Štev. 5 (671) L. XI1 NOVO MESTO, čefirtek, 7. februarja 1963 DOLENJSKI LIST SZDL in letošnji družbeni plan Potem ko je prejšnji torek izvršni odbor okrajnega odbora SZDL razpravljal o tezah razvoja gospodarstva v ljubljanskem okraju, so se o tem vprašanju posvetovali v četrtek tudi vsi predsedniki občinskih odborov Socialistične zveze. Uvodne misli je podal predsednik okrajne gospodarske zbornice, nato pa se je razvil krajši razgovor. Na sestanku s predsedniki so obravnavali tudi nekatera organizacijska vprašanja. Iz uvoda in razprave povzemamo nekatere osnov-fle značilnosti predvidevanj za letošnje leto. Nekateri V^repi kot tudi ocena proizvodnih uspehov za januar ta predvidevanja že krepko Podpirajo. Ne smemo pozabiti na osnovni smoter teta 1963: nadaljevati je treba proces usklajevanja i° medsebojne odvisnosti splošne življenjske ravni in proizvodnosti. Zato bodo Potrebni ukrepi za ureditev kratkoročnih in dolgoročnih nalog, da bi lahko "Hi kos letošnjim gospodarskim načrtom. Tega pa seveda . ne postavljamo v ospredje le za-y°!jo formalnosti. Področje vprašanj medsebojne odvisnosti produktivnosti V? življenjske ravni je tako Su"oko, da je zanj potrebno J^snično vsesplošno razumevanje kot sodelovanje ^ojekUvnih sil. Tu imata r°*olj pomembnih nalog Socialistična zveza in sindikati. Kako zelo uspeš 5? s° lahko pravilne usmeritve teh sil, nam potrjuje Janski govor tovariša Tita v Splitu z vsemi premiki in Uspehi, ki smo Jih dosegli v dnit^i polovici minulega leta. Razveseljivo je, da se naraščanje proizvodnje in Produktivnosti ter izvoza s Prelomnico leta ni prekinilo, temveč se intenzivno nadaljuje. Za januar so značilni podatki: proizvodna ie kar za 14 odst. večja *°t lani v tem mesecu, za 10 odst. pa je nad lanskimi Mesečnimi povprečji, čeprav je del teh podatkov RAZMIŠLJAMO O TITOVIH BESEDAH Tovariš -nova cena za človeka Tovariš Tito ni zaman o-Pozarjal na pojav, ki ga }.ar. pogosto srečujemo v *lvUenju. Medsebojno ogo-Varjanje, ki smo ga podedovali iz meščanskega sve-v katerem je beseda *Bospod« odsevala razred-?e odnose in miselnost, je vp kar naprej udomačeno, J^Prav bi nam moralo biti 'uJe in samo še grenak jPomin na preteklost. S si ne bi belili glave, če uporabljali besedo go-jPoa samo v krogih ljudi ? Preživelega meščanskega J*ta, ki se pač ne morejo *prijazniti z novo stvar-ii?stio, v kateri ni več de-ytve ijudi na gospodo, ki •r Je morala uboga raja ."alodane šc vedno onikati, delavce pa kmete, ki jih * Izkoriščevalski sistem r-Jr1 ▼ položaj, da bi mo-v*1' kar naprej ukrivljati Kf°et in mencati v rokah l°buk pred gospodo, če (Nadaljevanje na 4. str.) pred dnevi bilo mogoče šele oceniti, večjega odstopanja od predvidevanj vendarle ne pričakujemo. Kaj štejemo med letošnje kratkoročne naloge? V ospredju je nadaljevanje ukrepov v kreditni in davčni politiki, ki so lani že dali nekatere dobre uspehe. Sem sodi hitro in učinkovito odstranjevanje manjših zaprek v proizvodnji, ki včasih dolgo ne najdejo rešitve. Dosledneje bo treba uresničevati načela politike zaposlovanja, boljše organizacije dela in upeljave večih delovnih izmen. Podobnih nalog, ki jih bomo uresniči vali sproti, je seveda še nekaj. Značilnost preteklega obdobja je, da smo prav pri teh kratkoročnih nalogah dosegli vidne uspehe: ukrepali smo hitro in učinkovito, prav to pa je najbolj koristilo proizvodnji. Nekoliko težje so naloge, ki imajo dolgoročnejši značaj. Tu so kljub ogromnim naporom (žal ostaja vse še preveč samo pri besedah!) še vedno v ospredju vprašanja ka- drov. Veliko nepravilnosti na tem področju je že bilo ugotovljenih, le malo pa odstranjenih. Čeprav gre za splet vprašanj — od šolstva, štipendij, socialno-kadrovskih služb in pod. — o katerih imamo že precej dognanih spoznanj, pa jih v večini podjetij le še ne upoštevajo oz. ne izvajajo. Sem sodijo tudi naloge s področja uvajanja naprednejše tehnologije in večjega usmerjanja v znanstveno raziskovalno delo, kot tudi izkoriščanje njegovih dosežkov. Smotrnejše investiranje z ostrejšimi merili za rentabilnost, proizvodno sodelovanje, specializacija in podobne strokovne naloge so prav tako stalno aktualne, še bi jih lahko naštevali, toda naj bo kar teh dovolj, saj predstavljajo temelj za nadaljnji napredek, vse pa bistveno vplivajo na realni dvig življenjske ravni. Kako naj bi se zbiranja mnenj, predlogov in razprav p vseh teh vprašanjih lotila organizacija SZDL? To je dokaj zahtevna naloga. Na posvetu so menili, da bi kazalo organizirati tribune občanov za posamezna vprašanja v občinah. Tudi sekcije SZDL bi bile primerne oblike dela. Vsekakor pa v letošnji razpravi ne gre za zbiranje obrobnih mnenj o planu in njegovih tezah. Ne gre za to, ali je v osnutku občin- skega plana ta ali ona pot, vodnjak ali kaj podobnega. Gre za veliko več: predvsem za razpravo, kako in koliko bomo proizvedli in ustvarili. Gre za to, da bo pogovor o d elit v realnejši, določen in socialističen. Sele ko bomo vsi vedeli, kakšne so naše naloge, bomo lahko postavljali tudi upravičene zahteve, da bi nam bilo bolje. Proces izgrajevanja sistemov delitve tudi letos ni prekinjen; spremlja nas pri vsem našem delu. Le nagrajevanje po delu bo spodbujalo nove in nove misli, predloge in spodbude, ki jih našim delovnim ljudem nikdar ne manjka. Tudi pravimo nagrajevanje teh naporov je važen sestavni del politike delitve, je del skritih rezerv, ki jih zadnja leta le preveč zanemarjamo. O teh pa lahko razpravljata tako Socialistična zveza kot tudi sindikalne organizacije. Obema bo tako delovanje še bolj odprlo politične probleme, ki jih morata reševati obe organizaciji. VREME OD 7. DO 17. FEBRUARJA: Pogostne snežne padavine, ki bodo trajale včasih tudi po več dni skupaj. Vmesne razjasnitve ne bdo trajale več kakor 2 dni. Vseskozi mrzlo, zlasti od 10. februarja dalje. Rudarji v Kanižarici in na Senovem vlagajo zadnje tedne izredne napore, da bi nakopali kar največ premoga. Več o njihovem delu in uspehih berite danes na 1. in na 13. strani naše številke. — Na sliki: delo v jami ZAPISKI Z NOVOMEŠKE OBČINSKE KONFERENCE SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA Socialistična zveza naj ne rešuje nalog, ampak kot politična sila opozarja nanje Občinska konferenca Socialistične zveze v občini Novo mesto, ki je bila v sredo, 30. januarja, je za nami. Vse preveč je bila podobna zasedanju ljudskega odbora, da bi odgovorila na celo vrsto perečih vprašanj. V poročilu in v razpravi je bilo posredovanih mnogo pomembnih, ugotovitev. Zlasti v razpravi smo slišali precej neizdelanih mnenj in stališč. Res, da so prikazala težave in stanje v raznih organizacijah in na številnih področjih družbenega življenja, vendar so vse preveč »dišala« po že preživelem čakanju, da bo odgovor in rešitev dal nekdo »od zgoraj«. Dana ."nji čas in razvoj pa takšnega reševanja ne dopuščata več. Nova ustava in statuti samoupravnih skupnosti ter delovnih organizacij dajejo ključ za reševanje težav v roke delovnih ljudi. Probleme je treba načenjati in reševati tam, kjer nastajajo: v krajevni skupnosti in v delovnem kolektivu. Socialistična zveza naj bo pobudnik takšnega načina dela. Kot politična organizacija naj ugotavlja probleme in nanje opozarja, reševanje pa prepušča samoupravnim organom, ki so za to pristojni. Delegati so obogateni s to ugotovitvijo — posredovala sta jo v razpravi podpredsednik republiškega izvršnega sveta tovariš dr. Jože Vilfan in sekretar OO SZDL Ljubljana tovariš Miro Gošnik — zapustili konferenco. Vse kaže, da bo v bodoče treba torišče dela prenesti v krajevne organizacije SZDL in pohiteti z -razpravo okoli občinskega statuta in statutov krajevnih skupnosti ter statutov delovnih organizacij, ki naj državljanom zagotovijo materialne osnove ter določijo pravice in dolžnosti, da bodo lahko svoje življenje in razvoj v bodoče uravnavali sami, na prej opisani način. Poleg že omenjenih dveh gostov 'so se konference udeležili kot predstavniki Glavnega odbora SZDL še tovariš Viktor Zupančič in tovariš Roman Ogrin, članica OO SZDL Ljubljana tovarišica Zvonka Hafner ter podpredsednik OLO Ljubljana tovariš Stanislav Dolenc. pa niso bili uresničeni. Gospodarskih krogov, zlasti pa »odgovornih«, stališča SZDL očividno niso prizadela. Večjo proizvodnjo smo dosegli bolj na račun zaposlovanja kot pa povečevanja proizvodnosti in prizadevnega dela. Decentralizacija delavskega samoupravljanja se ne odvija dovolj hitro, ekonomske enote pa v večini primerov niso zaživele. Tudi ukrepi za ustalitev cen In osebnih dohod- kov niso bili uresničeni. Poročilo ugotavlja, da je bila politika preveč okvirna in premalo praktična. V gospodarstvu, zlasti pa v delovnih organizacijah, ni čutiti vpliva Socialistične zveze. Načela politike v kmetijstvu niso uresničena Tudi kmetijske organizacije niso dovolj hitro uresniče-(Nadaljevanje na 5. str.) Jutri: seja občinskih odborov SZDL Črnomelj in Metlika Na jutrišnji seji občinskih . odborov SZDL Črnomelj in Metlika bodo razpravljali o ■ združitvi obeh odborov in pripravah na skupno konferenco SZDL, ki bo v dneh sredi" februarja. Poročilo za konferenco je že pripravljeno-Jn bo v glavnem obravnavalo: uspehe, ki smo jih dosegli v gospodarstvu, kmetijstvu, turizmu itd., referat in razpra-; va pa bosta razen tega, spregovorila še o gospodarskih in . drugih okoliščinah, ki narekujejo združitev obeh belokranjskih občin. „Halo Senovo, imate premog?" OBČINSKI ODBOR JE DELAL USPEŠNO, KRAJEVNE ORGANIZACIJE PA NE. Na približno takšno trditev naletimo že na prvi strani poročila. Ko ga prelistavamo še naprej, bomo zasledili ugotovitev, da je bil občinski odbor SZDL sestavljen zastopniško. Stiki, pa tudi posredo-vanje mišljenj med njim in organi oblasti in samoupravljanja ter organizacijami, so bili v redu, tega pa ni bilo na ravni krajevnih organizacij. Socialistična zveza se Je v razdobju preteklih dvoh let veliko ukvarjala z industrijo ln kmetijstvom. Sprejeti skla. pi in priporočila za usmerjanje razvoja v obeh panogah Še nikoli ni bilo tolikšnega povpraševanja po senovškem premogu kakor letos. Na upravi rudnika neprestano zvonijo telefoni in prihajajo brzojavke. Večina zahteva premog pod »nujno«. Toda uprava rudnika ne more zadostiti vsem naročnikom. Zaradi mraza je prišlo v rudniku na Senovem,do občutnih proizvodnih zastojev. Zunanje rudniške naprave so močno prizadete. Otcžkočen je prevoz premoga od rova do separaclje in prav tako od separacije do železniške postaje. Lahko bi organizirali nedeljsko delo, vendar hud mraz to onemogoča. Do 23. januarja so na Senovem nakopali 12.000 ton premoga, normama mesečna proizvodnja pa znaša 18.000 ton premoga. Tudi referent za kurivo pri trgovskem podjetju . »Resa« v Vidmu-Krškem Stane Preskar ima te dni polne roke dela. Stranke se kar vrstijo in zahtevajo premog. Toda premoga ni! Samo Za januar je 47 naročil za premog, za februar celo 170 in za marec že zdaj 135. Po izjavi tovariša Preskarja so ljudje kupovali premog tudi čez leto, saj ga je »Resa« prodala 4.500 ton. še pred leti se je v Krškem prodalo samo 1.500 ton premoga. Kljub velikemu pomanjkanju premoga pa se trgovsko podjetje »Resa« prizadeva omiliti kritično stanje preskrbe s kurjavo. Omejili so na-, ročila na 500 do 700 kilogramov; s tem so uspeli zadovoljiti čimveč prosilcev. Pričakujejo, da bo premoga, čim bo zima vsaj malo popustila, dovolj. Na upravi »Rese« so nam tudi povedali, da bi v poletnih mesecih ustvarili večje zaloge premoga, če bi imeli skladišča. Tako pa morajo vsak vagon posebej naročiti. Vsekakor bo treba v Vidmu-Krškem z o žirom na občuten porast števila ljudi in porabo .premoga, pričeti resno razmišljati o gradnji primernega skladišča z zmogljivostjo vsaj 100 ton. Upravičeno zahtevo po gradnji skladišča narekujejo tudi letošnje izkušnje. Veliko ljudi iz objektivnih razlogov ne more kupiti premoga poleti, zato so v takih primerih prizadeti. Vsakdo pa ima posebno v hudi zimi rad toplo stanovanje. Komunalno podjetje v Novem mestu pred težavami in načrti Velik sneg, ki smo ga dobili zadnje dni, zadaja precej težav Komunalnemu podjetju v Novem mestu. Podjetje vzdržuje ulice in parke, skrbi za oranje in odvoz snega na ulicah in pločnikih v mestu. Bazen tega mora poskrbeti za vse ceste četrtega reda na svojem področju. V razgovoru z direktorjem podjetja tovarišem Jožetom Gosenca smo izvedeli za probleme Komunalnega podjetja in načrte v letošnjem letu. Velik problem Komunalnega podjetja v Novem mestu je pomanjkanje delovne sila, ker je marsikdo prepričan, da je to delo poniževalno. Ravno zato ne morejo izvršiti najnujnejših del, kot bi jih lahko. Ovira jih tudi pomanjkanje osnovnih sredstev, saj jih kot novo podjetje skoraj, nimajo, in slabi avtomobili Velike težave imajo 9 strankami, ki zalagajo pločnike z drvmi in jih potem ne odstranijo. Nekatera podjetja na Glavnem trgu so zaradi dovoza in nepazljivosti skoraj povsem Ogulila okrasno drevje in s tem naredila precej veliko škodo. Pri vsem tem pa lahko uslužbenci Komunalnega podjetja krivce le Opozarjajo, ukrepati pa proti njim ne morejo, ker nimajo za to nobenih možnosti. Obstaja sicer star Odtok bivšega mestnega ljudskega odbora o kaznovanju krivcev za podobne primere, vendar je s pravnega vidika že zastarel. Zato bi bilo nujno, da bi ObLO sprejel nov odlok o kaznovanju za take primere, da bi meščani bolj pazili na družbena sredstva. Zasebniki in tudi podjetja vse premalo skrbijo za topo podobo ulic in cest pred svojimi hišami, saj mečejo nanje celo odpadke in smeti. Precej neurejen Je tudi dovoz smeti na mestno smetišče. Ravno zato je podjetje uvedlo na smetišču v Bršlinu dežurno službo do 15. ure, vendar podjetja in zasebniki stresajo smeti, ki jih pripeljejo po tej url, kar na cesti, da jih morajo potem delavci podjetja odvažati na določen prostor. S tem podjetje izgublja delovno silo, ki bi jo lahko uporabilo na važnejšem mestu. Spomladi čakajo Komunalno podjetje precejšnje naloge. S toplejšimi dnevi bodo nastale težave z odvozom snega, posipanjem ulic in cest z gramozom in vzdrževanjem kanalizacije. Poskrbeti bodo morali za obnavljanje parkov in zelenic v Novem mestu. V načrtu imajo tudi asfaltiranje nekaterih novomeških ulic, vendar je to odvisno še od sredstev, ki bodo na razpolago. Podjetje bo moralo tudi dokončno urediti cesto Otočec—Gum-berk in odcep od ceste do hotela v šmarjeških Toplicah. Nujen problem je tudi ureditev kanalizacije v Žabji vasi, ki je postal z novimi bloki še bolj pereč. Podjetje želi letos poskrbeti za reden prevoz smeti, ki je urejen v skoraj vseh večjih mestih. Vendar bi bil tudi tu potreben poseben odlok ObLO, da bi izkoristili možnost odvoza vsi prebivalci in podjetja v mestu. V načrtu imajo že nov voz za prevoz smeti in bi lahko poskrbeli za odvoz vsaj trikrat na teden. S tem bi zagotovili tudi večjo čistočo mesta. Podjetja pa bi želelo urediti tudi svoje lastne probleme. Uradi in skladišča so razmetana po vsem mestu. Celo garaž za svoja prevozna sredstva nimajo. Z ureditvijo teh stvari bi podjetje laže skrbelo za svojo osnovno dejavnost. J. K. Še letos nova javna razsvetljava v Dobovi Javna razsvetljava je v Dobovi močno zastarela. Krajevni odbor zato razmišlja o preureditvi, ki bi popolnoma obnovila dosedanjo razsvetljava in jo naredila takšno, kakršna je v mestih. Namesto luči na lesenih drogovih bodo postavili takšne na cevnih konzo-lah. Za preureditev bo krajevni odbor potreboval okoli 400 tisoč dinarjev. Koordinacijski odbor sredstva že zbira. Ker ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED V kratkem obdobju popuščanja napetosti med Moskvo in VVashingtonom smo priče, da je prišlo na Zahodu do raznih presenečenj, nenadnih preobratov in pokazala so se nasprotja, ki so bila doslej potisnjena ob stran. V ospredju med političnimi dogodki preteklega tedna je bil Bruselj, kjer so po petmesečnih pogajanjih o vključitvi Velike Britanije v Evropski skupni trg zašli v slepo ulico. Pogajanja so se razbila in Francija je s svojim vetom na konferenci zaprla vrata Angliji, češ, da še ni »dozorela« za sprejem v evropsko »šestorico« ter bo morala še nekaj časa čakati. V stari, sivi prestolnici Belgije so se zaprla težka vrata ministrske palače, za njimi pa je obležala pokopana politična in gospodarska evropska skupnost kot si jo je želel in zamišljal VVa-shington. Glavni udarec v Bruslju seveda ni veljal Londonu, temveč Wa-shingtonu. Propadla so pogajanja, ki naj bi ustvarila gospodarsko ogrodje za Keiinedjjevo zamisel o Atlantski skupnosti, v kateri naj bi imel Washington rezervirano ' mesto dirigenta. Zahod je razočaran, »neposlušnega« de Gaulla so zavezniki začeli napadati in mu očitati, da je »razbil zahodno enotnost« ter želi izolirati Evropo. Strelice ne letijo samo iz VVashingtona in Londona v Pariz, pokazalo se je, da ne odobravajo te poteze francoskega predsednika tudi člani družine »male Evrope«. V tej igri medsebojnih obtoževanj in sumničenj nobena stran med seboj sprtih zaveznikov noče popustiti. Britanija ni vrgla po neuspehu v Bruslju puške v koruzo in obrnila Evropi hrbet. Na obzorju se je pojavila Amerika z evropsko »petorico«. Angleški premier Macmillan je prišel v Rim, kjer ga je italijanski premier Fanfani sprejel zelo toplo in prisrčno, kar ima v diplomaciji svoj določen pomen. Na De Gaulle ima pri vsem tem seveda svojo računico in ne čaka prekrižanib rok, kako bodo Francijo izolirali. Začel je vspostavljati boljše odnose s Španijo in Portugalsko. Posebno mesto v njegovi strategiji ima »os Pariz—Bonn«, ki naj bi odigrala važno vlogo v zahodnoevropskem tržišču šestih držav. Toda ali de Gaulle ne pozna Nemcev, njihovih želja in načrtov? Politični opazovalci opozarjajo, da ima tudi francoski predsednik tu svoje posebne račune. POLOM V BRUSLJU razgovorih, ki so bili v »prijateljskem vzdušju« se sicer nista sporazumela za napoved križarskega pohoda proti .krivcem (de Gaullu) za polom bruseljskih razgovorov, temveč sta se strinjala, da je potrebna v sedanjem obdobju opreznost in previdnost ter bi bilo najprej potrebno francoskega predsednika poskušati prepričati, kako je njegova sedanja politika »škodljiva in zgrešena« in ga prisiliti k disciplini. Macmillan je na tiskovni konferenci v Rimu dejal, »da so minili časi, ko je ena država, odnosno en človek, lahko računal s tem, da mu bo uspelo doseči dominanten položaj v Evropi«; dokaj ostre besede, ki jih hladnokrvni Angleži uporabljajo samo v posebnih primerih. De Gaulle je edini državnik na Zahodu, ki je priznal poljsko mejo Odra—Nisa. Verjetno pa računa, da se bo letos jeseni Adenauer umaknil iz političnega življenja, zahodnonemška vlada se bo oslabila, de Gaulle kot močna osebnost pa naj bi prevzel glavno besedo v Evropi. Seveda je vse to zelo zapletena politična igra z mnogimi neznankami, iz katere skuša izvleči čim več tudi Bonn; in če bi le šlo atomsko oborožitev Bundeswehra. Toda igra je šele na začetku in se je začela zapletati. Lahko pričakujemo nova presenečenja in pregrupacije. Francoska ladja, ki ji krmari de Gaulle plove s polnimi jadri v novo smer. Rešujte naša življenja - človek, pomagaj! Take bi bile prošnje divjadi, če bi le ta znala govoriti. Dolga in ostra zima ogroža obstanek nekaterih vrst ptic in ostale divjadi. Pomaga jim lahko samo človek. Otroci in odraslV koliko koristnih ptic smo pokončali bodisi z zračnimi puškami, bodisi s fračami! Sedaj imamo lepo priložnost, da se lačnemu živalskemu svetu oddolžimo na ta način, da živali v času zime redno krmimo in tako očuvamo njihova življenja. je preureditev možna šele po obnovi okoliškega električnega omrežja, ki ga pripravlja Elektro Videm-Krško, so raje počakali na to. Vse kaže, da bodo nove luči, če bo le šlo vse po sreči, zasvetile v Dobovi še letos. Lovci, kmetje in ostali ljubitelji narave, spomnimo se na prelepega ptiča naših polj — fazana in poljskih jerebic, kako pridno so vse poletje obiskovali polja in uničevali zaje-dalce" in seme plevela! Danes lačni stikajo okoli hiš! Ne bodimo kruti, dajmo jim jesti in možnost, da se skrijejo pred roparskimi uničevalci in zlobno človeško roko, ki jih zasleduje, ko lačni prezebajo in iščejo človeške pomoči Ali bi ne bila pusta naša polja in vsa narava, če bi kar naenkrat izgubila tega čudovito lepega »kralja« — fazana? Koliko truda in denarja so vložile lovske cr","'"»'5i1e. da so fazanji rod razširile, mar naj sedaj dovolimo, da izumrje? Lovci, gojitelji, pokažite human odnos do divjadi, bodite vzgled ostalim! Posnemajte lovce novomeške lovske družine, ki so to zimo položili divjadi že nad 2.000 kg hrane! Kdor uboštvo sam ni nosil, ta ne ve, kako boli, kdor ni lačen kruha prosil, ta ne ve, kako diši! Ti verzi so zaživeli v spominu, ko mi je pred dnevi lovec iz Novega mesta pravil, kako je šla po cesti v Brezovi rebri skupina ljudi in doživela nenavaden prizor. Iz gozda je prav težko prisopel manjši divji prešič in zavil proti ljudem, toda njegovo življenjske moči so bile pri kraju. Tik ljudi se je zgrudil in obležal — lakota ga je prisilila, da se je zatekel po pomoč k člove- ku, katerega se sicer najbolj boji. Na podoben način je končalo letos že veliko živali. Prav isto kot divji prašiči doživljajo tudi jeleni, srnjad, fazani, poljske jerebice in ostali prebivalci gozda. Zato še enkrat: vsi ljubitelji narave, pomagajte lačnim živalim! Tone Hočevar Zaradi snega slab promet na sejmišču Ker je sneg v nedeljo ves dan nalelaval in ga je precej na novo zapadlo, jc bil ponedeljkov sejem s prašiči in govejo živino dokaj skromen. Na novomeškem sejmišču je bilo tokrat naprodaj ie 230 prašičev ter 135 glav govedi. Kupcev je bilo zelo malo, saj je bilo prodanih le 73 pujskov in 127 glav govejene živine. To pot so veljali prašiči 4500 do 6500 din, krave 60.000 do 95.000 dinarjev, voli 115.000 do 135.000 dinarjev, ter mlada živina 50.000 do 110.000 dinarjev. TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED So podjetja, kjer se kopičijo zaloge blaga, ker imajo težave s prodajo. Namesto da bi zmanjševali zaloge a znižanjem cen in da bi premagovali težave ■ zniževanjem stroškov in Izboljševanjem kakovosti blaga, skušajo najti preprostejši izhod — težave vkalkulirajo v materialne stroške. Na ta način cene po nepotrebnem in ekonomsko neupravičeno narastejo.. Tega seveda ne smemo dovoliti, ker bi sicer utegnilo priti do verižnega naraščanja cen, kar ne bi imelo posledice samo v realnem standardu delovnih ljudi, ampak tudi v vsem našem gospodarstvu. Zato je treba, kakor so menili na zadnjem zasedanju odbora za splošna gospodarska vprašanja pod predsedstvom Borisa Kraigherja, z vsemi družbenimi ukrepi, ne le administrativnimi, ampak predvsem tudi ekonomskimi, preprečevati težnje po neupravičenem zviševanju cen. Teh ukrepov seveda ne bi smeli razumeti, kakor da »zamrzujejo« cene, kar tudi ne bi bilo koristno, ker gre v resnici samo za preprečevanje nepotrebnega