PoStmna olacana v gotovini Leto 1X111. Štev. 16 V Llubljoni. v torek Zl. lonuorlo 1930 Cena Din 1 — SLOVENSKI Izhaja vsak dan rx>pokkie, izvzemsi nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Di»n 2.50, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po po dogovoru. Inseratni davek posebej. »Slovenski Narod« ve4g"a letno v Jugoslaviji Din 144.—, za inozemstvo Din 330.. — Rokopisi se ne vračajo. — Naše telefonske številke so: 3122, 3123. 3124, 3125 in 3126. BOJI Z VSTAŠI V TRIPOLISU Krvavi boji Italijanov z upornimi domačini v Tripolisn se vrše že več tednov — Po italijanskih vesteh prodirajo italijanske čete proti jugozapadu Tripolisa Rim, 21. januarja. AA. Tripolitanske čete so ponovno stopile v akcijo. Gre za okupacijo ozemlja proti Fessanu. Dne 5. decembra lani je bil zavzet Brach. Odtod so okupacijske čete začele pohod dne 10. decembra ter prodrle do 300 km onstran 25. sporednika. Prodiranje je trajalo komaj 3 dni. Okupacijske čete so obstojale iz stotnije mitice, 4 saharskih skupin, 1 bataljona črncev, 3 sekcij artiljerije, ki so jih podpirala 3 letala. Pri zavzemu Sebhe so se okupacijske čete polastile 130 pušk in 2 topov z obilno municijo. Dne 9. januarja t. 1. je okupacijska kolona prispela v Um Elarancb, ki leži 300 km južnovzhodno od Sebhe. Dne 13. januarja je stopila v živahne borbe s številnimi vstaškimi oddelki v bližini Ouau Elche-bir. Vstaše sta vodila dva vplivna prvaka domačinov. Na bojišču je ostalo 45 mrtvih vstašev. Poraženi vstaši so pobegnili v notranjost Sahare. Pustili so na cedilu vse svojce, otroke, žene in starce. Okupacijske čete so zaplenile 200 velb lodov in ogromne količine municije. Na italijanski strani je bilo 18 ranjencev. Dne 15. januarja je 100 meha listov uničilo dve taborišči vstašev. Medtem pa so okupacijske čete začele zavzemati najbolj važne postojanke v južnozapadni smeri. Gre predvsem za zavzem naselbine Mur-cnir nnh^ti Ghat. Uspeh Male antante v Haagu Na reparacijski konferenci v Haagu je bil dosežen popoln sporazum — Ureditev vzhodnih reparacij — Zadovoljstvo v Avstriji mmm Novi univerzitetni zakon Jutri bo vrhovni zakonodajni svet pričel razpravljati o novem univerzitetnem zakonu — Beograd, 21. januarja. Vrhovni zakonodaji svet je pričel danes razpravljati o zakonu za pobijanje nepošte-ne konkurence, ker e snocj dovršil razpravo o zakonu o zdravstvenih občinah. Jutrj bo prišel na vrsto univerzitetni zakon Po novem univerzitetnem zakonu, ki bo v splošnem ohranil obstoječe stanje, bodo tudi v bodeče obstojale tri univerze v Beogradu-Zagrebu in v Ljubljani in sicer v Beogradu s šestim«, v Zagrebu s sedmimi, v Ljubljani s petimi..-fakultetama. Razen tega bosta še nadalije obstojali pravna fakulteta v Su-botici in filozofska fakulteta v Skopi ti. Novi zakon bo uredil tudi gmotno vprašanje univerzitetnih profesorjev ter ostalega univerzitetnega osob a in bodo mogli univerzitetni profesorji v brdoče doseči 1. skupino I. kategorije. Za univerzitetno učno in drugo osobje bodo določene tudi posebne doklade. Uvedena bo tudj ustanova privatnih docentov Povsem razum! i ivo 'e. da bodo univerze obdržale svojo popolno avtonomijo. Odhod hrvatskih seljakov iz Beograda Snoči so odpotovali hrvatski seljak i iz Beograda, odkoder so odnesli najlepše vtise — Radić evi sorodniki pri kralju Beograd. 21. januarja. Snoči so odpotovali iz Beograda hrvatski eeljalki, ki so se prišli poklonit iz Poeavja kralju ter se mu zahvalit za njegovo dosedanje delo. Na kolodvor jih je spremila velika množica beograjskega meščanstva, zastopniki raznih organizacij, mestne cbčine in drugi. Vsi člani deputacije hrvatskih seljakov so izjavili, da odnašajo iz Beograda najlepše vtiso. V posebni avdijenci so pili včeraj popoldne sprejeti od kralja Toma Radič, brat pok. Stjepana Radiča, Ivan Radič, nečak pok. St. Radiča, ter bivši narodni poslanec Edo Marković. Ivan Radič je izjavil novinarjem, da so se kralju še posebej zahvalili na nj°-gov čin od 6. januarja ter mu cb tej priliki obrazložili resnično razpoloženje hrvatskega naroda glede na novo ureditev drža ve. Vsi trije so izražali neobičajno zadovoljstvo nad prisrčnim sprejemom prt Nj. Vel. kralju. Otvoritev razorožitvene konference Lloyd George za solidarnost z delivsko vlado v razorožitvenem vprašanju — Po današnji slovesni otvoritvi bo konferenca odgođena do četrtka, da se delegati seznanijo s posameznimi naziranji London, 21. januarja. V liberalnem klubu je imel voditelj angleške liberalne stranke LIoyd George važen govor o razoro-žitveni konferenci. Llovd George je dejal, da morajo izginiti med strankami glede na konferenco vse razlike in da ji morajo vsi Angleži želeti popoln uspeh. Čeprav nima angleška vlada za seboj večine, jo je treba smatrati v sedanjem zgodovinskem trenutku za narodno vlado in ji nuditi vso pomoč, da privede pomorsko razorožitveno konferenco do popolnega uspeha. London, 21. januarja. Večerje, ki jo je priredila snoči angleška vlada na čast delegatom pomorske iiazorožitvene konference, se je udeležilo 450 povabljenih oseb. Na desni strani ministrskega predsednika je sedel francoski ministrski predsednik Tardieu, na levi strani pa ameriški državni tajnik Stimson. Macdona'.d je pozval v svojem govoru delegate, naj bodo strpljivi in store vse, da konferenca popolnoma uspe. Nato se je spominjal Macdo-nald koristnega dela francoskega ministrskega predsednika Tardieuja v mednarodni politiki, ki je s svojo energijo veliko pripomogel k rešitvi marsikaterega težavnega mednarodnega vprašanja, ter omenil tudi francoskega zunanjega ministra Bri-anda kot starosto mednarodnih konferenc. Nadalje je hvalil velike državniške zmožnosti ital.ianskega zunanjega ministra Gran-dija, ki je posebno v finančnih vprašanjih imel izredne uspehe, in se končno opomnil tudi ameriškega državnega tajnika Stimso-na ter vodje japonske delegacije Vakatsu-kija. ki sta veliko pripomogla, da je prišlo do pomorske razorožitvene konference v Londonu. Na njegovo naritnico je odgovoril Stimson. ki je izrazil željo, naj bi v*i delegati z dobro voljo prispevali po svojih najbolj- ših močeh k pravični rešitvi težavnega ra-zorožitvenega problema, ki se naj reši tako, da bo vsakemu narodu prepuščena njegova obramba v zadostni meri, vendar pa tako, da ne bo zbujala nezaupanja pri drugih. Na včerajšnjih razgovorih med posameznimi delegacijami je bilo sklenjeno, da bo predsedoval razorožitveni konferenci ministrski predsednik Macdonald. Po današnji svečani otvoritvi bo konferenca odgođena do četrtka, ko se bo pričela razprava o posameznih točkah dnevnega reda. Jutrišnji dan bo posvečen razgovorom med posameznimi delegacijami, da se medsebojno obveste o svojem stališču glede posameznih glavnih problemov. Zakon o javnih Deležnikih Beograd^ 21. januarja. Kakor poročajo tukajšnji listi, je v ministrstvu pravde izdelan nacrt zakona o javnih belsžnikih. Ustanova notarjev, ki doslej v ?rb;ji ni ob-sto-ila, se uvaja splošno za vso državo po sistemu, ki je bil doslej v vel'avi v Sloveniji. V vsakega srezu bo v bodočo najmanj po en notar, v mestih z nad 30 000 prebivalci po dva, za vsaki i nadnTjnih 31.000 prebivalcev pa po en notar več. M^sta Beo-gTad, Zagrob in Ljubljana bodo posebej upoštevana ter bo Ljubi;'f-na obiržala dosedanje število šestih notarjev. Nova Dortugals!;: vlada Lizbona, 21. januarja. AA Novo sestavljena portugalska vlada je takole razporejena: predsednik m in :strškega sveta general Olivera, notranje ministrstvo polkovnik Lopes Matius, finance dr, Salazare, justično ministrstvo dr. Fonseca, vojska polkovnik /»-u i ar, zunanje ministrstvo komandant Br.;nco, trgovina in industrija dr. Guima-raeis. kolonije dr. Snlazar, mornariško ministrstvo (interim) komandant Correia. dmm? španskega fin. ministra Madrid, j i. januarja. AA. Poučeni krogi potrjujejo, da bo minister financ podal ostavko. Kot nasledn'k ministra financ se Haag, 21- januarja, Haaška konferenca se je končala s pr polnim uspehom. Po dol-gotrajntii pogajanjih se 'e končno na splošen pritisk vdala tudi Madžarska, tako. da je reparacijska konferenca razčistila vsa vprašanja in na vsej črti 1'kvidirala repa-racisko vprašane, ki ie doslej zastrupljalo mednarodno ozrač e in tvorilo bogat vir mednarodnih konfliktov. Da se je konferenca tako ugodno končala, se je predvsem zahvaliti soo razumu z Nemčijo. Pc tem dogodku je bilo jasno- da se bo moralo v najkrajšem času rešiti tudi vprašanje vzhodni reparacij, kar se c v resnici tudi zgodilo. Z likvidacijo vprašan a reparacij stopa Evropa v dobo neprisiljene in mirne gospodarske obnove- Nieno stališče :e posebna ojačeno do Amerke in Evrope bo dpseg'a na ta nač:n mar.vkatero olajšavo v vprašanju evropskih dolgov Ameriki. Z Pol'garijo je bil dosežen sporazum, na p°dbgi katerega so se Francia. Arterija in Hal: a odrekle povračilu okupacHsfcih stroškov v Bolgariji, kj se le v zameno zavezala, da bo plačala 36 anu:tet po H milijonov frankov v zlatu. Fodpfs končnega protokola, ki je zelo obsežen, se je vršil na kar na;bo!i svečan način- Razen delegatov, ki so odpotovali na pomorsko razorožitveno konferenco v London, in madžarskega ministrskega predsednika BetNena. so bili prisotni pri podpisu vsi delegati. Prvi je podrrisal oro-tokol z z-latim peresnikom angleški zakladni minister Srovvden, ki e v imenu vseh delegacij izrazil svo e veselje nad velikim uspehom konference, ki ie srečno rešila zamotano reparacijs>ko vprašanje In pripomogla k tesnejšemu zbiižrniu evropski/? narodov. Nadalje je Snoudsn pozval Lou-cheurja, na: še nadalje obdrži predsedstvo reparaci skega odbora, ki se sestane pri-hodimih 14 dni v Parizu. Snovvden ie zaključil svoj govor z iziavo. da je reparacijska konferenca izbrisala vse razlike med zavezniki in bivšimi sovražniki, ki bodo odslej kot tovariši in prijatelu dela!