I \ glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva Leto XVII ŠTEVILKA 25 (587) VELENJE. 26. JUNIJA Cena 7 din YU ISSN 0350-5561 Predsedstvo OK SZDL Velenje Akcija NNNP Velenje '81 dosegla namen Z namenom, da bi ugotovili, kolikšen napredek smo dosegli v obrambnih in samozaščitnih aktivnostih in katere pomanjkljivosti je potrebno odpraviti je predsedstvo občinske konference SZDL Velenje na svoji zadnji seji obravnavalo prvo oceno akcije NNNP Velenje 81. Oceno, ki je bila predložena predsedstvu OK SZDL, bodo obravnavali tudi komiteji za SLO in DS v.tozdih in krajevnih skupnostih. O akciji NNNP Velenje 81 ter o varnostno-politični problematiki pa bo tekla beseda še na sestankih razširjenih političnih aktivov in na množičnih sestankih v KS. Enotna ugotovitev iz daljše razprave je bila, da je ocena akcije NNNP Velenje 81 zelo konkretna in opozarja na ugotovljene pomanjkljivosti, čeprav jo bo treba dopolniti tudi z oceno aktivnosti posameznih nosilcev in izvajalcev, da bi dobili kar najbolj objektivno in celovito podobo o tem, do kam smo prišli z obrambnimi in samozaščitnimi aktivnostmi v Šaleški dolini. Akcija NNNP Velenje 81 je dosegla svoj namen, napredek pa je opazen tudi v primerjavi z akcijo NNNP Velenje 79. To je bila enotna ugotovitev vseh razprav-ljalcev na zadnji seji predsedstva OK SZDL Velenje. Da pa bi odpravili ugotovljene pomanjkljivosti in zagotovili resnično konti-uiteto obrambnih in samozaščitnih aktivnosti v vseh okoljih in na vseh ravneh, pa morajo nosilci aktivno- sti za posamezna področja izdelati *■ podrobne akcijske programe za delo v drugi polovici leta. Nekatere ugotovitve iz ocene pa bo treba upoštevati tudi pri načrtovanju obrambnega usposabljanja naših delovnih ljudi in občanov v jesenskih mesecih ter pri družbenopolitičnem usposabljanju pripadnikov narodne zaščite. V prihodnje pa si bo treba v podobnih akcijah prizadevati, je bilo med drugim tudi poudarjeno na seji predsedstva OK SZDL, da bodo imele kar najširše samozaščitno obeležje, odpraviti pa je treba tudi še vse prepogosto prisoten forumski način dela, saj so se v posamezne aktivnosti preveč vključevali razni organi. V akcijo NNNP Velenje 81 pa so se premalo vključevali samoupravni organi tozdov in krajevnih skupnosti, čeprav je bila namenjena prav njim. Predsedstvo OK SZDL Velenje je menilo, da morajo vse družbenopolitične organizacije izdelati oceno aktivnosti v pripravah in med samo akcijo NNNP Velenje 81 ter 'oceniti delo vodstev družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov. Na seji, prejšnjo sredo, je predsedstvo OK SZDL Velenje, med drugim, obravnavalo tudi problematiko mladinskih delovnih akcij in problematiko pravne pomoči v občini Velenje ter po razpravi sprejelo več stališč in sklepov. M. L. r i i i i i i i L ■ julija v Velenju Osrednja proslava ob dnevu borca Občinski odbor ZZB NOV Velenje vabi borce, mladino ter druge delovne ljudi in občane na osrednjo proslavo v počastitev dneva borcev, ki bo v »jredo, 1. julija ob 19. uri v domu kulture v Velenju. Borce in mladino vabimo, da se zberejo uro pred pri-četkom proslave pred Rdečo dvorano v Velenju, od koder bomo ob 18.30 uri skupno odšli na ploščad pred domom kulture. Ob 18. uri se bo pričel promenadni koncert rudarske godbe, ki bo trajal do pričetka slovesnosti v domu kulture. Program proslave vsebuje slavnostni govor v počastitev dneva borca in predvajanje slikovne in zvočne oddaje, v kateri bomo poslušali živo besedo udeležencev o pohodu XIV. divizije oziroma njihove spomine na posamezne dogodke tega pohoda, predvsem z Graške gore in njene okolice. Letos mineva štirideset let. ko so se najboljši sinovi in hčere našega naroda odzvali pozivu KPJ in z junaškim oboroženim bojem našli pot v svobodo in boljše ter pravičnejše življenje. S svojo udeležbo na proslavi bomo najlepše obeležili ta pomemben pomnik v zgodovini našega narodnoosvobodilnega boja in se hkrati oddolžili tudi spominu vseh borcev in aktivistov OF, ki niso dočakali svobode in današnjega dne. da bi bili priče sedanji stvarnosti, za katero so žrtvovali vse. kar so imeli. Občinski odbor ZZB NOV Velenje 1 I I I I I I enje ■ J Velenje Srečanje borcev Tomšičeve brigade V soboto, 27. junija bo ob 10. uri dopoldne v delavskem klubu (in ne v prostorih družbene prehrane REK Velenje kot je bilo najprej predvideno) srečanje borcev Tomšičeve brigade. Pripravljajo kulturni program, vsem borcem te brigade, ki živijo na območju občine Velenje, pa bodo podelili tudi knjigo Tomšičeva brigada. MS ZSMS Celje PredsedstvoRK SZDL Slovenije ■ OD 10. OKTOBRA TITOVO VELENJE Predsedstvo RK SZDL Slovenije je na zadnji seji, 23. junija, podprlo predlog, da 10. oktobra, ob občinskem pravniku Šaleške doline, poimenujemo mesto Velenje v Titovo Vele-'nje. O predlogu za poimenovanje bo razpravljal še zvezni koordinacijski odbor za obeleževanje dela in imena tovariša Tita. * Šaleška dolina Ob dnevu CZ Zvezno priznanje za 1 OŠ CZ Velenje Letna konferenca V petek dopoldne je bila v nazarskem delavskem domu letna volilna konferenca medobčinskega sveta ZSMS celjske regije. Udeleženci so se seznanili s poročilom o delu sveta v preteklem letu in o njem razpravljali, seznanili so se z gospodarskim in političnim položajem v Jugoslaviji in izvolili novega predsednika. V naslednjem obdobju bo to funkcijo opravljal Oto Žagar z občinske konference ZSMS Žalec, dosedanjemu sekretarju sveta Albertu Lebiču pa so mandat podaljšali. Po končani in dolgotrajni konferenci so se udeleženci zbrali na tovariškem srečanju na Ljubnem. Vsako leto 20. junija slavijo pripadniki civilne zaščite svoj praznik. Ob letošnjem prazniku je bila v Ljubljani svečana seja republiškega štaba, na kateri so najzaslužnejšim štabom in posameznikom podelili zvezne plakete in zlate značke. Za dosežene rezultate na področju CZ je zvezno plaketo prejel tudi štab za civilno zaščito občine Velenje. . Tudi v prostorih skupščine občine Velenje je bil pretekli teden sprejem za predstavnike občinskega štaba CZ, na katerem je predsednik IS SO Velenje Franjo Kljun najprej čestital štabu za prejeto visoko priznanje, nato pa je podelil zlate značke civilne zaščite Jožetu Kompanu, dr. Petru Kopitarju in štabu CZ krajevne skupnosti Konovo. Ob tej priložnosti je Peter Krapež, načelnik občinskega štaba dejal, da je prejeto zvezno priznanje zasluga odnosa celotne skupnosti do te dejavnosti. Poudaril je, daje pred občinskim štabom in celotno našo skupnostjo še veliko nalog, katere morajo biti vse podrejene končnemu cilju da bomo štabe in enote CZ ter celotno prebivalstvo spremenili v celovito gibanje. •S Ob dnevu CZ 20. juniju je bila v Šmartnem ob Paki združena vaja enot civilne zaščite te krajevne skupnosti. Vaja, v kateri so sodelovali pripadniki CZ te krajevne skupnosti, domači gasilci in gasilci Letuša, Paške vasi, taborniki iz Šmartnega ter del združenega odreda CZ občine Velenje, je pokazala, da v tej krajevni skupnosti namenjajo pomembno skrb usposabljanju pripadnikov CZ (O vaji pišemo še na zadnji strani). —sv— ■ ■ V" V Množični sestanki Predsedstvo OK SZDL Velenje na zadnji sklenilo, da se spričo aktualnosti posameznih dogodkov in nalog, ki so pred vsemi delovnimi ljudmi in občani Šaleške doline, skličejo v vseh krajevnih skupnostih množični sestanki.' Na.sestankih, ki jih naj bi sklicali po soseskah, bi spregovorili o varnostnopolitični problematiki v Jugoslaviji, ocenili bi akcijo Nič nas ne sme presenetiti Velenje 1981 ter spregovorili o stabilizacijskih prizadevanjih in varčevalnih ukrepih ter poslušali poročilo o uresničevanju referendumskega programa. V posameznih okoljih pa bi na množičnih sestankih obravnavali tudi aktivnosti, ki se jih lotevajo, kot npr. v krajevnih skupnostih Velenje—Desni breg in Šalek—Gorica predvideno samoupravno reorganizacijo, nadalje bi ocenili uresničevanje delegatskih razmerji itd. Praznik rudarjev Tudi letos svečano Velenjski rudarji in drugi delavci rudarsko elektro energetskega kombinata Velenje bodo tudi letošnji stanovski praznik proslavili nadvse slovesno, saj se bo zvrstilo v naslednjih dneh v Šaleški dolini več prireditev. Slovesnosti ob dnevu rudarjev. 3. juliju se bodo začele že danes, ko bodo odprli zvečer ob 19. uri v prostorih galerije velenjske knjižnice razstavo del udeležencev slikarske kolonije na lemo »Rudarstvo in Šaleška dolina«. Jutri ob 18. uri bo v sejni dvorani skupščine občine Velenje slavnostni sprejem novih članov v zvezo komunistov. istočasno pa bodo v prostorih delavskega kluba pripravili sprejem za delavce, ki so že dvajset let zaposleni v posameznih organizacijah sozda Rek. Tega dne ob 20. uri bo v domu kulture v Velenje predstava članov velenjskega amaterskega gledališča zaigrali bodo delo Bulgakova Pasje srce. V nedeljo. 28. junija bodo predstavniki kolektiva Rek pripravili ob 18. uri sprejem za vse tiste delavce, ki so se upokojili po lanskem dnevu rudarjev. Sprejem bo v prostorih družbene prehrane Rek. Ob 20. uri bo v domu kulture spet na sporedu gledališka predstava. Gostovali bodo člani Gledališča pod kozolcem iz Šmartnega ob Paki. zaigrali pa bodo »Bližino človeka.« V sredo. I. julija, bodo na jašku Škale odprli rudarski učni prostor. V četretek. 2. julija bo ob 17. uri v domu kulture v Velenju slavnostna seja delavskega sveta sozda Rek. med katero bodo podelili nekaterim delavcem državna odlikovanja. Ob 18.30 bo na Titovem trgu promenadni koncert Rudarske godbe Velenje in nastop Šaleške folklorne skupine Koleda. Zvečer pa bo po stari navadi kanona-da. Praznični dan bodo že po tradiciji naznanile budnice godbenikov, ob pol devetih pa se bo začel tradicionalni rudarski sprevod po ulicah Velenja do kotalkališča. kjer bo nato ob 9. uri osrednja proslava ob dnevu rudarjev s tradicionalnim skokom čez kožo mladih rudarjev. Če bo deževalo, bo proslava v Rdeči dvorani. Ob 11. uri se bo začelo na velenjskem gradu tradicionalno tovariško srečanje vseh delavcev kolektiva Rek. če pa bo slabo vreme, bo srečanje prav tako v Rdeči dvorani. Ob letošnjem dnevu rudarjev bo v velenjski občini tudi več športnih prireditev. Tako bo ženski rokometni klub Velenje organiziral v petek. 26. junija turnir rudarskih mest. na katerem bodo nastopile ekipe Zagorja. Rudarja iz Labina. ki so osvojile prvo mesto v letdšnjem prvenstvu v drugi zvezni ligi-sever. poleg tega bosta na turnirju igrali tudi dve ekipi domačega kluba. V predtekmovanju bodo nastopile pionirske selekcije ženskega rokometnega kluba Velenje. Glavni turnir se bo začel ob 14. uri in petnajst minut. V soboto 27. junija bo na nogometnem igrišču pri jezeru srečanje med republiškimi prvaki nogometaši iz Šmartnega ob Paki ter trboveljskim Rudarjem. Tekma se bo začela ob 17. uri. V nedeljo. 28. junija bo na rokometnem igrišču v šmartnem ob Raki ženski rokometni turnir. Pričel se bo ob 9. uri. Atletski klub Velenje bo v počastitev rudarskega praznika organiziral I. julija s pričetkom ob 17. uri atletski miting. na katerega so povabili atletske klube iz vse države. Na praznični dan. 3. julija bo ob 16. uri v Šoštanju rokometni turnir pionirskih selekcij, v soboto 4. julija pa turnir, na katerem bodo nastopile članske ekipe. Spel so se zaprla šolska vrata. Mladost se je-izza klopi preselila na ulice, šolske torbice pa so za nekaj mesecev romale v kar najbojj skrite količke stanovanj. Pričele so se tako dolgo in težko pričakovane počitnice. Da bi le posijalo še sonce, osušilo mokre ulice in travnike, ogrelo bazene, reke. Jezera in morje. To bi bilo razvedrila. Pa saj so ga mladi tako potrebni, tako željni. In kar naenkrat bo tu jesen in novo šolsko leto. / Od petka do petka Številka 25 (587) - 26. junija 1981 Izvolitev novega predsednika in članov IS SO Velenje Ustavljen kandidacijski postopek Kot je znano je februarja letos predsednik izvršnega sveta skupščine občine Velenje Franjo Kljun posredoval koordi-najcijsemu odboru za kadrovska vprašanja pri predsedstvu OK SZDL Velenje in komisiji za volitve in imenovanja pri skupščini občine Velenje prošnjo, da ga razrešijo te dožnosti. ker se na lastno željo vrača v združeno delo. Predsedstvo OK SZDL Velenje je na 25. seji določilo kandidacijski postopek za izvolitev novega predsednika in članov izvršnega sveta skupščine občine Velenje ter obravnavalo predlog evidentiranih mogočih kandidatov za novega predse-dnika občinskega izvršnega sveta. Določeno je tedaj bilo, da bosta predsedstvi občinskega sveta zveze sindikatov Velenje in občinske konference SZDL Velenje na skupni seji najpozneje do 15. aprila določili predlog mogočih kandidatov za novega predsednika izvršnega sveta skupščine občine Velenje in ga posredovali v obravnavo druž-benopojjljčnim organizacijam in samoupravnim organom v združenem delu in krajevnih skupnostih. Ohčinska kandidacijska konferenca naj bi bila najpozneje do 15. maja; do 20. maja pa naj bi kandidat za novega predsednika občinskega izvršnega sveta predložil predsedstvu OK SZDL predlog liste kandidatov za sestavo izvršnega sveta. Kandidacijski postopek za izvolitev novega predsednika in članov izvršnega sveta skupščine občine Velenje pa je bil kmalu po seji predsedstva OK SZDL Velenje neuradno ustavljen. Veliko je bilo vprašanj in ugibanj. zakaj tako in kakšni so razlogi. Na zadnji seji predsedstva občinske konference SZDL Velenje. bila je 17. junija, je bilo povedano, da kandidat za novega predsednika občinskega izvršnega sveta, ki ga je predla^ galo predsedstvo OK SZDL na svoji 25. seji ni sprejel kandidature. Zato je bilo na politični koordinaciji predsedstva OK SZDL Velenje dogovorjeno, da naj bi Franjo Kljun opravljal dolžnost predsednika izvršnega sveta vse dotlej, dokler ne najdejo drugega kandidata oz. da naj bi še naprej ostal predsednik občinskega izvršnega sveta. Izvršni svet skupščine občine Velenje brez profesionalnega predsednika ne bi mogel nemoteno delovati, v času kandidacijskega postopka za izvolitev novega predsednika pa je zaprosil za razrešitev dolžnosti podpredsednika občinskega izvršnega sveta Ivan Kolar, ki odhaja na drugo dolžnost v Rudnik lignita Velenje. Franjo Kljun se s 15. 5. 1981 kot je napovedal februarja letos, ni vrnil v združeno delo. Predsedstvo občinske konference SZDL Velenje je po krajši razpravi, med katero je eden od članov posebej izpostavil ne-običajnost tega postopka s preveliko preobrati, kar v prihodnje resnično ne bi smelo biti več primer, sklenilo, da se kandidacijski postopek za izvolitev novega predsednika in članov izvršnega sveta skupščine občine Velenje ustavi. Po dogovoru na politični koordinaciji predsedstva OK SZDL Velenje pa mora predsednik občinskega izvršnega sveta Franjo Kljun predložiti komiteju občinske konference ZKS Velenje oceno stanja v upravnih organih in izvršnem svetu skupščine občine Velenje s predlogi možnih kadrovskih rešitev. To oceno naj bi posredovali v obravnavo tudi delegatom vseh treh zborov velenjske občinske skupščine. Zbor borcev VDV brigade Prostovoljno delo mladih MDB S. Šlandra v Beli Krajini Mladi v Gornji Savinjski dolini so se tudi letos zavzeto lotili priprav na mladinske delovne akcije. Prav sedaj je v teku evidentiranje brigadirjev za mladinsko delovno brigado Slavka Šlandra. ki se bo letos že četrtič zapored udeležila republiške delovne akcije. Za Slovenskimi goricami, Goričkim in Kobanskim je letos na vrsti delo v Beli krajini. V občinah Metlika in Črnomelj bodo mladi brigadirji skupno z vrstniki iz Gornje Radgone pomagali pri gradnji cest in vodovoda. Zanimanje za delo v brigadi je razmeroma dobro, znova pa se čuti pomanjkanje dobre volje pri srednješolcih in študentih. Pripravljajo tudi lokalne prostovoljne delovne akcije. pri čemer je v ospredju zaključek obnavljanja partizanske bolnišnice v Robanovem kotu. Mladi bodo seveda po svojih močeh pomagali pri različnih akcijah v svojih krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela. J. P. Še naprej v prvih vrstah V soboto dopoldne so se na prostoru ob Savinjskem gaju v Mozirju na letošnjem srečanju zbrali borci I. bataljona 3. brigade vojske državne varnosti. Zbrali so se že od poznega jutra naprej, se pozdravljali in v sproščenem pogovoru obujali spomine. Slavnostni del srečanja je bil na vrsti ob 11. uri. Predsedniku skupščine občine Mozirje je pred postrojenimi borci predal raport nekdanji politkomisar bataljona Dušan Povše. ki je bil tudi slavnostni govornik. Zbrane bpree. številne goste in ostale udeležence je najprej pozdravil predsednik občinskega odbora ZZB NOV Mozirje Jože Celinšek. V slavnostnem govoru je Dušan Povše najprej orisal razmere, ki so pogojile nastanek enot VDV in dejal: »Varnostniki so okupatorjeve podrepnike, njihove hlapce in domače izdajalce dosegli povsod, tudi v utrjenih železobe-tonskih okopih. Zgodovina ne bo mogla mimo imen drznih varnostnikov kot je legendarni narodni heroj Vratanar — Antone-sko. pa Korotan. Mali. Benjamin, Slavnostni govornik je bil Dušan Povše, nekdanji politkomisar 1. bataljona Štajerc, Janez, Berto, Hari, Milan, Sašo, Zdenko, Čuri, Branko in še mnogi drugi, ki so tudi podnevi vdirali v sovražnikova gnezda in opravljali diverzantske podvige, ki so zbegali nemški vojaški in Zavodnje gestapovski stroj, ime VDV je postalo strah in trepet sovražnikov. zlasti izdajalcev, in sodelavcev okupatorja, pri naših ljudeh pa je krepilo občutek varnosti in zaščite.