vič je bil vslsd kravaU M poee- dal Pašiču večino ti jo potrebni nje tvojih ftt ta Tirati terorizirajo J*"™* /s JEAB! glasilo SLOVENSKE NARODNE JEDNOTE k apnn L W* Bo. Umtfsb Ava. OMIm al PeMtoaltoat So. Lawadale A** RorW.ll 4004 m. MU. M tka S» S« tf Concraaa «f Mtnk I. liti. t&aa , bo vspel Z NJEGOVIMI NACRTF? ,aiški magnatl aa dobrt organizirani. fcgton, W. Va. — Gover-t je pokazal znova, da mu )Tieč brezpostavni čini, ki uganjajo P^o^vniške iije v Zapadni Vjrfclniji, , ohteval strogo preiskavo > itrašne kaUstrofe v Fair-pri kateri je 84 rudarjev življenje. Minilo je ne-j tednov, odkar je nastopil »ilužbo kot governer, in po-, da želi izbrisati z Zapadne iije znamenje, ki ao ga ji i dvajset let vtisnile pre-niške družbe z izvajanjem » na državno upravo. Ru-r ni imel človeških in postav-I pravic, kakoršne so vlivali ld. aer Gore se je v svojem _jm govoru Izrazil proti ^emu stražniškemu siste-, privatnim armadam, od presnih družb plačanih de-v, ki so bili pod poveljeni-j Don Chafina v okraju Lo-, Dejal je, da se taka oblast nikomur varno Izročiti > državni vladi. Chafin je skuial lani v . ostražiti vse volflce v o-Logan, da volijo le demone kandidate, dasiravno so tirali premogovniški pod-ki, ki so republikanci. Bil ko samozavesten, da obja-da republikanski državni ator ne sme več domov v Chicago, 111., petek 27. marca (March 27), 1W. pruvided for la STEV.—NUMBEE 73 PrtgM ditvi (likov Amerika. Senator Borah je sugestlral predsedniku Coolidgu, da naj povabi tudi Rusijo na razorošitve- ""^Ga« k BOGA«« STAMSEV brovoljo STA POGNALA ZA "8PAJT Faiistifna propagand« prtha-| POSLOPJE V ZRAK. J,Kako » zabava bogat« mladi-1 ['reilkuiata ,U na tumu je zau- iglorij0zna bitka divjala va bogate prihaja * mM , MU8S0LINUEV PRIJATELJ BO PREDAVAL O ITALIJI. Govoril ba a prijetnostih Mi | llnljeve diktature. , %ew York, N. Y. — Na programu za poletje je fašistična laganda pod patronažo "u-Inih" mol. Slavospeve fašiz- ■i jugoslovanski zbornici —— /i*. 1 Takoj »a prvi »e)i nove akupHine Je iibruhnl! apioften pretep med debelo o raiveijavljenjtt mandatov 60 Hr-vetov, 10 Slovencev in dveh Mtccdoneev. ftnitaiiki in stoli bo leteli po sboraici. Neki poeltnec Je bil teko razburjen, da Je poeneje padel skosi okno na ceeto in se amrtnonevarno pobit Poelanci ao drug v ~ }?Iskemu grofu se v tem razglasu KNIIJO M KORierenei Smith je star tudi 18 let In nje- *ve6 potornosU kot dru- --gov oče je višji uradnik pri Fire- ^ govornlkom iz Evrope, ki Liberalni senator je lnfonalral man s Insurance kompanljl. t||d, insUtut. Grof Coolidga, da brez Rusije Je Mladeniča sta i«Poved^a pred Jf fuil|t> 0 tem ni dvoma, kajti vsako mednarodno zborovanje sodnikom Frank A. McIK1ftJe!n kralj ga je imenoval senatorjem brez pomena. da sta nekega dne preizkušal ^p^^ MussolinUa. --razatrelivo na praznem sUvbi- K newyoriUrih Jugoalovanakih Washlagton, D. C., 2«. marca Mu. Mine ško-- Predsednik Coolidge je včeraj vide« pravih ^^J^^ako bi Italijanski grof povs-povabil senatorja Boraha, pred-1 »ta se odločils, ds prslzkusiia kjkko je iulijM)tk{ faizem sedniks senatne^ odseka za «u- raZ.Wivo .^.^^i^g^ dhjal proti Jugoalovanom v Tr-nanje zadeve, v Belo hišo na pri- mentni hiši tvnlke Kwt «. 8eaw Gorici in v Istri. Talca dej-vatno konferenco in razgovarja- & Ctojbbrab^ to ^ortij« ^ bi ^jhitreje podučila Ame- la sta se kakih 46 minat o name- 1™^^ Uiane, kako prijetna js Mussoll- ravanem skUcanju nove medna- Utaedta^sts'šoli z ksn^tos-dlkUtura M ljudatvo rodne razorožitvene konference, ga laboratorija dvafunta greMtsMrodnosti, delavca la Kakor poročajo, je Borah za- kisline in z njo• najetofla iftoto-j^Jto v Italiji, ki ne trobljo v gotovil predsednika, da bo pod-] no cev, ki sta jo pplošlla v k^l. i ^ . I/>gan. aH« IEBNI SPOR MED DE-■ LAVCI. piral njegovo . « — r* .niiJii« tOCrHr twlro|?" sovjetske Rua ljenih dežel. Ui ne konference sklicatelji konf rog, ne M^psodo _______ ^Sf Hastala je eksplozija in preiz- n«nanjeni še ^ fovo^ikl ^ Ttvt kušrtja je bUa tako uspešna, da Če so bili pozvani ognjagaaci jmtt h-Mr.JJIJ**J82*JEEZZ rv«lnni«ki ie bilo hiono v pla- Mm načrtom, sir Froderick Msu- Sodnik še ni izrekel svoj« sod- in zidarji ae preplraja rirsjo tako m----------- prod potopni ch.T*l " Un.no. O vprtUnju prim.nj.na opi^uinjr«x^i»»tt' VoH,. N. Y. - Med tu-|LvJeUke vTade n. bik, J Jjj-a^j-j; HH^^H^HH Amarlka raM moraarlao (•njimi ometači ^n zidarji je ra. Po Borahovem mnenju U^0 ilo do spora, ki je usUvU da- sovjetske vlsds pošlje deljjste i $22,000,000, katerega izvr-lna konference ne glede na to, ce Thompson-Starret kompa- je priznana od Amerike ali ne. Spor je pričel v Floridi in Borah je urgiral Coolidga, naj oči obtožujejo zidarje, da so zsčne s to skcijo čimprej. Nje- «eli izvrševsti delo, ki prips- govo mnenje je, da »flaj je naj- lajim, da tako spravijo ometa- boljši čas za razorožitveno kon- PROSPERITETA V COLO-ftADU. ; Podjetnik Išče delavce, ki sa pri volji garati skoraj saetoaj. | Podadmlral Radgoni Je povedal bres ovinkov, zakaj Js potrebna bajna flata. New York. — (Fed Pres.) — Podadmlral Wllllam L. Rodgera ženih držav. o. Ometači izjavljajo, da|kte", ki maa me uru.^. i- -: - . - -|k «Tvnver PostM.lB Profe*>1'Jem1 Manj. st«vk« nov;, ob.ikaV0,n0 l»,lopju, ki g« _ gr«di ne bo mkoli JeJtl.u pro.perittU. ki komnon^tarret kompanij^ d. mowk h * dokter Fr.ndj. n. f OgUuiMgUai: ikainujejo zidarji«to,k«r»o im.njta .voj. »nMd. n. J d.Uvc, ki krili v Kloridi. Odredila ae Je hem. Cim »e ti dve ^B prtdoM» •»« , , ^ , w »fercnca med odborniki obehU. redukcijo, bo takk* dobiti wtl | druge. "Amerika mora imeti močno oborotoio silo na morju zato, da si ohrani svobodo v trgovakih . m ... _ ____.iM-kk«tilni industriji. PRIPRAVLJA UDAREC. ^^ ^^^ ki bo brez godrnja- Zelo značilno je, da odhaja po —-v.rthllx.rf.k4 nja prenašal to tlako, mora prl- *>ini večji izvoz ameriških bar- Orange. N. J. - Kiooucaraiui I u g ^ ^poročila od dru-n v Rusijo. ^ v •• velctvrdka F. Berg A Co. ***** g^podarjev. ki so le lakori- [ Nasprotnikom priznanja Ruai- nja, da preaeli svojs iščall njegovo deUvno moč. "Ml- vojne ne bodo prej končano, do-1 €r ne bo odpravljen kapitalizem, iz katerega Izvirata mirt ta-ritem in kopiercijalizem. -NATION- RAZPISUJE NAGRADE ZA DIJAKE. New Yerk. N. Y. — Znani na-prrdni tednik "Nat(on" razpUu-Je nagrado za dijake, ki študira-o na učllličlh In univerzah in ki delajo ob počitnicah na polju, v tovarnah ali rudnikih, da zaalu- veletvraaa r. - -- —— gospodarjev, hbomi kom priznanja Rusi-lnjs, ds proseli ščali njegovo deUvno moč. "Mi- . L . ni všeč in ga seveda Nonvich, Conn., in da ^ uv^Lter'' je tudi prebriaan. Zavoda PO avoje omalovseiti. de odprto d«Uvni«). »tvjr ne ^ ^^ ^ ^ pojav Ru*ajo po svoje omalovaiHi. de odprto delavnic«, m«. - . ^ njora oženjen detovee pre-Nsobratno pa zagovorniki pri- pojde tako neati marsikatero grenko la imto Rusije vporabljsjo ta po^ prte delavnfce. Firms ognjenim deUvcem prod- ov, da Ima Amerika škodo, ako iaučene delavce »n toh ne bo ^ * Prizna Rusije, ker ae njena tr- bila zadostnega števila za odprto ^ Jf MV|dn| ulitev vso-pvins s tujezematvom od dne do delavnico. mIiW>L dsUvstva in pokazuje, kako ^mnoH/ Klobučarskidela^daleč sega dandanes nosri^r^ eej organizirani in ^J^i? gospodarjev. Najbolje, Hwald Oarriaon. lastnik in u-radnik "Nationa", Jerome Davla, d< kan na bogoslovnem oddelku jslske univerze, WUUam H. Jon-sti>a. predsednik Mednarodnega društva strojnikov, Hcrsnce K'lley, zastopnica Narodne lige konsumentov, in Plcrrspoat B. Nofes. predsednik Oneida Com- munltjr, Itd. ___ Tekmovalci morajo opisati, v kakšni luči vidijo iz praktične Izkušnje razmerje med delom in kapitalom. Rokopia« Ja poelatl na naslov: Tka Natloa, V> Vee-aey »troet, New York CHjr. ZGODOVINSKA ZBIRKA O ŽIVLJENJU ZAMORCEV SE PRIPRAVLJA. New Yerk, N. Y. -- H^riem-ika podružnica nawyorške Javne knjižnice pripravlja zbirko o zgodovini, literaturi In umetno-ati zamorcev. Zbirka ec priprav-Ua pod nadzorstvom Brneetme Rosa. V zbirki bodo dokumenti, ki ss nansšajo na sužnost, rokopisi zamorcev, knjigo o Afriki. »Uke in sobe, ki so Jih Izdelali zamorski umetniki. Zbirka bo na ogled ljudstvu od prvega aprila naprej. Učinek Ugs rszsodka Js dslo-vsl kakor močan curek mrzla vode ns Industrijsks magneta in druge kapltaliate v Mehiki. Uvideli so, da Js sedanja mshlška vlsds predvsem delavska vlada, s katero se nI dosti šaliti. w Holaodljl sa lliav. Amstordsm.