in ekonomsko neupravičenega zviševanja cen. B V ponedeljek je bilo v Ljubljani celodnevno posvetovanje o statutih delovnih organizacij. Udeleženci posvetovanja, med njimi je bil tudi predsednik republiškega sveta Zveze sindikatov Stane Kavčič, so poudarili v razpravi, da so mnoge gospodarske organizacije že pristopile k izdelavi statutov in da že pretresajo probleme, ki so v zvezi s tem najbolj aktualni in ki jih bo treba upoštevati pri izdelavi statutov. Dejali so, da med te probleme sodijo predvsem novi odnosi, ki jih je prinesel razvoj delavskega samoupravljanja v zadnjem času.. Glede statutov so še naglasili, da morajo izhajati iz konkretnih pogojev v posameznih gospodarskih organizacijah. Menili so, da statuti ne bi smeli biti le zbirka pravic, ampak predvsem tudi kodeks dolžnosti in pristojnosti upravljavcev. d Danes je začela veljati uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe o začasni splošni tarifi, po kateri so carine prosti predmeti, ki jih naši in tuji državljani s prebivališčem v Jugoslaviji prinašajo s seboj po vrnitvi s pot a van ja v tujino za svoje osebne potrebe in potrebe svojega gospodinjstva do skupne vrednosti 30.000 dinarjev. Vendar je to ugodnost mogoče izrabiti samo enkrat v koledarskem letu, in še to le tedaj, če je bivanje v tujini trajalo najmanj pet dni. — Spremenjena uredba določa enotno ca- PREPREČIMO NEUPRAVIČENO ZVIŠEVANJE CEN! rinsko stopnjo 40 odstotkov na skupno vrednost blaga, ki ga naši in tuji državljani dobivajo v pošiljkah iz tujine in ki ne presega 20.000 dinarjev. Za blago, ki ga jugoslovanski in tuji državljani prinašajo s seboj ob povratku s potovanja v tujino in katerega vrednost presega znesek, za katerega velja ugodnost (30.000 din), velja prav tako enotna carinska stopnja 40 odstotkov. Za predmete, ki jih naši in tuji državljani dobivajo iz tujine v pošiljkah, če skupna vrednost ne presega 2.000 din, ni carine. — Tisti jugoslovanski državljani, ki so preživeli v tujini najmanj tri leta, ne bodo plačali carine od obleke, gospodinjskih predmetov in nujnega gospodarskega inventarja, vendar pa ta ugodnost ne velja za motorna vozila. Oproščene carine za motorna vozila so edino le osebe, ki so bile prej stalno naseljene v naši državi, pa so se izselile pred 6. aprilom 1941 in se sedaj za stalno vračajo v domovino. {Tj V četrtek je v Bagdadu umrl za srčno kapjo jugoslovanski veleposlanik v Iraku Franc Primožič. Zaslužni pokojnik je bil rojen v Šentjakobu ob Žili v družini Očeta, borca za pravice koroških Slovencev. V letih odločilnega preloma je stopil na pot osvobodilnega boja pod vodstvom Komunistične partije. Zadnja leta je bil na uspešnem delu v prijateljskem Iraku — Posmrtne ostanke nepozabnega, zaslužnega revolucionarja, borca za mir v svetu so prepeljali z letalom iz Bagdada v Zagreb, od tu pa z avtomobilom v Ljubljano, kjer so ga v ponedeljek pospremili številni prijatelji, sodelavci in Ljubljančani na njegovi zadnji poti. fSJ Letos bo predvidoma končana prva faza urejevanja ljubljanskega vozlišča. Doslej so zgradili tovorno postajo v Mostah, novo lokomo-tivsko postajo, nov prometni stolp ob Vilharjevi cesti, podvoza na Titovi in Celovški cesti itd. Lani so začeli rekonstruirati tudi potniško postajo, kjer so že zgradili drugi peron, sedaj pa grade še tretjega. Lani so tudi elektrificirali še preostali del železniške proge Postojna—Ljubljana in do Zaloga. gj V drugi polovici letošnjega leta bodo verjetno sedanje osebne izkaznice zamenjane z novimi, ki bodo bolj preproste. To bo pravokoten karton v prozornem polivinilnero ovoju, na katerem bo vpisanih manj podatkov kot na sedanjem. B V Mariboru je bila IX. konferenca jugoslovanskega študent ovskega tiska, ki je trajala od 1. do 3. februarja. Na konferenci so ugotovili, da študentovski časopisi precej pišejo o mednarodnih problemih, manj pa o družbenem samoupravljanju, o problemih socialistične kulture, o notranjih političnih dogodkih in nekaterih drugih zadevah. K Brezposelnost v Veliki Britaniji: Laburisti menijo, da utegne Število brezposelnih, Id se doslej največje po vojni, narasti na milijon. Tudi britanska vlada sodi, da se utegne Število brezposelnih, ki jih je bilo sredi januarja 814 tisoč, se povečati. Vendar pa upa, da se bo v prvih pomladnih mesecih zaposlenost dvignila. Britanska vlada je sprejela nekaj ukrepov, da bi ublažila hudo brezposelnost. . ■ Preseljevanje na Kitajskem. Na Kitajskem bodo preselili približno sto tisoč ljudi na severozahodna močvirnata področja Mandžurije. Doslej je bilo na teb področjih le 32 kmečkih obdelovalnih zadrug, ki so Jih vzdrževali demobilizirani vojaki. B V ZDA napovedujejo ponovna blokado Kube. Za torek so pričakovali, da bodo ZDA objavile ponovno blokado Kube. Predstavnik za tisk Bele hise Sallngcr pa Je na tiskovni konferenci Izjavil, da ne ve, kdaj bo objavljen ukaz o ponovni uvedbi delne pomorske blokade Kube. Londonski »Times« piše o poostreni protikuban-ski kampanji v ZDA in pravi, da Je v Washlngtonu spet na dnevnem redu vprašanje, »kaj storiti s sovjetskim osebjem ln orožjem na Kubi«. Časopis piše, da v Washlng-tonu »narašča politični pritisk, da bi kaj storili v tem pogledu«. K Ponovna akcija držav Coloro-bu. Sest lzvenblokovskih držav st ponovno prizadeva Izgladiti spor med Indijo in Kitajsko. Cejlonsks ministrska predsednica Slrimavo Bnndaranalke Je poslala predsedniku izvršnega sveta ZAR Sabrlju pismo, v katerem predlaga, naj bi te države tudi v prihodnje nudile dobre usluge za mirno poravnavo spora. »DOLENJKA": prodor otroške konfekcije Podjetje »Dolenjka« iz Mirne peci je v lanskem letu naletelo na precejšnje težave, ki so značilne za vsako podjetje i v razvoju. Stroji, ki so jih Pričakovali že marca, so prišli šele novembra, in tako Podjetje ni moglo izpolniti plana. Veliko težav so imeli tudi s kvalificirano delovno silo, ki so si jo morali sami vzgojiti, saj je v podjetju največ mladih ljudi. Zaradi težav tudi niso mogli izpolniti vseh naročil, ker je za njihove izdelke veliko povpraševanje, saj so edino specializirano podjetje za otroško konfekcijo v državi. Jopice, smučarske komplete, ba-by garniture, dekliške komplete in ostale izdelke delajo v vseh otroških velikostih in v 30 barvnih desenih. Zaradi Velikega povpraševanja so se letos dogovorili s podjetjem Vuntex iz Odžaka blizu Dobo- ja, da je postal poseben obrat Dolenjke. V Mirni peči je tako skupna navabna in prodajna služba, Vuntex pa izdeluje vse predmete po njihovih naročilih in načrtih. • V podjetju se zavedajo, da morajo za dobro gospodarjenje nujno osvojiti trg. Zato so letos zaposlili tudi štiri trgovske potnike, ki sklepajo pogodbe za izdelke po vsej Jugoslaviji. Prvi rezultati so že tu, saj se je s tem precej povečalo povpraševanje pa njihovih izdelkih. Trenutno prodajo največ v Sloveniji, vendar prodaja v Makedoniji skoraj v ničemer ne zaostaja. Lansko leto so s svojimi izdelki prvič nastopili na »Gorenjskem sejmu« in modni reviji, sodelovali pa so tudi na »Novoletnem sejmu« v Ljub- ljani. S prvimi nastopi v javnosti so zelo zadovoljni, saj so sklenili precej novih pogodb. Med drugim sodelujejo tudi s centrom za sodobno oblačenje v Beogradu. Center je organiziral posebno ocenjevanje izdelkov iz Mime peči. Kolekcije je ocenjevala posebna komisija, v kateri so sodelovali člani »Porodice i domaćinstva«, Gospodarske zbornice in predstavniki likovnih umetnikov. Oceno njihovih izdelkov je objavila tudi Borba v svoji redni rubriki »Porodica i domaćinstvo«. Kolekcije so označili kot zelo zanimive v pogledu modelov in barv ter jih ocenili kot nadpovprečne. Ugotovili so, da se je Dolenjka specializirala za tisto, kar je trg dejansko potreboval. Očitajo jim pa to. Srečni Movomeščani — kupi snega lahko ostanejo! Pločniki so polni snega 1» ljudje se jezijo nad spolzkim snegom, zaradi katerega lahko na vsakem koraku padejo. Medtem ko v Ljubljani ljudi, ld ne počistijo pločnikov Prijavijo sodniku za prekrške, so lahko v Novem •Bestu popolnoma brez skrbi. Komunalno podjetje je očistilo tiste predele, za katere mora skrbeti- Podjetja in zasebniki, *d imajo nekoliko več čuta, so očistili sneg pred svojimi stavbami, vendar velika večina pločnikov Počiščenih in imamo na Vsakih nekaj metioy na "Sh kar stopničke, toda 83 to se nihče ne zmeni. Odlok o javnem redu *" Miru -bivšega okraja Novo mesto pravi, da morajo lastniki hiš ali najemniki" počistiti pločnike in hodnike pred stavbami in jih posipavati v primeru poledice do pol 7. ure zjutraj, po potrebi pa tudi večkrat na dan. Za kršilce tega odloka je predvidena kazen 500 din. Ker ni več okraja, tudi odlok več ne velja. Kaj Sedaj? Na postaji Ljudske milice so nam povedali, da krivce le opozarjajo. Predpis bi se moral spremeniti, da bi lahko ostreje ukrepali. Komunalno Podjetje naj bi pobiralo Prispevek za čiščenje, ker bi se tako lahko stvar "ajbolje uredila. Mnenja so, da s (kaznimi. ne bi Uspeli, zato skušajo urediti stvar in kar najbolj Pomagati. Občinski oddelek tajništva za notranje zadeve je •Unenja, da bi morali or-Sanl TNZ prijavljati kriv-vendar trenutno ni odloka in ni nobene možnosti za kaznovanje. Sodnik za prekrške ni dobil še nobene prijave. Dejstvo je, da odlok več «e velja. Pri OLO Ljubljana je bila imenovana Posebna komisija za Usklajevanje predpisov združenih okrajev in bo Zadeva kmalu urejena. Prijave bi lahko vložili takoj, vendar bi krivce lahko kaznovali šele po '»idu predpisa OLO Ljub-'Jana. Torej — Odloka ni in kaznovati ne morejo niko-Ear. Sprašujemo se, kaj bo, ko se bo sneg začel topiti in bo še večja možnost za poledico. Zato bi 'e zdaj, pred odjugo, mo-r*U lastniki in upravitelji hiš v Novem mestu narediti red! Hotel METROPOL v Novem mestu ima novo kuhinjo Gostinsko podjetje hotel Metropol je preuredilo svojo kuhinjo in jo opremilo z novim štedilnikom, električnim kotlom, enim električnim pekačem in dvema na trdo kurjavo, z električnim cvrtnja-kom, grelnim pultom, napravo za peko čevapčičev ter sodobnimi emajliranim! omarami za posodo, sušenje posode in vse ostalo. Nova kuhinja je najbrž najsodobnejša, kar jih je pri nas južno od Ljubljane. Njena zmogljivost je 400 obrokov. Omogoča hitrejšo pripravo jedil, jedilnik bo lahko raz-novrstnejši, razen tega pa bo gostinski obrat z grelnimi pulti lahko gostom serviral toplo in nspostano hrano. Nove napeljave in vsa nova oprema ter dela za preureditev so veljala okoli 5 milijonov dinar- jev. Vso opremo je izdelalo podjetje »Ključavničar« iz Ljubljane. M; da uporabljajo le prvovrsten material, ki proizvode draži. Bazen tega je doba otroških garnitur nekoliko krajša kot za ostale izdelke in bi bile cene lahko nižje. Podjetje se sedaj pripravlja za izvoz, saj imajo za to precejšnje možnosti. Dokončne pogodbe še niso sklenjene, vendar bodo verjetno izvažali v zahodne države rokavice, ki so zelo kvalitetno izdelane. Podjetje ima sedaj velike težave s prostori in bodo zato v letošnjem letu vložili v nove investicije nad 10 milijonov dinarjev ter tako vsaj malo omilili ta problem. V kratkem pa bodo posvetili tudi večjo pozornost tehnološkemu postopku pri delu, ki so ga do sedaj zaradi pomanjkanja kadrov malo zanemarili. V podjetju se zavedajo, da bodo na trgu uspeli le v primeru, če bodo konkurenčni s sorodnimi podjetji v modelih, ceni in kvaliteti. Sredstva in trud, ki ga bodo morali v to vložiti, bodo gotovo povrnjeni v kratkem času, ker že prvi rezultati veliko obetajo. —jk Ljudska tehnika za 20-letnico Kočevskega zbora V okviru letošnjega slavja v Kočevju bo prispevala tudi Ljudska tehnika svoj delež z raznimi nastopi in prireditvami svojih organizacij. Tako se bodo člani Zveze radioamaterjev Slovenije povezali z vsemi važnimi točkami, kjer so med NOB obstajale radijske postaje, in ustvarili zvezo s središčem v Kočevju. Na posebni razstavi bodo prikazali delovanje teh zvez med NOB, v Črnomlju pa se bodo zbrali vsi vezisti teh dni. Tudi Foto-kino zveza Slovenije pripravlja dvoje akcij. V dvorani množičnih organizacij v Kočevju bodo odprli 28. septembra razstavo, ki bo prikazovala vse zgodovinske dogodke do leta 1945 na Kočevskem in spomenike v črno-beli in bareni tehniki. Drugi del bo prikazoval povojno politično, gospodarsko in kulturno graditev tega področja. K sodelovanju so povabili vse fotoklube Slovenije in tudi maršala Tita. Posneli bodo ozki film o Kočevski in ga v dneh proslave predvajali. Pripravili bodo tudi ličen katalog z najboljšimi posnetki z razstave. Kmetijsko-tehnična komisija bo organizirala zbor kmetijskih strojnikov in gozdarjev, ki bodo razpravljali o kmetijski in gozdni mehanizaciji. Pripravili bodo tudi tekmovanje kmetijskih strojnikov-traktoristov Slovenije v agrotehniki, katerega se bosta udeležili po dve ekipi iz Dolenjske in Po-savja. V zvezi s tem bo odprta razstava domačih in uvoženih gozdarskih in kmetijskih strojev. Občinske organizacije pa bodo že prej izvedle pred-tekmovanja, priprave in razstave, da bo izbor resnično kvaliteten. -mtr- NOVOTEKS: sintetika za izvoz in za domači trg Novoteks se je lani po več letih spet uvrstil med izvoznike. Resda niso prodali večjih količin na tujih tržiščih, zato pa so ugotovili potrebe in okus tujega potrošnika ter se pripravili na letošnje leto, ko bodo izvozili več. Tekstilna industrija bo letos morala izvoziti 30 odst. tega, kar bo volnarska industrija uvozila kot surovine. Novoteks bo zato letos izvozil 150 tisoč kvadratnih metrov tkanin in okoli 80 ton preje v skupni vrednosti blizu 555 tisoč dolarjev. Zunanje tržišče zahteva predvsem lahke tkanine, ponekod iz čiste volrie, drugod speir mešane s siritetiko (55 odstotkov diolena in 45 odst. volne). Takšni izdelki odhajajo v tujino bodisi kot oblačilna konfekcija, bodisi kot trikotaža, potem ko jih je predelala domača trikotažna industrija. Pri izvozu tekstila so težava zelo kratki dobavni roki, druga pa je v tem, da so naše proizvodne cene včasih celo za 15 odst. višje kot one na zunanjem tržišču. Vse kaže, da bo domača tekstilna industrija morala v bodoče posvečati več pažnje proizvodnji tkanin iz sintetičnih vlaken, saj jih vedno bolj zahteva tudi domače tržišče. Novoteks je med prvimi, ki so se lotili te proizvodnje. 2e v letu 1961 so izdelali okoli 3 tisoč metrov takšnih tkanin, lani 40 tisoč metrov, po letošnjem planu pa jih bodo naredili 200 tisoč metrov. Poleg zahtev domačega tržišča ne gre pozabljati, da . ustvarjamo v Jugoslaviji proizvodnjo sintetičnih vlaken, Tovarna Iplas v Kopru, podobna tovarna v Mostah pri Ljubljani in še ena v Skopju v Makedoniji bodo, ko bo stekla v njih proizvodnja, izdelale toliko sintetičnih vlaken, da jih bo na pretek. Razen tega bomo pri uvoženi volni odslej dobivali še po 20 odst. sintetičnih surovin. Sintetična preja, ki smo jo uvažali doslej, ni povzročala težav, ker je proizvodni po- Cepljenje proti gripi Konec januavja je bilo v Žužemberku prvo cepljenje proti gripi. Prvič je bilo cepljenih 117 del?.vcev in uslužbencev iz delovnih kolektiv jv obrata Iskre, zidarskega podjetja »Remont« in kmetijske zadruge. Cepljenje je organiziralo matično podjetje »Iskra« za svoj obrat v Žužemberku, priteernilo pa je tudi člane nekaterih kolektivov. Pobudo tega podjetja in pripravljenost sodelovanja z ostalimi kolektivi toplo pozdravljamo! M. S. Tudi ona tke izdelke iz sintetičnih vlaken in po svojih močeh prispeva k izvozu stopek pri tkanju skoraj ne-izpremenjen. Pri proizvodnji in obdelavi sintetične preje pa je teže. Nobeno domače tekstilno pod« je t je ni sposobno z dosedanjo strojno opremo izdelovati prejo iz sintetičnih vlaken. Novoteks se je zato odločil usmeriti svojo proizvodnjo v uporabo sintetike. Izdelali so elaborat za novo predilnico, ker že imajo vse osnovne pogoje: delovne prostore, izkušeno delovno silo in strojne naprave za obdelavo/ Potrebujejo nekaj strojev za oplemenitenje, ki jih bodo dobili letos iz zamejstva. Celotna naložba bo veljala okoli 900 milijonov dinarjev, vključujoč tudi potrebna obratna sredstva. Zato so Novoteksovi napori letos krepko usmerjeni zlasti v proizvodnjo sintetike, kar hkrati pomeni, da se skrbno pripravljajo na izvoz. M. J. Za 12 milijonov manjši narodni dohodek zaradi nesreč pri delu Posledice dolgotrajne in hude zime Novembrski sneg je pokril precejšnje površine nađ kolerabo, repo in celo korenjem v Suhi krajini, da ne govorimo o tem, da večina kmetovalcev ni imela stelje pod streho. V prvem polletju letošnjega leta se bodo zato posledice zgodnje In hude zime odražale v živinoreji. Zaradi nepospravljene repe bo nazadovala reja prašičev, medtem ko stelje za živino že zdaj zmanjkuje. Stalna komisija za varnost pri delu pri ObSS Brežice je opravila- pregled HTV naprav in ugotavljala število nesreč pri delu v več kolektivih. V Brežicah so obiskali obrat IMV, Opekarno »Prevoz«, »Agroservisa, Tovarno pohištva, Kmetijsko zadrugo, KGP, »Gradbenik«, in »Posav-je«, Podjetje za popravilo voz v Dobovi, Mizarstvo v Dobovi, Obrtno kovinsko podjetje v Dobovi, »Kovino« na Bizelj-skem in Kmetijsko zadrugo na Bizeljskem. Komisija je ugotovila, da Organizacija, ki je tudi najhujša zima ni ustavila sredi živahne dejavnosti, so naši taborniki. Več berite o njihovem delu in »gozdni šoli« na Frati na 15. strani današnje številke. Na sliki: skupina na terenskem pohodu. Naloga: orientacija s kompasom in zemljevidom v neznani pokrajini. Sneg? No, res je ovira, a ne nepremagljiva za tistega, ki pozna naravo! podjetja HTV naprave nabavljajo. Lani so zanje in za požarno varnost porabila okoli 8 milijonov dinarjev. Navzlic temu pa je storjenega premalo. V Tovarni pohištva v Brežicah so uredili naprave za odvajanje prahu, stroji so premalo zaščiteni, delavci pa zaščitnih naprav največkrat ne uporabljajo. V hidrantih je slab vodni pritisk, zato bo treba razmišljati o požarnem bazenu. To bo morda zdaj najlaže' rešljivo, ker je, podjetje v rekonstrukciji. V Opekarni Brežice so brez sanitarnih naprav in gar. derobe. Tudi HTV pravilnika nimajo, bencin in plinska olja pa skladiščijo v neprimernih prostorih. Delavci v Podjetju za popravilo železniških voz v Dobovi delajo v neurejenih delovnih prostorih, brez ogrevanja, največkrat izpostavljeni vremenskim neprilikam. V KZ Bi-zeljsko imajo pomanjkljive električne napeljave, ki bi prav lahko povzročile požar ali smrtno nesrečo. V najtežjih delovnih pogojih delajo delavci »Kovine« na Bizeljskem in Kovinskega podjetja V Dobovi, ker imajo oboji zelo neurejene delovne prostore- Mnogo problemov s področja HTV je tudi v obrtnih podjetjih. Delovni prostori so največkrat premajhni, slabo ogrevani in niso prezračevani, stroji so premalo zaščiteni, delavci zaščitnih naprav ne uporabljajo, garderob in sanitarnih naprav ni ali pa so zelo pomanjkljive. Zgledno stanje v HTV je komisija našla samo' pri Kmetijski zadrugi Brežice. Komisija je ugotovila, da je v obiskanih podjetjih 1508 zaposlenih, lani pa je bilo v njih 289 nesreč pri delu. Izmed tisoč zaposlenih se jih je torej kar 195 poškodovalo. Zaradi tega je bilo Izgubljenih 4820 delovnih dni ali povprečno 17 dni na poškodbo. Prizadeta podjetja so lani samo na račun delovnih dni, izgubljenih zaradi nesreč pri delu, imela blizu 12 milijonov dinarjev škode, ker je bil narodni dohodek za toliko manjši. Ugotovljeno stanje resno o-pozarja, da bo treba oživiti delo HTV komisij v kolektivih, jih navajati k samostojnim analizam, k podrobnemu raziskovanju vzrokov nesreč, k odpravljanju teh vzrokov in k uvajanju resne HTV v delovnih prostorih pa tudi na orodjih. Te naloge bodo postale pomembnejše kot doslej zlasti letos. Novi zakon o socialnem zavarovanju, ki je veljaven od 1. januarja, namreč določa, da nosi vse stroške za zdravljenje in boleznine, ki nastanejo zaradi nesreč pri delu, kolektiv. **ev. 5 (671) DOLENJSKI LISX PISMA UlflWtiHfŠTYU RAZMIŠLJAMO 0 TITOVIH BESEDAH Tri na mah Tovariš urednik! Dolenjski list z dne 31. 1. 