« Govornik je v nadaljevanju opisal vrsto pomembnih akcij, ici sta jih brigada, ustanovljena avgusta 1944 v Radmirju in Revir-sko-savinjski bataljon, ustanovljen v septembru, opravila v Revirjih, v Savinjski in Šaleški dolini. Orisal je tudi lik tovariša Tita in dejal, da borci še naprej stojijo v prvih vrstah Titovih graditeljev socialistične, neodvisne in samoupravne Jugoslavije. »Ko obujamo spomine na izjemna dejanja naših borcev zagotavljamo. da bomo tudi vnaprej zvesti nadaljevalci slavnih tradicij, organizacije, notranje varnosti in revolucije. Z junaštvom, z zvestobo in vdanostjo svojemu narodu. partiji in revoluciji smo borci in borke skupaj s tistimi, ki so dali svoja življenja, častno izpolnili svoje zgodovinsko poslanstvo, tako v borbi, kot v izgradnji nove samoupravne socialistične Jugoslavije.« V nadaljevanju je spregovoril o današnjem trenutku, o vlogi hi ' . mladine in drugih sil ter dejal: »Od neprecenljivega akti-vističnega dela. v drugačnih razmerah in z drugačnimi delovnimi metodami, kot jih poznamo iz časov Osvobodilne fronte, je tudi danes v največji meri odvisen naš razvoj. Potrebni so nam borbeni aktivisti, ki se ne delijo na mlade in stare, ne po letih, ne po spolu. Merilo revolucionarnega dela je ustvarjalnost, v kateri se združujeta mladostna svežina in »temperament z izkušnjami, z znanjem in zrelo presojo starejših.« Spregovoril je tudi o doseganju na Kosovu in o trdni odločenosti borcev in vseh naprednih sil naše domovine, da takšne poskuse v kali zatremo, ob tem pa je rekel: »Prepričani smo, da se bodo vsi pošteni in zavedni ljudje te pokrajine ob opori cele Jugoslavije čvrsto postavili na noge in izločili šovinistične hujskače in razgrajače, ki se ne zavedajo kakšna usoda se jim piše, če bodo zapravili to, kar imajo.« Pester kulturni spored so pri-, pravili godbeniki z Rečice ob Savinji, člani mozirskega prosvetnega društva in združeni pevski zbori mozirske osemletke. Skoda je le. da je celotni svečanosti po-nagajalo hladno in mokro vreme. J. P: Dnevno taborjenje Z namenom, da bi čim več otrok doživelo kar največ prijetnega med počitnicami, se telesno in čustveno sprostilo in seveda zdravstveno okrepilo, organizira občinska zveza prijateljev mladine Velenje poleg letovanja na morju tudi desetdnevno taborjenje v Zavod-njah,. Tabor bodo uredili na prijetnem gričku med macesni in brezami od 1. do 10. julija. Otroke bosta vozila vsak dan dva avtobusa izpred Rdeče dvorane Velenje. Ustavila se bosta še na avtobusni postaji v Pesju ter na Glavnem trgu v Šoštanju, vračali pa se bodo popoldne okoli 17. ure. Tisti, ki bodo prišli le občasno, morajo prinesti vsak dan po 60 dinarjev s seboj. Za vsakega otroka pa bo prispevala še občinska zveza prijateljev mladine Velenje po 40 dinarjev iz sredstev za letovanje. V tabor, kjer bo poskrbljeno za prijetno igro, s taborniškimi veščinami pa bodo udeležence tabora seznanili taborniki taborniškega odreda Pusti grad Šoštanj, vabijo poleg šolarjev tudi male šolarje. Vsak udeleženec tabora pa bo imel možnost enkrat tudi prespati v taborniškem naselju. Občinska zveza-prijateljev mladine Velenje na ta način skuša popestriti počitniške dni, saj je znano, da preživljajo te dni naši najmlajši največkrat neorganizirano, prepuščeni sami sebi. Na ta način pa koristno porabijo čas. M. Z. Jezikovno razsodišče (28) Jezikovno pomanjkljiva radijska poročila S. F. iz Ljubljane nam je poslal naslednje pismo: »V jutranjih poročilih seje naši radijski hiši dne 3. 4. 81 primerilo, daje med drugim poročala tudi takole: .Treba je imeti v vidu ...' in .Obravnavali so interesne stopnje'. Prva cvetka ima ničlo v Pravopisu, z drugo pa so bile najbrž mišljene obrestne mere, ki jih je nekdo dobesedno in napačno prevedel iz angleškega .interest rates'.« V tem sporočilu se nam zdi značilno, da sta jezikovna spodrsljaja iz jutranjih poročil. Kdor kaj več posluša ljubljanski radio, je namreč lahko opazil, da so napake v poročilih čez dan redke, zjutraj pa prav pogostne. Navajamo nekaj naključno nabranih jezikovnih napak iz jutranjih oddaj: »Forlanijeva vlada je včeraj zaprisegla« — namesto prisegla. »V notranjosti Slovenije več ali mdnj sneži« — bolj ali manj. »Ker se vremenski pogoji niso spremenili« — vremenske razmere. »Za nemoteno odvijanje dela « — potekanje, opravljanje dela. »Ob koncu seje zasedanje seznanilo, daje doseženo soglasje« — menda je bilo mišljeno: je bilo zasedanje obveščeno. »V Jugoslaviji bomo v 1. 1981 proizvedli . . ton mesa« — namesto priredili toliko ton mesa. »Zamjatin je ocenil, da države še niso dojele vso razsežnost dogodkov na Poljskem« — je menil, da niso dojele vse razsežnosti. »Delegacija bo odpotovala na povabilo Baas stranke. Baas stranka bo tudi ...« — na povabilo stranke Baas. Vse kaže. da je lektorska služba našega radia pomanjkljivo organizirana, tako da jutranjih poročil nihče ne popravlja. In dokler tisti, ki poročila sestavljajo, ne znajo prav pisati, jim mora besedila pač kdo popravljati. da ne bodo delala škode in zbujala zgledovanja med poslušalci. Razsodišče vabi vse posameznike, društva, organizacije in vse druge, ki jim ni vseeno, kako Slovenci govorimo in pišemo, naj predloge in pobude za boljše jezikovno izražanje pošiljajo na naslov: Sekcija za slovenščino v javnosti. Jezikovno razsodišče, RK SZDL Slovenije 61000 Ljubljana, Komenskega 7. Dober slovenski jezik naj bo naša skupna skrb! Zdravstveni center Velenje Povišana temperatura pri otroku Normalna telesna temperatura je skoraj stalna z manjšimi nihanji za 0.5 stopinj C. za razliko pri vročinskih obolenjih, kjer so nihanja lahko velika. Notranja telesna temperatura niha za 0.5 stopinj C. Temperatura površine raste in pada s temperaturo okolice. Telesna temperatura ima svoja dnevna nihanja. Najvišja je med 17. in 20. uro. najnižja med 2. in 6. uro. Telesna temperatura se giblje po ritmu, vendar je nagnjenost k vročinskim reakcijam precej individualna. Telesno temperaturo moramo meriti vsaj dve uri po jedi. Otrok medtem ne sme piti toplih napitkov. Telesni napor (razigranost, jok) lahko pripelje do zvišane telesne temperature. V določeni meri zavisi telesna temperatura od temperature okolja. Še posebno nestabilna je telesna temperatura pri otroku in to tembolj, čim mlajši je otrok, zato smo nema-lokdaj priče pregretemu otroku, ko ga mati z zvišano temperaturo, še močno zavitega in oblečenega, prinese v ordinacijo v zelo slabem stanju. To se najbolj pogosto dogaja pri malih otrocih-dojenčkih. Te temperature so pogosto napačno tolmače-ne in povzročajo neupravičeno zaskrbljenost pri starših in celo pri zdravniku. Zavedati se moramo, da nobene vrednosti temperature pri otroku ne smemo vrednotiti kot ab- solutno normalno za vse otroke v istem času. Merjenje telesne temperature pod pazduho — axilarnoje bolj podvrženo spremembam kot pa v debelem črevesju — rektalno. Toplomer damo v debelo črevo dva do tri cm globoko za 1 minuto. Tako izmerjena telesna temperatura je v povprečju 0.3 do 1 stopinjo C višja od telesne temperature, izmerjene pod pazduho. Večina avtorjev smatra, da je normalna telesna temperatura pri otroku, merjena rektalno. od 36,2 do 38 stopinj C. Vrednosti telesne tem-oerature 38 stopinj C izmerjene rektalno pri zelo živahnem otroku, v popoldanskem času niso redkost. Termoregulacijski center — termostat (v možganih) regulira telesno temperaturo. Normalna telesna temperatura je. rezultat med tvorbo in oddajanjem telesne toplote. Vročinsko stanje pri otroku je lahko posledica motene funkcije termoregulacijskega centra. Infekcija spodbuja ustvarjanje snovi Pl-ROGENA. ki deluje na termostat y možganih in pride do povišane tele-""" sne temperature. Na povečano tvorbo pirogena lahko vplivajo še drugi faktorji. Večja izguba telesne tekočine — izsušenost. je lahko vzrok za zvišano telesno temperaturo (pri otrocih s težko drisko in bruhanjem). Direktno draženje termostata (poškodbe. krvavitve, tumorji, različni strupi, iradiacija) so lahko razlog za povišano telesno temperaturo. Redkeje je vzrok povečanja temperature povečana produkacija toplote ali pa motena oddaja. Zvišana telesna temperatura je lahko pogojena kon-stitucionalno. O njej govorimo šele, ko smo izključili druge vzroke. Posebna oblika konstitucionalno povišane telesne temperature je nastala po infekciji in traja še mesece po preboleli bolezni (angini, škrlatinki, pljučnici.. .) Ta pojav opažamo predvsem pri centralno (možgansko) prizadetih otrocih, redko pri zdravih. Zvišana telesna temperatura ni vedno v skladu s težino bolezni, predvsem pri manjših otrocih oziroma novorojenčkih, kjer lahko potekajo zelo težka Obolenja brez posebno zvišane telesne temperature. Dojenček je lahko zelo resno bolan ob normalni telesni temperaturi. Otrok od 2. do 5. let pa lahko ima zvišano telesno temperaturo do 40 stopinj C že ob neznatnem virusnem infektu Pri otroku po 8. letu pa je običajno temperaturni odgovor sli-čen kot pri odraslem. Zapomniti si je potrebno, da je povišana telesna temperatura obrambna reakcija organizma. Tvega-njezd ravljenjazvišane telesne tempe-ratureje lahko večje od nevarnosti, ki jo skriva njeno zvišanje. Zvišana telesna temperatura kot pojav, je dostikrat važen činitelj za presojo resnosti bolezni in tudi uspešnega zdravljenja. Pogosto pozabljamo, da je lahko cela vrsta zdravil razlog za zvišano temperaturo, med njimi celo antibiotiki. Pri zvišani telesni temperaturi moramo vedno opazovati tudi otroka in njegovo počutje. Ce je otrok brez posebnih težav, pogosto zadostuje le dajanje mlačnih napitkov brez zdravil. Vendar pa moramo biti pozorni in večkrat zmeriti temperaturo. Če se odločimo in damo zdravilo (antipi-retik). je treba tudi počakatj>na učinek. ki je običajno po polurnem presledku. Vedno pa je treba biti pozoren na splošno otrokovo počutje. Če telesna temperatura traja kljub zdravilom, seje potrebno posvetovati z zdravnikom (otroka peljati na pregled). Otrok z zvišano temperaturo in mrzlico, moteno zavestjo, ter krči mora nujno k zdravniku ali v bolnico. Otrok—bolnik z dalj časa trajajočo zvišano temperaturo, posebno vznemirja starše, pa tudi zdravnika, zlasti če ne najdemo pravega vzroka za to stanje. Zdravnik pogosto pod pritiskom staršev skuša za vsako ceno znižati telesno temperaturo, ne da bi prej ugotovil, kaj je pravzaprav narobe z otrokom. Starši nekritično, živčno tekajo od zdravnika do zdravnika, pogostokrat založeni z različnimi številkami, ne zavedajoč se, da lahko na ta način tudi škodujejo otroku. Moramo tudi vedeti, da pri otrocih z nekaterimi obolenji, kot so možganska okvara. ongoloidizem, imunski defekti, rahitis, sladkorna bolezen itd., poteka telesna temperatura drugače, kot pri zdravih otrocih. Za zdravljenje vročine pri otroku uporabljamo zdravila, ki jih strokovno imenujemo ANTIPIRE-TIKA (Andol. Aspirin, Panadon, pyrorectiole. itd.). Aminopyrina, ki je škodljiv ne uporabljamo več. Pri zvišani produkciji ali moteni oddaji odvečne telesne temperature je najbolj učinkovita terapija — fizikalno hlajenje. Mlačne kopeli so najboljše. Ledeno mrzla voda ali alkoholni obkladki niso priporočljivi-(zaradi trenutnega zoženja perifernega ožilja). Velikokrat se starši samo zaradi zvišane telesne temperature pri otroku, kije celo prenehala dan. dva prej. zatekajo z otrokom k zdravniku z različnimi vprašanji: zakaj je imel otrok povišano telesno temperaturo, če je to nevarno, ali se bo ponovilo itd. Te poli so nepotrebne — izguba časa, obremenitev za otroka in zdravnika, zaradi tega prihaja do nepotrebnega polnjenja čakalnic, podaljšuje se čakanje drugim bolnikom in ne malokrat d^bi otrok v čakalnici dodatno infekcijo. Ne bo odveč, če k temu dodamo, da takšno ravnanje tudi veliko stane. dr. Stanislav Stojanovič pediater-pneumolog >NAŠ ČAS* glasilo SZDL. izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, p. o.. Velenje, cesta Františka Foita 10. »NAŠ ČAS« je bil ustanovljen I. maja l%5: do I. januarja 1973 je i/hajal kot štirinajstdnevnik »ŠALEŠKI RUDAR., kot lednik pa izhaja ..NAŠ ČAS« od I. marca 1973 naprej. UREDNIŠTVO: Marijan Lipo všek (direktor in glavni urednik). Stane Vovk (odgovorni urednik), Janez Plesnik. Tatjana Podgoršek. Boris Zakošek in Mira Zakošek (novinarji). Izhaja ob petkih. Uredništvo in uprava Velenje, četa Františka Foita 10. telefoni (063) 850-087. 850-316. 850-317. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje. Cena posameznega izvoda je 7 dinarjev, letna naročnina pa 300 dinarjev (za tujino 600 dinarjev). Žiro račun pri SDK. podružnica Velenje, številka 52800-603-38482. Grafična priprava, tisk in odpre« ni a: C(iP Večer. Maribor. Nenaročenih rokopiso.v in fotografij ne vračamo. Za ..NAŠ ČAS« se po mnenju Sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije številka 421-1/72 z dne S. februarja 1974 ne plačujj: temeljnega J,n k-, ()(j prometa proizvodov Seja občinske konference ZKS Velenje r, Iz gradiva za 24. sejo OK ZKS Velenje Vloga in naloge ZK so znane in opredeljene I Delegatski razvoj- Med razpravo o nalogah ZK v adaljnjem razvoju političnega sis-sna na zadnji seji občinske kon-erence ZKS Velenje je bilo posebej odčrtano, da je treba čimprej sposobiti tako osnovne organiza-ije ZK kot komuniste za dosled-ejfe in učinkovitejše uresničevanje alog, posebej tudi tistih za uresni-tvanje vodilne vloge ZK v politi-iem sistemu. Nadaljnji razvoj olitičnega sistema pa je ned-omno pogojen z uve-lavljanjem delegatskih raz-lerij, kot oblike, s katero vsi naši elovni ljudje in občani izvajajo blast in upravljajo družbene zade-e. Gradivo, ki ga je pripravila za 14. sejo občinske konference ZK felenje posebna delovna skupina, t obširna in dokaj konkretna raz-irava dopolnila. Osnovna ugotovi- tev, poudarjena tako v gradivu kot med razpravo, pa je bila, da sta vloga in naloge ZK pri izgradnji političnega sistema opredeljeni in znani. Nove opredelitve in sklepi, kot so poudarjali razpravljalci, torej niso potrebni. Pač pa je potreben akcijski program, da bi povečali zavzetost in pripravljenost Komunistov, pa seveda tudi vseh delovnih ljudi in občanov, da bi začeli spreminjati prakso, s katero ne smemo in ne moremo biti zadovoljni. V vseh okoljih, pravzaprav vsak, bi se moral vprašati, kaj smo storili oziroma kaj smo pripravljeni storiti, da bi slabosti, ki jih ugotavljamo pri uveljavljanju delegatskega sistema, enkrat za vselej odpravili. Gotovo je, da še vse prepočasi uresničujemo temeljna ustavna načela o položaju temeljne organiza- [Ti jugoslovanski simpozij o uporabni robotiki n Na prvi proizvodni I Robotika dobiva tudi v Jugoslaviji vse bolj ustaljene okvire in se širi iz raziskovalnih institucij v proizvod- Injo. Velik prispevek k temu pa je prispevalo tudi naše Gorenje, saj je s svojo družino »GORO« vneslo pravcato revolucijo v razvijajoče se jugoslovansko uporabno [robotiko. Na prvem simpoziju pred dvema letoma v Dubrovniku so predstavili le tri robote, ki so bili prispevek beograj- Iskega inštituta »Mihajlo Pupin«, zemunskega Tele-optika in trsteniške »Prve pelolelke«. Tokrat pa se je I simpoziju pridružil še inštitut »Jožef