-dntor. latovi') — Pri zsdnjih občinskih volit-vah v Rigi Ja aocialisttčna stranka dobila 60/KK) glasov in oavO-Jlla 12 novih mandatov. Pri praj-ftnjlh volitvah Ja bilo 2»,000jgU-sov; glasovi so se torej vs« ko podvojili. V mestni zbora« Js ,Un«* 60 sosialistov. Avstralija k spaja MHbourna, 96. martt. — Av ja aarstila dva * 4» -i PERSHINti POTOLAŽI PE*U« VIJANCE. Wsahlngtaa, D. C. (F. P.) — Coolidge Je pričal varčevati pri vojnsm departmentu in tako Js pronašal, da lahko vporabi Psr-ahinga. General bo poslsn zopet v Peru, kjer Jo bU nedavno gost d Hala ob praznovanju atolstnlce bitke pri Ayscuchu, ds prevza-me nadzorstvo nad pleblacltom glede maje Tečna In Arica. Po rszaodbi, ki Jo Js rszglasll Coo-idge, se usoda ozemlja, saradl katerega se že bije boj štlride-aet let, odloči po volji IJudstvs. Pershlng bo neprlatrsnskl pred-Mdnlk pUibiar itns kom Ulje, v kateri bddeta Čile In Peru Imeli po •nega člana. Clle Izganja PeruvIJanee ža akozi zadnjih 40 lat, kar ima o-zrmlje vojaško zaaodeno. Za Pa-ruvljanoe ne ŠUje zaradi toga veliko U plebiscit. Vss, kar Par-shing lahko atorl, je to. da bo ti- aU peščks Peruvljsncav. ki Js šs na Um ozemlju, lahko ' š^flra»> - ■^'U-I- PROSVETl GLASILO SLOV8NSKE NARODNE PODPORNE IEDN01MI LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODFORNR JEDNOTE it Zadinjaae drlav« (Isrm Chtea*o) HbUia 91M m tri ■ mm{ Chfca<* in Ckaro NJO m Uto. $SJS m pol Uta, 11.64 m tri maaaca.la »a InouHMamatvp $8>00. Nultr m m, kar 1m Sik s -prosveta" MiT-N S®. UviSli Avim CUMM -THE ENLIGHTENMENT" Orm a# tka Mmak Na OvMd br tka HUrmle Natlaaal Baaafft SmMt. SbbMfiptiuni Un I Ud rt Chkaffo |* JO, M Advartlatnf M i f«ce«pt ChUsaco) of T h«? KKbKKATKI) UNION LABEL APPLIED POR Datua v akUpaju n. pr. (Mare SMttt) p«l«| valsga Sa vasi la • U« Sa aa mai aa aatarl pametni ljudje lahko hitro in pravilno rešijo narodna vprašanja. # Dasiravno je bil zemljevid po svetovni vojni precej {spremenjen in je bila stara habsburška domena razkosana in razdeljena v male samostojne narodne države, so narodni spori ravno tako na dnevnem redu v teh državah razen v eni, kot so bili pred izbruhom svetovne Vojne v avstro-ogrski monarhiji. Italija ima precejšnje števflo Nemcev, Slovencev in Hrvatov, ki niso zadovoljni z reševanjem narodnega vprašanja po Mussolinijevem načrtu. Nemci, Slovenci in Hrvati protestirajo proti poitalfjančenju, toda fašisti se toliko zmenijo za te proteste kot za lanski sneg in nadaljujejo s svojo poitaljančevalno taktiko, ki ne more roditi drugega kot narodno sovraštvo. V Jugoslaviji se pritožujejo Nemci, da se jim jemlje pravica do samostojnih šol. V Avstriji niso z reševanjem narodnega vprašanja zadovoljni Slovenci na Koroškem, ki so ostali pod Avstrijo. V Cehoslovakiji je še slabejše. Nič boljše ni na Ogrskem, Bolgarskem, Rumunskem, na Poljskem itd. Povsod s« pritožujejo narodne manjšine, da se ravna krivično z njimi Le majhna republika Estonija, ki je nastala k nekdanjega velikega ruskega carstva, je pokazala, da razume pravilno rešiti narodno vprašanje, ker je od pravilno rešenega narodnega vprašanja odvisen obstanek republike. V tej republiki živi največ Estoncev. Poleg njih p& ■ prebivajo v nji Rusi, Švedi in Nemci. Te narodne manjšine so se čutile prikrajšane in s^ ruvale za razdor republike. Republika je majhna in če se razni narodi v nji črtijo, tedaj nima izgleda, da si gospodarsko opomore, a obenem so njene meje odprte vsakemu sosedu, ki dobi poželenje po nji in vpade vanjo. V nekdanji avstro-ogrski monarhiji so s« socialisti pošteno trudili rešiti narodno vprašanje. V svoji stranki so ga hitro rešili, ker je bila vsaka narodna socialistična skupina avtonomna in kadar se je podvzela skupna akcija m vso dešelo, sa je to zgodilo v sporazumu vseh narodnih socialističnih eksekutiv v deželi. Socialistična stranka je izdelala tudi program za državo, kako se naj refti narodno vpaašanje in odpravi narodno sovraštvo. Mogotci na Dunaju se niso ozirali na ta program, Ser so bili prepričani, da najložje vladajo narode v avstro-ogrski monarhiji, ako hujskajo narod proti narodu in širijo narodno sovraštvo. Kako škodljiva je bila ta teorij« za mogotce na Dunaju, jc pokazala svetovna vojna. Kejti že pred izbruhom voj ne so razmere v avstro-ogrski monarhiji dozorele tako daleč, da so narodi, ki so živeli v nji smatrali to monarhijo za veliko ječo, iz katere želi vsak ubežati. Ko je pa izbruhnila svetovna vojna, so mogotci na Dunaju Mi, kar so sejali. Estonska vlada je prav dobro študirala zgodovino avstro-ogrske monarhije z ozirom, kam pride država, ki tlači narodne manjšine in podžiga k narodnemu sovraštvu. In v mesecu februarju 11. je parlament te republike sprejel postavo, ki določa, da vsak ki živi v Estoniji tvori avtonomno telo in se kot takoteonstituira. Vsak Estonec lahko prostovoljno odloči, h kateremu narodu pripada. Kulturni in gospodarski svet vsakega naroda upravlja javne šole svojega naroda in nadzoruje privatne šole svojega naroda. Pravico ima, da organizira kulturne in bla-gostanjake naprave svojega nnroda. • Avstrijski socialist Kenner je Še pred izbruhom sve-tovne vojne napisal brošuro za rešitev. narodnega vprašanja v črnožolti monarhiji. Ta brošura je služila državnikom v mali republiki za podlago pri dizkuaijah, ko so reševali narodno vprašanje. • i Rešitev narodnega vprašanja v Estoniji pokazuje jasno kot beli dan. da so socialisti tisti element, ki zna taka vprašanja, ki se zde šovinistični buržoaziji nerešljiva, rešiti pravilno, da so tudi narodne manjšine z rešitvijo zadovoljne Pravijo, da dobri zgledi vlečejo. Evropejska bur-oktazij a ima zdaj dober zgled. AU ga bo vpoštevala? Ali so bili ravnala po njem ? bozdaj le ni nebenih anamenj. , . ),v , , , 'L O., \ , k* - • , .ki Najbrž se bo ravnala po nazorih nekdanjih mogotcev, da ščuva narod proti narodu, ker tako žiganja omogočuje in olajšava izkoriščanje delovnega ljudstva. Dokler taki nazori postoje, je tukaj tudi netivo za novo vojno z vsemi vojnimi strahotami, ki jih povzročajo izpopolnjena bojna aredatva. SLIKE IZ M9EUM ; i- Kepublk, Pa. — Zavoljo dela se nimam kaj pohvaliti. Nekateri delano po štiri dni v tednu, a največ rudnikov pa počiva ie celih devet mesecev in še več. Zaslužek bi še ne bU pr*lab, ako bi delali vsaki dan. - Dne IS. marca so nam nen;; doma zatulile rudniške piščalke za plačilno lestvieo iz leta 1917. Ampak delavci tudi na apijo več, zagnali so proč krampe, s katerimi so prej služili vsakdanji kruh in si vzeli počitek, dokler nas družba zopet ne pokliče na delo pod starimi plažami Društvo Še dosti dobro napreduje. Na vsald mesečni seji Imamo po dva ali več kandidatov, ki postanejo dani. Citatelji tega lista, ako še niste pri nobenem društvu, dajte ae takoj vpisati kot prosilci za pristop k društvu, dokler ne bo prepozno, kajti človek nihče ne ve, kdaj in kje ga laka bolezen ali smrt. Ce se vpišete v našo veliko organizacijo S. N. P. J., boste za vedno preskrbljeni za slučaj bolezni ali smrti. Naj le navedem slučaj, kaka neizmerno koristna je za delavca podporna organizacija kakor je naša mati S. N. P. J. Dne 2. marca je umrl v bolnišnici Youngstown • naš brat Frank Tavželj, mladenič, ki je bil rojen dne 2J. maja 1906 v Buffmgtonu, New Salem, Pa. Pokojnik zapušča očeta in mater, sestri in štiri brate, vse v Republicu, Pa. Bolan je bil tri leta in šest mesecev, dokler ni izpljuval vseh pljuč. Proti koncu je bil na operaciji in kratko zatem je za vedno zaspal. Se koliko večji nesrečnik bi bil mladenič, da ni bil sin naše Slovenake narodne podporne jednote, ki mu je izplačala bolniške podpore $1900 in njegovim pa $1600 po-smrtnine. Pa pri vs&n tem. je bil brat samo še štiri leta lian naše dobre orgsryaacije, Naj tudi navedem slučaj £ri našem društvu št. 86, Republic, Pa. Brat Tony Mihelčič je zbolel meseca avgusta 1923 in je bil prvič v Union to wn bolnišnici. 