263. številka. Ljubljana, v petek 16. novembra. XXVII. leto, 1894. shaja vsak dan avceer, isimii nedelje in prasniko, ter volja po poiti prejemaš aa avitr o-ogareke deželo aa vse leto 15 gtd., sa pol leta 8 gld., sa četrt leta 4 gld., za jedea Mesec l gld, 40 kr. — Za L jobljano brea pošiljanja na dom n vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., sa jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje nadom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. aa Četrt leta. — Za t nje dežele toliko Te«, kolikor pofitnina znaša. Za o a na ni 1 a plačuje se od fietiristopne petit-vrste po 6 kr., če te osnsnilo jedenkrat tiska, po 5 kr., ce se dvakrat, in po 4 kr., ce se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj ae izvole fraakirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Drednifitvo in upravni stvo je na Kongresnem trgu at. 12. Upravniltvn naj te blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oananila, t, j. »se administrativne stvari. Slaba vest „Slovenčeve" stranke. (Dopia) Ko nezavisni slovenski lieti z veseljem pozdrav* Ijajo in vsi pravi rodoljubi težko pričakujejo dan 29 novembra, ki je odločen za ihod zaupnih m o ž v beli Ljubljaui, kjer bodo zbrani veljaki povedali, kaj težf nad narod, in kaj nam truba storiti, da ga otmemo pogina, se pa „Slovenčeva" stranka boji tega dneva kakor hudodelec kazenskega eodifiča. Zaradi dveh naglavnih grehov tej stranki slaba vest ne da pokoja noč in dan. Ta vest ji očita, da je prvemu grehu ime „Ljubljanski ulični napisi", drugemu pa „koaliciju". Pravi, da se zaradi njih, ker se Se nadaljujeta, najbolj boji gromenja na isti sodni dan. Radi hi b« tedaj ti grešniki že naprej oprali, preden so slišali obtožnico zaupnega shoda mož. Da ne bodo predolgo slepili svoje vesti in varali Svojih čitatelje v, jim moramo kar precej posvetiti na pravo pot. Opirati se je začela „Slovenčeva" atranka svojih grehov zadnjo soboto v članku, katerega je pričela s ponižnim uvodom, da je „Slov. Narod" objavil meseca septembra poziv ter dostavil Željo, naj tudi drugi slovenski listi o shodu zaupnih mož Izreko svoje mnenje. .Slov. Narod" je res dne 7. septembra povabil slovenske rodoljube in narodne časopise, da bi se čim preje odločili za korak k na-svetovanemu shodu. Da se bode pa »Slovenec* vStulil mej „rodoljube" in „narodne" časopise, ko ■e sicer pred vsako tth dveh besedij trikrat prekriža, tega se nihče ni nadejal. Istina je, da bi tudi „SlovenČevce" radi videli v trdem boju mej našimi narodnimi vrstami, ali preveč nam je znana njihova odvisnost in zaslepljenost — in ti dve lastnosti nam jemljeti ves up, da bi smeli ti strahopetci z nami vred pokazati narodno prepričanje tudi v takih slučajih, ko narodnost ni samo sredstvo za pospeševanje vere. Pa, pustimo to stvar, in pojdimo najprej k izpovedi obeh grehov, katera najbolj pečeta »Slovencev" rod. Glede Ljubljanskih uličnih oapiBOV, ki morajo biti tudi nemški, pravi „Slovenec", da stoji Bna ataliflču pravičnosti". — O ti preklicana farizejska pravičnost .Slovenčeva", ki zopet v tem članku svojim, po zagroženi anatbemi omejenim bratcem nočeš povedati eminentno važnega pogoja, katerega je javao izrekel precej v začetku v občinskem svetu Ljubljanskem dr. Tavčar, is katercgs so razglasili narodni časopisi, da smo namreč narodnjaki pripravljeni, obesiti isti dan v L:ubijani dvojezične ulične napise, ko bodo isto storila nemška in italijanska mesta, v katerih prebiva primerna slovenska manjšina! L st, ki namenoma tako izjavo taji, fie boče biti katolišk ia se drsne stopati na stališče pravičnosti 1 Na tem stališči stoji po pravici jedino naga narodna atranka, katera jo s tem čisto krščanskim pogojem pokazala, 4» • svojim ravnanjem le Seli, sosedne krivieoeže mor41 no prisiliti, da bi postali pravični, nikdar pa ne namorava z ofenzivo poštenjakom delati krivice. Odkar visć v onih so-sedn h mestih samonemški in samolaSki ulični napisi, se vrfii atentat aa našo slovensko narodnost. Dolžooit imamo, bojevati se proti tej krivici s sredstvi, ki so nam dovoljeni po božjih in avstrijskih zakonih, dolžnost, ne tiho trpeti ali zaradi krivičnosti godrnjati ampak delati in bojevati se za dosego ravnopravnosti v vseh konceh slovenske domoviae. Trdno smo prepričani, da tisti Bog pravice, ki je nekdaj dan podaljšal, da so videli Izraelci celih 24 ur zaporedoma klati sovrstnike avoje domovine, da ta Bog Slovencem nikakor se bode sameril, ako a pri« mernimi in poštenimi sredstvi silimo brezvestne na-padovalce, da naj nehajo treti ubogi slovenski rod. Zadnji čas je tedaj, gospoda „Slovenčeva", da