Štefan« iz Ljubljane. slovenska raziskoval- Ina skupnost. Ljubljanska banka in Gorenje z družino robotov »Goro«, razvitih s pomočjo obeh inštitutov in I izdelanih v tozdu Orodjarna v Gorenju. Mnogi udeleženci, prišli so iz številnih držav, so bili I prav presenečeni nad največjim robotom družine Goro — robotom — kova- čem. ki ga bodo postavili v kovačnici tovarne Gorenje-— Muta na Muti. Seveda pa pomeni za vse lep dosežek tudi robot »Goro 101«, kije postavljen v lakirnici tozda kuhalni aparati v velenjskem Gorenju Za strokovnjake s področja robotike v Jugoslaviji je sodelovanje Gorenja z razvojnimi institucijami prav vzorno in obeta nove uspehe. Seveda je po simpoziju treba ugotoviti, daje robotika v svetu vse bolj in bolj priznana in razvita. Mnogi menijo, da bo v prihodnje treba uvesti v proizvodnjo robote povsod tam, kjer je delo zdravju škodljivo. težje in neučinkovito. Robot, ki ga naučijo vseh gibov s pomočjo mikroprocesorja. pa bo takšno delo opravil kakovostno, hilro. brez kakršnihkoli škodljivih posledic. Roboti družine Goro so prvi na proizvodni liniji in ob letu dni bi jih moralo biti v proizvodnji deset! H. J. cije združenega dela in krajevne skupnosti. Vse kaže, da preradi pozabljamo, da sta delo delegacij in delegatov ter njihov položaj neposredno povezana z družbenoekonomskim in političnim položajem tozda in krajevne skupnosti, teh dveh naših temeljnih samoupravnih celic, v katerih bi morali naši delovni ljudje in občani obvladovati vse družbenoekonomske tokove in v katerih naj bi delovni ljudje razpolagali in odločali o rezultatih in pogojih svojega dela. Vzrokov za to, da z razvojem delegatskega sistema nismo zadovoljni, je več. Slabosti zagotovo zgovorno odraža tudi 11 nesklepčnih sej skupščin samoupravnih interesnih skupnosti v Šaleški dolini v letošnjem letu. Nekaj vzrokov za nezadovoljstvo so našteli tudi na zadnji seji občinske konference ZKS. Pa jih navedimo še mi: Se vedno nismo dojeli vloge delavskega sveta tozda oziroma skupščine krajevne skupnosti kot osrednjega samoupravnega in delegatskega organa, kar med drugim kaže tudi podatek, da je bilo v tej mandatni dobi le 13 skupnih sej delavskih svetov tozdov in delegacij. Odzivnost na pobude in predloge delegacij je še vse premajhna. Sistem delegatskega obveščanja še ni izdelan. In naprej. Gradiva, denimo, za seje skupščin samoupravnih interesnih skupnosti so preobširna, so kupi papirja, kot je dejal eden od razpravljalcev, nerazumljiva, ne nakazujejo obveznosti, manjkajo predlogi z različicami. Se pravi, da bi jih morali delegati odločno zavračati. Strokovne službe tozdov sicer dajejo pripombe na gradiva, ne pomagajo pa delegacijam pri morebitnem oblikovanju dodatnih predlogov, posebej pa tudi ne pri njihovem utemeljevanju. Dejstvo pa je tudi, kot je poudarilo več razpravljalcev na zadnji seji občinske konference ZKS Velenje, da so še zmeraj prisotni centri politične moči in odločanja zunaj delegatskega sistema, kar gotovo ne krepi delegatski sistem, odpravljena pa niti še ni praksa odločanja v ozkih krogih, tudi v izvršilnih organih skupščin. Strokovne službe pa tudi vse doslej še niso dojele njihove temeljne naloge — ustvarjanje pogojev za uresničevanje delegatskih razmerij, kar kažejo, med drugim, tudi s prevzemom nalog, ki jih pravzaprav naj ne bi opravljale, kot npr. tudi s poskusi usklajevanja stališč med uporabniki in izvajalci itd. Seveda pa tudi forumsko delo družbenopolitičnih organizacij in drugih vpliva na to, da so premalo zavzeti za spreminjanje prakse. Razumljivo je, da vseh slabosti čez noč resnično ne bo mogoče odpraviti, je pa gotovo, da bi nekaj pomanjkljivosti gotovo že lahko presegli. Pri tem je imel eden od razpravljalcev v mislih pripravo gradiv za seje skupščin. Že večkrat je bilo povedano, kakšna naj bi bila gradiva, vendar sestavljalci gradiv te pripombe in pobude ne upoštevajo. Občinska konferenca ZKS Velenje bo že v kratkem ocenila idejno, organizacijsko in kadrovsko usposobljenost osnovnih organizacij ZK in komunistov. Tudi za uresničevanje nalog pri nadaljnjem razvoju političnega sistema. Usposobljenost bo treba nedvomno okrepiti. Najprej, da bi osnovne organizacije in komunisti presegli občutek, da stanja, kakršno je pri uveljavljanju delegatskih razmerij, ni mogoče preseči in da moramo biti zato z doseženim zadovoljni. Predvsem pa, da bi odslej resnično odgovorno in dosledno uresničevali naloge pri krepitvi delegatskega sistema ob poudarjenem spoznanju, da je prav delegatski sistem tisti vzvod, s katerim sodelujemo v odločanju na vseh ravneh. Po prvi programsko volilni konferenci občinske organizacije ZKS Velenje, lani maja, so v nekaterih osnovnih organizacijah ZK resda ocenili, kako posamezna okolja uveljavljajo delegatska razmerja, vendar marsikje dlje od ugotovitev, kot vse kaže, niso prišli. Naloge za naprej so znane. Vztrajati je treba na doslednem uresničevanju že sprejetih usmeritev. Nove niso potrebne. Nadaljevati je torej treba bitko za uveljavljanje delegatskih razmerij, kot temelja političnega sistema socialističnega samoupravljanja, v kateri smo v zadnjem času popustili. Dosledno uresničitev že dogovorjenih nalog pa naj bi zagotovili z akcijskim programom, ki ga bodo izoblikovali na osnovi gradiva in razprave z zadnje, 24. seje občinske konference ZKS Velenje. Marijan Lipovšek I I temelj razvoja V gradivu, ki ga je pripravila za Skupnih sej delegacij in vodstev zadnje, 24. sejo občinske družbenopolitičnih organizacij je konference ZKS Velenje posebna bolj malo. Sicer v vseh družbe-delovna skupina, je bilo posebej nopolitičnih organizacijah poudarjeno, da komunisti Šale- ugotavljajo, da spremljajo delo ške doline tokrat ne bodo prvič delegacij, sprejemajo ukrepe za spregovorili o uveljavljanju poživitev njihovega dela, le delegatskih razmerij in o nalogah sprejete sklepe ne uresničujejo, komunistov pri tem. Bodo pa morali člani občinske konference vzrokov za to, da se srečujemo ZK Velenje kar najbolj odgovor- pri uresničevanju delegatskih no in samokritično ugotoviti, kaj razmerij s številnimi slabostmi, vse so doslej storili komunisti za je ve£ Poglavitni vzrok za to, ni razvoj delegatskega sistema. v vsej celovitosti zaživelo delo Zadnje ocene kažejo, da je v delegatskih skupščin, je prav vseh partijskih okoljih, v osnov- gotovo dejstvo, da še ni povsem nih organizacijah ZK v tozdih in zaživelo delo delegacij, delegatov krajevnih skupnostih, že postala in samoupravnih okolij v tozdih prevladujoča zavest, da je in krajevnih skupnostih. Gradiva delegatski sistem oblika, prek za seje so preobširna in večkrat katere — na temeljih samou- nerazumljiva. Velikokrat se pravljanja, vsi delovni ljudje in sprejemajo odločitve zunaj občani izvajajo oblast in delegatskih skupščin, celo v upravljajo družbene zadeve oz. neinstitucionnalnih organih. da z delegatskim sistemom Interesi izvršilnih organov so vse | podružbljamo oblast. Delegatski prevečkrat tudi interesi strokov- sistem pa da je temelj razvoja nih služb oz. izvajalcev. Na celotnega sistema socialistične zboru združenega dela skupščine samoupravne demokracije. občine, denimo, skorajda ni Napredek pri razvoju delegat- ^prav o pomembnih vprašanjih skih odnosov je najbolj opazi™ v zdr,užHeneg,a d.ela" Za 10 tud! m , ,,, . , J,1 rrr . pobud iz tozdov oziroma ozdov. i.n^V °WinSk,e Pa tudi strokovne službe ne ntf.rLn h v samoupravnih ljajo dogovorjenih nalog. interesnih skupnostih pa so dele- rC, družbenih svetov se vse gatski odnosi zaživeli različno, ča i uvenavlia Ud pri čemer je mogoče ugotavljati, prepočasl uvelJavlja itd. da je najbolj neorganizirano Zveza komunistov v Šaleški področje samoupravnih interes- dolini bo morala zaradi navedenih skupnosti materialne proiz- nihj pa tudi §e nekaterih drugih vodnje Za skupščine teh sisov pomanjkljivosti pri nadaljnjem niso bile izvoljene posebne dele- razvoju političnega sistema gacije. Pogoji za uresničevanje okrepiti odgovornost komuni-delegatskih razmerah so različni, stov in OO ZK za delo delegacij uveljavljena za zdaj tudi še ni praksa skupnih sej delegacij, naspoh so delegacije znotraj tozda oz. ozda in krajevne skupnosti slabo povezane, sodelovanje takorekoč ni, prav tako pa tudi ne izmenjave mnenj, stališč in izkušenj. Le redki so tudi primeri, da so se sešla na skupno sejo delegacija z delavskim svetom tozda oziroma svetom KS. I I I I I I I I I I I I J HB ciai 9 ron tm in delegatov ter samoupravnih organov. Predvsem bo treba utrjevati položaj osnovnih nosilcev delegatskega sistema — samoupravnih skupin, delegacij, delavskih svetov tozdov, skupščin KS ter njihovem povezanem in celovitem delovanju v posameznih okoljih. Boj za nadaljnji razvoj političnega siste- ma socialističnega samoupravlja-Družbenopolitične organizacije nja pa pomeni tudi boj za spremljajo delo delegacij prek nadaljnje krepitve družbe-članov, ki so tudi delegati ozi- noekonomskih odnosov, boj za roma poročil o delu delegacij, gospodarsko stabilizacijo. 1 I I I I I I I I I I I I I I I I J Še premalo koristnih predlogov Uveljavljajmo množično inovacijsko dejavnost Množični inventivni dejavnosti v občini Velenje posveča posebno skrb tudi občinski sindikalni svet. V njegovi sestavi s tem namenom deluje odbor za inventivno dejavnost. Odbor je skupno s komisijo za inventivno dejavnost pri občinski raziskovalni skupnosti v organizacije združenega dela poslal tudi vprašalnik o množični inovacijski dejavnosti v naši občini v preteklem letu. Na osnovi tega vprašalnika je kasneje nastala analiza, v kateri so zajete nekatere ugotovitve o razvoju te dejavnosti v velenjski občini. Po odgovorih iz organizacij združenega dela je večina delavcev že vključena v obravnavo rezultatov množične inventivne dejavnosti ob obravnavah periodičnih obračunov in zaključnega računa ali pa delavce s to problematiko seznanjajo organi upravljanja in predstavniki družbenopolitičnih organizacij. Komisije za inovacijsko dejavnost so izvoljene v osmih OZD. V TGO Gorenje je za to področje zadolžen oddelek industrijske lastnine, v SOZD pa odbor za inovacijsko dejavnost. V DO RLV in v TGO Gorenje so v kataloge del in nalog vključena tudi dela in naloge za potrebe inovacijske dejavnosti. V drugih organizacijah združenega dela pa to delo poteka preko komisije in strokovnih služb ob drugem rednem delu. Na različne načine poteka tudi spodbujanje aktivnosti na področju inovacijske dejavnosti. Toje organizirano preko ustreznih komisij in služb, z obveščanjem v glasilih, organizacijo strokovnih ekskurzij, z razširjanjem propagandnih letakov, s posvetovanji in strokovnimi članki, z razpisi inovacijskih problemov, nagradami in priznanji, preko oglasnih desk ter s prirejanjem internih razstav in razširjanjem strokovnih revij o inovacijski dejavnosti. Pomemben delež prispevajo k uveljavljanju in pospeševanju množične inovacijske dejavnosti tudi organizacije sindikata, zveze komunistov in SZD L. Zelo koristnaje bila tudi prva občinska razstava inovacij, veliko pa k spodbujanju aktivnosti prispeva objavljanje člankov v sredstvih obveščanja ter vsakoletno nagrajevanje najboljših inovatorjev občine Velenje. V lanskem letu je bilo 195 predlagateljev inovacijskih predlogov. Od tega jih je bilo največ v TGO Gorenje (62), v DO RLV (47) in na RSC (41). V primerjavi s številom zaposlenih pa je bilo največ predlagateljev v REK DO Plastika, nato v DO ESO ter na Rudarskem šolskem centru. Število predlagateljev je precej večje kot prejšnja leta. saj je bilo leta 1978—142 predlagateljev, leta 1979 pa le 137 predlagateljev. V primerjavi s številom zaposlenih je število še vendarle izredno skromno, saj je to manj kot odstotek delavcev. Zanimiva je tudi izobrazbena struktura predlagateljev inovacijskih predlogov. Največje kvalificiranih delavcev, sledijo jim delavci z osnovno strokovno izobrazbo ter visoko kvalificirani delavci. V preteklem letu je bilo prijavljenih 180 predlogov kar je tudi več kot prejšnja leta (1978 — 78. 1979- 112). Na RŠC so od 41 prijavljenih predlogov uresničili 39 predlogov. V TGO Gorenje so oa 4y prijavljenih predlogov uresničili 27 predlogov. Od 25 prijavljenih predlogov so jih v DO ESO 25 tudi uresničili. V DO RLV pa so od 30 predlogov uresničili 24 predlogov. V REK DO plastika so od 18 predlogov uresničili 5 predlogov, v tovarni usnja Šoštanj od 11. predlogov 7, na Vegradu od štirih tri, v Veplasu pa so od dveh predlogov uresničili oba. Med predlogi je bilo uresničeno največ (90(tehničnih izboljšav. Bila sta dva izuma, sedem modelov in 33 koristnih predlogov. Največ predlogov je bilo s področja tehnike in tehnologije. Skupni prihranek oziroma čista gospodarska korist je nekaj manj kot 50 milijonov-dinarjev. Od tega je največji prihranek ustvarjen v TGO Gorenje, in sicer kar 40 milijonov din. Nagrade avtorjem inovacijskih predlogov pa so bile dokaj različne in so znašale od nekaj manj kot treh odstotkov do preko devetintrideset odstotkov od čiste gospodarske koristi inovacije. Skupno je bilo izplačano 366.465 dinarjev nagrad ali povprečno 1880 din na predlagatelja. Izumitelji in avtorji tehničnih izboljšav niso posebej organizirani, razen v delovni organizaciji ESO, kjer imajo svoj aktiv. Vsi pa si želijo raznih oblik sodelovanja. Pomembno opozorilo je tudi. da so vidni rezultati povsod, kjerje področje inovacijske dejavnosti tudi samoupravno urejeno. Marsikje pa so sklepi s posvetovanja o inovacijski dejavnosti ostali le na papirju in se niso odzvali pobudi, da se pri njih organizira razgovor o problemih uveljavljanja inventivne dejavnosti. Rezultati preteklega leta kažejo, da je bil storjen določen premik k uveljavljanju množične inventivne dejavnosti v občini Velenje, da pa bi se dalo storiti še več, če bi dosledneje upoštevali skupno sprejete sklepe in usmeritve. Razumljivo pa je. da dolgoletno zaostajanje pri razvoju te pomembne dejavnosti ne bo možno nadoknaditi v letu ali dveh. Potrebno bo večletno trdo delo. izobraževanje in spodbujanje vseh delavcev, da svoje znanje in sposobnosti usmerijo v to dejavnost. Le tako se bomo lahko otresli vedno večje tehnološke odvisnosti od razvitejših držav. g jr Potrebno spodbujanje vsakega delavca ^^bote naj bi uvedli v proizvodnjo povsod tam, kjerje delo zdr^^^^ Za delo so družno poprijeli mladi in stari, ženske, vojaki brigadirji Telefon v občini Mozirje Nov dokaz delovne vneme Koordinacijski odbor za izgradnjo telefonskega omrežja pri izvršnem svetu skupščine občine Mozirje ter koordinacijski odbor za izvedbo prostovoljne delovne akcije Mozirje 80/81 pri Podjetju za avtomatizacijo prometa iz Ljubljane sta v soboto dopoldne pripravila zaključno delovno, akcijo pri izgradnji telefona na področju Mozirja. Nazarij in Rečice. Akcija je resnično uspela, saj je preko 400 brigadirjev, zasulo telefonski kabel na dolžini 6 kilometrov. S to in z nekaterimi prejšnjimi akcijami pod naslovom Mozirje 80/81 so izgradnjo telefonskega omrežja v Gornji Savinjski dolini močno pospešili. Na sobotni akciji so sodelovale prostovoljne delovne brigade Podjetja za PTT promet iz Celja, brigada organizacije združenega dela Podjetja za avtomatizacijo prometa iz Ljubljane, brigada vojakov iz vojašnice Boris Kidričv Ljubljani, delovna brigada velenjskih gimnazijcev, ki sicer ureja smučišča na Golteh in brigada prebivalcev krajevnih skupnosti mozirske občine. Podjetje za avtomatizacijo prometa iz Ljubljane je s podobnimi akcijami pričelo že- leta 1978 na Kozjanskem, jih nadaljevalo pri gradnji Slovenike. pa pri Bukovniku na Solčavskem in sedaj v spodnjem delu Gornje Savinjske doline. Opravili so še vrsto podobnih akcij in jih usmerili predvsem v manj razvita in obmejna področja. O pomenu takšnih akcij ne kaže razpravljati, še zlasti ne v sedanjih zaostrenih razmerah. Tudi ta akcija je pokazala. da prostovoljno delo ni v krizi. morala pa bi biti tudi primer za podobna vlaganja v PTT prometu in na drugih področjih infrastrukture. Delavci PTT. PAP. vojaki, mladi brigadirji in občani so tako v soboto dali najlepši zgled vsem podobnim bodočim akcijam sirom po Sloveniji. J. P. Savinjski gaj je s svojo vlogo in pomenom že prerasel okvire krajevne skupnosti in občine, prav tako pa tudi možnosti ljubiteljskega upravljanja in vzdrževanja. Upravljalci zato pripravljajo samoupravni sporazum o združevanju sredstev, s katerim naj bi zagotovili nadaljnji obstoj in razvoj tega bisera. Uredili bi namreč radi tudi levi breg Savinje. Širše upravljanje gaja naj bi v skladu s sporazumom zagotovile organizacije združenega dela v občini in nekatere zainteresirane izven nje. /postanite naročnik dnevnika večer in tednika 7d že danes.najkasneje pa do konca junija. v decembru vam ju bomo pošiljali brezplačno. večer in 7d naročite: - po telefonu 062/21-050 - pri raznašalcu na terenu - v prodajni službi, i__svetozarevska 14, maribor VEČER 7D NAROČAM OD DNE: VEČER S TEDNIKOM 7D □ VEČER BREZ TEDNIKA 7D □ DA OZNAČITE S KRIŽCEM. KATERO EDICOO NAROČATE III, paosaao. mfcTE pomiki i velikimi čitljivimi cdkami IME IN PRIIMEK 1 POSTNA ŠTEVILKA KRAJ i f f UUCA POOPIS VEČER NAROČILNICA SVETOZAREVSKA 14 62000 MARIBOR Zeleni stražarji Za ohranitev narave Pionirji zeleni stražarji kot varstveniki narave, smo aktivni v naši občini že četrto leto. S svojimi vzgojnimi in delovnimi akcijami želimo zagotoviti čisto okolje in ohranitev narave. Delamo po programu, ki zajema številne naloge za čuvania narave, ne samo v okolici naših pol. temveč tudi v širšem okolju, v krajevni skupnosti in občini. S svojim delom želimo spremeniti odnos naših občanov do narave. Želimo, da Velenje ohrani ime najbolj urejenega mesta v Sloveniji. Naše mesto bo tako še bolj ponosno nosilo visoko priznanje s poimenovanjem v Titovo Velenje. Letos smo si zeleni stražarji ob zaključku šolskega leta ogledali Savinski gaj. Izleta smo se udeležili zeleni stražarji vseh osnovnih šol naše občine. Čeprav je bilo slabo vreme, smo na izletu vsi čutili isto: skupno delo nas združuje in zbližuje. Savinjski gaj je lep. Lepo urejen košček slovenske zemlje ob Savinji, daje človeku občutek doživljanja urejene narave. Približno tako smo zapisali tudi v knjigo vtisov ter še dodali čestitko krajevni skupnosti Mozirje, ki skrbi za ta park. Zeleni stražarji osnovnih šol občine Velenje RŠC Velenje Angleški tematski večer V petek. 