delavskih stanov. Stari tržiški meščani, po rodu sami Slovenci, so se čutili vzvišene nad ostalimi stanovi, posebno pa okoličani in so v svoji neumni prevzetnosti prišli tako daleč, da so jeli nemškutariti in se sramovali celo svojega materinega jezika. Privabili so v Tržič nebroj tujcev, posebno različnih mojstrov, ki so odjedali domačinom kruh. V Tržiču je prišlo tako daleč, da so volili netnšku-tarske župane, ki so nemško uradovali in ustanovili razna nemška društva. V Tržiču so imeli tudi nemške šole, kar je seveda zelo ugajalo nemško misleči avstrijski gospodi.
Šele po prevratu se je posrečilo zavednim Tržičanom, s sedanjim županom Lončarjem na čelu, da so premagali gospodujoče meščanske mlačneže in po skoraj 70 letni žalostni nemškutarski dobi dobili v roke občino. S tem so prišli tudi za mesto Tržič novi, lepši časi. Pa tudi pri zadnjih volitvah so se Tržičani postavili ln pokazali, da se v Tržiču svita in da tudi drugi neprijatelj Slovanstva, to je sebični klerikalizem, izgublja tla in da v doglednem času in sicer prav kmalu nad vsem Tržičem posije solnce kulture, duševne prostosti in politične neodvisnosti od'tistih.
' ki hočejo zasužniti voljo človeško v okove Rima.
Tržič se je pod novim vodstvom izredno dvignil v blagostanju, pridobil na ugledu in bil povišan v mesto. Tržič z okoli 3000 prebivalci ima deško in dekliško ljudsko, kakor tudi za dečke in deklice meščansko šolo. Pa tudi društveno življenje je zelo razvito. Posebno lepo napreduje Sokol, ki prireja večkrat igre in razne druge zabave. Nedosegljivi pa so tržiški pevci, ki razpolagajo z izbornimi glasovi. Kdor jih je enkrat slišal, Jih ne pozabi. Na dviganje njihovih lepih pesmic menda vplivajo prelepe gore in planine, pesmi pa Tržičani, naj si bodo delavci ali meščani, tako radi poslušajo.
Blagostanje mesta, pa nudi tudi okoliškim kmetom prav lepe dohodke. Okoličani, ki se bavijo deloma z lesno industrijo in gozdarstvom, imajo dobro vpeljano živinorejo. V neposredni bližini so prav lepe in dobre planine, kjer pasejo čez poletje velike črede govedi ln tudi nekaj drobnice. Mleko kakor tudi razne druge pridelke privažajo ali dona-šajo na trg v Tržič. Okolica tržiška, vse vasi, ki leže na pobočja Karavank od Predvora pa
gori do Begunj, so izredno bosate na sadnem drevju. Kadar pomladi vse cvete, izgleda ' okolica kakor en sam skupni vrt. Pridni gospodarji imajo zasajene najžlalrtnejše sadne vrste. V teh krajih dobiš poleg drugih novejših jabolčnih vrst najlepše katviie in tirolski rožmarin, ki tekmujeta po okusu in obliki s sadjem Južne Tirolske. Le žal, da je trg s sadjem še slabo razvit in da ne ločijo prvovrstnih vrst od ostalega sadja.
Pri novo povišanem mestu je tudi to z do zanimivo, da je v njegovi današnji bližini bilo že staro rimsko mesto nazvano forum Lu-bellnum. Staro, pred več stoletji razpadlo mesto je stalo nekoliko višje v Bistriški dolini. Zapiralo je veliko rimsko cesto, ki je vodila iz Posavja v Podravje preko Ljubo!ja. Po tej cesti se je v starih časih vršilo veliko preseljevanje z juga proti severa, po tej cesti so hodili najpreje rimski vojaki in legi-jonnrfi, kasneje pa so se premikale germanske čete proti Rtmu. Stalno so se naselili Slovani, ki so segali preko Koroške. Štajerske in Ogrske, severno pa daleč v Tirolsko.
To je kratek obris zgodovine novega mesta Tržiča,
Leto 111
V Lfubftani. dne 27. januarja
Ste* 4
Naše planinske pokrajine ne nudijo naraščajočemu kmečkemu prebivalstvu zadostnih dohodkov, da bi se mogli vsi kmečki otroci posvetiti poljedelstvu. Zemlja sama ob sebi ni posebno rodovitna, nadalje je v splošnem malo polja in tudi vremenske razmere niso ugodne. Radi tega Je treba iskati drugih izhodov za zaposlitev ljudstva. Nekaj jih dela v gozdovih pri lesni industriji, mnogo pa je zaposlenih tudi po raznih tovarnah. Središča tovarn na Gorenjskem so Jesenice, kjer so velike železne tovarne in. zaposlujejo po večini moške, nadalje Tržič z veliko čevljarsko in še večjo tekstilno industrijo, to
Tržič - mesto
so tovarne, kjer izdelujejo tkanine in imajo svoj kruh po večini ženske, in pa deloma tudi moški. V zadnjih letih se je jel močno ' industrijsko razvijati tudi Kranj.
