GLASILO SOCIALISTIČNE zveze DELOVNEGA LJUDSTVA koprskega okraja KOPER — 20. MAJA 1960 POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Vr LETO IX. — ŠTEV. 21 S PLENUMA OKRAJNEGA ODBORA SZDL V KOPRU Preteklo soboto je v Kopru zasedal plenum Okrajnega odbora SZDL, na katerem je potekala živahna razprava o izpolnjevanju sklepov V. kongresa, o poglobljenih in vsebinsko pestrejših oblikah dela naše najbolj množične politične organizacije ter o pripravah na občinske konference SZDL, ki bodo izvedene do konca juniia. Sklepe V. kongresa in vsebino novega statuta SZDLJ sta izčrpno AKTUALNA TEMA Stanovanjska reform a je imela takoj v začetku nekatere predvidene posledice, ki terjajo določene lik repe. Med take posledice štejemo zlasti zakasnitev pritekanja sredstev v stanovanjske sklade in delno tudi zmanjšanje teh sredstev. Vemo namreč, da zlasti v družinah, kjer prejema več članov, ki so zaposleni, dodatek za povišano najemnino, ostane znaten del tega dodatka za njihovo osebno uporabo in potrošnjo. Stanarina se jim namreč ni toliko povišala, kot se jim je p'ovišal omenjeni dodatek. Toliko manj sredstev pa dobi seveda tudi sklad za gradnjo stanovanj. V nekaterih občinah povzroča to znižanje pritoka sredstev resne skrbi, da ne bi bila ogrožena začrtana gradnja stanovanj. Vendar je to prehodni pojav, ki ga je zakonodajalec ob sprejemanju zakonov s stanovanjskega področja predvidel. Zalo je predvidel tudi način, kako naj bi. se ta pojav postopno odstranil z vedno večjo udeležbo stanovanjskih interesetnov pri gradnji stanovanj. Vsekakor je to razumljivo, če' upoštevamo, da bo odslej s sredstvi razpolagal posameznik, ki jih bo lahko ali delno potrošil za druge namene ali pa vložil v gradnjo stanovanja, ki mu je i potrebno. Skupnost mu bo pri j tem pomagala, vendar pa naj bi i se težišče preneslo postopno na j posameznike. Zaposlene osebe naj torej odslej čimbolj sodelujejo pri gradnji stanovanj. Zakon o finansiranju gradnje stanovanj govori v tej zvezi o predplačilu za stanovanje in dopušča oziroma omogoča razne oblike tega predplačevanja. Predvsem pa se že sedaj v praksi pojavljala dve obliki, in sicer predplačilo za stanovanje v last ali predplačilo v uporabo, glede načina pa omogoča zakon organiziranje predplačil preko občinskih stanovanjskih skladov, zadrug, podjetij, zavodov ali družbenih pravnih oseb. Oblika torej ni va-jia in jo je moči prilagoditi raz-eram na posameznih področjih, Oziroma jo lahko izberejo tisti, ki želijo graditi. Novi zakoni pomenijo tudi prelom zlasti glede načina jinansi-ranja gradnje stanovanj. Načelo je, kot rečeno, da si stanovanja lahko pridobe z varčevanjem, in sicer dolgoročnim in da morajo torej samo s svojimi sredstvi sodelovali pri tej gradnji. Pri tem je treba posebej poudarili, da je bilo zlasti na našem območju glede tega storjenega zelo malo ali nič. Na Koprskem še ni slišati o organiziranju, gradnje stanovanj na novi podlagi in vse se zanaša na. to, da bo občina tako ali tako postopno že zgradila potrebna stanovan ia. Nihče pa. se ne vpraša. ali bo (o možno, kje bodo sredstva na razpolago in podobno. Nekateri kraji. kot. na primer Maribor, je v tem pogledu daleč pred nami in dobro bi bilo vzeti p. vzaled. njihovo iniciativnost in lavnošt. -dt- 0 tolmačila v uvodnih nagovorih dosedanji predsednik OO SZDL tovariš Kajtimir in tajnik Ivan Mavsar. Novo organizacijsko shemo oziroma uustav i novi predsednik 00 SZDL Koper Novi predsednik OO SZDL Gustav Guzej se je rodil leta IDI!) v Teharjih pri Celju v delavski družini. Kot vajenec se je zaposlil v Celjski tiskarni, kjer je kaj kmalu našel stik z napredno usmerjenimi grafičnimi delavci. Pred vojno je kot grafik delal v Ljubljani, med okupacijo pa je na štajerskem sodeloval z aktivisti OF do svojega odhoda v partizane. Ze leta 1911 je bil sprejet v KPS in kot partizan sodeloval v raznih propagandnih in grafičnih partizanskih skupinah. Po osvoboditvi se je zaposlil kot novinar pri Ljudski pravici »ŠT?