29. maja. je bil v avli Rudarskega šolskega centra Velenje tematski večer o Beatlih. Skupina petih mladih Angležev, ki sodelujejo z britanskim svetom za kulturno sodelovanje \ Zagrebu, je prišla z namenom predstaviti eno največjih glasbenih skupin vseh časov The Beatles ter širiti zanimanje za angleščino med mladimi. Angleži so pripovedovali življenjepis skupine The Beatles in prikazovali dapozitive. Program je trajal poldrugo uro. prireditve pa seje udeležilo okoli 250 poslušalcev. Skupina je prišla na rudarski šolski center s posredovanjem mentorice angleškega jezika Silve Kuzman. organizacijo pa je prevzela osnovna organizacija ZSMS oziroma skupina GLASEK, ki skrbi za takšne prireditvena RŠC Velenje. Mladi si tudi v prihodnje želimo takšne in podobne prireditve. Branko Nimac Akcija inšpektorjev Kako zaračunavajo trgovci Cene rastejo iz dneva v dan. Skorajda vsak dan, ko gremo v trgovino, plačamo več in mnogokrat računu kar ne moremo verjeti in dvomimo v njegovo točnost. Pri tem pa pogosto pozabljamo, da imamo pravico takoj pregledati pravilnost računa. Trgovska organizacija mora namreč kupcu omogočiti, da kontrolira točnost količine kupljenega blaga in pravilnost zaračunane cene. Cena blaga mora biti vidna tako, da kupec lahko ugotovi, če mu je trgovec zaračunal pravilno ceno. Stranka naj bi takoj preverila točnost tehtanja oziroma računanja. Blaga naj ne bi nesla domov in ga šele nato vrnila v trgovino. To velja še posebej za hitro pokvarljivo blago oz. blago, ki vsebuje dosti vlage. Da bi ugotovili, kako točni so trgovci pri svojem delu, smo se z inšpektorji skupščine občine Velenje odpravili prejšnji teden v nekatere trgovine in na velenjsko tržnico. Pred veleblagovnico Name smo ustavili stranko, ki je malo pred tem kupila blago v tej trgovini. Med drugim je kupila stročji fižol, paradižnik svinjsko meso in kurje želodčke. Opravili smo kontrolo tehtanja in zaračunavanja. Pri tem nismo ugotovili nobenih napak. V Merxovi samopostrežni trgovini v Šoštanju smo prav tako opravili kontrolo tehtanja in zaračunavanja blaga pri eni izined strank. Plačala je 697,39 dinarjev, po kontroli pa smo ugotovili, da so ji zaračunali en dinar preveč. Ustavili smo se še v prodajalni Era — Tržnica. Kontrolirali smo nakup stranke, ki je plačala za kupljeno blago 201,69 dinarjev. Med drugim je kupila tudi posebno salamo, katero so ji zaračunali za 59 para preveč. Kontrolirali smo še nakup druge stranke, pri kateri pa nismo ugotovili nepravilnosti. Obiskali pa smo tudi velenjski trg, kjer prodajajo lepo sadje in zelenjavo, cene pa so nekoliko višje kot v trgovinah. Pregledali smo njihove dobavnice in ugotovili, da cene po teh dobavnicah niso previsoke. Opravili pa smo še kontrolo blaga, ki so ga pred našim prihodom na trg kupile tri stranke. Pregled smo opravili v prostoru, ki je na velenjski tržnici posebej označen in kjer imajo takoj po nakupu možnost preveriti pravilnost tehtanja vse stranke. Pri tehtanju nismo ugotovili nobenih nepravilnosti. Stranke so kupovale češnje, jagode in banane. Naš obisk v trgovinah in na velenjski tržnici torej ni pokazal velikih nepravilnosti, seveda pa ne moremo trditi, da je vedno tako. Morda so imeli trgovci to pot srečo, kdo ve? Sicer pa imate kupci možnost, da pravilnost tehtanja in zaračunavanja preverite. Če boste dosledni, se vam prav gotovo ne bo zgodila krivica. M. Zakošek V prodajalni rib na velenjski Tržnici, so namenili nekaj prostora tehtnici, kjer ima vsakdo možnost takoj po nakupu preveriti točnost tehtanja nabavljenega blaga Kmetijska zemljiška skupnost Mozirje Ustaviti opuščanje kmetij Uresničevanje kmetijske zemljiške politike je nedvomno zelo pomembna naloga, ki seje loteva tudi kmetijska zemljiška skupnost občine Mozirje. Predpogoj uspešnega razvoja kmetijstva je seveda sodobna proizvodnja, pa dolgoročne oblike proizvodnega sodelovanja med kmeti in zadružno organizacijo, večja vloga proizvodnih skupnosti in podobno. V Gornji Savinjski dolini hitrejši razvoj na tem področju ovira predvsem razdrobljenost kmečkih posesti, zaskrbljujoče pa je dejstvo, da se ta še stopnjuje. K temu je treba dodati še podatek, da v mozirski občini zaradi razgibanosti zemljišč ni možnosti za ureditev večjih obdelovalnih kompleksov. Ob vsem tem sta sklad kakovostnih kmetijskih zemljišč močno skrčila hiter razvoj in nedorečena urbanistična politika. Problem je tudi v tem. da je vse premalo denarja za izsuševanje zamočvirjenih zemljišč in za druga agrarna opravila. Kreditna sredstva za te naloge niso na voljo, sredstva zveze vodnih skupnosti imajo prednost pri uresničevanju večjih projektov v severovzhodni Sloveniji, občinska zemljiška skupnost pa ima zagotovljen denar le za izsuševanje manjših površin. Prejšnji srednjeročni program pridobivanja novih kmetijskih površin je bil namreč zelo skromen in zemljiška skupnost je morala dela celo pospešiti. Tem nalogam in socialni varnosti kmetov so zato v novem samoupravnem sporazumu o temeljih plana kmetijske zemljiške skupnosti namenili več pozornosti. Zaradi večje gospodarnosti pri izsuševanju malih površin so za te naloge s pomočjo zadruge in celjskega Nivoja usposobili kmetijske pospeševalce, zaradi razdrobljenosti zemljišč pa tudi manjših površin seveda ne smejo zanemariti. V lanskem letu so na področju občine opravili melioracije na 120 hektarih zemljišč. Najpomembnejša naloga v naslednjem srednjeročnem obdobju bo seveda zagotovitev večje mere sodelovanja vseh podpisnikov družbenega dogovora o ustanovitvi in financiranju dejavnosti kmetijske zemljiške skupnosti in ostalih dejavnosti na področju kmetijstva. Le tako bi tvorno sodelovali pri uresničevanju skupno sprejetih razvojnih programov vseh nosilcev kmetijstva in zemljiške politike v občini. Kmetijska zemljiška skupnost ima seveda pomembno nalogo pri usmerjanju prometa s kmetijskimi zemljišči. Zato je tvorno sodelovala pri oblikovanju prostor- skega načrta občine Mozirje. Predvsem bo treba v prihodnje smotrno uporabiti vse obstoječe pov ršine in preprečiti, da hi se šev prihodnje uporabljala za potrebe izgradnje tovarn, skladišč, stanovanj in drugih objektov. Pomembna naloga v delovanju kmetijske zemljiške skupnosti in dokajšnja stroškovna postavka je tudi preživninsko varstvo. Opu-; ščanje kmetij se doslej še ni usta-i vilo. zaradi starostne seštave kmečkega prebivalstva celo narašča. vendar v zadnjem času manj. kot je v preteklih letih. To je prav gotovo posledica večjih vlaganj v preusmerjanje kmetij in to akcijo bodo morali prihodnje še okrepiti, če želijo opuščanje kmetij vsaj zmanjšati do razum-: Ijive meje. J. p, k REK Avtopark p. o., Velenje Komisija za delovna razmerja objavlja RAZPIS 1. več delovnih mest avtomehanik 2. eno delovno mesto kovinar-strugar 3. eno delovno mesto varilec l Razpisni pdgoji —lustreznajkončana poklicna šola — delovne izkušnje — poskusfio delo traja 3 mesece Kandidati naj pošljejo svoje vloge na naslov REK DO AVTOPARK Velenje, komisija za delovna razmerja v roku 14 dni po objavi razpisa. ■m* Od petka do petka i\55 Potrebovali bodo kar najbolj usposobljene delavce Mladi se spet zanimajo za rudarski poklic Rudarstvo danes ni več tisto, kar je bilo nekdaj, opravljanje rudarskega poklica je danes nekaj povsem drugega, kot je bilo še pred desetimi, dvajsetimi, tridesetimi leti... Rudar danes ni več zgolj fizični delavec, katerega glavno orodje sta kramp in lopata, ampak je danes .strojnik, vzdrževalec, energetik. To je eno izmed spoznanj z novinarske konference, ki je bila pred dnevi na Rudarskem šolskem centru Velenje. Na njej so predstavniki centra in REK Velenje oziroma Rudnika lignita Velenje seznanili predstavnike sredstev javnega obveščanja z razvojnimi načrti rudarstva v Sloveniji, posebej še velenjskega premogovnika. Podrobno so spregovorili tudi o možnostih in pogojih za izobraževanje za rudarski poklic, za katerega je upadlo zanimanje med mladimi, v zadnjem času oziroma prav letos pa se je zanj spet odločilo veliko več mladih iz Velenja, okolice in sploh iz naše republike, kot na primer v preteklem letu. Nujno povečanje proizvodnje V prvih letih pred vojno in po njej so v Sloveniji zaprli več kot 60 rudnikov s proizvodnjo od 10 tisoč do 200 tisoč ton nakopanega premoga na leto. Vendar skoraj nobenega niso zaprli zato, ker bi zmanjkalo premoga, ampak ker proizvodnja ni bila donosna, ker se je na svetovnem trgu pojavila nova, takrat cenejša, surovina nafta. V zad- njem desetletju je premog spet postal pravo črno zlato, potrebe po njem so vsako leto večje. Tako naj bi po energetski bilanci leta 2000 v Jugoslaviji nakopali letno 200 milijonov ton premoga, koncem sedanjega srednjeročnega obdobja pa 82 milijonov ton. Lani pa smo — na primer — nakopali 47 milijonov ton premoga. V sedanjem srednjeročnem obdobju naj bi velenjski rudarji vsako leto nakopali 4,7 milijona ton lignita. To proizvodnjo so prvič dosegli konec lanskega leta. Ob koncu srednjeročnega obdobja bodo morda dosegli že proizvodnjo 5 milijonov ton, kar pa bo predvsem odvisno od nadaljnih vlaganj v modernizacijo rudnika oziroma od popolne mehanizacije odkopov in zadostnega števila usposobljenih rudarjev. Če k tej letni proizvodnji prištejemo še količine premoga, ki ga nakopljejo v Zasavskih premogovnikih (1,4 milijona do 1,5 milijona ton na leto) in približno 200 tisoč ton, kolikor jih nakopljejo v drugih manjših slovenskih rudnikih, vidimo, da v Sloveniji rudarji na leto nakopljejo približno 6 milijonov 300 tisoč ton premoga. Ta količina je seveda premajhna za pokritje vseh potreb po premogu v naši republiki. Prav zato bo treba — kot so dejali na pogovoru z novinarji predstavniki REK — vložiti vse sile v povečanje proizvodnje, za kar bo potrebno veliko več denarja in ustreznega kadra. Pomembna pridobitev Šola Bratov Mravljak kmalu končana Peta osnovna šola. šola Bratov Mravljak. v Velenju bo letošnjo jesen sprejela prve učence. Gradnja tega pomembnega objekta se kljub manjšim zamudam približuje koncu. Trenutno že v zgornjih nadstropjih in v telovadnici delavci Slovenijalesa vgrajujejo opremo. Prihodnji teden bodo začeli opremljati tudi kuhinjo. Na zadnji seji je bilo med investitorjem in izvajalci dogovorjeno. da mora biti šola dokončana do I. avgusta, do prvega septembra pa naj bi bila urejena tudi okolica šole. Šola Bratov Mravljak v naselju Gorica je ponovitev šole v Kosezah pri Ljubljani. Objekt je sestavljen iz treh enot. V eni so učilnice. v drugi dve telovadnici, v tretji pa kuhinja in večnamenski prostor. Ob poini zasedenosti oddelkov bo šola lahko sprejela od 720 do 750 učencev. Večja telovadnica zavzema površino 480 m2, manjša telovadnica pa ima 130 m2 površine. Večnamenski prostor bo Obvestilo vsem uporabnikom družbenih sredstev in varčevalcem Ljubljanske banke S pristopom k novemu medbančnemu sporazumu so temeljne banke, združene v Ljubljansko banko, povečale mejni znesek, na katerega se lahko glasijo čeki po tekočih računih. Omejitev posameznega čeka je odslej od 100 do 4000 din. Prav tako se je povečal tudi možni znesek dnevnih dvigov s hranilne knjižice pri drugih bankah in na poštah v Sloveniji, Dalmaciji in Vojvodini. Dnevna izplačila vpoglednih hranilnih vlog na ime smejo znašati do 6000 din (doslej 4000 din). > , - ' i hitreje do cilja Vse večja modernizacija proizvodnje V velenjskem Rudniku lignita že od leta 1963 namenjajo vso pozornost posodabljanju proizvodnje. Danes imajo mehaniziranih že približno 65 odstotkov vseh odkopnih polj in se uvrščajo med najbolj mehanizirane premogovnike, ne le v naši državi, ampak na svetu; zlasti ob dejstvu, da premog pridobivajo globoko pod zemljo, drugod pa imajo v glavnem dnevne kope. Prav zato ni slučaj, da tudi v velenjski premogovnik prihajajo strokovnjaki iz tujine, da bi videli, kako v Velenju pridobivajo premog oziroma spoznali velenjsko metodo odkopavanja in da bi nato velenjske izkušnje preneseli domov. Da bi odkopali vse ugotovljene zaloge premoga v naši republiki in dosegli željeno popolno mehanizacijo odkopnih polj, bodo premogovniki potrebovali kar najbolj usposobljene delavce in to ne rudarje, kot smo jih do nedavnega poznali. Takrat je bilo glavno, da je bil delavec močan, saj je moral opravljati težko fizično delo, manj pomembno pa je bilo njegovo znanje, ampak rudarje, ki bodo upravljali stroje in druge naprave. Ugodnosti_____ Da bi povečali zanimanje mladih za izobraževanje v rudarstvu, so pripravili na rudarskem šolskem centru v sodelovanju z velenjskim kombinatom podroben program tovrstnih dejavnosti. Predstavniki rudarskega šolskega centra so povedali, da bodo ob pomoči rudnika ustrezno opremili posebno učilnico, v kateri bodo lahko praktično izobraževali učence in dodatno izobraževali ostali kader. Ta učilnica bo hkrati služila tudi kot prostor, v katerem bodo lahko prikazali mla- dim in njihovim staršem podrobno rudarstvo takšno kot je danes oziroma kot bo v bodoče. Seveda želijo s takšno opremljenostjo učilnice zagotoviti učencem kar najboljši pouk. Pričakujejo, da bodo učenci posameznih šol obiskali center in se tako na najbolj neposreden način seznanili s sodobnim načinom rudarjenja. Možnosti šolanja Ob vsem tem je treba omeniti spodbudno ugotovitev, da se veča število mladih iz naše republike, ki se odločajo za rudarski poklic. Za rudarsko usmeritev je na rudarskem šolskem centru Velenje letos na voljo 270 mest, doslej pa so dobili že'200 prijay, od tega 40 iz naše republike. Lani so se v poklicno rudarsko šolo prijavili le trije Slovenci. Mladim rudarjem, ki se usposabljajo za potrebe velenjskega pre- mogovnika, nudi REK tudi posebne ugodnosti oziroma možnosti šolanja. Med drugim je treba omeniti, da je bivanje v domu učencev rudarskega šolskega centra — dom sodi med najsodobnejše pri nas'— brezplačno. Odvisno od uspešnosti pri teoretičnem in praktičnem pouku prejemajo mladi rudarji na mesec do 2 tisoč dinarjev štipendije. Deležni so tudi nekaterih drugih ugodnosti. Med drugim naj omenimo, da teče tudi akcija, da bi se šolska doba za rudarski poklic štela v zavarovanje oziroma v pokojnino. Na REK Velenje namenjajo vsako leto vse večjo skrb tudi skrbi za