glede uličnih napisov vržete pod klop svojo solistično dogmatiko in se oklenete aašib krščanskih načel! Vemo, da vas goni le strast proti nam, in da ta naša prava načela v srcih ae priznavate, ter, kadar ate v dolenjskem Šent-Vidu v stiski, celo javno izrekate, zato pa tembolj obsojamo organ duhovnikov, ki ae bori proti načelom, katera ima večina mož njegove stranke. (Konec prih.) Jezikovno vprašanje pa novi civilno-pravdni red. Poslanec dr. A. Ferjančič je v 316. seji državnega sbora dne 12. novembra govoril. Visoka zbornica! Razlikoval ae bom od dosedanjih govornikov po tem, da bom govoril kratko. Sodim, da bo to tembolj umestno, ker se je raz- prava o utvari, atoječi na dnevnem redu, razvila prav za prav v splošno debato o celi civilnopravdoi reformi. To je neutemeljeno, stvarno in formelno; ntvarno zategadelj, ker stvar sama ui na dnevnem redu, formelno zategadelj, ker amo že imeli prvo branje civilaopravdne reforme, do drugega branja pa še nismo prišli; ne vem, kam torej ta splošna razprava spada. K civilnopravdoi reformi spada še mnogo drugih zakonov, uvajalni zakoni itd.; če se pri vsaki taki priliki uname taka debata, tako uničimo v naprej to, kar bi radi zagotovili z zakonom, o katerem razpravljamo. Govorim zoper načrt in tudi glasoval bom • proti njemu. Tega pa ni tolmačiti, da bi bil jaz nasprotnik civilnopravdne reforme; narobe, prijatelj sem te reforme, kakor sem prijatelj reforme kazenskega zakona, kar aem povedal pri razpravi o kazenskem zakonu. To pa, kar umu aklenili glede obravnavanja o kazenakem zakonu, takoimeoovano okrajSano postopanje, to se je ponesrečilo. Ponesrečilo ae nam je, ker smo bili optimisti. Pri posvetovanju ia sklepanju o tistem skrsjšanem obravnavanju nismo mislili na obatrukcijo. Ne morem ae ubraniti prepričanja, da imamo pri kazenskem zakonu opraviti z obstrukcijo. Ako hoče predstojeći zakon obstrukcijo preprečiti, mi je dobro došel in obžalujem, da nimamo podobnega zakona za razpravo o kazenskem zakonu. Mialim tudi — in v tem oziru se kot contra- govornik bistveno razlikujem od prvega contragovornika — da bo ta zakon za bodočnost obrazec za razpravljanje in reševanje velikih predlog v tej zbornici. Ker ae mi ugovarja, moram omeniti, da se je prvi govornik spomnil časov, ko obBtrukcija še ni bils znana, ko so se veliki zakoni rešili v kratkem času. Ti časi so minoli in če hoče zbornca za večjo zakonske predloge skleniti okrajšano obravnavanje, tako je to samoobramba, ker bi sicer zbornica, kakor pri kazenskem nakonu, ne mogla doseči svojega Bmotra. Kakor pa tudi ta zakon v celoti odo-bravam, vender ne bomo jaz in moji somišljeniki glasovali zanj, zlasti zategadelj, ker bo ta zakon veljal razen za že predležeče načrte tudi še za celo vrsto drugih, katerih še ne poznamo. O civilno-pravdnem redu in o juriad kcijski normi imamo v rokah poročila; ekaekucijski red je izdelan le v LISTEK. Lady Hilda. (Komati, angleški spisala Ouida.) XIV. (Dalje) In madame Mila se odpelje v Viktoriji s belo-črnimi livrejami; ona je Že nastojala, da ae navžije Bvoje poatne dobo; duSa ji je bila tako mirna glede onih štstdesettisoč frankov, ni bilo povoda, da si zarad ujih i dalje razbija glavo; globoko dekoleto vanih zobuncev ni nos bile prav lepe stare freske, katerih je pa bilo možno videti samo rano v jutru, bkratu ga tu zapazi na veliko svoje presenečenje, ko je rsvno stopil iz žagrads. Pogleda jo površno in jo molče pozdravi, a ko hoče oditi, poskoči ona k njemu, sledeč nekemu naglemu nagonu, ki ji pa je ža tre nutek pozneje vzbudil kes. — Morate li ae mene ogibati? pravi naglo. Skoro bodem Sla odtod — vaaj dotlej lahko ostaneva prijatelja? Ljudje bi men j govorili .... Pogled njegov je bil atrog in hladan, tako hladan, da jo je zazeblo v arci. (Dalje prih.) sicer v paragrafa 195, ali ta določba se ni nanašala na stranke, ampak na druge osebe, ki se udeleže* obravnav. To vprašanje ae torej ni vsestransko razpravljalo, nego le omenilo. Odsek je pa eliminiral § 195 in sicer — kakor rad priznam — povsem po pravici, kajti tak del vprašanja ne spada v ta zakon, v tem ko se glavna stvar o drugem zakoan reši. Rečeni paragraf se je izpustil, ker se bo vprašanje rešilo v uvajalnem zakonu k civilnopravdnemu redu ali pa v zakonu o sodni instrukciji. Vprašanje jo gotovo jako važno in jako težavno. Stvari, ki se vedno gode okolu nas, dokazujejo, kako težavno je to vprašanje. Tu imate torej tako vprašanje, katero nam prineso zakoni in mi si še misliti ne moremo, kako ae bo skušalo to vprašanje rešiti. Ni toiej niti misliti, ds bi privolili način obravnavanja, ki nam vzame