keto lil.
Posamezne štev. se prodajajo po 6 stot.
Inserati se računajo na milimetre v širo-kosti na kolone, in sicer po 8 stot. za vsaki mm. Za več nego lOkratno obja-vo pa po dogovoru. Naročninazacelo leto K 4.—; za pol in četrt leta razmerno.
„Narodna delavska organizacija",
- * * <
Tržačani meščani in okoličani! Delavci iz mesta in okolice!
Položaj domačega delavstva in posebno Vas, okoličanov, postaja od dneva do dneva bolj neznosen. Ni zadosti, da trpite pod splošnimi, naravnimi in za Vas skrajno neugodnimi gospodarskimi razmerami, ne! V zadnjem času sega tujec vedno globeje po tistem, kar bi po pisani in nepisani postavi moralo biti pridržano A am, domačinom in davkoplačevalcem. Takim razmeram Naj bodi enkrat konec! Vaš klic:	,,Dajte nam za-
sl užika“ ne sme več biti glas vpijočega v puščavi! "Vzdignimo enkrat močno svoj glas!
Podpisana „Narod. delav. organizacija“ sklicuje za
jutri v nedeljo, dne 23. januarja 1910
VELIKI
Vf
H
mesta in okolice
ki se bo vršil točno ob 10. uri predpoludne v dvorani ^Narodnega doma'‘ v Trstu.
Dnevni red: „Kruha nam dajte“!
Delavci iz mesta in okolice! Sedanji trenotek je največe važnosti! Privedite na shod one, ki delijo N ašo Usodo in pripeljite na istega \ aše družine ! Pokažite, da hočete boljše življenje !
TRST, dne 12. januvarja 1910.
Odbor N. D. 0.
Mu slovenskim železničarjem.
Volitve v zavarovalnico proti nezgodam.
»Zveza jugoslovanskih železni-jčarjsv«, ustanovljena sicer šele rae-jseca oktobra lanskega leta, kliče vse slovenske železničarje prvič k volitvam, ki so zelo važne za naš stanovski interes.
Voliti je treba delegata in namestnika v ..Zavarovalnico proti nezgodam avstrijskih železnic1, za okraj
tržaškega ravnateljstva e. kr. državnih železnic, katera volitev se bo v kratkem vršila.
»Zavarovalni a proti nezgodam«:
je za nas železničarje VGlevaŽnega pomena, in to ne samo za nas, ampak tudi za naše žene in otroke. Radi tega nam je treba paziti, da dobimo v ta velevažni zavod zastopnike, ki bodo odločno zastopali naše interese.
Vsak naj voli kandidate, priporočene po zaupnikih »Zveze jugoslovanskih železničarjev«. Ti kandidati se ne bodo zbali ničesar, povsod in vselej hočejo zastopati naše stanovske (interese in nas braniti proti krivicam, tpa naj bi bile nam zadane od te ali one strani.
Pravico voliti imajo vsi železničarji in železniški delavci; vsak mora dobili glasovnico.
Za okraj tržaškega ravnateljstva se priporočata sledeča kandidata, katerih imeni naj zapiše vsak slovenski železničar na svojo glasovnico :
DELEGAT:
Štekar Ivan,
postajni ekspedijent, Trst.
NAMESTNIK :
Prosen Avgust,
kurjač v Gorici.
Strokovna organizacija.
„Kaj je strokovna organizacija?", naj hi se vprašal marsikateri železničar, ki se ne briga za svoja stanovska vprašanja in ne ve, kaj pomenita te dve besedi ? Tovariši! Organizacija pomeni združitev veliko oseb ; če pa pripadajo vse ta osebe kaki posebni stroki, se imenuje to strokovna organizacija.
V našem slučaju smo se združili slovenski železničarji in smo si obljubili medsebojno podporo ter smo pripravljeni zastaviti svoje moči v stanovskih vprašanjih eden za vse, vsi za enega. Združili smo se kot železničarji, torej v str o kovno organizacijo slovenskih železničarjev in to v „Zvezo jugoslovanskih železničarjev“.
Tovariši železničarji!	— Zamisl mo
samo trenutek v svoj položaj. Kaj je ubogi železničar, ako je prepuščen samemu sebi ? Ali ni podoben nekako orehovi lupini sredi deroče reke, ako je osamljen ? Kakor se reka igra z orehovo lupino, tako se lahko igra železniška uprava s posameznikom, ki nima opore v kaki organizaciji. Organizacija ima nalogo, braniti posameznika proti eventualnim krivicam od strani Uprave.
Tovariši železničarji ! Vsak stan. od velikega kapitalista do zadnjega pometača,
se danes organizira ! Ah ni potem umevno, da je bila skrajno potrebna tudi organi-zaciia slovenskih železničarjev, tako zanemarjenih od železniške uprave ?
Kapitalisti se organizirajo v svrho izkoriščanja nižjih slojev, posebno pa še proletarijata. Združujejo se, da lažje pritiskajo na cene raznili obrtnih in poljedelskih pridelkov, in si določajo cene Pekovski mojstri so združeni v svoji zadrugi in imajo vi dno potrjeno pravico, kaznovati tistega, ki bi se predrznil prodajati kruh cenejše, kakor so si določili ceno sami, s kaznijo do 400 kron.
Tovariši železničarji! Mi nimamo kapitala, tudi ne kake kupčije, razpolagamo le s svojo duševno zmožnostjo in telesno močjo, razpolagamo le s svojo dlanjo, s svojo žuljavo roko Ne dajmo se izrabljati, ne dopustimo, da bi hodili po nas. In da se zavarujemo proti brezmejnim izrabljanjem, je treba, da smo orgamzirani tudi mi slovenski železničarji !
Organizacija pa ima tudi namen, pospeševati splošno izobrazbo ravno nižjih železničarjev, posebno železniških delavcev. Koliko je še takih, ki nikdar ne primejo za kak časopis, še manj da bi se brigali za svoja ali svojih tovarišev stanovska vprašanja. Nekateri nimajo drugega interesa, ko da gledajo, kako bi se na Zunaj lepši pokazali, čeprav se borijo s svojimi skromnimi dohodki, drugi se čuti spet tako visokega, da bi trebalo 15 metrov dolge lestve, da bi mu mogel pogledati v obraz, in zaničuje seveda vsako organizacijo, kaj še, da bi mu bila na srcu skupnost železničarjev. Tudi se dobijo med železničarji takoimenovani klečeplazci, ki se hočejo svojim predstojnim s tem prikupiti, da jim pridno nosijo pošte o svojih tovariših. Neka značilna vrsta pa so protežiranci, ki se seveda šc posebno ne smejo zameriti komu s tem, da bi se morda kje organizirali. Id vsi ti so le ovira v zboljšanju stanovskih razmer železničarja.