rudarjevo preživljanje prostega časa, posebno rudarjev, ki živijo v samskih domovih. Veliko sredstev vlagajo tudi v gradnjo stanovanj, mnogo delavcev pa varčuje za zasebno gradnjo v sodelovanju z delovno organizacijO- Stane Vovk namenjen za jedilnico in za občasne večje prireditve. Šola ima tudi zaklonišče za 520 učencev. Nenehne podražitve so dvigovale tudi ceno gradnje tega objekta. Od prvotnih 93 milijonov dinarjev, se je že doslej gradnja podražila za 17 milijonov dinarjev. končna cena pa bo predvidoma okoli 125 milijonov dina- 1 rjev. Ta bi bila še višja, če ne bi že lansko leto nakupili skoraj vse opreme, čeprav so zaradi tega imeli velike težave s skladiščenjem. Šola bo celodnevna, obiskovali pa jo bodo učenci iz krajevnih skupnosti Šalek Gorica. Bevče in Vinska gora iz občine Žalec. Z izgradnjo te šole pa bodo le trenutno rešeni prostorski problemi na velenjskih osnovnih šolah. In če ob tem predvidevamo še nadaljnji razvoj celodnevnega osnovnega šolstva, potem je razumljivo. da bo potrebno že v tem srednjeročnem obdobju pričeti graditi šesto osnovno šolo. Ta bo zgrajena v soseski Šalek III. B. Z. Poklic rudarja danes ni več takšen kot nekdaj Strokovne službe skupnosti za zaposlovanje Poklici elektro stroke Kdor se bo odločil za elektro poklic, se bo po končani šoli lahko vpisal v enega izmed programov pri Rudarskem šolskem centru v Velenju. Možen je vpis v naslednje programe: elektroenergetika, elektronika in računalništvo. Predvidene smeri izobraževanja so elektri-kar energetik in elektrikar elektronik ter elektrotehnik energetik. elektrotehnik elektronik in programski tehnik. Zardi večje preglednosti navajamo nekaj značilnih poklicev po smereh: — elektrikar energetik: elek-tromonter. elektroinstalater, obratni elektrikar, elektrome-hanik itd.. — elektromehanik energetik: elektrotehnik za proizvodnjo, prenos in razdeljevanje električne energije, elektrotehni za industrijo elektrotehniko. — elektrikar elektronik: mehanik elektronik, avtoelektrikar, RTV mehanik. Kaj je značilno za nekatere značilne poklice v elektrostroki in kakšne so zahteve zanje? Na to vprašanje bomo dogovorili z nekaj primeri: Elektroinštalater opravlja svoje delo v gradbeništvu pri gradnji objektov in v industriji ter le izjemoma v elektrodela-vnicah. Njegovo delo je nameščanje in montiranje električne j.napeljave, kar pomeni polaganje raznih vrst vodnikov, rezanje tokokrogov in priklapljanje. Elektroinštalater polaga kable v zemljo, izdeluje in postavlja stikalne in razdelilne plošče, pri-klaplja števce, gospodinjske aparate, transformatorje in stroje, namešča svetlobna telesa. Poleg tega vzdržuje in popravlja vse vrste napeljav in priklopov. Za pravilno priklapljanje je nujno potrebno, da loči barve, ker so žice različnih barv. Elektroinštalater opravlja svoje delo stoje, za kar so potrebne zdrave noge. Pogosto dela v višini, na lestvi in na raznih odrih, zato ne sme imeti vrtoglavice. Kerdela v večini primerov na gradbiščih, je izpostavljen vremenskim spremembam, vročini, hrupu, prepihu in vlagi. Obratni elektrikar dela v obratih delovne organizacije. Njegovo področje dela je izvedba in vzdrževanje industrijskih električnih instalacij, montaža industrijskih instalacij, kot so razsvetljava. pogonski stroji in podobno. Obratovni elektrikar izvaja dela pri industrijskih instalacijah. Vzdrževanje industrijskih naprav pomeni redno pregledovanje in kontrola vseh instalacij. Vzdržuje zaščitne naprave, razsvetljavo, ozvočenje. Žame-njuje elektromotorje, prireja mehanske sklope, vzdržuje ščetke. ležaje, stikala, zaganjalnike. Priklaplja merilnike za kontrolo delovnih pogojev, vzdržuje usmernike in pretvornike. grelne naprave. Poleg teh del pa opravlja tudi vsa montažna dela. Za uspešno delo je potrebna gipčnost telesa ter ne sme imeti vrtoglavice. Ne sme biti barvno slep. Elektromehanik se zaposluje v montažnih oddelkih tovarn električnih izdelkov, elektrode-lavnicah tovarn strojegradnje, v elektroservisih, v serijski proizvodnji pa delajo kot elektrome-rilci. uglaševalci. kontrolorji, preddelavci in mojstri. Njegovo delo je opremljanje vseh vrst strojev z električno opremo, izdelava krmilnih in razdelilnih omaric ter priključkov, izdelava električnih instalacij pri strojih, izdelava sestavnih delov. K elektromehanič-nemu delu sodi tudi vzdrževanje in popravila vseh električnih naprav. Kjerkoli elektromehanik dela. odgovarja za nemoteno delovanje električnih strojev in njihovih krmilnih in komandnih naprav, zato mora dobro poznati elektrotehnične meritve vse ustrezne električne merilne instrumente ter elektromaterial. Delovni pogoji, v katerih dela. so lahko neugodni. Dela v zaprtih in odprtih prostorih, pri različnih temparaturah. ob neugodnem zračenju in razsvetljavi. Delo je večkrat pogojeno z vlažnostjo, prahom, umazanijo ter ropotom. Včasih opravlja delo v zelo tesnih prostorih v višini. RTV MEHANIK Delovno področje RTV mehanika so v elektroindustriji in v servisnih delavnicah. Osnova dela v tem poklicu je sestavljanje in popravljanje radijskih in televizijskih sprejemnikov ter ostalih električnih naprav. V industriji izdelujejo RTV mehaniki del za električne in elektronske naprave, v radijski !in-dustriji pa električne:-seMavne dele za elektronske aparate. Pred začetkom dela-se mora RTV mehanik seznaniti z montažnimi načrti in drugo tehnično dokumentacijo. Poznati mora delovanje naprave, elementov in sklopov. Nato razporedi sestavne dele, pripravi orodje in instrumente. Po načrtu sestavlja mehanske elemente, povezuje električne elemente z žično mrežo in spajka zveze. Z merilnimi instrumenti kontrolira delovanje posameznih sestavnih enot. Pri vzdrževanju in servisnem popravilu kontrolira delovanje aparata, ugotavlja okvare, poišče poškodovani element in ga zamenja. RTV mehanik dela predvsem v zaprtih prostorih v tovarnah in servisih. Delo opravlja sede ali i tudi stoje. Zaradi dela z električnim tokom je v stalni nevarnosti. Za uspešno delo je potrebno nagnjenje do električnih problemov in smisel zanje pri ugotavljanju načina popravil električnih in elektronskih naprav. RTV mehanik mora razlikovati barve, pri delu mora biti natančen. potrpežljiv in vztrajen. Pri odločanju za bodočo poklicno pot je pomembno tudi to kakšne so možnosti za zaposlitev. To se odraža tudi v razpisanih kadrovskih štipendijah. Te so mnogo večje od interesa mladih za poklice na ravni III. in IV. stopnje zahtevnosti (kar ustreza dosedanji poklicne šole), medtem ko so razmerje na nivoju srednje šole ravno obratne: več mladih izraža želje po tem poklicu, kot je pa razpisanih kadrovskih štipendij. M. V. Turistična, gostinska in rekreacijska dejavnost v občini Velenje Iz živalskega sveta v letu 1980, je razumljivo, da se sedaj v mrtvi sezoni v tej enoti znova pojavlja izguba. Da bi se uspešnost poslovanja RTC Golte, izboljšala, so predlagali tudi naslednje akcije ali ukrepe. Za razširjeno reprodukcijo naj bi sredstva zbirali na ravni občin na podlagi samoupravnega sporazuma, h kateremu so že pristopile občine Mozirje, Velenje in Žalec. Dolgoročno je treba organizirati tudi letno ponudbo, ki jo je potrebno vključiti v ponudbo Mozirja in Savinjske doline. Prvi koraki so — kot kaže — že storjeni z enotno recepcijsko službo v Mozirju in včlanjenjem v Poslovno skupnost na turizem v Celju. Za čim boljšo pripravo terenov in vsega, kar bo prispevalo k podaljšanju zimske sezone na Gol-teh, bi bilo potrebno poleg dvosedežnice Smrekovec postaviti še vlečnico Trije ploti. S tem bi v celoti sklenili kompleks Golt, to pomeni, da bi vsa smučišča med sabo povezli. V tozdu Turizem in rekreacija so se tudi odločili za predprodajo kart v ozdih za slednjo zimsko sezono po 1.500 dinarjev. Ce bi prodali približno 7.000 kart, bi imele Golte v bistvu že zagotovljen celoten prihodek, ki je potreben za normalno poslovanje. S takim načinom zbiranja denarja bi zagotovili obratovanje centra brez izgube. Menijo tudi, da so te cene zelo nizke in bi omogočile rekreacijo večjemu številu, občanov kot doslej. Glede na to, za žičniške naprave obratujejo med tednom le z 20 do 30 odstotno zmogljivostjo, si bodo prizadevali tudi povečati število stalnih gostov. To pomeni, da je treba pozimi napolniti z gosti hotel v Velenju dom RŠC, hotel v Žalcu, V Mozirju, na Ljubnem-skratka, vse kar imamo. Verjetno to pozimi ne bi smelo biti problem, kar kaže ne nazadnje že letošnje leto, ko so bili v prvih treh mesecih tako polni z gosti objekti Paka, dom RŠC, v Mozirje in na Ljubnem. Temu primeren je bil tudi dohodek. V Gostinstvu Velenje so običajno v prvih treh mesecih (tudi preteklo leto ni bilo izjema) izkazovalo izgubo. Letos ob obratovanju Golt je delovna organizacija Gostinstvo v prvih treh mesecih imela 1,9 milijona dinarjev ostanka čistega dohodka. To je gotovo dovolj zgovoren primer, da je treba s takšno politiko nadaljevati. K uspešnejšemu poslovanju RTC Golt pa bodo gotovo prispevali še naslednji ukrepi: vzpostavitev rednih avtobusnih zvez Golt s Celjem, Mozirjem, Velenjem in Žalcem, kjer bodo bivali gostje.Organizacija športnih dnevov šolske mladine s celodnevnimi paketi, smotrno razdeliti na celjskem območju časa šolskih počitnic, organizacije sindikalnih tekmovanj . Prav tako naj bi v financiranje turistične infrastrukture vključili vse organizacije, ki imajo koristi od turistične ponudbe. Velika bodočnost naj bi bila tudi pred tozdom Ekonomska propaganda, zlasti kar zadeva izvoz. Menijo, da bi lahko svoje storitve opravljala tudi za tujino, vendar za to še ni registrirana. Ob tem so opazni tudi poskusi, da bi jim to dejavnost odvzeli in jo privatizi-rali, kot smo slišali na pogovoru. V nadaljnjem razvoju tozda Gostinstvo je glavna pozornost namenjena investicijski izgradnji, saj sedanji objekti ne zadoščajo več potrebam, niti ne omogočajo kvalitetnih gostinskih storitev. V novem srednjeročnemm obdobju je dan glavni poudarek izgradnji nove restavracije oziroma gostilne Jezero ob cesti stari jašek-Pesje. Restavracija naj bi imela 100 sedežev in približno 300 sedežev na vrtu, ob njej naj bi zgradili tudi manjši rekreacijski center s šestimi peščenimi teniškimi igrišči, možno bo tudi kampiranje, pa seveda razvoj dejavnosti na samem jezeru, kot so čolnarjenje jadranje na deski ipd. Nadalje je predvidena Navzoči na sestanku so podprli predloženi akcijski program nadaljnjega razvoja gostinsko turistične in rekreativne dejavnosti v velenjski občini. Menilo so, da predloženi akcijski program zagotavlja pospeševanje te dejavnosti. Dejstvo je namreč, da je resnično capljala za razvojem ostalega gospodarstva in v Šaleški dolini sedaj nimamo takšnih lokalov, ob katerih nam ne bi bilo treba zardevati, kot so dejali. Zavzeli so se tudi za čimprejšen začetek gradnje prizidka k sedanjemu hotelu. Njegova predračunska vrednost znaša približno 153 milijonov dinarjev. Ker delovna organizacija Turizem, gostinstvo in propaganda Velenje tega denarja sama seveda ni sposobna zbrati, so predlagali združevanje sredstev v občini. V razpravi so sicer menijo da tega denarja ne bo lahko zbra- Na območju občine Velenje je bilo od 15. do 27. maja letos radi-ofotografiranje prebivalstva. Ta akcija, ki jo izvajamo vsaka 4 leta, je poleg drugih protiepidemijskih ukrepov, kot so cepljenje proti tuberkulozi, intenzivno zdravljenje tuberkuloznih bolnikov, organizirano delo zdravstvene službe, predvsem dispanzerjev za pljučne bolezni in tuberkulozo, pripomogla k sedanjemu uspešnemu boju proti tuberkulozi. Radiofotografi-ranje pa ne odkriva le tuberkuloze temveč tudi druge pljučne bolezni, med njimi pljučnega raka, ki tudi pri nas stalno narašča. Uspešnost zdravljenja je mnogokrat odvisna od pravočasnega odkrivanja bolezni med sicer na videzno zdravim prebivalstvom. Na ta način pa se tudi prepreči okužitev zdravega prebivalstva. Po odloku je bilo radiofotografi-ranje obvezno za vse prebivalce rojene leta 1952 in prej. Vabljenih je bilo 18479 oseb, radiofotografi- izgradnja ustreznega lokala v naselju Šalek II in seveda še prizidek k hotelu Paka. Poleg omenjenih nalog pa bo treba v prihodnje še več storiti pri sodelovanju s trgovino, zdraviliščem Topolšica in morda tudi z enim izmed večjih sistemov izven naše občine, kajti drugače ne bo mogoče uresničiti zastavljenih ciljev, po besedah Toneta Hladina. Poseben poudarek bodo dali tudi pripravi programa za razvoj kmečkega turizma, zasebnega gostinstva in zasebnih nočitvenih zmogljivosti ter delu turističnega društva. ti, vendar pa s sodelovanjem vseh organizacij oziroma skupnosti — kot predvideva samoupravni sporazum — to vendarle ne bi smelo predstavljati nerazrešljivega vprašanja. Menili so, da bi morali k samoupravnemu sporazumu oziroma k zagotavljanju potrebnega denarja za projekte pristopiti kar najhitreje (do 15. 7.), da bi lahko prizidek začeli graditi kot je predvideno v načrtih, že konec letošnjega leta. Tudi za prizidek bi sredstva zbirali s pomočjo sofinanciranja. Tisti ozdi, ki bi šli v dohodkovno sofinanciranje določenega števila postelj, bi dobili posojilo, vsaj v takšni višini, da bi lahko zagotovili lastno udeležbo skupaj z nosilcem naložbe, to je Gostinstvom Velenje. Tako bi zbrali približno 50 milijonov dinarjev, približno 100 milijonov dinarjev posojila pa bi dala banka. ranih pa je bilo 15494 prebivalcev ali 83,9 odstotka. Zdravniki inštituta za pljučne bolezni in tuberkulozo Golnik so odčitali vse radio-fotografske filme in pri 234 osebah ali 1,51 odstotkih radiofotografi-ranih oseb odkrili spremembe na pljučih in srcu. Te osebe bodo podrobno preiskali v dispanzerju za pljučne bolezni in tuberkulozo. Šele dispanzerjski zdravnik namreč lahko na osnovi natančnejši laboratorijskih in kliničnih preiskav ugotovi dokončno diagnozo novoodkritega obolenja. Te preglede že opravlja dispanzer za tuberkulozo in pljučne bolezni v Zdravstvenem domu Velenje. Radiofotografiranja se iz upravičenih razlogov ni udeležilo 1973 občanov ali 10,7 odstotka, neopravičeno pa 1012 občanov ali 5,5 odstotka. Za neopravičen odziv prebivalstva je delno kriva tudi nepopolna evidenca, saj občani pravočasno ne javljajo sprememb stalnega prebivališča. Prizidek k hotelu Paka Pričetek gradnje že letos Končano radiofotografiranje prebivalstva Ujeli smo v objektiv Primerek srne, ki bi mu težko našli par Mlade lisičke, pri katerih se stekline ni treba več bati Pretekli teden je izvršni svet skupščine občine Velenje sklical sestanek z najodgovornejšimi predstavniki organizacij združenega dela in skupnosti v občini na katerem so spregovorili o dosedanjih in nadaljnjih usmeritvah razvoja turistične, gostinske in rekreacijske dejavnosti v velenjski občini. Za to dejavnost je značilno, da zaostaja za razvojem ostalega dela gospodarstva v občini, zato je še toliko bolj pomembno, da ji v zadnjem času namenjamo vse večjo pozornost. Reči pa je treba, da so v Velenju dane vse možnosti za razvoj tako poslovnega kot izletniškega turizma, s športno rekreacijskimi objekti in Goltmi pa tudi množične rekreativne dejavnosti. Koncept in akcijski program za razvoj turistične, gostinske in rekreativne dejavnosti v občini je podal Tone Hladin, direktor nove delovne organizacije Turizem, gostinstvo in propaganda Velenje. K razreševanju te problematike smo doslej v občini pristopili le v smislu organizacijskih povezav. Najprej je bila izvedena v letu 1979 združitev celotnega gostinstva v Naposled le prizidek k hotelu novo delovno organizacijo Gostinstvo Velenje, druga faza tega združevanja pa je bila opravljena letos z združitvijo delovnih organizacij Gostinstvo Rdeča dvorana Velenje v novo gostinsko turistično propagandno organizacijo združenega dela. V prihodnje bo potrebno več narediti še na področju sodelovanja s trgovino in zdraviliščem v Topolšici. Poseben poudarek bo treba dati tudi razvoju kmečkega turizma, zasebnega gostinstva kot tudi zasebnim nočitvenim zmogljivostim in delu turističnega društva. V Velenju pa nujno pristopiti k gradnji prizidka k hotelu Paka, s katerim bi pridobili dodatnih 114, ležišč, novo recepcijo^ in nove restavracijske prostore. Obnovili bi tudi dosedanji hotel, tako da bi ga lahko uvrstili, v B kategorijo. Delovna organizacija Turizem, (TGP) ima tri temeljne