnovne gradnike za razvoj zarodka kot tudi otroka - in to dobesedno, saj ga seznani z okusom okolja, v katerega se bo rodil.
Če je otrok od rojstva dalje dojen, je to priporočljivo vsaj do desetega meseca otrokove starosti. Nekateri otroci ne morejo biti tako dolgo dojeni, za kar je lahko več razlogov. Drugi otroci so hranjeni z adaptiranim mlekom, ki so na voljo v trgovinah in lekarnah. Med petim in šestim mesecem pa se začne uvajanje goste hrane, ki pa ni odvisna od tega, ali je otrok dojen ali ne. Vsekakor je priporočljivo, da se z uvajanjem goste hrane začne v tem času, razen če je drugače določeno s strani otroškega zdravnika.
Ko začnemo uvajati gosto hrano, se je naš otrok že verjetno srečal z začimbami v obliki čaja kot so komarček in kumina. Temu čaju dodamo še cvetove kamilice in vse skupaj blagodejno vpliva na prebavo otroka in kolike.
Za otrokovo prehrano velja, da se ne uporabljata sladkor in sol. Taka hrana zna biti potem precej neokusna, kar pa lahko rešujemo z dodajanjem začimb.
Priporočene začimbe so peteršilj, lu-štrek, muškatni orešček, majaron, meta, poper, posušena paprika in paradižnik, česen, čebula, origano, lovor, bazilika, koper, timijan, rožmarin, limonina in pomarančna lupina, vanilija, klinčki in cimet.
Torej je paleta začimb, ki jih lahko uporabljamo v otroški prehrani velika. Z začimbami lahko skuhamo in pripravi-
mo zelo okusen obrok za našega otroka.
Začimbe imajo posebne naloge, in sicer med drugim spodbujajo tek, uravnavajo prebavo, preprečujejo napenjanje, zaprtje, drisko, torej posledično kolike, ki zaradi tega delajo našega otroka neraz-položenega in jokavega. Otroci ne jočejo kar tako, vedno imajo razlog. Uporaba začimb oblikuje pri otrocih občutek za okus in spodbuja razvoj vonjav. Torej sežejo do najobčutljivejših čutov, ki jih razvijamo vse življenje.
Če bomo uporabljali začimbe, naj bodo le te sveže, po možnosti pridelane doma (vsaj te osnovne). Začimbe naj nimajo dodanih soli in sladkorjev. Začimbe morajo biti zdravega porekla in čiste, brez dodatkov. Začimbe, ki jih uporabljamo za otroka, so lahko tudi posušene, a nadzorovanega porekla. Začimb ne uporabljamo v velikih količinah, ampak z občutkom in po okusu.
Posušeni listi mete pomirjajo prebavni trakt. Peteršilj spodbuja prebavo, bazilika preprečuje in sprošča krče ter
pomirja želodec. Poper pospešuje prebavo, absorpcijo hranil in spodbuja apetit. Koromač se uporablja proti slabi prebavi in pomanjkanju apetita. Kumina se tradicionalno uporablja za lajšanje prebave in napenjanja. Lovor je proti bolečinam v prebavilih. Muškatni orešček lajša vetrove in tudi pospešuje prebavo.
Te začimbe imajo vsekakor še vrsto drugih dobrih lastnosti in jih uporabljamo za pripravo zelenjavnih in mesnih jedi. Za pripravo sadnih kašic in sokov pa se uporabljajo klinčki, cimet, limonina in pomarančna lupina in vanilija.
Za naše kraje uporaba začimb ni običaj v taki meri kot drugje po svetu, so pa začimbe za začetek prehrane otroka nekaj tako posebnega in dragocenega, da se je vredno potruditi.
Priporočena literatura: Sanja Lončar, Ščepec rešitve, zamolčane zdravilne moči začimb.
Tomislava Kordiš, mag. man. in vzg. za zdravje
28
zdravstvo
Pridelajmo si lasten česen_
Česen uporabljamo kot hrano, začimbo, zdravilo in za varstvo rastlin.
Česen kot hrano in zdravilo uživamo surovega v majhnih količinah do 3 stroke na dan za odraslo osebo. Kot začimbo ga uporabljamo, kakor je napisano v receptu, a s segrevanjem uničimo nekatere snovi.
Sestavine česna redčijo kri in povečujejo raztopitev krvnih strdkov, rahlo znižujejo holesterol in maščobe v krvi ter uničujejo bakterije in glivice, urejajo bakterijsko floro v črevesju, pospešujejo izločanje želodčnih sokov in kisline, pomagajo pri izločanju žolča, normalizirajo delovanje jeter in žolčnika ... Kot zdravilo uporabljamo česen proti povišanemu krvnemu tlaku, poapnenju žil, pri infekcijskih obolenjih črevesja, bradavicah in herpesu. Z medom pomešan strt česen zdravi prehladna obolenja
Uživajo ga lahko tudi domače živali za odstranjevanje črevesnih in kožnih zaje-dalcev. Drobno narezan česen pomešamo med hrano. Pasje bolhe ne marajo vonja po česnu, zato odpadejo iz pasjega kožuha. Ker so še žive, jih moramo odstraniti (uničiti) mi, sicer se čez čas vrnejo na gostitelja, ko nima več vonja po česnu. Drobnica, ki čuti potrebo po čiščenju parazitov, rada sprejme stroke česna. Vendar ne pretiravajmo!
Česen zmanjšuje napad peronospore, krompirjeve in pepelaste plesni. Česen tudi uspešno odganja uši, rilčkarje, pršice, tripse, bakterije, polže in voluharja. Zato ga sadimo tudi v bližini rastlin, ki jih želimo zaščititi pred temi nadlogami.
Da lahko česen postane zdravilo, mora biti pravilno pridelan. To pomeni nič umetnih dodatkov (umetno gnojilo, sintetično škropivo, hlevski gnoj od živali, ki so bile zdravljene z antibiotiki, hlev razkužen z umetnimi snovmi, kemično razkuževanje zemlje in sadilnega materiala). In kar je zelo pomembno, pridelan mora biti z ljubeznijo, kar pa strojna pridelava ni.
Na trgu dobimo veliko sort česna za sajenje, ki so bile pridelane blizu ali tudi zelo daleč od našega doma. Odločimo se raje za česen, ki je bil pridelan čim bližje našega doma, saj je prilagojen našim podnebnim razmeram. Dober je tudi česen, ki ga kupimo za prehrano, če nam je všeč, pred sajenjem pa preverimo, ali sploh lah-
ko poganja. Če nima več življenja v sebi, tudi za prehrano ni dober. Glavico tik pred sajenjem razdelimo na stroke. Če česen razdelimo v stroke precej prej, se na strokih rada pojavlja bela gniloba. Za sajenje uporabimo samo zunanje večje in zdrave stroke, ostale porabimo kot jedilni česen. Česnovih strokov pred sajenjem ni potrebno razkuževati, ker naj bi pravilno pridelan česen ne bil okužen.
Česen lahko posadimo na njivo ali vrt kot samostojno skupino rastlin ali pa ga podtaknemo posamično med druge rastline z upoštevanjem, da česen potrebuje veliko direktne sončne svetlobe in je dober sosed solati, korenčku, rdeči pesi, blitvi, paradižniku, papriki, jajčevcu, kumaram, bučam, lubenici, meloni, jagodam, malinam, sadnemu drevju, šetraju, žametni-cam, kapucinkam, ognjiču in tulipanom, ne mara pa prevelike bližine graha, fižola in kapusnic. Lahko ga posadimo tudi v večja korita na balkonu ali terasi. Vendar ga ne sadimo v preveč pognojeno zemljo, kar je vzrok, da na marsikaterem vrtu ne uspeva dobro. Ne prenaša hlevskega gnoja!
Če česen sadimo kot samostojno kulturo, pazimo, da na tistem mestu vsaj štiri leta ni rasel česen ali katera druga lukovka (Alliaceae) kot čebula, por ali drobnjak, ker v tleh lahko ostanejo sledovi skupnih bolezni ali skupni škodljivci. Neprimerni prejšnji posevki so tudi fižol, grah in ka-pusnice.
Česen sadimo od oktobra do marca, kadar zemlja ni zmrznjena ali preveč mokra. Vrstice naj bodo razmaknjene 25 cm, da lažje plevemo, rastline v vrsti pa vsaj 10 cm, da ni prevelikega tekmovanja za hrano in vodo.
Izkopljemo jamico in vanjo položimo en strok z nakazanimi koreninami spodaj in ošiljenim delom zgoraj. Če strok obrnemo narobe, mogoče sploh ne bo zrastel. Jeseni moramo posajen strok pokriti z zemljo vsaj 3 cm debelo. Celo gredico lahko pokrijemo še z rastlinsko zastirko. Ta ga bo pozimi grela, spomladi pa zmanjševa-
la rast plevelov, ohranjala vlago v tleh in zmanjševala temperaturna nihanja. Jesenski česen naj bi pognal šele spomladi, da ga morebitni sneg ne bi polomil. Iz rezervnih snovi, ki so v stroku, se najprej razvijejo korenine in listi, šele nato se oblikujejo novi stroki. Če v tem času temperature presegajo 25 oC, zavirajo razvoj strokov ali pa se ti sploh ne razvijejo. V prevlažnih tleh slabo dozoreva, je manj primeren za shranjevanje ali pa začne gniti že v zemlji.
Med rastjo ga večkrat oplevemo. Ni ga dobro okopavati, ker s tem ranimo drobne koreninice tik pod površino zemlje, ki izločajo dišave, ki privabljajo nekatere škodljivce.
Sortam, ki poženejo cvetne glavice, takoj, ko se pojavijo sredi listov nastavki za cvet, le te odstranimo, da rastlina naredi večje glavice. Odrezane zelene dele lahko zamrznemo, porabimo v enolončnicah ali kot čemaž.
Česen dozori, ko zgornji del porumeni. Nekateri pridelovalci porujejo česen že, ko je zelen. S tem prekinejo njegovo življenje. Snovi v takih rastlinah še niso pripravljene za pomoč našemu telesu. So pa glavice težje, ker vsebujejo več vode, na pogled pa so tudi lepše.
' ■ M m m* t m	i ^
Si i i ; a//. ■ S fsfr s v 1	(TiP
/ H fi*M%	Ml fi- rflll JB^M
	
. B Čtf . ,lidJtivF : 1	
Dozorel česen izkopljemo z vilami, mo-tiko ali v primeru rahle zemlje samo izpulimo. Cele rastline (steblo, listi, glavica in korenine) povežemo v majhne snopke in obesimo na zračno mesto, zaščiteno pred padavinami, da se dobro osuši. Za boljšo obstojnost pustimo rastline cele do uporabe. Česen shranimo v zračen, suh in hladen prostor okoli 0 oC in relativni zračni vlagi 60 %. Lahko celo zmrzne. Zmrznjene rastline ne premikamo, dokler se same ne odtalijo. V kuhinji imamo lahko le za teden dni česna, v hladilniku le, kolikor ga potrebujemo še isti dan. Za shranjevanje so povsem neprimerne plastične vrečke, plastične posode in druga embalaža, ki ne prepušča zraka. V njej česen zgnije.
Da bi lažje razumeli vse zgoraj napisano, vas vabim v soboto, 24. maja 2014, ob 10. uri, v Šentrupert pri Laškem. Zbirno mesto je ob cerkvi, odhod od tam na učno ekološko kmetijo Kapl pa takoj, ko bo ura v zvoniku odbila 10. Vstopnine ni.
Erika Klančnik, inženirka kmetijstva in krajine
29
sociala in humanitarna dejavnost/upokojenci
OBMOČNO ZDRUŽENJE RDEČEGA KRIŽA LAŠKO
Ko si prijaznost in hvaležnost sežeta v roke_
V	naslednjih dneh in tednih se bo večina naših marljivih prostovoljcev znova podala na pot humanega poslanstva in potrkala na vrata zvestim članom, da od vas poberejo članarino, ki tudi letos znaša štiri evre, in da z vami malo pokramljajo o tem in onem. Marsikdo od vas ob tem primakne še kakšen dodaten evro prostovoljnega prispevka, kar se posebej zabeleži na nabiralno polo.
Strnili smo podatke lanskega leta iz vseh krajevnih organizacij RK in našteli natanko 4996 članov, h katerim smo prišteli kar 79 novih članov. To so podatki, na katere smo res ponosni in hvaležni vsem vam, ki ohranjate naklonjenost nam in našim programom. Razveselimo se vsakega novega člana in vsakega, ki se morda celo odloči postati naš prostovoljec. Članarina in prostovoljni prispevki so vir, ki je prihodek vsake krajevne organizacije RK posebej in namenjen programom za njihove člane.
Ko poslušam naše prostovoljce, ki se kdaj vračajo s terena razočarani in žalostni, mi je težko in preprosto ne morem verjeti, da jim nekateri, na srečo sicer redki posamezniki, povzročate takšno žalost. Le zakaj? Po drugi strani pa me čudi, da se potem dnevno toliko in toliko ljudi, zlasti nečlanov, zna obračati na nas in nas prositi za pomoč. A se ob tem kdo od njih kdaj vpraša, od kod in kako se polni vreča, iz katere dajemo? Občutek imam, da ne. Redki med prej omenjenimi so tisti, ki so ji kdajkoli pomagali, da bi stala pokonci. Vreča ni brez dna. Zato smo vam hvaležni za dar, ki nam ga v tej obliki namenjate člani. Kdaj, kdaj moramo komu naglas povedati, da bolje razume vrednost pomoči, ki se bere takole: Če nekomu poravnamo položnico za 40 EUR, to pomeni, da je zanj prispevalo deset članov. Zapišemo pa lahko tudi tako, da če članu, ki se je znašel v stiski, pomagamo denimo s sto evri, je to toliko, kot njegov 25-letni članski prispevek.
Ni moj namen dramatizirati zgodbe. Dozdeva pa se mi, da jo je kdaj za boljše razumevanje enih in drugih smiselno omeniti.
V	sedanjem času, ko vsi po dolgem in počez jadikujemo nad krizo, tovrstno delo zahteva še večjo mero pozitivne motivacije, ki jo je potrebno deliti med ljudi in jim s prijaznostjo privoščiti besedo vzpodbude in tolažbe. In skoraj vedno je trud poplačan. Prostovoljka Sonja Sreš je zapisala: »Ne moremo vedno spremeniti okoliščin tako, da bi nam ustrezale, spremenimo pa lahko svoj odnos«.
Iskren nasmeh zgane globoko v nas hvaležnost za izkazano prijaznost. Verjeti moramo, da v človeški vrsti prevladujeta ljubezen in sočutje. Slabi in neprijetni dogodki so bolj izjeme, za katere običajno izvemo iz dnevnih novic, medtem ko so dobra dela tako zelo del vsakdana in običajna, da se jih le poredkoma omenja. Zato je prav in vredno, da to kdaj pa kdaj vendarle storimo, zato, da se nanje ne pozabi. Vse ni dokončno in samoumevno. Po naših najboljših močeh se trudimo, da delo opravljamo s pravilno motivacijo. Z mislijo, da delamo za dobro ljudi. Potem se nam zdi, da ima naše početje svoj pravi smisel in korist za širšo skupnost. Večja, kot je moč sočutja, bolj pogumni postajamo tudi sami. Manj smo, kljub manjšim materialnim možnostim,
30
nagnjeni k malodušju ter izgubi upanja. Zato tovrstna dejanja hkrati osmišljajo tudi nas same, pa četudi je kdaj vmes prisotno razočaranje. Da bi jih le bilo čim manj.
Članice in člani Odbora RK Marija Gradec so počastili njihovega marljivega člana Franca Vrečarja ob njegovi 70-letnici.
20. Mesec dejavnosti organizacij Rdečega križa_
Meseca maja se bomo tudi letos spomnili velikega človeka za boljši svet, Henrya Dunanta, ki je pred 151. leti ustanovil Rdeči križ. 8. maj je dan njegovega rojstva. Zato njemu v spomin takrat v 187 državah sveta obeležujemo mednarodni dan Rdečega križa in Rdečega polmeseca. V Sloveniji se s tem dnem prične Teden Rdečega križa, pri Območnem združenju Rdečega križa Laško pa bomo skupaj s krajevnimi organizacijami Rdečega križa laške in radeške občine pripravili že 20. Mesec dejavnosti organizacij Rdečega križa. V tem času bo še posebej dana možnost in priložnost vsem članom, da sodelujete v dogodkih, s katerimi se predstavljamo tudi ostalim občanom. V vsakem kraju, kjer uspešno deluje organizacija Rdečega križa, bodo pripravili kakšen dogodek, na katerega vas bomo še posebej povabili. S tem na najbolj neposreden način ohranjamo in razvijamo idejo ustanovitelja za jutrišnje in prihodnje rodove.
V teh dneh že zbiramo informacije o vsem, kar bo letos zaznamovalo omenjeni mesec dejavnosti. Po napovedih sodeč jih bo veliko, bodo privlačne in zanimive, zato ste še posebej vsi člani prisrčno vabljeni, da se jih udeležujete.
Henry Dunant, ustanovitelj RK in velik človek za boljši svet.