*eno v neT-i gost:mi v Skorlju, ker je nagovarjala neka dekleta, na i gredo v Skopi ie v službo kot pevke. Štiri dekleta, ki ph je Tlićeva že prej odpe-Uala v S-'o^ie. so h'ie seveda zi^^^ne v rvonoTnomn druge svrhe. Tličeva ie bila iz-| r.e'i'Š^u zara-l» /vo'^-'vn t*>r h^> >o_ '"ni r-^ n^v»m Vrmrfmiakgm zakonu, ki ima * za to zelo ostre kazni. Panika pri pogrebu živega mrtveca N'ewyork. 21. jan. Kakor javljajo iz Queretara je prišlo tamkaj pri pegrebu do velike panike. Ko so hoteli krsto položiti v grob, se je ta razbila ter se je po-kazlo truplo, ki pa ni bilo mrtvo, ker je bil »pokojni« le navidezno mrtev Vstal je iz k'-ste ter takoj pobegnil iz pokopališka. Ljudstva se je polastil velik streh. Množica je pričela begati, pri tem je biX> več oseb ranjenih. Nov spor med Bolivijo in Para-guayem Buenos Aires, 31. januarja. Med Bolivijo in Paraguajem je nastal zaradi uprave pokrajine Chaco oster spor. Kakor znano, je lani malo manjkalo, da ni p-išlo med Bolivijo m Paraguabem zaradi te zadeve do vojne. Paraguavska vlada trdi, da so bolivijske čete napadle pri Puertu Casadi paraguavske vojake in jih nekaj ubile. Paraguavska vlada je naročila svojemu poslaniku v \Vashingtonu, naj pri ameriški vladi protestira proti postopanju Bolivije. Assomp.ion, 21. januarja. AA. Ministrstvo zunanjih zadev poroča, da je 17. januarja oddelek Bolivijske vojcke napadel voja'ko postojanko Paraguaya na otoku Pei. Pri tem spopadu je bil ubit en iparaguavski vojak. Paraguavska posadka je na+o razpršila rapadalce. Huda zima v Ameriki London, 21. ian. Iz Čikasa javljajo, da ve na Sr-e>dn:em za^d.u zaradi hude z:me tr'Tnrk> 31 o-s-eb Za-ra-d'* rx>plw¥ v Ailimiii Jc 3*W pšfib os.:a!o brez strehe. Telefonske prege so bJlc de-ij.ma »p: c-koi xzx. govor so pozdravih vsi prisotn; z burnim odobravan em. Praga, 21. januarja. Praski tisk obširno razpravlja o sporazumu v Haagu ter p h udarja, da je Mala antanta z doseleninti uspehi lahko zadovoljna, čeprav ni dosegla vsega, kar ie želela. Xi nobenega diftnisa, nagiaSa -.Prager Presser( da pomeni s]x.-razum, ki je bil dosežen v Haagu, nfictrl nove dobo v razvoju odnosajev v srednji Evropi. Mirovna politika, ki jo je vadila Mala antanta od vsega svojega počVtUi, |e doživela bas v Haagu nepobiten uspeh. Pri tej priliki ee je tudi v pravi lu<-i pokazaia jravilnost taktike, ki jo je zastopala Mala antanla, poudarjajoč od vsega zadetka, da se problem vzhodnih reparacij ne more ločiti od problema nemških reparacij. Rezultat konference glede na vzhodne reparacije je to stališče potrdil. Posebej pa je betu še naglasati, da gre v tem primeru za docela prostovoljen pristanek vseh prizadetih držav( zakaj, čeprav so bila pogajanja celo težavna, in včasih tudi zelo viharna, je bilo vendarle vsaki posamezni državi na prosto dano, da sporazum sprejme ali pa ga odkloni. To dejstvo obeležuje mirno lik vi \ ; cijo vojne in daje sklepom haaške konference se prav poseben značaj. Dunaj, 21. januarja. Drevi se bo vrnil na Dunaj avstrijski kancelar dr. Schob^r. Na Dunaju mu pripravljajo svečan sprejem. Današnji dunajski tisk se obširno bovi z rezultati haaške konference in jih raz-motriva predvsem s stališča Avstrije Vsi listi soglašajo v tem, da so v Haagu doseženi sporazumi za Avstrijo neizmerne važnosti. S temf da so se velesile odrekle svoji zastavni pravici, je znova vzpostavljena kreditna zmožnost avstrijske republike, ki ji je s tem omogočeno najetje inoz°mskih posojil brez posebnega prejšnjega pristanka držav upnic in Društva narodov. S leni se je Avstrija rešila neprijetnega varušlva reparacijske komisije in ni nobenega dvoma, da se bo to kaj kmalu pokazalo v avstrijskem gospodarstvu. Avstrijska javnost pričakuje, da se bo z najetjem inozemskega posojila razbremenil državni proračun, kar bo imelo za posledico tudi znižanje davčnih bremen. S tem pa se bo tudi znova dvignilo zaupanje v avstrijsko gospodarstvo. Suknje po tri kovače Ljubljana, 21. januar??. V soboto je postaval in prezebal pred sodiščem Viktor Hočevar, star znanec ljubljanske i olicije. Baš jo je mislil ubrati na polič dalmatinca ko ga je ustavil detektiv Kosmina. — Hej, Hočevar, pojdi z menoj. Nekaj važnega imamo zate, mu je dejal. Hočevar je bil radoveden, pa je odšel z detektivom na kriminalni urad. Mislil je, da bo r^ kaj važnega«, toda obraz se mu je takoj z^>-nil, ko je na uradu zagledal cel kup sukenj, ki so se mu zdele znane. — Poznaš? so ga vprašali na policiji. — Kako ne bi, je smeje odgovoril Viktor. Saj sem jih jaz »ruknil«. — Torej priznaš? — Priznam! In Hočevar je priznal, da je v zadnjem mesecu ukradel štiri suknje. V mestu jih je kradel iz stanovanj in predsob. Bn dan je nosil ukradeno suknjo, drugi dan jo je pa navadno prodal za tri kovače krešniar-ju. Pri kočevskih krošnjarjih jih je tudi zaplenila policija in na ta načn prišla Hočevarju na sled. Ko so mu na policiji povedali, da je prodal suknjo, v kateri je bilo v žepu 5 kovačev in par rokavic, za 30 Din, se je Viktor prijel za glavo in dejal: *Pa sem res osel, sedaj šele vidim.* Policija je lastnike ukradenih fukenj razen enega že ugotovila. Ker pa je bila pretekli teden tudi na Dunaj-ki cesti ukradena v nek gostilni nova suknja, je osumila zopet Hočevarja. Možakar je pa glasno protestiral, rekoč: — Nak, na Dunajsko cesto pa ne hodim. To ni moj rajon. — Sedaj je dobil i rajon« na sodišču. Borzna poročila. LJUBLJANSKA BORŽ \. Devize : Amsterdam _2»7S5. Berlin 13 5425—(13.5575), Bruse'j 7 8f)';9, Budimpešta 9.9178. Curih 10044__1097.4 nn05 9), Dunaj 706.31—799 31 (797.K1), London 276.07* Newyork 56.61, Parz 221 £3 do 2^3 83 (222.83), Praga 167.3^ -168.13 (167.79), Trst 295 75-297 75 (296.75). INOZEMSKE BORZE. Curih: Beograd 9.12785, Pariz 1033, London 25.1925. Ml'an 27.f<9. NUdfk) G?, Perl-n 12*70. Dunai 7280. Sofi-a 3.72. Pr?-ga 15.31, Viršava 57.975. B"d:rrrrUm 9J.5, Bukarešta 307.75, Newyork 517.60. ženinom in nevestam Prcdpustne tradicije — Poročni oklici in njihov spregled — Takse — Beg pred zakonom katerem naj se zakon sklene, še ne stanujejo polnih šest tednov, a so pred to dobo bivali nad šest tednov v Ljubljani, zaradi česar bi bilo opraviti poročne oklice tudi tukaj. Za primer, da zaročenca v šestih mesecih po zadnjem poročnem oklicu zakona ne skleneta, se niorajo le-ti oklici ponoviti, ako se hočeta sploh poročiti. Za spregled poročnih oklicev pa predpisuje nas taksni zakon seveda tudi toza- Ljubljana. -M. januarja. Mata traJici.ia jc. da imajo na pustm fore^, ljubljanski -Sokoli« svojo maškara-do rr> podjetni mesarji svoj bal«, a še starejša jc ona, da se v ča*u veselega pred;vjsta ženini in neveste pridno pripravljajo na lakonski stan ter Stopalo par za parofn rred cerkvene oltanc. M.nou:i Ljubljančani se pa le ne drže teli starih seg in na\ad ter se ne poroče v mr/lem predoustu, v času hreščečih harmonik, študentovskih venčkov ter šumnih veselic, na katerih Ljubljančani — tudi po stari tradiciji — zapravljajo denar na žive ni mrrve. - Ljubljančani torei. ki se ne drže predpustnih poročnih tradicij — in med temi smo bili svojčas tudi mi -• skočijo v prelep zakonski stan n. pr. v brste-čern maju ali solnčnem poletju, ko cvetice cveto ter_ tički žvrgoJe. Vsak po svoje! Ampak pristna ljubljanska korenina, rvesta vzorom in šegam svojih prednikov, se poslovi od samskega stanu vendar le v veselem predpustu. In tako stopajo v tem času Ljubljančani v svoje župne cerkve ter se nekam v zadregi ustavljaj) pred glavnimi oltarji: po strogih cerkvenih postavah brhke neveste lepo in ponižno na levici postavnih ženinov. In katera ljubljanska nevesta ni brhka in kateri ljubljanski ženin ni na dan svoje poroke postaven ko-»enjak. kot se spodobi pravemu Ljubljančanu? Precej sveta srno videli ter obilo pripravnih in čednih deklet, S prav vsemi sposobnostmi za molitev smo srečali v širni tujini, deklet, ki bi bile vsak čas pripravljene postati neveste — prosimo, pa ne naše, ker smo že poročeni! —, ampak reči moramo: ljubljanska dekleta so pa !e ljubljanska dekleta, postavna in brhka, da širna tujma kar nekam zamegli pred njimi! Predno pa skleneta ženin in nevesta zakonsko zve?o. morata po strogih in natančnih postavah, oborožena z vsem potrebnimi osebnimi dokumenti, k svojemu župniku, da se pogovorita ž njim glede cerkvenih poročnih oklicev Ako se pa želita poročiti civilno, jo mahneta kar lepo na ljubljanski rotovž in ženin ima ponavadi s scbo.i vse nevestine in svoje osebne dokumente. Kratek jc proces v župnišču pred mestnim župnikom glede cerkvenih oklicev in prav nič dalrsi ni na rotovžu v primeru crvtlnih oklicev. Pristojna cerkvena oblast izvrši oklice trikrat zapored v eni izmed mestnih župnih cerkva za ženina in posebej za nevesto, Katere oklice pa navadno poslušajo le prav stare ženice ali pa mlada dekletca, ki ima-jr> poseben užitek in veselje do takih stvari. Civilne poročne oklice ljubljanskih zakonskih kandidatov pa na našem magistratu skrbno nabijejo na črno. gosto zamreženo desko, pritrjeno na steno starodavne ro-tovške veže Ako pa ta ali oni ljubljanski radovednež pogleda skozi tisto rešetko na temno desko, na kateri navadno vise uradni poročni oklici, se mu vidi, kot bi tako-le v prvih letih zadnje vojne gledal v ljubljanski šentpeterski kasarni skozi gosto zamreženo okence v temačen vojaški arest, tako da mine radovednega Ljubljančana vsako veselje do nadaljnjega čitanja že po prvih besedah uradnega oklica: ^Poročiti se nameravata--«. Najbrže tudi zato še nismo opazili postajati starih ženic ali mladih dekletc pred to oglasno rotovško desko. Pred leti, ko smo se ženili mi. smo bili vvrženi raz lece-, kot narod kratko ozna-čeje cerkvene poročne oklice, kar dve nedelu* in