Tov. železničarji, prevdarite torej ! Ako čuti potrebo organ, milijonar, v htržec itd. ali je mogoče pot m, da bi se smel dobiti železničar, ki smatra vsako organizacijo za odveč ? 1 Slovenski železničarji smo bili in smo se tlačeni od tujcev, radi tega je bilo treba, da se organizirajo slovenski železničarji v posebni organizaciii, da si priborijo in zboljšajo službene razmere za sebe in za svojce.
Tovariši! Ako pa pomislimo, da ima ogromna večina od nas težko in odgovorno službo, ko je v nevarnosti ne samo železničarja, ampak tudi tuje življenje, potem se moramo šele prav zavedati svojega položaja ! Službeni položaj nas stavlja ta-korekoč z eno nogo v grob, z drugo pa v zapor. In kaj hoče opraviti dotični revež, ki je imel tako nesrečo, ako stoji osamljen nasproti železniški upravi in sod-nijski oblasti? Tu nam je treba organizacije, katera nam priskoči na pomoč, ki mu stavi na razpolago pravnega zastopnika, da ga zagovarja in varuje pred kako krivično obsodbo. Tukaj se vidi, kako je potrebna organizacija za nas že-lez niča rje. Posebno pa je potrebna močna organizacija tudi v slučaju skupnega gibanja ; kajti ako je železniška uprava trda nasproti opravičenim zahtevam železničarjev, je treba izdatnega pritiska. In pri tem ne sme biti človek sebičnež, ki pri takih gibanjih stoji ob strani in morda še celo toži svoje tovariše pri predstojniku ali železniški upravi, samo da bi se s tem prikupil in zasedel potem kak boljši prostor. Ako je organiziran, tega ne more in ne sme storiti. Torej, slovenski železničarji, vsi v organizacijo „Zveze jugoslovanskih železničarjev“ in pokažite s tem, svojo kolegijalno dolžnost, do svojih so-uslužbencev.
Naj se nikdo ne izgovarja, da morda težko plačuje mesečne prispevke. Prvič naj premisli, da ima za to v slučaju bolezni podporo, pravovarstvo in dobi 4 krat na mesec strokovni list, ki mu je potreben.
Drugič naj pa se izprašuje, kolikokrat zapravi v gostilni, ako postane malo vinjen, ne samo 1 krono, ampak več kron po nepotrebnem za opojno pijačo, ki mu ne koristi, ampak le škoduje. Zapravlja morda na drug lahkomiseln način svojo težko prisluženo plačo, medtem ko bi pri le malo pametnem ravnanju prav lahko dal m e-sečni prispevek za organizacijo, ki je v korist njemu in njegovi družini. —
In slovenski železničar, ki ni hotel prodati svoje narodnosti v internacijonalni socijalnodemokratični organizaciji, ima zdaj priložnost da se pridruži organizaciji, ki temelji na narodni podlagi, in to je „Zveza jugoslovanskih železničarjev".
Z veseljem opazujemo, kako raste „Zveza jugoslovanskih železničarjev*', ampak pogrešamo jih še veliko, ki niso bili prej organizirani in imaio zdaj prilož nost pridružiti se organizaciji „Zvezi jugoslovanskih železničarjev", ki je strogo strokovna in se noče umešavati v politično prepričanje posameznika. Nam je za zboljšanje naših stanovskih in mezdnih razmer, radi tega moramo biti složni in močni. Složni in močni pa moremo in moramo postati slovenski železničarji v „Zvezi jugoslovanskih železničarjev".
@000000
narodno delavska organizacija
— priredi —
Dva javna shoda
a)	v Skednju, danes ob 8. uri zvečer v
dvorani „Gosp. društva**.
b)	v Sv. Križu, jutri ob 4. uri popoldne
v dvorani „Kons. društva.
Strokovni railnički pokret o Njemaokoj.
( —tc —). Mi Jugoslaveni smo malen narod, te kao takav moramo na našu žalost konstatirati, da smo u mnogom pogledu zaostali za tudjim narodima. Nije to samo nazadak u kulturnom, nego i u so-cijalnom pogledu. Pa to je i sasma naravno, jer o kulturnom razvitku jednoga naroda ovisi i njegov socijalni razvoj. Uslied tih uzroka nije čudo, da je i naše radničtvo zaostalo u svojim radničkim i strukovnim organizacijama. — No gibanja, k ja se u zadnji čas opažaju medju jugoslovanskim radničtvom, probudjuju u nas nadu, — da čemo i u pogledu radničkih organizacija, koraknuti korak napried, te biti ravni našim drugovima drugih narodnosti.
Da to postigaemo potrebno je, da proučimo strukovne organizacije drugih naroda i država, te da iste primjerimo našim radničkim prilikama, pa da po torne uredimo i naše strukovne organizacije. — Imajuči tu namjeru na umu, predočiti čemo našim čitateljem : prilike radniekog strukovnog pohreta u Njemačkoj.
Uslied krize, koja je vladala na rad-ničkom trgu u Njemačkoj god. 1908., nije se moglo u Njemačkoj zaustaviti razvitka tarifalnih ugovora, aliu toliko je ta
PODLISTEK. ;
Dogodbica.
Spisal: Fortunat Mikuletič.
(Konec.)
Tudi t sti večer smo ugibali na dolgo in široko, kako bi lisico končno vendar prevanli, a zastonj, prišli nismo do nobene pametne misli. Samo moj hlapec Štrobnik se je nekam zvito smejal predse in nas poslušal, kako smo si belili glave. Ves večer ni spregovoril besede in ko sva se bližala domu, se je še vedno skrito, tiho smejal.
Prideva domov, želim mu lahko noč tedaj Stopi k meni in reče z jako resnim obrazom: „Vi je ne morete, jaz pa jo bom!" Nisem razumel, kaj je hotel s tem reči, in še le čez dva dni, ko je prišla katastrofa, sem spoznal, da je s tem mislil lisico.
Naslednjega dne je šel moj Štrobnik v vas k Tončku Škancevem, s katerim je bil najboljši prijatelj, ker sta imela oba enako pohištvo v podstrešju. Dolgo sta se pogovarjala in končno sta si krepko stisnila roke ter se pomembno pogledala.