V Laškem pregled dojk, ekskurzija članov in srečanje krvodajalcev_
V krajevno organizacijo Rdečega križa Laško je skupaj včlanjenih 965 članov, kar je za individualno obveščanje nekoliko zahtevnejši in dražji zalogaj. Zato so vas naši prostovoljci že lani ob pobiranju članarine informativno povprašali po tem, kdo od
sociala in humanitarna dejavnost/upokojenci
vas članov se nam želi pridružiti, če bomo organizirali kakšno ekskurzijo, po kateri nekateri povprašujejo in katera od vas si znova želi na pregled dojk. Vse zato, da ko bo napočil čas za to, o tem obveščamo samo prijavljene. Ker vas je ob različnih razgovorih kar nekaj omenilo, da za to niste vedeli, smo se odločili, da se tiste članice in člani, ki se še niste prijavili, pa bi se radi, lahko prijavite do konca aprila letos. Zato pokličite na telefon 734-34-60 ali nam pišite na e-naslov: rdeci.kriz.laško@siol. net in se prijavite. V juniju že načrtujemo prvo ekskurzijo, prav tako pa v tem mesecu pripravljamo srečanje za vse krvodajalce Laškega, ki bodo tokrat tudi prejemniki enega od priznanj za darovano kri. V februarju smo skupaj s Hišo generacij pripravili delavnico s predavanjem, ki sta jo vodila mag. zdravstvene vzgoje Vesna Ratej in zdravstveni tehnik Boris Ojsteršek, oba licencirana predavatelja prve pomoči, in sicer na temo Kako ravnati ob nesrečah, ki se nam zgodijo v domačem okolju.
V aprilu že osem let tekmujemo v prvi pomoči_
Tudi letos se ekipe učencev osnovnih šol laške in radeške občine že vneto pripravljajo na tekmovanje v znanju iz prve pomoči. Državno tekmovanje razpisuje Rdeči križ Slovenije na podlagi dogovora z Ministrstvom za izobraževanje, znanost, in šport, v okviru Evropske listine o varnosti v cestnem prometu, katere podpisnik je tudi Rdeči križ. 7. območno tekmovanje je na podlagi državnega razpisa razpisalo Območno združenje Rdečega križa Laško. Veseli nas dejstvo, da se je tokrat za tekmovanje odločilo in prijavilo doslej največje število ekip, in sicer kar osem iz vseh centralnih šol laške in radeške občine. Tekmovanje je potekalo 12. aprila na Osnovni šoli Primoža Trubarja Laško. O rezultatih in uvrstitvah naših tekmovalcev na regijsko in morebiti na državno tekmovanje vas bomo seznanili v naslednji številki biltena.
Iz delavnice o prvi pomoči v Hiši generacij.
Naš krvodajalec Franc Sotlar pri predsedniku države
Med našimi številnimi krvodajalci, ki dosegajo visoke številke v darovani krvi, je prvi med njimi Franc Sotlar iz Laškega, ki je kri daroval 121-krat, kar je največ doslej v zgodovini darovanja krvi laške in radeške občine in smo tako nanj še posebej ponosni.
Konec preteklega leta ga je na sprejem in podelitev jubilejnega priznanja ob 60- letnici krvodajalstva na Slovenskem skupaj s še nekaterimi uspešnimi na tem področju iz drugih krajev Slovenije povabil predsednik države, Borut Pahor. Sprejem je potekal v palači predsednika in se ga je udeležila tudi naša predsednica Marina Šmauc. Franciju ob tej priložnosti izrekamo iskrene čestitke in zahvalo za darovano kri.
Priprave na tekmovanje.
PRI NAŠIH JUBILANTIH
Drugi z desne, ob Borutu Pahorju, je Franc Sotlar.
Nadaljujemo z obiski naših občanov, ki letos praznujejo svoj 90. rojstni dan. V začetku februarja je praznovala Fanika Špec, prvega marca pa še Fanika Videc.
Fanika Špec iz Velikih Grahovš_
V dneh, ko nam je letošnja skromna zima namenila največ snega in marsikje povzročila kopico drugih nevšečnosti, smo se podali v Velike Grahovše, nekdaj Leše, kjer nas je ob velikih kupih snega objela prava zimska idila. Ustavili smo se »pri Špi-lančevih«, kjer je tega dne praznovala svoj visoki jubilej Fanika Špec.
Fanika je bila deveta od štirinajstih otrok. Sedaj poleg nje živi le še najmlajša, sestra Milka. Pravi, da sta njuna mama in ata imela pridne otroke, zato se jima ni bilo treba jeziti, pohvali pa tudi njuno lepo petje, ki ga sedaj pogreša. Tudi sama veliko posluša petje, zato je bila rada v dobri in veseli družbi, kjer se pelo in plesalo. Fanika se je poročila z Matijem iz sosednje vasi Loke in sedaj sta skupaj že polnih 66 let. Oba se dobro držita. V zakonu so se jima rodili trije otroci, dvojčka Stanko in Cvetko ter nato še Mirko. Sin Mirko je ostal doma za naslednika. Zelo sta srečna in vesela, ker je k hiši pripeljal snaho Jožico, ki je ne moreta prehvaliti. Je vsestransko ustvarjalna. Tudi za Fanikino praznovanje je gostom pripravila lep in zahteven spominek ter spekla domač kruh. Sedaj za vajeti prijema že vnuk Matej.
Fanika in Matija sta bila prijetna in vesela človeka, zato ni naključje, da sta bila vsaj 40-krat naprošena za poročno pričo.
31
sociala in humanitarna dejavnost/upokojenci
Matija je imel in še ima dar govora, zato so ga radi prosili, da je premišljeno delil misli in besede med ljudi, tudi med mladoporočence. Fanika še uspe marsikaj postoriti zase, v zimskem času obema najbolj ugaja topel zapeček, sicer pa Fanika za kratek čas pogleda televizijo ali pa kaj malega tudi prebere. Tudi z zdravjem dobro gospodari. Da bi le tako bilo še dolgo.
Fanika Videc iz Strmce pri Laškem_
K Faniki Videc smo se namenili na dan njenega rojstnega dne. Obiskali smo jo v Domu starejših Thermane Laško. Zapletli smo se v prijeten klepet in se nasmejali njeni duhoviti pripovedi, s katero smo se poskušali sprehoditi skozi prehojeno pot.
Lebnova Fanika je bila najstarejša med šestimi otroci Podb-reznikovih, ki so se rodili na Ojstrem. Sedaj je ostala le še ona in nekaj nečakov. Na otroštvo ima sicer lepe spomine, a danes razmišlja, da so jo starši takrat preveč držali nazaj. Mlada leta so hitro odhitela, pa čeprav je 24 let hodila delati v Volno Laško. Šele pri 53. letih se je poročila s kar nekaj let starejšim vdovcem, Ivanom Vidcem in se preselila k njemu, kjer si je že pred leti ustvaril skromen in prijeten domek nad tekstilno tovarno. Od tam se razprostira lep pogled na celotno Laško. Za Faniko so bili to lepi trenutki, ki jih je delila skupaj z Mlekarskim Johanom, a
žal je njuno zvezo prehitro, po 16 letih prekrižala žalost. Ostala je sama, se nekaj let borila z naravo, dokler ji je to uspevalo, potem pa odšla v dom, kjer se je s težavo privadila. Pove nam, da je veliko prejokala, težko ji je bilo, da je morala zapustiti domačijo na Strmci. »Saj mi tukaj nič ne manjka, a če si na svojem, lahko delaš, kar ti srce poželi, tukaj pa se je potrebno podrejati ljudem, ki so takšni in drugačni«, nam pove. Razveselila se je torte, ki so ji jo spekli v Domu starejših, Janja je prebrala eno izmed njenih pesmi, ki jih je do nedavnega rada pisala. V njih je pogosto utapljala žalost in spomine. Še sedaj katero sestavi, vendar težko piše in razmišlja, kako bi si pomagala, da bi verze lažje spravila na papir. Ni si mislila, da bo dočakala takšno čast, da ji bo za njen rojstni dan kdaj prišel voščiti sam župan, pa predsednik KS Laško, predstavniki RK Laško ter vodstvo doma. Recept za dolgo življenje je spletla sebi v prid, ko nam je smeje dejala: »Mogoče sem pa zato tako dolgo na svet', ker sem se tako pozno možila.«
Fanika je še vedno dobrega spomina in še vedno je prijetno kramljati z njo, kot njega dni, ko sva tudi midva nekajkrat s koso skupaj obirala bregove nad tekstilno tovarno v Laškem.
Vlado Marot
DOM STAREJŠIH LAŠKO
Urejanje okolice_
Mrzli zimski meseci so se poslovili in pozdravilo nas je sonce, ki nas je v tednu, ko nas je obiskala koledarska pomlad še prav posebej razvajalo.
Toplo vreme ter želja po lepi in urejeni okolici sta bila vzrok, da smo se v Domu starejših Laško 21. 3. lotili pomladanskega čiščenja.
Stanovalci so skupaj z zaposlenimi poskrbeli za prezračevanje trate, obrezali smo grmovnice, počistili fontano, pograbili listje, okolico pa smo polepšali tudi z zasaditvijo sezonskega cvetja.
Za lažje delo smo poskrbeli z domačo glasbo, dobrim razpoloženjem ter okusno malico iz naše kuhinje.
Stanovalci so bili veseli in zadovoljni, da so sodelovali pri skrbi za urejenost okolice njihovega novega doma.
32
hiša generacij
FEBRUAR IN MAREC V HIŠI GENERACIJ LAŠKO
Klekljarska razstava, 24. - 30. 3. 2014
»Navdušenje srca se nehote izraža s pesmijo, plesom in ritmičnim gibanjem telesa«, je zapisal avtor Knjige sprememb. S pesmijo lesenih klekljev, katerih niti so poplesavale po buli, so se v ritmu papir-cev izoblikovale podobe plesa, ujetega v čipki. 42 ljubiteljskih klekljaric, ki se tedensko družijo pri nas v jutranjih urah -KITICE, je tokrat na ogled pripravilo že 8. samostojno razstavo z naslovom Ples v čipki. Razstavo, katere rdeča nit so bili plesni motivi, je bogatilo preko 180 izdelkov, narejenih v letu dni. Tudi tokrat so KITICE s prodajo unikatnih izdelkov zbirale denar, ki ga bodo poklonile društvu Vesele nogice.
Ustvarjalna zima s Hišo generacij Laško
kazala in barvali mandale in za zaključek naredili slaščice brez pečice: »cake pop-se«, sadne presne kroglice, čajne piškote in okrašene medenjake.
Prva pomoč_
V torek, 25. februarja, smo s pomočjo KORK-a Laško organizirali predavanje iz prve pomoči, z velikim poudarkom na praktičnem delu. Mag. Vesna Ratej in Boris Ojsteršek iz ZD Laško sta nas seznanila, kaj vse je dobro imeti v domači prvi pomoči, kako ravnati ob pikih, ugrizih, odrgninah, urezninah, zlomih, padcih in nenadnih stanjih.
Indija_
Popotnik in mistik Evgen Kuder nas je 11. marca popeljal preko slik, besede in glasbe v svet, ki je nam Evropejcem postavljen na glav - templji, sadje, svete krave, množice, prostoživeče opice, meditativna glasba, splet različnih ver in kultur, ki živijo v sožitju in še kaj, vse to je Indija, katero bo g. Kuder še večkrat obiskal.
V času zimskih počitnic za vzhodno Slovenijo smo vsak dan, med 9. in 11. uro, za vse generacije pripravili ustvarjalne delavnice. Slikali smo akvarele, izdelovali iz mila, bucik in PVC vrečk okrasne košarice, s servietno tehniko poslikali posodice, v katere smo nasuli hrano za ptice, iz izsekančkov izdelovali knjižna
Koliko je ura_
18. marca so nam starši otrok PŠ Vrh nad Laškim odigrali odlično predstavo Koliko je ura, ki nas je opomnila, kako pomemben je čas in da tehnologija ni vse, ampak, da je za kvalitetno delo potreben dober, srčni delavec.
Zlati Strel v spomin (20. 3. 1937 - 25. 3. 2014)
»Življenje tako živi, da ga je zmerom manj.
Kot pesek med prsti polzi dan na dan.
Življenje ne more živeti tako, da stoji. Najmanj kar mora početi je to, da na nitki visi.
Življenje se včasih drži veselo na smeh, a včasih le stežka taji solze v očeh.
Najlepše je, ko se razsipa z žarom na vse strani
in vse do poslednjega hipa z visokim plamenom gori.
Nobeno življenje ne mine brez živih sledi.
V brezdajni noči izgine - zvezda med zvezdami.«
Zlata Strel je bila vedno pripravljena na vzajemno sodelovanje s Centrom za socialno delo Laško na področju skrbništva starejših in na področju prostovoljstva.
Leta 2011 je prejela priznanje Plemenito zrelo srce za nasmeh mlajših, ki je bilo zahvala za njeno zlato srce, polno hudomušnosti, topline ter em-patije, s katero je opravila nešteto prostovoljnih ur v naši Hiši generacij. Kot ljubiteljska pesnica, ki je imela velik čut za lepo slovensko besedo in kulturo v vseh ozirih, je vodila ljubiteljske literate občine Laško, pripravila številne kulturne prireditve, predvsem pa bila vestna in vztrajna promotorka našega medgeneracijskega centra.
S svojo naklonjenostjo starejšim je začrtala trdne temelje Medgeneracij-skega društva za kakovostno starost Laško, ki ga je kot njegova predsednica predala mlajšim, ki sedaj nadaljujemo s poslanstvom - pot do sočloveka.
»Lahko pozabiš številke, datume, formule - vse, kar si se naučil. Ne moreš pa pozabiti lepih spominov, sreče, pa če tudi bi jih rad pozabil. Kajti tisto lepo ni zapisano v spominu, ampak je za vselej spravljeno globoko v tebi, tam, kamor nihče ne more poseči - v duši.«
Hvaležni in ponosni smo lahko, da je bila naša Zlata in vsaka beseda postane v hipu suhoparna, ko želimo izraziti tisto, kar čuti naše srce. Zlata, pogrešali te bomo.
CSD, Hiša generacij ter Medgeneracijsko društvo za kakovostno starost Laško
v spomin
IN MEMORIAM ZLATI STREL
Učitelj mora biti najprej sam vzgojen, da lahko vzgaja druge, je zapisal Marx v eni od tez o Feuerbachu. Če bi za katero učiteljico, pravzaprav vzgojiteljico, v najboljšem pomenu besede lahko rekli kaj takega, je to Zlata Strel. Zlata, ki se je poslovila letos na materinski dan.
Bolezen jo je ugonobila na hitro. To je privilegij, čeprav se sliši še tako paradoskalno, da dobri ljudje umrejo na hitro.
Ne spomnim se natančno, kdaj sva se nazadnje videli osebno, me je pa po izidu decembrskega Biltena poklicala. »Hotela sem te slišat, Krpanka,« je rekla in sva dolgo klepetali. Vedno mi je rekla le tako in vedno se je čas ustavil, ko sva se pogovarjali, osebno ali po telefonu. Zgradili sva poseben odnos. Sicer je imela še posebej rada ljudi, ki si upajo stopiti in narediti kaj po svoje, če je prav ali ne. Tudi sama je bila takšna. Delala je po svoje, v dobro in korist drugih, svojih sokrajanov, kulture, ustvarjanja in druženja - in bila
je zagovornica ne preveč hitrega tempa življenja. Vse je vedela, kaj se dogaja okrog nje, vse je organizirala in uredila, a je nisi videl, da bi bila kdaj živčna. Vedno je okrog sebe znala zbrati prave ljudi, da so stvari stekle natanko tako, kot si je zamislila in kot je bilo prav. Bila je odličen organizator in strateg. Zato je bila lahko vedno umirjena, nasmejana, s kakšno hudomušno pripombo - strelico. »Saj sem Strel in to Zlata,« je znala reči in se nagajivo pohvaliti, da imata njena zeta dobesedno zlato taščo ...
Bila je človek, ki jo je zanimalo vse, kar se dogaja okrog nas, znala je postaviti prioritete, kaj je bolj in kaj manj pomembno. Na prvem mestu je bila njena družina in njen Zidani Most in vse, kar je bilo povezano z njim. Rekli bi, majhen kraj, kjer je prostora za eno večje železniško križišče in en most. A kakšno zgodbo je iz tega naredila ona! Vsakemu, zlasti pomembnežu, ki je prišel tja od drugod, je znala živo pripovedovati o Babenberžanu Leopoldu, Oljarni, plazu, kot da bi to bilo včeraj, predvsem pa o ljudeh, kaj znajo in kaj delajo. O njenih sokrajanih, za katere se je tudi razhudila na kakega uradnika ali pa na župana, če je bilo treba in če ni šlo kaj prav. Uredila je vedno, ker je vsak, na kogar se je obrnila, popustil pod težo argumentov. Znala je poiskati take, ki so vsakega še tako visokega uradnika razorožili. Njen prav pa je bil splošen interes kraja in ljudi. Kako vesela in ponosna je bila, ko so Zidanmoščani končno, po dolgih letih, dobili urejen in »civiliziran«, kot je rekla, uvoz na cesto. Še pred leti pa strelski dom, prenovljen vrtec in šolo, stanovanja na Vili in še veliko drugih reči.
Mlajši so seveda vsi šli skozi njeno šolo, če pa že to ne, jih je kot prijazna, dobra vila obiskovala v vrtcu ali šoli v njej najlepšem kraju na svetu, kot upokojenka. Bila je »huda gospa«, a le na daleč, njeni učenci, ki so jo srečevali v razredu ali potem, ko je bila dolga leta ravnateljica radeške šole, so se je res nekoliko bali, a radi so jo imeli kljub temu.