pravico, govoriti o tako važnem vprašanju. Znano Vam je — da ostanem pri tem vprašanju — da tako, kakor a tem vprašanjem, je tudi z drugimi važnimi vprašanji, da je § 13. sodnega reda jedina zakonita določba v veljavnem zakonu, valed katere so po določbi, da so pri sodiščih dopustni deželnonavadni jeziki, počasi tudi slovsnski jeziki prišli pri sodiščih v rsbo. Odpravite sodni red s tem § 13. in postavite na njega mesto zakon, ki glede jezika obravnav ničesar ne določi, in Slovani, ki v mnogih osirib tožimo, da se na nas sodišča premalo ozirajo, se bomo imeli nobene za-slombe. Reklo se sam bo morda: Kaj pa čl. 19. drž oanovnega zakooa? Ta je sicer res naš paladij, in svojega atališča glede tega člena ne opustimo, ali v novejšem času se ta člen tolmači na način, kateri ne bomo nikdar pripustili, s ksterim pa moramo računati, tolmači se namreč tako, da je ta člen aamo prnc p, kateri nima na dejanske razmere nikakega aktuvelnega upliva. Ce nam pa ta člen ne daje nikake aktuvelne pravice Is se še izpusti sedanja določba o dopustnosti jezikov, ksj pa potem še ostane? Ker bi ničesar ne ostalo, nikakor ne moremo dovoliti olajšanj obravnavam o zakonih, o katerih ne vemo, kaj določajo glede teh, sa nas tako važnih vprašanj. 8 prijateljske strani sem slišal nazor, da bi bilo najbolje, da ae to vprašanje sploh ne omeni v civilnopravdnem redu Ako bi imeli narodnostni zakon kakoršen zahtevajo in žele vse stranke, bi sam mislil, da to vprašanje ne sodi v civilnopravdoi red, ampak bi se moralo rešiti v narodnostnem zakonu. Ce pa se reče, naj se to vprašanje prepusti samo sebi, da bo ustmeno obravnavanje močno pospeševalo porabo narodnih jezikov, tako je to morda v marsikaterem oziru opravičeno, ali odločno bi moral odsvetovati, da bi se vlsda tega oprijela in pri sedanjih določ bah o jezikovnem vprašanju se tega držala. In še nekaj je upoštevati. Ne vem, kake razmere še na stanejo v Avstriji. S pričakovanim narodnostnim zakonom bo morda v zvezi tudi kak uradni jezik. To si pi bomo še premislili. Na vsak način bi narodnostni zakon v zvezi z uradnim jezikom sam po aebi prouzročil škodo narodnim jezikom ter je potianil na stran. To bi bilo nasprotno Lsčelu o jednakopravnosti jezikov in več, kakor je neobhodno potrebno, ne bomo na noben način dovolili. Ker pa se nam z vsemi temi vprašanji danes še ni baviti, ker bodo ta vprašanja rešili šele zakoni, katere je pričakovati, zato ne morem glaaovati za specijalno razpravo o tej predlogi, dokler ae poznamo zakonov, kateri še pridejo Za slučsj, da se začne specijalna debata, si pridržim pravico, staviti primerne predloge (OJo bra vanje) Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 16 novembra Jezikovna ravnopravnost pri sodišču Z ozirom na govor dr. Ferjanč ča, kateri pri občujemo na drugem mesta, je pravosodni minister v imeni celega miniBterstva odgovoril, da se dose danje pravico strank, rabiti pri aodišču deželnona vadne jezike, ne bodo nič premenile. Očitno je, di je naglaaiti v tej izjavi besedi »dosedanje pravice" Tržaški simptomi, .Edinost." piše: „Triester Zaitung" je obja vila Članek, ksteri utegne vzbuditi nekoliko pozor nosti. Ni zanimiv toliko po tem kar pripoveduje, ampak veliko bolj po tem, kar le namiguie, tako, da človek ne more biti na jasnem, kakov je prav sa prav namen tema članku: tendencija mu je povita v polumrak, da je niti ni možno pogoditi točao. Vendar pa ima marsiksj snačilnega na aebi. Po sestavi vsakega stavka je soditi, da se je pisec pošteno trudil kazati ae objektivnega tudi nasproti nam Slovencem. Drugo značilno dejstvo v tem članku je odkrito priznanje, da je Slovencev v Trstu s svojimi narodnimi in politiškimi težnjami — da ae je tndi v Slovencih vzbudita samoz .vest, da so po državnih temeljnih zakonih tudi oni jednakopravni s dragimi nan inostmi. Zato n vidi člankarju aicer nedolžna demonstracija od minolega ponedeljka kot zelo reaen pojav. Potem nadaljuje: .latotako ni dvomiti in je opazovati aleherni dan, da Italijani oporekajo njih (Slovencev namreč) težnjam ter ae jlim protivijo na vsak način. Včerajšnja mala demonstracija na velikem trgu ni za sedaj druzega, nego poakua, dokazati in naglaaiti obstanek narodnega prava, in kaže dosledno Čudi Še ne izrečeno voljo, pripomoči do zmage jednakopravnosti". — Do tu ni oporekati članku, ki je nadabnjen z višjega meata. O i tu naprej pa se zgubliajo izvajanja v nekak polumrak in v cejaanost P.