„Bova jim že midva pokazala" !
kriza ipak zapriečila pokrete oko poboljšica plača kao i štrajkove. Broj tarifalnih ugovora po pojedinim vrstama je razi čit. Na prvom je mjestu polygrafički obrt (tiska, litografije itd.), gdje su uvjeti za rad za 46'5°/o zaposlenih sila cienikom odredjeni. Iza ovili odmah sliedi zidarski obrt, za 27‘4°/0 radnika vriede cienici, nadalje drvo-djelska industrija s cienicima od 15'9®/0 zaposlenika, odjevni obrt, gdje 13‘5°/0 radnika uživa po tarifi ustanovljene ciene; papirna industrija, kod koje su cienici u krieposti za 12°/0 uposlenih. U gradjevnom obrtu sklopljeno je g. 1908 najviše novih tarifalnih cienika, naime 37'99l0. Trajanje tih cjenika kreče se izmedju 11/8 do 2 godine. Za 38'6°l0 radnika ustanovljeno je cienikom radno vrieme kroz zimsku se-zonu ispod 8 sati dnevno, dok za 20°/0 izmedju 8 i 9 sati, a sa 15*9°/0 izmedju 9 do 11, dok je samo za l'5°/0 dnevno radno vrieme dulje od 10 sati. Za 26.594 radnika ostalo je vrieme neodredjeno. Ljeti traje radno vrieme nopriečno ’/» (lo 1 sat više nego li zimi. Sto se plače tiče to je ustanovljeno za izučene muške radnike naj-manja plača sa 25 pfeniga po satu, a največa za 24,7°/0 radnika sa 56 do 75 od sata. Največa plača za tarifom obvezane neizučene radnike se kreče izmedju 24 do 45 pfeniga po satu ; a samo za 24 pošto tih radnika imaju preko 45 pf. po satu. Dok više od 75 pf., po satu nijedan od njih ne dobiva. Za tjedne naplate muških radnika — i to izučenih i neizučenih — najčešče je sklopljen ugovor sa tjednom plačom do 25 Maraka.
Pitanje posredovanje rada istupom posjednika rudokopa zadobilo je osobitu važnost. Dok ipak mišlju i djelima mo-gučnici „brda“ ne teže samo za tim, da šikanacijama zaprieče strukovne pokrete. Što više sve organizacije poslodavaca na-stoje, da se dovinu cilju istim sredstvima. Osnivanje poslodavačkih poslovnica za posredovanje kod traženja posla, bilo je jed-noglasno odobreno na konferenci poslodavačkih organizacija.
Ta posredovališta imadu u prvom redu nastojati, kako bi si poslodavci dobavili što veče povjerenje radnika, te bi tim imali veliki upliv medju njima, a onda bi jih poput marioneta držali na uzici, s njima radili po njihovoj miloj izrabljivačkoj volji.
Iz tajnog opisa jednog poslodavačkog poduzeča za traženje posla u Mangheim Ludwigshofenu, jasno je dokazano, da je taj„uzgojno djelujuči zavod* bio zavod za šikaniranje i proganjanje radnika. Tvrdke i radionice, koje se priključiše toj poslovnici namješčivahu samo one radnike, koje bi ta poslovnica preporučila.
(Jim bi koji radnik u popisu te po slovnice bio označen sa slovima Z. K. — zu ketnem (nikomu) — takav nije dobio njigdje posla. Ova poslovnica imala je veliki po abecedi poredani registar oznaka kao n. pr. „anarhist“, »kolovodja", „bun-tovnik*, „član stranačkog odbora", „drzo-vito ponašanje", „marljiv agitator", »krščanski agitator", . drzovit protiv majstora", „osobito drzovit", „uvreda ravnatelja* — — — i t. d. U tom registru bile su označene i druge tjelesne mane radnika. Svaka tvrdka vodila je izim toga još svoju emu knjigu.
Te poslovnice učinile su svim organiziranim radnicima, bez obzira na boju njihove organizacije velikih šteta. Toga radi vlada medju proletarcima, poglavito pako
Drugo jutre zgodaj vzame Štrobnik debel kolec stopi po Točka Škancevega, in oba jo vrežeta proti strugi lisice. Vedela sta, da je lisica še notri, in nista se motila. „Tako, Tonček," pravi Štrobnik, „zdaj na eni strani zapaliva ogenj, tam ne bo mogla lisica ven, na drugi strani jo pa midva čakava. Kadar skoči lisica ven, jo ti krepko primeš, jaz jo s tem kolčem vdarim po glavi, in — naša bo!*
Zapalita pri eni luknji struge 6uhljad, katero sta bila nanesla že dan poprej, potem tečeta k drugi luknji in čakata. Stala sta tu kakor dva kipa, Tonček pripravljen skočiti na lisico, Štrobnik zravnan v vsej svoji dolgosti, vihteč visoko nad glavo debeli kol, a pogledovala sta se važno, važno.
Med tem je dim prodrl v strugo in začel skeleti lisico v nos. Videla je naša dva junaka ob eni luknji in poskušala uiti skozi drugo; tam pa je gorel ogenj. Zato pogumno skoči med Tončka in Štrobnika. Tonček se hitro pripogne, da bi jo prijel, lisica mu srečno zbeži, a Štrobnik ga vdari z vso močjo po plečih s kolčem, tako da mu zlomi tri rebra !“
„Habaliaha!'* Zopet so se stresle šipe, in v pozni večer se je razlegala pesem : Lisica je prav kunštna zver, Prefrigana kot sam hudir!
medju rudarskim radnicima veliko uzbu-djenje i ogorčenje, koje vodi k štrajku ne budu li se ukinule one po radništvo škod ljive posredionice posla. Radničke mase u Njemačkoj stoje u predvečerju važnih do-godjaja, a odluka ispala kako mu drago — biti če od nedogledne važnosti za daljni razvitak njihovih uslova za rod i obstanek.
Očrtali smo evo sada nekoliko črta o radničkim strukovnim organizacijama u Njemačkoj, a na našim je sada svjestnim radnicima, da ih primjere svojim okolno-stima, i da uzrade za svoju dobrobit. —
Konsumna zadrusa članov K. D.O.
regi8trovana zadruga z omejeno zavezo s sedežem v Trstu vabi vse člane - zadružnike na
izreden etični zbor
ki se bo vršil v četrtek, 27. januarja 1910 točno ob 8. uri zvečer v prostorih N. D.
0.	pri Sv. Jakobu (Čampo S. Giacomo 5).
DNEVNI RED:
1.	Nadomestna volitev treh odbornikov.
2.	Slučajnosti.
K obilni vdeležbi uljudno vabi Za odbpr konsumne zadruge članov N. D. O. Peter Može, t. č. prodsednik.
Boj alkoholu.
Včasih, in tega ni dolgo, se demona alkohola niso tako zelo bali. A danes poznamo poguben njegov vpliv, vemo, kaj pomeni za siromaka pijanska strast.
Proti strupu alkoholu nastopajo vsi, zdravniki, sociologi in vsi, ki jim je mar ljudskega zdravja in človeške morale. In kakor se je pred leti razlegal svareč glas po vsej Evropi: Orožje iz rok! — tako odmeva zdaj povsod resen klic proti alkoholu.
Ce zmerno pomislimo, če vse prev-darimo in pregledamo strašne številke ki nam prejasno predočujejo žrtve tega peklenskega strupa, tedaj moramo tudi mi povzdigniti svoj glas proti tej grdi strasti.