* -1 Pr" " določene spremembe, ki jih narekuje novi statut, bodo omogočile še več neposrednega stika z najširšimi množicami članstva, tako da bo postala Socialistična zveza še izrazitejša tribuna delovnega ljudstva, kjer bo lahko slednji njen član iniciator novih pobud na vseh področjih našega življenja. Novo in pred,vsem bogatejšo vsebino in nove oblike dela, ki jih bo treba kar najhitreje in dosledno posredovati najširšemu krogu članstva, je uvodoma obrazložil tovariš Kajtimir: — Ze dosedanje delo SZDL se je razvijalo v zelo pestrih in dinamičnih oblikah, kot jih je pač narekoval naš družbeni razvoj in razvoj naše socialistične demokracije. Novi statut pa bo vskladil dejavnost in organizacijske oblike našemu družbenemu razvoju. Kot posebno važen moment lahko smatramo dejstvo, da Socialistična zveza vse bolj povezuje interese posameznika z interesi skupnosti, delovnih kolektivov in komune ter je instrument, ki povezuje in vsklaja koristi posameznikov in skupnosti ter hkrati omogoča kritičnost v ocenjevanju našega dela. S tem postaja SZDL dejansko parlament, preko katerega izražajo državljani svoje predloge, opažanja in podobno. S tem zagotavlja statut tudi nadaljnji razvoj in polet te organi-(Nadaljevanje na 2. strani) 5(2 tea (nMfrci teta, cUag-i t&vauš- 'Bito-! \Jd .-"v! .'• v. ...-v^. ; .. IZ- VOLITVAH NOVE DELAVSKE iSgl i j i □ irnl v Ljubljani, kjer je bil pomo cMk glavnega urednika, minulo leto pa je bil sekretar Občinskega komiteja ZKS in predsednik občinskega odbora SZDL v Piranu. Pred dnevi je bila na pobudo koprske podružnice Društva no-vinaijev biovenije in Okrajnega sindikalnega sveta v Kopru tiskovna konferenca, na kateri so udeleženci — predsednik OSS Franc Klobučar, tajnik dr. Igor Vilfan in referent za ekonomska f vprašanja Marjan Hodžar, odgovarjali novinarjem na nekatera aktualna vprašanja ob volitvah v nove delavske svete. Vprašanje: — Po katerih kriterijih so podjetja spreje- mala kandidate za nove delavske svete? Franc Klobučar: — Kriterij za kandidiranje v nove delavske svete se v bistvu ne razlikuje od prejšnjih. Povsem razumljivo je, da se člani delovnih kolektivov najlaže odločijo za napredne in vsestransko razgledane ljudi. Vprašanje: — Dosedanja praksa je pokazala, da je bilo v organih delavskega upravljanja premalo mladih proizvajalcev in žena. Kakšno POT TITOVE ŠTAFETE PO KOPRSKEM OKRAJU V torek je več tisoč mladink in mladincev, članov množičnih organizacij ter delovnih kolektivov, poneslo skozi koprski okraj šta-fetno palico s pozdravi tovarišu Titu ,za njegov letošnji rojstni dan. Štafeta mladosti je v jutranjih urah stopila na slovenska tla pri Sečovljah. Štafetno palico je v imenu hrvatskega ljudstva izročil slovenskim tekačem predsednik Ljudske madine puljskega okraja Marin Duda z željo, naj ponesejo iskrene čestitke njenih deseltisočev dosedanjih nosilcev ljubljenemu Titu. V Sečovljah je tajnik OLO Koper Črtomir Kolone nagovoril nosilce štafete in množico ljudi. Nosilcem štafete je nato zaželel v imenu vseh pre- f Si, «« bivalcev koprskega okraja srečno pot skozi z zastavami okrašena mesta in vasi tudi sekretar rudniškega komiteja ZKS Roman Kolbel. Prvi so pozdravili množico tekačev in njihovih spremi j eval-cev-članov avto-moto društev v Portorožu, nato v Piranu in Izoli, kjer so govorili predstavniki političnih organizacij, delovnih kolektivov in tudi pionirji italijanskih šol so nositeljem palice izročili čestitke za tovariša Tita. Najbolj množično zborovanje je bilo na Titovem trgu v Kopru, kjer se je zbralo več tisoč mladine in članov delovnih kolektivov, Ko je mestna godba Svobode odigrala pozdravne koračnice, je