še namreč: „Temu nasprotno gibanje ne izostane, o tem bodite zagotovljeni; le o obliki istega nismo danes še na jasnem. £ako iztede ta akcija, kaf ;ro je mogcta predvideti, to je zavisno seveda od postopanja Blovenskih poslancev, da, od Hobenvrartovega kluba samega, — sploh oataue včerajšnja demonstracija le simptom, kojemu donesejo pravo tolmačenje pozneiši dogodki v parlamentu in izven parlamenta". Tu moramo povprašati: kakovo nai bi bilo to nasprotno gibanje? Komu nasprotno? Na kako „akcijo" v bodočnosti meri nemški list? V kski zvezi so slovenski poslanci s to .akcijo?" Kako naj vplivajo na iato? Kakovi bodo ti .poznejši dogodki" v parlamentu in izven parlamenta? Ali se je gospodom pri „Triester Zei-tungi" res že odprl pogled v bližajo bodočnost, ki nsm donesejo važnih in dalekosežnih dogodkov? Tu imamo cele kupe vprašanj, na katera ne moremo isluščiti odgovora iz omenjenega članka Ali so nam gospola hoteli naplavili nekako nakazaico za pozneje čaae? Tudi to bi bilo menda nekaj, ako bi vedeli, koliko vredooat predstavlja ta nakaznica, in kdo jo je podpisal? Toda tudi v tem nas puščajo gospdia v ncjaaneml Poalušajmo dalje to Bladko besedičenje. Cankar sam obeča, da ae boče še često baviti s prepirom mej italijansko in slovensko stranko, a konečno svojo besedo o mogočnosti zložnega življenja hoče povedati v poznejših časih. Vendar pa nam že danea postavlja nekako premiso mirnemu življenju. .Stranki bi ae lahko sporaaumeli — tako pravi — ako bi vzprejeli kot podlago aporazumljenja jedino in resnično sredatvo, o katerem ae ni prepirati: da so namreč pripadniki te in one narodnosti v Trstu zajedno pripadniki jedae in iste avstrijske države, da so avstrijski državljani, ter da stoje* pod pravnim varstvom državnih temeljnih zakonov avstrijskih — državne ustave avstrijske. Bilo bi aicer todi potem Se bojev za politiško moje in tvoje, vendar bi ae z lahka poravnavali ti boji, ako bi oba dela nagibala in vodila državna zavest Prav dobro, izborna premisa to, ljuba .Trieaterica!" Kolikor besedi, toliko resnic! Obžaluemo pa iskreno, da pogrešamo konkluzi e, zaključka iz te premise in pa tudi pojasnila, ali ae oba dela, ali sam i jeden in kateri ni čutil do aedaj avstrijskega državljana in noče pripozoavati določil temeljnih zakonov avstrijskih, uključno § 19. o jednskopravnosti vseh narodnosti? — Zttkaj niste zapisali primernega zaključka, ko je vendar toli jednoataven: ker že mir ni drugače mogoč, nego na podlagi Žive državne zavesti io na podlagi naših temeljnih zskooov, zagotovlja-joč h popclno jednakopravnoBl vs-h, dolžnost je državni oblasti, da prisili, če ne gre drugače, dra koničnimi sredstvi, — vsticega državljana in vsako narodnost, tudi italijansko!, do spoštovanja omenjenih temeljnih zakonov. Ta nauk ae nam uriva sam po sebi iz .simptoma" od ponedeljka zvečer". Izjemno stanje v JPragi. V zadnji seji poljskega državnozborakega kluba so nekateri člani predlagali, naj bi poljskega kluba ekaekutivni odbor uplival na to, da bi vlada razve-liavila iejemne naredbe in to z ozirom na volilno reformo, da hi Pražani zamogli postati zopet deležni pravice zborovanja in bi mogli izreči svoje mnenje glede nameravane reforme. Ogerske cerkvenopolitične reforme* Ministra Fejervarv in Andrasev ata bila na Dunaju in prigovarjala ceaarju, naj sankcijonira cerkvenopolitične predloge. Kak uspeh sta imela min stra, nt snano. .Budapesti ILrlap" pravi, da je cesar stavil gotove pogoje, od katerih izpolnitve je odvisno, če sankcijonira predloge ali ne. Oficijozni listi prerekajo to poročilo. Vitanje (tržave. Socijalizam v nemški vojski fis ni pozabhena afera 183 gojencev Beroliosks topničarske šole, kateri so zdaj zaprti v Magdeburški trdnjavi zaradi anarhističnih demonstracij, Že se javlja iz Darmatadta, da je undotno vojaško sodišče obsodilo trideset vojakov zarad udeležbe pri socija-lističuib izgredih in razširjevanja socialističnih tiskovin sa mnogoleten zapor. Kitajska je zdaj že v drugič naprosila evropske velesile, nsj intervenirajo, da ne sklene mir, a najbrž ae bodo evropake velesile tudi to pot ognile tej neprijetni zadevi. Nemčija je kitajskemu poslaniku svetovala, naj direktno pri japonski vladi prosi miru Kitajska je pripravljena izpolniti vae pogoje, katere določijo evropske velesile, samo ponižati ae pred Japonsko neče, ta pa ne mara govoriti o miru, ampak je od klonila posredovalni predlog predsednika Združenih držav, češ, da bo mir sklepala v Pekingu. Domače stvari. — (Shod v Opatiji) V nedeljo so se v Opatiji sešli slovenski in hrvatski deželni poslanci istem i in zastopniki raznih gospodarskih društev ter po daljšem posvetovanju sklenili sestaviti ob širno spomenico o gospodarskih in političnih razmerah v Istri ter jo po posebni deputaciji izročiti cesarju. To