1963 je prinesel notico o izrednem pojavu jate severnih labodov na Krki pri Srebrni-čah. Z debelimi črkami je bil napisan slavospev lovcu, ki je uplenil tri labode, zraven pa fotografski posnetek trofeje in junaka, čudovito! Senzacionalno! Da pomnil pozni bo še vizuk ... Vprašujemo pa se, kaj je preprečilo junaškemu lovcu, da ni uničil cele jate? Ali mu je zmanjkalo nabojev? Ali pa so ponosni, kraljevski ptiči že po prvih strelih strahopetno zbežali? Vsekakor je moral biti neki zunanji vzrok, saj lahko iz okoliščin sklepamo, da je storil naš lovec vse, kar je mogel. Vendar, tri na en mah, tudi to je junaštvo. Nedolžni beli ptiči! Sla po življenju jih je prignala s severa na jug do daljne Krke, sla po ubijanju jih je pre-Stregla. Ko so se onemogli po dolgem poletu spustili na Krko, počitka in hrane potrebni, je začelo grmeti in trije so našli svoj počitek za vedno. Herostrat je uničil tempelj grške boginje lova Artemide v Efezu, eno od sedmerih čudes starega veka, samo zato, da bi postal slaven — takrat, leta 356 pred našim štetjem, namreč še niso poznali puške in fotografije. Ne znam odgovoriti na vprašanje otroka: »Ja, zakaj pa je tri ustrelil, a jih bo jedem TovarH urednik! Zdi se mi, da ne bi bilo narobe, oko bo tudi vaše uredništvo zavzelo do dogodka svoje stališče, drugačno od slavospeva. Prav je, da ste objavili zanimivost. Gre pa tudi za vprašanje vzgoje k srčni kulturi. Naj bi takšno dejanje ne našlo več posnemovalcev! Zakaj ubijati? Človek je povzročil, da je izumrlo ie toliko vrst čudovitih Hvali in tudi prelepi labodi so že razredčeni. Ali ne bi bilo lepše ujeti jato labodov le v fotograf-sko kamero? AH ne bi bilo lepše poklicati otroke in druge ljudi, da bi miroljubno od daleč uživali pogled na takšno redkost? In če se žo lovski duh res ni mogel upreti priložnosti priti do trofeje, ali ne bi bila ena več kot dovolj? Prav bi bilo tudi, da bi o dejanju rekli besedo še pravi lovci in lovske ^organiza-cije. Trdno namreč upam, da je večina lovcev takšnih, H so postali lovci zato, ker ljubijo naravo, in ne zato, ker ljubijo ubijanje. Da se razumemo: ni mi neznano, da je labode, ki so sicer zaščitena divjad, po Zakonu o lovu dovoljeno loviti od avgusta do konca marca. Opravičevanje dejanja v to smer torej ni potrebno. Gre pa za načelo lovske pravičnosti poleg načela humanosti. Lov ali pokol? Dr. Ludvik Golež, Novo mesto Ni lovsko, ne častno I Tovariš urednik! Zadnje tedne pošiljajo naše in skoraj vse evropske države prek svojih radijskih postaj SOS klice ta pomoč divjadi, ki zaradi izredne zime preživlja hude čase. Krmljenje in reševanje trpeče divjadi mora biti častna dolžnost vsakega pravega lovca, da reši, kar se rešiti da! Dolenjski Ust je v svoji zadnji številki priobčil fotografijo, ki je izzvala zgražanje vseh pravih lovcev in kulturne javnosti. Predstavlja 1. Pungartnika iz Novega mesta ker se mu je posrečilo »ubiti« pri Srebrničah na Krki z zaporednimi streli kar 3 labode! Sicer je res, da predpisi dovoljujejo odstrel labodov. Res je pa tudi, da lovska pravila predpisujejo, da se lov izvršuje poleg zakonskih predpisov po načelih ustaljenih lovskih običajev m lovske pravičnosti, to je po načelih lovske etike! Pod tem je razumeti tudi moralno prepoved brezdušnega uničevanja divjadi, posebno tako redke, kakor so labodi. Uničujoča zima jih je pregnala iz severne domovine tudi v naše kraje, kjer so te krasne^ in nedolžne živali, utrujene in oslabljene, v borbi za svoj obstoj skušale najti začasna varna zatočišča! Mislim, da takšna dejanja ne povzdigujejo ugleda slovenskih lovcev in da 30 kg neokusnega labodjega mesa ni prineslo »srečnemu« uple-nitelju nobene koristi. Otmar Sever, Kostanjevica na Krki 0 »trofejah« pri Srebrničah Zima je živali hudo prizadela. Dnevno beremo in poslušamo priporočila, da v tej ostri zimi pomagamo živalim. Zlasti je zima prizadela plemenito divjad, živi bogati del narave. Lovci se trudijo, da ji pomagajo, pa tudi drugi ljubitelji narave ne stoje ob strani. Ostra zima je zlasti prizadela pernato divjad, ki živi ob vodah. Zaradi zamrzavanja voda in močvirij se pomika proti jugu, iščoč hrano. Zelo rada se zateče v naše dolenjske reke in potoke, ki so skoraj brez ledu in čiste. Dokaz, kako daleč potuje pernata divjad za hrano, je ra-cak, ki je bil 20. januarja ustreljen na Lahinji pri Črnomlju. Na nogi je imel obroček narodnega muzeja v Pragi. Vsi resnični ljubitelji narave smo z mešanimi občutki brali v zadnji številki Dolenjskega lista odo »lovcu«, ki je pri Srebrničah »koraj-žnm uplenil kar tri labode, pravo redkost ne samo pri nas, temveč v Evropi sploh. Predstavljamo si. kako je bilo: jata belih labodov seje v kruti zimi, ki jo je pregnala iz kdo ve kakšnega narodnega parka aH naravnega zavetišča k nam, ustavila lačna in onemogla na Krki. Podcrtajmo ONEMOGLA, kar potrjuje število »trofej«. Sodim, da je »lovec« imel puško dvocevko. Živali niso mogle odleteti po prvih strelih, zato je imel dovolj časa. da je puško ponovno nabil. Tri živali so obležale ... Res je, zakon ne prepoveduje odstrela labodov v tem času, čeprav je ta žival redkost, če pri tem upoštevamo lovsko strast po trofeji, menimo, da bi bilo z enim uplenjenim labodom tej lahko povsem zadoščeno. Zakaj rafali po onemoglih redkih živalih? Je to lovsko? Ni' Lovci imajo za taka dejanja krepak izraz, ki ga tu ne bi zapisal, gotovo pa ga pozna tudi »srečni uplenitelj«. Prav bi bilo, da bi lovska organizacija, katere član je ta lovec, o tem razpravljala. Pa morda še kdo drug. Ljubitelj narave Ljulfka ni hrana za ptiče! Tovariš urednik! Te dni sem kupil v neki novomeški trgovini 10 dkg ptičje hrane, ki jo pokladam revčkom v tej hudi zimi na okno. Zelo sem se začudil, da je bilo vmes toliko drobnih črnih semen. Strokovnjak mi je pojasnil, da je to ljulj-ka, ki je za ptičke strupena hrana! Trgovina verjetno ni Tovariš — nova cena za človeka (Nadaljevanje s 1. str.) se ne hi še pravi čas uprli nasilju in izkoriščanju. Problem je v tem, da tudi v nekaterih uradih in ustanovah naravnost tekmuje-je, kdo bo manj tovariš in bolj gospod, kar nemalokrat tudi ustreza razmeram, ki vladajo v takem uradu oziroma ustanovi. Kjer je namreč preveč »gospodov«, je običajno malo tovarištva in vzdušja medsebojnega zaupanja ter spoštovanja. Kjer je od tega, ali bo podrejeni ogovarjal svojega šefa z gospod ali tovariš, odvisno tudi počutje, ki ga lahko naredi šef prijetnejšega ali manj znosnega, si običajno tudi sodelovanje članov kolektiva pri odločanju težko utira pot. Beseda tovariš izraža novi čas, vsebino novih odnosov in ustreza novemu položaju človeka in občana v novi družbi. Tovariš je nova cena za socialističnega človeka. Marsikdo, ki se, denimo v kakšni ustanovi kot šef ne more sprijazniti, fiB bi si bili člani kolektiva tovariši in si na vse kriplje, tudi z avtoriteto svojega položaja, prizadeva vpeljati hierarhično lestvico, kjer so tisti na vrhu zmeraj gospodje, drugi pa kakorsibodi, bi najbrž najraje, če bi seveda mogel, odriniti upravljavce na stran in upravljal kar sam. To dvoje, se mi zdi, gre vštric in bi za marsikaterega »gospoda šefa« težko rekel, da ohranja gospode in gospe pa gospodične v uradu ali ustanovi kar tako, morda iz navade ali pa zato, ker se pač ne domisli, da je stari meščanski svet že odbrenkal na svoje strune. Človek bi hotel verjeti, da je beseda gospod le še železna srajca, ki pa sicer ne vpliva na odnose med ljudmi in nima z različnim vrednotenjem človeka nič skupnega. Toda žal marsikdaj ni tako. So še ljudje, ki uporabljajo to besedo kot merilo, s katerim merijo svoj odnos do sočloveka. Včasih stopite v trgo- vino in rečete: »Tovariši-ca...«, pa že vidite njen srepi pogled, če vam celo ne zabrusi: Za vas nisem tovarišica, saj nisva skupaj krav pasla! — Ali pa si predstavljajte, da ležite v bolniški postelji in ob pregledu rečete: »Tovariš doktor ...« Gotovo bo marsikateri zdravnik slišal na to besedo in vam bo vljudno odgovoril, ker ne bo videl nič slabega v tem, da vam je tovariš, toda pri kakšnem »gospodu doktorju« najbrž ne bi šlo tako gladko. O pač: če bo videl v vas človeka, s katerim se ne gre bosti in ki zna povedati na glas, kar misli, bo raje požrl slino in skril občutke, ki ga spreletavajo ob besedi tovariš. Zgodi pa se lahko tudi drugače. V trgovino bo stopila »gospa« in si zaželela to in to. Kar naenkrat pa se bo zdrznila, kakor da jo je nekaj pičilo. Le kaj se je moglo zgoditi? Nič drugega kakor to, da je prodajalki ušla beseda, o kateri »gospa« še sanjala ne bi rada. Kaj bo zdaj storila? Morda bo nahrulila prodajalko ali pa bo naščeperjena zapustila trgovino. Še raje pa bi videli, da se prodajalka ne bi ugriznila v jezili, am- kriva, da prodaja tako seme, pač pa tisti, ki ji to dobavlja. Zelo se tudi čudim, da stane kilogram takega name-Sanega odpadnega semena kar 220 dinarjev, kilogram pšenice pa menda 35 ali 40 dinarjev. Jakob Starina, Novo mesto Kje so vzroki nehumanosti? V zadnji števiakl Doknjskega lista sera bral o uplenjenih divjih labodih. Res je, da je selitev labodov tako daleč na Jug redkost, res pa je tudi, da so labodi maloštevilni. Lovec I. P. se je verjetno hvalil,-da je uplenil trt tako redke in plemenite živali, ki so se zatekle na zeleno Krko, da bi si odpočile po dolgem letu in napolnile prezeble lačne že-lodčke. Mene in tudi vsakogar, ki Ima vsaj malo veselja đo narave in lova, bi bilo sram takega dejanja, kajti lovec mora biti tudi gojltelj in ljubitelj živali. Tako dejanje store samo oni, ki ne gledajo lepote narave In živali, temveč pohlepno segajo po mesu. Res je, da je labod dovoljen za odstrel, toda ta žival je okras narave ln je naj plemenitejša pernata divjad. Ce bi torej lovec uplenil samo enega laboda, ga dal nagačiti za Šolske namene ali v spomin na redek lov, bi Se razumel, tako pa nikakor ne morem razumeti njegovega dejanja. Ko Je prvi labod smrtno zadet omahnil, se ostale živali niso prestrašile in se morda niti niso mogle več dvigniti. Mislim, da je to nehumano do divjadi in nečloveško od lovca I Zelena bratovščina naj se razvija ob drugačnem pojmovanju narave in njenih lepot. MARTIN BELE, Novo mesto, Jerebova Z pak da bi kupovalki odločno rekla: »Z besedo tovarišica sem izrazila spoštovanje do vas. če mislite, da ga niste vredni, bom drugič rekla samo: Kaj bi radi? Ali pa pojdite v trgovi-mo, kjer jih še ni srečala pamet...« — To bi morala reči, in to celo kljub ekonomskemu računu ali pa morda prav zaradi njega! Tudi pacient \, bolnišnici bi moral povedati »gospodu doktorju« jasno in glasno: »Nikar ne merite svojega odnosa do mene po tem, kako sem vas ogovoril! Izven ustanove se lahko greste gospoda, kolikor vas je volja, toda tukaj ste v službi skupnosti in za delo ste plačani iz denarja, ki ga prispevamo zavarovanci ...« , V nižjih razredih osemletk je že bolje, razen redkih izjem seveda. Kako lepo je slišati naše otroke, kako čebljajo, ko pridejo iz šole: »Tovarišica profesorica je rekla ... Tovarišica učiteljica nam je dala za nalogo...« Toda ko pridejo v višje šole, se začudeno razgledajo okrog sebe: Kaj pa je to? Zakaj profesor ne želi, da mu rečemo tovariš? Vseskozi, od prvega razreda osnovne šole, je bil otrok- vzgajan v tovarištvu, zdaj pa naj se kot človek, ki se že formira, potuhne, in pokliče profesorja gospod, ker si ga bo sicer ta »zapomnil« do konca študija. To pa je že dvoličnost, in kdor jo povzroča, res ni vreden, da vzgaja na izobraževalni ustanovi, kajti s svojo »vzgojo« dela več škode kot pa koristi. Otroke želimo vzgojiti v ljudi, ki bodo imeli korenine samo v novem svetu, brez primesi starega. Naši otroci naj bodo ponosni ljudje, svobodni vseh spon preteklosti, dovolj vzravnani, da jim ne bo treba več upogibati hrbta. Mlad človek naj zraste v človeka, kateremu beseda tovariš pomeni svobodnega človeka, povezanega z drugimi ljudmi, seveda brez gospodov, s skupnimi koristmi in pri urejanju skupnih zadev, za zgraditev lepšega življenja. To je cilj, za katerega se bojujemo, pa ne z akti in štampiljkami, ampak z vzgojnim delom in prepričevanjem. Zaradi tega cilja moramo odstranjevati iz medsebojnih odnosov vso navlako preteklosti, ki ue sme z nami v nov, lepši svet. J. B. 0 tehnični kulturi v občinskih statutih Organizacije Ljudske tehnike so že sodelovale v javnih razpravah o osnutku nove ustave, posebno nalogo v zvezi s tem pa je opravil četrti kongres v Zagrebu. Tako je predsedstvo CO predlagalo ustavni komisiji, da se vnese v 89. in 95. člen zvezne ustave tudi pomen in vloga tehnične kulture. Razumljivo je, da bo ta predlog, ko bo osvojen, veliko prispeval k nadaljnji krepitvi Ljudske tehnike. Vprašanje tehnične kulture v občinskih statutih pa so obravnavali tudi na plenumu združenih okrajev Ljubljane, Kranja in Novega mesta. Imenovali so posebno komisijo, v kateri sta zastopala Dolenjsko inž. Pečar in Dušan Zu- pane. Na podlagi osnutka statuta občine Ljubijana-Center je izdelala predloge za dopolnitev občinskih statutov in predlog za vključitev tehničnega izobraževanja med veje dejavnosti naše družbe. Predlagala je tudi, naj se vnese nov člen o tehničnem izobraževanju in vzgoji, ki naj se razvija v šolah, organizacijah ln ustanovah Ljudske tehnike; naj se ustanove objekti in naprave, ki bodo služili tehničnemu izobraževanju in vzgoji, ki naj dobiva tudi materialno pomoč. V naslov Svet za izobraževanje, telesno vzgojo se naj vnese tudi tehnična vzgoja. Komisija je dala smernice tudi organom družbenega samoupravljanja za Še o stanju ceste BREŽ.CE-PIŠECE Pod tem naslovom je bilo pred kratkim v Dolenjskem listu objavljeno opravičilo Cestnega podjetja Novo mesto v zvezi s stanjem bivše okrajne ceste, sedaj ceste III. reda Brežice-Pisece. Iz članka je videti, kot da je dolžnost, da za to cesto skrbi ljudski odbor, in ne cestno podjetje. Zato smatramo, da je potrebno pojasniti, kdo je kriv, da jc cesta bila v opisanem stanju, ln kdo, da ni bila pravočasno urejena. Mislimo, da vsekakor Cestno podjetje v Novem mestu, kajti 1. če bi cestno podjetje normalno vzdrževalo cestišče, bi verjetno do tega stanja ne prišlo; 2. če bi podjetje sprejelo predlog komunalne uprave pri ObLO Brežice, da potreb, no količino gramoza priskrbi iz dobovske gramoznice, bi bilo cestišče tudi pravočasno urejeno. Vse to, se je, seveda, dogajalo po tem, ko je bilo cestišče že praktično v neuporabnem stanju in avtobusna zveza prekinjena. ObLO pa je v tem primeru priskočil samo na pomoč in pokazal pripravljenost pri rešitvi problema. Relacija, na kateri naj bi prevažali gramoz iz dobovske gramoznice, je samo približno 1 km daljša, cesta, po kateri naj bi se prevažalo, jc bila v takem stanju kot ona, ki so jo urejali. Zakaj podjetje ni takoj sprejelo ponudbe komunalne uprave ObLO Brežice, nam ni razumljivo. Uprava za komunalne zadeve ObLO Brežice pospeševanje tehnične izobrazbe in za sodelovanje z družbenimi organizacijami in društvi, ki se ukvarjajo s tehnično kulturo. Zato naj na oddelku za družbene službe skrbe tudi za tehnično kulturo. Okrajni odbor Ljudske tehnike v Ljubljani je obravnaval te predloge in jih tudi posredoval občinskim odborom LT in komisijam za sestavo občinskih statutov. Ker ravno sedaj sprejemamo statute okraja in naših občin, smo prepričani, da bodo vsi občani podprli želje Ljudske tehnike, ki ima velik pomen za izobraževanje našega človeka, občana in državljana. Člani Ljudske tehnike pa naj še naprej sodelujejo v razpravah za občinske statute, da bo dobila Ljudska tehnika v statutih tako vlogo, kot jo zasluži. —trm— K Predstavniki večjih podjetij iz BiH so na nedavnem sestanku v Sarajevu ugotovili, da so dani vsi pogoji za uresničenje predvidenega Izvoza za letos. Letos nameravajo iz te republike izvoziti za okrog 28 milijard 200 milijonov dinarjev blaga, kar je za 28 odstotkov več kot lani. Kri, ki rešuje življenja Pretekli teden so darovali kri na novomeški transfuzijski postaji: Marija Durič, Malči Goršc, Marija L'ršie. Neža Kodu". Tone Gruden, člani kolektiva Zdravilišče Šmarješke Toplice; Marija Skr-l)i-t-, delavka iz Dolnje Brezovice; Pavel Turk, Janez Kuhelj, člana kolektiva osnovne šole Šentjernej; Marija Pire, gospodinja iz Dolnjega Vrhpolja; Marija Udovč, gospodinja iz Žabje vasi; Jože Potoear, posestnik iz Stare vasi; Jože Vranešič, član kolektiva PLM Šentjernej; Marija Miklavčič. delavka iz Gornjega Mabarovca; Franc Simončlč, delavec iz Javorovlce; Anton Brdik, posestnik iz Velikega Bana; Ivan Kratkovič, posestnik iz Apnenika; Ana Gore nc, gospodinja iz Smarij; Anton Hočevar, posestnik iz Smalčje vasi; Anton Zagore, iz Mizarskega podjetja v Šentjerneju; Frančiška Metelko, gospodinja iz Dobravice; Jože Strojin, posestnik iz Ma-harovca; Jože Piletič, delavec iz Gornje Brezovice; Alojz Znidarsič, posestnik iz Smalčje vasi; Jože Po-točar, posestnik iz Gornjega Maharovca; Fant Zagore, gospodinja iz Šentjerneja; Bojan Ceh, Danilo Kovačič, člana kolektiva Novoteks (Novo mesto); Karolina Zupan, gospodinja iz Gornjega Vrhpolja; Jožefa Zagore, gospodinja iz Javorovlce; Frane Cvelbar, posestnik z Vrha; Ana Luzar, gospodinja iz Šentjerneja; Martina Cvelbar, gospodinja z Vrha; Jožefa Zagore, gospodinja iz Javorovlce; Amalija Popovič. Slavka Kegljevli, iz Posebne Šole v Smihelu. Arh. Marjan Mušič: PRED 600-LETNICO NOVEGA MESTA Ureditev lokalov in izložb v Novem mestu V zvezi z bližajočo se 600-letnico Novega mesta in istočasno 20-letnico osvoboditve so v teku ali vsaj v načrtu tudi dela, ki naj urede in olepšajo zunanjo podobo našega mesta. S tem v zvezi je važno posebno vprašanje ureditev fasad in izložbenih oken trgovskih podjetij, zlasti v zgodovinskem jedru Novega mesta. Bivša Okrajna trgovinska zbornica je že pred več kot petimi leti dala pobudo za določitev načel, po katerih naj bi se preureditev trgovskih lokalov izvršila. Arhitekt Marjan Mušič, po čigar načrtih so se takrat izvajala obnovitvena in ureditvena dela zlasti na Glavnem trgu, je na prošnjo Trgovske zbornice podal svoje strokovno mnenje že 1. novembra 1957. Ker so ob vse pogostejši želji in zahtevi obnovitve trgovskih lokalov in izložb ta vprašanja pereča, objavljamo izvleček iz strokovnega mnenja prof. M. Mušiča v resno obravnavanje in upoštevanje vsem, ki se jih to vprašanje tiče. Janko Jarc . Stanje izložb in trgovskih lokalov v Novem mestu je v vsakem oziru nadvse pomanjkljivo. 2f dolgo je to spoznanje zorelo, vendar je šele se--daj prišlo do tega, da se postopoma sanirajo razmere v okviru c'obro preverjenih načel, upoštevajoč specifičnosti, ki so krajevno pogojene. Pri Posegih na področju Glavnega trga pa je potrebna posebna pažnja, ki jo odrejata pomemben položaj in svojstven značaj enovite arhitektonske celote trga. Prvi pesegi v funkcionalno ta estetsko ureditev Glavnega trga so bili pred leti izvršeni; urejene so bile tedaj tržne površine z glavno cesto vređ, a ostala so neobnovljena pročelja obtržnih stavb, ki dajejo na splošno izraz zapuščenosti in arhitektonske neskladnosti. Vsa naša masta postopoma realizirajo svoj obnovitveni Program in se trudijo, da kar najbolje smiselno in estetsko zadovoljivo obnavljajo svoje staro mestno jedro: Pri tem pa je prvi poseg potreben prav v sestav izložb f» poslovnih lokalov, ki v največji meri kazijo .podobo celote in često tudi v funkcionalnem pogledu slabijo poslovanje v obratu samem. Zato so hvalevredne pobude, ki so že pred leti izšle iz bivše novomeške Trgovinske zbornice, prav tako pa tudi pobude in razumevanja, ki jih kažejo tako ObLO kot posamezna podjetja za obnovo svojih lokalov in izložb. Novomeški Glavni trs je po svoji konfi- guraciji izreden urbanistični spomenik, zato pa tudi ni vseeno, kako se naj v njem preobrazba lokalov in izložb uveljavi. Preden preidemo h konkretnemu predlogu, je prav, da si ogledamo problem, kakor se kaže v svoji celoti, s posebnim poudarkom na preoblikovanju lokalov in z njimi tesno vezanih izložb v preteklosti. Novomeški Glavni trg je imel v preteklosti poudarek na tržišču, preko katerega je potekala glavna prometna smer. Dragoceni tržni prostor je bil na vseh straneh strnjeno zazidan s hišami trgovcev in obrtnikov, ki so imeli v pritličjih svojih hiš obrtne in poslovne lokale. Značilnost le-teh je bila predvsem v arkadni rešitvi, ki je bila tudi funkcionalno nadvse utemeljena. Arkadni hodniki na pročeljih hiš so odrejali pot pešcev (promenoir) in so dajali hkrati zaščito pred padavinami in sončno pripeko. Ta izrazita funkcionalna utemeljitev pa se je odrazila tudi v estetskem oblikovanju tržnega pročelja, ki mu je dajala arkadna rešitev poseben mik in arhitektonsko žlaht-nost. V dobi merkantilizma, ko se je vedno bolj uveljavljala nebrzdana konkurenca v težnji po čim večjem zaslužku na račun skupnosti, so bili arkadni hodniki vključeni v prostor lokalov, povečali so ga in odstranili pokrit arkadni hodnik kot del javne ko- munikacije tržanov. Ponekod so povečanje lokalov izvedli na ta način, da so kar zazidali arkade, drugod zopet so jih delno odstranili, kasneje pa tudi v pogojih izpopolnjenih konstrukcij (traverze, armirani beton) povsem odstranili in izvršili prek vsega pročelja razsežne izložbene portale. Od vseh tržnih hiš je ves čas ostala edina neprizadeta arkadna arhitektura Bergmanove hiše na čelu trga. Med preureditvenimi deli na Glavnem trgu je bilo mogoče odkriti in deloma dopolniti arkade v hiši, kjer je samopostrežna trgovina, in v hiši, kjer je trgovina podjetja »Obrtnik«, smiselno pa vstavljene arkade ob ustju ceste Komandanta Staneta na Glavni trg. Sledovi arkadne arhitekture so nesporno o-hranjeni v nekdanji Koncilje-vi hiši in verjetno sosedni hiši. Primer poslednje samola-stne intervencije, ki je brutalno posegla v sestav dotlej zazidane arkadne arhitekture, je podan v Ogrizkovi hiši; v nji sta bila med vojno zazidana dva arkadna loka, ki sta se na sredini hiše opirala na spiralno oblikovan, tor-dirani, pozno srednjeveški steber. Ker so se adaptacije izvrševale med okupacijo in ni mogel uspešno intervenirati spomeniški urad, je bil arkadni sestav v celoti uničen, preostal je le steber, ki je danes dopolnjen in preoblikovan v spominski steber na Glavnem trgu. Nedvomno so tudi ostale hiše imele prvotno arkade, a so bile u ničene v kasnejših prezidavah. Največja samolastnost v pogledu adaptacij pa sovpada z razdobjem med obema vojnama, ko so bili odstranjeni v velikih razsežnostih pritlični zidovi in so bile a-porabljene armiranobetonske konstrukcije. Po osvoboditvi so bili v zvezi z obnovo poedi-nih hiš na Glavnem trgu u-strezno rešeni lokali in izložbe v bivši Fichtenauovi hiši, v stavbi »Opremales« in podružnice Državnega zavarovalnega zavoda. Njihova odlika je predvsem v tem, da so pravilno , odrejene zastekle-ne površine izložb v odnosu do zidnih površin pročelja. Pod nobenim pogojem se ne sme v področju Glavnega trga uveljaviti rešitev, ki je v novih mestnih delih, naravnost neodložljiva, da se izložbene površine raztezajo po-prek vsega pritličja; nasprotno, izložbene površine mora- jo biti uglašene na historično obravnavanje trznili hiš in morajo upoštevati statični izraz, ki je lasten tem hišam. Izložbene odprtine morajo biti arhitektonizirane, to pa se pravi, da morajo s preostalim zidom tvoriti celoto, zato pa so tudi nedopustni prislonjeni leseni portali, ki so se uveljavljali v polpretekli dobi in ki jih sedaj postopno že odstranjujejo. Da bi se bilo mogoče načrtno lotiti obnove izložb in lokalov, a z njimi v najtesnejši zvezi tudi obnove celotnih pročelij, je potrebno poprej izvršiti tole: 1. kritična ocena vseh lokalov in izložb iz funkcionalnih in estetskih ozirov. Smiselno deljeno v poslovne lokale na Glavnem trgu ( in izven njega; 2. piano. — in foto-doku-~ mentacija celotnega gradiva; 3. prioritetni plan; 4. preureditveni program z vidika potreb poedinih podjetij; 5. posebna obravnava v tistih primerih, kjer je povsem umestna rekonstrukcija nekdanjih arkad; 6. presoja, kje je možno vnesti novo arkadno rešitev; 7. poedini primeri, ki zahtevajo posebno pažnjo z ozi-rom na ohranjene značilnosti arhitekture tržnih hiš. Socialistična zveza naj ne rešuje nalog, ampak kot politična sila opozarja nanje fc Proizvodni plan podjetja »To-n»os« v Kopni predvideva, da bi lotos izdelali 40.000 mopedov in 16.000 nizi lili motorjev. Za prvo četrtletje Je podjetje sklenilo lz-^ vozne pogodbe s Finsko, Švedsko, Dansko in Nizozemsko. ■t Namesto treb manjših brodarskih podjetij posluje zdaj v Splitu enotno podjetje s 25 ladjami, ki imajo skupaj 150.000 ton nosilnosti. Podjetje bo poslovalo Pod nazivom »Jadranska, svobodna .Plovba«. Vsak četrtek: v vsako hišo našega okraja DOLENJSKI LIST! (Nadaljevanje s 1. str.) vale priporočil Socialistične zveze. Kmetijske zadruge so še vse preveč usmerjene v tržno dejavnost. Podružblja-nje zemljišč in proizvodnje se ne odvija dovolj hitro. Kmetovalci so premalo seznanjeni z nalogami in nameri podružbljanja kmetijske proizvodnje. Ker zaposlovanje v industriji ni usklajeno s socializacijo vasi, je vedno več polproletarcev. Na vasi se porajajo v zvezi s tem politični in socialni problemi, ki jih nihče ne rešuje. Tudi davčna politika še ni dosegla svojega namena Razprava o tem je noki Izključno stari partizani, kot so tovariši Zunlč, Košir Dvojmočj Vitkovic, Jeleničj ^Macele, Stariha in drusji. Prizadevnost kanižarske Svobode kot inieiatorja tega dvoboja je treba vsekakor pozdraviti, saj se s predviđenim tekmovanjem obeta prijetno srečanje starih borcev in tovarišev. Krvoločna lisica v gosteh pri mlinarju Prejšnji mesec se je nekega večera lisica priklatila v ko-košnjak mlinarja Gričarja iz Žužemberka. Ko je šla zvečer gospodinja zapirat kokošnjak, lisice ni opazila, zato jc zju- DOLENJSKI LISI v vsako hišo Bele krajine, Spod. Posavja in Dolenjske! traj, ko ga je spet odprla, kar obstala, ko je videla v kokoš-njaku poklano perutnino in lisico. Da bi nevarna in požrešna morilka dobila, kar ji gre, je Gričarjeva hitro zaprla kokošnjak in poklicala soseda, ki je dokončno obračunal s krvoločno zvitorepko, saj je vzela življenje 40-članski pe-rutninarski družini. M. S. Ali njena porogljivost ni segala do mene: ko sem že pohajal visoke šole, nisem smel nikdar lenariti o počitnicah in koso sem bolje poznal nego Justinijanov kodeks! Kosil sem, vozil sem samotež in, kadar so izostali gnojarji, sem si moral še celo koš gnoja oprtati ter z njim stokati do strmega laza. To je bilo najtežje delo, s katerim smo si gorjanci pridobivali svoj kruh. Konji in voliči. ki so se od tedaj močno zaredili in pomnožili, so odpravili tudi gnojarje. Danes smo hoteli kositi otavo na Mlinšah. Hodeč proti temu travniku z gospodarjem nisva mnogo govorila. Ker mi ni drugega prišlo na misel, sem vprašal mimogrede: »Kaj pa Meta? Ali se snubači že oglašajo?