Izgovor, da vino človekovo telo krepi in mu daje čilih moči in nekoliko razvedrila, par veselili uric po težkem delu — tak izgovor je iz trte izvit in pretiran. Ne trdjmo kar na splošno, da bi alkoholične pijače zmerom škodovale, prepričani pa so vsi zdravniki in pametni ljudje, da je alkohol škodlji*, zelo škodljiv človeškemu zdravju, če ga uživamo nezmerno in v preveliki množini. In kako hitro se človek navadi takega uživanja, kako velika in grda strast obvlada potem človeka, vemo vsi. Zato moramo svariti pred nezmernostjo ; ne pišemo teh vrstic kar tako, ne, prepričani smo, da vršimo s tem tudi svojo narodno dolžnest in veliko in lepo nalogo socijalne probuje.
Gorje namreč narodu, ki se je udal strastem, kakoršnimkoli, stokrat gorje narodu, ki se zastruplja sam in vedoma.
Strasti in nezmernost so ugonobile stari grški in rimski narod. Moč in go spodstvo teli narodov sta rastli, sta se množili, dokler niso strasti in grda nagnjenja okužila njihovih telesnih in — duševnih moči.
Tudi našemu narodu grozi poguba, ki je neizogibna, če se pravočasno ne za vemo. V naši domovini so kraji, kjer ljudje mislijo, da jim ne bi bilo mogoče živtti brez alkoholičnih pijač, da, tako daleč je že prišlo, da kmečki delavci uajprej vprašajo gospodarja, kako piiačo bodo imeli za malo južino dopoldne in popoldne ! Žalostno je pri tem najbolj to, da imajo skoro vselej rajše — žganje, pa če je še tako slabo in pokvarjeno, da le diši po žgani pijači!
In v mestih ? O te m ne govorimo. Poglejmo le ob sobotah zvečer pa tudi med tednom, po raznih beznicah in nas bo — groza!
Človek, udan tej strasti, pozabi na vse ; ne misli ne nase, ne na svoje zdravje, ne na svojo družino. Podivjan in razuzdan ni podoben človeku in mirne duše zapije zadnje, težko prislužene novce, Pijančuje v soboto, celo nedeljo, a v ponedeljek zdravi spet s pijačo težko glavo, kakor sam pravi.
Izvor premnogih skrbi v družini in pri posamezniku je skoraj vselej iskati v navajeni pijanski strasti! In kdo bi mogel izračunati, kako bi mogel našteti žrtve alkohola, izgubljene eksistence.
Zdrava duša v zdravem telesu, pravi pregovor. A kakšna je duša, je duh v iz-
pitem, bolnem, od alkohola zastruplje nem telesu !	^ .
Kdor ljubi svoj narod, kdor spoštu)0 in ljubi samega sebe in svoje, ta se ne 1)0 nikoli udal grdi strasti pijančevanja. Na® še ne zadostuje, da so ljudje zavedni sa®0 stanovsko in politično zreli, mi zahteva®0 od vseh, da so trezni; kajti le na ta n»‘ čin se lahko popolnoma zanesemo nanj®; le tako lahko zaupamo sebi in vsem, ® so z nami. Samo najod treznih ljudi 1)0 imel zmerom dobre svoje bojevnike ue' lavce in bo mirno zrl v bodočnost. . (
Spoštujmo same sebe, bodimo trezni •
DELA VCI - OGLJARI!
Ker pripravljajo naši tov&‘ riši v Puli, člani N. D. O■ .4J' banje proti tvrdki Matellicbi naj nihče izmed Vas ne sledi vabilu omenjene tvrdke in se ne poda v Pulo, dokler se spot ne reši!
DOMAČE VESTI.
VELIKI PLES N. D. O. Ve-
liki ples „Narodne delavske organi' zacije** priredi se tudi letos na pustni torek, dne b. svečana t. 1. Natančnejši vspored se določi čimprej. Dobrohotni prispevki za srečolov se z® sedaj hvaležno sprejemajo v urad*1 N. D. O. Tovariši, agitirajte za ta Vaš tradicionalni ples.
Veselični odsek N. D. O.
JUTRI! 23. t. m. priredi skU' pina Proste luke N. I). O. javni ples, v prostorih Konsumnega društva v Rojanu. Ples se začne ob 4. pop. traja do 4 zjutraj. Vstopnina moški 1 K, ženske 60 stot.	j
Začasni odsek Proste luke- I
Vsi jutri na veliki protestni shod I
v tržaški .Narodni dom". Vsakega delavca I iz mesta in okolice dolžnost je, da polik1 J na jutršnji veliki protestni shod v „Nft' rodni dom*. Glas po kruhu hrepenečega ljudstva n8j dospe do ušes onih, ki so za vse dosedanje pritožbe imeli vedno le lepe besede in — gluha ušesa.
Debatni večeri. S 1. februvarje® pričenši vrše se v prostorih N. D. Izredno vsak torek debatni večeri, pri kojih se bodo razmotrivala vprašanja vseh znanstvenih politič h in gospodarskih strok.
Zveza jugoslovanskih železni Čat" jev ima samo v Trstu že nad 400 člano*
— dokaz, kako potrebno je bilo to društvo. Tekom par mesecev je tako naraslo. In® in ustanavlja že tudi podružnice !
Slovensko gledališče gre spet / kratkem na gostovanje v Gorico, v Pazin in v Pulo morda.
Ljubljanski „Slovenec‘‘ je te d«1
spet prav pošteno okrcal jezikove urednik® naše prijazne znanke „Zarje“. Zaslužila je !
Naše nasprotnike neki prav nep®' jetno pečejo shodi po Goriškem.
Glasbeno društvo „TRST“ priredi danes ob 9. url zvečer v prostorih »Trgovsko-izobraževalnega društva" (m-S. 'Francesco d’ Assisi št. 2) svoj prvl plesni venček. Ker nam je šlo to društvo večkrat na roko s svojim sodelovanjem pri naših prireditvah, priporočamo topl° vsem tovarišem, naj pridejo danes zvečer na to prireditev v čim večjem številu. Vstopnina je za moške 1 K, za ženske 50 vinarjev. Ne pozabimo, da se bo prodajalo bloke v korist podpornemu skladu N. D. O. Torej vsi na plesni venček !
Na pustni torek priredi „Narodn* delavska organizacija" potom svojega veseličnega odseka običajni, veliki ples v gledališčni dvorani „Narod. doma". Poleg mnogovrstnih zabav za stare in mlade* vršil se bode tudi srečolov z obilimi, krajnimi in koristnimi darovi. Blagohotni p®' spevki za srečolov vsprejemajo, se že sedaj v uradu N. D. O. vsak dam Cisti dobi®® te tradicijonalne prireditve je namenjen 10 Vam in v Vašo korist.
Spet železniška nesreča I Iz Rim* porrčajp, da se je v bližini Foggie zalete neki, brzovlak z vso hitrostjo v tovorn'

,?k) bi mu je privozil nasproti. Med pot-l*,‘ je nastala velika panika, ki jo je °cna tema še povečala. — Posledice so pozne. Iz razvalin obeh vlakov so dozdaj *pbli pet mrtvecev. Okoli 40 oseb je ‘'"‘penili. Lokomotivi obeh vlakov sta pojmoma razbiti, tudi skoro vsi vozovi. k*°da je velikanska.