Do starejših pa je bila posebej senzi-bilna, češ, tudi mi bomo enkrat stari, če bomo dočakali, jo je bilo slišati. Zato je bila povsod tam, kjer je bilo govora ali pa dejanj, povezanih s starejšimi, tistimi, ki postanejo nebogljeni in odvisni od drugih. A sama ni dočakala let, ko bi bila nebogljena in odvisna od drugih.
Znala je besedo držati in znala je besede obračati. Cicerova misel, da nihče ni dober govornik, če ni dober človek, je za Zlato res držala. In naprej, da dober govorec govori, kar misli in dela tisto, kar govori. To pa še zlasti. Zato tudi ni vzdržala v politiki, čeprav je šlo za lokalno politiko in čeprav je tudi to počela na sebi lasten način, temeljito in izvirno. Če je seja občinskega sveta trajala predolgo, je na mizo postavila budliko, da so vsi videli, da se je čas že iztekel.
Ni bila kolekcionar, a dobila je vrsto priznanj in nagrad, ker je znala gledati okrog sebe. Gledati s srcem, ker je še kako vedela, da oči vidijo premalo ali pa kaj bistvenega nevede prezrejo, srce pa začuti, kaj je prav. Znala je opaziti vse lepe in tudi manj lepe reči, ki jih ponuja življenje, ki ni vsak dan praznik .
Boža Herek
ZAHVALA
Ob nenadni smrti naše Zlate Strel se lepo zahvaljujemo vsem, ki ste prispevali del sebe, da je bilo slovo na čudovit pomladni dan zelo doživeto in lepo.
Za izbrane besede slovesa na žalni seji se zahvaljujemo županu g. Zdolšku, sodelavcem in Uredniškemu odboru Laškega biltena, Ivanu Medvedu iz Javnega sklada za kulturno dejavnost RS Območne izpostave Laško, Petri Šuster iz Centra za socialno delo in Hiše generacij Laško, Irenci Kovčan iz Medgeneracijskega društva za kakovostno starost Laško, Branimirju Pavčniku iz Zveze DU občine Laško in Pokrajinske zveze DU Celje, Zdenki Hudoklin iz Osnovne šole Mi-
lana Majcna Radeče, Miri Štaut iz Podružnične šole in vrtca Zidani Most, Janiju Krivcu iz Krajevne skupnosti Zidani Most, Marjanu Zorcu iz Kulturnega društva Svoboda Zidani Most, Aniti Jazbec iz Društva upokojencev Zidani Most in Joži Ložak iz Srebrnega vala Radia Kum.
Iskrena hvala govornici ob zadnjem slovesu Mariji Schuler Lipovšek, godbenikom Godbe Slovenskih železnic in vokalni skupini Chillax.
Med zvezde ste jo pospremili v velikem številu tisti, ki vas je imela rada in vi njo. Spominjajte se je po dobrih delih.
Mož Miro in hčerki Jolanda in Mirjana z družinama
34
vzgoja in izobraževanje
Prvič v telovadnici
V sklopu celoletnega projekta »Z gibanjem do znanja« sva se kmalu po uvajalnem obdobju z otroki odpravili v telovadnico. Kajti zavedava se, da so gibanje in različni gibalni izzivi za otroke v tem starostnem obdobju pomembni, zlasti za njihov celostni razvoj.
Prva pot v telovadnico je bila naporna tako za otroke kot tudi za naju. Skoraj polovica otrok še ni hodila, zato jih je bilo potrebno v telovadnico odnesti. Ostali, ki so hodili, pa so se stopnic še bali. Samostojno pot do telovadnice so prvič premagali le trije otroci.
Ko smo se vsi zbrali v telovadnici, je bilo prvih nekaj minut slišati samo jok otrok, saj so se s tem okoljem seznanili prvič. In kot vemo, je vsaka nova sprememba in seznanitev z novim okoljem za
otroke v tem obdobju sprva stresna, prav tako se v novem okolju sprva ne počutijo dovolj varne.
Kaj kmalu so jih vsi rekviziti in velika gibalna površina premamili k raziskovanju. Otroci so neizmerno uživali pri premagovanju različnih ovir, plazenju, plezanju, spuščanju, kotaljenju, teku, lovljenju žog ...
To njihovo veselje in žar v njihovih očeh nama je poplačal ves trud, ki sva ga vložili, da sva jih prvič lahko seznanili s telovadnico. Dali so nama vedeti, da tudi tako majhni otroci zmorejo veliko. Ta pot do telovadnice je danes že veliko lažja, saj vsi razen enega, pot premagajo sami.
To je dokaz, da se z vztrajnostjo in veliko volje ter potrpežljivosti daleč pride. Pregovor »Počasi se daleč pride« za skupino POLŽI resnično drži.
Otroci skupine POLŽI ter Metka in Mateja
Cirkuška predstava v vrtcu Šentrupert_
Vrtec je letošnjo prireditev Pozdrav pomladi obeležil z dvema točkama - Cirkuško predstavo in nastopom pevskega zbora. Cirkus je sestavljalo 20 klovnov. Otroci so lep čas oblikovali različne materiale: z naravnim lepilom, papirjem in ovijanjem volne okrog stolčkov so si
naredili pisane lasulje, si oblekli odrasle	Eni so plesali s trakovi, drugi z dojenčki
majčke, na katere so sestavili gumbe iz	ipd. ter tako zabavali občinstvo. mosgumija. Tam je bil tudi lev s petimi
nogami, pes in konj, morda pa tudi slon.	Melita Kruhar
Obisk električarja Pika
V pravljičnem mesecu decembru nas je v vrtcu Sedraž poleg dedka Mraza obiskal tudi prijazni električar Piko in nam predstavil svoj poklic. Otroci so se seznanili, kaj vse dela električar, kakšno orodje in delovno obleko potrebuje pri svojem delu, ki je nevarno in odgovorno, kako elektrika pripotuje do nas in nevarnosti le - te za nas. Otroci so ugotovili, kje vse in zakaj potrebujemo električni tok. Odgovori otrok so bili zanimivi: televizija, radio, hladilnik, pralni stroj, štedilnik, mešalnik, mikrovalovna pečica, sesalec, filter za čiščenje vode v akvariju . in pa seveda lučke, ki jih prižgemo doma in po
mestih v prazničnih dneh. Skupno smo prišli do spoznanja, da bi brez električnega toka težko živeli. Ja, elektrika je del našega življenja. Pritisnemo na stikalo in že sveti luč. Pritisnemo gumb in zasliši se prijetna glasba. Kako pomembna je, se zavemo šele takrat, ko nastane električni mrk in takrat pohitijo na delo električar-ji, kot je Piko. Skupaj smo preživeli prijetno in poučno urico. Za spomin pa smo se še fotografirali.
Električar Piko je obiskal tudi učence POŠ Sedraž .
Silva Primon
35
vzgoja in izobraževanje
Zlati priznanji na državnem tekmovanju »Turizmu pomaga lastna glava« - poplačan trud_
V četrtek, 27. marca, smo se člani turističnega krožka matične šole - Edo-na Abazi, Tinkara Blagotinšek, Ana Blatnik, Ana Cajhen, Taja Jančič, Tadej Pasarič, Katarina Penič, Timotej Pirš, Tara Podsedenšek, Zala Uratarič, Timeja Verk in Marko Vidič že tretjič udeležili festivala »Turizmu pomaga lastna glava«, ki ga organizira Turistična zveza Slovenije.
Predstavili smo se s turističnim izdelkom z naslovom Dva dni v naravi na super #zabavi, saj je bila letošnja razpisana tema V naravo na zabavo.
Projekt smo pripravljali celo šolsko leto s pomočjo mentorice Slavice Šmerc in učiteljice Mojce Povše - brez nje bi bile naše zapisane besede okorne, manjkale bi vejice in pike ter še kaj. Predstavitveno stojnico so nam pomagali oblikovati tudi učiteljica Anita Drnovšek z lično oblikovanim naslovom, učiteljica Majda Podbevšek in učenci izbirnega predmeta Sodobna priprava hrane s slastnimi piškotki, ki smo jih delili obiskovalcem, hišnika Mihael Gračner in Franc Plaznik z materialom za taborni ogenj ter učenci mlajše skupine turističnega krožka in nadarjeni učenci s področja naravoslovja. Tako smo ponovno, enako kot prej šj nji dve leti, združili moči, saj že vemo, da skupaj zmoremo več in bolje.
Do zdaj smo bili dvakrat nagrajeni s srebrnim priznanjem, zato je bila letos, ker je naše zadnje leto sodelovanja, saj smo vsi devetošolci, želja po zlatu še toliko večja.
V svoji nalogi smo dali poudarek na preživljanju zabave v naravi, saj vsi menimo, da mladostniki preveč časa preživimo za elektronskimi napravami in ne vemo, da nam lahko narava ponudi ogromno zabave. Iz tega izvira tudi »hashtag« v naslovu. To je »lojtra«, ki se uporablja pri telefonskih sporočilih, pred malo več kot letom pa je obkrožila svetovni splet. Želeli smo združiti klasični taborni ogenj z modernim -penicami. V nalogi smo opisali dvodnevni dogodek, ki ga imamo namen, če bo dovolj prijavljenih, tudi izvesti. Dogodek bo v lovski koči na Šmohorju, udeleženci pa se bomo odpravili na pohod po bližnjem gozdu z gozdarjem in lovcem, pri čemer bomo nabirali naravne materiale. Temu bo sledilo iskanje skritega zaklada z orientacijskimi točkami od lovskega doma do cerkve na Šmohorju. Sledil bo družabni večer, zakurili bomo taborni ogenj, ob katerem bomo najprej izvedli taborniški krst. Po opravljenem si bomo pripovedovali zgodbe in uganke, peli pesmi in spekli tudi večerjo. Naslednji dan bomo imeli delavnice, na katerih bomo naredili izdelke iz naravnih materialov, nabranih prejšnji dan. Pogovorili se bomo o vtisih in se polni zabave poslovili.
Vsako leto se strinjamo, da je udeležba na tem festivalu prva nagrada, ki jo prejmemo, saj je vzdušje iz leta v leto
boljše. Tekmovanje je v Mercatorjevih centrih po različnih krajih po Sloveniji, mi pa smo se festivala udeležili v Celju.
Sodniki (kar pet jih je) ocenijo turistični izdelek v obliki projektne naloge, ki jo pošljemo že pred tekmovanjem, tako da vsebino že dobro poznajo. Na tekmovanju vsak sodnik posebej obišče vsako turistično stojnico, zastavlja vprašanja, ocenjuje javni nastop udeležencev in videz stojnice.
Za najboljšo projektno nalogo in stojnico sta poleg skupnega podeljeni še posebni zlati priznanji.
Seveda ni treba omenjati, da je bil čas, ko smo čakali, da nas pokličejo, nevzdržen. Vendar so bili mučni trenutki poplačani. Bili smo med srečneži, ki so poleg skupnega zlatega priznanja zaradi visokega števila točk dobili še zlato priznanje za najboljšo turistično nalogo. Presenečeni, ponosni in predvsem srečni, da se je naš trud obrestoval, smo se v večernih urah odpravili domov.
22. aprila pa se bomo kot prejemniki zlatega priznanja udeležili še predstavitvenega festivala v Mariboru. Predstavile se bodo tudi vse ostale skupine, ki so prejele zlato priznanje. Komaj čakamo, da bo mesec naokoli!
Taja Jančič, Ana Blatnik in mentorica turističnega krožka Slavica Šmerc
PŠ REČICA
Otroška domišljija rečiških otrok
Marec je mesec prebujanja pomladi v naravi in v otroških glavah. Rečiški šolarji so v začetku marca s pustovanjem odgnali zimo. Domišljija jim je pomagala, da so se spremenili v čarovnice, klovne, Indijanke ... Letos so bili zelo uspešni. Pustna povorka veselih našemljenih šolarjev je zimo pregnala, šolske sosede in krajane v Zgornji Rečici pa nasmejala. Maškare so pele in plesale za debelo repo in krompir, dobile pa so krofe, čaj in sladkarije za na pot. Hvala vsem za to-
pel sprejem in naj vam dobra letina jeseni prinese obilen pridelek.
Pravljičarka na obisku_
V ponedeljek, 10. marca, je Podružnično šolo Rečica obiskala pravljičarka Mari-ka Mihelčič. Pripovedovala je pravljico o miškah, ki so se želele naučiti brati. Tako so rečiški otroci spoznali pravljico, ki bo na knjižnih policah dostopna vsem bralcem šele čez tri mesece. Pisateljica je z otroki hitro vzpostavila sproščen odnos, oni pa so jo zelo pozorno poslušali. Skupaj so razmišljali, kje v šoli bi nastavili majhen pisalni pribor za rečiške miške, ki hodijo na nočni potep v šolo. Ob slovesu je pisateljica šoli podarila eno svojih slikanic.
Ksenija Vozlič, vodja Podružnične šole Rečica
36
vzgoja in izobraževanje
PŠ ŠENTRUPERT
Pozdrav pomladi v Šentrupertu
V soboto, 22. marca 2014, smo proslavili materinski dan in tudi letošnjo pomlad začeli s tradicionalno šolsko prireditvijo Pozdrav pomladi.
Najprej so se na prireditvi predstavili učenci 3., 4. in 5. razreda s sodobno plesno točko Moja pesem izvajalke Alye. Nato so naša srčeca ogreli otroci iz vrtca s plesno točko Cirkuška predstava. Razigrano so zaplesali in nam predstavili, kako se zabavajo v cirkusu. Vrtec se je ob zvokih kitare predstavil tudi s pesmijo Rožica.
Na prireditvi so zapeli člani Mešanega pevskega zbora Šentrupert in Ljudski pevci iz Šentruperta, ki vsako leto aktivno sooblikujejo program prireditve. Kulturno umetniško društvo Šentrupert je pripravilo smeha poln skeč z naslovom Pri advokatu.
V vlogi kavbojev in Indijancev so se predstavili učenci 1., 2. in 3. razreda ter nam zaplesali kavbojski ples skupine Čuki. Larisa Kolarec, učenka 4. razreda, je raztegnila meh in zaigrala na harmoniko ter zapela pesem Mamina ruta.
Na koncu sta se predstavila še otroški pevski zbor Lipa Breza in šolska folklor-
na skupina. Popeljala sta nas v preteklost in prikazala, kako je bilo v šoli takrat, ter predstavila vaški običaj kolin. Kadar so bile koline isti dan na dveh kmetijah, je bilo v navadi, da sta kmetiji izmenjali pletenko vina in brezovo metlo, na katero so obesili svežo klobaso.
Martina Šolinc
PŠ Šentrupert na 37. dnevu čebelarstva ApiSlovenija
V PŠ Šentrupert že dlje časa aktivno sodelujemo pri projektih Čebelarske zveze Slovenije. Tako smo v lanskem letu ob šolskem čebelnjaku »zgradili« medoviti vrt in se prijavili na tekmovanje za pridobitev naziva »Naj medoviti vrt«.
Decembra 2013 je ta naziv po preučitvi komisije Čebelarske zveze Slovenije pripadel prav naši šoli. Hkrati pa tudi možnost, da predstavimo šolo na 37. dnevu čebelarstva ApiSlovenija v Celju, in sicer na Celjskem sejmu, 15. in 16. marca 2014, v sklopu še treh sejmov - Poroke, Flore in Altermeda.
Na sejmišču smo učiteljice ob stojnici s svojo razlago dopolnile pričevanja fotografij in izdelkov, ki so plod večletnega ustvarjanja in dela z učenci in drugimi zunanjimi sodelavci, vezanega na mnogo več kot samo na čebele in cvetlice.
Naše delo so obiskovalci pohvalili, več pedagoških delavcev si je naš pristop k delu vzelo za zgled in bodo skušali iti po naših
stopinjah. Nekateri nas bodo celo obiskali in si našo šolo z okolico ogledali. Vsekakor pa bodo izkušnje, ki smo jih izmenjali, obogatile naše in njihovo delo.
Učiteljice in učenci PŠ Šentrupert
Naša stojnica na Celjskem sejmu.
37
vzgoja in izobraževanje/glasbena šola
Enakonočje_
21. marec je 80. dan leta po gregori-janskem koledarju. Je svetovni dan poezije, svetovni dan lutkarjev, svetovni dan strpnosti in svetovni dan boja proti rasni diskriminaciji. Na naši šoli je to dan spuščanja zmajev.
V projekt iEARN Talking kites all over the World se je šola vključila sredi šolskega leta 2010/2011. Naše dejavnosti zajemajo spoznavanje dediščine Janusza Korczaka. S tem projektom želimo otroke spodbuditi k razmišljanju o različnih pogojih za življenje v različnih delih sveta. Želimo poudariti pomen otrokovih
pravic. Projekt tudi poudarja potrebo po strpnosti in sprejemanju drugačnosti.
V okviru projekta sami izdelujemo Zmaje miru, na katere z risanjem, pisanjem upodobimo misli, želje in sanje za boljši svet. Letos so se nam pridružili vsi veliki in mali iz sosednje hiše, ki se vrtec Ostržek piše. S seboj so prinesli veliko smeha, dobre volje in s pisanimi baloni napolnili šolsko igrišče. Toplo sonce, modro nebo in veter so dvigovali naše zmaje in balone, mi pa smo se družili, lovili, smejali na vsa usta in ustvarjali spomine. Zmaji so leteli tudi v Jurkloštru in v Zidanem Mostu. Utrinke boste našli na šolski spletni strani.
Tudi letos smo izdelovali voščilnice za pripadnike Slovenske vojske v vojašnicah in na mirovnih misijah. V okviru projekta Machinto je ena potovala tudi na
Japonsko. V februarju nas je razveselil odgovor pripadnikov Slovenskega kontingenta na Kosovu. Priložene fotografije govorijo, da smo jim polepšali praznični čas in jih razveselili.