« »Saj je še otročja,« odgovori oče suhotno. »Po-savčev iz Martinovega sela prihaja tja in tja v hišo. No, ne vem!« »In dekle?« »Kje naj ve, čemu smo moški na svetu!« Prav odleglo mi je pri teh besedah, kakor da bi me ta reč kaj brigala! Ko sva dospela do Mlmš, naju je objelo mlado jutro z nepopisno svojo milobo. širno se je razprostiral travnik pred nama. Otava je lepo kazala in rožice so cvetele po zeleni tratini, ki se je vlekla skoraj tja do bukovih gozdov zelenega. Blegaša Pajki so bili na-predli po travi svoje mreže, na njih pa je ležala rosa v srebrnih kapljah. Oglašale so se ptice, predvsem strnad, ki Je neprestano gnal svoj »čer-čer-čer-čeriii«. Vse to je pila duša in kmalu je odmevala od drobnih ptic drobnih glasov Postavili smo se v vrsto. Kakih deset korakov od mene se je oglasil Danijel odločno zaničljivo: »Ali se poskusiva?« »Se pr.!» odgovorim brez odloga. Domači hlapec mora kositi naprej in njegova čast zahteva, da ga sokosci ne prekose, ker velja za veliko sramoto, če bi ga kdo v košnji za seboj pustil. Danijel je mislil, da bo imel z mano lahko opravilo, in zategadelj me je poklical nadvoboj s koso. Tiste čase, drage prijateljice, še nisem bil ta žalostna podrtija, kakor sem danes; žilava moč se je pretakala po mojih udih in nisem se kmalu zbal nasprotnika. Kosa pa mi v prvih trenutkih ni hotela prav peti ln dajali pokorščine; brisal sem Jo s travo in z os-lo sem zvonil po nji. Že se je zaveselil Danijel: »Pa počivaj! že vidim, da nisi od fare!« Prezgodaj se je veselil poštenjak. Kmalu sem bil v stari vaji; v mogočnih plasteh mi je padala trava in duh sveže zemlje je puhtel od nje. Prvi sem prekosil svojo rajdo. Danijel pa je vrgel z jezo koso v travo, da je kar odskočila. »Boš kosišče zlomil!« ga je miril Boštjan. Bilo je dosti smeha, kar je Danijela še bolj raz-kačilo: »Nočem več plače! Dobi si novega hlapca, Preseč-nik! K Domačejkarjevim grem koze past, ker res nisem za nič, če me že vsaka žaba užene!« Proti devetem sta prišli Meta in Liza. Izpraznili smo čerfo kislega mleka. Pod streho sem spravil tak kos črnega kruha, kakor bi ga sedaj s svojim gosposkim želodcem ne mogel pokončati in naj bi šlo za življenje- Po končanem tem opravilu je spregovorila Meta: »Mati je dejala, da naj pride Janez domov.« Ta Janez sem bil jaz. »Cemu?« . »Mati pravi.« »Ne grem!« K meni se je nagnila in šepnila: »Pa z mano pojdi! Ti nekaj pokažem.« »Ker je delavcev dosti, grem!« Vstala sva, da bi odšla. To je opazil hlapec Danijel in je pričel nagajati, kakor smo si svoj čas med seboj nagajali, če sta fantič in deklic, ko sta še v dolgih srajčicah okrog letala, kazala si prijateljstvo. Danijel je tolkel po svojem šepastem stegnu in kričal: »Mož in žena, žlica masla, skupaj kravo pasla« RrfflfHHmmmtiiiHiiutRnraitaiii um & PRAZNIK SLOVENSKE KULTURE Knjiga je najzgovornejša priča, da se narod zaveda sebe, da živi, da hoče živeti. V njej je ohranjena narodna preteklost, naša usoda, kakor se je preoblikovala iz stoletja v stoletje, živa in čista beseda naših največjih mož, njih misli in čustva, njihova pretre-senost pred veličastnostjo svetovnega dogajanja, skrb in bolečina, njihov pogum, njihova borba in neomahljiva vera v bodočnost — vse to je ujeto v knjige in spravljeno nam in potomstvu v potrdilo in bodrilo. Brez knjige bi bil narod brez spomina, zakaj ustno izročilo se menja od osebe do osebe in od dobe do dobe, polagoma usiha in se naposled porazgubi. Kar je zapisano v knjigo, ostane iz roda v rod, in vsako pokoljenje zajema iz teh virov tisto, kar je v njih životvornega in oplajajočega. Preteklost v tem smislu ni gnila voda, in poseganje vanjo ni sentimentalno izprehajanje po romantiki, temveč pretakanje čvrstih sokov v struje današnjosti in realnosti. Vsak rod je zajemal in bo zajemal iz Prešernove zakladnice tisto, kar mu je potrebno za pogon na poti izpopolnjevanja in napredka ... Prešeren je v vsem pravem, res naprednem prizadevanju slovenskih ljudi vedno in povsod pričujoč.. OTON 2UPANČIČ Bl3II«li;i!li!lllll!!lll|ll!!lti!lllllti!!i!Illi!llll!iilillll!l!!l!ii!l]liH žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan, da, koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan, da rojak prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak! Deset let Prešernove družbe V nedeljo ob 10. uri bo v klubu poslancev v Ljubljani seja Glavnega odbora Prešer-nove družbe, na kateri bodo prebrali slavnostni referat ob deseti obletnici obstoja te zares ljudske množično založbe. Razen referata predsednika ob desetletnici družbe bo poročal tudi tajnik družbe, sprejeU bodo več sklepov in se pomenili predvsem o bodočem delu Prešernove družbe. DOLENJSKI MUZEJ V PRETEKLEM LETU Delo Dolenjskega muzeja v Preteklem letu je bilo dokaj obsežno in mnogostransko, čeprav to delo ni vedno otip-•jivo in vidno kar takoj. Prav zaradi tega in zaradi nepoznavanja dela v muzejih lahko često slišimo pikre pripombe na račun muzejskih delavcev in njihovega dela. Zato bi rad v nekaj vrsticah naštel nekaj najvažnejših na-'°8. ki jih je Dolenjski mu-Ze3 opravil v lanskem letu. Dolenjski muzej je poleg ^ojega rednega dela oprav-'ial v lanskem letu tudi spo-"^niško-varstveno službo na področju bivšega novomeškega okraja. Tako je bil prav za potrebe spomeniškega varstva na Dolenjskem lani izdelan seznam vseh spomeniško-var-stvenih objektov (arheoloških, umetnostno-zgodovinskih, objektov iz časa NOB, etnografskih in prirodnih. znamenitosti), ki bo služil kot podlaga za ves nadaljnji režim na teh zaščitenih objektih. Prav tako je bil lani narejen seznam vseh umetnin, ki se nahajajo v Novem mestu v družbeni lasti. Dolenjskemu muzeju so bile kot investitorju poverjene tudi vse organizacijske pri- POČASTITEV OBLETNICE PREŠERNOVE SMRTI V počastitev slovenskega kulturnega praznika ob obletnici Prešernove smrti je Slavistično društvo — podružnica Novo mesto 5. februarja ob pol osmih zvečer priredilo \ dvorani Zavoda za izobraževanje odraslih in Produktivnost dela »Rczijan-ski večer«. -Jutri zvečer, s. februarja, °b šesti uri popoldan bo v dolenjskem muzeju odprta' razstava originalnih barvnih favur k Prešernovim sonetom akademskega slikarja "nhe Maleša. Dijak gimna-Novo mesto Franc Erpič 00 deklamiral sonete iz Sonetnega venca. Studijska knjižnica Mirana 'arca bo v muzeju razstavila knjižne izdaje Prešernovih del. Glasbena šola Novo mesto J* v muzeju razstavila glasbe stvaritve na besedilo 'T'ešernovih pesmi. M. februarja ob pol osmih zvečer bo mladinski aktiv gimnazije Novo mesto priredil »Cankarjev večer« v dvorani Zavoda za izobraževanje odraslih in produktivnost dela. Svet za kulturo in prosveto ObLO Novo mesto NE SAMO HUDA ZIMA... Ne samo huda zima, tudi brezsrčna mladina uničuje ptice. V Silah in Zakotu pri Brežicah te srce zaboli, ko opaziš kose, ščinkavce, srnice, ki slepe, s prestreljenimi perot-mi in odbitimi nožicami pole-tavajo, se valjajo po snegu in poginjajo. Zakaj? Otroci -streljajo nanje ■/ zračnimi puškami! AU res ni nikogar, ki bi jim dopovedal, da taka igra ni dostojna in ni primerna za mladega človeka. Zračna puška ni igrača za ne-vzgojenega otroka ali mladinca! prave in skrb za ustanovitev Dolenjske galerije, ki bo letos zgrajena. Kdorkoli se je znašel v vlogi investitorja, ve, koliko časa, iznajdljivosti in — jeze terja takšno delo. čisto muzejsko delo pa je predstavljalo sistematično zbiranje izdelkov in gradiva o nekdanji fužini na Dvoru za predvideno obsežno zgodovinsko razstavo o dvorskem fu-žinarstvu. Pri arheološkem raziskovanju je kustos za arheologijo poleti sodeloval pri široko zasnovanem izkopavanju v Drnovem, ki traja že več let. Poleg tega pa je s sistematičnim obhodom terena raziskoval arheološka najdišča v okolici Metlike in v južnem delu Bele krajine ob Kolpi. Podatki teh raziskovanj bodo služili za izdelavo podrobne arheološke karte Bele krajine. Letos se bodo ta raziskovanja nadaljevala. Pri gradnji nove steklarne v Bršlinu pa je izkopal tudi nekaj rimskih grobov. Ker so muzejski prostori že hudo obremenjeni z razstavnim gradivom in zaradi zelo majhnih finančnih sredstev, uprava muzeja lani ni mogla v svojih prostorih pripraviti nobene razstave. Zato pa je muzej v oktobru lanskega le ta priredil spominsko razstavo o življenju in delu narodnega heroja Dušana Jereba-štefana v prostorih Veterinarskega zavoda, ob svečanosti, ko so mu novomeški veterinarji odkrili spominsko ploščo. Po razformiranju novome škega okraja je upravi Dolenjskega muzeja poverjena spomeniško-varstvena službaj za področje občine Novo mesto, in tako v skladu s to funkcijo rešuje vrsto aktualnih problemov na zaščitenih objektih tako v mestu kakor tudi na podeželju. Velika skrb je bila lani posvečena tudi re-stavriranju umetniških slik, ki so bile poškodovane ali pa ogrožene, in zbiranju muzejskega gradiva, predvsem tistega iz časa narodnoosvobodilne borbe (dokumenti, partizanski tisk, fotografije). V minulem letu si je zbirke Dolenjskega muzeja ogledalo 8960 obiskovalcev. Večji del odpade na šolsko mladino, ki si v muzejskih zbirkah pod strokovnim vodstvom širi znanje in utrjuje v šoli obravnavano snov. Razveseljivo je dejstvo, da se novomeške šole vse bolj pogosto poslužujejo muzejskih zbirk kot dopolnilnih ponazoril pri pouku. V t«j smeri bi želeli še tesnejše povezave. Ti drobni podatki naj omogočijo samo majhen vpogled v raznovrstnost muzejskega dela pri naporih za čimvišjo kulturno raven. T. K. Reklamna izložba Dolenjske založbe V izložbi novomeške lekarne je Dolenjska založba razstavila 12 svojih knjig, ki jih je do sedaj izdala. Knjige, Id so zelo okusno opremljene, so zanimive, zlasti za prebivalce Dolenjske, saj je njihova vsebina tesno povezana » našimi kraji in delom naših kulturnih delavcev. V izložbi so tudi cenik in označbe posameznih del. Tako lahko vsi Novomeščani vidijo dejavnost domače založbe, 51 je marsikomu, žal, še precej neznana. Prosvetni dom - središče Dobove — V Dobovi so preuredili prosvetni dom. Kot »iz škatlice« je! Tudi družbeni prostor za vse organizacije imajo v njem! — tako so nam pripovedovali povsod v brežiški komuni. Leta 1961, ko je takratni zadružni dom prevzel v upravljanje krajevni odbor Dobova, je staVba komajda lahko služila namenu. Nihče je ni, ko je bila dograjena, vzdrževal. Oder v dvorani je bil zastarel, okna in vrata so bila potrebna pleskanja, luščil se je belež po stenah, s strehe pa je curljalo. Krajevni odbor je, ko je prevzel stavbo v upravljanje, ustanovil koordinacijski odbor, ki naj bi zbral potrebna sredstva in pripravil vse za popravilo. Danes je prosvetni dom v Dobovi svetal in prenovljen. Kljub napovedim nismo pričakovali, da je tako lepo v njem. Dobovčani so si z združenimi močmi uredili stavbo, ki služi vsem. — Približno milijon 200 tisoč dinarjev sredstev smo zbrali. Okoli 700 tisoč Zazidalni načrt v črnomaljskih izložbah V kratkem bodo Crnomalj-čani videli v izložbah trgovin osnutek zazidalnega načrta severnega in srednjega predela mesta Črnomelj. Osnutek Je izdelal inž. Saša Sedlar iz Ljubljane, ki Je pred nedavnim osnutek tudi javno zagovarjal na posvetovanju s predstavniki ObLO, svetov pri ObLO, društva inženirjev in tehnikov, gospodarskih organizacij in drugih ustanov. smo dobili od drugod, 500 tisoč iz krajevnih virov, poleg tega pa so dobovski kolektivi s svojim delom in uslugami dodali vsaj 250 tisoč. S temi sredstvi smo prepleskali okna in vrata, prehelili zidove v stavbi, prekrili streho, obnovili električne instalacije na odru in preuredili oder v dvorani. Tudi skupni družbeni prostor za vse organizacije imamo, opremo zanj smo kupili. — Tako pripovedujeta predsednik krajevne organizacije SZDL Dobova tov. Ludvik Jur-man-Luka in upravnik doma tov. Vinko Černelč. — Prosvetni dom je zdaj pravo središče naselja. V njem je kino dvorana, v kateri so 3-krat na teden predstave, mladina trna pod odrom svoj prostor, t skupnem družbenem prostoru je omara s predali za vse organizacije. Kupiti nameravamo televizor. V domu je ambulanta, pisarna krajevnega odbora, knjižnica, ki je ena najbogatejših v občini. 2e vrsto let jo vodi upokojeni učitelj Franjo Vadnal. čeprav je star že čez 80 let, je še vedno aktiven knjižničar. Tudi ženski frizerski salon smo uredili v domu, da ne bi bilo treba našim ženam hoditi v Brežice. Kaj se vsak tet'en zgodi pri nas, vam pove DOLENJSKI UST! Do kdaj bo Novo mesto brez pionirske knjižnice? Komaj so dosegli kljuko na vratih, tako majhni so bili. »Ali bi lahko dobili knjigo Se pomnite tovariši?« Tako so vprašali cicibančki, ki jih je bilo skoraj za celo sobo. Njihove oči so proseče gledale in kmalu so bile polne solza, ko so jim povedali, da v Studijsko knjižnico lahko prihajajo le večji, dijaki srednjih in strokovnih šol, uslužbenci itd. Človeku postane hudo ob-pogledu na te malčke, ki si iščejo razvedrila v knjigah, vendar jim tega nihče ne nudi. Saj niso tu samo cicibani; veliko Je že pionirjev, ki jih morda zanimajo nastanki vseh modernih motornih vozil, poleti v vesolje; druge morda zanimajo potopisi, tretje zopet kaj drugega in končno, saj Je tu tudi obvezno šolsko čtivo! Kje naj dobijo vse te knjige? Res, da Je v Novem mestu tudi preurejena ljudska knjižnica, toda knjige, ki jih ima mladina za čtivo, so le redko na policah, kef so izposojene. Veliko je bilo že govorjenja glede pionirske knjižnice v Novem mestu. Za vse vrste knjižnic v Novem mestu pa bi bilo vprašanje prostorov zadovoljivo rešeno, če bi študijska knjižnica dobila v last bivšo Gregoričevo hišo, ki se drži njene stavbe. Tu bi bila v prostorih, kjer Je bila do sedaj postaja LM, pionirska knjižnica, poleg nje pa ljudska knjižnica. V gornjih prostorih bi bili delovni in upravni prostori študijske knjižnice, akcesija, matični in centralni katalog in morda sčasoma tudi informacijska služba. Med obema stavbama bi uredili prehod z dozidavo mostovža ali bako drugače. Ta rešitev bi bila najugodnejša za Studijsko, ljudsko in za pionirsko knjižnico za najmanj 20 let. Prav zdaj je za pametno rešitev teh vprašanj najugodnejši čas! M. K. Grozil mu je, da ga bo napodil iz vodstva. Ko se je Strasser 7. decembra vrnil v svojo hotelsko sobo, je sedel in napisal Hitlerju dolgo pismo, v katerem daje ostavko na svoj položaj v stranki. V pismu je opisal ves potek odnosov v stranki in napadel nedoslednost Hitlerjeve taktike... Će bi se Strasser boril v stranki, bi morda lahko celo vrgel fiihrerja. Toda »če« je samo prazno ugibanje — kajti dogodki so šli svojo pot. V nacističnem taboru so bili poparjeni. Goebbels piše: »Zvečer nas je obiskal Fuhrer. Težko je biti vesel. Vsi smo obupani zaradi nevarnosti, da bi moglo priti do razpada cele stranke. Tedaj bi bil ves naš trud zaman ... Izdaja, izdaja, izdaja!« Hitler je zmeden in izjavlja: »Če se bo stranka nekega dne razbila, se bom ubil!« Toda Strasser ni bil uporen. Nikoli ni mislil na upor, kot je sumil Hitler. Ni skušal zbrati stalne opozicije proti Hitlerju v stranki. Enostavno, preklel je vso stvar in odšel. Ko ga je Frick iskal po Berlinu, je že sedel v vlaku, ki je drvel proti Miinchenu, kjer je pobral družino in odšel na dopust v Italijo. Strasserjev odhod je omogočil Hitlerju, da se je umiril in da se mu je povrnila samozavest. Stras-serjeve dolžnosti v stranki so si razdelili Lev, Goebbels in Darre. Na sestanku 9. decembra so nacistični vodje in gauleiterji ostro obsodili Strasserja. Fuhrer je doživel plameneč pozdrav in odobravanje. Stranko je bilo potrebno tesno povezati. Že 15. decembra so nacisti ustanovili centralno strankino komisijo (pod Hessovim vodstvom) z nalogo, da kombinira in povezuje strankino politiko za vso Nemčijo. Schleicherja nesporazum z nacisti ni begal. Pogajal se je s šefi drugih strank in tudi s predstavniki delavskih zvez. Svoje načrte je razložil 15. decembra prek radia. Zaprosil je poslušalce, naj pozabijo, da je vojak in da bo v primeru sile varoval koristi vseh. Izjavil je, da ne podpira niti kapitalizma niti socializma. Njegov namen je, da zagotovi delo vsem. Novih davkov ne bo, plač ne bo znižal. Vlada bo kontrolirala cene, predvsem cene živil in kuriva. Obljubil je podpore, svobodo tiska in zborovanj! Koloniziral bo vzhodne pokrajine in ukinil prednosti veleposestnikov. Schleicher je kljub temu zdrknil. Socialdemokrati in delavske zveze mu niso zaupali. Poznali so ga že od prej, ko je zrušil Bruninga, ki je imel prav tak program, kot ga je sedaj on sam obljubljal nemškemu ljudstvu. Izzval je močan odpor industrijcev in posestnikov. Nacistična sreča je bila prav te zadnje mesece pred prihodom na oblast najbolj opoteča. Kulti it ju je manjkal predvsem denar. Sami dolgovi. Stranka mora znižati celo plače svojim številnim uradnikom in gauleiterjem. Leto 1932 zaključuje Goebbels s temi besedami: »To leto nam je prineslo veliko nesreč. Preteklost je bedna, a kaže, da bo bodočnost temna in na pol črna; vse možnosti in upanje so popolnoma izginile." Leto 1933-kljukasti križ nad Nemčijo Usoda se je naenkrat bridko poigrala z nemškim ljudstvom. Kaj se je zgodilo? Kdo je sodeloval pri tej igri? V najbolj tesnobnih trenutkih, ko je v stranki še vedno (kljub tihemu Strasserjevemu odhodu) grozil razpad in je zabredla v nezaslišane dolgove, se je Hitlerju naenkrat nasmehnila sreča. Von Papen. sc je 4. januarja 1933 — mirno, kot da se ni nič zgodilo — sestal s Hitlerjem v hiši bankirja Schroderja v Kolnu. 2e prihodnji dan so berlinski listi (na veliko presenečenje obeh) poročali o tem sestanku. V Kolnu se sicer še nista dogovorila za novo vlado Hitler-Papen, vendar je to bil že prvi stik. Oba sta se želela maščevati Schleicherju. Hitlerju je zopet pritekal denar, kajti iz svojih vrst je pognal voditelja protikapitalistične stroje — Strasserja. Industrije! so razvezah mošnjičke in plačali vse nacistične dolgove. Goebbels je zato nekaj dni kasneje zapisal: »FI-" nančni položaj se je nenadoma izboljšal... Sedanja vlada ve, da se ji bliža konec. Će uspemo, nismo daleč od oblasti.« Nacisti so bili zadovoljni. Spletke proti Schleicherju so prepustih von Papcnu, ki je pogosto obiskal starega predsednika Hindenburga. Potrudili so se, da bi v javnosti izbrisali vtis, da jim moč upada. Po-membno so zmagali na volitvah v državici Lippe 15. januarja. To zmago Je spremljal tak propagandni trušč, da jim je celo skupina okrog Hindenburga nasedla. To še ni bilo vse. Nacisti so priredili množične demonstracije pred komunistično centralo — pred »Domom Karla Liebknechta« v Berlinu. Vlada je omahovala in nato prepovedala protikomunistične demonstracije. Pred ptujskim pustom NOVOMEŠKO KOPALIŠČE NA KRKI JANUARJA 1963 (Foto: Niko Paulič) Policija proti strip-teasu Patrulja je naslednje jutro neovirano odjezdila naprej in to leto Novomešča-ni niso več videli Francozov, kajti že 18. aprila je bilo v Leobnu sklenjeno premirje med Francozi in Avstrijci, ki je obvezovalo Francoze, da se umaknejo iz Kranjske. Ni povsem jasno, ah je bil omenjeni usnjar Papež tako velik strahopetec, da je zbolel' od strahu, kot je izjavil v protokolu, pisanem na seji nalašč pretiraval nasilnost mestnega zbora, ali pa je francoskih vojakov, da bi iz mestne blagajne iztisnil čim večjo odškodnino. Tudi o požrešnosti domačih avstrijskih vojakov zvesto poroča zgodovinar. Preberimo, kaj piše: Tudi v Novem Mestu so hitro zvedeli o sklenjenem premirju. Vest o tem dogodku je prinesel poseben kurir. Ta z veselo novico došli vojak pa je bil mno- go nezmernejši v telesnih potrebah, nego onih štirinajst Francozov, sovražnikov. Mestna gosposka je izdala zanj za hrano, vino, punč, kavo, rozoljo (vrsta janeževega likerja) in za krmo njegovemu konju 13 goldinarjev in. 40 krajcarjev. Ob zaključku poglavja pa pravi takole. Ta protokol je zanimiv zaradi tega, ker dokazuje, da so se domači vojaki vedli huje od sovražnikov, dalje pa dokazuje tudi, da so bili Novo-meščanje reveži, naj so potovali skozi prijatelji ali sovražniki. Drobna epizoda iz novomeške preteklosti, ki izvabi današnjemu bralcu hudomušen smehljaj. M»!l«l«ffli:;l!!!lllll!!!IU JEROME JERGMS: V izraelskem glavnem mestu Tel Avivu z napetostjo pričakujejo izid velikega spora, kjer naj bi bilo rešeno vprašanje, ali je ples golih deklet v tej deželi dovoljen ali ne. Pred nekaj meseci je namreč strip-tease tudi v Tel Avivu začel svoj zmagoslavni pohod. Lastniki nočnih lokalov so naročili dekleta iz Pariza in večbarvne žaromete, nato pa so si'lahko samo še meli roke: bari so bili vsak večer nabito polni. Nekega dne pa se je v vse skupaj vmešala policija. Agenti tako imenovane »javne morale« so se, obleč>ni v civilne obleke, pomešali med gledalce in ugotovili, da plešejo dekleta — vsaj ob koncu točke — popolnoma gola. Lastnike nočnih lokalov so takoj poklicali na zagovor in jim prepovedali tak program. Toda ti so se postavili v bran: sklicevali so se na neki zakon, JACK LONDON: ki je podoben angleškemu in ki pravi, da osebne svobode nikakor ne gre omejevati. Do končne rešitve spora pa so naročili dekletom, naj imajo tudi ob zaključku vsake točke na sebi »najminirnalnejšo garderobo«. Policija Je znova nastopila: aretirala je lastnike lokalov, dekletom pa svetovala, naj iz>-popolnljo svojo garderobo. Zda.i vsi čakajo na odločitev sodišča. Najbolj menda lastniki nočnih lokalov in barov, ki sedijo v zaporu, nič manj pa tudi Izraelci, katerim je bil — tako bi vsaj sodili po obiskih v lokalih — strip-tease nadvse všeč, Mengele je živ Bivši nacistični zdravnik v zloglasnem taborišču Au-schwitz UpSanh Mengele je živ in se «kriva v .i.ižni Ameriki. Do zdaj so v.-.V;rat sporočili, da je ta zločinec mrtev. Naj- novejši dokaz o tem, da je živ, je dejstvo, da je bil te dni prod sodiščem v Frankfurtu proces, na katerem je Menge-lejeva žena zahtevala v njegovem imenu, naj mu vrnejo zdravniški naslov. Sodišče je to odklonilo, češ da je Mengele kriv za smrt več tisoč ljudi in ni dostojen zdravniškega poklica. — O tem »zdravniku« zločincu smo obširno poročali lani v podlistku »Auschwitz«, dnevnik taboriščnega zdravnika. Plešoči škof Ideje »prečastitih očetov« angleške cerkve za propagiranje religije med mladino morajo pač hoditi »s časom v korak«. Nedavno tega je guillfordski škof na proslavi ob koncu gradnje nove cerkvene zgradbe pristal, da -s prisotno mladino v splošnem razpoloženju zapleše tudi tvvist... 