Ajdovščina. Veselični odsek podruž-Hice v Ajdovščini priredi v nedeljo 23. t.
plesni venček v Bratinovi dvorani. Pri-letek ob 7. uri zvečer. Pri plesu svira l^buraški zbor društva ,,Danica" iz Murji.
, Ajdovščina-Šturje. — Zanimanje za pnsumno prodajalno je postalo v zadnjem ,&8u med delavstvom zelo veliko. Odbor Je storil vse mogoče korake, da omogoči Pristop vsem delavcem v konsumno pro-•taialno. Naj bi delavci tudi vpoštevali, Nekoliko to hvalevredno brižnjo, od strani Predsedstva in odbora ter se poprijeli vključno svoje konsumne prodajalne. Le r veliki masi se bodemo zamogli vspešno graniti in vstrajati v započetem podjetju. ‘Ovariši-delavci, Vaša sveta dolžnost je,
^ se oprimete svoje kunsumne prodajalne, ^8 je vendar enkrat, da umevate kaj je kako se pride do samosvojitve dejstva.
Mimogrede bodi omenjeno, da so po Ustili našo prodajalno v jutri 11. t. m. ^klicani revizorji — katerim pravimo tatovi. — Njihov obisk je bil docela nepričakovan in zelo dobro preračunjen, kajti rračin vloma je tak, da bi morali storilci pobiti diplomo celo pri tržaških svedrovcu Glavni namen pa vendar niso dosegli p* namreč denara v predalu ni bilo več *ot K 55 vkljub temu, da so bili orijen-tirani dobro, ker so vedeli, da je bilo na Predvečer vplačilo. Zraven označenih 55 K 80 odnesli nekaj sladkorja in kave. No. 8klepa se lahko zgotovostjo, da, ako bi bil
Jurij v Šturiji vsegaveden in živo bitje, ki lahko danes rekel: ta je bil krščen Pred toliko leti v moji cerkvi.
Da se kaj sličnega več n6 pripeti je odbor koj poskrbel in si postavil v prodajalno peklenski stroj, kateri bo v enakem. Slučaju pridržal za vedno nepoklicanega gosta v prodajalno".
Nemci v Zagorju ob Savi. — Po naključju sem prišel skupaj z nekim znancem čevljarskim mojstrom, kateri je bil izvoljen za odbornika pri zadnjih volitvah v Okrajno bolniško blagajno litijsko.
„Nekaj novega ti imam sporočiti, neverjetno pa vendar resnično". „Kaj takega?" se začudim jaz. *Dne 11. t. m. Popoldne je prišel k meni zapisnikar °krajne bolniške blagajne gospod Cepin, ter mi med pogovorom ponudil neko čečkarijo s pripombo, da naj podpišem. Jaz 8etn ga zavrnd, da podpišem, a moram Poprej prebrati, kaj bom podpisal. 1’ogle dam to stvar in že na prvi pogled opazim hemško pisano „Einladung'‘. Jaz mu takoj vrnem okrožnico ali, sploh ne vem, kaj je kilo, in sem zahteval, da naj mi donese slovensko pisano, potem bom podpisal, ko kom poprej lahko prebral, bom podpiral. Ites je v odboru dvetretjinska večina nem-čurjev, a */s- pa tvorita dva Slovenca.
To je očiten dokaz kako misli ( obal to pri tepeno človečo, nas Slovence v Zagorju izzivati. A ne bo šlo tako, gospodje ; v našej deželi smo pr šli tako daleč, d& se po uradih tudi slovenski deželni jezik spoštuje.
Miha, navaditi se bo treba slovensko, dokler si še pri nas v slovenskem Zagor|u, de pa ne, boš moral iti v svoj rojstni kraj v nemški Št. Pavel pri Preboldu na Spodnjem Štajerskem, kjer menda razun tebe, ki si se drugod naučil nekaj nemško klo-basati, ne zna nobeden drugi nemško tvojih tamošojih d mačinov. Se še vidimo.
— c. Moralno zdravje delavca. Na Švedskem posveč jo veliko pozornost telesnemu zdravju naroda; na Angleškem Preskrbijo s pokojnino vse one starke in ®tar<:e, ki so nekaznovani dopolnili 70. leto
življenja. Za korak dalje od drugih dežel je šla Danska in more v tem oziru služiti za vzgled vsem drugim deželam.
Ljudska vseučilišča na Danskem so storila ogromno delo za umstveni napredek danskega delavca in kmeta. Delavec in kmet kažeta vedno večjo željo po praktični vporabi znanja v delu in po spoznavanju okolščin, ,v katerih živijo kmetje in delavci. Praktično izobražen delavec se bo redko pregrešil proti svoji dolžnosti na-pram sebi in družbi. Kdor ne mara za delo in se rad udaja sladkemu „dolce tar niente" — brezdeliu, tak človek škoduje sebi. svojcem in svoji okolici. Za take ljudi imajo na Danskem svoje zdravilo. Pošljejo jih v državno kazensko delavnico, kjer jih imajo šest mesecev pod jako strogim nadzorstvom. Potem jih pošljejo v navadno delavnico, kjer ostanejo tako dolgo, dokler se ne dokaže, da so se popolnoma poboljšali, kar se navadno tudi zgodi. Za ljudi, ki so propadli v življen-skem boju, a bi še radi dela i, imajo tudi pomoč io postopajo ž njimi z vsot obzirnostjo. Vsako mesto ima poseben fond za pomoč takim ljudem, obstoji pa tudi poseben odbor, ki skrbi, da taki ljudje dobijo delo in ceno {stanovanje. Delavcem s kako telesno hibo poverijo delo, ki odgovarja njihovim telesnem močem. Ko siromak delavec obnemore, pojde v „hišo za ostarele" ali v „hišo za siromake".
Vse te hiše so tako urejene, da se njih prebivalci ne čutiio niti najmanj ponižanih. Brez dvoma je to blagoslov za vsako deželo, take naprave laišajo človeško bedo, še večji blagoslov pa je to za one, ki skušajo bedo odstraniti. Zadružništvo je gotovo ena onih ustanov, s katerim se lahko vspešno odpomore siromaštvu. Ogromne so naloge, ki jih ima izvesti zadružništvo. Da obvlada vse zapreke, je treba človeku moralne moči. In da se vse to doseže, da imajo take ustanove nameravano korist, je potrebno, da se že mladina razvija v telesnem in dušnem zdravju. Privzgojiti ji je treba volje in ljubezni do dela.
Naslov železnic v Bosni, ki so podrejene bosensko hercegovski dež. upravi, je odslej v vsem notranjem in zunanjem, strokovnem in poslovnem prometu :	„Bos.
herc. deželne železnice".