je tudi jedini pot, ioformovati cesarja o dejanskih razmerah v Istri. — (Umrl) je danes v Ljubljani gosp. F lip Tratnik, c kr. višji davčni nadzornik v pokoju, ki je kot pregledovalec računov .Narodne Tiskarne" mnogo časa žrtvoval za ta zavod. Pogreb bode v nedeljo popoludne. Bodi tnu lahka zemljica! — (Osobne vesti.) Kot vodja zemljiške knjige v Červiojanu je imenovan kaaceliat okrajnega sodišča v D.njanu g Ivan S g u b i n. — (Slovenska predstava) v deželnem gledališči Ljubljanskem bode jutri soboto v pred-slavlje godu Nje Veličanstva cesarice £ I i za bete ob Bvečani razsvetljavi gledališča. Pela ne bo v drugič tako izborno vspela opera .Polj ub". — (Slovensko gledališče.) Premijera opere .Poljub" je v vsakem obziru dobro vspela. S pazuostjo je občinstvo zasledovalo priprosto dejanje, ki se vrši bolj v srci in duhu nego na vi.e. in s svečano uglobljenostjo poslušalo divno glasbo, ki dovršeno alika vaakratno dušno stanje lUzven nekaterih neznatnih negotovosti) je bila predstava z^lo dobra Ganljivo je pela gč. Leščinaka čudovito mili pesmici pri zibeli, popolnoma korektno gč. Tovrarnicka; ga. Inemannova je dobila za ljubko .jutranjo pesem" poseben aplavz; gospodje Nolli, Beneš in Vašiček so bili iz vrstno pri glasu — posebno dobro je pel prvi gospod; gospoda Perdan in Pavšek, zbor in orkester so vrlo zmagovali velike težkoče. lUzven omenjene pesmi je bilo še glasno odobravanje po ouverturi, po duettu mej gg. Nollijem in Denešem, dolgotrajno in burno pa koncem obeh dejanj. Vpri zoritev je bila jako slikovita. Jutri prinesemo obširneje poročilo. — (Cvetoče vijolice) kot dokaz mile jeseni nam je poklala rodoljubna gospodična iz Rib n ce, kjer jih je včeraj na prostem natrgala. — (.Zagorski Sokol") priredi v nedeljo dne 25 novembra v prostorih gosp. Medveda Sokolski večer s tombolo, petjem, godbo in plesom. Radodarni dobitki se hvaležno vzprejemajo. Začetek ob 5. uri popoludne. — (Roparski napad na p oš to.) Na cesti iz L'gatca proti Godoviču je prišel dne 11. t. m okolu 6 ure zvečer poštnemu hlapcu, ki je vozil prazni poštni voz, nasproti neznan človek in ga začel izpraševati za več rečij. Ko je potem neznanec zahteval, naj hlapec ostavi konj«*, češ, da jim bode dal kruha, zdelo ae je to hlapcu sumno, zlsgal se je neznancu, da «ta v vozu dva potnika, ob jednem pa je pognal konje. Neznanec je na to ustrelil na hlapca, ki je kar najhitreje možno vozil proti Godo Viču. Mej potom je srečal izvoznika Kosa in pa voz rudniškega ravnateljstva, katera je obvestil o do-godbi. Voznik rudniškega voza je takoj obrnil in naznanil vse orožnikom. OJSla sta takoj dva orož nika na lice mests, a napadalec je bil izginil. Voz ni n č poškodovan. Napadalec je bil star kakih 25 do 30 let, temno oblečen in utegne biti po govoru sodeč kak italijansk delavec. — (Najden č I o v e š k k o s t u j a k ) V kamnolomu pri Okroglem je našel te dni delavec Jernej Sajovic iz Nakla ostanke človeškega kostniaka, ki je utegnil biti tam zakopan že kakih 20 let. Ostanki ao ae prenesli na pokopališče. — (Zoper u tr a k v ia tič n o gimnazijo v Cel j i) je protestoval tudi občinski saatop Laški. Dozdaj se je že precej nemškutarekih zaatopov oglaailo zoper rečeni zavod, prvenstvo amešnosti gre pa še Mariborskemu, ki bi bil moral vender pomisliti, da so mestu slovenske vzporednice na ondotni gimnaziji samo koristile in nič škodovale. O Abdera! — (Jedina nemčurska občina v Savinjski dolini) je v Št. Petru. Pri zadnjih občinskih volitvah so Damreč zopet zmagali pristaši župana Jožefa Lenko ta po domače Martine*. Ako bi sosedni narodnjaki in domači neodvisni posestniki le malo bolj odločno postopali, bi bila že ziavnaj izginila ta pega v odlično-narodoi Savinjski dolini. — (Čitalnica v Cel j i) bo imela svoj redni občni zbor dne 25. novembra t 1. ob 8. uri zvečer v svojih prostorih. — (Bralno in kmetijsko društvo v Griža h) v Savinjski dolini bo imelo svoj prvi občni zbor v nedeljo dne 18. t. m. v društvenih prostorih g. J. Piklove h še. Zborovanje se prične ob 3 uri popoludne, na dnevnem redu |e tudi poučljiv govor o amerikanski trti in njenem sajenji. Po'em je prosta zabava, pri kateri sodelu;e domači moški kvartet. — (Podpora.) Z* novo pot iz Solčave v Logarjevo dolino je dovolil Štajerski deželni odbor Blovenskemu planinskemu društvu podporo 100 gld. — (Labonsks predrznost.) Tržaški Lv boni so kar zbesneli, ko so videli, da se Slovenci upajo protestov*ti proti njih počenjaniu. Zdaj kličejo na boj zoper Slovence, češ, da jih je z lakoto ukrotiti. Okoličanom in mestjauom groze z bjjko-tovanjem, kakor da bi mesto ne bilo vezano na