24. februarja bodo v Ptuju že tretjič priredili karnevalske prireditve, da bi čim širšemu krogu prikazali ohranjene pustne običaje in s pravim karnevalskim vzdušjem v mestu razvedrili številne goste in domačine. Organizacija bo letos v rokah Zavoda za folklorne in karnevalske prireditve. Osnova za to zamisel so kurentovanja v Markovcih blizu Ptuja, ki so v vseh letih po vojni vzbujala zanimanje tiska, "filma, televizije in prirediteljev kulturnih festivalov. Kurente iz Markovec so pogosto vabili v Opatijo in Koper, prav tako pa tudi v Ljubljano, Celje in Maribor. . Pred tremi leti so ptujski politični in upravni organi sklenili, naj bodo vsako leto v mestu folklorne in karnevalske prireditve, saj so ravno tu ohranjeni običaji in jih ljudje lahko najbolje spoznavajo v tem okolju. Sklenili so tudi, da bodo vabili vsa- ko leto sorodne skupine iz ostalih krajev Slovenije. Tako je bil zadnje dve leti Ptuj ob pustu v središču pozornosti. Pobude, pohvale in tudi kritike so omogočile pripravljalnemu odboru, da si je po dveh letih pridobil veliko izkušenj. Posebno pozornost zaslužijo kurenti iz šolskega področja Markovci. Njihovi ovčji kožuhi, pošastno oblikovane kape, lepo zveneči zvonci in ježevka so znamenitosti, ki jih radi gledajo vsi ljudje, od najmlajših do najstarejših, in posnemajo fotografi, posebno na barvne filme, kjer pride do izraza vsa pestrost. Orače, gambele, picke in vile prikazujejo večinoma mladi ljudje z -juckanjem in petjem od hiše do hiše. Povsod so jim odprta vrata in povsod jim dajejo popotnico — klobaso, jajca ali denar, pa še kaj za pod zob in suho grlo. Zanimive so tudi folkorne skupine z Dravskega polja, ki prikazujejo neučakanega ženina, ki se mu ni posrečilo najti neveste. Vesela mladina, oblečena v domače noše, ga posadi na posekan bor in ga s pesmimi in obredi pelje po vasi. Ravno tako so zanimive skupine iz Prekmurja z gostuvanjem in pustni lavfar-ji iz Cerkna, ki bodo letos. zbrani v Ptuju in privabljali goste iz vseh strani Slovenije in sosednje Hrvatske. Pripravljalni odbor bo uredil tako, da bodo prireditve potekale od 10. do 13. ure, nato pa si bodo lahko gostje ogledali Ptuj, se okrepčali in se nato odpravili domov. Prireditelj prosi vse skupine, ki nameravajo sodelovati, naj se pravočasno prijavijo zaradi razporeda v sprevodu. Do prireditev ni več daleč in z organizacijo bo še dosti dela. Prireditelji bodo letos poskrbeli za posebna presenečenja pri programu in za dober sprejem v gostiščih. V. J. Orači iz Lancove vasi na Dravskem polju na ptujskih pustnih prireditvah priredil: V $tČVhfošJ7Wh£ RIŠE: ■ 124. Kjerkoli se je prikazal Kriš, povsod jc bil v središču pozornost. Za nalašč je hodil od gostilne do gostilne. Kamor je vstopil, je bilo nekaj minut po njegovem prihodu nabito polno. Kadar je odšel, se je gostilna prav tako hitro spraznila. Vsi so pričakovali, kaj bo. 125. Staro in ml^At,.'<*»• je morda odkril zlato žilo. »Povej nam.zakaj s y "r^ ' Sandersonu 25 tisočakov,« so silili v Kriša, ko je j/*.« »naJ bo!,« je pristal. »Izbral sem si ta kraj za lfln0 **kel in hudomušno pogledal skisane obraze. 126. Kriš in Čok sta postavila v Sandersonovo kočo vitel, ki jc škripal, kot tla bi vlekel rudo iz jame. Na vrv je obesil vedro, zraven lažne jame pa sta navlekla kamenja. Potem sta pokupila v Davrsonu razstrelivo, ki so ga imeli v zalogi. Zvečer sta za kočo razstrcljcvala kamenje. H RECEPT Nekega dne sem stopil v Britanski muzej, da bi pogledal netvaj o bolezni, ki me je napadla. Zdi se mi, da je sio za senski nahod. Ko sem prečital, kar je bilo treba pročitati, sem pričel od dolgega "Basa listati po zdravniških knjigah. Ne spominjam se prve bolezni, na katero sem najprej naletel, toda že sem bil popolnoma prepričan, da jo imam. Za hip sem otrpnil od strahu, nato pa sem nadaljeval z listanjem. Prečital sem znake tifusa in takoj uvi-ael, da ga imam že več mesecev, ne da bi sploh vedel zanj. Ko sem prešel na malarijo, mi je postalo jasno, da se bo najpozneje čez deset dni pri meni pričela najakutnejša faza te bolezni. Z davico sem, kot je bilo videti, prišel na na svet. Nadaljnje branje me je privedlo do strahotne ugotovitve, da skoraj ni bolezni — razen otroške paralize — ki je ne bi imel. - Pričel sem razmišljati. Brez dvoma sem bil za medicino zelo zanimiv primer. Pravi dobitek za medicinsko fakulteto- če bi študentom nudil možnost, da me proučujejo, jim sploh ne bi bilo treba hoditi po bolnišnicah. Sam sem bil cela bolnišnica. Dovolj bi bilo, da samo mene pregledajo, pa bi že lahko šli na diplomski izpit. S strahom sem se vprašal, koliko življenja mi še preostaja. Pričel sem si otipavati pulz. Dolgo ga nisem našel, nato pa se mi je vendarle zazdelo, da sem ga občutil. Vzel sem uro. Stosedeminštirideset udarcev na minuto. Poizkusil sem prisluhniti bitju svojega srca. Ni mi uspelo. Otipal sem si čelo in vse telo od pasu do glave, šel sem z roko preko beder in hrbta. Ničesar nisem mogel čutiti. Poizkusil sem pregledati svoj jezik. Iztegnil sem ga, kolikor je bilo mogoče, in zaprl eno oko- Videl sem samo vršiček jezika. Edina korist, ki sem jo imel od tega, je bilo prepričanje da imam škrlatinko. V čitalnico sem vstopil srečen in poln zdravja, iz nje pa sem odšel kot stara ruševina. Zakaj ne bi obiskal svojega zdravnika, ki je bil razen tega tudi moj dobri prijatelj? — Kaj ti je? — me je vprašal. — Nočem te dolgo nadlegovati, dragi prijatelj, z naštevanjem vsega, kar imam,— sem mu odgovoril in mu na kratko povedal, kaj sem na sebi odkril. Prijel me je za roko, otipal moj pulz, me potrkal po prsih, ko tega nisem pričakoval — kar je bilo od njega zelo podlo — nazadnje pa me je potipal po čelu. Po pregledu mi je napisal recept, ga zložil in mi ga izročil. Vtaknil sem ga v žep in odšel v prvo lekarno. Se na misel mi ni prišlo, da bi ga razgrnil in prebral. Ko sem recept izročil lekarnarju, mi je na moje veliko začudenje .dejal, da mi ne more ustreči. — Ali niste lekarnar? — sem ga vprašal? — Lekarnar sem že —, mi je odgovoril mož v belem plašču, — toda vam bi lahko ustregel edino, če bi imel namesto lekarne hotel ali restavracijo. Ker pa sem samo lekarnar, vam žal res ne morem ustreči. Prebral sem recept. Na njem je bilo napisano: »Pol kilograma bifteka in' liter črnega piva vsakih šest ur- Vsako jutro šest kilometrov srehoda. Spet ob enajstih. In nikar si ne obremenjuj glave s tem, česar ne razumeš!« Pomirjevalno sredstvo ... Kdor ne more pomiriti svojih razburjenih živcev s tabletami, lahko za spremembo poizkusi s pomirjevalnimi slikami. »Droge v obliki dekorativnih modernih slik« ponuja v Londonu »Skupina sedmih«. Interesenti prejmejo listo, ki predstavlja neko vrsto »občutka«. Po takem »naročilu« pošljejo lastniku razburjenih živcev primerne slike. Poizkusiti bo treba •.. tokio: prepovedani nočni reaktivci Japonska vlada je sklenila, da bo na mednarodnem letališču \pri Tokiu prepovedala pristajanje in vzletanje reakcijskih letal v času od enjastih zvečer do šestih zjutraj. Prepoved bo pričela veljati s prvim aprilom in je odgovor na številne proteste in prošnje prebivalcev v okolici letališča, ki jim hrup reakcijskih motorjev kali nočni počitek. Težave z vero Vera nekaterim beduinskim plemenom v Jemenu prepoveduje, da bi se dotaknili slike ali fotografije žene. Jemenska vlada pa namerava v kratkem izdati kot plačilno sredstvo kovance, na katerih bi bila vkovana med drugim tudi ženska glava. Poglavarji beduinskih plemen so zaradi tega pri jemenski vladi ostro protestirali, kajti nikakor ne bi radi ostali brez denarja. Jih vidiš, sosedove bahače? Povsod kažejo svoj visoki standard ... mmmmmmmmmmmmmmmmmmm €lCE IZ NOVOMEŠKE PRETEKLOSTI Prvi franeski vojaki v Novem mestu Po Vrhovčevi »ZGO^1 NOVEGA MESTA« priredil T. K. Ivan Vrhovec, gimnazijs^0' v Novem mestu, je leta 1891 izdal precej otf^ "»»eljito zgodovino Novega mesta. V njej je poP£ ***nejse dogodke od ustanovitve mesta pa do 19- ^retrurn ln duhovitim pisanjem je dosegel, kduto umljiva in se prav prijetno bere. Za d*|Bi^™ca Pa Je čitanje knjige tembolj zanimivo, W« T**8 v slogu, ki je značilen za čas ob koncu 19-TX z6°dovini Novega mesta je precej drobnih 80 ,zelo duhovito napisani in bodo tudi današiA^* zanimali in razvedrili. Eden takih dogodkov J»JJr\v katerem opisuje Vrhovec srečanje Novomeščff "to Napoleonovimi vojaku Preberimo njegov etimi leti (misli na leto • 1792) zgrabili za orožje, d3. >e ubranijo nemškega ce-; sarja, ki jim je žugal, da jim razdere Pariz, kje ne jo ostal kamen na kame-iu, če se ne streznijo. To-ia stvar se je zasukala po; polnoma drugače. Francozi so se s cesarjem tako čvrsto spoprijeli, da mu niso e zaustavili poti v Pariz, unpak mu vzeli celo lepo j in bogato deželo Belgijo, ki " jo je dobil le še jedenkrat < sa par mesecev, potem pa nikdar več nazaj. V vojsko 1 zapleteni Francozi niso hoteli prej mirovati, dokler nemškega cesarja popolnoma ne pripognejo k tlom. Leta 1795 zagrabijo ga na treh straneh, celo na Laškem. Spomladi leta 1796 je prišel Napoleon na Laško ter prevzel poveljstvo nad francosko vojsko. Piedno je minulo leto, po-metel je vse avstrijske polke z Laškega in jih zapodil K v tirolske in goriške hribe, < Za njimi pa so drli Fran- f. cozi v deželo, kjerkoli 3e A peljala kaka cesta vanjo, i Dne 1. aprila 1797 je pri I marširala iz Logatca prva ( francoska četa z muziko v * Ljubljano, ki jo je vodil ge- lj heral Bernadotte. > Novom eščani so ugledali [ prve francoske vojake d'8 dni pozneje, nego Ljub\}an' j čani. Dne 3. aprila zvečer je prijezdila semkaj francoska konjeniška patrulja. ; ki je štela 14 glav. V N^- . vem mestu na priliko ni bilo 3. aprila, ko je prijezdila tjekaj francoska patrulja- ^ ne jednega avstrijskega vo-jaka. Prihod onih štirinajj stih Francozov je napravil v Novem Mestu grozen, to- . da nepotreben strah. Mest-na gosposka j 3 pozneje po j ročala o teh stvareh više-mu oblastvu v Ljubljani, je j dejala, da so se vedli ti j ljudje jako dobro. Za koli-ko so oškodovali meščane" j Neki Jager, kotlar in zajed- j no pivOvar (!) moral je dati, ko je prišla patrulja v mesto, vina, piva in kruha, fen u-da m Pečala. r°o. ki mu jo je na-£ le cenil Jager na 1 ftril2,kraJcarJa- Po" t bokale vina, dva 3 £ u- snedli so za iS«* in vzeli pra- $r?. s seboj. Drugi M* ,so ga odškodi- !>ež t usnjar Fran- i tiiir • francoska pa-I UKaJ> so prijezdili lNovo^ki p,, Min s konJa. na- izaramrolM pa me ? sernnj0 ter zakriči: 1 irnarn . Pa opa-Kjii^P« sebi, fa; zate^o iztrga Vja2riteva iznova ^sp^-,da ne- on da, h vm*astiva nekoli-j jL v tem pak je po-> i.sobe sosed moj, WaJ,enčič, ki je bil ? % » pri meni- To i i, Francoz izpusti FsŠ33e- V tem so toi0Sveađ.Je moji hrup, S« r,a" M Vrišč in 1 ka^brž Francoze i^UB Pomaknili so drugim iz r mS5 -je še Jeden ?to7iteri moji turio EoriVratu. Da se je h Č% pri6a temu ?*» ni!..Jar Valenčič '■fcWlSi bo,ezen> ki '(strah..8 *aradi pre- tao " •« mc je sta- /&&k v"0g0 denarja. ^8>eoU° imam' če* «°icUnarjev«. k SPODNJE Več kot 32 milijonov za štipendiranje in izobraževanje kadrov v Brežicah Komisija za gospodarstvo in delavsko samoupravljanje pri ObSS Brežice je v želji, da bi ugotovila, če so bila sredstva, porabljena za izobraževanje, koristno vložena, izdelala analizo. Kot so ugotovili, so delovne organizacije In zavodi ter ostali organi v letih 1960, 1961 in 1962 porabili za štipendiranje in druge oblike izobraževanja kadrov 32 milijonov 546 tisoč dinarjev. Podatke za analizo so posredovale delovne organizacije, zavodi, svet aa. zdravstvo in socialno varstvo in svet za šolstvo pri ObLO. Iz zbranih podatkov je razvidno, da so delovne organizacije in zavodi porabili za štipendiranje okrog 3 milijone 800 tisoč, za ostale oblike izobraževanja 8 milijonov 200 tisoč, ljudski odbor pa je hkrati porabil za štipendiranje 20 milijonov 455 tisoč dinarjev. V teh zneskih niso upoitevana sredstva, porabljena za razne oblike političnega izobraževanja, Id so jih prispevale deloma družbene organizacije, deloma pa tudi podjetja. Namen analize smo že omenili. Zbrani podatki so pokazali, da pri štipendiranju vse premalo razmišljamo o Stipendistu. Ali smo se pozanimali, preden smo mu namenili družbena sredstva, kakšen je, kakšen je bil njegov dosedanji učni uspeh? Ali smo ga spremljali med tem, ko je študiral, se zanimali zanj in njegov študij? Ali smo dovolj pretehtali to, ali bo izpolnil naše upe, postal dober strokovnjak, ki bo vračal vložena sredstva, se zanimal za proizvodnjo in napredek podjetja, postal dober družbenopolitični delavec, aktivni upravljavec in človek, ki bo gojil in razvijal tradicije revolucije? Marsikdaj in marsikje smo na to pozabili. Mnogi štipendisti, ki so s pomočjo družbenih sredstev prišli do večje izobrazbe in boljšega kruha, so na to pozabili. Niso nam vrnili tega, kar smo vložili vanje! Ko bi pregledali delovna mesta, za katera smo jih štipendirali, bi bržkone ugotovili, da dela na njih zelo malo naših štipendistov. Takoj, ko jim je potekel pogodbeni staž (neredko po tudi prej), so zapustili podjetje, zavod ali občino in odšli drugam, tja »kjer so jim nudili boljši kruh«, kot so nam povedali pred odhodom. Pozabili so, koliko smo žrtvovali zanje, da so postali strokovnjaki. Ce pretehtamo takšne in podobne ugotovitve, bomo videli, da smo s Stipendiranjem in izobraževanjem dosegli marsikaj, kljub temu pa mnogo manj, kot bi lahko. Strokovnjakov nam kljub milijonom, Id smo Jih porabili, Se vedno primanjkuje. Torej ne bomo smeli več Štipendirati in nuditi pomoč pri izobraževanju tako kot doslej. Te naloge se bo treba lotiti resneje in na nove načine. O ugotovitvah analize in priporočilih ObSS bo razpravljal ljudski odbor na eni izmed prihodnjih sej. M. A. Ljudje si želijo sestankov, razgovorov in obveščanja V pomenku s predsednikom krajevne organizacije SZDL na Bizeljskem tov. Rokom Kržanom je stekla beseda o samoprispevku in o tem, kako deluje krajevna organizacija Socialisitčne zveze med prebivalci. Dejal je: Na zborih občanov so občani povsod naštevali svoje želje in potrebe. Vedeli smo, da je sredstev za vse pre-, malo, da pa kljub temu ne gre odlašati. Krajevna organizacija Socialistične zveze je zato skušala ugotoviti, kaj je najnujnejše, in se pogovoriti z ljudmi najprej o tem. Krajevni samoprispevek, za katerega smo se odločili lani, bo veliko odlegel. To je čutiti že zdaj. Z njim smo dokazali svojo pripravljenost in voljo za sodelovanje, zato laže prosimo za pomoč pri občini, tem pa nam jo z večjim razumevanjem nudijo. Samoprispevka se je lani nabralo okoli 600 tisočakov, z zaostanki in s tem, kar bo izterjanega do konca marca letos, ga bo približno milijon. Najprej smo razmišljali o tem, da bi ga vložili v popravilo Sol. Ugotovili smo, da je znesek za vse Sole skupaj premajhen. Na Šolskem odboru smo se nato sporazumeli, da bomo najprej napeljali vodovod in uredili šolo na Bizeljskem. Ta naloga je opravljena. Občinski odbor je prispeval poldrugi milijon, podružnica Zavoda za socialno zavarovanje 1000 tisoč, samoprispevka bo okroglo milijon, preostanek pa bomo primaknili iz rednega šolskega proračuna. Pri gradnji vodovoda do šole bi lahko prebivalci pomagali več, kot so, saj je bilo z izkopom jarkov za cevi mnogo odvečnih težav in smo morali najeti težake. Vse kaže, da ljudje zelo radi razpravljajo o tem, kar jih tišči, in da so povsod pripravljeni sodelovati. Z večjim razumevanjem in zaupanjem sodelujejo z zadrugo, odkar smo v lanski jeseni po vseh vaseh sklicevali sestanke o kmetijstvu, o obnovi vinogradov, o jesenskem odkupu in podobnem. Zlasti odkup vin je potekal bolje, ker smo se z vinogradniki dogovorih za dneve odkupa po posameznih vaseh. Še ved. no pa ljudje sodijo, da j« obveščanje o tem, k?r jih neposredno zadeva, prepočasno in želijo razpravljati o u-krepili, preden jih pristojni organi sprejmejo. Tudi primeri, da pristojni organ na pripombe občanov ne reagira dovolj hitro ali pa sploh ne, veliko škodujejo. Doživeli smo naslednji primer: dve leti smo na zborih volivcev razpravljali o dveh kažipotih, ki bi jih bilo treba postaviti v naselju Bizeljsko. V naših močeh je bilo samo opozorilo; dejstvo, da smo morali kar dve leti čakati na to, da sta kažipota »zrasla«, pa na prebivalce ni vplivalo ohrabrujoče ... Približno tako je zdaj tudi z obnovo vinogradov. Na široko smo o tem razpravljali s prebivalci. Odločili so se za sodelovanje, zadruga pa ni dobila kreditov, čeprav so bili vsi elaborati pravočasno vloženi. Zaupanje ljudi je s tem omajano, to pa povzroča nepotrebne težave. Še naprej bomo naše člane obveščati o vsem, kar jih zanima, z njimi razpravljali in usmerjali dejavnost s por močjo krajevnega odbora in ostalih samoupravnih organov, katerim moramo priznati, da so bili doslej res delavni.« Na Bizeljskem gradijo dve cesti Prebivalci vasi Draralje in Vitna vas ter vasi Drenovec in Bukovje gradijo ceste, ki jih - bodo povezale z ostalim svetom. Na področju Dramelj in Vitne vasi deluje najboljša podružnica Socialistične zveze na Bizeljskem. Vsi prebivalci so člani SZDL in vsi sodelujejo že več let pri gradnji ceste. Enako prizadevni so tudi prebivalci Drenovca in Bukovja. Obe cesti bosta kmalu dograjeni, že zdaj pa služita svojemu namenu in omogočata prebivalcem vsakodnevne prevoze z vpregami. Oboji so pod vodstvom Socialistične zveze, s sodelovanjem prizadevnega krajevnega odbora Bizeljsko in ob podpori občine Brežice pričeli z gradnjo obeh cest in s prostovoljnim delom podese to rili sredstva, ki so jih dobili kot pomoč! O trgovini so na Bizeljskem že velikokrat razpravljati. Zlasti gospodinje, ki so morale v gneči čakati uro, pa tudi uro In pol preden so prišle na vrsto, so se jezile. Trgovsko podjetje »Krka« iz Brežic zdaj preureja sosednji lokal, v katerega se bo preselila Specerija, v dosedanjem pa bo ostala prodajalna manufakture. Naš posnetek kaže samo del vsakdanje gneče pred strežnim pultom. POVEČALI BOMO ŠTEVILO ČLANOV SZDL V krajevni organizaciji Socialistične zveze v Dobovi je bilo doslej včlanjenih 56 odst. prebivalcev z volilno pravico. Naj poudarimo, da je včlanjenih pravzaprav več, v 56 odstotkih pa so zajeti samo tisti, ki plačujejo članarino. Organizacija bo skušala letos povečati Število članov za toliko, da bi zajeli 70 odst. vseh prebivalcev. Brez dvoma bo s tem precej dela, prepričani pa smo tudi, da bodo Dobovčani in okoliški prebivalci, ki jim je prav Socialistična zveza posredovala v zadnjem času toliko ugodnosti (naj omenimo samo preurejeni prosvetni dom), brez oklevanja posnemali zgled drugih in postali vestni člani SZDL. J. M. Kdo dela v komisijah pri občinskem odboru SZDL • * SEn:"._ Pretekli teden so bile imenovane tudi komisije, ki bodo pomagale občinskemu, odboru SZDL v Brežicah uresničevati Številne naloge. V komisijah delajo naslednji tovariši in tovarišice: 1. v komisiji za organizacijsko kadrovska vprašanja: Janez Cerovšek, Bogo Obrč, Olga Drobnič, Jože Drek in Ivan Matic; 2. v idejno-vzgojni komisiji: Vinko Zagmajster, Svetoslav Radivojevič, Rozika Bohinc, Rudi Požar in Djordje Dukič; 3. v komisiji za družbene organizacije: Stane Rebernik, Stane Kerin, Milka Knez, Stane Lindič, Marija Str-mecki; 4. v komisiji za družbeno upravljanje: Kari Cater, Miloš Kovačič, dr. Svetozar Rajner, Elizabeta Oš ina, Ante Držanič; 5. v komisiji za prošnje in pritožbe: Anton Jurkas, Ivan Starman, Janez Pimat, Ivo Maričič, Marija Kolenc; 6. v komisiji za družbeno aktivnost žena: Silva Luter, Anica Godler, Fani Obrč, Tončka Lovše, Tončka Lon-čarič; 7. v komisiji za tisk: Franc Kebe, Maks Toplišek, Adolf Brložnik, Albin Mlinar in Ivan Kolenc. Vse kaže, da bo Bizeljsko, priljubljeno turistično področje, kamor radi zahajajo vsi, ki si žele pristne domačnosti in gostoljubja, ostalo brez gostinskih obratov. V preteklem letu so prenehale delati kar štiri gostilne. Kje bodo dobili obiskovalci v sezoni (neredko jih Je prišlo po več avtobusov na dan) hrano in ostalo postrežbo, saj je ostal samo en lokal? — Na sliki: Pepca Očakar a pomočnico v gostišču v zadružnem domu, ki Je prenehalo delovati s novim letom. Takšno »krčenje« občutijo najbrž tudi abonenti, Id Jih Je na Bizeljskem nekaj desetin. Ali so morda krivi davki? Čemu »stari« In »mladi« med mladino v Kapelah? V mladinski organizaciji v Kapelah se že nekaj časa sem vleče kreg med »starimi in mladimi« ... Slišati je, da so bili v novo vodstvo izvoljeni mladinci, ki še obiskujejo šole, v prejšnjem vodstvu pa je bila skupina takšnih, ki so že v službah. Slednji so kupili gramofon, zdaj pa se obe »stranki« prepirata okoli tega, kdo bo koga in kdo ima večje zasluge ... Bojimo se, da jim bo na račun takšnega nepotrebnega krega ušlo pomembno gradivo, ki ga je pretresala LMJ na nedavnem kongresu v Beogradu, zato bo bolje, če se bodo sporazumeli in se z združenimi močmi lotili nalog, ki jih prav v Kapelah ne manjka! BREŽIŠKE VESTI Od kod težave s kamnolomom? Krajevni odbor na Bizeljskem uporablja za vzdrževanje poti in kolovozov na svojem področju gramoz iz Klanjca na Hrvaškem. Kubični meter gramoza v tamkajšnji gramoznici velja 700 dinarjev, prevoz od tam na Bizeljsko pa od 1100 do 1400 din za kubik. Ce bi imel krajevni odbor svejo gramoznico, bi stal kubični meter gramoza 200 do 300 din (prebivalci bi ga kopali sami), razen tega pa bi precej prevozov opravili okoliški gospodarji brezplačno s svojimi vpregami. Primeren kraj za gramoznico so našli, z gospodarjem so se dogovorili, vloga je na občini že od leta 1961 — pa še do danes kljub večkratnemu povpraševanju ni rešena! Krajevni odbor je dobil konec lanskega leta od 1 odstotnega deleža od občinskih doklad namesto 640 tisoč din le 500 tisočakov. Na zadnji seji ljudskega odbora je bilo odbornikom rečeno, da je krajevni odbor potrebna sredstva za odpiranje gramoznice že dobil. Odborniki krajevnega odbora in prebivalci se vprašujejo, kaj storiti, da, bi bili stroški za vzdrževanje cest in potov manjši? Slovo od Slavka Cetina 25. januarja ob 14. uri nas je zelo pretresla vest, da smo nenadoma izgubili vestnega in požrtvovalnega uslužbenca ObLO Brežice in vzornega političnega delavca tovariša Slavka Cetina. Slavko Cetin se je rodil 1925. leta v Mostecu pri Dobovi. Bil te sin revne delavske družim. Ze kot mladenič in progovni delavec v Dobovi je v letih 1943 do 1945 sodeloval z OF. Po osvoboditvi je bil nekaj časa pri Ljudski milici, potem pa je služil kadrovski rok v JLA. Pri vojakih je bil sprejet v SKOJ, kmalu zatem pa tudi v KPJ. Po vrnitvi iz JLA so ga izvolili za organizacijskega sekretarja okrajnega komiteja IMS v