DELAVCI! Nocoj vsi na prvi plesni venček »Glasbenega društva TRST“ !
Iz Pule.
Pula, 20. 1. 1910. (Po ekspresu).
Radnici zapo-leni kod izkrcavanja ugliena (tvrdka Matellich) su se skoro svi organizirali u N. R. O., te su uslied svoje organizaci e prisili gospodara na razoe po-boljšice. Gospodar je odmah iz početka taj pokret gledao krivim okom, te je htio neke ukloniti, dapače je i policijskomu komisaru javio, da če ih malo po malo odpustiti.
Kad od jedanput sinoč 19. 1. isolatio je sve i odpustio. Mi smo odmah poduzeli sve potrebne korake. Prijavili smo stvar Obrtnom nadzorniku. Izpitali smo kod policije. Javili smo komandu arsenala (buduč tvrdka radi za mornaricu) i govoriti š njime. On stoji na stanovištu. da su to prigodni radnici, koji može odpustiti kad hoče i prema kojim nema nikakve obveze. Tvrdi da ih je odpustio uslied nestašice posla.
Nego mi smo stvar udesili, da ča on ovo dana imati u velike posla.
(Dalje na četrti strani.)
Podpisani priporoča sl. občinstvo svojo
žganjarno
ulica Petronio številka 1.
A. B.
Dalmatinska gostilna
(Trattoria dalmata)
TftST, ul. Coroneo 3, T^ST
Prva zaloga Viškega ia Ouiškega vina
prve vrste in
Češko Budjeviško pivo.
Cene:
Vino Viško Opollo po st. 72 liter „ črno Omiško „	64 „
,, belo Hvandalec „ 80 „ Pivo Budjeviško „ „ 56 „
Domača kuhinja je vedno pripravljena z mrzlimi in gorkimi jedmi. Za zjutraj dunajske in kranjske klobase prve vrste.
Toplo se priporoča
SIME BAUS.
Filip Ivaniševič
: zaloga dalmatinskega vina :
lastni pridelek v Jesenicah pri Omišu
v ulici Valdirivo 17 (Telefon 1405)
v kateri prodaja na malo in veliko. — Nadalje priporoča slav. občinstvu svoje gostilne
„A11’ Adria“ ul. Nuova štv. 11 in „A1 fratelli dalmatl4' ulici Zndeeehe štv. 8 v katerih toči svoja vina I. vrst.
Slovani! Tovariši!
Dajam Vam naznanje, da sem odprl
v novo slovensko v
BRIVNICO
v ulici del Bosco št. 1.
vogal Piazza Barriera vecchia Toplo se priporočam slav. občinstvu za mno gobrojen obisk. Jamčim za čisto in dobro po strežbo.	SVOJI K SVOJIM
s spoštovanjem	Miroslav Kovačič,
brivec.
Književne novosti:
GREGOR /IČ: Poezij«, zv. IV. . . . K 2-20
vezano „ 3.20
GOVEKAR: .Dobra goepodlnja',
gospodarska knjiga za naše mlade gospodinje, vezano....... 2 80
„Štiri ruske slike*, povesti ....	„ —-60
BENEŠ: »Brodskovskl odvetnik* .	„ 1-50
Kip Gregorčiča........... „ , 4-—
Vsakovrstne mašne knjige po raznih cenah.
NOVOST!	NOVOST
HaKItl za dvorane In vrte pri :: zabavah ::
v belo-modro-nadečlh barvah, komad po 4 metre dolg stane po 40, 50, 60 in 80 vinarjev.
Vse te knjige, papir in potrebščine se dobivajo v
Slovanski kn]l$arnl In papirnici Josip Gorenjec
TRST. — Ulica Valdirivo 40.
a a a a
AUSTRO-AMERIK AN A - TRST
Redna brzoplovba mej Trstom, Italijo, Grško, Severno in Južno Ameriko.
Prvi odhodi iz Trsta:
2’. januarja parnik ..Martin Washington‘ Nowi-York via Patrasso-Palermo.
10. februarja parnik „Sofla Hohenberfl" v Buenos-Aires viaJAlmeria-Las ™“.
Veliki transatlantski parniki z dvojnim vijakom, preskrbljeni z obširnimi in luksozmmi inštalacijami, za potnike I. in II. razreda. — Marconijev brzojav.
Za informacije se je oglasiti pri ravnateljstvu ▼ Trstu, ulioa Mollu Piooolo it. 2. ali pa h kateremu si bodi agentu ali korespondentu družbe.
Pekarna in slaščičarna
Benedikt Subap
TRST, - ulica deINstria št. 12. - TRST
je preskrbljena s kruhom lastnega Izdelka ter veliko izbero vsakovrstne moke in mandorlata najbolje vrste. Sve/. kruh 3-krat na dan.
Postrežba na dom '-CMS
—::— Pekarna i sladščičarna —::—
Josip Pahor ■ Trst
ulica Madonnina št. 39.
ima na razpolago slav. občinstva 3-krat na dan
svež kruh lastnega Izdelka, vsakovrstno moko, raznovrstne sladščice in Izdeluje najboljše biš-kote. — Sprejema naročila za torte, pince, potice itd., ter postreže na dom. Telefon št. 1190.
Tovariši N. D. O.
Veliko zalogo klobukov, dežnikov, kravat, nogovic itd.
je odprl naš rolak
° K. CWENKEL g
TRST, CORSO ŠT. 32
Ker je to edina slovenska trgovina te stroke, priporočamo jo Vam v obisk. — Svoji k svojim!
Podpisani priporoča sl. občinstvu in članom „N. D. 0.“ svojo
PeRarno, sladkamo in tov. biškotov
v ulloi del Belvedere St. 57. kjer ima na razpolago
vedno svež kruh “90
raznovrstne sladščice in najfinejše likerje-
Sprejema tudi naročila za torte, potice,
pince itd.	Udani
LOVRENC REBULA.
Članom N. D. O. pozor!
Po služite se vsi ur in zlatanine
v ulici del Rivo 26
Velika zaloga žepnih in stenskih ur ter vsakovrstne zlatanine. Izvršuje vsako popravo, ter jamči za 2 leti.
Članom N. 0 0. so znižane cene.
udani Alojz Povh, urar.
Na novo urejena
: Pekarno Karol Trošt:
TRST, - Čampo S. Giacomo št. 20. - TRST
(nasproti cerkve sv. Jakoba) ima na razpolago vedno svež kruh, vsakovrstne sladščice, čokolado itd., kakor tudi najfinejše likerje.
Zaloga likerjev v sodčekih in butiljkah
Jakob Perhavc
TRST — Via delle Acque — TRST
Veliki izbor vsakovrstnih naj finejših in starih vin v buteljkah. Postrežba točna. Cene zmerne. Se priporoča svojim rojakom za naročbe bodisi na debelo ali na drobno za razne slavnosti, poroke, krste, družinska pogoščenja itd. Za poletni čas se priporoča malinovec in tamarindo.