okoličane ravno tako, kakor okoličani na mesto. Drug živi od drugega. Tudi agtaciia zoper slovenske dela\cj, službujoče pri Itali|ao/b, se je začela. Labi bi te Slovence radi nadomestili s svojimi bratci iz sosednega kraljestva. Hujska se kar očitno. Lahi ne pomislijo, da živi v Trstu velika slovenska msnjšiua in da je vsa okolica od Kojaoa do Maribora slovenska. Slovenski delavci v Trstu si ne bodo dali kar na kratko veeli kruha, to naj upošteva vlada m naj pravočasno skrbi, da se napravi konec tem agitacijam, kajti kdo bo odgovoren, če bi — česar Bug ne daj — nastalo mej Slovenci in Lahi nasprotje, kakoršno je v francoskem Aigues • Mortcsu prouzročilo tako krvave boje. — (Buzetski občinski zastop) ni raz-puščen, kakor smo bili po italijansk,h listih poro čali. Lihi to pač ž-de, a dosegli lega še niso vzl c svojim podlim mabinacijam in vzlic lažnjivim poročilom, katere razširjajo glede razmer v Buzetu. — (Neareča v cirkusu ) V Trstu daje dobro znana družba cirkusa II e a i v v Poiiteama Rotsetti predstave. Pri predstavi v torek zvečnr je paJla 8 etua hčerka ravnateljeva Ii-jorietta b konja in se poškcd'vaia na prsih, da so je morali odnesti. K sreči pa so poškodovsnja le vnania in ne opasna — (Srbska ba n k a v Z a g r e bu ) Pod imenom .Srbska banka" ae bode ustanovil v Zagrebu nov denarni zavod. Slovenci in Slovenke! ne zabite družbe sv. Cirila ln Metoda! Tfc .... Darila i Uredništvu našega lista je poslal: Za družbo sv. Cirila in Metoda: G Ivan Kenda v Poetojini 2 k r o n i. — Ž vio! Za .Narodni dom" v Ljubljani: G F. Primožič, učitelj v Postojiui 20 kron, katere je zložila vesela družba v Pustojmi praznu-)oča mlado staroočetovstvo. — Ziveh rodoljubni darovalci in njih nasedn.ki! Družbi s v. Cirila in Metoda je »uči-teličko društvo kranjskega okraja" pristopilo kot pokrovitelj. Vplačalo je dosedai 75 gld. z željo, naj se takoj upiŠ», ostali znesek pa poravna prihodnje leto. Omenjena vsota nabrala ae je večinoma kot prostovoljni darovi pri raznih zborovanuh ali drugi priložnosti od društvenikov in njih prijateljev. Bazne vesti. * (Okameneli gozd.) Cel okamenel gozd močvirnih cipres, kakor so še dandanes v Ameriki, ae nahaja blizu vati Gross Raseheu pri Sfftenbergu na Saksonskem. Mej rujaviin premogom, ki se vidi na površji in sega precej globoko, je cela množina ostankov od deblov nekdanjih močvirnih cipres. Debla stoje pokonci in ao po jeden do dva metra visoka in do tri metre široka. Ni dvoma, da ao drevesa zrastla na tem mestu, kjer ao pozneje okamenela. * (Nesreče v rudnikih ) Nova nesreča, ki ae je zopet pripetila v premogovjh jamah v Mo-stiču, kjer je bilo ubitih po eksploziji okolu 20 rudarjev, je oživila spomin aa veliko Karvinsko katastrofo, na katero se je že pozabilo nekoliko. V poslednjem času so se dokončala dela v rovu sv. Frančiške in se je zopet spravilo na dan več mrtvecev, ki so pri prvih rešilnih delih ponesrečili Trupla so seveda po tolikem času taka, da ni moči konštatovati identičnost posameznih ponesrečencev. V ostalih rovih se bodo dela še nadaljevala in se je zopet zbrala kom sija v Karvinu, da se posvetuje 0 tem, kako naj se to izvrši. * (Silen vihar) je divjal te dni v vsi Bel tri i i m v mnog h kraj h severne N -nične, kakor v Hamburgu in LUiecku. V Bruaeliu se je zrušila jddna hiša in je bilo ubitih več oaob. V Ltibecku bo je posedel zvonik Malijine cerkve in je mnogo hiš bilo poškodovanih. * (Pohani črvi.) V šanskih državah blizu kitajske meje tavživajo prebivalci navadne črve, katere si pripravijo na nastopni način. Črve polagajo v lonec z mlekom, ki se mora ponoviti vsak dan. Črvi ae tako zrede. da poatanejo debeli kot svinčnik in čisto beli in čisti, ker bo se iznebili vseh peščenih in zemljaBtih tvarin Tako pitani Črvi se potem povaljajo v mealu io ribanem krubu in pohajo. V Bkledi so videti k*kor makaroni in imajo baje slasten ukus. Kdor ne vpruie, lahko poskusi. Knjltevnost. — .U C i t e I j s k i Tovariš", glasilo „Slo-veoskega učiteljskega društva v L ubijani" ima v št. 22. naslednto vsebino: —r—: Slovensko deželno učitelisko društvo za Kranjsko. — Slavnim okrajnim učiteljskim društvom! — —a: Varstvo ptic. — „S u : Deželna učiteliska konferencija v Gorici. — Naši dopisi. — Društveni vestnik. — Vestnik. — Uradni razpis učiteljeve službe. — Tamburaške skladbe. Na željo raznih tamburaških zborov prične izdajati g Milutin pl. Farkai v Zagrebu redno vBak mesec po tri partiture Ta mesec so izšle nastopne: Karišik iz opere .Nikola Šu'> ć Zrinjski (1 gld 50 kr.) 2 Babica — polka fra oralne 60 kr. 3 Junačka četvorka 1 gld. 30 kr Pri ujem se dobiva i