organizacije: Gostinstvo, Turizem in Akcijski program zagotavlja hitrejši razvoj Oprezno na lov za plenom rekreacija in tozd Ekonomska propaganda. Razvoj tozda Turizem in rekreacija naj bi bil usmerjen v zagotavljanje množično športno rekreativne dejavnosti v njenih poslovnih enotah RTC Golte (smučarska rekreacija pozimi in dopustniška rekreacija poleti), kopališče, Rdeča dvorana (športne igre). V akcijskem programu za poslovanje TGP Velenje je poudarjeno, da bi moral imeti ta tozd položaj posebnega družbenega pomena in si zagotavljati sredstva za normalno poslovanje s svobodno menjavo dela s koristni-ki športne rekreacije. Le tako bi bilo možno doseči primerne cene in s tem zagotoviti resnično množičnost rekreativne dejavnosti. RTC Golte je s poslovanjem v pretekli sezoni dokazal upravičenost vlaganj, zato je treba nadaljevati z njegovo dograditvijo so poudarili. Doslej je bilo v Golte po nesreči (ko se je utrgala nihalna vrv), vloženih že 47 milijonov dinarjev in ne bi bilo prav, kot je dejal Tone Hladim, če ne bi z njegovim razvojem nadaljevali. sporazumom, ki pa sta ga doslej podpisali le občini Velenje in Mozirje, občini Celje in Žalec pa tega doslej še nista storili. Kot je dejal Tone Hladin, ni velikega upanja, da bosta ti občini zagotovili dogovorjena sredstva, zato bi morali ta manjkajoči denar zagotoviti v občini Velenje, kajti v nasprotnem primeru ne bo mogoče tega dela opravti. Na sestanku so ta predlog podpisali. Vseskozi je nerazrešljiv problem financiranja kopališč, ki sedaj spadajo v tozd Turizem in rekreacija, ki je že sklenil samoupravni sporazum o sanaciji bazenov, potrebno pa bo z občinsko telesno kulturno skleniti še samoupravni sporazum o pokrivanju stroškov tekočega poslovanja. Kot je poudarjeno v v akcijskem programu, je možno izgubo, ki nastaja pri poslovanju bazenov čimbolj zmanjšati oziroma v celoti odpraviti in z doslednim izvajanjem že sprejetih ukrepov. Tudi Rdeča dvorana ni v celoti namenjena namenu, zaradi katerega je bila zgrajena, to pa zato, ker je prisiljena poslovati komercialno, kaj- Omenjeni denar je bil porabljen za obnovo nihalke, žičnic, smučišč in infrastrukture. Od teh vloženih sredstev je ostalo za odplačilo v naslednjih letih do leta 1985 še 29 milijonov dinarjev. Da bi lahko nadaljevali z dograditvijo centra, predlaga delovna organizacija v akcijskem programu odpis oziroma podaljšanje odplačevanja posojil. Po sanacijskem programu, to pa še zlasti narekujejo potrebe, bi morali že v tem letu zgraditi dvosežnico ,,Smrekovec", s katero bi razbremenili sedežnico Med-vedjak, omogočili dostop do smučišča na severni strani in zmanjšali vrste oziroma povečali zmogljivosti. Vrednost te dvosedežnice je nekaj več kot 25 milijonov dinarjev. Medtem so še podpisali pogodbo z Energoinvestom iz Sarajeva, ki jim nudi za to 20 milijonov din posojila. Manjkajoča sredstva pa naj bi pokrili iz sredstev, zbrali s samoupravnim ti drugače ni mogoče pokrivati stroškov. Svoje prave vloge ne odigrava tudi turistična agencija. V prihodnje naj bi se organizirala v agencijsko prodajno službo v povezani z enim izmed ozdov, ki so močnejša na tem področju. Za zadnjo zimsko sezono na Golteh je bila značilna skromna zasedenost žičniških naprav med tednom in velika preobremenjenost ob petkih sobotah in nedeljah. Obratovale so 86 dni. V tem času je bilo na Golteh 40.037 obiskovalcev, opravljenih pa je bilo skupaj 1.016.576 prevozov ljudi. To je približno za 100 odstotkov več kot na primer na Rogli. Na žičnicah so dosegli dohodek v višini 6.244.640 dinarjev, stroški pa so znašali približno 3,8 milijona dinarjev, kar pomeni, da je bilo v tem obdobju približno 2,43 milijona dinarjev ostanka dohodka. Ker so morali ta dohodek porabiti za pokrivanje izgube Zveza kulturnih organizacij občine Velenje S »Kajuhovci" na Tržaškem Spremeniti odnos do kulture 2e leta 1964 so na seminarju v Radovljici učitelji iz Šoštanja navezali prijateljstvo s kolegi iz Trsta. Pismeni stiki so se nadaljevali in nato še bolj poglobili, ko so se prebivalci kraških vasic Gropad in Padrič v predmestju Trsta odločili poimenovati njihovo osnovno šolo po šoštanjskem rojaku Karlu De-stovniku-Kajuhu. Velika želja se jim je uresničila poleti leta 1972, ko so v prisotnosti številnih prebivalcev in gostov iz Trsta ter delegacije iz Šoštanja odkrili v parku pred šolo Kajuhov doprsni kip. delo kiparja Keršiča iz Ljubljane. In od takrat dalje se učenci in učitelji obeh šol tudi med seboj obiskujejo. Povezali so se tudi s predstavniki tamkajšnega prosvetnega društva Slovan, ki bo kmelu slavilo že 85 letnico obstoja. Ker so lansko leto prišli v Šoštanj učenci in učitelji iz gropajske šole, so jim letos vrstniki iz Kajuhove šole v Šoštanju obisk vrnili. V četrtek 11. junija se je na Tržaško z avtobusom odpeljalo 50 učencev ter 5 spremljevalcev. Ze na mejnem prehodu v Fernetičih sta nas pričakala tovariša Zivic in Kralj in nas odpeljala na Vejno, najvišji vrh nad Trstom, od koder je izredno lepo razgled po Koprskem in Tržaškem zalivu vse do Devins ce-ga gradu in izliva Soče v Jadransko morje. Zatem smo se odpeljali na ogled slovenskih vasi v okolici Trsta, kjer smo videli tudi rojstni hiši pesnika Igorja Grudna in slikarja Alberta Sirka, ki je dolga leta poučeval risanje na celjski gimnaziji. Ogledali smo si tudi čudoviti park in notranjost gradu Miramar. Nato smo se peljali ob oljali mimo pristanišča, kjer nam je tovariš Kralj vseskozi tolmačil to in ono, kar smo lahko videli iz avtobusa. Popoldne je bil pri Kajuhovem spomeniku pred šolo prisrčen kulturni program, ki so ga pripravili učenci in malčki gropajskega vrtca in šole pod vodstvom Fride Kralj. Programu so prisostvovali tudi domala vsi vaščani, čeprav je bil delavnik, in učitelji sosednjih šol ter direktor centralne šole iz Op-čin, tovariš Strnad. Ob tej priliki sta učiteljici Anica Ožir in Slavica Verdev iz Šoštanja podelili učencem iz Gropade zlate Kajuhove bralne značke, Tone Bahor pa je nekaterim zaslužnim vaščanom in učiteljem podelil še Kajuhove pesmi. V spomin na to nepozabno srečanje so Šoštanjčani dobili v dar lepo umetniško grafiko, nekaj materiala za likovni pouk ter druga praktična spominska darila. Pionirka iz Šoštanja pa je v zahvalo za prisrčen sprejem, program in pogostitev poklonila gropajskim učencem knjigo ,,Zakladi Slovenije." Seveda so ob koncu tudi na tej manifestaciji vsi učenci skupno zapeli priljubljeno pesem Jugoslavijo in nato še pionirsko himno. Po programu v .šoli smo se vsi skupaj odpeljali k spomeniku v Bazovici, kjer smo se poklonili spominu predvojnih bazoviških žrtev. Izlet je dobro organiziral in vodil Jože Svetina, ves čas, tudi prek meje do Sežane, pa nas je spremljal in nam razlagal zanimivosti dolgoletni znanec, pomočnik „ direktorja centralne šole iz Opčin pri Trstu, Bruno Kralj. V. Kojc Mogoče bom kdaj učila otroke svojih prijateljev Moja želja je, da bi postala učiteljica. Še, ko sem bila majhna, sem zelo rada pisala in risala. Pred sabo sem imela medvedke in punčke in potem sem jih učila. Pozneje, že v šoli, pa sem začela resneje razmišljati o svojem poklicu. Željo, da bi postala učiteljica, sem zaupala tudi staršem. Razumela sta me in dejala, da mi prepuščata izbiro poklica. Naštela sta mi še nekaj drugih, ki so prav tako dobri, vendar pa je ostalo vse po mojih željah. Nekaj časa sem si domišljala, da bom tehnična risarka; rada rišem, res. tako bolj ugaja mi poklic učiteljice. Ne vem zakaj mi je prav ta poklic tako všeč, vendar čutim, da bi delala z otroki res s srcem. Vesela bi bila, če bi me otroci vzljubili. Mnogokrat sem slišala kakšnega tretješolca, ki je dejal, da bi bil rad učitelj zato, da lahko deliš cveke, pišeš na tablo in popravljaš domače naloge. Ne meni ni do tega, vendar svoje privrženosti do tega poklica ne bi znala dovolj pojasniti. Učiteljica, to je moj cilj in prizadevala si bom, da ga bom tudi dosegla! Melita Berzelak, 6. b osn. S. Šmartno ob Paki Zveza kulturnih organizacij občine Velenje povezuje že 31 skupin, v katerih je združenih približno pet tisoč članov. Zadnja skupina, ki sojo vključili, je Fo-toklub Velenje, kmalu pa naj bi se povečala še za eno, saj so v polnem teku priprave na ustanovitev društva, ki bo povezovalo kulturno dejavnost delavcev iz drugih republik. V preteklem enoletnem obdobju je bilo v občini Velenje vsega skupaj 485 prireditev (335 odraslih in 150 mladinskih), brez upoštevanja predstav mladinskih kulturno umetniških društev, ki delujejo na vseh osnovnih šolah. Toje le nekaj podatkov, ki smojih slišali na zboru delegatov zveze kulturnih organizacij preteklo soboto. Kot je dejal v poročilu tajnik zveze Vinko Šmajs, so bile v preteklem obdobju vse množične oblike dela (klubski festival filma v Velenju, nastop ŠFS Koleda, skupine Oljka iz Smartnega ob Paki, srečanje mladih pevcev v marcu, teden kulture mladih s sklepno prireditvijo, likovna razstava in občinska prireditev Naša beseda 81) izvedene vzorno. Zaživelo jc tudi delo kulturnih društev v Paki. Topolšici in Šentilju, prizadevajo pa si. da bi ponovno zaživelo delo v Zavodnjah, prav tako pa tudi v Belih vodah in Pe-sju. Delo zveze jc razdeljeno na enajst odborov. Naj na kratko predstavimo njihovo dejavnost. Odbor za lutkovno dejavnost je organiziral kar 20 lutkovnih predstav in drugo področno srečanje lutkovnih skupin v Velenju, Amaterski gledališči iz Smartnega ob Paki in Velenja sodita v sam vrh kakovosti v občini in tudi izven nje. Na zboru pa so izrazili zaskrbljenost, ker se z dramsko dejavnostjo ukvarjajo le še v Šentilju. Za primer naj povemo, daje bilo včasih v občini kar 13 igralskih skupin. Nekoliko boljše je stanje v mladinskih kulturno umetniških društvih na šolah. Odbor za glasbeno dejavnost je uspešno organiziral marca srečanje mladih pevcev. Poseben dogodek je bila tudi Gobčeva kan-tata Hej partizan, ki sojo pripravili na predvečer letošnjega delavskega letos rudarska godba, in mešana pevska zbora Svoboda Šoštanj ter Gorenje. Omeniti je treba še srečanje odraslih pevskih zborov v Skalah februarja letos, nastope godb Zarja in rudarske godbe na letošnjem tekmovanju pihalnih orkestrov Slovenije, organizirali pa so tudi poseben strokovni seminar za učitelje glasbe. Zelo uspešno je delo odbora za folkloro. Člani Kolede so ponesli -našo folkloro ■ oziroma plese tudi ■ že v tujino, za po-mladek. pa skrbijo tako, da imajo sekcije organizirane po osnovnih šolah, pripravljajo pa se tudi na praznovanje 10-letnice obstoja. Odbor za literarno dejavnost je letos aprila izdal ilustrirano revijo Hotenja, medtem pa zbirajo že gradivo za drugo številko. Odbor za sodelovanje z osnovnimi šolami je seveda zelo pomemben dejavnik pri vključevanjih mladih v delo mladinskih KUD. Na nedavnem tednu kulture mladih je vsako društvo pripravilo prireditev na šolah za starše, druge učence in tudi za delovne organizacije, ki imajo patronat nad posameznimi pionirskimi odredi. Poleg tega pri- Letovanje na Debelem rtiču Občinska zveza prijateljev mladine Velenje organizira tudi letos letovanje za predšolske in šolske otroke v mladinskem letovišču na Debelem rtiču. Doslej je letovalo že 120 predšolskih otrok iz velenjskega in šoštanjskega vzgojno varstvenega zavoda, v poletnih dneh pa bo odšlo na morje še 220 šolskih otrok. Ker se je v preteklih letih dogajalo, da ■nekateri kljub temu, da so se za letovanje prijavili, niso odšli na letovanje in je tako mesto ostalo prazno, prosi občinska zveza prijateljev mladine, da starši otrok, ki ne morejo na letovanje, to takoj sporočijo. Otrok, ki bi radi letovali je namreč zelo veliko in prav gotovoje velika škoda, če mesto ostane odprto, saj mora občinska zveza prijateljev mladine stroške v seeno poravnati. M. Z. pravijo posebne programe tudi za društva upokojencev, obiskujejo pa tudi varovance v domu ostarelih v Velenju. Odbor za filmsko vzgojo prireja med drugim filmske večere po krajevnih skupnostih. Odbor za klubsko dejavnost je nadvse uspešen. Med drugim je zvedel občinsko in področno prireditev Naša beseda 81. V občinski akciji Naša beseda je nastopilo 16 skupin, na področnem srečanju Naša beseda 81 pa je v dveh dneh nastopilo 15 skupin. Odbor za plesno dejavnost je med drugim uspešno sodeloval na republiški reviji mladih plesalcev. Odbor za sodelovanje na kulturnem področju z drugimi republikami se je sestal petkrat, nje-. gova glavna naloga pa je seveda skrb za kulturno življenje delavcev iz drugih republik. Tako jim je že uspelo pritegniti k delu nekaj delavcev, ki igrajo na kakšen inštrument ali v okviru zbora, ki se bodo 28. junija predstavili s samostojno folklorno — glasbeno prireditvijo. Ta kratek izvleček iz delovnega programa zveze potrjuje njeno nadvse uspešno delo v obdobju od zadnjega zbora delegatov junija lani. Ob tem je treba omeniti, da bi pri tolikšnem številu skupin oziroma članstva člani izvršnega odbora oziroma predsednik in tajnik vse delo opravljali ljubiteljsko, v prostem času. Delegati so menili, da bi vendarle morali zaposliti nekoga, ki bo toopravljal profesionalno. Opozorili so tudi, da v združenem delu še vedno premalo naredijo na kulturnem področju oziroma bi morali vsi skupaj več narediti za vzgojo potrošnikov kulture — tako tisti, ki poklicno delajo na tem področju sindikat. Žal imajo vobčini le v eni 'organizaciji (TGO Gorenje) zaposlenega kulturnega animatorja ali organizatorja kulturnega življenja. medtem koje — na primer — stanje na področju rekreacije deležno veliko veliko več pozornosti. Konec koncev tudi ni dovolj. če sindikat kupi karte za delavce za neko prireditev, dvorane pa so potem kljub temu prazne. V prihodnje pričakujejo več prizadevnosti od delegacij za kulturo v združenem delu. Ob koncu zbora sta predsednik in tajnik zveze Karel Kordeš in Vinko Šfnajs podelila priznanja zveze posameznim skupinam in društvom za njihovo dosedanje uspešno delo. S. V. Odličnjaki prejeli priznanja Letošnje naloge bo težko uresničiti Prejšnji teden je bila v kulturnem domu v Velenju manjša svečanost ob podelitvi pozlačenih medalj sklada »Brata Ribar« učencem z osnovnih šof velenjske občine, ki so v vseh osmih razredih osnovne šole dosegli odličen uspeh. Sklad »Brata Ribar« deluje od leta 1966 in s svojo dejavnostjo nudi podporo nadarjenim učencem, bogati bratstvo in enotnost Šolske mladine Jugoslavije m etične vrednote naše samoupravne socialistične družbe. Eno od priznanj sklada »Brata Ribar« je tudi pozlačena medalja. To priznanje je bilo tokrat podeljeno 78 odličnjakom z osnovnih šol naše občine. Medalje jim je podelil podpredsednik občinskega sindikalnega sveta Peter Krapež. predsednica sveta VIZ Herma Groznik pa sc je od mladih poslovila v imenu učiteljev naših osnovnih šol ter jim zaželela kar največ uspehov tudi v prihodnje. Odličnjakom in njihovim staršem, ki so se udeležili te slovesnosti ter drugim gostom, so pripravili prijeten kulturni program učenci osnovne šole Gustav Šilih. V letošnjih prvih treh mesecih je bila oskrba z vodo na območju Velenja in Šoštanja dokaj nezadovoljiva. saj je bilo potrebno porabo vode preko noči omejevati. Izdatnost vodnih virov je bila zaradi hude zime manjša kot v prejšnjem letu, prodane količine vode pa so bile za okoli 15 odstotkov manjše, kot so načrtovali v delovni organizaciji Komunalni center. Vremenske razmere so oteževale redno in investicijsko vzdrževanje vodovoda. Zaradi Med podelitvijo pozlačenih medalj najboljšim učencem neustreznih vremenskih razmer so bile težave tudi pri vzdrževanju kanalizacije. Toje nekaj povzetkov iz poročila komunalnega centra o gospodarjenju v prvih treh mesecih letošnjega leta. Poročilo so obravnavali delegati skupščine komunalne skupnosti na seji. ki je bila prejšnji četrtek. Opozorili so tudi na nekatere neuresničene naloge. Tako je delegatka iz Topolšice ponovno postavila vprašanje o organiziranem odvozu smeti iz te krajevne skupnosti. Čeprav je pri ureditvi tega vprašanja, kot pravijo, največja težava, -kako zagotoviti potreben denar, bi vendarle morali najti ustrezno rešitev. Delegati iz TGO Gorenje so ponovno želeli odgovor, kako je z gradnjo peš poti proti Tovarni gospodinjske opreme. O gradnji se razpravlja že dolgo, do uresničenja pa zaradi različnih vzrokov ne