Podpisani priporoča sl. občinstvu svojo
dobroznano žganjarno
v ulici Miramar I, nasproti kolodvora južne železnice, kjer toči najpristnejši kranjski brinjevec, vipavski tropinovec in prve vrste slivovec itd. Ima na razpolago tudi razne sirupe in druge likerje.
Ferdinand Pečenko.
Podpisani naznanja sl. občinstvu, da je prevzel
pekarno in sladščičarno
Čampo Belvedere št. 2
kjer ima na razpolago trikrat na dan svež kruh in razne sladščice, potice itd.
Udani Filip Trobeo.
KUPUJTE VSI
Kolinsko kavino primes!
Josip Štolfe
vedere št. 8. izdeluje vsakovrstna mizarska dela
•	a
•	a
Člani „N. D. 0.“ ! Pozor 1
V trgovini jestvinami
ANTON ŽERJAL, f ulici BELVEDERE št. 3.
in v Pilijalki A. ŽERJAL, v ul. Commerclale št. 18. dobite vsi K I,— blaga zaston
ako nakupite za K 50.— blaga. Na zahtevo pošlj e blago nh dom.
Tolefon št 699.	Telefon št. 699.
VINKO SKERK
PEKARNA in -	TRST, ul. Acquedotto 15,
SLADČ1ČARNA	podružnica ul. Miramare 9.
V moji pekarni se vdobi vsaki dan trikrat frišen kruh in se dovaža vsak čas tudi na dom. Dobi se tudi najfinejše moke iz najboljših mlinov biškote in posebno pa specialiteto za čaj. — Dobi se tudi veliko izbero buteljk ruma in vsake vrste čaja ter vse to po naj-nižji ceni.	Spoštovanjem VINKO SKERK.
[ Konsumnn zadruga B. D 0.
Prodajalne: ulica Bosco 17. :: Telefon: štev. 23-21. ::
II. ul. Miramare
Škednju.
Čl »tl dobiček tega Vašega prvega gospodarskega podjetja le namenjen le Vam In Vaši evetl stvari 1
,NARODNI DELAVEC11

Radnici su njih 36 složni i odlučni izdržati, svi za jedtioga, jedan za sve.
Mi smo cdmah prijavili stvar obe ni Roč i drugim radnicima u Lanišču, Brgudcu, Danam, Dolcu i Spmiči, te ih molili da ne dodju, ako ih Matelič pozove dok se ne rieši spor.
Nego večeras čusmo, da če on pozvati radnike iz Trsta. Dužnost je radni-štva, osobito ugljenara i onih, koji takve dobavljaju, da nebi u Pulu došli i tim na-škodili u velike organiziranom radničtvu.
Slovensko gledališče.
Preteklo nedeljo smo videli na našemu odru tri izvirna, domača dela.
Ker je avtor v pretesni zvezi z našim listom, težko pišemo o tem. Vendar pa storimo to, ker smo to dolžni samim sebi, svojemu listu — in raznim kritičajem.
Avtorjev namen, to vemo, ni bil, predstaviti se občinstvu s kako večjo dramo, temveč je hotel le poskusiti svoje moči in se prepričati, ali ima potrebnih sil in zmožnosti ja dramatično peeništvo.
Mi si upamo z mirno vestjo trditi, da mu ni treba o tem več dvomiti.
Dvodejanka „V temi' 'je najlepša. Jz nje diha raziskujoča in za socialno moralo težeča duša.
Posebno v prvem dejanju. Vbe skupaj je resnični portret gnile morale v današnji družbi, pretresljiva slika, ki nam jo kaže autor smelo in brez pardona, kakor zasluži morala, ki gazi in ubija, ko bi bilo treba dobre roko čutečega in v resnici moralnega in poštenega očeta.
Manj sreče je imel avtor z drugim dejanjem. Njegov namen je bil naslikati milje, v živi sliki pokazati do vratu zapeto in domišljavo družbo birokratov in hinavskih moralistov. Kar se tiče dialogov, žive igre, bi morda v gotovem delu ne bilo oporekati. Vtndar te nam pa zdi, da to dejanje ni tehnično dovršeno. Tudi nima skoro pravega konca, človek vidi včasih premalo dejanja. — Toda res je tudi, da je to lepo sliko pokvaril naš nepopolni in za take moderne in izredno težke scenerija nesposobni oder. Če bi pa avtor dr. Mandič popravil, nekoliko opilil drugo dejanje, bo to najlepša in bogatih misli in plemenitih tendenc polna naša izvirna igra, ki bo delala čast avtorju in gledališču, ki jo uprizori.
Tudi enodejanko »Samaritanci" niso vsi razumeli. Bolnik ne zahteva od zdravnika, da bi ga ubil, umoril — le diskusi a je to, kakor ne zahteva, da bi delali zdravniki proti naravi, temveč nasprotno, nai t i delali v soglasju z voljo narave. On misli, da se ne bi smeli boriti z naravo. Kadar je to brezvspešno, in je volja bolnikova, da se rad odreče življenju, ki visi samo na lasu in je brezpomembno in le piisi-ljeno trpljenje zanj in za njegove bližnje.
Saj zdravnik bi se ne smel postaviti proti zakonu nravstvenosti. Zakaj vsa pieteta in želja po čimvečjemu podaljšanju življenja je vendar le puhla in prazna tradicija, obsojanja vreden egoizem.
Pošteno in pametno misl č človčk ne more najti tu nemoralnosti — to je proj plemenito usmiljenje, polno človekoljuhlja.
Ko bo avtor predelal, popravil, kjer je treba, bomo, če nam bo hotel svoja dela prepustiti, v vsem podrobno govorili in temeljito zavrnili vse, ki bodo zaslužili. Danes naj konstatiramo samo še nekaj. Nemo propheta in patria!
Za ,,Narodnega Delavca11 je daroval tov. Ant. Turk star. 1 K, ker se ni ude h žil Ciril-Metodovega plesa. Hvala !
Poslano.*)
Odgovor „Zariji“ (št. 3. od
15./1./1910.)
Cenjena gospoda
urednik in dopisnik ,,Zarje'1!