Dan in noč sta si pravično razdelila čas. Naj se tudi sreča pravično raztrosi na vse strani neba.
Nuša Ocvirk, koordinatorica
i*
CLASBLNA ŠOLA
LAŠKO -RADEČE
Utrinek preteklega dela ..._
Vstopili smo v osmi mesec šolskega leta. Pretekli meseci so bili delovni in načrtovano delo izpeljano. Učenci so, solistično ali v komornih zasedbah ter orkestrih, muzicirali in plesali na prireditvah veselega decembra, pripravili smo nastope za osnovne šole in vrtce v obeh občinah. Z nastopi smo obogatili kulturne programe različnih društev, sodelovali smo na literarnih večerih in odprtjih razstav. V sodelovanju s Thermano Laško smo za goste in starše pripravili novoletni nastop komornih skupin in šolskega pihalnega orkestra. V marcu sta
kitarski in harmonikarski orkester nastopila na Združenju ravnateljev osnovnih in glasbenih šol v Thermani, njihovemu nastopu pa je prisluhnil tudi minister, dr. Jernej Pikalo. Učenci klarineta so svoje znanje nadgradili na delavnici, ki jo je vodil gostujoči učitelj Robert Pirc iz Glas-
bene šole Krško. Rezultat celodnevnega dela v komornih skupinah je bil zaključni nastop za starše, kjer so poleg učencev zaigrali tudi učitelji. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo različnim donatorjem, domačinom, ki pripomorejo h kvalitetnejši izvedbi naše dejavnosti.
Delavnica za učence klarineta, dvorana glasbene šole v Laškem.
38
glasbena sola
Učenci plesnega oddelka so pripravili novoletno produkcijo, plesno delavnico in predizbor za državno tekmovanje Opus. V sodelovanju z JSKD OI Laško pa smo organizirali strokovni posvet mentoric plesa in plesno delavnico.
Tekmovanja mladih glasbenikov
Mednarodnega tekmovanja pihalcev Davorin Jenko v Beogradu so se v marcu udeležili in prejeli:
•	Daniela Kovač, trobenta, predkatego-rija B, zlato priznanje (učitelj Marko Razboršek, korepetitor Dejan Jakšič),
•	Žiga Kmetič in Lovro Nograšek, trobenta, predkategorija B, srebrno priznanje (učitelj Boštjan Župevc, kore-petitorka Nina Mole),
•	Gal Dragar, klarinet, predkategorija B, in Gregor Strniša, klarinet, kategorija A, zlato priznanje, Luka Vindišar, klarinet, kategorija B, zlato priznanje - laureat (učitelj Primož Razboršek, korepetitor Dejan Jakšič),
•	Tina Kramar, saksofon, kategorija B, zlato priznanje in Nika Medved, saksofon, kategorija A, srebrno priznanje (učiteljica Neva Marn Hafner, ko-repetitorka Nina Mole).
Učenci Glasbene šole Laško - Radeče so se udeležili 43. državnega tekmovanja mladih glasbenikov Republike Slovenije - TEMSIG, ki je potekalo od 10. do 20. 3. 2014, v disciplinah trobila, harmonika, komorne skupine z godali in klavirjem, tolkala, klavirski duo, kitarski duo, tam-burica in jazz solo. Prejeli so:
•	Daniela Kovač, trobenta, 1.b kategorija, zlato plaketo, Bor Turnšek, trobenta, 1.c kategorija, srebrno plaketo (učitelj Marko Razboršek, korepetitor Dejan Jakšič),
•	Žiga Kmetič, trobenta, 1.a kategorija, srebrno plaketo, Lovro Nograšek, trobenta, 1.a kategorija, bronasto plaketo (učitelj Boštjan Župevc, korepetitorka Nina Mole),
•	Martin Medvešek in Anže Tratar, tolkala, 1.c kategorija, bronasto plaketo (učitelj Dejan Tabor, korepetitorka Mojca Lukmar).
Danijela Kovač
Trobilci
Tina Kramar
Nika Medved
Tekmovalci klarineta
*
Bor Turnšek
Tolkalci
Ob tej priložnosti čestitam tudi vsem našim nekdanjim učencem, dijakom in študentom glasbene smeri, ki so uspešni na tekmovanjih.
Dejavnost glasbene šole do zaključka šolskega leta_
Po šolskem koledarju nas čaka zanimiv in pester zaključek šolskega leta. Na-povednik nastopov in ostalih dogodkov lahko spremljate na naši spletni strani. Glasbene delavnice z gostujočimi učitelji načrtujejo učitelji saksofona, harmonike, trobil in klavirja. V sodelovanju z drugimi glasbenimi šolami bosta godalni in pihalni orkester (enote Radeče) nastopila na Državnih revijah orkestrov v Lendavi in Ljubljani, pihalni orkester (enote Laško) pa bo gostil orkester iz Šentjurja. Letni koncert orkestrov bo 14. aprila v Thermani. Učenci plesnega oddelka se bodo udeležili Zasavske plesne revije v Trbovljah in 17. maja pripravili letno produkcijo, učenke pa bodo sodelovale tudi na regijski reviji V Vrtincu in na tekmovanju Opus. Ob »Dnevih odprtih vrat«, ki bosta potekala 19. maja v Laškem in 20. maja v Radečah bomo v dopoldanskem času za osnovnošolce in otroke iz vrtca pripravili glasbeno pravljico. SPREJEMNI PREIZKUS za vpis v glasbeno šolo bo 29. in 30. maja 2014, od 18. 00 do 19.30, v prostorih obeh enot. V maju in juniju bodo učenci zaigrali še na oddelčnih nastopih, tematskem koncertu učencev, ki zaključijo šolanje, ob dnevu šole pa bomo na zaključnem koncertu podelili priznanja Zlata nota. V primeru lepega vremena bo prireditev na šolski terasi.
Vljudno vabljeni na vse naše nastope, koncerte in ostale dejavnosti (več na www.gsradece.si)
Rosana Jakšič, ravnateljica
39
Na sončni 8. marec smo skupaj s zavodom Stik organizirali popustno rajanje za otroke, ki so lahko na vrtu hotela Savinja uživali v maskah in kostumih super junakov, gozdnih vil in divjih živali. Pester program, krofi, čaj in veliko dobre volje - vse našteto je postalo stalnica prireditev, ki jih organiziramo za naše najmlajše in njihove starše.
Zvečer istega dne pa smo v hotelu Hum lahko uživali ob glasbi novega domačega, narodnozabavnega ansambla iz Rečice, Trije Kuščarji, ki delujejo pod vodstvom Dejana Kušerja. O njih se bo gotovo še slišalo in plesalo, saj so tik pred izdajo plošče.
Med izvajanimi projekti za otroke se vzporedno pripravljamo na tradicionalno otroško in mladinsko prireditev Pisani Balon, ki jo bomo letos organizirali 7. junija, ob podpori Laškega akademskega kluba in zavoda Stik. Kot vedno, tudi letos ne bo manjkalo lutkovnih in gledaliških predstav, glasbenih, ustvarjalnih in cirkuških delavnic ter veliko dogodkov in glasbenih koncertov za vse, ki se čutijo mlade po srcu. Upamo, da bo datum naklonjen staršem in otrokom, saj je to prireditev, ki je preprosto ne smete zamuditi.
V petek, 28. 2., je v dvorani društva seizmometer pošteno treslo zaradi promocije plošče »Mi nismo vsi ostali«, ki jo je ob podpori društva Šmocl izdala skupina Marvin iz Laškega.
Skupino Marvin sestavljajo Janez Benedek, Marko Radosa-vljevič, Lucija Medved in Matjaž Pijavec, ki so s svojim rokenrol, punk pop, new wave karakterjem navdušili polno dvorano. Poleg norega žura in zabave velja še posebej omeniti danes redko kvaliteto glasbenih skupin, in sicer to, da poezijo Marvinov bogatijo slovenska besedila, ki so družbeno kritična in pomenljiva s časom, v katerem živijo.
Marvini so za predskupino povabili Tonija Lorberja & Orkester, ki so ogrevali vzdušje do njihovega nastopa. Posnetek koncerta Marvinov si lahko ogledate na naši internetni strani TvLaško.
21. marca je predsednik društva, Jonas Lesjak, prekinil nekaj mesečni moratorij na izvajanje glasbenih projektov trdega tipa ter napovedal pestro poletje za vse punk rockerje in obrtnike težkega metala. Za uvodni plamen je organiziral prireditev z naslovom »Mešano na žaru«, kjer so se nam predstavile skupine Trifail, Incarnated, Pissing in The Wind in Parliament Atack. Skupine so prišle iz Trbovelj, Nove Gorice, Kopra in Novega mesta, ter v polni dvorani prikazale veščine razmetavanja po odru s kitaro v D-duru, skakanja iz odra na publiko, ki to komaj čaka, požiranje mikrofonskih stojal v stilu beneškega požiralca mečev, nekaj jeznih pogledov ter obilico dobre glasbe. Ob tej priliki bi se še posebej zahvalili našemu Vladiju, ki mu kot vedno uspe na naših prireditvah svoje psihofizične sposobnosti in poglede na delo, ki ga opravljamo v društvu, izkazati na nadvse čuden način.
Za vse navdušence punk rock spektaklov lahko napovemo, da se bo naslednja prireditev z naslovom »punk rock holiday 1.4 warm up party« zagotovo zgodila 23. maja, kjer bodo nastopali Fair Do's no Contest, Mental Strike in Start at Zero.
Do naslednjič lep pozdrav.
Jurij Šuhel Foto: Jaka Teršek
40
mladi
LAKih nog naokrog_
Tudi leto 2014 se je za LAK-ovce pričelo nadvse aktivno. Organizirali smo veliko raznovrstnih dogodkov, kjer je vsakdo našel nekaj zanimivega zase.
Najbolj so na svoj račun prišli športni navdušenci. V začetku februarja smo se pridružili pohodu po poteh XIV. divizije, ki se ga je kljub izpitnemu obdobju udeležilo lepo število študentov. Tridnevni pohod je minil v izredno dobrem vzdušju, zato se ob tej priložnosti za vabilo lepo zahvaljujemo Društvu za ohranjanje spomina na pohod XIV. divizije Laško.
V začetku marca smo organizirali enodnevno smučanje na enem izmed avstrijskih smučišč, ki je navdušilo 40 zadovoljnih udeležencev izleta, adrenalin pa smo sproščali tudi na indoor karting turnirju v Celju, kjer so najhitrejši vozniki prejeli pokale za svoje spretnosti. Odpravili smo se v Planico na finale smučarskih skokov, kjer smo pripomogli k super vzdušju na dogodku in tako podprli naše orle. Otvo-rili pa smo tudi tekaško sezono z udeležbo na Malem kraškem maratonu.
Poskrbeli smo za številne priložnosti za druženje. Od digitalnega sveta smo se odklopili na večeru družabnih iger, kjer smo se zabavali ob različnih družabnih igrah in partijah kart. Seveda pa ni šlo brez druženja po napornem izpitnem obdobju na poizpitnih žurih - letos tako v Ljubljani kot v Mariboru.
Sedem nedeljskih popoldnevov smo pilili svoje plesno znanje na LAK-ovem plesnem tečaju, ki smo ga lahko pokazali tudi na tradicionalnem akademskem plesu, sobotne dopoldneve pa smo se urili v
ruščini - februarja smo pričeli že z nadaljevalnim tečajem.
Meseci do poletja bodo pestri: Obdržali bomo večino tradicionalnih dogodkov iz zadnjih let, načrtujemo pa tudi nekaj zanimivih novosti. Vedno smo veseli tudi predlogov naših članov, zato vabljeni, da nam pišete (lak@drustvo-lak.si) ali pa nas pocukate za rokav na kakšnem izmed prihodnjih dogodkov.
Barbara Zorko
Simulacijski razgovori_
Brezposelnost je problem, s katerim se srečuje vse več mladih, ki so zaključili šolanje. Povečuje se delež zaposlitev za določen čas in stalna menjava delodajalcev. Strokovnjaki napovedujejo, da bo moral zaposleni v prihodnosti nekajkrat zamenjati področje svojega dela. Verjetnost, da se bo vsakdo vsaj enkrat v svojem življenju srečal z brezposelnostjo, se povečuje, zato je pomembno, da se pripravimo na to možnost in pridobimo znanja, ki so pomembna pri iskanju zaposlitve. Eno izmed teh je prav gotovo zaposlitveni razgovor, saj še vsi predobro vemo, kako pomemben je prvi vtis, ki ga pustimo pri potencialnem delodajalcu. Tako je v začetku marca v prostorih LAK-a potekala delavnica simulacijskih razgovorov, kjer smo pridno trenirali mehke veščine, ki so zelo pomembne pri iskanju zaposlitve. V prvem delu delavnice so udeleženci rešili psihološke teste, ki so jih izvedli psihologi s Filozofske fakultete in ki so služili kot podlaga simulaci-
je razgovora za službo. V drugem delu so se vsi udeleženci seznanili z najpogosteje zastavljenimi vprašanji, ki se pojavljajo na razgovorih, katere osebnostne lastnosti velja izpostaviti, kako se naučiti »prodati« delodajalcu, katere napake so storili med samim intervjujem, kakšna je bila neverbalna komunikacija in ali so bili odgovori konsistentni z rezultati psihološkega testiranja. Za konec pa so skupaj z izvajalci pregledali še življenjepise in podali izboljšave.
Doroteja Špec
56. Akademski ples_
V soboto, 29. marca, smo v Zdravilišču Laško priredili že 56. Akademski ples, najprepoznavnejši dogodek društva, ki združi vse generacije LAK-ovcev. Okrog 150 gostov je po izbranih kulinaričnih dobrotah spremljalo tradicionalni program, v katerem smo še zadnjič pred sprejemom v akademski svet preizkusili letošnjo brucad, v red »štoplcigra« povišali vse diplomante in magistre, v red »cuclja« pa novopečene starše. Po uradnem delu je sledilo druženje in zabava, predvsem pa obilo plesa ob zvokih skupine Objem.
Nina Lenko Foto: Rok Deželak | RD2.si
hali staršem in že smo se odpeljali proti Laškem. Pri bencinski črpalki zavijemo desno proti naselju Jagoče. Ozka in dokaj strma cesta se kmalu izgubi v gozdu, se znova prikaže, da nam odstrne prelepe razglede na okoliške kraje. V očeh mladih pohodnikov je vprašanje, kako visoko se bomo še peljali? Na prvem primernem mestu, kjer je lahko avtobus obrnil, smo izstopili. Poslovili smo se od voznika, počakali, da je odpeljal nazaj v dolino in se pripravili na pohod. Obnovili smo pravila hoje skupine po cesti, si oprtali nahrbtnike in se veselo podali proti vasi Svetina.
Kot prvi cilj pohoda je v daljavi ponosno stala cerkev Marije Snežne na Svetini. Obiskali smo bližnje vaško pokopališče, kjer je pokopana Alma Maksimiljana Karlin.
41
Mladinski odsek Planinskega društva Rimske Toplice
POHOD CELJSKA KOČA - GRMADA
V okviru planinskega krožka je mladinski odsek Planinskega društva Rimske Toplice 15. 3. organiziral pohod na Svetino, 625 metrov visoko Celjsko kočo, 718 metrov visoko Grmado.
Pred Osnovno šolo Antona Aškerca Rimske Toplice smo se prvi pohodniki pričeli zbirati že pred osmo uro zjutraj. Prijazni pozdravi, veseli nasmehi so dali čutiti, da prihaja pomlad. Zložili smo nahrbtnike v prtljažnik, posedli na sedeže, še enkrat poma-
mladi/šport in rekreacija
Nenavadna ženska, bitje ženskega spola, kakor je Alma M. Karlin imenovala sebe, pisateljica, svetovna popotnica, raziskovalka, poliglotka in teozofinja ter svetovljanka je eminentna celjska osebnost, ki je neizbrisno zasidrana v spominu mesta in njegovih prebivalcev. Na njenem grobu smo prižgali svečo. Naša mentorica Nuša je predstavila življenje in delo Alme Karlin. Z velikim zanimanjem smo poslušali pripoved o življenju in njenem osemletnem potovanju okoli sveta, obisku vseh celin in bivanje na najodročnejših krajih človeške civilizacije - o čemer je zavzeto sproti pisala in risala. Za Almo je bila Svetina najlepši kraj na svetu in je zato želela biti pokopana prav tu.
Prijazna lastnica lokala nam je dovolila, da smo v toplem zavetju Svetinčana v miru pomalicali, vpisali pohod v planinske dnevnike in pritisnili žig Svetine. Našemu mlademu planincu Niku Šmercu je blagajničarka Planinskega društva Rimske Toplice Simona Vodlan predala priznanje za prehojeno Zasavsko planinsko pot. Mi smo mu v znak priznanja glasno zaploskali. Bravo, Niko!