pride. Pešci bodo na varno pot pač še morali malo počakati. Na.seji so spregovorili še o neizpolnjenih obveznostih do krajanov Lokovice. Zaradi pomanjkanja .sredstev namreč še vedno niso v celoti opravljeni odškodninski .odkupi, prav ta'ko pa ni obnovljena lokalna cesta. Krajane jezi tudi zavlačevanje del pri regulaciji potoka. Ta dela opravlja vodna skupnost. Obljubljeno je bilo. da bodo v kratkem pričeli urejati te zaostale obveznosti. Uredili pa bodo tudi sporno križišče ob izteku Šaleške magistrale v Pesju. Na Seji so spregovorili še o poslovanju delovne organizacije Toplovod v letošnjem prvem tro-mesečju. Zaradi podražitve premoga seje cena toplotne energije na pragu Termoelektrarn Šoštanj povečala s 1 .januarjem letos za 34 odstotkov. V delovni organizaciji Toplovod so izračunali, da bi zaradi te podražitve morali ceno toplotne energije za potrošnike s prvim januarjem dvigniti za 19 odstotkov. Ker pa nova cena za potrošnike velja šele od 1. junija dalje, je delovna organizacija Toplovod povečala cene toplotne energije za povprečno 25 odstotkov. Delegati so obravnavali tudi uresničevanje letošnjega plana samoupravne interesne komunalne skupnosti in ugotovili, da /aradi pomanjkanja denarja (skupnost še ni dobila vsega predvidenega denarja) skoraj^go-tovo ne bo v.celoti uresničen. Zato so menili, da morajo biti naloge opravljene po prednostni listi. Delegati so potrdili še samoupravni sporazum o nalogah delovne skupnosti skupnih služb SIS gospodarskih dejavnosti. "Menili so. da je oblikovanje teh skupnosti pomembna pridobitev, da pa se ne sme dogoditi, da bi naloge, ki so jih oprav ljale doslej posamezne strokovne službe interesnih skupnosti prenašali izven te delovne skupnosti, saj bi tako število administrativnih del in delavcev ostalo nespremenjeno. B. Z Kako preživeti dopust? Junijski dnevi se iztekajo in marsikdo se je že odpravil na dopust, drugi pa ga že nestrpno pričakujemo, saj so dopustniški dnevi prav gotovo najlepši dnevi v letu. Toje čas, ko pozabimo na vsakodnevne skrbi, ko se prepustimo morju in soncu ali pa dopustni-ške dni preživimo v tišini in miru gora. Načrtovanje letošnjih dopustov pa nam povzroča mnogo več skrbi kot prejšnja leta, saj bo potrebno nekoliko globje-poseči v žep. mnogi pa se bodo morali dopustu tudi odpovedati in ga bodo preživeli kar doma. Najlažje je tistim, ki so zaposleni v delovnih organizacijah, ki dobro skrbijo za letni oddih svojih delavcev, saj nekateri ne bodo prejeli le regresa za letovanje, temveč bodo delovne organizacije regresirale tudi bivanje v počitniških domovih. Nekateri naši občani so takole pripovedovali o svojem dopustu: MARJAN SEŠEL: »Zaposlen sem v gradbeno industrijskem podjetju Vegrad Velenje, kjer sicer imamo prikolice za letovanje, ven-• dar pa teh ni t J dovolj, saj z njimi ne pokrijemo zadovoljivo želja naših delavcev. Jaz sem zaposlen pri Vegfadu že 16 let in kljub temu. da preko delovne organizacije nisem še nikoli letoval, najprej tudi letos moja prošnja ni bila pozitivno rešena. Ker pa bomo kupili še nekaj dodatnih prikolic, bom, vsaj upam. lahko letoval preko Vegrada tudi jaz. Menim, da je letovanje v prikolicah za povprečnega delavca edina rešitev, saj si bivanja v hotelu skorajda ne bomo mogli več privoščiti.« ANICA DOLIN-ŠEK: »Doma sem iz Šentilja. Imamo hišo in nekaj zemlje, zato zelo težko odidemo na dopust, saj mora v tem času kdo poskrbeti za našo domačijo. Tako si. privoščimo do- ' pust le občasno. Lansko leto smo bili v Rovinju, letos pa bomo ostali kar doma. Sicer pa so tudi cene letos zelo visoke in ker nimamo možnosti organiziranega letovanja, je to še toliko težje.« VERNER SKRUBEJ: »V Brivnicah in če-salnicah Velenje, kjer sem zaposlen, nimamo or- __ganiziranega Iclo- * ^VjKf vanja, zato si moli ra vsak sam orga-f p nizirati letovanje preko turističnih agencij, to pa je precej drago. Lansko leto sem letoval, letošnji dopust pa bom preživel doma. Cen letošnjih letovanj nisem podrobno zasledoval, vem, pa da so zelo visoke in povprečna štiričlanska družina si težko privošči letovanje v kakšnem hotelu ob morju.« MIM1CA FE- W RENČAK: »Mož je zaposlen na rudniku lignita Velenje, kjer imajo za letni oddih dobro poskrbljeno. Možnosti je veliko, saj lahko izbiramo med kraji vzdolž cele Jadranske obale. To letovanje pa tudi ni predrago, saj ga rudnik regresira. V Eri, kjer sem zaposlena jaz, pa nimamo toliko možnosti. Imamo sicer počitniški dom na Belem križu. Dom pa je majhen, povpraševanje pa precejšnje. V tem domu še nisem letovala, saj menim daje prav, da ga koristijo tisti, ki nimajo druge izbire.« FRANC JA-VORNIK: »Rad kampiram, zato sem v preteklih letih taboril v različnih krajih vzdolž Jadranske obale. Takšno letovanje pa je tudi najcenejše. Letošnji dopust bom preživel nekoliko drugače. Ker boleham, sem se odločil, da odidem za nekaj dni v Čateške Toplice. Prepričan sem. da bodo tudi takšni dopustniški dnevi prijetni.« VIDA ZAJC: »Delavci Gorenja bomo imeli tudi letos kolektivni dopust in sicer ga imamo v tozdu Štedilniki. kjer serji zaposlena, od 1.-avgusta daj Ije. Ker bomo letos letovali preko Rudnika, kjer je zaposlen mož. se v Gorenju nisem zanimala kakšne so možnosti letovanja preko te delovne organizacije. Vsekako je možnosti preko rudnika mnogo več, so pa tudi ugodnejše.« M. Zakošek ILIR SE VRPCR 5. Priprl je oči, se v duhu vrnil v deška leta. Spet je bil ob njem oče. Njegov mirni, dobri glas je segal vanj, mu burkal domišljijo. Orjaška kamera je brnela. Na prostrano ozadje pokrajine pod gorami je pričela slikati nemirno zgodbo ljudstva, ki je stoletja prebivalo tod, zgodbo Ilirov. Po rebrih in v ravnini se belijo ilirska naselja. Z vzpetin zro nanje siva, mrka gradišča. Varujejo ilirski rod, ki pridno obdeluje polja, oprezuje za divjadjo v širnih gozdovih in kuje znamenito orodje in orožje v svojih malih ko-vačnicah... , Dan za dnem je tako. Ko pa odloži za hip kladivo, srp in lok, radoživi ilirski rod zapleše in zapoje, da odmeva do vrhov gora. V Gradišču pod gorami živi knez, Kenov ded. Obdan od svojih zvestih vlada svojemu maloštevilnemu, a krepkemu ljudstvu, deli z njim dobro in zlo, dokler od nekod z zahoda ne zaveje poguben piš; zgodovinarji vedo povedati, da v četrtem stoletju pred našim štetjem prodre v te kraje keltsko pleme Tavriski. Hitri, spretni konjeniki so to, s kratkimi meči in ščiti, okrašeni z mnogimi kovinskimi zakovicami. Dežela plameni v vojni. Tuji bojevniki naskočijo Gradišče. Ilirske sulice in bojne sekire klonejo pred okretnejšim orožjem; bakreni šlemi in oklepi ne vzdrže ognja napadalcev. Gradišče pade v roke napadalcev. Stari kez se zruši smrtno zadet, in med redkimi, ki jim uspe pobegniti, je Kenov oče, mladi knezov edinec. Oče beži v gore in z njim beži mlada, lepa Ilirka, Kenova mati. Ken na poseki je odprl oči. Film seje ustavil. fcp: P® Naši osmošolci v v: M . i...... 1 I VMHBStM ISI 4 mtmm Zanimivosti 8. b razred osnovne šole LUČE: Peter Breznik, Franjo Moličnik, Marjan Ošep, Viktor Pavlič, Peter Resnik, Vinko Rihar, Janko Roblek, Marko Vavdi, Jožica Arnič, Bernarda Breznik, Majda Podbregar, Marija Škrubej (P), Marija Škrubej (R), Ivanka Voler, Marica Zamernik, Urška Zamernik, manjkajo Anton Pavlič, Vladimir Plesnik, Matija Pobregar, Franc Robnik, Ana Voler, razredničarka Dora Vršnik. 8. b razred osnovne šole GORNJI GRAD: Herman Miklavc, Majda Ermenc, Milena Mavrič, Tanja Bezovšek, Ida Mavrič, Jože Laznik, Marjan Petek, Marija Zalesnik, Fanika Drobež, Ambrož Ugovšek, Sandi Repenšek, Ludvik Romšak, Vito Kovač, Branko Štorgelj, Jože Ermenc, Iveta Zavolovšek, Majda Terbovšek, manjkajo Milka Nadvežnik, Irena Potočnik, Andreja Veršnik, Mateja Veršnik, Vikica Petek, razredničarka Vida Cajner. 8. a razred osnovne šole LUČE: Ljubo Kosmač, Jože Kosmač, Vlado Kosmač, Ivan Metulj, Ivan Prepadnik, C;-il Rose, Metod Rose, Robert Supin, Branko Zamernik, Maks Zamernik, Heda Gerzelj, Ana Kladnik, Bernarda Obojnik, Ana Pečovnik, Anita Podbrežnik, Nina Podbrežnik, Marija Selišnik, Ljudmila Slapnik, Marija Zamernik, manjkata Alojz Podbregar, Niko Podbregar, razrednik Franček Ajnik. I 8. a razred osnovne šole GORNJI GRAD: Jure Zagožen, Tine Stradovnik, Olga Krefl, Katarina Weis, Marjana Krivec, Marija Krajnc, Katka Zalesnik, Simona Filač, Brane Požarnik, Tatjana Blekačt Olga Brezovnik, Rajko Zavolovšek, Jana Zagožen, Simona Zagožen, Meta Štiglic, Joža Šinkovec, Irena Kladnik, Srečko Štrukelj, Stane Fale, Robert Planovšek, Franček Remic, Robert Stradovnik, Dušan Žehelj, Blaž Vodušek, manjkata Zvone Šemlak, Rado Repenšek. razredničarka Marzina Podpečan. Vaš obveščevalec i\511 Koledar Petek, 26. junija — Stojan Sobota, 27. junija — Etna Nedelja, 28. junija — Hotimir Ponedeljek, 29. junija — Peter, Pavel Torek. 30. junija — Emilija Sreda, l. julija — Bogoslav Četrtek, 2. julija — Marija Dežurstva ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE Petek, 26. junija — dr. Natkova (dnevna), dr. Kopitar (nočni) Sobota, 27. junija — dr. Lešni-kova (dežurna), dr. Hribarjeva (pomožna dežurna) Nedelja, 28. junija — dr. Lešni-kova (dežurna), dr. Hribarjeva (pomožna dežurna) Ponedeljek, 29. junija — dr. Zupančič (dnevni), dr. Grošelj (nočni) ZOBOZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE Sobota, 27. junija — dr. Teodor Gorogranc, Velenje, Jenkova 25 Nedelja, 28. junija — dr. Teodor Gorogranc. Velenje, Jenkova 25 (Dežurni od 8. do 12. ure v zobni ambulanti ZD Velenje, sicer v pripravljenosti na domu) ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENI POSTAJI ŠOŠTANJ Petek, 26. junija — dr. Lazar Sobota, 27. junija — dr. Lazar Nedelja, 28. junija — dr. Lazar Ponedelje.k, 29. junija — dr. Pirtovšek Torek, 30. junija — dr. Pirtovšek Sreda, 1. junija — dr. Lazar Cetrek, 2. julija — dr. Lazar VETERINARJI V VETERINARSKI POSTAJI VELENJE — SEDEŽ ŠOŠTANJ Od petka, 26. junija do četrtka, 2. julija — Ivo Zagožen, dipl. veterinar, Velenje, Vrnjačke banje 7, telefon 852-381. Kino REDNI KINO VELENJE 26. 6. — petek ob 10. uri ter 18. 1 in 20. uri ŠPANSKE OLIVE — zahodnonemška komedija. V gl. t vlogi: Margit Geissler, Ellen Um-lauf 27., 28. 6. sobota in nedelja ob [ 18. in 20 uri ŠPANSKE OLIVE — zahodnonemška komedija. 29. 6. — ponedeljek ob 18. in 20 uri MANHATTAN — ameriška komedija. V gl. vlogi: Woody [ Allen, Diane Keaton. 30. 6. — torek ob 18. in 20 uri ALI BABA IN 40 RAZBOJNI- I KOV — indijski pustolovski. V gl. vlogi: Zeinat Aman. 1. 7. — sreda ob 18. in 20 uri ALI BABA IN 40 RAZBOJNIKOV — indijski pustolovski. 2. 7. — četrtek ob 18. in 20 uri RAZBITO STEKLO — angleški, glasbena drama. V gl. vlogi: Hazei 0'Connor. 3. 7. — petek ob 10 uri ter 18. in 20 uri LJUBEZENSKE ZGODBE V. DEL — ZAHODNONEMŠKI. V gl. vlogi: fantje in dekleta in njihovi starši. KINO DOM KULTURE VELENJE 29. 6. — ponedeljek ob 20 uri RAZBITO STEKLO — angleški, glasbena drama. 2.. 7. — četrtek ob 20 uri LETALIŠČE 80 CONCORDE — ameriški akcijski. V gl. vlogi: Alain Delon, Sylvia Kristel. KINO ŠOŠTANJ 27. 6. — sobota ob 19.30 ORKAN — ameriški, ljubezenski spektakl. V gl. vlogi: Mia Farrovv. 28. 6. — nedelja ob 17.30 in 19.30 ALI BABA IN 40 RAZBOJNIKOV — indijski pustolovski. 29. 6. — ponedeljek ob 19.30 ŠPANSKE OLIVE — zahodnonemška komedija. 1. 7. — sreda ob 19.30 KO TUJEC POKLICE — ameriška grozljivka. V gl. vlogi: Carol Kein. KINO ŠMARTNO OB PAKI 26. 6. — petek ob 20 uri ALI BABA IN 40 RAZBOJNIKOV — indijski pustolovski. 30. 6. — torek ob 20. uri KO TUJEC POKLICE — ameriška grozljivka. 3. 7. — petek ob 20 uri LJUBEZENSKE ZGODBE V. DEL — zahodnonemški Kinogledalcem sporočamo, da od 1.7.-30. 8. 1981 ob ponedeljkih ne bomo predvajali filmov v Domu kulture Velenje. Mali oglasi PRODAM FIAT 126 in TV CO-LOR GORENJE SELECTOMA-TIC. Telefon 852-291 zvečer. PRODAM ZASTAVO 101, registriran do 9. 5. 1982. Prevoženih 79.000 km. Milan Koren, Prešernova 20, Velenje. PRODAM CENTRALNO PEC STEADLER, staro dve leti. Lipičnik, Lilijska 6, Pesje, Velenje. IŠČEM SOSTANOVALKO V LJUBLJANI, predplačilo za eno leto, Milena Djordjevič, Velenje, Jerihova 26. Gibanje prebivalstva MATIČNI URAD ŠOŠTANJ Poročili so se: Anton Brglez, roj. 1956. elektrikar, Zavodnje 10 in Diana Goršek, roj. 1962, prodajalka, Zavodnje 22a; Dragan Vi-šič, roj. 1956, ključavničar, Velenje, Uriskova 44 in Doriea Stropnik. roj. 1958, prodajalka. Velenje. Uriskova 44. ZLATA POROKA 6. junija 1981 sta ponovno stopila pred matičarja v Šoštanju Marija in Pavel Berložnik, petdeset let po poroki. Svoj prvi »DA« sta izrekla 25. junija 1931 v Belih vodah.— Čestitamo! UMRLI: Alojzija Pečečnik, družinska upokojenka, Podkraj pri Velenju, stara 88 let; Anton Hriberšek. upokojenec, Topolšica 204, star 70 let; Jožefa Stiglic, družinska upokojenka. Bočna 141, stara 75 let; Ana Zore, družinska upokojenka, Velenje, Ljubljanska 19, stara 76 let; Antun Salamunič, upokojenec. Jelša pri Hvaru. star 68 let in Marija Gajšek, gospodinja, Velenje, Kajuhova 2, stara 52 let. MATIČNI URAD VELENJE Poroke: Stanislav Grudnik, roj. 1953, elektrikar iz Plešivca in Jožica Krajnc, roj. 1961, prodajalka iz Šk. Cirkovc; Vladimir Levstik, roj. 1958, steklobrusilec iz Podloga in Frančiška Štusaj, roj. 1962, natakarica iz Šaleka; Rajif Luka-vačkič, roj. 1969, rudarski tehnik iz Velenja in Judita Petek, roj. 1963, dijakinja iz Velenja; Franc Klančnik, roj. 1956, elektrikar iz Šmartnega ob Paki in Nada Brinovšek, upravno administrativni tehnik iz Ljubije; Ratko Bučar, roj. 1959, zidar iz Velenja in Alenka Lorger, roj. 1964, prodajalka iz Velenja; Mirsa Musa, roj. 1960, rudar iz Velenja in Sanija Turbič, roj. 1959, kovino-strugarka iz Velenja; Boris Krofi, roj. 1953, diplomirani elektro inženir, iz Velenja in Milena Kvartič, roj. 1960, ekonomski tehnik iz Velenja. Umrli: Ignac Seidel, upokojenec iz Velenja. Kidričeva 23, star 90 let; Angela Lušenc, upokojenka iz Arnač 14, stara 71 let; Franc Ramšak, invalidski upokojenec iz Velenja, Uriskova 48, star 75 let in Stanislav Jurko, delavec iz Hrastovca 17, star 45 let. Kmetijska zemljiška skupnost občine Velenje PREKLICUJE javno dražbo zemljišča pare. št. 1732/16, ki je bila določena na dan 30. 6. 1981. VABILO ' Vse borce Tomšičeve brigade vabimo na srečanje, ki bo V SOBOTO, 27. JUNIJA 1981 OB 10. URI DOPOLDNE v prostorih Delavskega kluba REK Velenje. Srečanje bo združeno s kulturnim programom in podelitvijo knjige ,,Tomšičeva brigada — uvodni del" vsem borcem naše brigade, ki živijo na območju občine Velenje. V kolikor bi bil kdo od borcev opravičeno zadržan (bolan), naj se srečanja udeleži eden od svojcev zaradi sprejema knjige. Pododbor I. SPUB. Tone Tomšič Velenje SLUŽBA DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA V SR SLOVENIJI PODRUŽNICA VELENJE objavlja prosta dela in naloge 1. LIKVIDIRANJE PLAČILNIH INSTRUMENTOV, prodaja plačljivih obrazcev in opravljanje s trezorskimi vrednostmi, za nedoločen čas. 2. RAZVRŠČANJE DOKUMENTOV in odprema pošte, za določen čas 6 mesecev POGOJI: pod 1. — srednja izobrazba (ekonomska ali gimnazija), — 1 leto delovnih izkušenj, pod 2. — osnovna šola, — 1 leto delovnih izkušenj. Prijave z dokazili o izobrazbi pošljite v roku 15 dni od dneva objave na naslov: SLUŽBA DRUŽBENEGA.KNJIGOVODSTVA, PODRUŽNICA VELENJE, Rudarska 3/II. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega Alojza Pocajta # se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste kakorkoli pomagali v boju za ohranitev življenja našega očeta in dedka. Hvala tudi vsem. ki ste počastili njegov spomin, darovali vence in cvetje, izrazili sožalje in ki ste se s toplo mislijo spomnili nanj. Vsi njegovi - V SPOMIN 27. junija bo minilo eno leto. odkar si nas brez besed zapustil naš dragi mož, sin, oče ter brat Danijel Melanšek iz Skornega v Težko je verjeti, da te nj več med nami, ko se na vsakem koraku spominjamo nate. Hvala vsem. ki se ga spominjate in prinašate cvetje na njegov prerani grob. Žalujoči: žena, sin Boštjan, brat Lado z družino ter mama in atek. RUDARSKI ŠOLSKI CENTER ' VELENJE neomejena sub odgovornost JUGOSLAVIJA RUDARSKI ŠOLSKI CENTER VELENJE Kadrovsko-socialni sektor Na podlagi sklepa razpisne komisije TOZD Serijska proizvodnja z dne 12. 6. 