13olezen se mu je izboljšala 'in prišel je domov, p« par tednih pa se mu je zdravje zopet poslabšalo, tako da ni mogel več vstati iz postelje. Kjer je bil na stanovanju ga tudi niso mogli več prenašati. Njegov stanovanjski gospodar je prišel k nam in mi rekel, ker je Mihelčič član»društva, da ga moramo mi kam spraviti, kjer bo boljše za njega. Sel aem k bratu tajniku in sklicali smo izredno sejo pri bolnikovi postelji, da smo ukrenili najboljše kar smo mogli, da bi bolnemu bratu pomagali do zdravja. Siromak je bil tako slab, da ni mogel lastnega imena podpisati na testament, samo križ jc naredil. Dal je meni vpričo petih članov polno moč, da lahko prevzamem njega čeke, ki pridejo z glavnega urada. Prej aem $160 plačal za bolnišnico in tudi potem aem imel precej veliko brigo ln stroškov, ko sem prejel čeke. Tudi draštvena .blagajna je imela stroškov $86. Dne 6. avgusta sem še) v Pittsburgh po brata v bolnišnico. Deset tednov je bil pri meni na stanovanju ip šel je tudi k seatri na "board", ki ga je samo enkrat obiskala. Ampak kaj sem še dobil za moje dobro delo t Nekoč je prišel brat km ni na dom In mi rekel, da mu manjka ček sa sto dolarjev. J a/ čekov nisem imel popisanfli^o I (ko je bil vsak, ali Imel aenr zapisano, koliko sam jih zamenjal aa gotovino In kollkoNMm plačal l>ol ni Anico. Izračunali amo, da i-ma dobiti še $29, s čemur at je tudi sam strinjal. A zvečer pa je aopet hotel $100. Vrifc toliko dobrote, ki jo je prejel, je neupravičeno zahteval ie daljna plačila, sa kar pa nisem vedel drugega kot vrata aem mu pokasal. Klican sem bil na akvajerjgv u-rad In ko aem pokasal vaa potrdila. je moral Tony Mihelič plačati {16.46 globe. Mihelčič je tudi kršil pravile, zato ga je društvo izključilo Bratje, varujte se ljudi, kateri bi sa dobro delo človeka še radi očrnili kot tatu. Brataki poedhu — Karal društva št. «6. ______ N. J. —- Proeve$ai odbor Filadelfije, Pa. in Camde-na, N. J., otvarjata šolo za nepismene odrasle in otroke v hrvaškem jeziku, dola ima začeti s pričetkom meseca aprila in se bo nahajala v dvorani hrvaškega pevskega društva na 2628 E. Thompson St. Philadelphia, Pa. Za učitelja bo znani rojak Kva-kan. Scia se bo obdržavala ob pondeljkih in sredah zvečer ob 7:80 za otroke, ob torkih in četrtkih pa za odrasle. Poživljamo jugoslovansko delavstvo, člane in nečlane, da se poslužijo prilike in se naučijo hrvaško pisati in čitati. Do danes je lepo število dece, ki se je prijavila za šolo v Cam* denu, ki se bo tudi odprla, kakor hitro bo dovolj šolarjev. — Mar ko Kaurleto, tajnik, P. O. Carona, Kansaa. — Nimam veselega. Smrt je po dolgi in mučni bolezni vzela življenje mladi Francas EUer, katera še ni spolnila 24. leta. Učiti so naa, da je smrt velika bela žena,* ki daleč seže i svojo koso. Segla je res daleč in pokosila mlado življenje v Denverju, Coio., v bolnišnici. Starši so pustili pokojno hčer pripeljati domov na svoj elem. Prijateljice so mrtvi tovarišici ozaljšale hišico iz rož, kar vse je pokazalo, kako zelo je bila pokojna mladenka priljubljena. Velika udeležba pogreba je to izpričevala. Nosilo jo je domov šest deklet njene starosti na pokopališče na fantje. Težko amo se poslovili od nje pa pokopališču, kjer smo pustili drago pokoj nico, s tolažbo, da bo belajžena prišla tudi po , nas in odnesli «ias bodo zanj** Mlada pokojnica zapušča očeta in mater, sestro in strica v Novi Mehiki. - H. Planko. j*- 1- 0 porodni kontroli $^1»* *......... ■ * ' a Poročilo dr. Marie Stopeaove. New York. — Dne 26. marca, bo je bila otvorjena v hotelu McAl- bo dovr1 pin, ;New York, šesta mednarodna konferenca t) kontroli porodov) Najzanimivejša poročila so dali delegatje in delegatinje iz onih dežel, kjer že obstoje tozadevne klinike. Med temi je poročala tudi dr. Marie Stopes, ki je ustanovila kliniko porodne kontrole v Londonu dne 17. marca 1920. To je najatarejša klinika te vrste v Angliji. Dr. Marie Stopes je poročala, da se je 6000 žena zateklo na kliniko od začetka do decembra 1924. Od teh je 4884 proailk vprašalo sa informacije o pre-prečenju nosnosti. Vzroki, ki so jih navedle proeilke, so bili različni. Veliko število žensk je bolnih in* nesposobnih za porod, toda večina se je pritožila, da imajo več otrok kot pa morejo skri beti sanje. Ostalih 166 prosilk je bilo sterilnih in zahtevale ao informacije, kaj naj delajo, da bodo mogle roditi. Večje število zadnjih je dobilo pomoč na kliniki ; zanimiv je slučaj, ko je neka šena, ki je bila prej neplodna, porodila Poročevalka je poudarila, da je peUetha izkušnja na klinik* popolnoma postavila na laž trditev, da porodna kontrola povečuje nemoral nos t, češ ker pomaga neporočenim ženskam uiti posledicam spolnih odnošajev. Izmed 6000 prosilk sta bili samo dve samski ženski in 62 je bilo zaročenk, ki ao izrekle željo, da bi rade odgodile materinstvo za nekaj časa, dokler se gosjKMlarKko ne Opomorejo. Dr. Stopeaova j« tudi povedala. kako se javno mnenje v An-jrli ji izpreminja glede tega vprašanja. Izpočetka so se šenake bolj sramovale vprašati sa Infor macije; izgledale ao, kakor da so v zadregi. Sčasoma je pa to pr*» nehalo. Danes se žene zavedajo, da imajo popolno pravico vedeti razumeti, kako je treba pre- in prečiti oploditev, če nočejo Imeti otrok. Voditelji klinike se sfiJlSje a kampanjo, da vlada prevzame to delo ia ministrstvo zdravja dajo odprto vse informacije glede porodno kontrol«, tako da bodo privatne klinike Agitacija mnogih nizacij v Angliji je da se bo morala vlada ozirati na zahtevo in nflce porodne kontrole kot no ustanovo. ■ r nižin Ar It'ip*. iw ■» < ckeryjeve» New Terk. — Dr. Alice Dry»-dale Vickery, hči dr. C. V. Drys-dalove, katera predseduje šesti mednarodni konferenci o porodni kontroli, je že precej let V gibanju za kontrolo porodov. V sredo je poročala o vprašanju, kaj kpntrola porodov pomeni za Človeštvo vobce. Rekla je, da je kontrola porodov predvsem žensko vprašanje, ženi je narava podelila nalogo, obljuditi svet. V-preteklosti je bila žena brez moči radi ignoran-ce glede vsega, kar se tiče njenih biologičnih funkcij. Vladarji in cerkev so hoteli, da žena ostane v nevednosti. ' Ker torej ni znala l^ako kontrolirati reprodukcijo in je naravno težila po zgodnji možitvi, je bila vedno odvisna od moža. Znanost kontrole porodov pa zagotavlja ženi zgodnjo možitev in saj nekaj let gospodarske neodvisnosti. Dr. Vfckery je mnenja, da bi morala ženska odgpditi materin stvo do popolne zrelosti, na pri mer do 26. leta; do te*a časa si zakonska dvojica lahko prihrani Luč jut eadravL Cenjeni K. T. B.! —75 malo v butice nekaterih! ajtti "avobodeatisfteeev", ki p zanimaj« za aehrečeH ljudi. Na sevsma-vodni mamo dosti bolnikov, ki bi U ozdraviti s pomočjo Žar ta.—Strigelj, Sheboygan, a a a Gnila riba. Y Londonu perejo škandalov iz takozvaoe družbe. Lordi, generali in] visoki gospodje so seM( plebejkami, navadni plebejcl tičqi seveda, pa z visokimi1 menftimi damami. Vsi se sučejo oklrog denarja in| nih služb. Ekpaoniaki vzroki V AmeHld noče biti kotil kraja Škandalnim nzporočni zarotniŠkim procesom iz ki naše mile dolarski* Drug drugemu etimajo denar, denar in žene. In ti krogi si prisvajajc Boga podeljeno pravico — dati nad nami, delavci. Priuv jo si pravieo — učiti nas mc Haha! a » • toliko denarja, da je dovolj za stroške vzgoje otrok. Medtem pa, ko čakata, fronta mož ia žena priliko, da spoznata drug drugega, da se dodobra sporazumeta in položita trden temelj njimi bodočnosti. In ko pride prvi o-trok, je mati pripravljena, da prepusti malemu ves svoj čas, svojo energijo, svoje misli Materinska in očetovska ljubezen bo na ta načui veHko večja in naravnejša. S * skrbno vporabo kontraceptivnih sredstev sta sta-riša zaaigurana, da ju ne zaaači drugi porod prehitro in pretrga prezgodaj materino skrb za prvega otroka. "Pomialite/* je rekla dr. Vi ckery, cije po nem ljenju. zttbr ne urav ga bo ta sila dirak-za mladi par v nju-zakonskem Živ ju bo vodila, da razočaranja, da .