Najstarejša industrija pa je gotovo tržiška, kjer je danes zaposlenih več kot tisoč delavk in delavcev.
V Tržiču so stare fužine. Pred leti so v njih kovali železo, ki so ga kopali v rudnikih na Begunjščici, sedaj pa dobivajo železo z Jesenic in drugih krajev in izdeljujejo izbor -ne, daleč sloveče kose ln srpe. Pa tudi tržiške pile so znane preko mej naše države. Prav stara v Tržiču je tudi izdelava čevljev in
usnjarstvo. Kdo od Gorenjcev še ni slisal o znanih tržiških poparjih, to so izdelovalci opank.
V zadnjih letih te industrije pojemajo, ua ,njili mesto pa stopa izdelovanje tkanin ir. bombaževine.
Kjer je zaposlenega dosti delavstva, j« navadno doma tudi blagostanje. V takih krajih cvete tudi trgovina in seveda tudi gostilničarjev ne manjka. Omenjena stanova z nekaj rokodelci so pravo jedro meščanskega stanu. In baš v Tržiču je pred leti jlovcl meščanski stan, ki je bil zelo samozavesten in se je v svoji prevzetnosti hotel ločiti od
Vbod
v Kastav, mestece v Istri, ki spada k ljubljanski oblasti
sedaj
Levo:
Meščanska šoia v Tržiču
Desno:
Sokoiski dom v Tržiču
Ulica v delavski koloniji Preska v Tržiču
Levo: Glavni trg v Tržiču
Desno:
Ulica v gornjem delu mesta Tržič
Mladi smučarji v Ljubljani pri vežbanju.
Pogreti poslanika dr. Otokarja Rybafa v Beogradu: na levi mrtvaški voz in pokojnikova družina, na desni venec tržaških Slovencev
svojemu prvoboritelju.
Levo:
Nikolajevič Tolstoj, najslavnejši ruski in človekoljub
Desno:
Krst Aleksandra Pupi-sa v Mariboru. Krstni boter mu je bil sam kralj Aleksander, ki ga je zastopal podpolkovnik Stejskal. Srečni oče Ivan, vpokojeni sodni uradnik, ima sedaj deset jiedoletnih otrok, ki jih rnora preživljati s skromno pen-zijo. Upamo, da ne več dolgo, ker se bo gotovo visoki botrček zavzel za družino.

Desno:
Gregor Perušek se je
v Ameriki pope! od ubogega delavca do slavnega slikarja. Rojen je 1. 1888. v Sodra-žici blizu Ribnice na Dolenjskem.
Levo:
Bogojavljenje v Ljubljani. Tako se pri naših pravoslavnih bratih imenuje praznik sv. Treh kraljev. Ta dan blagosilove iz velikimi svečanostmi vode in reke, kamor vržejo križ iz ledu, ki ga vidimo na naši sliki.
Cetinje, glavno mesto Črne gore.
Desno:
Cesarica šariota, nesrečna vdova nekdanjega mehikanskega cesarja Maksimilijana, ki je bil brat cesarja Franca Jožefa in so ga Mehikanci ustrelili. Ko je Šarlota prosila pomoči pri svojem svaku Francu Jožefu, prj papežu in pri francoskem cesarju in Jo ti niso hoteli usJišati, se je od žalosti izineSala. Celih 60 let se ni zavedla in je te dni umrla v Belgiji, svoji domovini, stara 87 let.
Zlata in z dragimi kamni okrašena krinka,
s katero so pred tisočletji pokrili Egipčani obraz mrtvega faraona in so njegov grob, poln data in dragocenosti neprecenljive .Vrednosti, našli učenjaki pred dvema letoma.
Glava povodnega konja, ki živi ob rekah Afrike,
Skupina lepih mladih lovskih psov, last nekega znanega lovca v Ljubljani, z njegovo hčerko
Levo:
Kogate Američanke si hočejo okrasiti svoja gola pleča na ta način, da si jih dajo - poslikati s cvetlicami.
Povodtiji konji ob gornjem toku reke Nila
*