Predrto sem vzel v roke pero, sem poizvedel pri sv. Ivanu v norišnici, ali imajo še prostora za dve osebi. Odgovorilo se mi je, da je še prostor- za urednika „Zarjeu in nje poročevalca iz ladjedelnice pri sv. Marku. Tedaj priporočani Vam, da se pokurita, kakor lritro je to mogoče, to je, dokler je še prostora. Potrebno je, da Vama obvežejo glave z ledenimi ob-kl udarni, kajti vidi se, da sta pri koncu pameti, ali pa nimate ,dojrisov‘ da ste prisiljeni skladati take izmišljotine in kolobocije skupaj, tako da nimajo ne glave ne repa. Omenim Vam, da ravnatelj našega zavoda se ne peča ne z nami, slovenskimi ,,narod-njakarji11 še manje pa se farskimi priliznjenci. Bodi povedano Vama in Vaši farski cunji ,,Zarja" da bi morali biti malo bolj pravični. Kristus je rekel: ,,ljubi svojega bližnjega, kakor samega sebe“ a svojim apostolom: učite pravico in ljubite resnico". Tedaj, Vi dragi gospod Ukmar! Vi niste naslednik Kristusa, kajti kakor urednik Vaše cunje „Zarje" bi morali bolj pravične in resnične stvari pisati. Če Vam kakšen dopisnik kaj lažnjivega piše, bi se vendar morali popred informirati, potem še le pisati! Moram še omeniti pred vso javnostjo, kar ste dozdaj pisali o slovenskih narodnih delavcih, ki so uslužbeni v ladjedelnici pri sv. Marku. Vidi se, da bi radi napravili zgago in prepir med nami, ali tistega cilja ne boste dosegli. Obžalujem Vas, dragi urednik, gospod Ukmar, ki ste ena oseba učena, kajti raztrgali, ste že mnogo hlač popred ste prišli do svojega stanu, ki bi moral biti spoštovan od vsakega priprostega delavca. Mesto tega ste se tako spozabili, da $te postali. lažnjivec in obrekovalec poštenega slovenskega delavstva. Vaš značaj ne bi smel dopustiti kaj tacega, kajti takšnih stvari zamorejo spraviti .skupaj le babe iz Rene ali starega mesta, in ne pa en duhovnik' ki je poklican ljudi podučiti in skrbeti za mir, ne pa zgage delati in prepira med slovenskim delavstvom, s pomočjo Vašega poročevalca! Kedo bo še mogel še kaj verovati'(
Kar pa zadene moje osebe, odgovarjam Vam toliko, da sem priprost in pošten delavec, pa ne lažnjiv, ka-
kakor si ti draga farska cunja ! Hvala Bogu, nisem še imel potrebe od Vas, farska sodrga in tudi ne od dr. Mandiča. Jaz sem še dober sam si prislužit košček kruha in kadar bom imel potrebo, bom šel najprej k dr. Mandiču prosit, kajti dr. Mandič je bolj pravičen mož, nego Vaša farška sodrga ! Za sedaj ostanem vedno na svojem mestu kot član N. 1). O.
Auton Kodela,
elektrotehnik v ladjedelnici pri sv. Marku.
Spodaj podpisani izjavljamo, da ni*®° nikdar imeli kaj opraviti s tukajšnjem nikom „Zarja“ in da je vse, kar piše o®e' njeni list o nar oziroma o razmerah J ladjedelnicah pri sv. Marku in „Strudhollu gola >n —1 podla laž.
TRST, dne 20. januvarja 1910. Rudolf Pregarec, I ran Bonano, A, Gonihd-
*) Z a članke pod tem naslovom odgovaris uredništvo le v kolikor zahteva zakon. .
0<1 govorni urednik : ŠTEFAN KOS. Lastnica in izdajateljica: NARODNA DELAVSKA ORGANIZACIJA v Trstu.
Tiska : TISKARNA ,,EDINOST" v Trstu. ’
* Usi Slovenci v slovensko trgovino!"
V. DOBAUSCHEK
TRST, ul. Giosue Carduccl 11 (prej ul. Torrente), TRST.
Za zmanjšanje v kratkem času svojo sedanjo vel ko zalogo blaga, odločil sem
vse cene zelo znižati.
Obleke za moške in dečke, suknje: Palto,
Ulster, Raglan, jopice, zimske jopiče (sac-chettoni), telovnike, hlače, jopice spodnje hlače, srajce, nog o vice, rokovice, čepice itd.
Ugotavljajo se moške obleke po meri od K 28—80 in z dostavljenega lastnega blaga t. j. samo delo Iv 16, 18 in 20. :::: Častna krojaČniC3>
Govori se slovensko.
Novo pogrebno podjetje
seje preselilo v Corso št. 49. ivogal Trg Goldoni).
Zaloga oprave ulica Massimo D’Azeglio št. 18.
Prireja pogrebe od najprostejše do najelegantnejše
vrste v odprti, kakor tudi v s kristalom zaprtih vozovih.
Ima bogato zalogo vseh potrebščin za mrliče, kakor: kovinaste in lepo okrašene ledene rakvečevlje, vence in umetnih cvetlic, kovine, porcelana in perl.
Bogata zaloga: VOŠČENE SVEČE.	Cene nizke, da se ni bati konkurence.
Za slučaj potrebe se uljudno priporočajo
Telefon št. 1402	HENRICH STIBELJ in drugi.

VELIKA IZBIRA
raznovrstnih oblek
za moške, ženske in otroke. - - - -
Bohinec & €o.
Via detle Tem 2 - TRST - Via S. Lazzaro 17 (za cerkvijo sv. Antona nov.)
Za zimo lepe in dobre suknje, kožuhe itd.
— Priznano nizke, stalne cene, —
POZOR! Člani N. D O. dobijo poseben popust.
%
Delniška
K 10,000.000
Telefon 19-95,
ČEŠKIH HRANILNIC
yss;OSREDNJA BANKA
Podružnica v Trstu — Piazza del Ponterosso 3.
vloge na knjižice.	Premijene vloge
MENJALNICA. - BANČNO TRGOVANJE VSEH VRST. — Centrala denarnih
i	...
zavodov avstro-ogrskih. — Izdaja sirotinsko-varne 4°/0 bančne obligacije.
Vlog okoli:
K 1C 0,000.000
Naslov za torz.: SPOROBANKA.
- JADRANSKA BANKA v TRSTU -
Via della Cassa di Risparmio št. 5 (lastno poslopje).
KUPUJE IN PRODAJA
vrednostne papihje
(RENTE, jBLIGJLCItJE, ZRSTRVJ4R PISMA, PRI d vzRlTETE, DELNICE, SREČRE ,1. t. d.)
____VALUTE Ifi DEVIZE ~r ~~
PREDUJMI NA VREDNOSTNE PAPIRJE IN BLAGO ležeče v javnih skladiščih.
Estoit leme ii iikaso, tena naročila
SflFE-DEPOSITS
Promese k vsem žrebanjem. — Zavarovanje srečk.
Menjalnica
4
Uradne ure ; 9 - 12., 2-30 - 5.30. - Brzojavi: „JADRANSKA“ - Tr.t. - Telefon: 1463 in 973.
II O VLOGE NA KNJIŽICE.
A q — TEKOČI IN ŽIRO RAČUN — VLOŽENI DENAR OBRESTUJE SE OD DNE VLOGE DO DNE VDIGA. : : : STAVBNI KREDITI - KREDITI PROTI DOKUMENTOM VKRCANJA. —-----