Zunaj smo se prešteli in polni pričakovanj odšli proti Celjski koči. Ob prijetnem in zanimivem pogovoru ter več krajšim postankom smo kmalu pod sabo zagledali obrise hotela Celjska koča. Znova smo požigosali planinske dnevnike. Od tu dalje je pot prava, planinska. Sledili smo oznakam za Grmado in kmalu se je pred nami prikazala Pečovniška koča. Posedli smo se zunaj na lesenih klopeh in prav prilegel se je drugi del malice, saj smo že kar lep del poti prehodili. Pred nadaljevanjem pohoda smo obnovili pravila hoje po strmih planinskih poteh. Opozorila na varno hojo niso nikoli odveč. Steza je strma in droben grušč nam preprečuje, da bi hitreje napredovali. Na lastne oči smo videli, kako deluje erozija, saj se vidijo sledi, kjer hodijo pohodniki vsak po svoje in krušijo naravne oprimke za varen korak. Na srečo nam korenine drevja vseeno tu in tam nudijo varno stopinjo. Vsi, rahlo zasopli in srečni, smo prišli na vrh Grmade. Prav na vrhu je zvonček želja. Sodeč po zvonjenju imamo želja zelo veliko. Upam, da so vse dobre. Žig Grmade je pritrjen na skalo in zelo prav mi
je prišla pomoč Aljaža. Hitro in varno smo še zadnjič požigosali naše dnevnike.
Med tem smo uživali v prekrasnem razgledu, saj smo imeli Celje z okolico kot na dlani. Opozorila na preudarno spuščanje je očitno zaleglo, saj smo se spustili nazaj proti Pečovniški koči brez vseh nezgod. V koči smo obnovili zaloge vode in se podali na zadnji del pohoda - spust proti Zagradu. Med potjo smo se ustavili še na Pečovniku, pred skrbno obnovljeno hišo, v kateri je zadnjih pet let živela Alma Karlin. Nuša nam je opisala obdobje, ko je Alma živela v tej hiši. Zahvalili smo se Nuši za doživeto pripoved in jo nagradili z glasnim ploskanjem.
Srečno in brez nezgod smo se spustili v naselje Zagrad, kjer nas je že čakal naš avtobus. Prijetno utrujeni in polni vtisov smo se posedli na sedeže. V veselje mi je bilo odgovarjati na vprašanja, kam in kdaj gremo na naslednji pohod, saj to pomeni, da radi hodite in da vam je druženje v okviru planinskih pohodov počasi zlezlo pod kožo. Še sreča, da je vožnja trajala tako kratko! Oči so se nam počasi že zapirale in glava je zdrsnila proti prsim. V Rimske Toplice smo se vrnili nekaj minut čez drugo uro popoldan.
Bogomir Mastnak, načelnik MO
MAZORETE LAŠKO SE PRIPRAVLJAJO NA DRŽAVNO TEKMOVANJE
Mažorete Laško počitka ne poznajo. V novem koledarskem letu so namreč takoj začele s sestavljanjem in učenjem koreografij za letošnje državno tekmovanje, kjer bo nastopilo rekordno število laških mažoret. Premierno se bo na državnem tekmovanju predstavila cici skupina mažoret v kategorij pom pom kadet, pod vodstvom Anje Krašek in Maruše Šantej. Nastopila bo skupina že zelo samozavestnih in izkušenih kadetinj pod
vodstvom Sabine Seme, ki bodo letos branile naslov državnih podprvakinj, ter skupina senior, ki ima za sabo že nemalo število tekmovanj in odličnih uvrstitev pod vodstvom Anje Šrot. V neformacijah bo tekmovalo največ kadetinj (solo: Neja Lapor-nik, pari: Larisa Črešnovar in Tjaša Jazbinšek, Gaja Lapornik in Katja Pajk, Tina Seme in Lana Zajc). Laščanke se bodo predstavile tudi v kategoriji junior (solo: Špela Rezec, par: Neja Lapornik in Špela Rezec). Med seniorji pa bodo tekmovali trije pari (Maša Dečman in Anja Kamerički, Katarina Novak in Maruša Šantej, Anja Krašek in Katarina Lapornik).
V predzadnjem marčevskem vikendu so zato organizirale intenzivni vikend priprav, ki so ga od jutra do večera preživele v telovadnici. Ob tem pa se morajo zahvaliti Thermani Laško, ki jim je omogočila sproščanje v termalnih bazenih, kjer so si po napornih treningih odpočile, ter Pizzeriji Špica, ki je poskrbela za njihovo kosilo. Mažorete Laško so torej pripravljene na nove uspehe, potrebujejo samo še čim številnejšo podporo, zato vabijo vse Laščane, da jih pridejo spodbujati na Državno tekmovanje Mažoretne in twirling zveze Slovenije, ki bo 24. in 25. maja 2014 potekalo v športni dvorani v Sevnici.
Sabina Seme, mentorica Mažoret Laško
42
NICK SKORJA PREJEL KRISTALNO ČELADO
Več kot desetletje je minilo, odkar je Nick Škorja pri rosnih štirih letih prvič sedel na motor, le leto kasneje pa se udeležil prve tekme. V tem obdobju se je na njegovih policah nabralo več kot 100 pokalov in priznanj, med njimi tudi bronasti grb Občine Laško, ki ga je prejel leta 2009. 15-letni motokrosist si je lansko leto poleg naslova državnega prvaka prislužil še kristalno čelado, nagrado, ki jo Avto-moto zveza Slovenije (AMZS) podeljuje le petkratnim državnim prvakom. »Nagrada mi pomeni veliko. Redko je kdo petkrat državni prvak, sploh pri teh letih. Je lepa nagrada in spodbuda za naprej,« pravi Nick.
Za motokros se je navdušil predvsem zaradi adrenalina in užitka pri skokih, ki jih ta šport ponuja. Njegovi treningi so odvisni predvsem od vremena, sicer pa treningom na terenu nameni dva dneva v tednu, trikrat na teden pa obišče fitnes, kjer veliko časa preživi tudi izven sezone. V času, ko ni tekem, se ob vikendih odpravi tudi v Italijo ali Španijo, kjer ni zime in so mogoči treningi z motorjem. Nick pojasnjuje, da sta pri motokrosu pomembni tako fizična kot psihološka priprava, velikega pomena pa je tudi koncentracija. Obenem dodaja: »Imeti moraš potrpljenje, na progo ne smeš iti brezgla-
vo. Podobno je kot pri drugih športih, le da si tu moraš res upati, na skokih pa moraš ohranjati koncentracijo zaradi velike hitrosti.« Zato se pred tekmami najlažje sprosti in pripravi na dirko ob poslušanju glasbe oziroma se za par minut umakne pred sotekmovalci, da ima nekaj miru.
Nickovo športno kariero so zaznamovale tudi poškodbe, najhuje pa se je poškodoval leta 2011, ko je po nerodnem skoku na državnem prvenstvu v Slovenskih Konjicah pristal na trebuhu na naslednjem skoku. Posledica padca sta bila zlom roke in počena jetra. Pravočasna zdravniška pomoč mu je rešila življenje, po operaciji pa je še štiri dni ležal v komi, en teden na intenzivni negi in 21 dni na oddelku. Poškodba je vsekakor vplivala na njegovo razmišljanje o nadaljevanju športne poti: »Takrat, ko sem se zbudil iz kome, ko nisem mogel hoditi, ko se nisem mogel premikati in sem bil priklopljen na aparature, sem rekel, da bom nehal in da se na motor ne usedem več. Vendar sem si premislil in ko sem prišel domov, sem se takoj usedel na motor. Po nesreči pomisliš, da bi najraje nehal, ko pa si opomoreš, je mišljenje čisto drugačno.« Verjetno tudi zaradi poškodbe ga je šolska pot vodila na Srednjo zdravstveno šolo, kjer letos obiskuje 1. letnik. »Za zdravstveno šolo sem se odločil, ker želim postati reševalec v helikopterju. To me veseli. Videl sem že dosti nesreč in ljudem želim pomagati,« pojasnjuje svojo odločitev. Zaradi mnogih treningov in tekem se pogosto uči kar na poti, mu pa pri šolskih obveznostih pomaga tudi status športnika.
Motokros v Sloveniji ni izpostavljen šport, čeprav slovenski motokrosisti žanjejo uspehe tudi na mednarodnih tekmovanjih. Tudi Nick je leta 2012 osvojil odlično 3. mesto na mladinskem evropskem prvenstvu v San Marinu in omenjen uspeh šteje za svojega največjega. Trenutno tekmuje v razredu do 125 ccm, vendar zaradi manjšega števila tekmovalcev v Sloveniji motokrosisti omenjenega razreda vozijo tudi skupaj z razredom
mladi/šport in rekreacija
250 ccm, kjer so tekmovalci tudi do 10 let starejši. Čeprav se razreda točkujeta posebej, pa za Nicka skupne tekme pomenijo še dodatno motivacijo, saj pravi, da se hoče boriti tudi z njimi, navsezadnje pa je tudi tekma bolj zanimiva.
V mednarodni konkurenci Nick izpostavlja predvsem Italijane, Špance in Nizozemce, zelo močni pa so tudi tekmovalci iz severnih držav, kjer imajo nekaj vrhunskih športnikov. Z motokrosisti iz tujine se ne srečujejo samo na tekmah, velikokrat tudi skupaj trenirajo. »Oni pridejo k nam v Slovenijo in mi k njim, kjer nam vse razkažejo. Recimo na Nizozemskem je drugačna podlaga proge - imajo pesek, mivko, ki je zelo mehka in zato je tudi stil vožnje čisto drugačen, medtem ko imamo v Sloveniji zelo trde proge. Na evropskem prvenstvu je pol tekme na mehki, pol na trdi podlagi, zato moramo trenirati na različnih podlagah, da dobimo občutek in da se je navadimo,« pravi mladi motokrosist. Da se privadiš nove podlage, potrebuješ nekaj treningov, pojasnjuje Nick: »Zelo je čuden občutek, ko prideš s trde na mehko podlago. Misliš, da imaš prazne gume, sprednji del motorja kar opleta, kot bi bil na ledu, in misliš, da je nekaj narobe. Ampak po dveh treningih se že navadiš.« Zaradi sodelovanja z motokrosisti iz tujine in mnogih tekem po Evropi je spoznal in vozil že po mnogih progah, vendar pravi, da je njegova najljubša Selievo v Bolgariji: »Zelo je raznolika, ima velike skoke, tam sem imel tudi zelo dobre uspehe. Res mi je všeč, zanimiva proga je.«
Pred Nickom je vsekakor še uspešna kariera in pravi, da bo tekmoval, dokler ga bo to veselilo, da pa je njegova športna pot odvisna tudi od zdravja. Meni, da bo z veliko treningi in nabiranjem izkušenj še lahko napredoval. »V motokrosu bi rad postal svetovni prvak v klasi MX1, kar je po mojem mnenju želja vsakega moto-krosista, ali pa bi želel priti v Ameriko na supercross,« o prihodnosti pripoveduje Nick.
Nika Košak
43
mladi/šport in rekreacija
KK ZLATOROG LAŠKO
Vrnitev odpisanega Zlatoroga_
Košarkarji KK Zlatorog Laško so letošnjo sezono pričeli slabo ter po polovici državnega prvenstva imeli le tri zmage ob šestih porazih in zasedali 8. mesto, kar je botrovalo temu, da je na klop Zlatoro-ga sedel Predrag Milovic - Peda, ki je s svojim preteklim delom dokazal, da zna in zmore reševati.
Vse lepo in dobro je kazalo, do tekme v Šentjurju, ki je nekako že odločala, ali bo zastavljen cilj izpolnjen ali ne. Prvi šok in poraz. Zaradi poraza na tem gostovanju se je vse ovilo v temo. Navijači in poznavalci so obupali ter po tiho razglašali, da bodo Laščani prvič v zgodovini kluba igrali v ligi za obstanek, kot pika na i pa je prišla tudi novica, da zaradi poškodbe rame ni več moč računati na prvega strelca Miho Lapornika.
Peda in strokovni štab z igralci pa niso obupali. Verjeli so, da jim lahko
uspe! Po dveh težkih tekmah in dveh zmagah proti nižje rangiranim nasprotnikom je bila javnost še vedno prepričana na ligo za obstanek, kajti na sporedu so bile še zadnje tri tekme s tremi najboljšimi ekipami prvega dela in potrebovali bi tri zmage. Z zmagama proti Polzeli in Rogaški je v ekipo pričela verjeti večina in ponovno je v klub posijala pozitivna energija.
Sledila je še zadnja tekma proti Heliosu v gosteh, kjer so v infarktni končnici po podaljšku s 85:87 zmago domov odnesli prav igralci Zlatoroga. Zlatorog je zabele-
žil še peto zaporedno zmago ter tako na najlepši način prišel v ligo za prvaka.
Predrag Milovic, trener Zlatoroga iz Laškega:
»Ta zmaga in uvrstitev v Ligo Telemach za prvaka predstavljata nepopisno srečo zame, cel klub in Laško. Tri mesece nazaj so nas že odpisali, zdaj pa nam je uspelo, za kar bi čestital vsem mojim igralcem, mojim pomočnikom Gregorju Baleku, Pa-vliju Ojsteršku ter Gregorju Zdolšku, saj je to tudi rezultat njihovega dela, ter predsedniku Miru Firmu in direktorju Miljanu Goljovicu, ki sta mi zaupala. Vesel sem te zmage in verjamem, da še nismo rekli zadnje besede.«
KK Zlatorog vabi vse, da si ogledate kakšno izmed domačih tekem v ligi za prvaka, ki bodo na sporedu 9. 4. (Hopsi), 16. 4. (Helios), 22. 4. (Rogaška) in 25. 4. (Krka). Vljudno vabljeni!
Matej Firm Foto: Aleš Fevžer/KZS
ŠPORTNO DRUŠTVO REČICA
Kresovanje v Rečici_
Športno društvo Rečica že šesto leto zapored organizira kresovanje. Tudi tokrat bodo na svoj račun prišli prav vsi - tisti najmlajši, mladi in mladi po srcu.
Med 18.00 in 18.45 bo otroke začaral prav poseben gost - čarodej Roman
Frelih. Starši boste lahko v tem času brezskrbno spili kakšno pivo ali dve in se z otroki posladkali s slastnimi palačinkami.
Povabite tudi prijatelje! Po predstavi vas bo z narodno zabavnimi ritmi izpod njegovih spretnih harmonikarskih prstov razvajal Nejc Volavšek - Čan. Za prižig kresa bo poskrbel neustrašni bruhalec ognja. Nato nadaljujemo v že ustaljenih in preverjeno dobrih ritmih (DJ KUKY) vse tja do jutranjih ur.
Se vidimo 30. aprila, v Hudi Jami! Pa da vidimo, kdo dlje zdrži - kres ali vi.
Občinska liga v futsalu_
V letošnji občinski ligi v futsalu, ki poteka pod organizacijo Športnega društva Rečica, sodeluje 16 ekip. Občinska liga je zaradi povečanega števila ekip razdeljena v prvo in drugo občinsko ligo. V drugo občinsko ligo so prijavljene naslednje ekipe: Sharks, Lipov List, Jurklošter, ŠD Vrh, PGD Laško, Debro, Champions Pub
Hudinja in Amaterji. V prvo občinsko ligo so prijavljene sledeče ekipe: Breze, Bako' team Hajek, ŠD Rečica, ŠD Vrh nad Laškim, ŠD Sedraž, NK Pivovar, Zagrad in Baumax.
Občinska liga se odvija na šolskem igrišču pri Osnovni šoli Primoža Trubarja, vsak petek med 16.30 in 22.30. Liga je organizirana po trikrožnem sistemu (21 kol) in poteka od 4. 4. do 20. 6. 2014. Po poletnem premoru ponovno nadaljujemo. Pričnemo 31. 8. 2014 in zaključimo 24. 10. 2014. Vljudno vabljeni na ogled zanimivih tekem!
Ligo so omogočili: Občina Laško, Pivovarna Laško, Gostilna in pizzerija Be-zgovšek.
Bojan Šipek
Laška občinska liga vf
dpDnzdijl:
9	^ VV
TEČAJI TENISA V LAŠKEM
Tenis klub Marija Gradec organizira začetne in nadaljevalne tečaje za otroke in odrasle. Predvideni začetek tečajev je po zaključku šole, oziroma po dogovoru s trenerji. Dodatne informacije najdete na spletni strani kluba www.tenis--lasko.si
Obseg začetnega tečaja: 12 ur v 2 tednih (4-krat tedensko po 1,5 ure)
Nadaljevalni tečaj: V skupinah (največ 4 udeleženci, 2-krat tedensko po 1,5 ure)
Prijave in dodatne informacije:
-	na tel. št. 031-342-846 (Fredi Juričič)
-	po elektronski pošti fredi.juricic@hotmail.com
-	na spletnem naslovu www.tenis-lasko.si/tecaj_2012.php
44
mladi/šport in rekreacija
DJP METULJ
PWC 2014
Na Primorskem, natančneje v Vipavski dolini, se je zadnji vikend v marcu odvijala prva tekma v hitrostnih preletih z jadralnimi padali. Ker je bila to prva tekma v Evropi, je bila udeležba na najvišjem nivoju. Bilo je preko 100 pilotov, ki so prišli iz Nemčije, Avstrije, Italije, Hrvaške, Madžarske, Slovaške, Češke, Poljske, Rusije in seveda iz Slovenije.
Konkurenca je bila zelo močna, tekmovanja se je udeležil tudi trenutni svetovni prvak Aron Durogati ter mnogo ostalih svetovno uveljavljenih pilotov. Tekmovalna komisija je sestavila zelo zahtevne naloge (dnevne dirke). Prvi dan so za ogrevanje sestavili 55 km dolgo disciplino, ki je bila speljana predvsem nad Vipavsko dolino. Drugi dan je bila disciplina dolga zavidljivih 100 km, kjer se je letelo nad Trnovskim gozdom ter Vipavsko dolino. Zadnji dan se je organizator odločil za taktično zahtevno disciplino, dolgo 67 km, ki se je odvijala nad
Vipavsko dolino z nekaj težjimi preskoki. Tekmovanje je bilo zelo uspešno za DJP Metulj, saj je naš član Dušan Durkovič osvojil drugo mesto v športnem razredu, skupno zmago pa je slavil Aaron Duro-gati iz Italije. Na žalost je Tilnu Ceglarju (DJP Metulj) zmanjkalo nekaj športne sreče v drugem tekmovalnem dnevu in tako so se mu izmuznile stopničke. To je šele prva tekma v sezoni, tako da zremo v bližnjo prihodnost z velikimi pričakovanji in optimizmom.