^Izdatke na pod-ne nadeta tako i pnega življenja v porodov odga-Otrok, ki al v določenem mladost; imel igranje in šolo. Ako pride nesreča v nišo, Če pri* de bolezen, ni breme tako težko. Naj smrt vzame moža, vdova ne bo obsojena na samatvo sa vse njene ostale dni, kar se zgodi 90 slučajih izmed sto, kadar ima vdova kopo otrok in nobenega i-metja. 2ena, ki zna kontrolirati' porode, bo pomogla odpraviti bedo v svoji hiši in kolektivno v svojem mestu in deželi." Mednarodna konferenca o porodni kontroli je bila otvorjena v sredo v hotelu McAlpin v New Yorku. Otvorila jo Je Margareta Sanger, znana voditeljica ameri škega gibanja sa kontrolo porodov. Sangerca je tekla, da ja delovanje za porodno kontrolo naj važnejše socialno gibanje v modernem času in napredni zdravniki bodo s pomočjo zbujenega javnega mnenja kmalu izvojeva-li postavno priznanje tega gibanja. i Mrs. Sanger !je dalje rekla, da sta Amerika in Francija edini deželi, v katerima je razširjanje informacij o porodni kontroli še nepčatavno. Na konferenci je večje šteVilo inozemskih delegatov in delega-tinj, ki zastopajo organizacije za kontrolo porodov v Angliji, Nemčiji, Danski, Švedski, Holan-diji, Franciji, Avatriii, Japonski, Mehiki, Kanadi in drugih deželah. Mnogi odlični sdravniki iz Amerike in tujine bodo referira-11. Povabljeni so tudi nasprotniki, da povedo svoje mnenje/Med nasprotnimi govorniki je tudi dr. 'Louis L. Dublin, zdravnik Metropolitan Life Insurance kompani-je. Med goati. ki bodo govorili, je tudi grofica Katarina Karolyi, Žena prvega predsednika ogrske republike. Ce prejmeš tri dolarje prihrani štiri! Na ta nali Rockefeller obogatil, bog i M e e Roparji mobilizirajo prvi I rujmrjem: Cenjeni Žarkomet! 111 bankirji hočejo na vsak n meti privatno armado proti par jem. Daj jim tale nasvet: siti jo naj vse lačne ljudi v| li fti jim preskrbe del?, pa jI bo treba trošiti denarja za made in bank ne bo treba ti—John Blasic, Aurora, 111. a a a Barberton je begat na V naši slovenskffari j dan kaj novega. V adventu j la cerkvena poroka in prvo ljo^v postu je bila dfuga. Pi ne so bile .vse cvetke Mari družbe, toda nobena se ni ■ izkopano v ' N«w York«. New York. — Delavci, ki kopljejo temelj, ao 26. t m. izkopali okostje maatodona, prazgodo-vinake živali, na Manhattan' la-landu. Okostje, ki mora biti staro okrog 10.000 let. je bilo izročeno naravoelovskem u muzeju v New Yorku. To j« prva najdba ostankov prazir,*lovin*k. živali rovala za $1000. Nato je semenj s škdpulirji in Končno sta nas pbčastila oče | grebnik in stric pesnik s pr o rdečkarjfti. What's next?] Opazovalec, Barberton, 0. a a a - Imena se spreminjajo. Cenjeni K. T. B.! — Naša" aelbina je |>H* ebče znana Pittsburgh of the WestS pa je bivši agent pok. škega Slovenca in jo prek Cleveland of the West. i?na prav. ^mamo namreč rflc elevelandske kulturne dui te: cerkev, kat. šola, kove butlegarji vseh kalibrov, krit vsake baše itd. Narodnega še nimamo. Zdaj se^ kdo bo komandlral dom, kat ga Še ni. Najbrž zmagajo but garji in župnik.—Puterhov, •blo, Colo. a e a You bet! Dragi K. T. B.! Ali bi JI posvetil z Žar kometom na tii škarje, 'katere baje brusiš 4beauty parior" lAed uradni urami ? — Prekleta radovedno Chicago. Skarij še pe brusim, pač na brusim mesarico, ako bodo ] kateri plitvi ljudje še kaj br jezike.—K. T. B. a a a Dogodek it 20. *»d dvajaetirni leti sem šel Clevalanda v stari kraj. v Rib ca Pridem domov v avgustu. N šel sam hudo aušo. Mati so s« 9 tožili, da ni Bog že sedem teds dal dažja. Cez nekaj dni pa ao kmetje zbrali In vprašali fajn štra, koliko bi računal za proč aijo k sv. Ani za dal Odgovoi ja. da 4 gid. in 60 kr. za proc^ in malo. Dobro. V torek j« W procesija in maša za 4ež. Sred četrtek — nič dežja. V petak malo poškropilo, toliko, da aa prak zmočil. Deaet dni kasnaj pa je župnik s prišnice čital | pia v socialističnem listu, v kat ram se je nekdo ponerčevsl kmetov. Češ da bi morali plača pet goldinarjev ln bilo bi več d« ja. Fajmošter je zmerjal dop« nika, kmetje aa ae pa praskal'" ušesi. Menda Sb ai mislili Za It ri goldinarje in pol Je maj* malo dežja. — Rudar, HibbuS Minn. ^^^ _ iuhka vdjainpi- wpblcel v wis- CONSlNU. PRIVAT!?I BIZNISKI mratir 81 SO POCBP1LI ClKAfiKO tttLAVSTVO. Delavatvo ni edino dede cestno-železniškega vprašanja. PROSVETA ---- ---------- li • t* ■> iruhibkije. I. i je sito P Ljudstvo se h probibkije, odkar ^ ^ velika amota. ■ več akode kot dobiČ- Jod ljudstva je tako legislatuKV da «e Vol-postava mq J i odsek sprejel irs na kongraj [volsteadovega mo- HL — Dasiravno je iaano kot beli dan, da cestnoie-eznilka predloga ne more koristiti delovnemu ljudstvu, ki bo lložena dne 7. aprila ljudstvu na splošno glasovanje, se je podpornikom cestnoželezniške predloge vseeno posrečilo pridobiti nekoliko delavskih voditeljev zanjo. Ti voditelji se izgovarjajo, da zaradi tega podpirajo predlogo, ker bodo člani njih unij imeli delo. To je sek> Čudna 0i Ljubu 4o firrici Majhna je razdalja, pa ae vendar človeku na tej poti toliko pripeti, da ne pozabi vae svoje življenje. Leta 190» sem meseea novembra delal v tamošnjlh rudnikih. Moj sodelavec je vodel veliko povedati o doživljajih po rasnih tovarnah. Pa sem verjel in hotel sem tudi sam poskusiti srečo v tovarni. Potegnil sam plačo in takoj šel na postajo, da se odpeljem proti Gradcu. —ninblieaa ie prohibksi- pravijo drugi delavski vo- .^litulin iovori dej-|ditelji, ki ne soglašajo s predlo- j [judstvem, govori dej RJ^i dva senatorja pri »oglašajo s predloživa i■■■■■■,■■ **** 8tvar k»-arod senatnim od- kor d* N - ^^ največje cestnoželezniške 16 predloga v toliko, dal^Uc^žel= osUne- bdelovanje vina in vare-doma. *'C Gettleman je izjavil, ,„jdova postava dovolj u-ovanje drugih pijfič razen Herman Bilgrien iz jo pod privatno kontrolo. Dokler ne bo mesto plačalo eden in petdeset odstotkov obveznic, toliko (asa bodo železnice pod absolutno privatno kontrolo. In še po-' tem, ko bo mesto še odplačalo 61 odstotkov, bodo imeli privatni z? l^L^nm^hi- int*"*i*****«ovorrtiprieeatni Eldga je prineeeiO m I HnlfL«. n« hA nloAan I železnici, dokler ne bo ffcŠRR I zadnji cent. BRATCI il VALUO DRUG DRUGEGA. New York, N. Y. - Italijan-sko-ameriškč društvo je kadilo na banketu fašizmu, ko je priredilo banket Ciacomo de Martinu, novemu italijanskemu poslanikih les, | Hlaa N.fakM|L | spravita!) Mtrtte s flevaUal adkorstti, Id MJs v Paal Rarvar. arotodelk, I4B W0Ww BU Ckicaso, 1IM BUkatd J. Sa-| B, Ne. t Hlsedala, llLj Prask Zaje. 141« W. M* St. CUaafs. UL Združitveni odbor: Pradaadalki P«ssk AUŠ, 1114 So. Cr.wford Avs. Ckfcas*. OlWb Ona, MM MIh Bt. Chltazo. Uli Joka 011», mm Ss. CUftoa Park Ave. €M*ava. m vrhovni BDRAVNIKi Dr. v. j. Kara, um St Cialr Ava, Oovolaad. Pofcoftl - ■o dl takola: VSA PISMA. kl ss nanašale as eaata gt------ aafelitra 1. N. r. I. Mlf-ftt So. Law*dale Avo* Cktoage, UL -------------------- _ VBB 1ADRVB BOLNlfiRB podporb SB NABLOVRl Ae spati nekaj ur. ko me sbudi j Moa S. N. P. J„ Ml7-«» So. U«adaU Av«. CMases, IIL DKNARNB POSlUATVB IN STVARI, ki as tlšajo fk Utršaoalsags odbora Ia JadaoU voMo sa aaatovoi TajalUro S. N. P. K SMT4S Sa, Lsva- ^uvsk"iadbSb v evksi s BLAGAJNIŠKIMI POBU as Jf i BlaffsiaHtva S. N. P. K M4T-M So. Uvadslo Ava, Vm pritožba gloda poalovaala v |l lavršsvalasai ~ vaden proti