en praznik zapored, torej trikrat, kot je predpisano že od nekdaj in je po strogih tozadevnih postavah v veljavi še dandanes. Primeri se pa temu ali onemu ženinu ali nevesti, da jima je mk treh oklic ni h tednov predolg. V takih primerih morajo zakonski kandidati predložiti našemu magistratu — kot oboeupravnemu oblastvu prve stopnje — pismeno prošnjo za spregled poročnih oklicev katero prošjo spiše običajno pristojni župni urad, kompetemen za poročne oklice: pri rimo-katolikih mora biti prošnja opremljena tudi s tozadevnim privoljenjem ljubljanske* ga škofijskega ordinarijata. V tej prošnji je navesti vse osebne podatke ženina in neveste: imeni, rojstna datuma in kraja, poklica in bivališči zakonskih kandidatov: tudi mora biti iz prošnje raz-v idno, za spregled kolikih poročnih oklicev ženin in nevesta sploh prosita. V zelo nujnih primerih posebno v primeru bližnje smrtne nevarnosti, more namreč magistrat ■ na tozadevno pismeno prošnjo seveda - spregledati tudi vse tri, bodisi cerkvene ali civilne poročne oklice: v tetn primeru pa morata zaročenca potrditi s prisego d« j+wa ni zjxa.ii noben njunemu zakonu nasprotujoč zadržek. Ako noložita zaročenca omenjeno prisego, se spregledajo vsi trije poročni oklici tudi tedaj, kadar se hočeta poročiti osebi, o katerih se domneva, da sta medsebojno že poročeni. V takem primeru srne pristojni žrtprt urad zaprositi za spregled oklicev, in sicer ne da bi naznanil imeni strank, pri ofrceu prav nem oblastvu druge stopnje, torej pri nas pri banski upravi dravske banovine. Spregted cerkvenih aH civilnih poročnih oklicev pa more podeliti naš magistrat — kot oboeapravrra oblast prve stopnje — le v Ljubtfani bivajočim osebam in pa onim, ki t žapnem okolišu izven Ljattjaot, v de v ne posebne takse Kdor prosi za tak spregled, mora — brez vsake izjeme — predložiti našemu magistratu odinarski kolek, katerega prilepi poslujoči' uradnik v tozadevno uradno knjigo. Taksa za spregled poročnih oklicev sama se pa ravna po višini predpisanega letnega neposrednega davka. Ako biva v Ljubljani samo ženin ali samo nevesta. zaračuna magistrat gorenjo državno takso po v*šini neposrednega davka, ki je predpisan ženinu ali nevesti; ako pa bivata v Ljubljani oba, se zaračuna ta taksa po višni letnih neposrednih davkov onega, ki plačuje višje davke. Pod neposredne davke štejemo v Jugoslaviji po našem poseb. zak. o neposred. davkih — vse davke na dohodke od zemljišč (zetnljarina), dalje davke na dohodke od zgradb (zgradarina). na dohodke od podjetij, obratov in samostalnih poklicev (pridobnina), na rente (rentnina), na dobiček podjetij, zavezanih javnemu polaganju računov (družbeni davek), in končno na najnovejši davek, to je na dohodek od nesamostalnega dela in poklica, take zvani uslužbenski davek, kateri davek plačuje v naš državi dandanes skoro vsakdo. Za oprostitev poročnih oklicev po civilnih in verskih oblastih pobira l.iubijansk5 magistrat tozadevne takse v državnih ko-lckih. in sicer morajo plačati takso 30 Dm vse osebe, ki plačujejo letno manj kot 15 Din neposrednega davka — ne vštevši osebni davek in doklade. Dalje morajo plačati takso 120 Din vsi ženini, oziroma neveste, ki plačujejo -r brez osebnega davka in doklad — letno preko 15 Din ali manj kot 60 Din neposrednega davka, in končno morajo plačati takso 250 Din zakonski kandidati, ki plačujejo letno več kot 60 Din neposrednega davka — brez osebnega davka ali doklad. Komur se zdita zadnji navedeni taksi morda previsoki, ali je mnenja, da je zanj najnižje določena taksa 30 Din zadostna, ali kdor faktično plačuje le 60 Din ali manj letnega neposrednega davka, mora predložiti magistratu še tozadevno uradno potrdilo ljubljanske davčne uprave, katera u raduje v hiši št. 5 na Vodnikovem trgu: to davčno potrdilo naš magistrat obdrži. Kdor izmed ženinov in nevest je pa zavezan uslužbenskemu davku — in kot smo že zgoraj omenili .ga plačujejo s prav malo izjemo vsi državljani —, mora obenem s prošnjo predložiti magistratu tudi tozadevno davčno knjižico Ako jc eden izmed zakonskih kandidatov ali sta morda celo oba državna ali samouprav na nameščenca, morata pa predložiti urdni potrdili predpostavljenih službenih oblasti, koliko se jima odteguje mesečno od službenih prejemkov na račun uslužbenske-ga davka. Zgoraj navedene takse za spregled poročnih oklicev Din 30 ali 120 ati 250 se v državnih kolekih prilepijo na »Spregled oklicev«, kateri odlok izda naš magistrat. Ker pa na ljubljanskem rotovžu ne prodajajo kolekov. mora vsakdo, ki prosi za spregled poročnih oklicev, kupiti koleke v trafiki ter jih prinesti s seboj, zavite v papir — ne nalepljene! — s tozadevno prošnjo na magistrat: uslužen mestni organ, ki sedi noč in dan na stražnici y pritličju magistralnega poslopja, prav rad pojasni, v katerem magistratnem uradu se zakonski kandidati iznebč taks ter prejmejo željeni spregled. Taksa 250 Din in še petdinarski kolek posebej, kateri državni taksi plača danes za spregled poročnih oklicev v Ljubljani skoroda vsakdo, sta sicer za to reč na prvi pogled res nekam previsoki. No. če se pa človek par tednov preje otrese samskega stanu, se pa koncem koncev to vseeno nekako izplača! Posebno še zato, ker obravnavajo rotovški gospodje - kakor nam je znano — te vrste prošnje brez izjeme kot silno nujne, tako da prejmejo prosilci in prosilke željeni spregled takoj, seveda, ako je vse v redu. Med našim narodom splošno znana prišlo vica veli, da »kdor je zunaj zakona, sili notri, kdor je notri, sili pa ven«. Odkrto moramo reči. da bo prvi del te pristno naše prislovice nekam resničen in bo pri večini ostal najbrže zmiran v veljavi. Manjšina se pa smisla prvega dela te zavrte prrslovice nekako previdno izogib-Ije, ah se pa otresa zakona na način, kot se ga je otrese! orni pošteno nasekani možakar, ki je nekega meglenega popoldne v lanskem predpustu razsajal na cesti nekje V mestni okolici ter kričal nad mladim delavskim dekletom, da v farovž za noben denar ne gre, v cerkev k poroki pa sploh ne. Nekako petleten fantek je pa vlekel oka:enca« za široke * žametaste hlače in, lioteč ga pomiriti, venomer ponavljal: »Ata. a ta, ne kriči tako, boš zobe pojedel!« Ko fantkove oprezne prošnje očividno le nrso nič zalegle, je — ne bodi len — spustil dedčeve rjave bJače ter se Je oklenil desnice zbeganega dekleta, rekoč: »Mama, mama, mc ne jokaj, naj pa ata -zopet zobe flDjeU In okajeni možakar ju je kričaje kratko-malo spodil domov, sam se je pa med ro-banteniem opotekajoč pognal skozi široka vrata bližnje gostilne. — Glede drugega dela navedene pnslovi-ce. da kdor je v zakonu, sili ven. — pa, ženini in neveste, le lepo pomirjeni bodite: ne vsi, prav zares, ne vsi--- Sicer pa, kot smo it spočetka dejali: Vsak po svoje! -— Hudožestveniki v Ljubljani Zločin in kazen Praška skupina moskovskega Mudože->tv enega teatra je dvakrat z vodo razredčeno vino Stanislavskega. Ostala sta etiketa ne renome, a malo se je ohranilo nekdanjega bukeja. Večina najodlrčnejših umetnikov obeh spolov iz prve dražbe liudože-stvenikov se je ali vrnila v domovino ali obtičala drugje, okoli voditelja današnje praške skupine, bivšega režiserja Moskovskega umetniškega gledališča in uglednega fiimskega igralca G. Hmare ter njegovih dveh najmočnejših tovarišev. čudovitega mojstra igralca P. Pavlova in odlične V. Grečove. so razen dveh, treh prav dobrih igralcev in igralk (Korsakove. Tokarske. Dubravine, Bogdanova) zbrani le še manjši talenti in začetniki. Tako se v predstavi po Hrnari v 10 slikah dramatiziranega romana ^Zločin in kazen, ne uveljavlja več glavno načelo Stanislavskega: vse vloge so enako važne in morajo biti podajane po enako močnih osebnostih, — nego nosijo vse dejanje ter zavzemajo vse zanimanje le trije, štirje igralci, ves ostalo pa le zadovoljuje, deloma celo moti. Tako predstava »Zločina in kazni- v celoti ni bila popolna in vzgledna. Dramatizacija tako eminentno -psihološkega romana, ki ga polnijo po veliki večini le razmišljanja in opisi čustev, je dokaj revna zunanje akcije ter se vrste dolgi dialogi, ki bi jih morali razumeti dobesedno, ako naj imamo resničen užitek. Tako je umi j ivo, da ruščine nevešče naše občinstvo ni prišlo povsem na svoj račun. Mestoma se mu je godilo kakor pri filmski predstavi. — oklepalo se ic le zunanjosti. Na nesrečo so nekateri glavni akterji še prehlajeni, zato so bili vzlic napenjanju glasilk nerazločni m so svoje glasove težko vsaj nekoliko modulirali. To so same negativne strani predstave. In vendar je bilo tudi mnogo pozitivnih, (i. G. limara, ki je igral Rodiona Ras-koljnikova, je umetnik nadpovprečne mere, silen v podajanju duševnega trpljeiria. vročega temperamenta in bogataš v izraznih sredstvih. Kako pretresljivo realistično je igral obup, ki mu igra po vsem mišičevju obraza, ohromlja jezik, ustavlja sopljenie, kako resnično je predstavljal borbo lastne volje s silnej'šo vestjo, vzpenjajoč se v trmastem kljubovanju in kloneč v spoznanju svoje krivde, - 4o je bila umetniška kreacija, ki je vredna svetovnega ugleda hudo-žestvenikov. Prizor takoj pred ubojema, potem z zdravnikom in prijateljem. oba prizora s Parfirijem, materjo, Sonjo in končno na policiji, kjer prizna prostovoljno svoj zločin, so bili velika čista umetnost. G. Hmara je žel največi možni uspeh in neomejeno priznanje. S posebno radostjo Oba sprejeli zopet g. Pavlova. Že pred leli čmo jjledali v filmu njegovega Porfiriiri, kolosalno krp-acijo, ki nam ostane nepozabna. Snoči smo ga tudi slišali v toj ulogi. Vsi njegovi "prizori s Hmaro so bili višek predstave; njegova i«;ra, mimika in porazno intenzivno govorjenje v 2. glavnem prizoru pa so nam gledališki dogodek. kakršnih smo videli malo. Ga. V. CJ r eč o v a kot mati se je zopet izkaz:'Ia