Alojz Tovornik
PLANINSKO DRUŠTVO LAŠKO
Občni zbor_
Planinsko društvo Laško je imelo 1. 3. 2014 svoj redni letni občni zbor.
Udeležila se ga je četrtina članov, ki jih je bilo preteklo leto 243. Nedvomno gre za lepo udeležbo in odraz tega, da se člani želijo seznaniti z delom društva.
Na občnem zboru je bilo podano obširno poročilo o delu v letu 2013, in sicer celovit pregled dela, ki ga je podala predsednica društva Zdenka Pešec s posebnim poudarkom na povezovanju društva ne zgolj v okviru Planinske zveze Slovenije temveč v lokalni in širši skupnosti, kar se odraža na vse večji prepoznavnosti društva. Tako je poudarila pomen sodelovanja z gospodarskimi družbami, ki imajo svoj sedež v Laškem ( Pivovarna Laško, Thermana Laško), s podjetniki, z Občino Laško, s STIK-om Laško, z LAK in krajevnimi skupnostmi, zlasti KS Rečica in KS Laško, kar se je odražalo v medsebojnem zadovoljstvu pri realizaciji nalog sodelujočih.
Sledilo je poročilo vodij odborov in sekcij. Jože Rajh je podal poročilo go-
spodarskega odbora, iz katerega nedvomno veje velik uspeh pri realizaciji zastavljenih nalog: Izgradnja nadstrešnice pri planinskem domu, zamenjava strešnega okna, zamenjava točilnega pulta, popravilo strešne kritine po neurju, popravila na pomožnem objektu.
Vodja odseka za planinske poti, Jože Krašek, je poročal o številnih akcijah, ki so bile izvedene in se kažejo v stotinah ur dela, opravljenih zaradi usposobitve planinskih poti in ustrezne označbe teh poti. Vodja vodniškega odseka, Marko Mavri, je poudaril, da je bil praktično realiziran ves program izletov in pohodov, ki so deloma vključeni tudi v programa PZS in so uspešno izvedeni tudi s sodelovanjem gospodarskih družb, podjetnikov in ostalih, ki so že omenjeni, zlasti pa je poudaril pomen vzgoje najmlajših planin-
cev preko vsakoletnega tabora za otroke, ki je tudi tokrat bil na Šmohorju. Poudaril je tudi pomen rednega usposabljanja vodnikov. Vodja odseka za varstvo narave, Fanika Wiegele, je izpostavila skrb za varovanje narave in prispevek društva k temu tudi z izvedbo čistilne akcije, ki je sedaj že stalnica pri delu. Svoje uspešno opravljeno delo je za pohodniško sekcijo Društva upokojencev Laško predstavil vodja Tone Šterban.
Finančno poročilo je podal podpredsednik društva, Marjan Kozmus, finančno poslovanje pa je kot v celoti pravilno ter skladno z zahtevami računovodskih standardov ocenil nadzorni odbor, ki ga vodi Roman Mavri.
Sprejet je bil program dela za leto 2014 in finančni načrt za leto 2014, delo društva pa so kot izjemno dobro ocenili navzoči gostje iz planinskih društev, ki delujejo v okviru MDO Zasavje.
Delovno predsedstvo občnega zbora v sestavi predsednika Andreja Ma-vrija, članic Fanike Kamenšek in Zore Plevnik je lahko z zadovoljstvom ugotovilo, da so navzoči z odobravanjem potrdili zastavljeno delo društva tako za preteklo leto kot za leto 2014, v katerem pa so že nakazane nekatere naloge, ki sledijo v naslednjih letih in jih bo nujno realizirati (čistilna naprava).
45
šport in rekreacija/društva
29. Marčevski pohod na Šmohor
Planinsko društvo Laško je uspešno izvedlo že 29. Marčevski pohod na Šmohor. Tradicionalno na nedeljo, pred Jože-fovim ter običajno v snegu.
16. marec 2014 pa je bil izjemno lep in sončen dan in ni lepšega kot to, da se na takšen dan odpraviš v naravo, če je možno v skupini, da je korak bolj smel in da se ob pogovoru pot lažje premaguje.
Tako je najbrž razmišljalo 161 udeležencev pohoda (verjetno je bil še kakšen več, pa se ni vpisal v seznam), ki so razžar-jenih lic in zadovoljni prihajali na Šmohor.
Pravo veselje je bilo pogledati najmlajše pohodnike, za katere je vzpon pravi mali podvig, ki so v nasmehu prikrivali rahlo utrujenost in glasno komentirali opravljeno pot. Hvala staršem, ki se zavedajo pomena aktivnega gibanja svojih otrok in so jih vključili v planinske aktivnosti, hvala učiteljicam, ki jih k temu spodbujajo in hvala vodnikom PD Laško, ki so skrbeli za njihov varen korak. Zdravo ali ne - košček sladkega je bila kar preskromna nagrada za otroški trud.
Sicer pa se je uživalo ne le v soncu, temveč tudi v kulturnem programu, za katerega so poskrbeli pevci Pevskega
društva Laško in mlada harmonikarja, ki sta še posebej popestrila dogodek, marsikoga pa so tudi zasrbele pete. Tako je prav, saj se je vendarle vse dogajalo na planinski koči, ki je kar pokala od množice obiskovalcev.
Priznanja in darila (prispevala jih je Thermana Laško d. d.) so prejeli poho-dniki za jubilejne vzpone, Jožice in Jožeti pa ob svojem godu darilo oskrbnice.
Planinsko društvo vas vabi na naslednje izlete in pohode. Želimo si, da je odziv vedno tako množičen kot je bil na marčevsko nedeljo.
Zdenka Pešec, predsednica PD Laško
UPOKOJENSKO DRUŠTVO ŠENTRUPERT
Organizirani pohodi_
Upokojenci društva Šentrupert smo kot nadaljevanje projekta ŽIVIMO ZDRAVO pričeli z organiziranimi pohodi vsak drugi četrtek v mesecu.
Prvi pohod je bil 13. februarja, ko nas je pot vodila po delno zasneženi in ledeni poti preko Kanjuc na Svetino, po kratkem počitku pa nazaj do Šentruperta. Drugi pohod, 13. marca, smo v sončnem vremenu začeli na Trobnem Dolu, pri kmetiji Salobir. Pot nas je vodila preko Curnovca, Mišjega Dola, Globokega, Blatnega vrha do Salobirjeve kmetije, kjer smo zavoljo gostoljubnosti domačinov siti odšli domov. 10. aprila smo imeli pohod iz Trobnega Dola v Dobje pri Planini in nazaj, 1. maja, tokrat prvi
četrtek v mesecu, pa se bomo podali iz Šentruperta na Resevno.
Veseli bomo vsakega pohodnika, ki se nam bo pridružil, tudi mlajših, saj v druženju je prijateljstvo, veselje ... Če pa je povezano s hojo v prelepi naravi, nas to z energijo napolni za nekaj dni.
Majda Anžin
VELIK USPEH STRELCEV SD CELJSKA ČETA MALA BREZA
V soboto, 22. 2. 2014, se je v okviru SD Kidričevo odvijalo odprto veteransko državno prvenstvo s streljanjem s serijsko zračno puško in pištolo, na katerem so člani SD Celjska četa Mala Breza dosegli odlične rezultate.
Skupaj se je tekmovanja udeležilo 161 tekmovalcev in tekmovalk iz vse Slovenije, ki so se razvrstili v 10 kategorij. V kategoriji 50+ je s serijsko zračno puško odlično 3. mesto zasedel Zlatko Deželak, naslov državnega prvaka pa se mu je izmuznil za en sam krog.
Da lahko o naslovu odloča en sam krog, se je izkazalo tudi v najmlajši kategoriji veterank s serijsko zračno puško 40+. Tako je drugo mesto osvojila Marija Hrastnik, odličen ekipni rezultat pa sta s 6. in 11. mestom dopolnili Darija in Helena Videc. S tem uspehom so tako skupno postale podprvakinje.
Za konec pa smo prihranili najboljše in najslajše, saj so več kot zasluženo ekipni naslov državnih prvakov z zračno pištolo v kategoriji 50+ osvojili strelci SD Celjska
četa Mala Breza v postavi Cvetko Privšek, Zlatko Deželak in Branko Pušnik.
Državni prvaki veterani v streljanju z zračno pištolo v kategoriji 50+
Vsekakor so ti rezultati velik uspeh za tako maloštevilno društvo, kot je SD Celjska četa Mala Breza, zato vsem strelcem in strelkam omenjenega društva izrekamo vse čestitke za odmevne rezultate na tovrstnem tekmovanju.
Da se je tekmovanje sploh lahko izvedlo, velja pohvala tudi organizatorju,
vendar pa moramo pri tem podati tudi pripombo, ki naj bo vzeta kot priporočilo naslednjemu organizatorju.
Veterani si ne samo v strelstvu, temveč v vseh športnih panogah, zaslužijo še posebno spoštovanje in status, saj so in še vedno skrbijo za podmladek ter razvoj športa. Še posebno težo pa imajo strelci veterani, saj gre nenazadnje za šport, v katerega se vlaga ogromno prostega časa in je edina nagrada za to dober rezultat. S tem želimo povedati, da nekdo, ki večino svojega prostega časa vloži v strelstvo, se nato prijavi na državno prvenstvo, poravna obvezno prijavnino, se po možnosti pripelje še iz zelo oddaljenega kraja ter na koncu postane v svoji kategoriji državni prvak, organizator pa mu na koncu niti pred vsemi zbranimi ne podeli zasluženega priznanja, razume kot žalitev do tekmovalca. Zato v bodoče priporočamo organizatorju, da se tekmovanje, predvsem pa podeljevanje priznanj, izpelje korektno za vse uspešne tekmovalce v vseh kategorijah.
Marjan Ocvirk - Beno
46
društva
GASILSKA ZVEZA LAŠKO
Gasilci opravili pregled opravljenega dela v letu 2013_
Februar in marec sta vsako leto tista meseca, ko opravimo pregled, kako smo uresničili zastavljene programe dela ter si zastavimo naloge in cilje za tekoče leto. Tako je bilo tudi letos. Začeli smo 15. februarja, ko je imel PGD Laško občni zbor, in zaključili 28. marca, ko smo imeli skupščino Gasilske zveze Laško.
Na vseh sestankih je bila podana enotna ocena, da je bilo leto 2013 eno od mirnejših let, saj so naše območje naravne nesreče nekako obšle, seveda pa je bilo kar nekaj drugih dogodkov, na katerih so gasilci morali intervenirati. Skupaj je bilo takšnih dogodkov 63 in to:
-	požar na stanovanjskih objektih 1
-	požar na gospodarskem poslopju 2
-	požar na prometnih sredstvih	1
-	dimniški požar	4
-	požar v naravnem okolju	11
-	požar na smetišču	4
-	požar kontejnerja	1
-	intervencija ob vetrolomu	6
-	intervencija ob prometnih nesrečah 2
-	tehnična intervencija	31 Pomemben korak je bil narejen na področju izobraževanja. Bila je sestavljena izobraževalna ekipa GZ, ki jo sestavljajo dva predavatelja in šest inštruktorjev. Naloga ekipe je izvrševanje vseh tistih izobraževanj, ki so v pristojnosti GZ. V letu 2013 so tako izvedli nadaljevalni tečaj za
gasilca, tečaj za vodjo enote, izvedli so tehnični dan, katerega so vsi udeleženci zelo pohvalili in izrazili željo, da takšna oblika izobraževanja postane stalnica. Izobraževalna ekipa je vsem društvom v zvezi ponudila možnost, da člani ekipe prisostvujejo pri posameznih operativnih vajah društev ter da jih na koncu skupaj z udeleženci vaje tudi ocenijo in opozorijo na morebitne napake. Izobraževalna ekipa je izvedla preureditev dimne hiše PGD Laško in s tem ustvarila pogoje za simulacijo čim bolj realnih razmer v notranjih požarih. S svojo aktivnostjo je izobraževalna ekipa tudi uspela pridobiti objekt za izvajanja izobraževanja različnih tem. Objekt je dalo na razpolago podjetje EHO, obnovitvena dela pa opravljajo sami.
Poleg izobraževanja, ki so se odvijala v GZ, pa so se nekateri udeležili usposabljanj, ki so organizirana v okviru GZS. Skupaj z osnovnim tečajem za gasilca, ki poteka v okviru posameznega društva, je uspešno zaključilo usposabljanje 160 tečajnikov. Konec leta 2013 je bilo v GZ Laško 1007 članov in članic, kar je 70 članov več kot konec leta 2012. Od tega je 349 operativcev in 175 pripravnikov.
V letu 2013 smo pridobili tri nova gasilska vozila:
-	PGD Jurklošter GVGP-2
-	PGD Rimske Toplice GVC 16/24
-	PGD Zidani Most GVM
-	PGD Rečica pa je izvršilo zamenjavo
starejšega vozila za nekoliko mlajšo
avtocisterno AC 16/70
Na področju tekmovanja je bil zastavljen program v celoti izpolnjen in za-
ključen z regijskim tekmovanjem Matevža Haceta, kjer je ekipa članic A iz PGD Rečica osvojila prvo mesto in se tako uvrstila na državno tekmovanje, ki bo letos. Ekipa člani B iz PGD Rečica pa je osvojila drugo mesto.
GZ Laško je v letu 2013 imela 123.526,00 € prihodkov in 127.625,00 € odhodkov, kar pomeni primanjkljaj v višini 4.098,00 €, ki je bil pokrit z ostankom dohodka v letu 2012.
Iz požarnega sklada je občina Laško prejela sredstva v višini 40.637,00 €. Z neporabljenimi sredstvi v letu 2012 smo razpolagali z 56.413,00 €. Porabili smo 45.292,00 € in to za sofinanciranje nabave vozil in nabavo zaščitnih oblek. Ostanek se kot namenska sredstva prenesejo v leto 2014.
Pri načrtovanju aktivnosti za leto 2014 smo ponovno poudarili pomembnost izobraževanj in si zastavili obsežen program, na področju tekmovanj bomo nadaljevali z enakim obsegom kot doslej, prav tako na področju aktivnosti z mladimi, članicami in starejšimi gasilci, na področju opremljanja gasilskih enot pa smo izpostavili problem, da ponovno zaostajamo za potrebami in da se nam bo ta zaostanek še kako poznal v kasnejših letih, zato pričakujemo od pristojnih v občini, da kljub kriznim časom vendarle poskušajo najti dodatna sredstva, saj se je neštetokrat pokazalo, da za usposobljene gasilce s primerno opremo ni nerešljivih problemov.
Z gasilskim pozdravom »Na pomoč!«
Jože Rajh, predsednik GZ
Gasilska dejavnost na Vrhu nad Laškim_
Nedelja, 30. marca, je postregla z lepim sončnim vremenom. Gasilci z Vrha so na ta dan organizirali čistilno akcijo. Udeležilo se je je okrog 25 ljudi, večinoma članov preostalih društev. S skupnimi močmi so očistili okrog 20 kilometrov obcestnih jarkov in brežin. Odpadke so zbirali ločeno in jih odpeljali na Surovino v Laško. Dejstvo je, da se takšnih akcij po navadi udeležujejo tisti, ki za svoje odpadke pravilno poskrbijo, tisti pa, ki jim za naravo ni mar, ne pridejo blizu in prav verjetno je, da bodo s takim početjem tudi nadaljevali, kljub pobudam in transparentom, naj tega ne počnejo. Morda bi lahko nekako izpostavili vsaj to, da imajo šole pod pokroviteljstvom Gorenja Surovine akcijo, v kateri zbirajo odpadno belo tehniko (štedilnike, hladilnike ...), male gospodinjske aparate, odpadne računalnike, baterije, varčne sijalke in podobno, tako da lahko posamezniki te odpadke pripeljete na odpad, poveste, za katero šolo naj se podatki zapišejo in tako pomagate učencem oziroma šoli ter hkrati prispevate k ohranjenosti narave.
S. Š.
47
Ko gredo gasilci na pomoč_
Gasilci PGD Rečica so se 8. februarja že v zgodnjih jutranjih urah odpravili proti Gornjemu Logatcu. Z ekipo 15 gasilcev, agregati in motornimi žagami so pomagali tovarišem in krajanom pri odstranjevanju posledic naravne katastrofe, ki je prizadela Slovenijo. Na pot so odšli z dobro voljo in pripravljenostjo pomagati ljudem. Fantje, vam in vašim tovarišem, ki nesebično nudite pomoč po vsej Sloveniji, vsaka čast!
Sabina Šmauc
Laški častniki odlični na državnem prvenstvu_
8. februarja je na Golteh potekalo 20. državno prvenstvo Zveze slovenskih častnikov v duatlonu - smučarskem in strelskem tekmovanju (prevoziti je bilo potrebno smukaško progo in v izteku streljati z malokalibrsko puško na 30 m).