BARBARSKI SOPROG, je svojo žene s nožem kkoje je čltah "Rabite ma-, zaradi svojega želodca." je bil prohibioijoniš it vprašan, kaj pomeni ta je zvito odgovoril: 44Mo-. pomeni, da se rabi odzu- ■ - 1 ii »tor Gettleman ae ni dal u- temveč je povdarjal, da ; I novemu italijanskemu posianiau. krši prohibicijoniške PMfo*^ W. Uunpnt, ki pripadk ^^^^ k Morganovi "kuči" je hvalU proračud sedanje Italijanske vlade. Odgovoril mu j* Martino, ki je v vznešenih besedah hvalH Muasolinlja. Tako sta si ameri-iKo. IU. - Charles Lan-1 »ki bankir in poslanik delalapo-prizadjal eVojl 89-letni Wone drug drugemu ^terih J §mrtne nme z nožem Je kipel slavospev fašizmu. heuos NIMA. ije otroke ki spanja 4n jim naj pokličejo policijo, ker, r - , lk oče nevarno etaklal. Ko je Waah!ngton, D. L. — TOniaa Mlicha nTl?c^meata je bi- Hoover in Mellon si prav nič ne Mllc® 1 I beliu glave, ker je pričela padati pšenlčna cena/Ona menita, da je naraven pojav. Preje je šla cena gori, zdaj pa doli. Ona trdita, da ima dežela zdravo gospodarsko podlago in izgledi za farmarje so izbornl. Od tukaj prihaja, da uprava iNa postaji sem srečal do tedaj še neznanega prijatelja. Tudi on je rekel, da je naredil obračun sa delo, pa potegnil ni nič. In ko sem mu povedal, da__„ okoli osemdeset kron, me je prosil. naj še njemu kuptan voeni listek do Gradca. Odpsijali smo se, I>rugega dne naju je že gtsdal pisar v 'kanclljl', vprašajoča sa delo. "PokaŠite delavsko knjižico!" je ukazal. Knjigo ie pregledoval, kimal. A ko je prišel do podpisa premogovne družbe, je stresel glavo. Odločno me je odklonil: "Vi ste knap, z vami nočem imeti opravka.** Skušal sem odgovarjati, da šestmesečno delo v rudniku še ni naredilo Is ne drugega človeka, ali nič ni pomagalo. Tako se je ponavljalo povsod, kamor sva se obrnila. Vem, da sva pritisnila na več kot petdeeet kljuk, povsod s enakim uspehom. Denar je pošel, s prijateljem pa sva se znašla na eeeti brez dela in denarja., . Ko sva hodila s prijateljem po praških ulicah, Sfc je nama večkrat obrnil pogled proti griču, ki A dviga sredi mesta in na katerega ae po strmini počasi premika vzpenjača. Mislila sva, da bo nama diven pogled a tega hriba, sato sva aklenila, da ga morava prej ogledati, predno ae poalevi-va od Gradca. Ob vanotju sva podnevi stopila v vzpenjajo. Pa Je takoj stopil pred nas mož v modri obleki in ee ponudil, da bi razkazoval mehanizem. Nihče se ni zmenil zanj, a ko ae je uslužbenec kar naprej vsiljeval, smo se pričeli zanj zanimati. VM> je razkladal in potem is ko smo bili oavrfau, nas jea svojo vsiljivostjo vodil v hišo, kjer so bili stKoJi vzpenjača in zopet pričel razkladati. Ampak-bile jnLtega kmalu dovolj, m smo iz hiše. Kakor U trenil je bil vodnik fte pri vratih s čepico v roki. NI ksaalo dragega kakor dati. Segel eem v žep in izvlekel tri desetfae pa dva kraj carja, vae kar eem Imel. Ali bi Dne 4. marca je SS. mu dal sokla? Gledal M me pre-1 končal svoj zakonodajni rok in grdo. Dal sem mu dve desettci. stopd je v veljavo nevl kongres, V Mariboru eem ae prvo napotil na postajo v Čakalno sobo. kjer je bilo lepo zakurjeno ln toplota ml je dobro dela. Mislil sem, da ne bom imel napačnega >renočišča, toda delal sem račun *rez krčmarja. Mož v železničar-ski uniformi me je presenetil s vprašanjem, na kateri vlak ča-"Jaz ne čakam na vlak", sejn odgovoril. — "Kaj pa potem sedite tukaj T — *Tu misHm prenočiti". — "Ne bo nič, prija-elj", je samozavestno govoril. "Ob desetih bo čakalnica zaprta." Ril sem na ceetl. Stopil sem Iz mestnih ulic na piano in si potoka] zavetišče ob cesti, kjer sta OBRBDNJB OKROftJB: skupal rastli dve lipi. Nagrabil sem skupaj nekoliko listja, zavil _ v "pelerino" ln akušal zaspati. Mislim, da sem še Imel zadremati, ko se mi je zazdelo, da mi jel nekaj hušknflo v obraz. Gledal eem. kaj bi neki bilo, ko je začelo na vse pretege lajati šfteno. Klical eem ga k sebi, da bi utihnilo, ampak vse zaetonj. Bal sem ee, da bi glasno lajanje ne privabilo ljudi ali morda celo moža poeta-ve, da bi me nazadnje Še vtaknili V špehkamro radi paatopaitva. Zapustil sem ležišče tn lel na drugo stran mesSa. Poskušal sem v gozdu. Nagrabil eem zopet tlet ja In maral eem na njem J** j ee aa lawndalr avr« coraon. lr\ ršrvgtni odbor: UPRAVNI OMOKt __Caiakar; podprodtodsik Aadrs Pa.; *L ta laik Mattkos Turk; tajslk Vogtkki srodslk (laaUa b. P. a t. POROTNI ODSBK: prodaodatk. Bux tff. Ba . A^Om Okksffo. IIL t Joka ^ Mu OMoi Marjr Udavkk. MM b, Ttfšsll. Ras M. Sirakasa, FSi_ BOLNlAKI ODSBB: VCBOONO OKROBlRi Jaoak . Jaaapk SAPAONO OKBOftJRi Blaa Novak^ prada^alk, 165741 S. Lassdala Avs, Bo« MS. Maao Bas, Pa. Waat Chksffo. Jooapk Borbo, RPD. t Bas 114. Anton Sslar. Roa 1M, Oroaa K Frank Klan. Itoi 1M, Cbl_________^ Juha (Jolob, Bos 144. Bock Sprlsga. ,Wfs. Nadzorni odt>or: listja. Narav >1 ee je Mižal, tiho-ko ae je le bNšalo, eem akečll na nage. Pa bila je nepredirna tema. Legel sem zopet. Niti malega obrisa nI bilo videti na nebu. •Sum pa je presledkoma približeval Cktoaso, m. aa sa|pašlja|a _______prodoodalku nadaurar*« odbora, ilgsv aaalo? Jo sgsrst Val prlalvl aa gl. porotni odaok sa asj po4H]a)a na aastovi Msrtla Mae- iiilifiMiMMHil......1 '' je presledkoma približeval, k^ce a.rotehu Ia .M ve. bar tri čevlje pred mano ae je usta- L, ? ,r^TgU.llo. lodsuto, sol m po4Uja aa aaatori "PROSVBTA". vtto. Prižgal eem vžigalico in #e- Skv-M Se, Uamšalo Ara, Cbkaga. UL__ I nezavestna. Prepeljali so bolnišnico, kjer je takoj u-Langara zdaj išče policija. roci izjavljajo, lati večkrat pi i ni pil opojnih policijo je | 1 da se je odigral boj. Vseh prinašajo srečo fvnvjmjut je .sem in šest jih je spa- izgovor za visoke cenestan^ ' L dejanja. Otroci izjav- (fla, da je bilo pomanjkanje pše-, da niso videli očeta, ampak niče na trgu. le to, kar jim je mati pove- mn./urrRAJhA BOLEZEN JE Preden se je onesvetila. »OLGOTR^^ ^ 5R1J NAPOL ODKRIT.] POGNALA MATER V OBUP Cklcago, UL-Mrs. KatheHne dal. ali slabi svit ni bil sadosten, da M megel rasločiti, samo kakor kup listja je izgledala 'kopioa pred mano. Spoznal eem alednjlč, da je je«, ki ee je valjal pe llatju, da ae mu je listje nabadalo na bodice. Privoščil sem ješu, da prevzame moje ležišče, ko ml Je prej vse! veselje do spanja. Povesti navadne končajo lepo, da junak pride akoai srečno ln ee ma potem dobro godi. Jas pa čt-ta tel jem nt* moreni privoščiti lega veselja, kajti s prijateljem sva še brusila pete Is Maribora do Celja. Is KAJ JE MINULI KONGRES SKLENIL V STVAREH IMI-G RACI JE IN NATURA-LIZACIJE. načrtu deportacijske določbe in zbornica nI o njem niti razpravljala. Niti neki tretji načrt, kl je nu-dil plačo za "evertlme" priseljeniškim inšpektorjem, ni imel boljše srače. V senatu je bilo precej ugovora proti temu, da bi vladni uradniki za delo čez čas dobivali nagrado iz zunanjih virov. Načrt je namreč določeval, da morajo paeabrodarske družbe plačati za "overtime%|| V minolem kongresu je bilo predloženih jako mnogo načrtov, kl eo ae tikali (migracije In na-turallsacije. V zborničnem odseku za imigraeljo In naturalizacijo je bilo nič manj kot lOft takih načrtov na dnevnem redu In 26 v enakem odseku senata. Pretežna večina teh načrtov ni sploh nikdar prišla 1zyen odsekov. J owi»» j* » ^»i"*" i . •. - PHJstelj j« (tsrO ravno Mho. ki »<• »id. v rudno a-danjJF«ln;,. ntneg» BV«i«VMl» . Naiadnje nisva imeU toliko. (tooombr., .ko f. pr«|. .tr.nl po-l^o ibornl« .Ul « « trad* nsttj. Prl-Ldotk M «klife poprej v i,v«,- mte. U triJ. Uk mrfrtl ... po-£3 »^iVuMT^HudK bo j«M rrt»o imN>. V.l -kmM Hdi ~kon. N» »UvrnijU taMd aasr vaju i" ugsa*^ Kazalo ni drugega končno sprejeti, so s tem postali 26. marca 1M4 in kl je seveda Gradec. SUi eva pse v . . .. ^ koneres velike važnosti. etiti____________ mmmm ribor. Dva dni sva hodila ln pri vsem tem prijatelja ni zapustila MjPftiodušnost. I v Mariboru sva tudi začela iskati delo — ravno z istim uspe-hom kot v Gradcu. Med Iskanjem dela sva prišla v gostilno, kjer so se zbirali podeželski vozniki. Ko sva se pogovarjala s natakarico, brezpredmetni; novi kongres mora načeti vse snova, ako ee kak prejšnji sskonski načrt zopet predloži. Zakonskih načrtov v stvareh Učečih ee priseljevanja Ia naturalizacije Je bilo mnogo v mfno-kongreeu. Elastl proti kon-cu zasedanja ee je reapraVlJalo o treh takih načrtih, kl eo do- In kl je seveda velike vašnoeti. Ostala dva zakona sta manjše važnosti. Eden je dovelU stalni pripuet v Združene države nekaterim inosemcem, kl ao prišli čez kvoto po starem SKZNAM pkirkdh ortianikacu V SLOVKNSKIH CIHCAOtl. Soa. klub It 1, JSC.