Krškem. Ko so krški okraj ukinili, je tovariš Slav- ko postal tajnik občinskega ljudskega odbora na Čatežu. Pozneje je tam služboval kot šef krajevnega urada. Zaradi posebnega prizadevanja je bil 1960 odlikovan z redom dela. Ko je bil referent za delovne odnose pri ObLO Brežice, kjer je bilo njegovo zadnje delovno mesto, je bil zelo priljubljen. Sodeloval je tudi v raznih organizacijah in društvih. Med drugim je bil član predsedstva občinskega sindikalnega sveta in njegov podpredsednik, predsednik delovnega kolektiva ObLO Brežice, preds. kadr. komisije pri obč. odboru SZDL Brežice itd. Povsod je bil zgleden tovariš in svetovalec. Na njegovi zadnji poti 27-januarja ga je spremljalo skoraj tisoč ljudi. Lepi pogreb je pokazal, da je bil ter variš Slavko Cetin res priljubljen in dober tovariš. H Investicijska banka in Jugo-banka sta tovarni v Kaštel Sučur-cu odobrili 3 milijarde 111 milijonov dinarjev kredita za rekonstrukcijo in razširitev obratov sa proizvodnjo polivlnilklorlda. Proizvodnja polivinllklorida se bo povedala od 8000 na 18.000 ton. Kaj pa, če se bo baraka podrla? Krajevni odbor v Kapelah pri Brežicah razpolaga s 120 tisoč dinarji sredstev za popravilo poti, s 330 tisočaki iz udeležbe od občinske do-klade, okoli 200 tisoč dinarjev na leto pa znesejo dohodki od sejmišča in javne teh tnice (oboje upravlja krajevni odbor). Sejmišče daje zadnje čase manj dohodkov kot nekdaj, ker Je samo 8 plemenskih sejmov na leto. S tolikšnimi sredstvi bi se dalo marsikaj narediti. Popravila potov so letos zastala; kriva je zgodnja zima. Kljub temu pa je Se marsikaj, kar čaka pridnih rok. Videti je, da se bo baraka pri sejmišču vsak čas podrla, če se je krajevni odbor ne bo usmilil in je popravil. Morda bi kazalo pohiteti z javno razsvetljavo, o kate- ri že dolgo razpravljajo in povprašati pri Elektro v Vidmu-Krškem, kdaj bo prišel obljubljeni strokovnjak in naredil predračun? Tudi napa jališče za živino pri sejmišču najbrž ne bi bilo odveč, prav gotovo pa ne bi zahtevalo prevelikih denarjev. Sredstva so namenjena tem, ki jih potrebujejo, pomnožiti Jih Je treba s sodelovanjem prebivalcev, zato naj tudi v Kapelah sledijo vzgledom prizadevnih občanov na ostalih področjih občine Brežice. Izvršni odbor ObO SZDL v Brežicah V izvršnem odboru novega občinskega odbora SZDL Brežice je 9 članov; predsednik je Ivana živič, člani pa Janez Cerovšek, Karel Cater, Franc Kebe, Silva Luter, Vinko Zagmajster, Stane Rebernik, Mile Bučan in Anton Harapin. Neločljivo je senovški krajevni praznik povezan z likom genovskega rudarja — borca za socializem, večkratnega zveznega zmagovalca v storilnosti in visoki proizvodnji, ki je bila Posebno prva povojna leta izredno pomemben činitelj za hitro obnovo porušene domovine. Vsem prebivalcem Senovega in tamkajšnje okolice čestitamo za letošnji krajevni praznik in hkrati želimo prebivalcem novih uspehov! PRAZNIK SENOVŠKIH OBČANOV Senovo bo 9. februarja praznično odeto. Tega dne bodo proslavljali ljudje tega kraja in okoliških vasi krajevni Praznik. Spominjali se bodo Prihoda slavne XIV. udarne divizije na Senovo 8. februarja 1942. In ljudje bodo ob spominu na ta dan prav gotovo govorili tudi o napredku ta nadaljnjem razvoju kraja. Zato smo nekaterim zastavili hekaj vprašanj. ' Na prvo vprašanje, kateri dogodek med NOV jim je ostal najbolj v spominu, so odgovorili: Karel šterban, predsednik • krajevne organizacije SZDL: »17. januarja 1945 smo se v "evorju sestali aktivisti in ^kateri politični delavci za-^ dogovora o nadaljnjem °elu na terenu. Nenadoma so Nemci na smučeh ob 13.30 obkolili hišo, v kateri smo imeli sestanek. Dva naša tovariša sta bila smrtno zadeta, eden pa ranjen. Italijanska bomba, ki sem jo vrgel med Nemce, mi je pravzaprav rešila življenje. Ta dogodek mi bo ostal vedno v spominu.« Jože Korinšek, šef krajevnega urada: »Spominjam se dveh dogodkov: prihoda borcev XIV. divizije na Senovo in prihoda borcev tretjega bataljona :z Bohorja na Senovo v septembru 1944. Med vsemi dogodki Ba želim omeniti veliko požrtvovalnost naših žena-akti-vlstk z Bohorja in okolice, ki 80 oskrbovale In prenašale Potrebščine in obvestila za borce.« Ivan Kmctec, tajnik gasilnega društva in odbornik KO SZDL: »Prihod XIV. divizije na Senovo.« Roman Sotlcr, predsednik Tv"D »Partizan«: »Leta 1944 sem se kot otrok £?*ega dne mudil v Radejevi hiži na Malem Kamnu. Hišo *° Nemci zažgali, jaz pa sem bil v njej. Po naključju sem zadnji trenutek rešil iz go-re«e hiše.« Ali ste zadovoljni z razvojem kraja? Karel Sterban: »Zadovoljen. f° osvoboditvi je bilo zgrajenih več novih hiš in nešteto °rugih objektov, asfaltirana ta bila cesta, v teku pa je relacija Dovškega in Reštanj-skega potoka.« Jože Korinšek: »Kako naj 01 ne bil! Od 1945. leta Je bilo zgrajenih nad 200 stanovanj, Basilski dom, kino dvorana, zahirana je bila cesta, napeljano okoli 12 kilometrov Vodovoda, zgrajen občinski a°rn, ki ga sedaj uporablja Nravstvena služba, dokonča-Pj1 Je bila cesta Senovo—Veli-Ki Kamen itd. Povsod je vi- den velik napredek.« Ivan Kmetec: »Nisem povsem zadovoljen. Rudniku primanjkuje zalog premoga, gradnja cementarne pa je bila odklonjena. Niso nam še znane prave perspektive razvoja kraja. S tem pa ne mislim podcenjevati vsestranskega napredka v našem kraju, ki je bil dosežen po osvoboditvi.« Roman Sotler: Od leta 1952 je bil dosežen v kraju ogromen napredek. To me, veseli.« Katera dejavnost se je na Senovem najbolj uveljavila? Imate kakšen predlog? Karel Sterban: »Rudarstvo. Zaradi pomanjkanja zalog premoga so že izdelani načrti za gradnjo cementarne na Senovem, o njih bo zadnjo besedo izrekla Zvezna investicijska banka. Na Senovem naj bi se razvila kovinska industrija, misliti pa bo treba na ustanovitev kakšnega obrata za zaposlitev ženske delovne sile. Morda bi se našla tu rešitev za ustanovitev obrata konfekcije »Lisca« iz Sevnice. Prav bi bilo, da bi »Remont« s Senovega razvil lesno galanterijo.« Jože Korinšek: »Po mojem se je na Senovem zlasti uveljavila dejavnost »Svobod«. Le žal, da nimamo primernega prostora za kulturno-prosvet-no dejavnost.« Ivan Kmetec: »Rudarstva.« Roman Sotler: »Komunalna dejavnost. To potrjuje gradnja ceste, vodovoda, kopalnega bazena, ureditev okolice itd.« TRGOVSKO PODJETJE »PRESKRBA« Senovo S SVOJIMI POSLOVALNICAMI ČESTITA ZA KRAJEVNI PRAZNIK VSEM SVOJIM STRANKAM IN SE JIM SE NADALJE •*> PRIPOROČA! Izšla je nova številka »NAŠIH POGOVOROV« Občinski odbor SZDL v Vidmu-Krškem je konec januarja izdal prvo letošnjo Številko »Naftih pogovorov«. Na prvih straneh obravnava glasilo organizacijo in vsebino dvodnevnega seminarja za pi«Js'•» cdgc-vcr. VrV.u lega pa še varčevanje, sem pomislil. Toda gospodinje so imele prav, zakaj zaradi pomanjkanja drv in premoga bomo kmalu vsi potrošniki mraza. Res, dragocen je postal tale zlati črni premog. Ivan Zoran Izredna mladinska konferenca občin Črnomelj in Metlika Komiteja LMS v Črnomlju in Metliki sta za 17. februar napovedala izredno mladinsko konferenco, ki se je bo udeležilo 95 delegatov iz obeh belokranjskih občin. Na konferenco se v obeh občinah temeljito pripravljajo. V teh dneh potekajo še konference vaških aktivov v črnomaljski občini, ki morajo med drugim izvoliti tudi delegate za skupno občinsko konferenco. Pričakujejo, da bo obravnava na izredni mladinski konferenci načela predvsem naslednja vprašanja: stanovanjske probleme mladine, prevoz delavcev, vlogo mladine po občinskem statutu in statutih gospodarskih organizacij, najnižji osebni dolto- Ob koncu sindikalne šole V ponedeljek, 11. februarja, se bo v Črnomlju končala večerna sindikalna šola, ki se je začela 10. decembra lani. Sprva se je prijavilo 30 obiskovalcev, vendar je bilo kasneje na predavanjih le 17 do 13 slušateljev. Predavanja so bila dvakrat na teden, gradivo pa so predavatelji obdelali v 51 urah. Kljub temu, da je bila izbira predavanj in predavateljev dokaj dobra, pa uspeh šole ni popolnoma zadovoljiv. Kmalu se je izkazalo, da večerne ure niso najbolj primerne za precej zahtevna predavanja. To se je poznalo pri obisku in slabšem dojemanju gradiva. Razumeti moramo, da so bili slušatelji ves dan zaposleni in utrujeni. V bodoče bi kazalo o zadevi teht-neje razmisliti in organizirati ustrezno šolo v takem času, da bi bili zadovoljni z obiskom in znanjem slušateljev. dek, zaposlovanje ženske delovne sile, družbeno prehrano itd. Plenuma občinskih komitejev se po združitvi ne bosta spremenila. Za okrajno mladinsko konferenco, ki bo sredi marca, bodo izvolili 10 delegatov. PROIZVAJALCI: prihajajte na redne zdravniške preglede - obvarovan se boste poklicnih bolezni! KANIŽARICA: januarja 6400 ton premoga! Z novim letom je kolektiv kanižarskega premogovnika pod novim tehničnim vodstvom in z manjšo reorganizacijo v kadrih krepko prijel za delo. Letos so pred kanižarskimi rudarji ogromne naloge: po delovnem načrtu naj bi dvignili lansko proizvodnjo (59.100 ton) kar na 90.000 ton. Januarska obveznost je znašala 5.950 ton, v Kanižarici pa so v tem mesecu nakopali kar 6400 ton premoga in plan torej presegli za 8 odstotkov. Januarski uspehi torej potrjujejo, da je kolektiv sposoben uresničiti postavljene naloge, saj je bila v minulem mesecu dosežena rekordna proizvodnja na enega zaposlenega. Kolektiv je uvidel stisko skupnosti, ki je nastopila zaradi hude zime; zato se je odločil za nedeljsko delo, kjer so razen rudarjev delali tudi vsi vodilni in drugi uslužbenci radnika. Tako je podjetje z nedeljskim delom nakopalo januarja 376 ton premoga. Belokranjski pregovor, da »se dan zjutraj lovi«, so kanižarski rudarji razširili; zdaj pravijo, da »se plan v začetku leta lovi...«. Izkušnje so namreč že pokazale; da tisto, kar v začetku leta izgubiš, med letom več ne uloviš! Številke potrjujejo, kako velik je uspeh kanižarskih rudarjev. Hud mraz, slabi kamioni, otežkočen prevoz premoga na železniško postajo in več drugih ovir jim je bilo napoti, da uspehi niso še večji; zlasti pa se tudi pozna dotrajana separacija. Medtem ko je znašala lani povprečna mesečna proizvodnja 4900 ton, so januarja dosegli 6.400 ton. Proizvodnja na enega zaposlenega: lani 177 ton na mesec, letos januarja: 226 ton. Storitev v jami, računana v tonah na dnino, se je dvignila od lanskih 1,52 v januarju na 1,80, storitev v rudniku pa od 1,01 na 1,19. Pri povečanju proizvodnje za 30 odstotkov pa se je število zaposlenih dvignilo komaj za 2 odstotka (od 279 na 284). Vse to nedvomno priča, da so se kanižarski rudarji letos krepko spopadli s proizvodriirni nalogami. Številke nam povedo, da smo lahko njihovih uspehov samo veseli, skupnost pa jim mora čimprej omogočiti dokončno izgradnjo rudnika, da bo lahko dajal skupnosti in sebi več kot daje v dosedanjih težkih pogojih! -ar. PREDLOG ZA NOVO MILIJARDO Planerji črnomaljske občine sO izračunali, da bi se letošnji družbeni plan v primerjavi z lanskim lahko povečal za 18 odstotkov. V o-snutku, ki so ga sestavili na podlagi razprav in poročil gospodarskih organizacij, so navedli, da bi bila celotna vrednost bruto proizvodnje v tem času 7 milijard 672 irulijonov dinarjev, kar je za eno milijardo 189 milijonov dinarjev več kot v letu 1962. Zatrjuje-jo, da obstajajo vse možnosti za povečanje proizvodnje do te stopnje. Novo milijardo v bruto produktu bi dosegli predvsem na podlagi povečane proizvodnje tistih panog v gospodarstvu, na katerih gradi občina svojo prihodnost. V osnutku družbenega plana sta najbolj poudarjeni panogi gospodarstvo in kmetijstvo. V gospodarstvu polaga, jo upe na idnustrijo, ki naj bi letos ustvarila 3 milijarde 587 milijonov dinarjev bruto produkta ali 32 odstotkov več kot v preteklem letu. Glavno breme bodo pri tem vzela na svoja ramena večja podjetja: rudnik v Kanižarici, BELT, BELSAD, obrat ISKRE v Semiču in ZORA. Tudi kmetijstvo bi moralo biti bolj donosno. Po prvih ocenah se bo proizvodnja v družbenem sektorju povečala za 12 odstotkov, zasebni kmetijski pridelovalci pa bi lahko proizvedli 11 odstotkov več pridelkov kot lani. Poleg tega se ocenjeni porast prometa v trgovini za 11 odstotkov popolnoma približuje količini, ki jo je trgovina sposobna ustvariti. Velikega pomena v osnutku je tudi plan investicij. Za investiranje novih industrijskih in drugih objektov za potrebe gospodarstva, razno opremo in v druge namene bodo po grobih izračunih v črnomaljski občini potrebovali 956 milijonov dinarjev. Plan negospodarskih investicij predvideva porabo 270 milijonov dinarjev za gradnjo stanovanj, komunalno uredi- tev itd. O prioritetnem redu porabe investicij bo odločal svet za stanovanjske in komunalne zadeve pri ObLO. Računajo pa, da bi letos lahko nadaljevali z gradnjo stanovanjskih hiš, opravili prvo fazo del pri ureditvi semi-škega vodovoda in končali nekaj komunalnih del v samem Črnomlju. Predlog družbenega plana je bil obravnavan na skupnem sestanku s predstavniki gospodarskih organizacij in je tudi že doživel prve bistvene korekture. Te dni bodo o njem spregovorili tudi zbori volivcev, ki imajo na dnevnem redu poleg obravnave plana še razpravo o združitvi obeh belokranjskih občin. Nevest* v belem, s tančico, Šopkom in z venčkom. Je za "anašnji čas že zelo redka pojava. V objektiv smo jo "Mi -- seveda z ženinom — v Metliki letos 21. Januarja. N* »liki: nevesta Marija Slobodnik iz VMoSičev in ženin Alojz Plut iz Drašičev. Čestitamo! wiaiiii!«inn!i:ii!iniiii!iiwin i V ZADNJIH ŠTIRINAJSTIH DNEVIH: ŠE 128 NOVIH NAROČNIKOV! Od 22. do 29. januarja se je prijavilo naši upravi že 72 novih naročnikov, od 29. Januarja do S. februarja pa nadaljnjih 56; skupno torej v 14 dneh 128 novih naročnikov. Pregled zbiranja novih naročnikov v zadnjih 2 mesecih: občina BREZICE: ... 130 novih naročnikov občina ČRNOMELJ: . . 81 novih naročnikov občina METLIKA: '. . 54 novih naročnikov občina NOVO MESTO: . 487 novih naročnikov občina TREBNJE: . . 133 novih naročnikov občina SEVNICA: . . 116 novih naročnikov občina VIDEM-KRSKO: 269 novih naročnikov razne pošte:.....156 novih naročnikov inozemstvo:.....16 novih naročnikov Tudi v preteklih 14 dneh imajo največ zaslug za pridobivanje novih naročnikov pismonoše in uprave posameznih poŠt, ki se Jim ponovno zahvaljujemo ca dosedanje sodelovanje in jih vabimo, da v prihodnjih dneh obiščejo se tiste družine, hiše In posameznike, kjer Se nimajo domačega pokrajinskega lista! Na cesti že ob treh zjutraj a;il;llll!ll Letošnja zima je povzročila hudo zmedo v prometu. Ta bi bila še večja, če ne bi bilo cestarjev. Šofer Ivan in sprevodnik France, ki vozita avtobus na redni progi iz Črnomlja preko Semiča, Dolenjskih Toplic, Žužemberka v Ljubljano, sta povedala, da sta zadovoljna predvsem z vožnjo od Semiča proti črmošnjicam. Za ta del ceste so marljivo poskrbeli cestarji Lojze Rogelj iz Sred- nje vasi, Albert Jakša in Mirko Skrinjar iz Gabra, Martin Cesar iz Vavpče vasi in Tone Plut iz Kota. V najhujšem mrazu so bili na cesti že ob treh zjutraj. Posipali so cesto, zlasti klance, že zjutraj, tako da Je avtobus pripeljal popolnoma varno. Pohvaliti moramo tudi zelo požrtvovalna traktorista Albina Sprogarja in Albina Smuka z obrata KGPK Crmošnjice, ki sta se vedno rada odzvala za pomoč -na cesti. **ev. 5 (671) DOLENJSKI LIST ■jV ZA KRAJEVNI PRAZNIK ČESTITA VSEM DELOVNIM ORGANIZACIJAM KOMUNALNO PODJETJE »REMONT« Senovo Sem ter tja po Mirni peči Zaradi razsežnosti kraja bi Mirna peč res lahko že imela javno razsvetljavo. Za sedaj Je ostalo le pri obljubah, čeprav prebivalci na svojih sestankih stalno prosijo zanjo. Vse kaže, da so celo na občini pozabili, da v Mirni peči Se ni razsvetljave. V zadnjem času so namreč poslali dopis, da naj krajevni odbor nabavi nove žarnice in zamenja stare, ki ne gorijo več. Staro šolsko poslopje bi bilo potrebno vsaj malo popraviti. V učilnicah je hud mraz, ker peči že dolgo niso bile preložene in ne morejo ogreti prostorov. Velika večina učencev, ki zaradi dolge Kino KRKA: prva predstava Ze ob 15. uri Od IS. februarja dalje bomo v kina »Krka« v Novem mestu predvajali filme tudi ob 13. uri. S temi predstavami bomo ustregli predvsem tistim delavcem in uslužbencem, ki delajo do dveh popoldne in stanujejo izven mesta, oziroma se vozijo. Vstopnina za prvo popoldansko predstavo bo znižana in enotna po 80 dinarjev. Ce bodo te predstave obiskane vsaj 50-odstot-no, jih bomo obdržali, sicer pa jih bomo morali ukiniti. O prvi predstavi ob IS. uri bomo ljubitelje filmov obvestili na reklamnih deskah kina »Krka« in v Dolenjskem listu. pota pridejo premraženi v šolo, se v učilnicah ne more ogreti. Za precejšnje število delavcev in uslužbencev, ki so zaposleni v Mirni peči, stanujejo pa izven nje, bi nujno potrebovali menzo, v kateri bi lahko dobili toplo hrano ali vsaj obrok za kosilo. Marsikdo lahko obeduje šele zvečer, ko gre domov peš ali z vlakom, z menzo pa bi se stvar lahko uredila, saj bi bilo gotovo dovolj abonen-tov. Za prvo pomoč bi se lahko pomenili morda v gostilni, v kateri lahko dobiš sedaj med tednom le razne pijače, hrano pa samo ob nedeljah in praznikih. Poseben primer je preskrba s kruhom, ki ga pripeljejo iz Novega mesta le vsake dva dni. Kupci ga navadno takoj razgrabijo in ga drugi dan ni mogoče več dobiti. Morda bi se pa le lahko ure-, dilo tako, da bi dobivali Mir-nopečani svež kruh vsak dan iz Novega mesta? Izredna mladinska konferenca 17. februarja bo v sindikalnem domu v Novem mestu izredna konferenca mladine novomeške občine. Obravnavali bodo občinski statut, pregledali uresničevanje sklepov zadnje konference, razpravlja-li o VII. kongresu Zveze mladine Jugoslavije in izvolili delegate za okrajno mladinsko konferenco, ki bo prihodnji mesec. Novomeška kronika B Pred nekaj dnevi se Je trgovina »Obrtnik«, ki je bila prej poleg doma JLA, preselila na Cesto komandanta Staneta. V tem lokalu je bila do nedavnega čevljarska delavnica istega podjetja, ki pa je z delom prenehala. Trgovina »Obrtnik«,, ima v novih prostorih večjo Izbiro, prodaja pa žensko, moško in otroško perilo, nogavice vseh vrst, pletenine, rute, rokavice, opremo za dojenčke, odeje in otroško konfekcijo. Promet Je v novem lokalu precej večji. ■ Težki potok je nad Trpinče-vim mlinom zamrznil. Plast ledu je z "brega videti debela, v resnici pa ni, saj se je že nekaj junakom, ki so hoteli po suhem priti čez potok, udrlo. Nevarno pa je puščati otroke na tak led, saj se lahko pripeti huda nesreča. Lahko bi bilo huje... V sredo dopoldne okoli 13. ure so v novomeški študijski knjižnici »Mirana Jarca« opazili, da gori. Ker je huda zima, kurijo ves dan, zaradi česar se je vnel leseni strop, čigar trami so odprti v dva dimnika. Tleti je moralo vsaj že dan ali ali dva. Ko so ogenj opazili, so takoj začeli kar sami gasiti; uslužbenci knjižnice in tudi dijaki, ki vedra z vodo, prof. Dodič pa je polival ogenj. Ker so se na moč hitro sukali, jim je uspelo požar popolnoma pogasiti. Ogenj na knjigah, ki jih hrani knjižnica, ni napravil posebne škode. Uradno škoda še ni ocenjena. JUTRI: razprava O urbanističnem načrtu v Kandiji Krajevna organizacija SZDL Kandija vabi prebivalce svojega terena na razpravo o osnutku urbanističnega načrta našega mesta, ki bo jutri, v petek, ob 18. uri v dvorani družbenih organizacij (po4 otroškim vrtcem) v Kandiji. Pridite — seznanite se z zanimivimi vprašanji urbanističnega načrta Novega mesta in sodelujte v razpravi! ■ Bliža se veseli pust! V papirnici na Cesti komandanta Staneta so v izložbi že razstavljeni »rekviziti« za ta veliki praznik. Kdor namerava pusta proslaviti, si bo lahko izbral v tej trgovini koničast ali debel nos z brki ali brez njih, masko, ki zakriva samo oči, in tudi tako, v kateri ga nihče ne spozna. Kako pa bo s prireditvami v lokalih, še ne vemo. ■ Otroci, ki hodijo v otroški vrtec v mestu, morajo vsako jutro gaziti sneg do stavbe. Starši se sprašujejo, kdo je dolžan oČistiU sneg in napraviti gaz, saj pridejo malčki vsi mokri v vrtec. Upravni odbor vrtca je poskušal rešiti problem s pomočjo komunalne uprave, vendar kljub obljubam stvar ni rešena. ■ Ker ho bile šolske zimske počitnice z republiškim priporočilom podaljšane, naše šole pa niso tega posebej objavljale, nekateri nejeverni Tomaži še vedno ne verjamejo, da je res tako, in hodijo spraševat v šolo. Na šolskih oglasnih deskah dobe pojasnilo. Pouk se bo pričel 11. februarja (če ne bo novih navodil) ob istem času in v enakih izmenah, kot bi se, če ne bi bile počitnice podaljšane. ■ Na ponedeljkovem živilskem trgu ni bilo razen čebule in kisle repe nič dobiti, zato nimamo kaj poročati. Stojnice so bile prazne. ■ Gibanje prebivalstva: rodila je Mira Sterunčlč iz Volčlčeve 13 — dečka. — Poročili so se: Vladimir Zupin, delavec iz Vel. Brusnic, in Ljudmila Hrovat, čistilka iz Partizanske ceste 35; Alojz Golobic, šofer iz Zagrebške ceste 9, in Marija Hrastar, šivilja iz češče vasi. — Smrti ta teden v mestu ni bilo. — Ponesrečil »e jc Karel Vovk, sin uslužbenca iz Valanti-čeve 17, ki je pri smučanju padel in si poškodoval desno koleno. Kino KRKA prikazuje: B., 9., 10. in 11. februarja angleški kriminalni film »GANGSTEKJI« Režiser: Sidney Mayers. — V glavnih vlogah: Michael Craig in Francoise Prevost. — Filmske novosti št. 4 in kratki film: Moje stanovanje. 