udi še vse sta-reje skladbe in pa novo izdajo knjige „Kratka uputa u tamburanie po kaidah" za 1 gld 20 kr. Naročila je poslati skladatelju (Gundultčeva ulica br. 6 ) v Zagreb Gorica 16. novembra. V včerajšnji seji obč. sveta se je vzprejel predlog, da se občina pritoži na upravno sodišče zoper ukaz naučnega ministerstva, da mora ustanoviti slovensko ljudsko šolo. Poslušalci so bili sami Slovenci. Ker so Lahi nesramno napadali Slovence, so na-vzočni poslušalci glasno ugovarjali in klicali: „Živeli Slovenci!" Župan je kar besnel in je dal demonstracijo zabeležiti v zapisniku. Dunaj 16. novembra. Včeraj so se poljski člani odseka za volilno reformo in člani ekse-kutivnega odbora poljskega kluba v pisarni podpredsednika Abrahamovvicza zopet dlje časa posvetovali glede volilne reforme, ne da bi se bili mogli zjediniti. Poljski posl. grof Pininski je izdelal poseben načrt volilni reformi, pa tudi s tem ni večina Poljakov zadovoljna. Vlada je za včeraj določeno odločilno konferencijo zaupnih mož vseh koaliranih strank sklicala na nedeljo. Dunaj 16. novembra. V današnji seji gospodske zbornice je naznanil predsednik, da je umrl ruski car in s toplimi besedami po-vdarjal njega zasluga za ohranitev evropskega miru. Dunaj 16. novembra. Vsled naprave samočeških javnih napisov so nekateri hišni posestniki tožili Praško občino zaradi motenja posesti. Okr. sodišče je tožbe odbilo, češ, da ni pristojno in višje dež. sodišče je to potrdilo. Najvišje sodišče je vsled pritožbe ukazalo, da mora sodišče vzprejeti tožbe in o njih soditi. Beiigrad 16. novembra. Na dan pogreba umrlega carja se bodo vsi javni lokali zaprli, hiše pa dekorirale. Kralj Aleksander je včeraj odpotoval v Peterburg. Nikola Pasić je v imeni srbske radikalne stranke poslal velik venec. Peterburg: 16. novembra. Minister uiia-njih del G i e r s odstopi v kratkem, na njegovo mesto pride sedanji ruski poslanik na Dunaj i knez L o b a n o v. Govori se tudi, da odstopita general G ur ko, guverner v Varšavi in general 0 r č e v s k i, guverner v Vilui. t/C lTc%Ta cpera! "VaTJ Začetek ob '/, 8. url zvečer. stev. 22. Deželno gledališče v LJubljani. Dr.pr.608 V soboto, «ln<' 17. novembra IHttl. V predslavlje ^ođu Nju Veličanstva cesarice Elizabete ob svečani razsvetljavi gledališča. Drugikrat: POLJUB. Prostonarodna opera v dveh dejanjih. Po pripovesti Karo-line Svetle spisala KliSka KrasnohorskA. Uglasbil B. Smetana. Preložil A. Futitek. Kapelnik g. prof. Fr. Gerbić. Režiser g. Jos. Nolli. Novo dekoracijo v prvem dejanji priredil gledališki mojster g. Štadler. Začetek toono ob uri, konec ob 10. uri zvečer. Pri predstavi svira orkester slav. c. in kr. pespolka it. 27. Vstopnino glej na gledališkem listu. Prihodnja predstava bo v torek, dne 20. novembra t. 1. Blagajna odpre ob 7. ari svader. Umrli ko v !,j Hi»l)atil: 13. novembra: FraneiSka Japelj, delavčeva bči, 3 leta, Cesta v Mestni log it. 13. 14. novembra: Oci ija Permoser, strojevorijeva žena, 33 let, Dunnjska cesta st. 42. — Marija ŠuiterSifi, bivla krčmarica, 68 let, Tržaška cesta št. 28. — Rozaliia Jcuni-kar, posestnica, 60 let, Tržaška cesta st. 29. — Frančiška 11»1)1, uradnikova hči, 6 mesecev, Kolizej. l.r) noveuibra: Dr. Jožef Kapler, uinir. distr. fizik, 68 let, Sv. Jakob« trg It. 2. Meteorologično poročilo. Dan Cas opa-sovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. > 7. zjutraj 735 5 wm. 4 6° C brezv. megla a 2. popol. 734 7 mm. 148° C si. j/,h. jasno 000 DS. o" 9. zvečer 736 4 na 86' C si. jzh. jasno Sreduja temperatura 9 3", za 4 7" nad normalom. kr. ID-a-naJslca, borza dne 16 novembra t. 1. Skupni državni dolg v notah..... 100 gld. 10 Skupni državni dolg v srebrn .... 100 . 05 Avstrijska zlata renta....... 124 , t-0 Avstrijska kronska renta 4° „..... 99 „ 95 Ogerska zlata renta 4°/....... 123 . 35 Ogerska krouska renta 4°/,..... H7 „ 75 Avstro-ogerske bančne delnice .... 1045 „ Kreditne delnice......... 395 , 25 London vista........... 124 . 65 Nemški drž. bankovci za 100 mark til » 10 20 mark............ 12 , 21 20 frankov.......... 9 . 92' Italijanski bankovci........ 46 . 10 C. kr. cekini........... f» . 