- Prsdsvaajo o Miln^nom aisUmu. v poiak vodar ST. mama, r dvorani HNPJ. Soa. klub AL 1, JSS.—Pradavaaja o ■lov. Aaaopiaju, v patak vočor IS, aprila, v dvorani HNPJ. Društvo Slavlja It. I, SNPJ,-Plesna vaaaUaa v aoboto II. aprila v dvorani HNPJ. Z vosa slovanskih orgsalsssU« — riuna vaaaUca. v soboto II. aprila, V Narodni dvorani na Raaias Ava. Sor. klub It. I, JS2.—-Dramska pradatova, V nadaljo 10. aprila, V dvorani OSPS., UM W, 1Mb Bt 80«. klub Št I, JS*/—Prsdaveaja o dalavsklk organUa«ijah, v patak va-far 14. aprila, v dvorani SNPJ, Pav »ko drultvo Mra.--Koneort V nadaljo M. aprila, v dvorani SNPJ. So«/ klub ftt 1, JSZ.—4n krojaška unija 1104. — Prodava |. aisjsBw,I. Laja v dvorani SNPJ. sva ae • ----^10 iren uikiti nscrvm, wu wr da iščeva delo, je pristopil voznik g^vno Imeli preeej izgleda, da in rekel, da bi pri Štetem Lenar- ^ Iprflj9ti. Niti " ^ 1---" tu bil proator za enega, ki ss_ra-Ua m ni ao ALI Vt - «. *. a«t- Voltaer ^dprtjpUjta «^ »m. ki na toil njegov, ien. '^n. J. pU ' ukonako ločitev. K je pred «» •!»• AofujU. "mi mrnect odpelji v drulbl I «mo, v .„.„1. ftne ibat gčne. so odpel jel Edith m druiDI JnMmik In naznanja, ne. Edith M. Young. meža odgn^enjs m nm«j fb videli zadnjikrat, da jo je dolgotrajna bolezen po- ► •U ne peljala v koleslju. Zdaj zjutraj > Youngovo, kolseelj in kettja Ko se je njen sop^g " ^ tk močvirju. Oblasti zdaj 1- vrnil domov od ponoenegs prostor za enega. Ki m™; I njih p« ni sume pri konjih. Imel eem ndtaj porogmu Bmo že svoječaano o I izkušenj, zato sem ponudbo epre- ^n^^vanem novem zakonu ol al. Vozniku je bilo prav ln sko- W ^ vseboval jako bacal sem se na voz, pa eq odpe-l^ ^ doloa» o Izgonu InoseBi-jal proti Svetemu Unartu. J\ PotlMBka zbornica (Houae) Neizmeren dolgčas se me je lo- j« sprejela dotlčni načrt In ga t«^, dasem elednjič zaspal tn^oSda senatu. Senata^ edšek Vzbudil šele, ko je kolo fto pre-1M (migracijo pa je sklenil, da na inb v.iikPira kamna. Prej kot eem vzame v pretres toga sbernlčne- Mv| (jo ie Hutchlnea, *ijo. da je tudi ponesrečil v I katerem je našel oba mrtva. *0DA BREZPOSELNIM DELAVCEV. ®<*>mington, UL — Lokomoti-114 premikanje voz je povesila ri klavca, o katerih sodijo, da * bila hrez dela in da sta ee po-Mila tovornega vlaka sa poto-^■ OU sU močne posUve in okrog 30 do 40 let. HA NADULICNI ŽELEZNICI. ___HL — Pri postaji j nadulične železnice MareShfieM sU trčila dva vlaka skupaj. Tri oaebe eo ranjene. "Carski ekecar ksIsHikl kaa-didat na Bavankam- l™f>JA. 2«. marca. — Tu po-^»J". da je katoliška stranka 1 .-irskem sklenila kandkll- r bivšegn bolgarskega carja Mmanda za predsednika Nem- JJ 1 "rdinand. U Je B živi v Saze-Coburgu. od-' m°ral pobegniti h London, 26. marra. Debste angleški »bornici, katera zda poslušajo le poslanci tn neka jprivilegirancev. W ima^ vrt^ m galerije, bo ^rda v k^« slišal ves radijski svet Premijer BakHrin Je tčeraj njiznsnll da namerava ImenovaUodbor.ki Urril z vprašanjem radlolra-i zborničnih debat ~ M nemški ladji} S mrtvih. — Osem življenje «o velikega kamna. Prej kot mogel odpreti oši, sem se znašd ,« v obcestnem kamenju. To Je Ssto bol j povečalo slabe voljo, b otožaostl __In bolj o njej razpravljati. Nel me je zbudil vos»lk > "Ta je krč- to JS Sbonrtčnl odsek za imigra-ma, ali greva oa pol litra r - L jo te natu^jo "Nisem nič žejen! eem ugevar-Uortaeijeki načrt kot amand- J-. Voznik pa je ^J^l I J^^^^aSmJlSi^^ rsdnjl je bil že naturalizaciji Milita od senata in bil odeeke. Odsek je dne t. naj sprejme nataraHaadjekl načrt a L. m»mlw, vred VSebuiOČO do-^pf ^nl rm i KI 11 /v*** — V » moral pobegniti h Boig»»| Hamborg.» "fTTvT + v I,t« 1918. Bavarci pravi- eeeb Je legubilo življenje mea 1 ^ jo l .-rdinand "dofcer Ba-1 eksplozijo na majhni la^lj»f» ^ in dober katoličan'* I tukajšnji luki. ljala sva ee dalje. BUžaU sva se drugi krčmi ob eeeti. Tu notri pe imajo najboljše vino v veido-Hat," je pojasnjeval voznik. "Nisem nič žejen t" sem zopet ago-varjal. Vealla eva ee Ije. Ampak krčem ni emaajkalo ob eeeti. Pri tr^ji i« ni več namigoval temveč kar *Tu beš del za Mer. Za- ee vozim." Vi-.____r. _____ aa sem da ee ne men« več iz- NstaraMzariJskl načrt, kl ^ pravka: -Oebro, poj. ga omenili, je Ml dne «7 dl v krčmo In ga naročfttUr. Jas I ar js sprejet v senatu s * - Je kdo mi sf* omembami. Ke da jelsui uegaaeisBi Je nudila , _ jn ga L jkev* glode nat^alteari je Mv-•lUsL ko le kriMt •»arička. lih vojakov. Druga določba seje ločbe il. |K,rtarlJskeiS |N cboraksa M prišla do tega, M o tem raepravfjela, Is tako Je tukajšnji loki zbornični odaek priključil k teme H|i)ITATE dobre knjige? Tedaj naročite knjige Književne matioe 1I.P.J. Človeku je potrebna duševna hrana kakor teteena. Naj-večje slo sa delavca je neznanje. ClmbolJ je delavsc nevede^, tembolj ga izkoriščajo od vaeh strani. l*>l>rn knjiga je naj-včjl eovražnlk nevednoeti In duševne Ume. Miv-m«^ učiti; vzeti si mora sam, Česar mu ni dala revna šola. uiuti Mra dobra knjiga. Ako ste ukaželjnl, če hrepenlU po IzobrazM Hi dušev-nem razvedrilu, ako želite čltatl povesti Is delevsksga šlv-IlenlN M*nnaU nekatere naravne resnice In če ee hočete ee» meniti etemdjnlmt pogoji angleškega jezika, naročite al sledeče knjige: glovensko-englcika elovnlcs.........%2M Zajedale! .............................. M* ZrIum biogenezije ........ ......1 ™ Jlmmle Hifftes................................1.00 Peter M ilifistENI . ..............™ Kdor naroči Zajedalce In Zakon biogenezije skupaj, dobi obe knjigi za tri dolarje. Vss le knjige eo lično ln trpežno veeane. Poštnina Je teta. MeročUo priložite denar. Naročila ea vae gori omenjene knjige prejema KNJIŽEVNA MATICA l N. P. J. 2M7 fle. UnmdBk Avfnue CHICAGO, UJL. Sd dA (Glasovi fliooT S. N. P. ttUUl jev PtoitiU.) Koloradska trdnjava. — Potnikom' po Santa Fe železnici, »e nudi razgled na novo, po stsrove-ško zgrajeno trdnjavo, ko se peljejo iz Chicaga v San Francinco. Skoraj tik meje imajo razgled. To je v Morleju. Poznavalec bi sodil, da je to utrdba proti Turkom, če bi ne vedel, da ni krvoločnih Turkov za devetimi gorami in devetimi vodami. To je trdnjava kralja Rockefellerja, da »luži proti služinčadi, ako m •punta. Trdnjavi na čelu je lepo rejeni postopač. Ime mu je Mont, ampak pravijo mu tudi "maršal". Za ženo ima lepo Tirolko, katera govori devet jezikov in je izvrstna špijonka za kompanijo. Cetovodjo trdnjave ao poklicali v zadnji vojni k vojakom. Največji korenjak, a /e zbolel na smrt le predno je zapazil Nem- ca. Poelall so ga nazaj k njegovi dragi, da je pri nji okreval brez vseh ptedicin. Pred letom je dobil povelje iz Trinidada, aretirati Mehikanca na farmi, ki je ustrelil sosedovo I ženo. Siromak se je tako uatra-šil, da je rajši plačal petdeset dolarjev deputiju, da je atoril delo za njega. Največji korenjak, največji strahopetec, največji nasprotnik poštenega delavca. Na Soprisu je rogovilil dolgo Časa, ko je prišla zadnja vojna je hotel vse fante sprsviti pod o~ rožje. Italijanski super pa ga je opomnil, če ga bo imel ša malo čaaa, bo rajši sam kopal čini dil jamant, njemu pa dal brco. Am| pak našel je druga v Morleju, ki se imenuje Cimber. Zdaj načelufl jeta koloradski trdpjavt — Pastir. ■ Imperial, Pa. — Z delom gre tukaj počasi. Odkar jahajo v VVashingtonu