12., 13. in 14. februarja zahodno nemški film »SATAN MAMI Z LJUBEZNIJO« Režiser: Rudolf Jugert. —-Igrajo: Belinda Lee, Joachim Hansen, Ivan Desnav. — Kratki film: Sprehod. Predstave: ob delavnikih ob 18 in 20, bb nedeljah ob 16., 18. in 30. uri. Krajevni odbor je poskrbel za,popravila vseh poti v Mirni peči, kamor so vložili ves denar, ki so ga imeli na razpolago. Nujno pa bi bilo treba poskrbeti še za zelo zanemarjeno pokopališče. Od družbeno-političnih organizacij je najbolj delavna SZDL, ki priskoči na pomoč povsod, kjer je to potrebno. V »Dolenjki« bodo v kratkem ustanovili mladinski aktiv, v katerega bod ovkijučili preko 60 mladih iz tovarne. Aktiv bo poskrbel za politično in kulturno delo mladine v Mirni peči, ki je v zadnjem času precej zanemarjeno. Izvolili so že pripravljalni odbor, ki bo v kratkem pripravil ustanovni občni zbor in poskrbel za začetno delo. Prebivalci so zelo zadovoljni z zdravstvenim domom, ki redno dela dvakrat na teden. Vsi pa si še želijo zobno ambulanto, vendar haže, da se jim želja ne bo uresničila, ker ne morejo dobiti sredstev za opremo in instrumente. Odkar je prenehal delovati potujoči kino iz Novega mesta, v Mirni peči nimajo več kino predstav. Od časa do časa jih obiščejo razni ansambli, ki vsaj malo oživijo zamrlo kulturno življenje. V zadnjem času so sklenili u-stanoviti lastaokulturno-iunet-niško društvo in so imeli že ustanovni občni zbor. Za predsednika novega odbora je bil izvoljen tovariš Makse. Sedaj je edina zabava v Mirni peči televizor v zadružnem domu, ki pribavlja vsak večer precej gledalcev, predvsem mladine. Največje zanimanje vlada za športne oddaje, kar je razumljivo, -saj je TVD »Partizan« najbolj delavno društvo kraja. Za o-gled oddaj pobirajo tudi majhno vstopnino, ki jo porabijo za čiščenje prostorov in plačevanje naročnine za televizor. Obvestilo učencem novomeške osnovne šole Redni pouk se bo začel v ponedeljek, 11. februarja. Zjutraj naj pride k pouku II. izmena, torej vsi naslednji razredi: l.b, l.d; 2. a, 2.c, 2.e; 3. b, 3. d; 4. a, 4. c, 4. e; 5. b, 5. d, 5.f; 6.b, 6. d, 6.f; 7.b, 7.d, 7.f in 8.b, 8.d in 8.f razred. Popoldan isti cVn naj pridejo k pouku vsi drugi razredi! Kaj je zanimalo vaške mladince? Pretekli teden je občinski komite Zveze mladine Slovenije v Novem mestu priredil enodnevni seminar za vodstva vaških mladinskih aktivov. Dopoldne so poslušali predavanje o bodočnosti kmetijstva in socializaciji vasi, nakar so se v razpravi živo zanimali za vprašanja podružb-ljanja, davčne politike, manjših posestev in hribovskih kmetov. V popoldanskem delu seminarja so sprejeli program tekmovanja v počastitev okrajne mladinske konference. Obvestilo o ustavitvi postopka Lani aprila smo poročali, da je v Harinji vasi pri Otočcu gorelo. Na željo Jožeta Kraševca iz Harinje vasi 15, p. Otočec ob Krki, sporočamo, da je bil s tem v zvezi postopek proti njemu lani proti koncu leta ustavljen. »INICIATIVA 63« pred prvo prireditvijo O namenu komisije za društveno dejavnost pri ObK LMS Novo mesto, da bi organizirala vsak mesec vsaj eno kulturno prireditev v Novem mestu, smo že pisali. Prvo prireditev bodo organizirali 16. februarja v kinu Krka. Uprava kina je z razumevanjem sprejela zamisel mladih v Novem mestu in je obljubila svojo pomoč. Za začetek bodo priredili zabavno glasbeno revijo, na kateri bodo sodelovali ansambli, pevci in humoristi. Zagotovili so si že sodelovanje domačega kvinteta Hrovat iz Birčhe vasi, ki je večkrat navdušil novomeško občinstvo in nastopal že v radiu, in jazz ansambel Dizzy Combo iz Novega mesta. Med pevci bo nastopil inž. Miha Japelj, ki se je Novomeščanom že predstavil, poslušalcem pa bosta gotovo pripravila presenečenje mlada pevca Tatjana Gros in Boris Blažon, za katera bo ta prireditev pomenila ognjeni krst in prvi nastop v javnosti. Dekleta internata bodo zaplesala ruski ples, prireditelji pa so pripravili tudi nekaj presenečenj z ostalimi točkami, da bo program prijeten in zanimiv. Vsekakor je treba pohvaliti mladino, ki ni nič kaj navdušena nad trenutnim kulturnim življenjem v Novem mestu in bo skušala sama odpraviti dosedanje mrtvilo. Seveda ne smemo gledati na začetne prireditve z najbolj kritičnimi očmi, saj so vsi mladi in pravzaprav začetniki na tem področju. -jk Novice iz Soteske in Polja Novoizvoljeni krajevni odbor SZDL in ostale krajevne organizacije so krepko prijeli za delo. Na skupnem posvetu z odborniki krajevnih organizacij so sestavili načrt za delo v tekočem letu. c Ker sedanja trgovina v kraju ne zadovoljuje vseh potreb prebivalcev, se bodo zavzeli za novo trgovino v sklopu podjetja »Merkator« iz Ljubljane, ki je obljubilo, da bomo že spomladi imeli nov lokal v Soteski. V ta namen bodo preuredili veliko stavbo, last splošnega ljudskega premoženja. Tako bo ustreženo številnim potrošnikom, ki so' zdaj hodili kupovat drugam. e Izvoljen je hil tudi elek-trifikacijski odbor, ki ima nalogo poskrbeti za ureditev daljnovoda. Verjetno žaga v Soteski ne: ho mogla več dajati električnega toka za Okolico, ker ji ga še za lastne potrebe primanjkuje. Vod bo trsba priključiti električnemu omrežju podjetja »Elektro«. e Ker je kulturno-prosvet-ni dom v zelo slabem stanju, Popravek OBVESTILA Podjetje »Krojač« Novo mesto sporoča, da prodaja v prodajalni na Cesti komandanta Staneta, s popustom do 50 odst. Besedica do je bila pri oglasu tega podjetja v zadnji številki našega lista pomotoma izpuščena. je vprašanje, če se ga splača popravljati. Ce bi krajevne organizacije lahko uporabljale dvorano na žagi, bi bila zadeva rešena. Tudi na razvedrilo mlajših prebivalcev nismo pozabili! Predvsem za- NOVOMEŠKA KOMUNA nje bomo ustanovili keglja-ško in strelsko društvo. e ^Volivci tega področja želijo, da bi v središču Soteske postavili še en poštni nabiralnik in da bi avtobusno postajališče prestavili na-ugodnejše mesto, ki ni tako -—-T. ... JJva pogreba v šmarjeti Predzadnji petek so v Šmarjeti pokopali častnega člana RašUskega društva Jožeta Su-hadolnika starejšega. Gasilci so se v velikem številu poslovili od svojega člana. V nedeljo so pokopali Ma> ričkb Jeglič, članico aktiva LMS v šmarjeti. Na zadnji poti so jo spremili pionirji, mladinci in mladinke, nčenci, šolski kolektiv in veliko število vaščanov. Marička je obiskovala 8. razred osnovne šole in je bila znana kot zelo pridna in priljubljena učenka. izpostavljeno vremenskim neprilikam. 9 29 žena iz Soteske in Polja obiskuje šivalni tečaj, ki ga vodi Ivanka Vrančič iz tovarne šivalnih strojev »Mirna«. Za ta tečaj je veliko zanimanja, prav tako pa bi se naše žene navdušile tudi za kuharskega. V. A. Nov izvršni odbor ObO SZDL v Novem mestu Na občinski konferenci Socialistične zveze je bilo izvoljeno tudi novo vodstvo. Novi odbor je ponovno izvolil za predsednika tov. Jožeta Cvit-koviča, za podpredsednika Mira Thorževskega, za sekretarja Milana Bratoža, za člane izvršnega odbora, pa Staneta Somraka, Adolfa Šuštarja, Franca Smoliča, Anico;] fttajič, Slafieta Goriška in Jo-' žela Blažiča. Štiri stanovanja v Žužemberku Konec lanskega leta je kmetijska zadruga v Žužemberku odkupila stanovanjsko zgradbo Ane Vehovčeve 12 Žužemberka. V njej bo še letos uredila štiri družinska stanovanja za člane svojega kolektiva. S preureditveniml deli bodo pričeli takoj spomladi. Ko bo stavba urejena, bo pripomogla tudi k lepši podobi žužemberškega trga. KOZERIJA Z BUDNIM KONCEM Zbudite se, gospa Trgovina! Jaz, Janez Potrošnik, sem bil navzoč, ko je tovariš Proizvajalec telefoniral gospe Trgovini. Takole je tekel pogovor: 0 Proizvajalec: »Dober dan, gospa, vam smem spro-ročiti, da imam na zalogi raznovrstne otroške plašče, pižame, ženske in otroške predpasnike, najnovejših krojev in vzorcev, vse narejeno po okusu novomeških gospodinj? Mislim, da bi lahko uredila medsebojne poslovne odnose.« 9 Trgovina: »Ze, že, toda nimam primernih skladišč, blago, ki ste ga našteli, pa tudi ne gre v promet. Obžalujem ...« Proizvajalec: »Prav, se bomo pa na drugem mestu pogovorili. Naj omenim, da kot trgovsko podjetje nimate pravice prodajati izdelkov iz blaga, ki ga jemljete iz skladišč in daste »šivat pod roko?« NI člena v zakonu, da bi vam to dovolilia 0 Trgovina: »Prosim, telefonirajte še našemu skladiščniku, morda on ve, kaj bi trenutno še potrebovali...« Preden je tovariš Proizvajalec zavrtel telefonsko številko, sem ga poprosil, naj pove svoje težave, ki jih ima zaradi »nepopustljivosti« gospe Trgovine. Rad je ustregel moji želji in" takoj »zabodel« v jedro pogovora. Takole je povedal: »Na zalogi imamo otroško konfekcijo in ostale izdelke. Te izdelke proizvajamo že od samega začetka podjetja in smo zdaj sposobni, da jih v enem mesecu naredimo za 3 milijone dinarjev. Novomeška trgovina jih odklanja, češ da gredo slabo v prodajo. Ali je to res ali pa ima trgo-vina samo za nas gluha ušesa? Najbrž samo za nas, ker smo novomeško podjetje, in morda tudi za »Dolenjko« iz Mirne peči. Na drugi strani nabavlja take izdelke, ki jih delamo pri nas, (samo da so dražji in manj okusni), pri proizvajalcih v drugih krajih. Tu seveda ne moremo mimo tega, da se, sodeč po cenah in izbiri blaga, ki ga najdemo v novomeških prodajalnah, ne bojimo konkurence. Mislim, da pri novomeških trgovskih poslovnih možeh še vedno prevladuje mišljenje, da je bolje obdržati dobre odnose s starimi dobavitelji, kot pa »tvegati« prodajo prav takih izdelkov domačega podjetja. Nasploh je trgovsko oko, ki motri potrebe potrošnikov, zaprto ali samo malo odprto.« »Zato boste najbrž sami odprli trgovino za prodajo otroške konfekcije?« »Da, v kratkem. To bo specializirana prodajalna otroške konfekcije na Glavnem trgu v Novem mestu. Kmalu se bomo lahko prepričali, ali naše izdelke trg res odklanja ali je trgovina gluha. Sodeč po dobrem prometu izdelkov otroške konfekcije, ki smo jih doslej prodajali na novomeškem živilskem trgu, bo-" mo potrošnikom ustregli.« Ko je tovariš Proizvajalec izčrpal podatke — bilo je nekaj minut pred drugo uro popoldne — Je ponovno zvonil telefon. Klical je skladiščnik gospe Trgovine: »Prosim, če ' bi našemu podjetju — po ukazu komercialnega direktorja — v krat-' kem dobavili večje število ženskih predpasnikov in.. • Naročeno mi je, naj sporočim, da se bo jutri pri va» oglasil naš človek. Pokažite mu vso izbiro vaših Izdelkov! Glede .šivanja pod roko' se v kratkem pomenimo. Mislim, da bi vaše podjetje za, nas lahko izdelalo ...« Pogovora je bilo konec in tovariš Proizvajalec je tlesknil z rokami: »Pričakujemo, da se bo gospa Trgovina le prebudila in nas vnesla v seznam svojih poslovnih stikov.« Da, zbudite se, gospa Trgovina, in mi preskrbite, kar potrebujem! Ne pozabite, da imam družino, ženo in otroke! Marsikaj bi jim rad kupiH Janez Potrošnik FRATA - zimska gozdna šola tabornikov Postopoma se jc izoblikovala ha Fra ti nekakšna zimska gozdna šola za taborniške vodnike ln vodnice. Ze šesto leto se zbirajo v času zimskega šolskega odmora na Frati novi vodniki, da spoznajo to zibelko Partizanstva na Dolenjskem in se v njenem območju seznanjajo z načinom dela v prosti • naravi. Taborniki gojijo partizanske tradicije. Ker je temeljna celica v taborniški organizaciji vod, je važno, da se s temi tradicijami seznajajo predvsem vodniki, Idi posredujejo pridobljeno znanje ostalim članom v vodu. Tečaje za taborniške vodnike in vodnice je doslej organizirala zveza tabornikov v Novem mestu. Ob razformiranju okrajne zveze pa je nalogo za izvedbo teh tečajev prevzela novo ustanovljena občinska zveza tabornikov v Novem mestu. Z izdatno podporo v hrani, ki jo Je nudil Rdeči križ, in ob naklonjenosti vodstva internata v Bršlinu, ki je posodil brezplačno 50 odej, je bil tUdI letošnjo zimo zagotovljen tečaj za taborniške vodnike. Ker so se zasavske taborniške enote priključile celjski okrajni zvezi, so bili v predvidene tečaje prijavljeni novi vodniki iz enot v Črnomlju, Novem mestu, Šentjerneju, Trebnjem ln iz dveh enot iz Jdubljane. Skupaj je bilo prijavljenih 39 udeležencev v °Veh izmenah po 4 dn.i OB VSAKEM VREMENU ... Na koncu okrožnice, ki Jo je 'začetku januarja razposlala občinska zveza tabornikov v Novem mestu, Je pisalo: »Te-oaja bosta ob vsakem vremenu«. Ce ne bi bilo tega stavka, ni vodstvo tečaja telegrafično ^Povedalo tečaja. Ostra zima ni snežni zameti so dva dni Pred začetkom tečaja ovirali Promet na cestah I. in II. reda. "Kako bomo spravili na Frato °n takem vremenu 600 kilogra- mov hrane, posode in odej? Kako se bodo mladi 13 do 15-letni vodniki in vodnice prebili do Frate?« take misli so rojile po glavi vodji tečaja, ko je v soboto, 19. januarja, v zgodnjih jutranjih urah opazoval vztrajno igro burje s snežinkami. Načelnik okrajne zveze tabornikov v likvidaciji tov. Lu-kič je bil proti odpovedi tečaja. »Počakajmo, v ponedeljek zju. traj bomo videli, koliko jih bo prišlo na novomeški kolodvor. Ce ne bomo vzpostavili zveze s Frato, bo še vedno čas, da pošljemo domov tiste, ki se bodo ustrašili ostre zime-" Sledilo je 24 ur napetega pričakovanja. Z enourno zamudo je dospel džip, ki ga je dalo na razpolago KGPK. Šofer.nam je mirno povedal; »Do Straže ali Dvora bo šlo, naprej pa ne.« Ođloflli smo, se , za Stražo. Taborniški inštruktor Janez, doma iz Vavte vasi, se je dogovoril z borcem iz NOB tov. PeJjakom. da bo v nedeljo s sanmi skušal preko Brezove rebri priti na Frato., V nedeljo smo ob 7.30 naložili proviant na sani in konji so res hitro potegnili do Gor. Straže. Tudi strmi klanec do logarnice ni zadržal krepkih konj ln izkušenega voznika, ki je po teh potih prepeljal že stotine bukovih hlodov. Do Brezove rebri smo prišli v dobrih dveh urah. 72-LETNI KAŽIPOT . . . Na Brezovi rebri smo se ustavili pri Hočevarjevih. Mladega gospodarja ni bilo doma. Pot nam je zato kazal 72-letni stari oče. Ker je bil kolovoz na Frato zaradi posekanih debel neprevozen, nas je vodil po ovinku. Koga bi bolj občudoval: 72-letnega vodiča, ki je živahno gazil sneg preko kolen, ali konja, ki sta se od časa do časa do trupe pogreznila v sneženem zametu. Vsa oznojena od napora sta izpuhtevala megleno soparo, odnehala pa nista, ker ju je stalno spodbu- jala dobra voznikova beseda. »Ta več zaleže kot pa bič,« je, ne d!a bi ga vprašali, povedal voznik. Ko smo zagledali dom na Frati v snežni belini in rahlo se dvigajoči dim, ki je dokazoval, da je hiša obljudena, nam je pri srcu postalo prijetno kot pred 20 leti partizanom, ki so se zatekali v ta dom sredi nepreglednih gozdov. so še prihajali. Zadnja je prišla trojica iz Šentjerneja. Avtobus je imel zamudo. Sami, brez vodnika so se prebijali po sledeh prve kolone od Straže do Frate! Gotovo bodo postali dobri vodniki! V četrtek sta tečajnike obiskala člana ZB tov. Štrukelj in Romih. V prijetnem pogovoril sta obujala spomine na Frato v letih od 1942 do 1943. Samotna gaz pelje od Brezove rebri do partizanske koce na Frati. Taborniki poznajo ta lepi kraj in ga obiskujejo pozimi in poleti Polnjenje slamaric ln priprava ležišč sta nam krajšali čas, ki je mineval v mučni negotovosti. Vse Je pripravljeno, celo pot smo zorah (podjetni ekonom Mitja je namreč napregel mah snežni plug). Ugibali smo, koliko odsotkov prijavljen cev bo prišlo v prvo izmeno. V hladnem, jasnem ponedeljkovem jutru je bilo konec tudi te negotovosti. 2e-oto pol desetih se je prikazala iz gozda dolga kolona. »Precej jih je,« sem si mislil in štel. »So Se zadaj!« je zaklical prvi. In res Tov. Štrukelj je poudaril, kako izredno važno je znanje orientacije na terenu in koliko zaleže hitra prisebnost ob nepričakovanih dogodkih. Tov. Romih pa je posebej na glasil vlogo žena v NOB in pokazal na primeru neke bolničarke, kako hrabre so bile borke NOB. Na kolokvijih ob zaključku tečaja so predavatelji ugotovili, da so si udeleženci tečaja podano snov dobro osvojili. Fra ta naj ostane tudi v bodoče šola novih taborniških vodnikovi S. J. Ustanovljeno je prvo smučarsko društvo na Dolenjskem Na pohodu: počitek pri Velikem Lipovcu. Majhen prigri-> Pa spet nazaj proti koči. Taborniška vztrajnost ne pozna ovir! V Crmošnjicah Je bilo 1. februarja medobčinski) smučarsko tekmovanje gozdarjev, ki so se borili za »Fricov« pokal. Tekmovalo Je 35 smučarjev v veleslalomu posamično in ekipno. Od 7 ekip, ki so štele po 3 tekmovalce, je pokal osvojila ektpa KGPK iz Novega mesta v postavi Cujnik—Knez—še-benlk s časom 2,02. Drago mesto je osvojila ekipa Novolesa (ini. Pogorclec—Bstvdek—Baje) s časom 2,06, tretje pa ekipa KGPK II s časom 2,12. Med posamezniki Je bil najbolji! Alojz Serini, ki je za progo potreboval 36,2 sekunde. Izven konkurence je tekmoval tudi 13-letnl Jure Lcgan, ki se je uvrstil na odlično t. mesto in prevozil progo v 42 sekundah. Po tekmovanju so se vsi nastopajoči in tudi ostali zbrali k usta- novnemu občnemu zboru prvega smučarskega društva na Dolenj-lenjskem. Za predsednika smučarskega društva »Rog« Je bil izvoljen inž. Rado Kalinovič, v desetčlanskem odboru pa so neka* teri znani športniki, ki bodo gotovo s uspehom vodili novo društvo. V načrtu za bodoče delo Imajo smučarske tečaje in tekmovanja po Dolenjski, v društvo pa želijo vključiti kar največ mladine. Prvemu smučarskemu društvu želimo mnogo uspehov pri delu, vsem mladim smučarjem pa svetujemo, da naj se včlanijo v društvo, saj bodo tu imeli dobre pogoje za razvoj. rr. Smučarski tečaj na Bohorju Smučarski tečaj za prosvetne Jtelavce in pionirje na Bohorju je Popolnoma uspel. Strupen mraz ln jKočna burja sta sicer motila delo Prvega dne, toda večina je že prvi r*n vzdržala sest ur pouka. Tečaj j* oil za vse udeležence precej "oporen, ker so hoteli v petih ""J* pridobiti čimveč znanja. Tečajniki so bili razdeljeni v tri j*uplne. Prosvetni delavci so bili , svoJl vrsti in pod vodstvom pro-t^forja Glonarja Izpopolnjevali !"*nje smučanja. Poleg tega Jih )e *°anlk vrste pri vsakem liku opo-'■jrjal na metodične postopke uče-JU* smučanja. Udeleženci tega seminarja bodo lahko koristno upo-""MJall pridobljeno znanje ln učili putanja željne učence na svojih . v prvi skupini so bili učenci, Id J?. ** prej znali voziti smuk. V L,' vrsti Je bila tudi Boža Rus, S 88 Po znanju ln pogumu nI razlivala od svojih moških vrstni-*ov. Tu so se poleg pravilne voi-"J° smuka naučili zavijati »k bre-f~" in »od brega«. Napredek vrste J° bil vldon. Na zaključnih tak-"»h so tekmovali v slalomu. Proga bila zahtevna, saj so blU na rpH tudi najel«, »komolec« ln »kača«. . " drugI vrsti so bil« pionirke '"nekaj mlajših pionirjev. Pod "odstvom tovariSlce Drage Mlsle- ™ve so se seznanile s pravilno ,°*nJo. bočnim drsenjem ln na-r*<|nje tudi z savijanjem. Za zaključek Je tudi ta vrsta tekmovala lažjem slalomu. Vsak večer so Imeli tečajniki Podavanja. Najbolj zadovoljni so ~*ji s prikazovanjem barvnih diapozitivov o pomladanskem smuča- . Jj™ na Komnl in o rimski turi "* Km. Profesor Glonar pa Je fofog tega predaval prosvetnim r*l»vcem o metodiki poučevanja "■nučanja. Za zaključek tečaja so bile tek-v slalomu. Rezultati tekem: mlajši pionirji: 1. Boris Stegne — Vinica 21,5, 2. Tone Stipanlč — Podzemelj 23,0, 3. Tine Malenšek — Novo mesto 23,5, 4. Slavko Likar - Vinica 29,5. Starejši pionirji: 1. Slavko Gra-hek — Metlika 39,0, 2. Janez Novinec — Dol. Toplice 39,5, 3. Nace Sila — Trebnje 41,5, 4. Rudolf Kopar — Novo mesto 43,0, S. Janez Doljak — Novo mesto 44,5. Mladinke in pionirke: 1. Maja Glonar 28,5, 2. Blba Dobovšek 31,0, 3. Maja Rajlč 31,5 (vse is Novega mesta). Ob zaključku tečaja ugotavljamo, da Je denar za take tečaje dobro naložen in bi bilo prav. da ObLO in šole razmišljajo o tem, da bi zimovanja učencev postala stalna praksa dela s pionirji v zimskih počitnicah. Občina Krško že nekaj let pošilja najboljše učence svojih šol na enotedenske smučarske tečaje. AH ni to lepa ln koristna nagrada! N. B. Skoki v Leskovcu »Partizan« iz Leskovca pri Krškem je priredil v nedeljo prvo tekmovanje v smučarskih skokih. Zanimanje med pionirji ln mladino Je bilo veliko. Skoke Je gledalo okrog 100 gledalcev. Doseženi so bili rezultati: Mladinci: 1. Stane Kerin (11, 11), S. Kodi Stojs (10, U), 3. Franc Svetce (9,5, 12,5). Pionirji: 1. Rafko Bizjak (7,5, 9), t. Toni Drenik (8,5, 8), 3. Jože Ara (7, 7,5). L. P. ZABELEŽENO Se k članku »IZJALOVLJEN OBČNI ZBOR TVD »PARTIZAN - CELULOZAH« V KRŠKEM« H kritičnemu sestavku, ki sem ga pod gornjim naslovom objavil v našem listu 24. januarja, pojasnjujem sledeče: Predvsem se mi zdi potrebno poudariti, da sem o poteku občnega zbora napisal samo čisto resnico, ki je, kakor kaže, Janeza Breskvarja, pisca sestavka »Odgovor na članek o izjalovljenem občnem zboru«, objavljenega v zadnji številki, močno prizadela. Ker je odgovor, žal, zelo enostranski in celo neresen ter v bistvu samo zagovarja dejansko izjalovljeni občni zbor, zavaja s tem bralce, ki imajo vso pravico biti obveščeni o resničnih dogodkih. Omeniti moram, da se z odgovorom tov. Breskvarja ne strinjajo tudi nekateri čjani upravnega odbora TVD Partizan-Celulozar. V čem je torej bistvo sedanje polemike? Tov. Breskvar trdi, da kot pisec sestavka najbrž nisem poslušal poročila o uspehih društva in o njegovi obširni dejavnosti, ki je celo preobširna! Splošno mnenje pa je, da je TVD Partizan dosegel uspehe le pri nekaterih športnih panogah, ostale pa ie očitno zanemarjal. Pisec sestavka nadalje navaja da je upravni odbor društva probleme med letom rešil. Kje je tu logika? Zakaj je potem občni zbor obravnaval problem kina, probleme financiranja telesne vzgoje itd., ko pa Jih je vendar reši) upravni odbor? Mimogrede naj še omenim, da je bila večina sej upravnega odbora slabo pripravljena in večkrat nesklepčna. Tudi občni zbor je bil verjetno zaradi tega nesklepčen. Se vedno pa trdim, da je bivši upravnik kina (hote ali nehote) zamolčal razpravo o nadaljnjem poslovanju kina, ki jo je sklical 5. januarja občinski odbor SZDL. Zato me zelo preseneča, da pisec sestavka trdi obratno. Razčiščeni so tudi moji pojmi o sodobnem telesno-vzgojnem društvu. Tudi nekateri predstavniki političnega in občinskega vodstva ter gospodarskih organizacij soglašajo z mojo ugotovitvijo, da bi se TVD Partizan-Celulozar ne sme) zadovoljiti samo z uspehi plavalcev in rokometašev, hkrati pa zanemarjati ostale športne panoge. Trditev tov. Breskvarja, da je bolje Imeti eno dobro razvito panogo kakor pa pet ali šest slabih, torej ne' bo držala. »Kritiku bi še rad povedal,« navaja pisec sestavka, •da s takimi neobjektivnim! članki nikakor ne bo koristil razvoju telesne kulture v naši občini. Soglašam s to ugotovitvijo, toda dodajam, da je velik del bralcev sprejel > moj sestavek kot konstruktiven, kakor je dejansko tudi bi. Le odgovor je bil žal, zelo neob-jektiven! V prvem sestavku nisem vsega poročal, kar se je dogajalo za zaveso občnega zbora TVD Partizan-Celulozar. Tov. Breskvar torej trdi da so udeleženci občnega zbora dobili samo pol litra vina. Nekateri morda res! Pozabil pa je še napisati, da so po občnem zboru plesali v dvorani in da so nekateri »žejni« funkcionarji TVD Partizan-Celulozar zajemali vino iz vedra kar z zajemalkami in si gasili žejna grla — Veselje (toda na čigav račun?) je trajalo vse do zore. Ali sedaj ne postavljam upravičeno vprašanje, če se ti ljudje niso dejansko skregali s pojmi o sodobnem telesno-vzgojnem društvu? Ali ljudje ne sprašujejo upravičeno,, od kod denar za take nezgledne zabave, ko pa vemo, da ga za razvoj telesne kulture močno primanjkuje? Vse dotlej, dokler ne bodo odgovorni v TVD Partizan-Celulozar sprejemali konstruktivne ln dobro namerne kritike, ne moremo optimistično gledati1 na na-dcljnji uspešnejši razvoj telesne kulture v Vidmu-Kr-škem. Morda pa bo polemika, ki jo je sprožil Janez Breskvar, bivši predsednik TVD Partizan-Celulozar, le koristila razvoju športa. Pisec bi morda lahko namesto brezsmiselnih izrazov in trditev v odgovoru na moj članek raje obravnaval dejansko problematiko v tele-snovzgojnem društvu Partizan-Celulozar. Drago Kastelic Veseli zimski šport v Straži Športno življenje v teh pustih zimskih dneh ni v Straži prav nič dolgočasno. Podnevi se gnete na sankališčih in smučiščih vse polno mladine, ki se pogumno spušča po bregovih. Zvečer pa zaživi telovadnica. V njej igra stroška mladina košarko aH namizni tenis. V nedeljo, 3. februarja, je TVD Partizan Straža—Vavta vas organiziral durštveno prvenstvo v igri s celuloidno žogico. Prijavilo se je 16 posameznikov .ln 8 dvojic. Najprej so tekmovali po »cup« sistemu, najboljši štirje pa so Igrali turnir. V igri dvojic ni bilo Tudi v mirnem času je tovarištvo potrebno, posebno na cesti! bistvenih razlik. Po enakovrednih borbah Je domlniral par As—Rav-bar. Rezultati — finale: Ravbar : Pire 2:1 (21:17, 20:22. 