umetnico in je bilo zlasti slovo od sina Radiona globoko učinkovito. Izvrstno igralko smo spoznali v g. E. Iv o r -s a k o v i, ki je predstavljala požrtvovalno in moralno visoko stoječo Sonjo. Njen prizor z morilcem, ki ji prizna svoj zločtu in ga ona poživlja. naj sprejme nase kazen, da ti reši dušo. je bil izrrdno pretresljiv in igran čudovito prieično. Izmed ostalih so še omenili: g. Bogdanov kot dijak Razumihin, gdč. Levic-k a kot Alona, gdč. Tokar? ka kot Lujza in g. Z e l i c k i kol Totič. Občinstvo je prirejalo gostom prisrčne ovacije in jih je po predstavi z viharnim ploskanje.il poklicalo opetovano na rampo. Predstava je ostavila najgloblji vtisk. Gledališče je bilo nabito polno ter so morali postaviti še nekaj stolov v parterju. Fr. G. Z albanske meje Gusinje, 15. januarja. Tudi pri nas je letošnja zima izredno mila. Že osmo leto sem v Gusinju. pa le ne ppmnini zime, ki bi bila tako topla, kakor je letošnja. Tudi snega še nobeno leto ni bilo tako malo. Zime letos skoro sploh ne čutimo. Bati se je, da bomo imeli spomladi zopet poplavo. ka"kršna je bila lanske =spomla<$i. ko je bila wa gu^inj* ka dolina do Plavskega jetera pod vodo. Voda je stola tako vieoko, da sem moriti bos hoditi iz hiš* čez glavno cesto. Zadnjic sem vam poročal o k*netu Ko-lenovicu, ki je pobegnil v Albanijo. S Ko-lenoviceni je bezal čex mejo tudi neki U*o iz Hola. Fant je vzel po turSki navadi e *e-boj dekleta brez dovoljenja njenih roditeljev in se je napotil v Albanijo, kjer pa ui imel sreče. Km^o $e je vrnil in pripovedoval, kaiko .ga je hotel Kole novic izdati. Ko mu je zmanjkalo denarja, je hotel vzeti svojemu spreroljeraJoa dekleta, njega pa očrniti pri Albancih, da je prišel iz Jugo-stevife vohunit. Uše je pravočasno »poznal naklepe hinavskega kmeta in posrečilo se mu je abefati nazaj v JagocAavijo. Deklota je moral seveda prepaatHa Albancem, ki *o takoj ponuja« zanje nad 12.000 Din. Najbrž je Kolenovjć dekleta Albancem prodal, kafll t Albaniji knptrtejo ženske kakor pri nas živino na šepne- Mednarodne tekme v Bohinju in na Bledu Kraljevo darilo prvaku Jugoslavije — Zastopniki JZSS pri ministrskem predsedniku — Snega je premalo — Smola naših tekmovalcev Samo 5e 10 dni nas loci od velikih mednarodnih zim9ko->portnih tekem, ki se bodo vritte na Bledu in v Bohinju. JZSo je organisiral in pripravil že vse potrebno, urejene so akakalnice, pripravljeno je drsališče za umetni led na Bledu, pripravljena so stanovanja za goste. Dosedaj sta prijavila tekmovalce že češka in poljska zin.-?ko-športna zveea. Zveza češkoslovaških drsalcev je prijavila Miri najboljše tlftlti■ Drsalnih tekem *e udeleže inž. Josip Sliva, ki si bo, kakor poročajo listi, te dni najorž priboril drugo me?to v umetnem drsanju za prvenstvo Evrope, dalje inž. Sak, inž. Oold in Mann. Poljaki pošljejo najmočnejšo smučarsko ekipo. Med tekmovalci je tudi sloviti smučar in skakač Zcech, ki velja za najboljšega srednjeevropskemu smučarja. Da 90 Poljaki določili res najboljše, dokazuj1"* oe:-stvo. da se ista ekipii udeleži tudi medi a-rodnih črnuških tekem na Norveškem, ki se bodo vršile 17. februaria. Včeraj je bil JZŠS obveščen, da >* \;. Vel. kralj Aleksander kot najvišji pokrovitelj mednarodnega zimskosportnepa tekmovanja v Bohinju in na Bledu poklonil lekmovahu, ki si pribori naslov prvaka Jugoslavije, krasno zlato uro z taOnogra-niom. Jutri sprejme ministrski predsednik general Živkovič v avdijenci zastopnike JZSS dr. Hrističa iz Beograda in načelnika ah propagando turizma v na*i državi inž. Cirila Žižka. Mini*!rski predsednik »■ ob. ljubil JZSS svojo pomoč. Kakor izvemo, H) v častnem prireditvenem odboru ^ trn \>i m in istr: Organizaiia in predpriprave ta Redna-rodna tekmovanja *o torej v najlopltni r • du, samo eno dela velike preglavice, sn«*-!Zi ni in ga noče biti. V Bohinju. ; u na Bledu je premalo snega n tekm°v 1 in če te dni ne bo zapadel svež >n"j. -o tekmovanja resno cerožena. JZSS bo v tem primeru prisiljen tekmovanji preložiti na kasnejši termin ali p« *e \x*-\o morala vršiti v Kranjski gori. Pole- MnnSklh o ogrožene tudi drsalne tekme, kajti na Bledu ni niti toliko mra*a. da bi ^e da! napraviti umeten lod na umetnem 6mU2£u. Perspektive v tem pogledi torej n »0 posebno ugodne. Pa tudi s tekmovali', rako s smučarji kakor z drsalci, JZSS l.'to-. nima sreče. Naš najboljši reprezentani v smučanju Joško Janša boleha na n ti i i ji bolezni in je daleč pod svoje formo, ostali tekmovalci pn 36 ne pridejo toliko v p £tev pri ostri mednarodni konkurenci. Zdi -da bodo edino Rezek in Janko Janš« !• r motda Dolinšek ter v skokih Sraniel -sobni za tekmovanja. Radi pomaajkan < snega pa tudi ti niso v pravi formi. Slično je z drsalci, ki nimajo prilike, d.i bi trenirali. Poleg tega $i je Avčin spahu1! iiOiio. slična usci a je pa zadela tudi in/ Bloudka. Upati je, da bosta do tekmoviuh okrevala. Zaradi uboja 3 leta ječe Pred tričlanskim senatom se je •;aiies zagovarjal samski, 31. julija 1902 na Blejski Dobravi rojeni delavec Ignacij Jakopič, ki je obtožen zločinstva zoper življenje in telo po § 178, točka 2 novega kazenskega zakona. Dne 24. novembra lani je Ignacij Jakopič v gostilni Ivana Stareta na 13lejski Dobravi udaril z debelo palico uglednega m vplivnega posestnika Andreja Kunčiča tako močno po glavi, da mu je prebil lobanjsko kost. Udarec je bil [>o mnenju zdravnikov smrten ter ne bi mogla smrti preprečiti niti takojšnja zdravniška pomoč. Fo udarcu je nastalo vnetje možganskih open ter je Andrej Kunčič 29. novembra lani podlegel težki poškodbi Obtoženec je dejanje skesano priznal ter zanikal, da bi bil v sovraštvu s pokojnikom, dočim -o ne. katere priče trdile, da je vladalo med obtožencem in pokojnikom dolgotrajno sovraštvo. Po kratki razpravi je bil Ignacij Jakopič obsojen na tri leta robije, v plačilo stroškov pokojnikovemu bratu nad 14.00U Din in v izgubo državljanskih pravic za dobo treh let. Državni tožitelj ie predlagal, tla se naj vporabi pri sodbi stari kazenski zakon, ker je glede višine kazni (najvišja kazen 10 let) milejši kot novi kazenski zakon (robija 12 let). Sodišve je vporabilo novi kazenski zakon !er je vpostevalo pri odmeri kazni vse olajševalne okolnosti. Star berač požigaiec Ljubljana, ?1. januarja. Po starem kazenskopravdnem redu so bila za požige pristojna porotna sodišča. Po novem kazenskem postopku ie za zločin požiga pristojen tričlanski senat deželnega odnosno okrožnega sodišča. Prva razprava proti požigalcu se je danes dopoldne pričela pred ljubljanskim deželnim sodiščem. Zaradi požiga se je moral zagovarjati boletni .Jurij Šavpah, star berač in postopač, ki je brez kruha, strehe in morale. Rojen je bil v Kranjski gori na sv. Jurija leta 1867. Izučil se je kolarstva, toda kmalu je začel pohajkovati. Se na stara leta je naj-laje kolovratil po svetu. Zdaj se je pojavil na Gorenjskem, zdaj na štajerskem in Dolenjskem, šel pa .ie tudi v sosedne hrvatske kraje, Leta 193$ so se po Gorenjskem množili požigi. Gorenjskega ljudstva se je takrat polastil silen strah pred neznano zločinsko roko. Spomladi L 1°28 se je po Gorenjskem klatil Jurij Šavpah in beračil od vasi do vasi, od kmeta do kmeta. Marca je prišel tudi v Zasip ter tam beračil od hiše do hiše. Oglasil se je tudi pri posestniku Anionu Zupanu, po domače pri »Španu*. Ker ga ie gospodinja odpravila brez miloščine ter mu dejala: ^Delat pojte!«. se je berač razjezil in sklenil osvetiti se. Za nekaj tednov je izginil iz vasi. V noči od 19. na 20. maja je začelo pri španu goreti. Pogorelo je do tal gospodarsko poslopje in škoda je znašala oriblržno 80.000 Din. Požiga ie bil sicer takoa osumljen berač .lurij, pa mu niso mogli dokazati, ker je sam pomagal gasiti. Posestnik Andrej Lukan ie orožnikom povedal, da je berač lurij usodne noči prenočeval pri njem in da ga je videl, kako ie pomagal gasiti. Po dolgotrajnih poizvedovanjih so orožniki prijeli berača Jurija, ki je končno priznal zločin. V preiskavi je povedal, da je zažgal pri Španu na ta način, da je v seno položil moto smodnika, od katerega je napeljal približno 10 m dolgo vžigalno vrvico, ki jo ie zažgal ter se splazil zopet v Luka-nov hlev, kjer je prenočeval. Smodnik in vžigamo vrvico je dobil od nekega delavca pri Celju. Državni to#ftefj obtožoje Jurija Šavpa-ha po novem kazenskem zakonu zlaiinstva zoper občno varnost ljudi in imovine po paramfu 187. kaz, zakona. Obenem je Jurij Savpah obtožen prestopka zoper javni red m mir po paragrafu 158 k. z., ker ie čas od avgusta do novembra 1939, ko ie bil zaradi požiga aretiran, preživel iz deio-mrinosti tako. da se je po Gorenjskem In Ljubljani potepal, vlačngal in beračil. Obtožnica dalje zahteva, da >e Jurija Šavpaha po prestani kazni odda v prisirno delavnico Kazenski senat tvorijo sodniki: s. o. s. Mladič, s. o. s. dr. Vinko Strasser in s. o. 5. dr. Štrukeli. Kot državni tožitelj tungra dr. I-ellaciier. zagovornik je ex otfo. Razprava se je pričela ob 12.30. Ob zaključku lista še traja. PO LED AR. Danes: Torek, 21. jaeuana 1900, katofi-čani: Neža: pravoslavni: 8. januarja, Oe-orgije. DANAŠNJE PRIREDITVE. Opera: Siromaštvo ni sramota. Gostovanje rfuxk>žestvenikov. Kino Matica: Sestra Marija. Kino Ideal: Železna maska. Kino Ljubljanski Dvor: Berpbesor (Po romanu iz »Jutra«). Predavanje: Ob 30. v Kazini. PTedava ing. Mačkovšek o bodoči Ljubljani. DEŽURNE LEKARNE. Danes: Piccoli, Donajska cesta, Hakar-čič, Sv. Jakoba trg. Začetek ob 3>. Torek, 21. zaprto. Sreda, 22. zaprto. Četrtek, 23.: »Krog s kredo«. B. Petek. 24. januarja: »Cvrček za pečjo*. 1_>. Sobota. 