lesenega konjička, se bliža pros peri teta ničli. Posebno hudo pritiskajo premogarje, tako da jih gre dosti delat po .to- varnah, ako morejo delo dobiti Zadnje čase viditnVdvogla vem šenednevniku, kako se ton-zurirani menih Koverta ter kravji mešetar Jerič zaletavata ob S. N. P. J., kot poleti sitne muhe. Jezi jih napredek S. N. P. J., toda le potolažijo naj se, jim bo že bolje, ko pridejo v Rim in poljubijo papeževe Solne. Včasih jim tudi nI prav ker jih urednik Pro-svete potegne za nos. To pa je čisto prav, kaj ga pa vtikajo v S. N. P. J., ko vem da niso še nič prispevali v njo. Mogoče jim diši blagajna. Ta bi precej zalegla y njih nikdar polnih Žepih. Judi Columbia Six je že precej obrabljen, bo treba kmalu novega. Zato pa rojaki, ako hočete, da se bo vozil Koverta, morate hitro pokupiti delnice, ki jih prodaj* v imenu čikaškega šenednevulka. Zadnje čase so poslali avojim naročnikom, ki pa večinoma prejemajo tisto fliko zastonj, nekakšne znake, da si jih pripnejo na vidno mesto ter stopijo med ljudi agitirat za njihovo fliko. Toda ne vem, kaj narobe je z nji- IZZA KONGRESA Zgodovinski roman. Spisal dr. Ivaa Tavčar. (Dalj*) S Primčevo sta nekaj čebljali, io pa tedaj gospe Lederwaschdve, kateri je brez dvoma prihajal na misel gospod Lavrencij Anton Rudolf, ni niti zanimalo. r ' Tako so obrobkale vse navzočne žene ljubljanskih trgovcev in še dalje bi jih bile oglo-davale, da jih nI premotil Janez Detela, gostilničar z* frančiškansko cerkvijo, ki je bil ta večer prevzel postrežbo v redutl. Morile so ga akrbi, če nI preveč pripravil, če mu ne ostane preveč, da bo izguba nameato dobička. S temnim obrazom in v obrabljenem fraku je hodil po galeriji ter tuintam pristopil k bal ust rad i, da £ pogledal v dvorano. "Skoraj bo poldevetih^ je zastokal, "a dvorana se le počasi polni!" "Kdo bo danes jedel in pili" je odgovorila ■popa Primčeva. "Danes, gospod Detela, bomo samo gledale!" "Moj Bog," ae je-zakremžll starec, "da bi le rea tako ne bilo! Kam naj grem a avojimi ostanki potem V "Na porto k frančiškanom jih dajte!" se ( je zasmejala Pichlerjeva. "Vam je lahko govoriti, gospa! Vi imate denar, meni pa je gledati na vsako peticot" Prihitela je hčerka, znanka slovečega angleškega učenjaka: "V kuhinjo, ata!" Zdihujoč ja odrinil. "Naj izgubi!" je vi&nila I,ederwascheva. "Cemuae vtika v take reči? Kakor da je edini oštir v LjubljaniI. Smešno!" "Prav praviš!" ji je pritrdila Primčeva. "Take reči naj Auer prevzema!" "Ali pa fikrlekarica," je dostavila Pichlerjeva, "ali pa vsaj Boštjan Cergol!" Ko so De telo odpravile," so jih zopet zanimali dogodki v dvorani. Vzbujalo je občno pozornost, ko je vstopil mestni župan; s sabo je pripeljal čotvorico v narodni noši: dve v pe-Čah in dve v avbah. Knez Metternlch je bil namreč izrekel željo, d» bi gospode s kongresa gotovo sinlmalo, spoznati narodne noše, če jih je kaj v tej pokrajini. S pečo je prišla gospodična Celkova, v avbi pa 2idanova mati, ker med višjimi sloji ni bilo najti gospe, kstera bi ae bila tako ponižala, da bi se bila kmetsko oblekla. Zidanka pa se je rsda vdala, ker ji ni bilo odstriči kodrov, katerih sploh noslls nI, in ker jI je prigovarjal gospod Češka, o katerem smo že Čuli, da je rad zahajal v njeno gostilno. Pregovorili ao tudi moža, da ni uganjal teškoč. Sam je prilezel na galerijo ter, skrit za stebrom, občudoval lepo svojo ženq, kateri sta se svilnata ruta in srebrni pas vendar tako lepo podala. Srečen Je bil, da ju je meščanstvo vsaj za ta večer sprejelo medse. Drugače, če je gospod Klemene hotel plesati s svojo ženico, je morsl na strelišče, in niti sanjalo se mu nI, da bo njegova na redu t nem plesu kdsj uživala občno pozornost "Steklena princrrfnja je torej prišla," je (spregovorila gospa l,edcrwa*chcvs. In strupeno Je dodala: "Smoleta pa ni!" "Morda Je pa laški princ pri njoj?" Je vprašala goapa Pichlerjeva nedolžno. • ."Čuden ženin!" je vzkliknila goapa Primčeva. "Kaj bo vae doživel, ko l>o zakonski mož! Ako šenln rogove nosi, je pa res prezgodaj!" Vse tri so se zadovoljno smejale. Takoj pa ao vse vsaj pri dveh vzbudili morslnt pomi-Mtf. ' "I*J, le J. fckJanovka!" je Aepnlla Primčeva, "In gospod Češka so pri njej! LeJ, lej t" Gospa Pichlerjeva Je pristavila: "Hči pa v njuni drušbi! Včasi so zakonske žene slepe! Meni naj bi moj kaj takega zaigral! No!" Ijederwaachevi ta predmet ni bil jiosebno všeč, zatorej Je zasuksls govorico na drugo ledino. "Kako se Mb vedla Kariera?" je vprašala. "Recimo, da jo nagovori k ne* Metternlch." "Kako naj se vede!" Je vzkliknila Primčeva. Nato je spretno oponsšala glas oštirke: "Gospod Metternlch. imamo kisle Icdičlb*. Je-trea. goveji gobček in pečenko » krompirčkom, mmmmmmmr . Zopet ao so smejale. Tedaj pa se Je goapa < Primčeva rasjeaila ter ošabno zakričala: "Ne govori a Študentom!" * Iz teh beeed bode častili ČJUtaU al da je bil kak dijak aa galeriji. ftgdaK spe Pi mi, da nikogar nikjer ne vklim. Vsi jih skrivsjo v notranjih šopih. Člani S. N. P. J. pripnemo znake ter stopimo ponosni z njimi ns plan. Klerikalni rovarji, ki bi radi diktirali S. N. P. J., vam svetujem, držite roke proč. To se ne bo nikdar zgodilo, zato imamo 60 tisoč garancij. In če bi le toliko pameti imeli, kot bodoči kandidat za urednika glasila katoliške jednote in pa tiati pes, ki ni hotel pečenke jest, zato, ker je bil petek, bi morali vedeti, da vaše zaletavanje v S. N. P. J. nam toliko Škodi kot pasje lajanje luni. . Članom S. N. P. J. pa rečem, le agitirajte ?a nove člane ne glede na brcanje, ki je znak njihove onemoglosti. Pozdrav ygem članom S. N. P. J. in čitateljem Prosvete. — Rudolf Tomaick. rtačeve je sedel v istini naš znanec France Prešeren. Smole in pa Piškotov je bil mnenja, da je mlademu človeku le priporočati, da čimprej pride v družbo, zlasti v družbo mla^ dega Ženetva, da se priuči primernemu kreta-nju in vedenju. Da tedaj dijakom ni bilo dovoljeno, shajati se na plesih, je za tisto dobo naravno. Prav tako pa je jaano, da se je mnogokrat vzlic tej prepovedi prihotapil dijak na ples, ali samo na galerijo, kjer je bil Mozes, gledajoč v obljubljeno deželo. Ce je imel pokrovitelje, kakor jih je imel Prešeren, se je to prsv lahko dalo izvesti. lit naj je o tem pozneje tudi gospod rektor ižvedel, niso nastale bog-sigavedi kake posledice. Piškotov Francelj j-sam v največji gall — Je privlekel tisti večer Prešerna na redutno galerijo ter ga odložil v bližini naše trojice, katere različne razgovore smo ravnokar poslušali. "Tu čakaj in oči odpiraj, fant!" je izpre-govoril Francelj z mentorsko avtoriteto. "Gledati boš imel obilo in za življenje si kaj priuči!" Rdečega obraza in z neokretnoptjo, katere se mi kibetski sinovi v osmi še tudi nismo mogli otresti, je sedel mladi Prešeren k balustradi. "Le kmalu pridita!" je proeil. "Do polnoči boš že čakal! Nato bo Smole plačal za vino! No, pa boš imel priliko pasti oči in ušesa, dragi tpi sinko! In za življenje si marsikaj priučiš, fante, samo, da odpiraš oči in ušesa!" "Ne vpij!" je vzdihnil dijak, "morda še rektor izve." "Ne plaši se, sinko!" je od*)voril Francelj oblastno. "Iz te raševine te potegneva potem jaz in Zupan." "Ali vendar me predolgo ne puščajta!" "Pameten bodi! Smole je vprežen in so-bati mora sladko grozdje sladke ljubezni. Jaz pa, kakor veš, tudi nisem brez dekleta!" S temi ponosnimi besedami je Piškotov Francelj ponosno odrinil Prešeren je ostal aam in nekaj Časa se nikamor nI upal ozreti. Preveval ga je strah, da bi ga ne zasačilo nepoklicano oko ter ga ne izdalo gospodu rektorju. Na jeziku je sicer nosil dijakom prirojeni, teoretični pogum, v jedru svojega značaja pa je bil bojazljivec, kakor smo vsi Slovenci, rojeni in odgojeni v beraštvu. Kmalu ga je sijaj v dvorani premotil in bleščeči prizori tam so mu napolnili mlado srce s hrepenenjem in poželenjem. Toliko lepih deklet še ni bilo zazrio njegovo oko! Dozdevalo se mu je, da se