1981 RAZPISUJEMO prosta dela in naloge 1. NOSILEC PROGRAMA IN KOORDINATOR Pogoj: — visoka ali višja izobrazba strojne smeri, — 3 oz. 5 let delovnih izkušenj, — znanje angleškega oz. nemškega jezika, 2. VODJA SLUŽBE KONTROLE KAKOVOSTI Pogoj; — višja ali srednja izobrazba strojne smeri, — 3 oz. 5 let delovnih izkušenj, — pasivno znanje angleškega ali nemškega jezika. 3. VODJA OBRATA V ZG. POLSKAVI Pogoj: — višja izobrazba tehniške ali organizacijske smeri ali srednja izobrazba strojne smeri, — 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj. 4. VODJA SERVISA Pogoj: — višja ali srednja izobrazba tehnične smeri, — 3 oz. 5 let delovnih izkušenj, — znanje angleškega ali nemškega jezika, t— izpit B kategorije. 5. VODJA ŠTUDIJA DELA Pogoj: — višja šola organizacijske smeri ali srednja šola tehnične smeri, — 3 oz. 5 let delovnih izkušenj, — znanje angleškega ali nemškega jezika, — izpit B kategorije. 5. VODJA ŠTUDIJA DELA Pogoj: — višja šola arganizaejske smeri ali srednja šola tehnične smeri, — 3 oz. 5 let delovnih izkušenj, 6. VODJA OPERATIVNE PROIZVODNJE Pogoj: — višja šola tehnične ali organizacijske smeri ali srednja izobrazba strojne smeri, — 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj, — pasivno znanje angleškega ali nemškega jezika. Za vsa navedena dela se delovno razmerje sklepa za nedoločen čas, mandatna doba je 4 leta. Kandidati, ki izpolnjujejo pogoje, naj pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev naslove na kadrovsko službo RŠC Velenje, Prežihova 3, z oznako ,,za razpis TOZD SP" v roku 15 dni od objave v časopisu. O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 30 dni po preteku roka za prijavo. 7<6vocna ushfa ICOHMUC TOZD USNJENA KONFEKCIJA Na osnovi sklepa OMRD TOZD Usnjena konfekcija RAZPISUJEMO prosta dela in naloge POSLOVODJA TRGOVINE V VELENJU Pogoji za zasedbo del in nalog so: — poslovodja ali VK trgovec, — najmanj 2 leti prakse na takšnih ali podobnih delih in nalogah, — 3-mesečno poskusno delo. Prijave z dokazili pošljite v kadrovsko službo Tovarne usnja Kamnik, Usnjarska cesta 8, Kamnik. Razpis velja 15 dni po objavi. SAVINJSKO ŠALEŠKA VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE RAZPISUJE dela in naloge 2 VETERINARJEV splošne prakse za terensko delo na področju občine Mozirje POGOJI: — diplomiran veterinar, — zaželena praksa, vozniški izpit in lastno vozilo, — nastop službe po dogovoru, — stanovanja ni. Kandidati naj pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim življenjepisom pošljejo na naslov: SŠ veterinarska postaja Mozirje najkasneje 15 dni po objavi. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju ponudb. DELOVNA ORGANIZACIJA ZA PRENOS IN DISTRIBUCIJO TOPLOTNE ENERGIJE ,,TOPLOVOD" VELENJE OBVEŠČA svoje odjemalce, da zaradi nujnih remontnih del na toplovodnih napravah ne bo tople vode od petka, 3. julija do ponedeljka, 6. julija 1981. Prosimo za razumevanje! Velenje Srečanje športnikov prijateljskih mest Danes se bo začelo v Velenju tridnevno srečanje športnikov iz prijateljskih mest Splita, Mostarja. Kra-gujevca in Velenja, Tega sedaj že tradicionalnega srečanja se bo letos udeležilo nekaj več kot sto športnikov in predstavniki omenjenih mest. Gostje bodo prišli v Velenje proti večeru, ob 19.30 pa bodo gostitelji zanje pripravili na Titovem trgu slovesen sprejem s krajšim kulturnim programom. Jutri zjutraj ob 8. uri bodo vsi odšli na G raško goro. kjer si bodo ogledali spominski park, borci pa jim bodo spregovorili o junaških bojih na Gori jurišev. Planinci-športniki bodozGraškegore nadaljevali pot proti Paške-mu Kozjaku, ostali pa se bodo vrnili nazaj v Velenje, kjer se bodo popoldne, in to ob 16. uri, začelo tekmovanje v malem nogometu. V letošnje srečanje so prvič vključili tudi rekreacijo za ženske, ki bo zajela premagovanje ovir na trim stezi in plavanje. Moški se bodo preizkusili tudi v biatlonu — preteči bodo morali tri tisoč metrov dolgo progo za kros, med tekom pa bodo streljali z malokalibrsko puško na 35 m v gibljive tarče. Medtem bodo planinci prišli na Paški Kozjak, kjer bodo prenočili in se v nedeljo dopoldne vrnili nazaj v Velenje. Predstavniki vseh mest, udeleženih športnega srečanja Velenje 81 bodo jutri popoldne ob 14. uri obiskali krajevno skupnost Konovo in se nato v domu družbenopolitičnih organizacij sešli na pogovor na temo »Rekreacija v krajevni skupnosti.« Pogovor bo trajal predvidoma do 16. ure, nato pa bodo na Konovem za vse pripravili še zabavne igre Zvečer ob 20. uri se bodo gostje in gostitelji zbrali na tovariškem srečanju v hotelu Paka. Velenjska tombola Vaja enot civilne zaščite NK Šmartno ob Paki Dober nastop Velenjski atleti so dosegli dobre rezultate tudi na finalnem tekmovanju za atletski pokal SFRJ. Poleg tega, da so dosegli več dobrih mest. so sedomala vsi finalisti tekmovanja v Celju uvrstili v državne reprezentance, tako mladinske kot članske. To je izreden uspeh velenjskih atletov. Na tekmovanju v Celju se je KlavdijaJugvtekuna lOOmetrov zovirami uvrstila na tretje mesto z rezultatom 15,18. Jana Pečovnik je bila četrta v skoku v višino z rezultatom 170 cm. Velenjska dekleta so se uvrstila v finalni del tekmovanja tudi v štafeti 4 x 100 metrov. Čeprav so še mladinke, so v konkurenci članic dosegle lep uspeh. Za Oblišarjevu, Pečovnikovo. Jugovo in Majhno-vo je to resnično velik uspeh. Med člani seje najbolj izkazal Bogdan Makovšek. V hoji na 20 km je dosegel nov mladinski državni rekord s časom 1:36,05.2. kar je pomenilo v Celju tretje mesto in potrditev norme za udeležbo na evropskem mladinskem prvenstvu v Ultrechtu na Nizozemskem. Dragan Anic je bil peti v teku na 3000 metrov z ovirami, dosegel pa je čas 9:00,5. Igor Peternelje bil šesti v teku na 10000 metrov s časom 30:28,64, Stane Miklavžina pa sedmi v teku na 5000 metrov s časom 14:10,4. Nastopil je tudi Stane Petru v teku na 1500 m in dosegel 12. mesto, čas 3:50.30. Vsi velenjski tekmovalci so tudi potrdili norme za udeležbo na državnem prvenstvu, ki bo za mladince 27. in 28. junija, za člane pa 17. julija. Znova pa se bodo lahko velenjski atleti izkazali pred domačim občinstvom in to na mednarodnem atletskem mitingu 1. julija 1981 v Velenju v počastitev praznika rudarjev. Hinko Jerčič Upanje, dolgo slabi dve uri Nekaj pa smo le zadeli, čeprav imamo eno že doma Številka 25 (587) - 26. junija 1981 -----. išče. vaju izgubljeni sinček, pa vabila, resna in neresna, na snidenje. Hladno vreme 'pa je bilo krivo, do letos verjetno niso stočili toliko piva, kot prejšnja leta. To pa niso vse značilnosti letošnje tombole. Črni oblaki oziroma muhasto vreme, neobičajno za ta čas, pa je storilo svoje: Ko so se prvi srečneži pririnili na tribuno, gotovo so si moralo pomagati s komolci, vsi so pač upali se je vlilo kot iz škafa. Množica, vsa ,,otopela" v velikem pričakovanju, da se ji bo nasmehnila sreča, je v trenutku oživela. Vsak si je skušal kar najhitreje poiskati kotiček, kjer bi bil varen pred nalivom. Nekateri izkušenejši so se na to pripravili (z dežniki), večino pa je kar krepko namočilo. In še to: V mestu še ni prostora, kjer bi morali plačati parkiranje vozil. V nedeljo pa je bilo treba plačati parkiranje vozil tudi na mestnih ulicah. Republiški prvaki V Velenju je bila preteklo nedeljo tradicionalna tombola, ki je tudi tokrat pritegnila v Velenje veliko ljubiteljev iger na srečo, ali tistih, ki so pričakovali, da se bodo odpeljali domov z avtomobilov. Na voljo sta bili dve stoenki in fičko. Seveda vsi niso bili tako zahtevni. Marsikdo bi raje imel premog, kot pa avtomobil. ,,Premog me bo grel, z avtomobilom pa so tako sami stroški," je dejal eden izmed obiskovalcev. Čeprav obiskovalcev nismo šteli, se nam zdi, da jih letos ni bilo toliko kot pretekla leta. To smo sklepali tudi po tem, ko so tom-bolske listke še vedno prodajali, čeprav je bilo odkritih že precej številk. Vonj po čevapčičih, razni krošnjarji in drugi prodajalci kiča in predmetov, ki gredo v vsakodnevnem življenju bolj slabo v denar, pa razni klici, mamica, očka, Hitro v akcijo Največji uspeh doslej Nogometaši Šmartnega ob Paki so z letošnjo osvojitvijo republiškega naslova dosggli doslej največji uspeh v več kot 50-letnem obstoju nogometa v kraju. Zato je bilo razumljivo. nepopisno veselje igralcev. strokovnega vodstva kluba, članov uprave, gledalcev in vseh krajanov Šmartnega. S tem so se Šmarčanom odprla tudi vrata za nastop v drugi zvezni nogometni ligi. Do tega tedna so tehtali, ali bi se odločili za vstop v drugo ligo ali ne. Glede na to. daje cilj vsakega športnika doseči čim boljši uspeh oziroma uvrstitev v višjo ligo. so si seveda igralci za nagrado to zaslužili. Toda obenem je treba vedeti, da je tekmovanje v drugi ligi zelo zahtevno, predvsem pa veliko dražje kot na primer v republiški ligi. Ne glede na vse to pa je treba tudi priznati, da dileme za ali proti sploh ne bi bilo. če Šaleška dolina že ne bi imela enega moštva v drugi nogometni ligi. Igralcem Šmartnega ob Paki bo tako ostalo grenko zadovoljstvo, da so bili najboljši v republiki, da pa zaradi velikih stroškov niso tekmovali v višji ligi. Sedanji njihov uspeh bi gotovo moral spodbuditi k tesnejšemu sodelovanju Rudarja z njimi, saj so v Smartnem dokazali, da tudi s selekcijskim delom lahko vzgojijo dobre igralce. Takšnega sodelovanja doslej skorajda ni bilo. v zadnjem letu dni. med drugim, kluba nista odigrala niti enega prijateljskega srečanja. Osvojitve prvega mesta v slovenski nogometni ligi so se v Smartnem nad vse razveselili. kotsmo že zapisali. Predsednik izvršnega odbora Avgust Reberšak je takole^ocenil ta doslej največji uspeh: »Prvo mesto je rezultat dolgoletnega požrtvovalnega in zelo dobrega dela v klubu. Že nekaj let zasedamo vidno mesto v slovenskem nogometu, med drugim smo bili že dvakrat drugi, letos pa se nam je končno uresničila dolgo pričakovana želja. Moram izreči vso priznanje igralcem trenerjem za njihovo nesebično ter prizadevno delo. Ko smo pred tremi leti slavili 50-le-tnico obstoja nogometa v Smartnem. smo že takrat dejali. da to ni le pregled dela za nazaj. ampak predvsem spodbuda za nadaljnje delo in v tem smo tudi uspeli.« Nogometna sekcija v Smartnem ob Paki ima danes skorajda 150 članov, od mlajših pionirjev, pionirjev, kadetov, mladincev do članov. Pohvalijo se lahko, da z njimi dela domač strokovni kader — igralci, ki so končali šolanje na visoki šoli za tele-snokulturo v Ljubljani in tako postali učitelji nogometa. Eden izmed njih je tudi kapetan moštva, eden najnevarnejših igralcev in strelcev v slovenski ligi Bojan Prašni-kar. kije obenem tudi vodja strokovnega štaba. »Veseli smo. da smo lahko kot tako majhen kraj, kolektiv pokazali, da se lahko z amaterskim delom in trudom doseže veliko. tudi prvo mesto v slovenski ligi. Seveda si vsi želimo, da bi zaigrali v drugi ligi. To bi bila velika nagrada celotnemu našemu kolektivu, ki je s svojim trudom, požrtvovalnostjo. odgovornostjo igralcev in trenerjev dosegel ta velik uspeh in obenem spodbuda za še prizadevnejše delo v prihodnje. Vse to smo dosegli tudi razadi velikih odrekanj in privrženosti vseh v klubu. Čeprav se zavedamo odgovornosti tekmovanja v drugi ligi, se bojimo nezado-vanja dela v klubu, če se za ta korak ne bomo mogli odločiti.« Sporočilo NK Šmartno Na zadnji seji je izvršni odbor nogometnega kluba Šmartno takole na kratko obrazložil svojo odločitev: »Izvršna odbora NK Šmartno in TVD Partizan sta takoj po končanem prvenstvu ocenila. da je potrebno raziskati vse možnosti za nastop Šmartnega v II. ZN L. čeprav so nas nekateri, da bi morda to omogočili drugemu, odpisovali že vnaprej. Naša prizadevanja smo utemeljevali z željo po napredovanju, ki je eden osnovnih smotrov zdravega ama-tarskega športa. Ta je pri nas dosegel visoko kakovostno raven, ki je rezultat požrtvovalnega dela širokega kroga športnikov in športnikov, dobrega strokovnega dela in usmerjanja v lastne kadrovske moči. Na tak način smo uspeli doseči dobre rezultate, s katerimi smo si ob 50-letnici prislužili tudi red zaslug za narod s srebrno zvezdo, s katerim nas je odlikoval predsednik Tito. Čeprav smo se zavedali, da je za vstop v II. ZNL pomembnejših več pogojev, ne pa samo najboljši rezultati na zelenem polju, smo se pred športniki in športnimi delavci Šmartnega kot tudi celotne naše športnejavnosti čutili dolžne storiti vse, da našemu klubu omogočimo napredovanje na zdravih, prav ih športnih osnovah. Naša prizadevanja so podprli tudi krajevni samoupravni organi, družbenopolitične organizacije in društva. O tem smo končno razpravljali tudi s predstavniki družbenopolitičnih organizacij občine Velenje, ZTKO in OTKS Velenje ter nogometnega kluba Rudar Velenje. Po trezni in temeljiti presoji vseh možnosti smo prišli do skupne ugotovitve, da Šmartno ne more nastopati v II. ZNL. ker bi dva nogometna dru-goligaša za velenjsko občino predstavljala preveliko materialno obremenitev. Hkrati-smo se dogovorili, da je nemudoma potrebno začrtati konkretne smeri povezovanja dela med NK Šmartno in NK Rudar, karbodov teh dneh storili predstavniki obeh klubov. Ob tem pa najostreje obsojamo vsa namigovanja, ki so se po končanem prvenstvu pojavila tudi v sredstvih obveščanja in po svoje razglabljala o naši nadaljnji usodi. S tem so že vnaprej razvrednotila naša prizadevanja za zagotavljanje pogojev, ki naj bi šmarškemu nogometu omogočili napredovanje in nadaljnji kvaliteten razvoj, v javnosti pa ustvarjala mnenje, da Šmartno ni sposobno nastopati v višjem tekmovanju in da bi morali mesto odstopiti drugemu, čeprav si te pravice ni priboril na zelenem polju.« Na mnogih mestih je začelo goreti Dobra usposobljenost in organiziranost Na območju krajevne skupnosti Šmartno ob Paki je bila preteklo soboto združena vaja enot civilne zaščite te krajevne skupnosti. združenega odreda občine Velenje, gasilcev iz okoliških krajev in predstavnikov taborniške organizacije-skratka vseh tistih, ki lahko ob morebitni kakršnikoli nesreči veliko pripomorejo k ublažitvi posledic. Okrog osme ure zjutraj je močno zavijanje siren naznanilo, da se .'(raju bližajo sovražnikova letala. Kmalu so priletela nad kraj in kljub ne najboljšim vremenskim pogojem, so njihove uničevalne bombe zelo točno zadevale cilje. tega odreda, ki so sodobno opremljeni, so v najkrajšem možnem času prihiteli na kraj nesreče in združeni nato začeli omejevati požar in ga potem uspešno zadušili. Medtem so ekipe prve pomoči nudile prvo medicinsko pomoč ranjencem ter jih prenesle v zasilno poljsko bolnišnico, ki so jo morali na hitro postaviti, ker je bila zdravstvena postaja porušena. Kmalu je človeška roka zmagala nad pretečimi ognjenimi zublji in naloga reševanja in zaščite človeških življenj je bila uspešno opravljena. Vsi sodelujoči so pokazali veliko usposobljenost, in organiziranost, kot je ob koncu dejal načelnik občinskega štaba CZ Peter Krapež ter obenem pohvalil tudi prizadevno sodelovanje gasilskih društev. Obenem je vsem udeležencem vaje zaželel, da bi z nadaljnjim usposabljanjem in opremljanjem dosegli še boljše rezultate in še boljšo pripravljenost. Posebej je dejal, da ni dovolj, da si za varovanje in čuvanje premoženja in življenj borijo in prizadevajo samo usposobljene in organizirane enote; ampak mora priti v zavest vsakega človeka spoznanje, daje prvo in osnovno to, da se zna vsak zase čuvati, da pozna tista osnovna pravila, ki so potrebna za to. da lahko preživi/Šele tedaj, ko bomo to dosegli, bomo lahko rekli. da smo na področju varovanja. čuvanja in reševanja dosegli zastavljeni cilj. (-sv-) Poškodovale so vrsto objektov v samem središču kraja, med drugim tudi dom kulture, železniško postaje oziroma objekte okrog nje. Zdravstveno postajo in delovno organizacijo Vino. Na mnogih krajih je izbruhnil požar in kraj je bil kmalu ves v dimu. Takoj po znaku, za prenehanje nevarnosti, so z vseh koncev prihiteli (bližnji peš, oddaljenejši pa z avtomobili ali s kolesi) pripadniki civilne zaščite. Enako hitro so v akcijo stopili tudi gasilci, katerim so na pomoč prišli tudi gasilci iz Paške vasi in Letuše. Vsi skupaj so se nato spopadli z ognjem, ki je pretil, da se bo razširil še na druge objekte. Spoznali so, da mu sami ne bodo povsem kos, zato so na pomoč poklicali še del enot združenega odreda civilne zaščite občine Velenje. Tudi člani