23. januarja: »Za Ihibezen »o zdravila«, premijera. Izven. Nedelja, 2b. januarja ob 15.: »PeterčkoTe poslednje sanje«. Mladinska predstava pri znižanih cenah. Izven, ub 30.: »Za ljubezen so zdravila«, lzv. Ponedeljek, 21. januarja: »L'topi j ene a* A. Sestroyeva veselotgru »Za ljubezen so /crnilu« se vprizori na slovenskem odru prvič v soboto 25. t. m. Avtor, ki je ljubljanskemu občinstvu z-nan po drugih veseloigrah, vprizorjenih n drami: ■■i >u. bomo tiči«. »Lumpacij vagabund« in »L'top-Ijenca«, bo gotovo tudi to pot našel svoje ljubitelje. Glavne vloge so v rokah priljubljenega komika g. Cesarja in pa g, Kralja. Pri predstavi sodeluje del muzike dravske divizije. Predstava se vr»i i^en abonmana. Opera Začetek ob poi 21). Torek. 21.: »Siromaštvo ni sramota«. C#o- stovanje Hudožestenikov. Sreda, 22.: »Ženitev«. Gostovanje Hudo- žestvenikov«. četrtek, 23.: »Švanda dudak«. K. Petek, 24. januarja: »Valkira«. B. Sohota. 25. januarja: »TiČar«, opereta. Ljudska predstava pri znkžanth cenah. Izven. Nedelja. 2t>. januarja ob 15.: »Grof Lu-\embur>ki«, opereta. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven, ob poi 2T).: »Car in tesar«. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Ponedeljek. 27. januarja: Zaprto. Operna premijera. Začetkom prihodnjega tedna bo v ljubljanski operi premijera izvirne opere hrvat, skladatelja Sa-franeka-Kaviča: »Hasanaginica«. Libreto je prirejen po znani OgrizoviČevi dr.inv »Hasanaginica«. ki je kot dramsko delo brez dvoma najmočnejše oledaliiko delo cele jugoslovanske literature. Zasedbo in druge podrobnosti javimo. PO OVINKU. Gost: Gospod krčmar, rad bi bil na vašem mestu. — Dvomim, da bi bili zadovoljni, jar imam težke skrbi. — Tako težkih gotovo nc, kakor jaz. Že dve uri si zaman belirn glavo, kako bi vam plačal obed. IZ ASTRONOMIJE — Ka» nam pribfcžuje zvezde? — To te o od zve»d samih, zvezde na nebu nam priWrzarje daljnogled, kabaretne pa polna mošnja denarja- Danes oh 4.. četrt na 7., po! S. in 9. BELPHDGOR Kino Ljubljanski dvor Telefon 273« Dnevne vesti — Zanimiva publikacija. Splošna državna statistika je izdala s.atlstič-ni pregled kraljevine Jugoslavije po banovinah, v katerem so zbrani podarki o površini poedi-Ttih banovin, številu domaći' in prebivalcev ro Hudskcm š-tetj-u iz leta 1921. Dravska banovina meri 15.936 km-, kna 212.211 do-n-ačij in šteje 1.037.8,36 prebivalcev. Pravoslavnih je 6469, katoličanov 1,002-188. gi-ško' - katoliške veru 17\ protestaiito\>kc 27.294, muslimanske 649, židovske 936, dru. giii veroiz>povcdi 17. brez konfesije 122. ts:ovencev ie v dravski banovini 958.109, Srbov in Hrvatov 17.W»8, Cehov in Slovakov 2932, Ru sinov 34, Poljakov 336, Rusov 1619, Madžarov 14.42<>. Nemcev 40920- Ar-navtov 103, Turkov 237. Rumunov 31, Ita-L;iaTK)v 1701 in drugih naiodnosti 752- — Likvidacija potrdil, ki so bila izdana na podlagi čl. 10 zakona o vojni škodi In likvidacija 20% kronskih priznanic. za katere je rok za sprejemanje |K>datjša.i do vštetega 17. marca 1930 (zakon razglašen v »SI. Kovinah« 5t. Vi od 17. jan. 1030). Finančna direkcija popravlja uradno 10. odstavek notico z dne 17- jan. 19ŠJ0 št, 1076, ki naj sp glasi: ■ Xn ta način je moči urediti .f»tih ilni. t. j. do vštetega dv.o 17. »ma 19.10. po tein roku so ne bodo ta potrdila in. le priznanice y lo »Vrbo ver sprejemale in tudi se po tom roku država ne bo smatrala za zavezano, plačati zanje komurkoli ali karkoli. — Žrtvama Triglava. Herberm Branritu in Erne>tu Bracičti sta posvetile rodbini ponesrečenih prav lep, v izvrstnem bakro-tisku Delniške tiskarne izdelan Spominski list s olikama obeh turistov v ornnm^utal-nem okvirju iz planinskih BvOtlic in t nola, ni i k pesmi •■Planinci . Za lep spi min na svoja prijatelja so planinci iz srca hvaležni. — Kongres dimnikar-kih pomočnikov. V nedeljo se -e vršil \ Beogradu kongres dimnikarskih pomočnikov, katerega «*o 90 udeležili delegati iz vseh krajev drŽavo. Prvi je govoril zagrebški delegat Avgust Potcčnvik in sicer o izprememhi pravilnika, o socialnem zavarovanju dimnikarskih pomočnikov. o ustanovitvi pokojninskega sklada, o položaju dimnikarske obrti itd. Govorilo [e še več delegatovi med njimi tudi mariborski delegat Franjo Rate]. K on* eno jo bila sprejeta resolucija, v kateri prosijo dimnikarski y»Oniočniki ministra socialne politike, naj pride v novi obrtni zakon in v pravilnik o izvrševanju dimnikarske obrti člen. ki bi omogočil pod nadzorstvom oblasti ustanovitev pokojninskih skladov dimnikarskih jjomočnikov v vstA banovinah. Dimnikarski pomočniki bi prispevali v fond eno tretjino, njihovi delodajalci 9n dve tretjini. Iz fonda bi dobivali podpo» dimnikarski pomočniki v starosti in onemoglosti, |ki Sokol v Podvinju stopil v Sokola kraljevine Jugoslavije. \" nedeljo se jo vršila izredna skupščina Sokola v Podvinju pri Brodu na Savi. Na zborovanju jrt bilo soglasno sklenjeno, da stopi društvo z T>piii svojim članstvom v Sokola kraljevino Jugoslavijo Skupščina jo poslala pozdravne brzojavke ministrskemu predsedniku in prestolonasledniku. — Umetniška Matica' v Ljubljani naznani a svojim članom, da je knjiga o plastik*; že v tisku. Zakasnitev Je nastafa zaradi kftšejev. Upamo, da bo tiskarsko delo v nekaj dneh gotovo.- nakar pričnemo razpošiljati. Člani dobe letos dve sliki in sicer oiloinaloo litografijo *Oek>« Toneta Kralja, originalu: šciribarvivi lesorez -Znamenje^ Frana Sttpfovška ter ku'igo n plast'ki rineta Kosa. Uverjcni 5mo, da bo članstvo nadvse zadovoljno z defi. ki ;«h Umetniška iMatica nedi za tako malo članarino in da nam on oprosti to zakasnitev. — Mednarodni sejem v Poznanju. Kdor ick sodelovati kot razstavl:alec na mednarodnem semnju v Poznan'ti in bi hotel :.- • \ rce svojega blaga v skupnem jugoslovanskem paviljonu, naj piše na naslov: M. .J:;nković. r^dpred-sednik poljsko-iogoslov- trgovske zbornice v Varšavi. irii-ca Hlrtrowa 77. ki mu bo sporočil točtiejše informacije rn pogoje- — Članom SPD. SPI) opozarja ponovno svoie članstvo glede poJovičnib vožen", da te legitrmacij« veljajo edfino le za osebne n opešane vlake, nikakor pa ne za brzo-vlake. — Sejem kožunoviue. i/ dopošiljatve fcožuliovlne divje kože se vidi, kako veliko zanimante vlada za naš sejem, ki bo V ponedeljek 27- t. m- v prostorni ljubljanskega ve-Iesejma. Kakor že vsa pre.'šnjn leta odlkar je začela zbirati in prodajati ko-žuhovino >Divja koža«, vlada med lovci veliko zanimanje za prodajo. Vsi pravi lovci se zaveda;o. da primerno ceno doseže njihovo blago le. Če je prodano po *DrvVi koži«, katere edini namen je dvigniti cene naši kožu kovini, >.h obdržati v odgovarjajoči višini in tako pomagati našemu lovstvu. Ce še niste posflak kožn-liovine. 'o pošljite takoj na nastov : "Divja koža«. Ve-leselem. Ljubljana. — Srečni dobitnik se ne javlja. Pri zadnjem žrebanja razredne loterije v Bcogra--zrak in voda s:a primerno temperirana n? 22 do 24 stopnii. Za ohlajen e po kopanus jc določena pc&etma predsoba, kjer s? vsak lahko ohladi, za su-šenje las pa jc nameščen poseben sušilni aparat. DobOd V kopališče ie z Gosposvetskc ceste in za letnim kopališčem ob železnici. —Vi »LiuhlMMi*ki Sokol.< Cenjeni rodi-tel j i se obveščajo, da se vrši o Islej tel-»vadba moške deee o ponedeljkih in petkih od 3. do V\ 7. zvečer. Prednšiski zbor. 11» n Prvi tonfflm »E.V HlL-AI>OSTl (MODERNI FAUST) — sodeluje Metropolitan opera, New York pride v Kino Ljubljanski dvor — Zemlja zasula in ubila tri oalarte. V Drežnici pri selu Striževo v Bosni se je včeraj pripetila težka nesreča, ki je tahte-* ala tri človeške žrlve. Trije delavci in Pl* cer brala Ibro ter Meho Cečković in Mu»0 Medic vso kopali kanal. Med delom se je ne. nadbina utrgala velika plasl zemlje in j'h zasula. Nesreče ui nihče opazil. Kasneje M delavce pogrešili in so jih sli iskat. ?>a"l! cu jih zasu'e in mrtve. — Saniomar. V seln Gjurgjevcu blizu Novega S.ida se je te dni obesila Mariji Musičk;«. \ zrok samomora so bile siezno— ne druHnske raamere. Mož je bil pijanec in je ženo vedno pretepal. Končno se je reva navelietda bednega življenja in se jO v obupu obesila. — Zopet drzen vlom v Zagrebu. V uoii od nedelje na ponedeljek je bilo v Zagrebu vloniljpno v skladišče tvornice nogavic v Krajiški ulici. Vlomilci so odnesli o0 ducatov nogavic v vrednosti lo.OOO Din. — Prijela '/vodnica. Osiješka policija je včeraj aretirala natakarico Gospavo lli.'- iz Bratova pri Dj.ikovu, ki >e uslužbena v neki iz o s t i 1 * i i v Skoplju. Natakarica je pregovorila st ri dekleta, naj gredo žnjo v >koo-lje. češ. da jim preskrbi dobre tdužbe. Dekleta so se res pustila pregovoriti. Namesto v službe jih je pa prebrisana zvoduica peljala v javno hišo. Polici ta je ugotovila, da je natakarica že delj časa kupcevala z dekleti. Izročila jo je sodišču. — Drevo ubilo delavca. V gozdu Madga-revt> bara pri Osijeku se je včeraj smrtno ponesrečil delavec Stjepan Alar- Podiral je /- drugimi delavci hrastovo drevo. Ko so drevo zadosti obsekali, je z delavci bežal izpod nega, nesreča pa ie hotela, da ie pribežal pod drugo drevo, ki je baš padalo. Smrtno nevarno poškodovanega so prepe-Uali \ bolnico, a je že med prevozom umri- — Sinova oklala očeta. Rodbina Kaj-žba v Stopnu pri Ptuju je že deJi časa živela v neslogi. Mož in žena sta se vedno prepirala, oba sinova, lrtletni Franc in II-letni Simon, pa sta vedno branila mater. Te dni je zopet nastal prepir- ki je sinova tako razburil, da sta skočila proti očetu. (Prane ga je z nožem večkrat sunil v*pn>a, Sfcnon pa v hrbet- Janez Kajžba je zudohil osem sunkov in se ;e nezavesten zicrud.i. PrcpeKiaH so ga v ptujsko bolnico, kjer se bori s smrtjo. Sinova se bosta morala zagovarati pred sodiščem- Iz Ljubljane —Ij Seja ljubljanskega občinskemu s>e-ta. Za prihodnji torek 21. t. ni. ob 17. je določena plenarna seja občinske uprave z običajnim dnevnim redom. Občinski svet bo na tej seji razpravljal o raznih aktualnih zadevah. Proračun pride v razpravo šele v drugi