Že vrsto let se tekmovanja udeležujejo tudi ekipe našega združenja in dosegajo vidne uspehe, letos pa je ekipi v postavi Andrej Mlakar, Bogdan Vidic in Vido Romih uspel podvig, podoben lanskemu uspehu naše ženske ekipe (lani so zmagale) - osvojili so odlično drugo mesto, slabemu vremenu in pogojem tekmovanja navkljub. Odlična spodbuda za prihodnje leto, ko se bo tekmovanja udeležila tudi ženska ekipa, potem pa bo, kar bo. Čestitke ekipi.
Programsko-volilni zbor slovenskih častnikov Laško
Območno združenje Zveze slovenskih častnikov (OZSČ) Laško, ki je prostovoljna stanovska, interesna in strokovna organizacija, ki letos praznuje že 59 let organiziranega delovanja in v katero je vključenih preko 160 podčastnikov in častnikov iz občine Laško in Radeče, je imelo 14. februarja programsko-vo-lilni občni zbor. Zbora, ki je potekal v gostišču Čater na Marija Gradcu v Laškem so se udeležili številni člani podčastniki in častniki ter podporni člani OZSČ Laško. S svojo prisotnostjo so zbor počastili številni gosti.
Predsednik združenja OZSČ Laško, stotnik Zvonko Zorec, je v svojem poročilu poudaril, da je častniško združenje v letu 2013 svojo dejavnost in aktivnost usmerilo predvsem v vojaško strokovno delo, družabne, športno rekreativne in kulturne dejavnosti, v okviru katerih so dali poudarek krepitvi domoljubja. Uresničitev letnega programa dela jim je omogočilo sodelovanje s Slovensko vojsko, MORS, civilnimi strukturami občin, veteranskimi organizacijami in z drugimi območnimi oziroma občinskimi združenji. V nadaljevanju so potrdili še finančno poročilo, poročila nadzornega odbora in častnega razsodišča. Soglasno so sprejeli letno poročilo in finančno poročilo za leto 2013 ter sprejeli predlagani program dela in finančni načrt za leto 2014.
Za mandatno obdobje 2014-2018 so bili soglasno ponovno potrjeni: Za predsednika OZSČ Laško dosedanji predsednik stotnik Zvonko Zorec, za podpredsednika višji vodnik Milan Klenovšek in za sekretarja stotnik Konrad Zemljič.
V nadaljevanju so člani zbora prisluhnili besedi gostov, ki so bile za častniško organizacijo Laško spodbudne in hkrati obvezujoče. V imenu Zveze slovenskih častnikov Slovenije (ZSČ) in v svojem imenu je prisotne pozdravil še generalni sekretar ZSČ Slovenije, stotnik Janko Ljubič, in jim zaželel še nadaljnje uspešno delo. V nadaljevanju je generalni sekretar izčrpno podal nekaj osnovnih zamisli, ki so bile jeseni sprejete na predsedstvu ZSČ Slovenije o tem, kako naj bi naša organizacija bolj učinkovito delovala v prihodnje.
Svečani del konference je bila podelitev priznanj ZSČ. Pisna priznanja in plakete ZSČ sta najbolj zaslužnim članom vročila generalni sekretar, stotnik Janko Ljubič, in sekretar OZSČ Laško, stotnik Konrad Zemljič.
Priznanja z bronasto medaljo OZSČ so bila podeljena: Po-žin Ivanu, Lah Samu, Vodišek Karlu, Pavčnik Rudolfu, Hladin Viljemu, Plahuta Jožefu, Klenovšek Milanu, Kravogel Tomažu, Knap Ludviku in Zemljič Konradu.
Podeljena so bila tudi republiška priznanja ZSČ: Plaketo je prejel Zvonko Zorec, častni znak ZSČ so prejeli Lah Samo, Vodišek Karl, Hladin Viljem, Plahuta Jožef, pisno priznanje pa Zu-panc Drago, Deželak Karel in Ferme Rudi.
Prejemnikom iskrene čestitke in obilo dobre volje in pripravljenosti za delo v združenju tudi v prihodnje.
Po svečanem delu je sledilo še družabno srečanje, ki ga je pripravil gostinski del gostišča Čater na Marija Gradcu.
Zdenko Zajc, Konrad Zemljič
48
LOVSKA DRUŽINA LAŠKO
Previdno pri košnji_
Marsikdo bo morda zamahnil z roko, češ, do tega opravila je pa še daleč. Če pomislimo, kako kujavo se je obnašala letošnja zima, kako malo nam je dala zimskih užitkov (če odmislimo žled in posledice tega) in da se tla niti niso uspela pošteno ohladiti, je košnja vendarle že pred vrati.
Spomladi pač vse hiti, narava z novo rastjo, kmet s prizadevanji, da bi čim prej začel sejati in kositi, živalski svet pa z mladiči.
V naravi je mladičev vseh vrst - mladi zajci, srnini mladiči, ptice, ki gnezdijo na travniku, plazilci, dvoživke, žuželke. To številno živalsko bogastvo, zlasti pa sesalci, so imeli tisočletja enako metodo preživetja: Ob nevarnosti se pritajiti, postati negiben, se stisniti k tlom in biti čim bolj neopazen. Toda takšna strategija zdaj, ob sodobni košnji, izgubi pomen. Srnin mladič se, še ves nebogljen, mimogrede znajde na nepravem mestu, sredi travnika ali ob robu gozda. Mati srna tudi zelo rada polega mladička (enega ali dva) prav v visoko travo, misleč, da bo tam varen in skrit. Ko pride nevarnost, sama zbeži in čaka, da bo mladička rešila zvečer ali ponoči, on pa se znajde pod kosilnim grebenom. Taka žalostna usoda čaka tudi ptiče, ki gnezdijo na tleh, strnade in druge. Ne le, da jih zadane kosilni greben, hitro se znajdejo tudi pod traktorskimi kolesi. No, srnini mladiči so tudi lahek plen potepuških psov, ki mladiče tudi vidijo kot plen in jih neusmiljeno pokončajo.
Takih težav še pred desetletji ni bilo, košnja je potekala počasi, kosit so šli, ko so travniki dodobra odcveteli, košnja pa je trajala do tri tedne in kosili so seveda na roke. Danes se to opravilo začne sredi maja, v ihti in naglici, da bi bila čim prej opravljena, če je tako leto, kot je letošnje, pa bodo kosilnice zaropotale še prej. Tudi zato pred desetletji srnini mladiči niso bili tako ogroženi, kot so zdaj, saj so bili ob košnji že toliko večji, da so se kosam lahko umikali.
Argumentov za kasnejšo košnjo je seveda veliko - zagovarja in tudi finančno spodbuja jo bolj razumno sonaravno (ekološko) kmetovanje in tudi nekateri ukrepi kmetijske politike, a kaj, ko je seno, pokošeno že med cvetenjem, hra-nilnejše in več vredno. In kmet, ki računa na vsak cent, se temu ne more kar čez noč odreči. Zato se je v teh razmerah, ko ima vsak svoj prav, treba pogovarjati in sodelovati med seboj. Kmetje in lovci se že znajo.
Da bi bilo hude krvi čim manj, je izdelanih nekaj priporočil, kako naj košnja poteka. Višina odkosa naj bo vsaj 15 cm in več, saj imajo živali tako večjo možnost preživetja. Pomembna pa je tudi smer košnje: kosili naj bi od sredine proti robu travnika. Pri takem načinu naj bi živali zaradi hrupa traktorja ali kosilnice lahko zbežale s travnika. Če pa mladič že tam je, ga lahko kosec tudi obkosi -okrog njega pusti visoko travo. Če teh priporočil ne upoštevajo, strojna košnja v klasičnem kmetovanju terja visok krvni davek. Kadar se nesreča zgodi in je mladič žrtev košnje, naj kmetje o teh pokon-čanih mladičih (srnjadi, zajcev ...) obvestijo predstavnike lovskih družin - gre le za evidentiranje izgub, nikakor pa se pri-
javiteljem ni treba bati kazni. Nasprotno, lovci jim bodo za takšne informacije zelo hvaležni.
Tenkočutno in odgovorno pa se mora v pozni pomladi obnašati tudi druga javnost, zlasti sprehajalci, ki imajo radi naravo in obiskujejo travnike in gozdove - kar je prav, toda tudi tam se je treba obnašati civilizirano. Psi naj bodo na vrvici. Štirikolesniki tudi ne sodijo na travnik, zlasti ne v pozni pomladi. Otrokom pa je treba dopovedati, da smo v naravi gostje mi in ne obratno. Če se kak kuža znese nad srninim mladičkom in ga pokonča, je njegov skrbnik tudi denarno kaznovan, kazni pa so zelo visoke. Če naletimo na srninega mladička na travniku, se ga ne dotikamo ali ga premikamo. Tako bomo pokazali svojo civilizirano držo. Četudi nam je tak nebogljen mladiček v hipu všeč in bi mu radi ponudili gostoljubje doma, se je treba zavedati, da je tudi prilaščanje divjih živali kaznivo. Takemu mladičku bomo izkazali svojo ljubezen tako, da ga pustimo pri miru, se od njega oddaljimo in obvestimo kakega lovca, ki bo najbolje vedel, kako in kaj.
Sicer pa: Tisočletja se je narava dobro znašla brez človekovega vmešavanja in tisti, ki z njo znajo bolj tenkočutno, to spoštujejo.
Boža Herek Foto: Miran Kačič
Prispevek je nastal na pobudo Lovske družine Laško, strokovna pomoč in avtori-zacija besedila Jože Benedek, starešina LD Laško, in Peter Ivačič, član UO LD Laško.
49
društva/policija
2. »ZIDANMOSKA SALAMIJADA«
Marca lani smo Janez Krivec, Boris Kališnik in Damjan Cigo-le - trije strastni ljubitelji salam, prvič organizirali »Zidanmoš-ko salamijado«. V Gostišču Krivec je več kot 15 krajanov predstavilo svoje domače salame, obiskovalcev pa je bilo še veliko več. Ker v Zidanem Mostu premoremo veliko kvalitetnih izdelovalcev zlasti domačih mesnih dobrot, smo želeli to tradicijo nadaljevati tudi v letošnjem letu. Vendar je potrebno poudariti, da naše srečanje temelji na izdelovanju domačih izdelkov brez kakršnih koli kemičnih primesi.
Izdelovalci in ljubitelji salam smo se 7. marca zbrali v Gostišču Krivec. Tričlanska komisija, ki je bila izbrana na sami prireditvi, je ocenjevala domačnost, strukturo, izgled, vonj in obliko samega izdelka. Sledila je razglasitev zmagovalcev, na kateri so prvi tri-
je prejeli simbolične nagrade. Po uradnem delu prireditve se je pričel zabavni del obiskovalcev in krajanov ter preizkušanje vseh izdelkov.
Posebna zahvala pri pripravi prireditve gre Matjažu Hanu, Občini Laško, Gostišču Krivec in Borisu Kališniku. Zahvaljujemo se tudi vsem izdelovalcem salam za udeležbo in upamo, da se bomo drugo leto srečali še v večjem številu in da nadaljujemo tradicijo prireditve.
In za konec še razglasitev najboljših ... Zmagovalci 2. »Zi-danmoške salamijade« so:
1.	Marjan-Binca Guček
2.	Božo Ulaga
3.	Zoran Mekše
Damjan Cigole
POLICIJSKA POSTAJA LAŠKO_
VOZNIKI ENOSLEDNIH VOZIL IN NEVARNOST, KI PREŽI NANJE
Tudi pred pričetkom letošnje motoristične sezone in pred pričetkom množične uporabe koles in ostalih enoslednih vozil smo se na PP Laško odločili za nekaj nasvetov, za katere upamo, da bodo pripomogli k varnejši in odgovornejši udeležbi v cestnem prometu.
Ob analiziranju prometnih nesreč na območju PP Laško v letu 2013 smo z veseljem ugotovili, da se je prometna varnost glede na posledice v prometnih nesrečah nekoliko izboljšala, saj v preteklem letu za posledicami prometnih nesreč ni umrl noben uporabnik enosledne-ga vozila. Še vedno pa moramo poročati o dveh udeležencih, ki sta utrpela hude telesne poškodbe in 12 udeležencih, ki so se v prometnih nesrečah lahko telesno poškodovali. Zato je potrebno ob sproščanju adrenalina nujno pomisliti tudi na varno udeležbo v cestnem prometu.
Na cestah je še namreč precej peska iz zimskega časa. Ker je vozna površina še precej trda in je oprijem koles slabši, lahko vozniki enoslednih vozil hitro izgubijo nadzor nad svojimi vozili. Voznikom motornih koles zato predlagamo, da pred
50
pričetkom vožnje svoje znanje obnovijo na poligonu, hkrati pa preverijo tehnično brezhibnost svojih motornih koles. Postaja prometne policije Celje 12. aprila, med 8.30 in 12.00, na avto poligonu Vransko organizira preventivno prireditev, kjer bo voznikom motornih koles s prikazom in teoretičnimi nasveti varne vožnje prikazano varno ravnanje v cestnem prometu.
V zadnjem času vse več ljudi kot način svoje rekreacije izbere kolesarjenje. Ker so tudi kolesarji zelo ranljiva vrsta udeležencev cestnega prometa, naj nekaj nasvetov namenimo tudi njim. Predlagamo, da kolesarji za prve vožnje izberejo manj zahtevne relacije, da bodo pred zahtevnejšimi vzponi v ustrezni telesni pripravljenosti. Ker so bila kolesa preko zime v večini primerov v garažah in se dalj časa niso uporabljala, predlagamo, da se pred pričetkom vožnje na ustreznih servisih preverijo nastavitve koles in odpravijo morebitne tehnične pomanjkljivosti. Ker so udarci z glavo ob tla za kolesarje lahko tudi usodni, nikakor ne pozabite, da je priporočeno, da je varnostna čelada
obvezna oprema vsakega kolesarja (po Zakonu o pravilih cestnega prometa je čelada za otroke obvezna do 14. leta starosti). Hkrati je za kolesarje zelo priporočljiva uporaba svetlejših oblačil, še posebej so priročni odsevni brezrokavniki.
Voznike osebnih oz. tovornih vozil pa opozarjamo, da so pozorni na voznike enoslednih vozil. Zato naj ne bo odveč dodaten pogled v vzvratna ogledala med samo vožnjo, prav tako je potrebna večja previdnost pri vključevanju na prednostno cesto iz neprednostne ceste.
Upam, da so naši nasveti pripomogli k razmisleku o bolj strpnem in odgovornem ravnanju v cestnem prometu. Potrebno se je zavedati, da na cesti nikoli nismo sami, kar pomeni, da moramo poleg svoje varnosti vedno misliti tudi na varnost ostalih udeležencev cestnega prometa. Vsem udeležencem v cestnem prometu iz Policijske postaje Laško želimo varno vožnjo.
Janez Kejžar, pomočnik komandirja Policijske postaje Laško
krizanka/zapusčene živali
Zavarovalnica d.d.
www.grawe.si
GRAWEfon: 080 22 40
NAGRADNI SKLAD:
1.-3. nagrada: knjiga ali CD
NAGRADNI KUPON
Kupon izrežite in ga izpolnjenega pošljite do 31. maja 2014 na dopisnici ali v kuverti na naslov: Nova komunikacija d.o.o., Stegne 7, 1000 Ljubljana.
Ime in priimek:
Telefon:
Naslov:
REŠITEV
e-mail:
Nagrajenci iz prejšnje številke:	2. Ingeborg SELES, Trnov hrib 26,	Nagrajenci bodo nagrade prejeli po pošti.
	3270 Laško	
1. Ivana DEŽELAK, Trubarjeva 19,	3. Jožica JELENC, Keršova 7,	
3270 Laško	3212 Vojnik	
ZRVETISCE ZR MRLE ŽIVALI SEVNICA
Manjša psička s prijaznim karakterjem je vajena povodca in lepo socializirana. Potrebuje mirnejši dom. Primerna bi bila za družbo starejši osebi.