23:21). Starte : Kavšček 2:1 (21:15, 17:21, 21:18), Ravbar : Kavšček 2:1 (21: 16, 19:21, 23:22), Starič : Pire 2:0 (21:16, 21:14), Starič : Ravbar 2:1 (21:19, 14:21, 21:19), Pire : Kavšček 2:1 (21:17, 18:21, 21:19). Vrstni red: 1. Ludvik Starič 6 (6:3). 2. Marjan Ravbar 4 (5:4). 3. Jote Pire 2 (3:5), 4. Leon Kavšček 0 (3:6). Dvojice — polftnale: AS U—Pire : Starič—Gruden 2:1 (20:22, 21:15, 21:18), Ravbar—Aš II : Kavšček— Tisovec 2:0 (21:14, 22:20). Finale: Ravbar—A8I : AS II—Pire 2:1 (18:21, 21:13, 21:11). —mr V Gotni vasi so zmagali štangel, Ahlin, Pavlic in Matko Sobotno tekmovanje mladincev in pionirjev na 20-metrski skakalnici v Gotnl vasi je bilo za mlade tekmovalce prijetno zimsko dotl- Veliko zanimanje za vveekend hišice ob Krki Zaradi izrednih naravnih lepot doline ob Krki in bogatih ribiških lovišč Je v zadnjem času mnogo zanimanja za ureditev vveekend hišic ob Krki. Zanje se zanimajo obiskovalci iz LJubljane, Novega mesta ln tudi od drugod. Lani so uredili tri take hišice. Vse tri so zrasle iz zapuščenega zidovja, zdaj pa so prav lepe. Tudi sankanje je lahko nevarno Ulice in ceste v Novem mestu so zaradi razgibanega terena zelo primerne za sankanje ln smučanje. Zaradi precej velikega prometa pa so otroci na njih pogosto v precejšnji nevarnosti in se moramo zahvaliti le previdnosti voznikov in sreči, da do sedaj Se ni prišlo do hujših prometnih nesreč. Starši, ki pustijo svoje otroke na sankanje in smučanje, se veliko premalo zavedajo nevarnosti, ki pretijo nič hudega slutečim razigranim otrokom. Zato bi bilo dobro, da bi vedeli za predele, U jih otroci uporabljajo kot sankališča in jih pustili le tja, kjer ni nobene nevarnosti. šolske počitnice so podaljSane Svet za šolstvo pri IS LRS je sprejel sklep, da se zimske počitnice zaradi hude turne podaljšajo do vključno 9. februarja. To velja za vse šole tudi na našem področju. Ce ne bodo Izdana nova navodila, se bo pouk pričel v ponedeljek, 11. februarja. vetje. Na startu se Jih je zbralo kar 25 in so vsi brez Izjeme kljub pomanjkljivi smučarski opremi pokazali veliko smisla za smučarske skoke. Skakalnica, ki so jo pripravili tekmovalci iz Gotne vasi, Je dovoljevala skoke do 17 m, ki so jih tekmovalci tudi dosegli. 8 takšnimi daljinami in lepim slogom bi marsikateri tekmovalec pod dobrim strokovnim vodstvom sčasoma lahko dosegel lepe rezultate. Med obetajoče tekmovalce bi lahko šteli stanglja, brata Pav-lica, Ahlina, Kavska, Matka in druge. Prva dva tekmovalca v vsaki skupini sta prejela knjižne nagrade, ki so Jih pripravni tovarna zdravil FARM IS, obrat »Krka« Novo mesto, občinski komite LMS in občinska zveza DPM Noto mesto. Prihodnjo nedeljo, 10. februarja, bo ob treh popoldne pri Roku že tretje podobno tekmovanje mladincev in pionirjev na 20-metrski skakalnici. Na tekmovanje so vabljeni vsi mladinci in pionirji, ki se navdušujejo za smučarske skoke. Rezultati sobotnega tekmovanja: mladinci: 1. Ivan Stangel (17,5, 17), 2. Slavko Pavlic (16,5, 15), 3. Lado Mrvar (15. 13,5), 4. Ivan Kocjančič (15, 13), 5. Tine Do-linar (10Ji, 10,5). Starejši pionirji: 1. Rudi Ahlin (15, 16), 2. Jote Knafeljc (12,5, 12), 3. Franci Pibemik (12,5, 12), 4. Boži Zupan (0,5. 8,5). 6. Ivan Usenik (7. 7.5). Mlajši pionirji: 1. Bojan Pavlic (15,5, 16,5), 2. Štefan Kavšek (16,5, 16), 3. Jože Levičar (13,5, 14,5), 4. Lado Foršek (12, 13), S. Tone Testen (12,5, 12). 6. Pavel Kotnik (11,5, 11,5), 7. Jože Kralj (8, 7,5), 8. Igor Vizjak (6, 8,5), 9. Bogdan Mali (7, 8,5). Cicibani: 1. Vinko Matko (11,5, 12,5), 2. Jože Kocjančič (8,5, 7,5), Iztok Uršič (8, 8,5), 4. Lado Smaj-dek (5, 6,5), 5. Marjan Mihelič (5, 4), 6. Drago Rabzelj (4, 4). Lepo sončno vreme je pritegnilo veliko število mladih navijačev, ki so bodrili svoje ljubljence. Rudi Ahlin je skakal takole .... 15 DOLENJSKI LIST I V TEM TEDNU VAS ZANIMA gllimiM!lil»llllll«!ll!!IIM Novo mesto »JLA«: od 7. do 10. lebr. francoski film »Klevška princesa«, 11. in 13. febr. francoski film »Okus nasilja«. Semič: 10. febr. madžarski film »Železni cvet«. Sevnica: 9. in 10. febr. sovjetski film »Tihi Don«, III. del, 13. febr. ameriški film »Vitezi okrogle mize«. Trebnje: 9. in 10. febr. slovenski film »Veselica«, 13. febr. slovenski film »Na svoji zemlji«. Žužemberk: 10. febr. sovjetski lilm »Šofer po sili«. BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v brežiški bolnišnici: Irena Vidmar, delavka iz Dečnih sel, si je pri delu poškodovala desno stopalo; Marija Bla-ževič, gospodinja iz Mihaiovca, Je padla po stopnicah in si zlomila desno nogo; Štefan Gabrič, delavec iz Gornje Lepe vasi, si je pri delu poškodoval desno nogo; Dragica Krčula, delavka iz Brestanice, je padla na cesti in si zlomila levo nogo; Franja Horvata, delavca iz Bobovca, je nekdo zabodel z nožem v prsi; Gabriel Zalokar, delavec iz Sp. Starega grada, si je pri padcu po stopnicah poškodoval prsni koš; Peter Bokan, šofer iz Beograda-, si je pri delu poškodoval levo nogo; Antona Burjo, kmetovalca iz Sut-ne, je konj ugriznil v lice. Petek, 8. februarja: Janez Sobota, 9. februarja: Polona Nedelja, 10. februarja: Dušan Ponedeljek, 11. februarja: Zvezdana Torek, 12. februarja: Damijan Sreda, 13. februarja: Katarina Četrtek, 14. februarja: Valentin ČESTITKA Tone Žerjav iz Brezine pri Brežicah je diplomiral na elektrofa-kulteti v Ljubljani za inženirja elektrotehnike. — Čestitajo kolegi. PREKLIC Gizela Starič in Danica štern preklicujeva govorice zoper Ivana Gričarja z Mirne. bimci«, 13. febr. jugoslovanski film »Zasledovanje zmaja«. Črnomelj: 8. in 10. febr. ameriški barvni film »Sedmo Sindba-dovo potovanje«, 12. in 13. febr. ameriški film »V znaku Zoroja«. Kostanjevica: 10. febr. ameriški barvni film »Zlomljena zvezda«. Mokronog: 9. in 10. febr. angleški film »SOS Pacifik«. Novo mesto »Krka«: od 8. do 11. febr. angleški film »Gangster-ji«, od 12. do 14. febr. nemški film »Satan mami z ljubeznijo«. Marija Zepič iz Obrha — deklico, Ana Unetič iz Trške gore — deklico, Ana Dragan iz Boj — dečka, Veronika Gričar iz Dolnjega Podboršta — deklico. ENODRUŽINSKO HIŠO v središču Novega mesta zamenjam za enako v Novem mestu ali bližnji okolici. Naslov v upravi lista (60-63). RABLJENO kuhinjsko pohištvo prodam. Adamičeva 9, Novo mesto (za vrtnarijo). STROJ za izdelovanje cementne stresne opeke kupim. Alojz Re-zelj, Mirna peč 26. 2ENSKO ROČNO URO sem izgubila 1. februarja sredi mesta. Poštenega najditelja prosim, naj mi Jo proti nagradi vrne v upravo lista (61-63). POHIŠTVO (orehov furnir) z vzmetnim vložki in žimnicami, skoraj novo, poceni prodam. — Ogled pri mizarju Barbiču, Novo mesto, Kandija. ZLATO za zobe kupim. Naslov v upravi lista. RABLJENO sobno in kuhinjsko pohištvo prodam. Ogled od 16. do 20. ure v Gor. Straži 73-1. Brestanica: 9. in 10. febr. angleški barvni film »Sinovi in lju- NEŽA ŠE M AR ODIRA »Ste že slišali? Ni jih več!« »Česa ni več?« »Jajc vendar.« »Tako-oooo?« »Ob osmih jih je zmanjkalo.« »Saj, saj, ta Neža spet ,mar odira'.« Na črnomaljski odprti tržnici so stopicale od mraza pomodrele kmečke ženice in ponujale čebulo, fižol, koruzo, proso, semena in drugo. Dokler je bilo kaj jajc, so se črnomaljske gospodinje kar prerivale, katera bo prej prišla do njih. Potem je bil trg prazen. Le redko se je katera od nakupovalk spomnila in kupila kaj drugega. »Ja ne znam, kako more čovek živeti samo od jaja. Da jih imam, bi sve prodala,« je dejala žena, doma nekje od Kolpe. »Pa ste jih danes kaj prinesli?« jo Je vprašala soseda. »Devet. A vi?« »šest. Skoraj za meter ,cajha* sem zaslužila.« »Pa doma? Kak vam ide?« »še gre, samo drv ni. Pravijo, da tudi v Črnomlju ni kaj bolje.« Na drugem koncu sta se tistikrat pogovarjali drugi dve. »Mrzlo je. Čakamo. Pro- j dati ne moreš. Sem radovedna, če bi,šlo tukaj zlato v denar?« »Kaj zlato, jaja prinesite, poln jerbas, pa boste videli, kako hitro boste lahko šli domov!« »No, e&i bi, pa ... Ni jih zdaj, tudi kokoši občutijo mraz. Po čem so jih danes prodavali?« »Po 50 dinarjev.« »Ko jih donesem, jih ne dam pod 60 dinarjev.« Eh, sem pomislil, dokler bo Neža »marodirala«, se več ne prikazem na črnomaljski živilski trg. No, saj bo ozdravela in kokošim odvezala . .. MATIČNI URAD TREBELNO V januarju so bili izven bolnišnice rojeni 4 dečki. — Poročili so se: Franc Starič, kmetovalec iz Lipnika, in Ana Gorenc, gospodinja iz Cerovca; Anton Ajdišek, kmetovalec iz Statenberka, in Emilija Krese, gozdna delavka iz Mirne vasi. — Umrli so: Janez Gorenc, kmetovalec iz Cužnje vasi, star 63 let; Neža Kotnik, užitka-rica iz češnjic, 84 let; Jožefa Žagar, užitkarica z Brezja, 83 let. MATIČNI URAD ADLEšIU V januarju sta bila izven bolnišnice rojena ena deklica in en deček. — Porok v januarju ni bilo. — Umrli so: Nikolaj Husič, zidar iz Adlešičev, 59 let; Ivan Veselic, kmetovalec iz Vrhovcev, 62 let; Jurij Tkalčič, kmetovalec iz Pribincev, 75 let; Margareta Starešinič, upokojenka iz 2uni-čev, 86 let; Frančiška Miketič, kmetovalka iz Zuničev, 76 let. MATIČNI URAD NOVO MESTO V času od 28. januarja do 4. februarja je bilo rojenih 17 dečkov' in 23 deklic. Poročili so se: Jože Ucman, delavec z Vrha pri Dolžu, in Alojzija Bele, delavka iz Dol. Težke vode; Janez Kastelic, krojač, in Frančiška Kozoglav, uslužbenka, oba iz Sentjošta; Franc Brulc, upokojenec, in Jožefa Rajer, hči kmeta, oba iz Vel. Brusnic; Franc Zupančič, delavec iz Podhoste, in Mirna Kmet, delavka iz Dol. Toplic; Anton Jakše, uslužbnec iz Irce vasi, in Nada Uher, uslužbenka iz 2abje vasi. Umrli so: Jemej Zaletel, delavec iz Gorenjega Medvedjega sela, 61 let; Vojislav-Ugarkovtč, upokojenec iz Opatije, 49 let; Ana Tomljanovič, upokojenka iz Dol. Kamene. 71 let. Iz brežiške porodnišnice Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Fani Sintič iz Laduča — Martina, Antonija Zo-fič iz Cirnika — Draga, Ivanka Kelhar iz črešnjic — Božo, Kristina Jančič iz Globočlc — Tatjano, Jovanka Manček iz Vidma-Krškega — Matjaža, Kristina Pri-božič iz Sp. Pohance — Mirana, Terezija Strmšek iz Polic — Jožico, Ljubica Peh iz šibic — dečka, Marija Vimpolšek lz črnca — Marinko, Marija Ilič iz Pisec — Staneta, Miroslava Vujanovič iz Vidma-Krškega — Andjo, Angela Pogelšek iz Novega mesta — Leona. Marija Glas iz Sotelskega — Cvetko, Marija Turk iz Senkov-ca — Mladena, Jožefa Bračun iz Lenišča — Vlada, Cecilija Jazbec iz Podgorja — Miro. KR0NIKAONESRK Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v novomeški bolnišnici: Francko Ljubi, posestni-co iz Zdinje vasi, je pretepel sosed; Sonja Starič, hči uslužbenca iz Gorenjega, je doma padla in se udarila v levo koleno; Ilija Kroš-lin. rudar iz Kanižarice, je v rudniku padel in si poškodoval hrbtenico; Franc Plevnik, vnuk posestnika iz Črnomlja, se je usedel v banjo z vročo vodo; Matiji Kranjcu, rudarju s Senovega, je v levi roki razneslo staro pištolo. Opozorilo Cestnega podjetja Cestno podjetje v Novem mestu poziva lastnike tovornih avtomobilov, da že zdaj planirajo prevoze v času pred kipenjem cest ali po njem. Računamo, da bo februarja ali marca nastopila odjuga, ki povzroča kipenje cestnih površin, zlasti na slabo utrjenih makadamskih cestah. Opozarjamo, da bo po čl. 17 Republiškega zakona o javnih cestah predpisana omejitev ali zapora prometa na posameznih cestnih odsekih za obdobje, ki ga zdaj še ne moremo predvideti. Vso škodo na cestiščih, ki bi jo v času zapore povzročili samovoljni ali nujni prevozi, bomo zaračunali povzročiteljem. Ne jezite še, če ga v trafiki zmanjka: DOLENJSKI LIST si naročite na vaš domači naslov Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Marija Perše iz Družinske vasi — Ireno, Ana Prešern iz Zagrada —Jožeta, Vida Milavec iz Kloštra — Milico, Jožefa Šuštar iz Grmade — Francija, Marija Tomšič iz Lopate — Slavko, Marija Crnič iz Tribuč — Mihelco, Ana Jakše iz Rožanca — Damjano, Jožefa Zupančič iz Ko-renitke — Magdo, Rozalija Jerele iz Brezovice — Matjaža, Milka Pirb iz Dolnje Straže — Valentina, Štefka Rozenberger iz CrmoS-njic — Zlatka, Alojzija Palntan lz Koroške vasi — Janeza, Valerija Ogrinc lz Semlča — Gabrijela, Vera Bregač iz Žabje vasi — Majdo, Marija Golob iz Blrčne vasi — Mileno, Marija Gorjup lz Rib-jeka — Petra, Antonija Metelko iz Sel — Tončko, Milica Skoda iz Gornje Prekope — Anico, Marija Gorše lz Kvasice — Majdo, Marija Adamič lz Javorovice — Mojco, Marija Krištof lz Sajenic — Edvarda, Ljudmila Juntez lz Skr-ljevega — Bojana, Anica Rukše iz Hrušice — dečka, Marija Požek iz Sipka — deklico, Ljudmila Turk lz Dolnjih Lakomlc — deklico. Obvestilo naročnikom Dolenjskega lista Pošte v Sloveniji so te dni začele izterjavati polletno naročnino za naš tednik; prosimo, pripravite za vašega pismonošo 450 dinarjev, da bo lahko čimprej opravil svojo dolžnost in obiskal še druge naročnike. Vsem naročnikom izven Slovenije smo priložili 10. januarja 1963 našo poštno položnico za plačilo naročnine. Položnice so prejeli tudi vsi naši bralci pri vojakih, za katere plačujejo v. mnogih primerih naročnino njihovi svojci v domačih krajih. Prosimo, da se zaradi tega ne razburjate, ker so 'položnice dobili vsi. Takoj nato smo začeli polletno naročnino tudi izterjavati pri vseh naročnikih izven Slovenije, kar so nam nekateri zamerili. Naročnino, ki je naš glavni vir dohodkov, moramo vsako leto čimprej izterjati, da nimamo zaostankov na koncu leta! Prosimo, da to upoštevate in denar takoj nakažete. Opominske stroške (za znamko, ovitek in papir) moramo priračunati vsem zamudnikom, saj bi sicer imeli zaradi tega še več izgube. Prosimo, upoštevajte to! UPRAVA DOLENJSKEGA LISTA Za krajšo pot pisma in časopisov do naslovnika S 1. februarjem letos je bila ukinjena potujoča pošta štev. 76 na progi Ljubljana—Metlika. To je bil uradni naziv za službeni vagon, ki je doslej za pošte na našem področju prevažal pisemske in paketne pošiljke. Nadomestil ga je posebej prirejeni avtobus, ki zdaj vozi pošto iz Ljubljane v Novo mesto. Velika prednost novega načina prevoza poštnih pošiljk je v tem, da je vozni red tega avtobusa prirejen potrebam poštne službe, med tem ko je bila železniška potujoča pošta, razumljivo, prirejena železniškemu voznemu redu. V poštni službi se trudijo pošiljke čim hitreje dostavljati naslovnikom. To je zdaj mnogo laže dosegljivo. Dostavni avtobus jih pripelje iz Ljubljane že ob 3.40 zjutraj na pošto v Novem mestu, medtem ko so prej prispele z vlakom šele ob 6.50. Pošiljke nato razvrstijo po poštah novomeškega okolja, Bele krajine in Suhe krajine. V Belo krajino jih odpelje vlak že ob 4.05 zjutraj in so ob 5.40 že v Črnomlju (za pošte Dragatuš, Vinica, Adlešiči in Gradac). Ker jih redni jutranji avtobusi nato razvozijo po poštah, so pošiljke lahko že dopoldne dostavljene naslovnikom, prej pa so na marsikatero pošto prispele šele popoldne. Ob 5.25 zjutraj odpelje redni avtobus iz Novega mesta pošiljke za pošte proti Suhi krajini: za Stražo, Dol. Toplice, Dvor, Dobrnič, Žužemberk, Zagra-dee in Krko. Ob 6.20 jih odpelje iz Novega mesta redni avtobus za pošti Suhor in Metlika, ob 7.03 vlak za pešte Uršna sela in Semič, ob 6.15 pa avtobus na pošti Mirna peč in Trebnje. še ena pomembna novost: poštne pošiljke, ki jih oddajo stranke v Novem mestu do 20. ure zvečer, so še istega dne ob 20.40 odpremljene v Ljubljano, kamor jih odpelje poštni avtobus, ki naslednjega dne v zgodnjih jutranjih urah pripelje pošiljke iz Ljubljane. Pošta Novo mesto je postala poštni prometni center, ki sprejema pošiljke za večje območje in jih razporeja po relacijah ter odpremlja naprej. Podčrtati velja več prednosti, ki jih je dosegla poštna enota v Novem mestu z novim načinom dostave pošiljk: stroški dostave so precej manjši kot dosedanji prevoz po železnici, naročniki v Novem mestu lahko iz poštnih predalov dvignejo pošiljke že ob 7. uri zjutraj (prej šele ob 9. uri), omogočena je dostava časopisov v zgodnjih jutranjih urah, vse pošte pa dobijo pošiljke v dopoldanskem času. Največ so pridobile pošte v Beli krajini, zlasti metliška in suhorska. Na poštni enoti v Novem mestu pa s tem, kar so dosegli, niso zadovoljni. Takoj ko bo preurejena in modernizirana cesta čez Gorjance, bodo z lastnim dostavnim avtomobilom dostavljali pošiljke vsem poštam v Beli krajini. Cas, ki je potreben za pot pošiljke od pošiljatelja dO naslovnika skrajšati čimbolj!. To je njihovo načelo. M. J. lfflll!lllllll|]IIHBIIMi!lllll!ll»iil!!IBIM OBJAVE — RAZPISI Obvestilo o času za vlaganje prošenj in priglasitev za sečnjo v letu 1964 Občinski ljudski odbor — odsek za gozdarstvo Novo mesto sporoča vsem lastnikom gozdov, da je rok za vlaganje prošenj za Izdajo sečnih dovoljenj in priglasitev sečenj za leto 1964 od 10. februarja do 31. marca 1963. Prošnje za ižoajo sečnega dovoljenja vložijo lastniki gozdov,-za katere niso Izdelani ureditveni načrti, t. j. lastniki, ki imajo gozdove na območju krajevnih uradov Brusnice, Gotna vas, Žužemberk in Hinje. — Prošnjo morajo biti kolkovane z 250 din. Ostali lastniki gozdov, za katere so izdelani ureditveni načrti, priglasijo sečnjo v okviru določenega etata. Priglasitve sečnje se kolku-jejo s 50 din. Prošnjo in priglasitve se vlagajo- pri K/. Dolenjske Toplice ter proizvodnih okoliših Straža in Uršna sela; pri KZ Žužemberk ter proizvodnem okolišu Hinje; pri KZ Novo mesto ter proizvodnih okoliših Šentjernej, škocjan, Mirna peč in Stopičc. Prošnje in priglasitve so vlagajo na tiskovinah, ki jih dobita pri navedenih zadrugah in proizvodnih okoliših. t Po razpisanem roku kmetijske zadruge in proizvodni okoliši prošenj in priglasitev za sečnjo ne bodo sprejemali. Po pooblastilu načelnika šef odseka za gozdarstvo: ' Mirko Bajt, 1. r. OBVESTILO KMETOVALCEM Opozarjam vse, ki vozijo žito v moj mlin, da se pri nas žito in prav tako Izdana moka stehtata. Zato naj se stranke o prejeti količini prepričajo same že v mlinu, ker poznejših reklamacij glede teže ne bom upošteval. Na to moram opozarjati zaradi nepoštenosti nekaterih. Hkrati obveščam, da imam na zalogi dovolj vsakovrstne moke v zameno za žito. KOVACIČ. mlinar, NOVO MESTO, KANDIJA. Prodajo osebnega avtomobila Občinski ljudski odbor Videm-Krško proda osebni avto znamke »Opcl-Kapitim« z letnico Izdelave 1955, dobro ohranjen in v voznem stanju. Prednost pri nakupu imajo ponudniki družbenega sektorja. Licitacija bo 15. februarja 1963 ob 8. uri na dvorišču ObLO Vi-dem-Krško pa ponudnike družbenega sektorja, če ne bo ponudnikov družbenega sektorja, bo licitacija naslednji dan ob isti uri in na istem mestu za ponudnike zasebnega sektorja. DOLENJSKI LIST LASTNIKI IN IZDAJATF.LJI: občinski odbori SZDL Brežice, Črnomelj, Metlika. Novo mesto, Sevnica, Trebnie in Vldem-KrSko UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone GoSnik (glavni ln odgovorni urednik). Rta Bačer, Miloš Jakopcc. Drago Kastelic in Ivan Zoran IZHAJA vsak četrtek - Posamezna Številka 20 din -Letna naročnina 900 din. polletna 450 din; plačljiva Je vnaprej. Za inozemstvo 1800 din - Tekoči račun pri podružnici NB v Novem mestu: 506-11-608-9 - NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto, Glavni trg 1 - Poštni pre«-'al 83 - Telefon 21-227 - Rokopisov ln fotografij ne vračamo - TISKA: Časopisno podjetje -DEI..O« v Llubllan) SPORED RADIO LJUBLJANA VSAK DAN: poročila ob 5.05, 6 00, 7.00, 3.00, 12.00, 13.00, 17.00, 19.30, 22.00. Pisan glasbeni spored od 5.00 do 8.00. PETEK, 8. FEBRUARJA: 8.53 Pionirski tednik. 9.45 Igrajo vam Zadovoljni .Kranjci. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.05 Kmetijski nasveti — inž. Olga Maček: Kaj vpliva na kakovost jajc. 13.30 Solisti in orkestri radia Prage. 14.35 V pesmi in plesu po Jugoslaviji. 15.20 Plošča za ploščo. 17.05 Popoldne v orkestralnem studiu. 18.10 Ruska zabavna glasba. 18.45 Iz naših kolektivov. 21.00 Kitara v ritmu. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. SOBOTA, 1. FEBRUARJA: 8.05 Poštarček v mladinski glasbeni redakciji. 9.25 V ritmu Latinske Amerike. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.05 Kmetijski nasveti — Inž. 2are Vozelj: Kombinacije triazinov za zatiranje plevelov v nekaterih poljščinah. 13.30 V paviljonu zabavne glasbe. 14.05 Odmevi iz Španije. 15.40 Zbor ma-drlgalistov lz Celovca izvaja skladbo modernih avtorjev. 17.05 Gremo v kino. 18.10 Iz Offenbacho-vih »Hoffmannovlh pripovedk«. 20.00 Novo v studiu 1*. 21.00 Za konec tedna — ples. 22.15 Oddaja za naše Izseljence. NEDELJA, 10. FEBRUARJA: 8.00 Mladinsko radijska igra — Marjan Marine: »Velika akcijo«. 9.05 Dopoldanski sestanek z zabavno glasbo. 10.00 Se pomnite, tovariši .. . Miha Bertoncelj:- Skozi desetdnevno ofenzivo. 11.40 Igrajo majhni zabavni ansambli. 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. 13.30 Za našo vas. 14.15 Naši poslušalci čestitajo In pozdravljajo — II. 15.30 Od Suka do Gcrshvtina. 16.00 Humoreska tega tedna — James Thur-ber: »Psi v kleti«. 17.15 Radijska igra — Gunther Weisenborn: »Lovca na čaplje«. 18.30 Športna nedelja. 20.00 Izberite svojo melodijo. PONEDELJEK, 11. FEBRUARJA: 8.25 Trije zabavni orkestri. 9.25 Naša partizanska pesem. 10.15 Izpod vročega slciltjanskega sonca. 11.00 Pozor, nimaš prednosti. 12.05 RKU — inž. Vlado Simončlč: Pomen semena rs tva in drevesničor-atva v gozdni proizvodnji. 13.30 Znameniti pevci v popularnih operah. 14.35 Naši posluSalcl čestitajo in pozdravljajo. 17.43 Orkester in zbor Ray Coniff ter vokalni kvartet Prodraga Ivanoviča. 18.10 Melodije v mraku. 20.00 Skupni program JRT — studio Beograd. 20.45 Kulturni globus. TOREK, 12. FEBRUARJA: 8.05 Iz oper hrvaških skladateljev. 9.40 Sovjetski zbori. 11.00 Pozor, nl-maS prednosti! 12.05 KN — inž. Dragica Ilonzak: Bogati pridelki le z meliorirane zemlje. 13.30 Trije impromptuji Bedficha Smetane. 14.35 Pesmi ln plesi jugoslovanskih narodov. 17.05 Koncert po željah poslušalcev. 20.15 Radijska igra — Slavomlr Mrožek: »Tri satire«. 20.52 Pisani zabavni zvoki. SREDA, IS. FEBRUARJA: 8.05 Jutranji koncert. 8.55 Pisani svet pravljic in zgodb. 9.50 Poje trlo Los Panohos. 10.30 Zabavni orkester RTV LJubljana. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.05 RKU — inž. Milan Veselic: Vinogradništvo in turizem. 13.30 V paviljonu zabavne glasbe. 14.35 Iz galerije orkestralnih podob. 15.33 Muzika španskega kulturnega kroga. 18.10 Melodije v mraku. 18.43 Ljudski parlament. 20.00 Urica zabavne glasbo. 22.18 Veseli ritmi od tanga do twista. ČETRTEK, ' 14. FEBRUARJA: 8.03 Kozaške pesmi izvaja ansambel Aleksandrov. 9.25 Z ansamblom ljubljanske opere. 11.00 rotor, nimaš prednostil 12.05 RKU — inž. Olga Stefula: Ekonomika proizvodnje breskev. 13.30 Med rapsodijami. 14.05 Imena lz hrvatske glasbo. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Turistična oddaja. 18.10 Na* prvi večerni ples. 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.00 Literarni večer. 22.15 Skupni program JRT — studio Beograd.