polovici marca, v kratkem prične proučevati proračun mestne občine ii naučni odsek. Proti proračunu je bi hi vložena samo ena pritožba. — Ij Stanovanja r Souranovi hiši. Mestna občina je sklenila z lastnikom hiše Št. 3 na Cankarjevem nabrežju g. Fr. Ks. Sou-vanom sporazum, s katerim *e je najemninska pogodba med občino in g. Souva-nom podaljšala še za eno leto, to je do konca L 1930. Letna najemnina je dolore. na na 80.000 Dm, hkratu se je mestna občina obvezala prispevati za popravila letno 10.000 Din. Souvanova hiša na Cankarjevem nbrežju je bila pred vojno določena za skladišča in trgovske pisarne. Po vojni je najprej vzel v najem lokale OUZD, kjer so bili nameSeeni nefcateri oddelki. L. 1925. —Ij Zanimivo predavanje s skioptičnimi slikami. V petek 24- t- m- ob S. zvečer predava v dvorani Okrožnega arada zu zavarovanje delavcev na Miklošičevi cesti .la-ponka ga. Marila Skuškova - K o n d c o »japonski /eni . Predavateljica Živi ko*, so prosa bančnega ravnatelja že dolzo časa v Ljubljani, vendar pa je v stalnih stiki'.) s svo'o ožjo domovino ter celo dopisuje v japonske liste. Podati namerava sliko živ ljenja Japonke. n enih običajev m Šeg ter njenega strem^enja za izboljšanje stališča. Da se Nsnfeoije predoči japonski kolorit, nastopi predavatel ica v dragoceni japonski noši- Vsiop je vsakomur prost, plačati ie samo 3 Din za kurjavo ln razs>vet-Ijavo. —Ij O bodoči LJubljani bo predaval drc- vi ub 20. v kazinski dvorani s. inž. M a č -k o v š e k- —P Podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva v Ljuhliani priredi jutri ob 20. v šentjakobski soli predavanje. Predava! bo inž- R. Lah o važnosti lr.netni.i gnojil na \rtu- Vabimo vse nrijite'je vrtnarstva. —Ij Pojasnilo. V soboio smo poročili, da so tatovi v skladišču »Balkan« že delj časa kradli petrolejske ročke. Ta ve.st pa ni točna, kajti v prosteria tvnike v.Iavna skladišča . kakor se rnenuje oficijelno »Baficatt«, ni bila uitOtovliena nobena tai-vina petroleja. Tatvina, katere sta osumljena v našem Članku omen ena delavca, je morala biti izvršena še predno >c prišlo bl?s:o \ skladišča cmenjene :vrd>ke. —Ij Društvo Treznost« v Ljubljani vabi s tem vse svo'e čiane in prijatelje, da se udeleže članskega sestanka, ki se vrši v sredo 22. t- m. cb S- zvečer na moškem ii-čitekiišču v Ljubljani. Predava brat Angelo C e r k v e n i k. — Odbor- —Ij Nova Nestroveva veseloigra »Za ljubezen so zdravila- se bo uprizorila prvikrat v soboto 25. t- m. Veseloigra je polna veselih zapletiajev in bo gotovo ustrezala našemu občinstvu ob predrpustnem času. Poleg dovoipnostj ima obilo situaoh-ske konvike hi pa vpletenih kupletov.jGlav-ne junake igrajo gg« Cesar. Kralj in Le-var. Režijo vodi prof. O. Šest. Kuplete pa je komponiral kapelnik Svetel. . —Ij Zamorcev koncert v Ljubljani. V torek, dne 28. t. m. koncertira v Uiiion»ki dvorani črnec Pavel Robeson, ki je kot pevec znan po vsem svetu in ki se od likuje po izredno lepem baritonu, katerega imenujejo navadno glasovnega fenomena tu ga primerjajo s čudovitim baritciiistom Rihar-dom Majerjem. Koncerti buritoniata Pavla Robesona so v vsakem nieotu, kjer se vrše, prava senzaeija. Program obsega zamorske duhovne in narodne pesmi. Podrobnosli javimo, predprodaja vstopnk v Matični knjigarni. —Ij NaSHi se je mcšfca rokavica pred trgovino Kane, Židovska ul. Zgubitelj jo dobi v upravi »islov. Naroda<. —Ij Zamenjan sal. Na Slovanskem večeru na Taboru se je zamenjal v garderobi damski šal. Dotično damo te naproša, da vrne iai v pisarni Sokola I. na Taboru, kjer dobi svojega. —H Zdravtveno predavanje. Jutri bo predavala specialistka aa ženake bolezni dr. Mira f inkova v (Korani Delavske zbornice na Miklošičevi cesU o »Razvojni dobi žene«. Predavanje ie samo za ž enake. Pričetek točno ob 20. — Fotoaparate kupite rtaSlov. Narodu' članok pod naslovom: ^Ustanovite ?trcko\*ne ?olf» zu služkin;*.-Vzkliknila sem: Vendar ?e bo nekaj Iga. nilo, da -e prične z re$«*vanjem poselsK>*ga vprašanja. Ali nehote mi je prišel aa misel članek, ki ga je pod gornjim na-lovom v trž;iski £dinosti- 11. maja 19l0 napisala ga. M. -Skrinjarjeva. ki se je prva začela zanimati za potrebe -amim ?ebi prepuščenih fdužJ^inj. Odstavek članka se glasi: *,Mo.| tridesetletni klic, da naj *e uredi to važno in nujno vprašanje, je bil klic vpl/o-Sega v puščavi; služkinja je bila premalen-kostna, da bi se kdo boril za njeno žalostno usodo. Obupno sem klicala, prosila, rotila, da naj se mi pomaga, razlagala, pojasnjevala, ali zarmin. Koliko sem .^i prizadevala, da bi pojasnila gospent, da je njihovo ra/nanje s služkinjami povsem zgrešeno, ali niso me umele. Zamudili smo wliko, /..mudili skoraj v-e! Težko, zelo težko le bo popravilo, kar je zamujenega, vse ;>a gotovo nikdar ve& Zopet je preteklo deset let brea *adu odkar je prva slovenska gospodinja to zapisala, ki je poprej ze trideset let delala in se trudila zbolj^ati razmere med gospodinjo in služkinjo, katera je na lastno pobudo in z lastnimi sredstvi ustanovila zavod sv. Xikolaja za brezposelne. Ali naj čakamo še deset let? DoČim se je že skoro po vseh evropskih državah kmalu po vojni začelo delati v !em smislu, se je pri nas le nekaj pisalo, a da bi se kaj pozitivnega ukrenilo. Še ni videti Sicer se dela za uvedbo gospodinjskih sol in tečajev, ki bi prišli v poetov le za mladoletno začetnice, za one pa, ki »o že v službah, pa gotovo ne bo mogoče veliko storiti. Te bodo sčasoma, ko to več izšolanih, veliko na slabšem kakor so danes. Zato je neobhodno potrebno, da se tudi za te nekaj stori. In tudi onim, kri pridejo iz takih šol, ue bo isto učenje za vedno zadostovalo. Saj se vedno napreduje in je vedno kaj novega, čemur treba slediti. Kakšen bi postal akadenliK, ko hi po končanih študijah nikdar več ne vzel nobene knjige ali časopis-a v roke, Zato b<> do tudi izuč-ena dekleta še potrebovale na-daljne izobrazbe. Hišna ponivxnica je ^dina delavna moč, ki nima nikdar nobene ure časa samo zase. Pomislimo samo na tovarniško delavko, ki je takorekoe del mehanizma, ki lahko služi brez duše, brez srca, broz uljudnosti, a si vendar, ko pride iz tovarne., poišče duševne hrane. Pomočnica pa, ki ne more služiti brez srčne izobrazbe in uljudnosti, nima časa, da bi črpala iz dobrega štiva moralno oporo in duševno hrano. To je tisto, kar jo razdvaji. da postane odurna, sitna in nevljudna, in noče nobonih skrbi in odgovornosti za po-spodaujdka dela. Vse ji je odveč. Zatj je nezanesljiva in površna. Xa vsak način jo potreben posredovalni oriran in to naj bi bilo lastno strokovno glasilo. Kako težko je živeti z ljudmi, ki drug drugemu ne zaupajo, se nikdar prijazno ne pogledajo, ali se morda celo sovražijo. Naloga strokovnega glasila oi bila uolažiti n:i>protstva med u os pod inja m i in služkinjami- Prav tako bi lahko pomočnice kaj napisale o gospodinjah, in prav to bi bilo umestno, da bi se odnošaji zboljšult. Časopis bi nadomeščal predavanja in prinašal članke poučne vsebine. Na ta naoin bi se poskrbelo za vse brez izjeme vraj n^kaj. In gotovo bi se po desetih letih več poznalo kot sedaj po desetletnem organiza-loričnem delu. Ako bi imele dobro ureje-vano glasilo, potem bi postala strokovna organizacija popolnoma odveč in bi se denar namesto za Članarino porabil za naročnino lista, ki bi prinašal stotere obresti. Duh je. ki ruši in obnavlja. Moderni duh ruši vse. kar ne služi lastnemu jaru. Zato je treba duha obnove, ki razume tudi težnje drugega. Ker je po morda Še veliko gospodinj, ki ne mislijo na to in iz našega pisanja sklepajo, da smo se skregale, naj navedem del član'ka, ki ga je v lEdinoj-tic 18. maja 1919 napisala ga. G. Ferjanćič. -Poseisko vprašanje je res eno med najvažnejšimi. Tu naj pokaže žena, ki Je izobrazila, kaj si je sploh pridobila s svojo iaobrazbo. Žal se večina žensk zanima aa iiobraibo le v toliki meri, da si pridobi moža, da si zasigura bodočnost. Resnično izobražena ženska je le ona, ki ne zna le modrovali in rarpravliati o ratnih vpraša njih, izobrazi naj si tudi srce to to v prvi vrsti. V tej izobrazbi se rešuje tudi poseisko vprašanje, ker srčno izobražena žena bo vedro dobra gospodinja, ki si bo anala pridobiti sne in dušo služkinje. Tn taka alulkinia bo n ljubezni do gospodinje izpolnjevala njene želje t veseljem. Ona naj ji bo ne le gospodinja, temveč tudi vzgojiteljica. »Kje naj viamem oa« za tO?* poreče marsikatera. Za to ni potreba določenega Časa. ne določene ure. To se doseie vee igraje. Na gospodinji je, da si čas j »remi-sijeno uredi. Ko ti ostaja kaka prosta ura pri raadeljenem dnevnem redu, isci si, mati, duševne hrane.-' Itd. Tudi »Ženski SveU, ki je že večkrat prinaSal tozadevna razmotrivania. Je v pretek ie m ietu v št. 5 pod naslovom: tSlui-kinja m stanovsko gibanje r priobčil Članek, ki ga je napisala ga. Vida P. in ki Je vreden, dn bi ga precitala vsaka gospodinja, «,«« prefnEliia tn trvaiemila. Naj nave- dem tu le nekaj vrstic: -Bolimo nes^bčne in r.eprintraivške, v svoji duši poz-lr:;* . mo služkinje v njih >tanov>kem eib.ti. n Prilagodimo *e v tem pogledu talite vam časi, bodimo moderne ludi v tej ;un ,yi socialnega pojmovanja, in zahteva jm> i.i-tie račune: Jaz sem tvoj;* gospođini*, <• i n ti to in ta delo, pa plačo, kakor jo to t zasluži. Ti vestno izpolnjuj dolžnosti, *a katere si plačana. Jaz ne >mein cd lehe zahtevati nič več, tj pu ne smeš .-tori!i i.č manj. kakor je tvoja dolžnost. Jaz ae morem prevzeti nn-p >krbi za tvoje potnej&e Življenje, zato pa tuli ti niei dolžna žrtvv vati se zame. Kakor te morem obdrži U t *1užM jaz le do tedaj, dokler te potrebn-jem tako imaš tudi ti dolžnost delati zame le, dokler ti drugje ne kaže bolj?. Iz obojestranske nesebičnosti in poš;e-nosti se potem sama od sebe razvije t»*»ti dobrota in ljubezen, ki more družiti vsakega gospodarja tn delavca, ako imata svoje službeno razmerje pravilno urejeno. Tak je dano> boj ta življenje; vsak Itai ee ga zaveda, zaka^ bi se ga ne smel«* tudi služkinje.