91 Talnim srcem javljamo sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je nttfi iskreno ljubljeni soprog, oziroma oče, gospod Filip Tratnik c. kr. višji davkarski nadzornik v p. dar.es ob 6. uri zjutraj, po kratki, mučni bolezni, previden h sv. zakramenti za umirajoče, mirno v GoBpodu zaspal Truplo predragega umrlega bode v nedeljo, dne 18. t. m., oh 4. uri popoludne v hiAi žalosti, Streli&ku ulico st. 14, slovesu«) blagoslovljeno in na pokopališču pri sv. Krištofu pokopano. Sv. mašo zaduidice se bodo brale v raznih cerkvah. I>r.' ;i rajnki bodi priporočen v blag spomin in pobožno molitev. ^:;u~>) V Ljubljani, dno 16. novembra 1894. Antonija Tratnik, Filipina, Rozi, ho proga. hčeri. Sričar <§ $ttejač v Ljub/Jani, Slonove ulice št. 1 priporočata za prihodnjo zimsko sezono svojo popolnoma novo asortlrano zalogo oblek %a gospode in dečke zimske suknje, menčikove, haveiocke, sacco iz lodna, kožušne sacco, spalne suknje, kostume za otroke in dežne plašče iz kavčukov ine, dalje drašesfne novosti v najfinejših, finih in srednjih konfekcijah za dame, kakor kolobarjih (Rad-mantel), golf capes, jaquetih, kožuš-nih pelerinah, paletotih itd. Plašči (193-6) za deklice in otroke v vseh velikostih. Ilnstrovani ceniki in vzorci blaga se razpošiljajo zastonj in poštnine prosto* lOVSOd 86 '^e'° 0f,eDw' k' 'mrt.iu obširne zveze in koneksije in b bile voljne, prevzeti majhno zastopstvo. — Ponudbe naj se pošljejo pod Y." upravništvu ,Slov. Naroda". U243-3) Čast mi je, velespoštovanemu p. n. občinstvu tem potom naznanja«, da sum otvoril HT mesnico H na »v. Martina oeatl, — ,,prl Kupferimldu", (prva mesnica pod cesto), kjer so bode oddajalo meso lepo in fino po 4H kr. kilo in bržola po 44 kr. kilo Z zagotovilom, da si bodem vestno prizadeval, ugoditi vsem zahtevam cenjenih svojih odjemalcev in proseč za mnogobrojni obisk, beležim z vel es poštovanjem (1293—1) A.iidi-«3| rri-*l1 ln odhajalnl A »al oanećenl eo * rr+ttnjf*vrt>]>*k*m mm, Srednjeevropski 6aa Jej krajnemn iun v LJubljani a* a minuti napraj. Odhod la LJubljano (jnI. kol.). Ob Uf. uri 6 mirt. po noH osebni vUk ▼ Trbia, Pontabel, Beljak, Oe-loTfc, Prauserjsfsste, Ijjuhno, č»» Selathal v Auti««, Ischl, 'Jmuriti nn, Sol nn grad, ijeud-Gastait), Zeli na jesern, Htnjr, Lino, Hudaje vlce. Plaenj, Marijin« vara, Rger, Karlove vare, Fnnooie Tara, Prago, T.lpaljo, Dunaj vla" Araatatten. 0. uri 7 min. mjutrnj mešani vlak v Novo mesto, Kotevje. 7. Mri lO m Hiša v Kamniku v sredini m^sta, obHtojf-ča iz 7 sob, prodajalnice itd.«, l>rodik me prosiovol|iio. Več o tem iaiti oe pri g. Franu Ziipan-u v Kamniku ni. tiH. (1301—lj r«>«Ma«HBa«Hia^a>»>l«>«l i posredovalnica služb v Ljubljani i G. Flux, Breg št. 6 mm vestno pri poroča in namešr-uje f pridne posle vsake kategorije ■n moške in ženske, za ta in dragod. m ■■T4M»4aaMB*«H»*aiMH*vHTvMI Karol Recknagel v Ljubljani, Glavni trg št. 24 3 priporoča IT. (1295—1) Jj sii 111» novo lilagro po naj- g nižjih cenah: g Kožušne mufe, čepice, ovratnike, fi kožušne garniture za gospe ln Jj otroke, barete (čepice) za otroke. a Klotanke za gospe is deklice. ^ Zimske tricotne in glace-rokovice. Št. 23.951. ■ZflBKkv (1300-1) C kr. za m. del. okrajno aodiA^e v L ubijani naznanja: V zapudttno dne 21. avganta 1893 v Ljubljani, DunajBka cesta, umrlega trgovca Albinu Nll£er-J» spadajoča, večinoma iz raznovrstne železnine in kovanega blaga obstoječa zaloga, v inventarni vrednosti 22.GOO jrjil. ii.l kr., oziroma Sl.GOO gl«l. 25 kr, in profla|aliil*?iia opravu v cenilni vrednoHti 174 u M. 1M> kr., »e |»roittovol|u«» produ. Eventuvelbi kupovalci se pozivliajo, da svoje ponudbe z navedbo, ako prevzamejo celo zalogo ali posamezne večje partije in za katero ceno. pri aovarubu ml. dedičev gosp. Juiio/.ii Jlutliluii-u, c. in kr. dvornemu za-lizniku v I,jul»lfmil. Dunajska cesta, pri katerem lahko ogledajo tudi iuentar in poizvedo daljnje pogoie, dopoSljejo najdalje do dne 30. novembra t« 1. C. kr. za m. d. okrajno sodišče v Ljubljani dno 8 novembra 1894 priporoma po nizki ceni „Narodna Tiskarna" v Ljubljani. L. Luser-jev obliž za turiste. taotovo in hitro npli- DoblVH 80 v lekarnah. ■M ffJoAe sredstvo proti Sy&8 •adfessi uh pod- v^v^*,4^/^ ^ platJi, petith in j^L/gSf Vt',iko dmgiui trdim >^«^!^ •prianalnih praskam ^s?^ 'k? pisem je na glavni razpoailjalnici; L. Schwenk-a lekarna (40-46; Meldllnar-DonaJ. Pristen samo, će imata navod in obliz varotveno z-aniko in podpis, ki je tu zraven; torej naj s« pazi zavrne vae manj vredno po naredbe. «5» Vi Priattn v I.|iil»ljwiil : Jon. MhjT, J. Švvoboda, U. pl.Trnkdi ay O.Piccoli.L. Grećel; v HudolToveni 8. pl. SUdović, F. Iluika; v Kavmiilku J Močnik; v < 'elov,i| A. EfTK«'', W. Tburujv7ald, J. Uirnba-cber; v llreiah A. Air.b-ingt-r; V Tram (na K<>-roakeui) C. Menner; v Bel) ta U u F. Scbolz, Dr. E. Knmpf; v Ciorlol G. 15. Pontoni; v HoIIm-berKU A. Iluth; v Hm-■i I i K .Savni k; v Rnd-Koui C. E. Andrien; v l«lrl|l Josip Warto; v HmiIovI|IoI A. Roblek; v Celjl K. Gela. Izdajatelj ia odgovor bi urednik: Josip Nolli. Lastnina in tisk -Narodne Tiskarne". MZ