51
napovednik
APRIL
Torek, 15. april
•	Kulturni center Laško: Javna obravnava dopolnjenega osnutka Občinskega prostorskega načrta Laško in Okoljskega poročila z dodatkom za varovana območja (ob 16.00)
Sreda, 16. april
•	TIC Laško: Domači kotiček - predstavitev in prodaja domačih dobrot in izdelkov (10.00 -13.00)
•	Razstavišče Kulturnega centra Laško: Odprtje razstave likovnih del laških likovnikov (ob 18.00)
•	Dvorana Tri lilije Laško: Liga Telemach, KK Zlatorog : KK Helios (ob 19.00)
Četrtek, 17. april
•	Kulturni center Laško: Gledališki abonma in izven, Ko sem bil mrtev, SNG Drama Ljubljana (ob 19.30)
Petek, 18. april
•	Kulturni center Laško: ABC abonmajček: Moj prijatelj dinozaver, zaključena predstava za učence razredne stopnje osnovnih šol in vrtec (ob 8.30, 9.30,10.30)
Sobota, 19. april
•	start Grad Tabor: Pohod na Hum in druženje v sklopu akcije pohodov Po laških poteh (ob 9.00)
•	Spodnji vrt Savinje: Velikonočno rajanje za otroke - animacija, ustvarjalnice, rajanje z velikonočnim zajčkom in Domači kotiček - predstavitev in prodaja domačih dobrot in izdelkov (9.00 - 12.00)
Torek, 22. april
•	Dvorana Tri lilije Laško: Liga Telemach, KK Zlatorog : KK Rogaška (ob 19.00)
Sreda, 23. april
•	TIC Laško: Domači kotiček - predstavitev in prodaja domačih dobrot in izdelkov (10.00 -13.00)
•	Kulturni center Laško: Območno srečanje plesnih skupin Zavrtimo se (ob 17.00)
•	Knjižnica Laško: Pogovor s pisateljem, pesnikom, esejistom in imunologom Alojzom Ihanom (Ob slovenskih dnevih knjige in zaključku 6. sezone Bralne značke za odrasle; ob 19.00)
Četrtek, 24. april
•	Laško: 25. Jurjevanje po ulicah Laškega z zaključkom ob 10.30 na občinskem dvorišču z ocenjevanjem rogov in družabnim dogajanjem (9.30 - 10.30)
•	Kulturni center Laško: Območno srečanje plesnih skupin Zavrtimo se (ob 17.00)
•	Rimske Toplice, Škofce, »pri Sušniku«: Jurjevanje - običaji ob Sv. Juriju (ob 17.00)
Petek, 25. april
•	Dvorana Tri lilije Laško: Liga Telemach, KK Zlatorog: KK Krka (ob 17.30)
Sobota, 26. april
•	Rimske Toplice: 5. tradicionalni pohod na Ko-pitnik s piknikom (zbirno mesto Turist biro Rimske Toplice, Turje ob 9.00; ali nedelja, 27. april)
•	Kartuzija Jurklošter: Proslava ob dnevu boja proti okupatorju s kulturnim programom (ob 11.00)
•	Planinski dom Šmohor: Postavitev mlaja (ob 15.00)
•	Laziše: Srečanje godcev ljudskih viž, pevcev in drugih glasbenikov (Talenti iz Šmiklavža; ob 18.00)
Sreda, 30. april
•	TIC Laško: Domači kotiček - predstavitev in prodaja domačih dobrot in izdelkov (10.00 -13.00)
•	Huda Jama: Ogled gledališke predstave za otroke, nastop harmonikarja Nejca Volavška - Čana, slavnostni prižig kresa in zabava z DJ Kuky (ob 18.00)
•	Jagoče: Kresovanje v Jagočah (ob 20.00)
•	Rimske Toplice: Kresovanje (ob 20.00)
•	Laziše: Kresovanje pri Slakovem hramu (ob 20.00)
MAJ
Četrtek, 1. maj
•	Šmohor: Tradicionalni prvomajski pohod in srečanje, start Gasilski dom Debro (ob 7.00)
•	Kopitnik: Praznovanje praznika dela - družabno srečanje pohodnikov v planinski koči in njeni okolici
Torek, 6. maj
•	Muzej Laško: Vitrina meseca - stenska ura iz 18. stoletja (ob 16.00)
Sreda, 7. maj
•	Muzej Laško: Odprtje razstave Karel Destov-nik Kajuh (ob 18.00)
Četrtek, 8. maj
•	Rimske Toplice: Občinsko prvenstvo upokojencev v kegljanju s kroglo na vrvici
•	Rimske Toplice, Večnamenski objekt - gasilski dom: Urejena prebava, tako in drugače (predavanje Cvetke Nunčič, mag. farm. spec.; ob 18.00)
Petek, 9. maj
•	Rimske Toplice, Večnamenski objekt gasilski dom: Rimski večer - Koncert rimskih ljudskih pevcev ob 5. obletnici delovanja (ob 19.00)
Sobota, 10. maj
•	Laziše: Pohod po nekdanjih stezah
•	Rimske Toplice: Tradicionalno kolesarjenje iz Rimskih Toplic do Jurkloštra in nazaj s piknikom (zbirno mesto Aqua Roma ob 9.00)
7. - 10. maj
•	Dvorana Tri lilije: 11. odprto prvenstvo invalidov v namiznem tenisu
Nedelja, 11. maj
•	Kulturni center Laško: Revija odraslih folklornih skupin (ob 18.00)
Torek, 13. maj
•	Knjižnica Laško: Večer Laščanov, ki jih zanima zgodovina (predstavitev domoznanske dejavnosti v elektronskem okolju in tovrstnega delovanja naših občanov, s spremljajočo razstavo; ob 19.00)
Sreda, 14. maj
•	Kulturni center Laško: Območno srečanje odraslih pevskih zborov malih vokalnih skupin Naši zbori (ob 19.30)
Četrtek, 15. maj
•	Rimske Toplice: Tekmovanje v kegljanju s kroglo na vrvici za Pokal Aqua Roma
Petek, 16. maj
•	Globoko, Aškerčev park: Mlada poezija (KD Anton Aškerc Rimske Toplice, Vrtec Ostržek Rimske Toplice; ob 17.00)
Sobota,17.maj
•	Pri cerkvi v Šentrupertu pri Laškem: Uporaba rastlinskih zastirk v vrtu (brezplačno strokovno predavanje in ogled zastirk na učni ekološki kmetiji Kapl, ogled bo vodila inženirka kmetijstva in krajine Erika Klančnik; ob 10.00)
Torek, 20. maj
•	Knjižnica Laško: Predstavitev projekta Leader v našem okolju (ob 19.00)
Petek, 23. maj
•	Aškerčeva domačija na Senožetah: Srečanje Aškerčevih nagrajencev (ob 14.00)
•	Kulturni center Laško: Letni koncert Ženskega pevskega zbora Laško (ob 19.30)
Sobota, 24.maj
•	Pri cerkvi v Šentrupertu pri Laškem: Pridelava domačega česna s pomočjo rastlinskih zastirk (brezplačno strokovno predavanje in ogled pridelave česna na učni ekološki kmetiji Kapl, ogled bo vodila inženirka kmetijstva in krajine Erika Klančnik; ob 10.00)
•	Rimske Toplice - Kopitnik: Zlatorogova tran-sverzala ponosa - pohod planincev in rekrea-tivcev (start ob 9. uri do 12. ure, na označenem startnem mestu po načrtovani poti do koče na Kopitniku)
Četrtek, 29. maj
•	Rimske Toplice, Večnamenski objekt - gasilski dom: Naj nam gibljivi sklepi služijo še dolgo v starost (predavanje Darje Šmid, mag. farm.; ob 18.00)
Petek, 30. maj
•	Cerkev Lurd pri Rimskih Toplicah: Glasbeni večer v Lurdu v izvedbi Janje Brlec (citre) in Petra Napreta (violina) Organizator: Knjižnica Laško (ob 20.00).
Sobota, 31. maj
•	Rimske Toplice - Laziše: Koncert MoPZ KD Miklavž (ob 18.00)
JUNIJ
Ponedeljek, 2. junij
•	Rimske Toplice: Tradicionalno srečanje v nordijski hoji Rimske Toplice - Laško
Torek, 3. junij
•	Muzej Laško: Odprtje razstave projektov Vrtca Laško (ob 16.00)
Sreda, 4. junij
•	Muzej Laško: Vitrina meseca - Pištole za dvo-bojevanje (ob 16.00)
Petek, 6. junij
•	Rimske Toplice: Pokal Aqua Roma v balinanju
Sobota, 7. junij
•	Laziše, igrišče Gaj: Turnir ulične košarke (ob 14.00)
•	Rimske Toplice, Aqua Roma: 7. tradicionalno kuhanje »naj golaža 2014« (od 14.00, veselica od 18.00)
Torek, 10. junij
•	Rimske Toplice: DAN KRAJA (obletnica Aškerčeve smrti)
•	Rimske Toplice, Ruska steza: Zdrav duh v zdravem telesu (Anže Dimec, mag. farm in Ines Gorenc, farm. tehn.; ob 18.00)
•	Knjižnica Laško: Literarni večer Machovih pesmi ob razstavi »Miha Maleš, ilustrator«, ki bo na ogled od 2. polovice maja (ob 19. uri)
Petek, 13. junij
•	Rimske Toplice, Večnamenski objekt - gasilski dom: »Rimski večer« - Proslava ob krajevnem prazniku (ob 19.00)
Sobota, 14. junij
•	Spodnji vrt Savinje: Odprti dan čebelarstva g (9.00-13.00)	|
•	Pohod po Aškerčevi poti (Zidani Most - Aškerčeva domačija na Senožetah; start 7.00 - 8.00) toF
52
oglasi
LAŠKO
Trg svobode 8
OTVORITEV
v četrtek,
17. 4. 2014,
ob 10. uri
SPAR SLOVENIJA d.o.o. Ljubljana, Letališka cesta 26
odraslih
Za vas organiziramo:
-	izobraževanje v programih šol ob delu
-	tečaje in seminarje za prosti čas in osebno rast
-	tečaje tujih jezikov
-	računalniške tečaje
-	tečaje komunikacije
-	usposabljanja za delo
-	izobraževanje in preverjanje za pridobitev Nacionalne poklicne kvalifikacije (NPK).
Kontaktni podatki: Šolski center Slovenske Konjice-Zreče Izobraževanje odraslih Laško Valvazorjev trg 4, LAŠKO
Telefon: (03) 734-12-80, GSM: 041-611-172
e-pošta: sic.lasko@siol.net internet: www.sc-konjice-zrece.si
Kmalu začnemo poslovati na novi lokaciji v prostorih Kulturnega centra, Trg svobode 6, Laško.
cvžu
IŠČETE LOKACIJO ZA GRADNJO SVOJEGA DOMA?
Na privlačni lokaciji v Sp. Rečici ob robu urejenega naselja stanovanjskih hiš prodamo dve zazidljivi parceli, velikosti 692 m2. Prostorni parceli v mirnem in zelenem naselju, izven mestnega hrupa in hitrega ritma življenja, vam ponujata odlične pogoje za mirno družinsko življenje.
Več informacij na mobilnem telefonu 040 753 763.
- ! FRIZERSKI SALON
' I \ [* k Zlatka
Zahvaljujemo se vsem strankam, ki ste sodelovale pri nagradni igri, katere nagrajenci so:
Anica Ojsteršek, Silva Škorja, Angela Aškerc, Ema Vrbovšek, Alojzija Ojsteršek, Terezija Skube, Marija Požlep in Janez Kapun.
Nagrajenci prejmejo nagrado po pošti.
Od 15. aprila za vsako storitev v vrednosti 7 € pridobite en žig. Za 10 zbranih žigov vam podarimo POPUST v vrednosti 7 €. Če zberete 15 žigov, pa vam bomo podarili POPUST v vrednosti 14 €.
Akcija COLOR US - barvanje+striženje samo 18 €
(cena se spreminja glede na dolžino las). Če imate težave z lasiščem (prhljaj, izpadanje las, mastno lasišče, alergije na barve ipd.), vam predstavljamo NHP program (»natural hair program«).
Te težave si lahko olajšate z našimi storitvami, zato pohitite, oglasite se pri nas!
Frizerstvo Zlatka, Orožnov trg 6, 3270 Laško Tel.: 03/573 11 20
53
Vredprodaja kopalnih kart
(7.4. - 30.5.2014)
Vstopnica za bazen:
•	odrasli 6,99 €,
•	otroci 3,99 €.
Cena velja ob nakupu 10 vstopnic.
Možnost koriščenja od pon. do pet. (prazniki izključeni).
Veljavnost karte do 30.9.2014.
Skupqj ¿topimo v vodni svet in svet sprostitve.
SAMO ZA KRAJANE OBČINE LAŠKO SMO PRIPRAVILI NORE UGODNOSTI:
•	posebna cena letne vstopnice za vse bazene Thermane Laško: namesto 705 €, samo 300 €,
•	20 o/o popusta na kopališke, zdravstvene in wellness Storitve (ne velja za tajske masaže).
Vbtikujte in razstrupite teto če pred poletjem!
UGODNOST V NAŠIH WELLNESS CENTRIH:
SUM EFFECT nega proti strijam in celulitu Decleor(60min):
•	akcija 3 = 4,
•	akcija 4 = 5 + dodatno 1x (Biostimulacija telesa)
Ob nakupu dveh izdelkov kozmetičnih linij Decleor in Pevonia Botanica vas čaka DARILO!
Ponudba velja za člane Thermana cluba (možnost brezplačne včlanitve).

iMl THERMANA Laško
Informacije: www.thermana.si | info@thermana.si | 03 423 21 00 | 080 81 19
Zlatorogova transverzala
ponosno praznuje peti rojstni dan
Ko smo praznovali 185 let pivovarne, smo častitljiv jubilej obeležili s prav posebnim projektom. Pod imenom Zlatorogova transverzala ponosa smo združili sedem družabnih dogodkov na sedmih slovenskih vrhovih. Pet let kasneje praznujemo rojstni dan največjega pohodniškega projekta v Sloveniji, ki je v štirih letih v hribe zvabil že skoraj 30.000 planincev.
Množice planincev, rekreativnih pohodnikov in sprehajalcev, družin, starih in mladih, ljubiteljev slovenskih gorskih zakladov, so se zbirale na Zlatorogo-vih dogodkih. Plesali smo, peli, se zabavali, smučali in sestavljali šotore, skakali v žakljih ter se pomerili še v številnih drugi prisrčnih animacijskih nagradnih igrah. Vse z dobrim namenom. Za vsak vpis v Zlato-rogovo častno vpisno knjigo Pivovarna Laško lokalnemu planinskemu društvu nameni lEUR. Z družbeno odgovornostjo projekta nadaljujemo tudi peto, jubi-
lejno leto in ponosni smo, da Zlatorogova družina, ki šteje že 26 članic - društev in planinskih domov -, danes velja za najobsežnejšo sredogorsko obhodnico, ki jo podpira tudi Planinska zveza Slovenije.
V dom vsakega Slovenca
»V pohodništvu se prepozna večina Slovencev. Predstavlja nam nekaj, kar Slovenci prenašamo iz generacije v generacijo, je nekaj na kaj smo izjemno ponosni, to so kraji, kjer se sprostimo, kjer se zbere družina, kjer
pozabimo na vsakodnevne probleme, je nekaj, kar je naše. Ta slovenskost, vztrajnost, tradicija, trma in pokončnost so le nekatere vrednote, za katere lahko brez bojazni rečemo, da so skupne pohodništvu, akciji Gremo v hribe in blagovni znamki Laško,« je o poho-dniški akciji povedal predstavnik Pivovarne Laško, Urban Kramberger.
Novi članici Zlato rogove družine
V letošnjem letu sta se tran-sverzali pridružili dve novi članici, in sicer Planinsko društvo Kranj s kočo na Gospincu na Krvavcu in Planinsko društvo Trbovlje s planinskim domom na Mrzlici. »Čeprav planinci gore dojemamo različno, je prav, da se občasno ob različnih priložnostih tudi srečujemo, družimo in tako širimo naše delovanje. Nenazadnje ima planinstvo dolgoletno tradicijo in velja
za najštevilčnejšo prostoča-sno dejavnost pri nas, ki je in bo s svojimi akcijami in delom na različnih področjih pomembno prispevala k razvoju naše družbe. To planinsko poslanstvo je prepoznala in tudi spodbuja akcija Zlatorogova transverzala ponosa, katere ponosni član je v letošnjem letu postalo tudi naše društvo, Planinsko društvo Kranj«, je o vključitvi v Zlatorogovo družino povedal predsednik
Planinskega društva Kranj Tine Marenče. Še več zabave, še več glasbe, več iger in nagrad, smeha in veselja nas čaka na letošnjih dogodkih. Prvič se srečamo na Slavniku že 19. aprila. Zabeležite si datume in se udeležite vsaj enega dogodka. Gremo v hribe! •
Spremljajte nas na: JJ gremo v hribe ali na www.gremovhribe.si.
Skupaj na POTI
Gregor Janežič, nepogrešljiv del ekipe Gremo v hribe, se veseli jubilejne sezone: »Že od nekdaj mi je všeč reklo našega alpinista Nejca Za-plotnika: »Kdor išče cilj, bo ostal prazen, ko ga bo dosegel; kdor najde POT, bo cilje vedno nosil v sebi«. Vesel sem, da že peto leto hribovsko POT delim z Zlatorogom, na prekrasnih koncih Slovenije, s srčnimi ljudmi, za dober namen!«
Letos tudi v vrtce in šole
Letos smo projekt nadgradili tudi s sodelovanjem z društvom za traj-nostni razvoj Sobivanje. Mlade v vrtcih in osnovnih šolah bomo s kreativnim natečajem Pestrost slovenskih voda in projektom Gremo v hribe spodbujali k ozaveščanju o pomenu voda ter aktivnemu preživljanju prostega časa. Z nagradnim skladom želimo v hribe popeljati čim več mladih ter njihovih staršev.
55
ZLATO ROGOVA
PONOSA
3.9/4.2014
Tumo^kčča ¡naSlavriiku
26.4.2014
Planinski dôm na Jančah ,
PIO.5.2014
i- 'ÇJaninski dom -:na Mrzlici
18. 5: 2014
Planinski tlom na Bočli
t 24. 5. 2014
Koča na-Kopitnikir
j L	gag
| 31. 5. 2014
^Mariborska ' „. koča^na'Pohorju
Planinski:dom i richGospincu
' i ^ Sil 6. 2014
'f .Planinski donru.; t! na Svišča ki h
Na dogodku všs čakajo številne družabne |n i nagradne igre ter prava planinska zabava!
128.6.2014
Domžalski dom .na Mali planini '
. 5. 7. 2014
t Kosijevdom jS naVogarju
£l6*8£2<)14
£: Koča pri Jelenovem ^studencu
f ; www.gremovhribe.si
£30. 8. 2014
Pianinskudom -:Šmohbr
plVOVAP?fvA
Zlatocogovo » transverzalo ponosa podpira Planinska -zveza Slovenije P
PLANINSKA
2VEŽA
SLOVENIJE
\AIP!NE
[ASSCCIAnON
lOFSICmiA