« Mislim, da ni treba komentarja. Sluikinja. MM AV1CE i ŽI60M Iz Celja —c Avtobus Celje - Kozje - Pod&reda prične zopet voziti v četrtek 23- t- m. popoldne ob 17. izpred kolodvora Celje v PodS-redo in na to redno vsak dan iz r\xJ-srede ob pol 6. zjutraij v Cel e itd., če ne bo nastopila zopet kaka vefra snežna a* druga ovira. c— Na naslov celjskega mostnega avtobusa- Mnosi potniki so že rzraznH željo, da bi vodstvo celjskega mestnega avtobusnega podjetja pustilo napraviti pr«d celjskim kolodvorom na zonami« sarat* stavbe stalne lesene napisne desflce, s katerih bi bal razviden natančen vozni red od- in prihajajooih mestnih a^obusov. To je res že nufria potreba, ker sicer človek često potrebuje pO pol ure- da zve od tega ali onega čas odlmda aH prihoda mestnifc avtobusov. —c Nabavite si takoj vstopnice za večer rtudožestvenikov, ki bodo gostoval: v cefjskem Mestnem đedaliscu v soboto 25-t m. zvečer ob 20. s krasno rusko rcrro klasika Ostrovskega »Siromaštvo ni sramota«. Vsroda.n v knjigarni Ooričar & LeskovSek na Kralja Petra cest:. —c Ljubljanska Glasbena Matica v Celju. Opozarjamo celjsko .^asboljiibece on-činstvo, da bo gostovala I obijanja Gaaa-berra Matica a svo-len odhionlm pevskin^ zborom v Cerju v nedelo 9. febr-uana '»h 16- popoldne z istim zbranem Siporedon-;. kakor ga je izvajala na 9vo% amacosflavr?^ turneji po P ranci.h. —c Nadležen surovcž. V nedetjo zvečer je na KTalia Petra cesti okrog 19. ure pričel nekoliko vin eni ?2letni čeviarska pomoćnik Josip Z. nagovarjati in nadlegovati neko gospo, ki je šla v sipremsrvu svojega moža, nekega trgovca jz Pančeva. -n rno po trotoarki- Trgovec je nadležneža dostojno poučšk da je dama njegova žena in naj jo ptrsu' pri tniini. To pa je vinjenega pobaftna tako razkačllo. da le planil v gospo in jo pričel totai s pesrnui po prsih. Obenem ji je na najgnusnetši način opaoval mater itd- Ko je opazil prmajak>čega straž-nika, se je skril v beižnjo sostikio. Vendar pa ga je stražVrfk na^el ln ga ocKedel v zapor. Taki nastopi pač ne morejo vzbudit1 pri tu»'oih, ki Obfsčejo Celic po svoHi opravkih, najbol'jšesa mnenja o visoki koturi Slovencev in posebej še Celjanov. —c Obrtnika brei obrtnih doTolpnj. Policiji sta bila ovadena Ivan J. in Avjrirst P„ ker sta Izvrševala cbrt brez obrtnega dovoljenja. Ivan je Čevljar. Avgust na sej. mar s porcelanoni. Ker tudi davkov nir»»< plačevala, bosta imela prerej sitnosti v raznih uradih. —c Netreča pri di^ln. Pri spravljanju ledu v ledenko se je v Celju pred dnevi ponesrečil 44-letni delavec Valentin Imen-šek iz Celja. Pri metanju dobelih le-lenih plo^Č na leseno korito, vodeče v klet se je itranska deska odlomila in zadela Imenika na desno stran glave tako močno. .!a mu je presekala ? precejšnji rlolflni koto nad desnim ušesom. Zdravniške pomoči je moral »kati v javni bolnici. »IlJMlh ijajte se slepih! » *Warcc/ fPrtotiet \ iirfova ljubica se ni 'bala odgovoriti z zanpčijivim smehom na stokanje človeka, ležečega na slanrfi. Ni ji zadostovalo poslu5at,i odmev neznanih muk. Hotela jih je videti. Snela je svetilko, visečo za pasom, in neusmiljeno jo je namerila na o-bjc&anc oči in ihteča usta. Tedaj ie jasno spoznala dražesino obličje mlade žene, bujne kedre barve raztopljenega zlata, pokrivajoče drgetajoča ramena, jasne oči in nežna usta, ustvarjena za poljubljanja. Lepa Magdalena de Vaulnes se je škodoželjno nasmehnila .Ta prizor ji je bil največji užitek. Čutila se ie naenkrat tako srečno, kakor j2 bila takrat, ko je še kraljevala v svojem gradit. Posrečila se a je kruta osveta. Ma\ime de Frileuse jo je bil spravil na beraško pa-lico... Ona je pa storila še več. Iztrgala je ženo iz naročja njenega moža. Zaprla je sestro svojega sovražnika v klet stare Ke... Iz .srečne Bea-trlce je napravila obžalovanja vredno jetnico. Kako se ji je Dosrečll tako imeniten k>v? To je bila se skrivnost. Kno je bilo Pa gotovo:. Magdalena je bala zmago-, vatka.. V naslednjem hipu je nesrečna sestra Mašima de Frileuse zagledala skrivnostno posetnico v črnem trikoju. Sklenila je roke in iprosila z glasom, ki bi' omehčal celo kamen: — Usmiljenje... Usmiljenje! Magdalena de Vaulnes se je ipa vzravnala in -počila v diniomčen, škodoželjen smeli. - / ^ X)IH. - Med dvema dolžnostima Pravijo, da se zde srečnim ljudem minute kratke. Včasi beži čas z enako hitrostjo tudi ljudem, ki jih tareuo skrbi. Ta>ki ljudje se do ve za nadam i. Uoajo vedno, da jih ujamejo in vtaknejo v kletko. Toda fantastična sila brije iz njih norce. Vabi in mami jih k sefc. potem pa zamota s krili in odleti liki nagajiva ptica tako daleč, da je človek pogosto nikoli več ne vidi. Maxiime de Frileuse, kateremu se še sanjalo rji, da je Magdalena de Vaulnes ugrabila mlado knegCnjo Kantemirovo, je iskal prve dni dopusta sestro, katero je imela zaprto bankir jeva vdova, na vseli koncih in krajih, samo tam ne. kjer bi jo bil našel. _ . Narava ga je bila obdarovala z neverjetno energijo. Žrtvoval je torej dneve in veKk del noči v nadi, da se mu posreči najti ključ do zagonetke in vrniti mlado ženo ljubečemu možu. Toda sreča mu ni bila mila. V hipu, ko je mislil, da je že dosegel cilj, je spoznal, da se je zmotil in da ima mlada, dama, katero je bil izsledil kje na samem, presneto malo skupnega z Bea-trico. Ta iborba je polagoma izčtrpala vse moči seržanta Efcavola. Izgutbljal je vero v samega sebe. Ni bil več podoben silnemu, rrepremagUivemu možu, s katerim mora računati tudi usoda, temveč potrtemu in obupanemu slabiču. Njegove velike črne oči se niso več iskrile tako samozavestno, kakor prejšnje čase. Maxime de Frileuse se je zavedal te izpremembe. Povešal je glavo in mrmral sam pri sebi: — Zelo sem se postaral. Beatricin brat se je pa po krivici pritoževal na svojo starost. Kdor ga ie videl v lepo prilegajoči se uniformi, visoke, krepke postave in ponosnega čela, bi mu pač ne verjel, da se je postaral. V resnici je bil mož v cvetu moške dcb2, na višku svoj-'ih moči. Ta hip je res čutil, da mu moči pešajo, toda krive so bile puščice, katere je izstrelila Magdalena de Vaulnes. Te puščice so ga zadele v srce in slabost Maxima de Frileuse je nedvomno zakrivila ta nevidna rana. Zadnje dni je pregledal mno>go razkošnih palač, pa tudi zakotnih bezme. Obhod'il je vso cbalo in obte'zel vse griče okrog Nizze, ne da bi našel najmanjšo sled za Bea-trico. v Seržant Diavolo je že mislil, da je premagan. Skoro bi bil svetoval Borisu Kameni i ru, naj poveri iskanje policiji. Junaškega plcrmča je težila misel, da ni premagal vseh ovir. Boril se je zaman. Njegove krepke pesti so stiskale samo praznino. Vse te mračne misli so rojile Maximu de Frileuse po glavi, ko je korakal slučajno mimo skromne restavracije v starem delu mesta, kamor je hodil zadnje dni obedovat in večerjat. . Vedel je. da zahajajo v to restavracijo tudi sumljivi ljudje. Upal je. da se mu posreči seznaniti se z njuni in zvedeti, čemu je bila Beatrice Borisu ugrabljena. Žal ti žeparji in kvartopirci niso bili zapleteni v dramo, ki je uničila srečo kneza Kantemira. Imeli so sicer mnogo masla na glavi, mlade žene pa niso ugrabili. Saržant Diavolo je veljal kmalu za domačega človeka, ker je tako pogosto zahajal v restavracijo. Lastnica je bila dobro rejena dama, težka nad 100 kil. Kraljevala je za pultom in če so jo gostje radovedno ogledovali, češ, glej. glej, kako lepo je rejena, jim je odgovarjala: — Kar k meni hodite na hrano, pa boste vsi tako debeli. Jaz sem zri va reklama. Kar pokusite dobrote iz kuhinje mamice Bauffetousacove, pa se vam takoj zalijejo rebra z mastio. Tu se dela vse na olju. Kako je bil Trocki izgnatf Agenti črezvičajke so ga nesli iz peljali skrivaj, ker so Pred dvema letoma je bil Trocki zaradi opozicije izključen; iz komunistične stranke in izgnan v srednjo Azijo. Pozneje, ko je še vedno vodil Opozicijo proti Stalinu, je bil izgnan rz Rusije sploh. Nedavno je izšel drugi del njegovih spominov, v katerem TiroOki ne opisuje teh dogodkov sam, temveč daje besedo svoji ženi, ki opisuje prisilni odhod iz Moskve takole: 16. januarja 1928 je bilo pri nas že zjutraj vse narobe. Imela sem mrzlico v glavi se mi je vrtelo in komaj sem se držala na nogah med kupi pohištva, zabojev, perila in knjig, prepeljanih iz Kremla. Prijatelji so prihajali že zgodaj zjutraj, da se poslove od nas pred odhodom. Naš zdravnik in prijatelj F. Ge-tier je nam :o svetoval, naj odhod odgodimo, dc.v.er ne predde moja influenca. Seveda ni vedel, da ni v naši moči odločati o odhodu. Upala sem. da mi odleže v vlaku, kajti doma bi v splošni zmešnjavi ne okrevala ztepa. .Neprestano so prihajali prijatelji in xnanci_mo-jega moža in mnoge, sem videla Drvič. Objemanje, stiskanje rok, izrazi sočutja in želja, da bi se nam godilo dobro. Zmešnjava je bila tem večja, ker so prinašali šooke. kniige. slaščice, toplo obleko itd. Zadnji dan skrbi, napetosti in razburjenja se je bližal koncu. Našo prtljago so odpeljali na kojo-dvor, kamor so odšli tudi prijatelji. Sedimo v jedilnici, pripravljeni na odhod in čakamo agente državne DoHtične uprave (črezvičajke). Gledamo na uro — devet, — pol desetih — nikogar ni. Deset. To je čas. ko vlak bdhaja. Kaj se je zgodilo? So razveljavili obsodbor Zapoje telefon. Iz-črezvičajke sporočajo, da je odhod preložen, vzroka pa nočejo povedati. Kako dolgo? vpraša Lev Davidovič (Trocki). Na dva dni, — se glasi odgovor. Odhod -pojutrišnjem. Kmalu prihite s kolodvora, najprej mladina, za njo pa Rakovski in drugi. Na kolodvoru so bile velike demonstraci-ie. Množica je čakala in kričala, ^ivel trocki! Toda Trockega