nahaja v zlati pravljici, In skoraj se mu je vrtOlo po glavi. To in ono je poznal; ali vsaka je bila kraanejša nego tedaj, ko jo je srečaval na ulici. Pa takrat si ni upal očesa dvigniti, danes pa je pogumno vsako ogledoval, ne samo po obrazu. Bile so površno opravljene in kazale ao mnogo svoje skrite lepote. "Res je lepo!" je izpregovoril polagoma sam pri sebi. "Oh, lepo!" mu je pritrdil droben glasek. Sedaj je Prešeren opazil, da je ravno tik njega sedelo dekletce, še otroče, v katerega ni smelo vstopiti. Imelo je ša svoje zaročene kodre okrog ušec in v beli oblekici je bilo videti kakor matere božje lasček sredi zelenega travnika. Daai ni štelo niti štirinajst let je ie kazalo, da ae rasvije v znamenito lepotico. Na Živahnem obrazku se je že videlo nekaj koketnih črtic in velike, temne oči ao ji gledale kakor mladi mački, kadar jogladiš v naročju. Bila je Primčeva Julija, poznejša gospa Scheuchenstualo-va. Razvajen deklič nI dal prej miru, da ja ni mati tisti večer vzela na galerijo. To ni bilo nič posebnega. Bilo je še nekaj mater, ki ao imele svojs dekletca s sabo. Ker so gospe med sabo čebljale, je bila Julka prepuščena sama sebi. A niti trenoiek se ni dolgočasila. Kar napojiti se ni megla vse krasote, ki ae je razgrinjala pod njo. *Ko se je sorodna duša navduševala ob tej kraaoti, tudi ona nI mogla bradati svojega navdušenja. Zakipelo je is nje: "Oh, lepo!" Spogledala sta ae. Zrla ata ae nekaj čaaa oko v oko. Morda /a ša takrat padlo v dušo lieanikovo seme, is katerega je pognalo proti fvno klasje Prešernovih sonetov! Končno ata akrdela oba nehote, a vzlic temu jima je do laa preplula kri obraaa. "Ko pride Metternlch, ali ga mi polcafta-te?" je vprašala aramešljlvo. "Mama ima toliko a drugimi govoriti in gotovo bi ml ga ne |K»kaaala." "Pokaftem ga vam." je odgovoril, "daal na tam Motternichu ne vidim nič posebnega!" Ko je molčala, je dostavit: "Hudoben človek je!" (DaUs_ ZA NAŠE FARMARJE Razni nasveti. Literatura zastonj. — Za farmarje V Minnesoti je poiskusna postaja v St. Paulu, Minn., izdala buletin z navodili, kako uspešno sejati pšenico in lan ob istem času in na istem polju. Naslov bu letinu je "Wheat and Flax h Combination Crop", Bulletin 206. Pisati je treba na Minnesota Ezperiment Station, St. Paul, Minn. Slak. — Utaska poizkusna postaja je izdala nov buletin, ki podaja kmetovalcu navodila, kako lahko iztrebi šVoja polja škodljivega plevela slaka. Slak je e-den najpogubnejŠih plevelov mnogim rastlinam, ki z neznansko hitrico prepr^de vsa polja in z ovijanjem po gojenih rastliiiah kmalu zabrani vsak uspešen razvoj rastline. Kmetovalci v Utahu dobijo buletin zastonj, ako pišejo ponj na Utah Experiment Station, Logan, Utah. Naslov bule-tinu je "Wild Morning Glories". Skupno sajenje koruze in soje. —Kako skupno saditi ti dve rastlini na isti njivi in v isti vrsti precej na jasno pove buletin, ki ga je izdala državna poljedelska poizkusna postaja v Missou-riju. Za kmetovalca so navodila pratej vredna in naši farmarji v Missouriju, ki ume jo angleščino, si lahko naročijo buletin. Pisati je po Bulletin 220 na Missouri Experiment Station, Columbia, Mo., kjer se dobi zastonj. gladka detelja (Sweet clover). — Ta rastlina je eden najboljših pripomočkov za okrepčanje in zrahljanje zemlje. Sejati jo je dobro na njivi malo prej kot dozori žito ali pa takoj nato. Tudi na ubožni zemlji ta detelja zraste včasih tako1 visoka kakor srednje visoka koruza, da jo je treba tudi kositi s pripravami kakor koruzo. Kako zamoriti oaat. (Canada thistle.) — Farmar iz Iowe piše, da je preoral močno preraščeno polje s tem plevelop v sredi junija do deset palcev globoko. Nato Je pobranal z kultivatorjem za koruzo. Tako je šel čez polje po dvakrat na teden, da je že skosal vse korenine grdega plevela. Skozi vse poletje je nadaljeval s takim obdelovanjem in tudi rešil polje osa ta. Ječmen. — V zapadnem Ore-gonu je pred desetimi leti Ore-gonska poizkusna postaja uvedla novo ječmenovo seme z imenom' "Hannchen", ki ga sedaj vsesplošno se jejo po tistih krsjlh. Ampak semena že sedaj menda niso dovolj razmnožili za prodajo, ker poljedelci radi uporabljajo ta pridelek doma. H1S MASTERS Prave, glasne VICTROLE CENE od $22.50 do $250.00. Mar pl** aS »a roiu. duMU pat mm. iovvvictob ploščs vss ro TU ClivELiSSSm^Bi IN 1CBALCSV NA BABMON1KS. 77*7 Struna«. Mi- h*r*cke to Mi« USc »Ich.—Sirota. Mi« LevMfci to Ml« VSovtok T7MS Ur. Lucija. Mi« Ml»l to J-toU* Mitov«-—PUmnaric«. Mi« Mimi to Jo.ii.ln« Mitov«. TTMI Slov»n«ki »1«. BaJkaa 0«h«tn. čatarUko kol.,. Salto* Or«to»U». 77911 Konja Sonja. Baritoa. Lm> Balah— Ko gremo «t* to tomaa od na*ih Clavaton44a-oov(tank). NaroČita jih takoj. M jih imama v Bploffl ia m pojdejo. Za poitaino prilodita M«. IVANPAJK, 24 Mala St, Conemaugh. Pa. mzai Najiakrenejše m mojim odjemalcem I la naroČila. Obenem pa njam, da koncem tega neham a pošiljanjem kloi mesa. Torej če katerega] dobiti še nekaj dobrega, z naročilom. Hvala in vsem odjemalcem. — An« pold, P. O. Naylor, Mo.—7 1SCEM KROJAČA 1 bodisi Slovenec ali HrvatJ soben mora biti za vsak/ jaško drlo. Plača po doj Oglasi se lahko osebno meno na naslov: Joseph | 2210—First Ave., So. Hit (Adv.) PREDAL ZA INFORMACIJE. Odgovori na vprašanja. J. Z. — Obrnite se za pojasnila ns Forelgn I^anguage Information Service, Jugoslav Bu-reau, 119 W. 41st St, New York, N. Y. Svoječasno smo o predmo tu pisali precej obširno. Ko prejmemo kak#* nove Informacije, priobčimo zopet. Pozdrav! ITALIJANSKE HARMONIKE m Velika noč se bliža! Je že stara navada, da ima vsak rad za piruhe kaj boljšega, nekaj kar naprimer dobi pri meni, temveč pojeste tembolj vam ugaja, tako vsaj trdijo in mi pišejo vat moji odjemalci širom Amerike. V zalogi imam fine: Prekajene klobase po 38c funt ' ' Natlačene želodce po 38c funt. Prekajene goveje in svinjske jezika po 40c funt Prekajene svinjske šunke 10 do 12 funtov teže po 85c funt Pošiljam po pojiti ali ekspresu. Poštnino vsak san) plača. Denar lahko priložite z naročnino, ali pa pošljem po C. O. D., poštnem povzetju. Pišite na: JOSEPH LESKOVA*, 610—14th St., D. 1. Racine, Wis. FARMA NA PROI 120 akrov obsegajoča fj 100 akrov obdelane zemljt vsem dobrim poslopjem da. Je le pol milje od Več pojasnila dobite pri kii: J. M., 864—74th A\ West Allis, Wis—(Adv.) NAJBOUSE NA S^ da skuhas dobro pito, pisi po nase produkt^. v salofi slad, Ium Ia vss drage potrabššlas. Ia m prsprišajt«, im le 4au psi wm, kskaal vsdas ls aajWUšl ia aajas* Oroesrljas^ aladčKar^Bi Ia V prt-dajala« ftltmlm dasM priatfM po* past pri večjih aaročillk. Pišite ^ lafonaadj« aat , • t frank oglar, <401 Supprtor Clanl S. N. P. J. Urita svoj list bi pridobivajte nova člane. Tezssčaa pravi, Ja kot bi Joseph New»on iz Greenvil piie: . "Prosim pošljite ml k t? Bolgarskega zeliščnega čaj« čanje krvi. Zavoj katerega porabil mi ja tako pomagal, dobil zlata." Bolgarski zališčni čaj daje pomoč proti revmatizmu, želodčnim nerodnostim, obistnim neredno« ti m. Milj« uživa Bolgarski čaj, da i Lekarnarji ga prodajajo 75c in $1J26. Opomba: Ako hočete velik MČnl zavoj pošljite nam $1.25.j »lov: H. H. Von Sehlick, 8 Bldff., Pittsburgh, Pa.—(Adv.) i ""» KOŽNE BOLEZNI povzročajo mnogo trpljeij v teh sluosjih je treba jer SEVERA* S ESKC Cena 90 centov. 'f - 'l ' " ' I fn laaaija. ,rvfR; ro f L>/U< n A p i o ! Tiskarna S, N. P. J. a • » . ". i sprejema vsa v tiskarsko obrt spadajoča dela. I Tlaka rabila za reaelice in shoda, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, letake Itd. ▼ slovenskem, hrvatskem, slovaškem, čeikem, nemškem, angleškem jeziku in drugih. vodstvo tiskarne apelira ha članstvo s. h. p. j., da tiskovine naroča v svoji SOATTA a OO. CENE ZMERNE, UNIISKO DELO PRVE VRSTE. VSA POJASNILA DAJE .VODSTVO TISKARNE. Pišite po informacij« na naalor: S. N. P. J. Prlnterj, 2657-59 South Lawndale Avenue, Chicago, DL TAM SE DOBE NA 2ELJO TUDI VSA UST-MENA POJASNILA.