ni bila nikjer. Okrog vagona, namenjenega nam, je nastala siTna gneča^~Mtadr orija+eHi so-postavili na streho vagona veliko sMkii Leva Davidoviča. Množica o je sprejela z nepopisnim navdušenjem. Vlak se je premaknil, kolesa so zadrdrali :n naenkrat so se ustavila. Demonstranti so planili pred lokomotivo, prijeli so se za vagone in ustavili vlak, češ. naj se jim Trocki pokaže. V množici se je raznesla vest. da šb privedli agent' črezvičajke Leva Davidoviča v vagon ne-opaženo in da se noče pokazati onim. ki so ga prišli spremit. Na kolodvoru je nastalo nepopisno razburjenje. Prišlo je do spopad dv z miličniki in agenti črezvičajke, na obeh stanovanja — Iz Moskve so ga od-se bali demonstracij straneh ie bilo vieč ranjen;:!, agenti črezvičajke so kolovodje demonstrantov aretirali. Vlak je bil zadržan za poldrugo uro. Kmalu so pripeljali našo prtljago s kolodvora nazaj. Še dolgo so nam prijatelji telefonirali in nam sporočali, kaj se je zgodilo na kolodvoru, šele proti jutru smo kgli k počitku. Po nemirni noči smo spali do 11. dopoldne. Žena starejšega sina je odšla v urad, ker smo imeli do odhoda še dva dni. Kmalu je zapel zvonec, prišla je F. Bilcbcrodova. za njo pa M. Joffe. Znova je zapel zvonec in stanovanje so napolnili agenti črezvičajke v civilu in uniformah. Izročili so Levu Davidoviču dekret o aretaciji in povelje, da mora biti nemudoma pod e-skorto prepeljan v Alma-Ata v srednji Aziji. To sta bila torej dva dneva, o katerih je govorila črezvičajka prejšnji večer! S to zvijačo so hoteli preprečiti nove demonstracije na kolodvoru. Telefon je neprestano pel. toda pri njem je ostal agent in nam ni pustil odgovarjati. Slučajno se je nam posrečilo sporočuti Beloborodovi. da smo obkoljeni in da nas hočejo odpeljati šiloma. Agenti črezvičajke so bili zelo ogorčeni. Lev Davidovič ni hotel zapustiti Moskve prestovoljno. Vodstvo komunistične stranke je opisalo delavcem izgon odličnih opozicijonalcev kot prostovoljen odhod na počitnice, moj mož je pa hotel razkrinkati to zahrbtnost. Zato je sklenil prisiliti svoje nasprotnike, da sežejo po nasilju. Z dvema gostoma smo se zaklenili v sobo in se pogajali z agenti črezvičajke skozi zaklenjena vrata. Agenti niso vedeli,, kaj početi, obrnili so se telefonično na predstojnike in šele potem so izjavili, da razbijejo vrata, ker mora biti povelje izpolnjeno. Lev Davidovič je ta čas diktiral navodila glede nadaljnje taktike opozicije. Vrat nism ohoteii odpreti. Začul se je udarec kladiva, steklo v vratih se je razletelo in skozi odprtino je pomolel nekdo roko v uniformiranem rokavu. — Streljajte po meni. tovariš Trocki. streljajte! — je ponavljal razburjeno bivši častnik Krškin, ki je večkrat spremljal Leva Davidoviča na inspekcijskih potovanjih po bojišču. Odprli so vrata in vstopili vsi razburjeni in nervozni. Videč, da ima Lev Davidovič na nogah copate, so poiskali agenti nje-gove čevlje in mu jih začeli obuvati. Poiskali so tudi njegov kožuh in kučmo. Lev Davidovič ni hotel prostovoljno zapustiti stanovanja Ker ni šlo drugače, so ga agenti črezvičajke zgrabili in odnesli. Hiteli smo za njim. Zakričala sem na agente, nesoče mojega moža. in zahtevala, naj izpuste najine sinove. Starejši je bil namenjen z nama v izgnanstvo. Vrata so se razletela in iz sobe so pla- nili sinovi ter naša gosta Beloborodo-va in Joffe. Levuška ie hitel po sto. cah. zvonil je pri vsakih vratili in kričal: Tovariša Trockega reso! Vrata so se cJoiraJa in oJ vseh sirani so se prikazovali začudeni obrazi. Hiša, v kateri smo stanovali, je bila roma odli^ h sovjetskih funkc:jonar;:v. Avtomobil so tako natrpali, da smo komaj zlezli vanj. Tudi Belr-dobodova se je peljala z nami. Krenili smo po moskovskih ulicah. Pritiska! :e Mrupeu mraz. Serijoža je bil brez kučme, ker je ni imel kje vzeti, vsi smo bil: hre/ ga-loS, brez rokavic, oblečeni tako, kakor smo hili doma. Niso nas peljali na ka-zanski kolodvor, temveč v drugo ^:no: in kmalu smo spoznali, da drvi av: >-mobil k jaroslavskemu kolodvoru. Serijoža je hotel skotiti iz avtomobila, da bi obvestil snaho v uradu, da nas peljejo na kolodvor. Agenti so ga pa zgrabili za roke in se obrrrili na Leva Davidoviča. čč"š, naj prepove sinu skakati iz avtomobila. Prispeli smo na kolodvor, kjer so agenti odnesli Leva Davidoviča na rokah iz avtomobila. Levuška je zaklica! železničarjem: Tovariši, glejte, kako reso tovariša Trockega. Agent črezvičajke ga je zgrabil za vrat in zakričal: Kuš. smrkavec! Serjoža mu je prisolil za to nesramnost krepko zaušnico. Slednr.č so nas spravili v vagon. Okna in vrata so bila zastražena. Druge ku-peje so zaseelj agent črezvičajke. Kam potujemo? Ne vemo. Prtljage nam niso prinesli v vagon. K lokomotivi so pripeli samo naš vagon. Pozneje smo zvedeli, da so nas po ovinku odpeljali na postajališče. kj:r so pripeli naš vagon k poštnemu vlaku, ki je odhajal iz M >-skve v Taškent. Kdo hoče opico in škorca V nekem stockholinskcm listu je bil objavljen tc dni naslednji oglas: »Prijatelji živali! Ker moram odpoto* vati, bi rad podaril nekomu svojeg t škorca in opico.« Skdil je naslov. Že ob 7. zjutraj so sc zbrali v ozna* čeni ulici pred hišo prijatelja živali ljudje, ki bi bili radi dobili škorca in opico. Posebno za opico so se mnogi potegovali. Dolgo so zaman zvonili, končno jim je pa odprl mlad mož, za katerim je stala mlada žena. Rila sta nvoporočenca, ki sta debelo gledala, ko je množica pred hišo povedali, da je prišla po škorca in opico. Mlada /a« konca o oglasu nista ničesar vedela. Škorca in opico je najbrž ponujal v prenesenem pomenu ljubosumen prija* telj mlade žene ali pa ljubosumna pri* jatcljica njenega moža. MUČENIK. — Milostiva, gosipod 1-eži unesvešjen v st-donu Pri glavi ima veliko škatlo z računom. — Hvala bogu, da so mi končno prinesli nov klobuk. Popelin, batist in svila za damsko perilo £.-<£ A. Skaberne Ljubljana Žrebanje v I. razredu državne razredne loterije Dne 16. t. m. so bile naslednje pri nas kupljene srečke Izžrebane: Po Din 500.— sta zadeli številki 16.082 in 68*789« zadele sledeče srečke: št.: 1.899, 8.062, 13.889, 16.030, 17.916. 19.157, 27.755. 29.276. 36.605, 37.722. 37.792. 38.108. 39.525. 42.983. 46 673, 46.690, 48.323. 48.335, 48.364. 49.411. 57.356 58.837. 66.454. 69.180, 73.769. 73.778, 76.699, 77.215. 77.314. 77.372. 78.053, 78.075. 86.923, 87.254. 87.299, 87.822, 87.892, 87,941. 89.133, 89.157, 96.65S, 96.694. 96.886. 98.179. 98.914. 98.982, 98 989. Po Din 200 so 17.947 17.991. 46.601, 46.660. 69.157, 69.161, 82.460, 86.916. Da omogočimo onim, ki so jim bile srečke izžrebane, igrati na visoke dobitke v petem razredu, jim bomo izžrebane srečke zamenjali za neizžrebane, zato naj nam izžrebane srečke takoj pošljejo. Zadružna hranilnica r. z. z o., z«, LJubljana. Sv« Petra cesta lo >$AiaH oglasi< Vsaka beseda SO pau*. Plača me lahko tudi » znamkah. Za odgovor znamko I - Na vprašanja brez znamke ne ■ nd^nvnrinma Najmanj** *>Qln* IMtt 5"—> — Gostilno in trgovino sJForaili zemJjižea, nu, na kršSsču cest,, avto postaja, takoj prodam za 160.000 Din. Fojasrvla -daj« Ha?nšek, Marobor. Aletesan-drova cesta št. S3. 675 Stanovanje dveh sob. kuhinje in pritikiln išče mirna stranka v mestu. Rožni dolini. Tržaški cesti aJi na Mirju. lahko takoj aLi pozneje. Plača se v naprej 3 do 6 mesecev. Ponudbe na upr lista, pod »Cistost€/658 20odstotne kronske bone kupuje Pučka štedionica, zato-zn« zavod d. d.. Osijek, Desatičma vi 27 HO/L 2$ Premog m DRVA noffbološe vrst* dobavila L Pogačnik Bohoričeva 5. Telefon 2059 Ribje olje sveže, najfi-nejše. norveško, iz lekarne dr G Piccolna v Ljubljani, sc priporoča bledčm, sbbotntn ose-bairi. 87-L Klavirje in planine prodaja, izposoj-uje. popravlja in čisto uzlašuje n-ajceneic, tudi na obroke, tovarna klavirjev VVARBINEK, Ljubljana. Grcfforči-čeva 5. Rimska c. 2. 66S ^ Premog in drva dobite najbotise vnste p« KUIKHJ* VELEPICU, trzovioa s. kornJvom IjabJjafla VII-, Sv. Jerneja cesta ■$U 2H Telefon 2708. " 101 J. DRVA PREMOG KOKS pri družbi »Kurivo«, Dunajska cesta št 33. — Javna skladišča. Tel. 3434. 11-T Železna to vina lekarnarja dr G Plccoll-ia v Ljubtjan: - krepca-oslabel* malc-fcrvne. odrasle vn otroke. 87-L Elektromonterja i&oe-mo za ' iiropTejšnji nastop, $ prakso za poprarvHo ki vzdrževanj« raznih elek.tr. stro)ev in: naprav visoke m nizke naoetosti. nadalfe STROJNIKA za vetfko parno loko-anoblo ia DieseS.ev motor, ki je zmožen obenem vseh tozadevnih popra-vril. ter dwa do -tri KLJUČAVNIČARJE za popravrlo raz mil strojev. Starostna doba poondnikov sme biti samo dO 40. teta. Ponudbe z navedbo ptačSSnsh zahtev io popisom sedanje prakse je posla tj *Ravnarp 15 jrpom&j svoio zalogo iežiikov m solnćnikov ter spreha alm palic Popravila s* izvršuiejo — točno »n so idno — Vezenje nevestinih oprem, zaves, pregrinjal najcenejše in najfinejše MATEK & MIKEŠ, Ljubljana (poleg- hotela štrukelj) Entlanje, ažuriranje, predtiskanjc takoj! UtakuCatutni paph G$ a (Bit* «*— podaja uptavu ,$(ct>ent>ticqa fla\odaf Pištole za strašen je Lovske paške, floberte, brovnmg pištole, lovske bi rlkBke potrebščine Ima vedno v zatogl F. K. Kaiser, puškar, Ljubljana, Kongresni trg št. 9. POZOR, GOSPODINJE! 99 si no li** že 30 let priznano najboljše sredstvo za čiščenje in poliranje vseh kovin, čisti tudi okna in ogledala. Pri nakupu pazite na zak. zaščiteno znamko in ime ..S 11> O L." □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□nnonnanDDCL avicani Najboljše in najcenejše Ia. češke sifonske, kraherlske limonadne bele in zelene steklenice ter vse v to stroko spadajoče potrebščine, dobavlja CehostakSo' Ljubljana, Komenskega ul. 20 Urejuje Josip Zupančič. — Za »Narodno tiskarno«: Fran Jezeršek. — Za naravo m iaseratni del tista: Oton Christof. — Vsi v Uaib^aaa.