štafeto mladosti v navzočnosti predsednika Okrajnega odbora SZDL Gustava Guzeja, tehničnega sekretarja OKZKS Jožeta Božiča ter drugih predstavnikov političnih in družbenih organizacij in JLA pozdravil predsednik TVD Partizan Koper Boris Jurca. Nato je prebral poslanico prebivalcev našega okraja z obljubo, da bodo tudi v prihodnje krepko stopali po začrtani poti v socializem in z željo, da bi nas Tito še dolgo vodil v srečnejšo bodočnost. Iz Kopra je zasuta s cvetjem ob navdušenih vzklikih in ploskanju nadaljevala štafeta mladosti pot preko Črnega kala, Kozine, Divače in Sežane, kjer so se zbirale množice ljudi in jo burno pozdravljale, do Štanjela, kjer so prevzeli štafetno palico mladinci in mladinke goriškega okraja. stališče je tu zavzela sindikalna in druge politične organizacije? Frane Klobučar: — Ne bi mogli ravno trditi, da je bilo to razmerje tako kritično. Lahko celo rečem, da je bilo zastopstvo mladih proizvajalcev in žena relativno močno. Od 1568 članov delavskih svetov je bilo kar 1215 delavcev, od tega 255 mladincev in 239 žena. Sedanje razprave po kolektivih pa so pokazale še večje zanimanje žena in mladine za delo samoupravnih organov in to je najboljše jamstvo, da bo odstotek le-teh v bodoče še višji. Največ zanimanja za naloge organov delavskega samoupravljanja so pokazali mladi proizvajalci v LAMA Dekani, v STIL Koper, v izolskem Delamarisu in podjetju »Javor« na Pivki. Vprašanje: — Ali so na teh sestankih kolektivi razpravljali tudi o raznih proizvodnih problemih v podjetjih in kakšni problemi so prevladovali? Dr. Igor Vilfan: — Nedvomno moramo računati s tem, da so bile v vseh naših gospodarskih organizacijah ob razpravah, ki so jih organizirali delavski sveti, tudi sestanki sindikalnih podružnic. Tako so imeli kolektivi priložnost razpravljati celo večkrat o vseh splošnih problemih in še posebej o problemih svojega podjetja, Te razprave so bile v glavnem usmerjene na vprašanja o nalogah in uspehih ter težavah v podjetju, predvsem z vidika dviga storilnosti, kar smatrajo danes vsi kolektivi za primarno nalogo. (Nadaljevanje na 3. strani) iseom eni sest '¿ffc «Sš Ä 0% ñ l: S sprejema Titove štafete minuli torek v Kopru Predsednik republike Tito je na prošnjo direktorja Tanjuga dal izjavo o konferenci šefov štirih držav v Parizu. Izrazil je globoko zaskrbljenost zaradi zadnjih dogodkov, ki so pripeljali sestanek najvišjih do neuspeha. Zaradi tega vlada velika bojazen v večini dežel in vsi narodi čutijo podobno kot naše ljudstvo, ki si že vsa leta prizadeva zagotoviti mir v svetu s krepitvijo duha zaupanja in sodelovanja med narodi. Predsednik republike je med drugim obsodil tudi ZDA zaradi incidenta z letalom nad sovjetskim ozemljem, vendar meni, da ta dogodek ne bi smel vplivati tako usodno na sestanek v Parizu. Izrazil je prepričanje, da bodo odgovorni državniki v situaciji, ki je nastala, vendarle uvideli, da sedaj ni treba gledati na prestiž, marveč si je treba prizadevati. da pride do dejanske rešitve številnih problemov, ki danes zastrupljajo odnose med narodi sveta. (Nadaljevanje s 1. strani) zaelje, 1;1 Ima čedalje širši Krog članstva. Zato je toliko bolj važno, da bo vsebinsko delo organizacije SZDL v prvi vrsti odraz kritičnega ocenjevanja njenega dela in da ho kol najvažnejši družbeni činitoij komune postila uresničevalec vseh naprednih pridobitev zadnjih let — tako na področju delavskega samoupravljanja, stanovanjskih skupnosti, komunalne dejavnosti Itd. Izredne občinske konference SZDL maja in junija bodo imele torej nadvse velik pomen, saj bodo že tukaj oživele in se praktično uveljavile organizacijske spremembe dela SZDL. Le ob jasnih ciljih vsebinske rasti SZDL, ki jih je nakazal V. kongres in ob nadvse skrbnih pripravah in izvedbi teh konferenc je moč računati tudi na uspešno izpolnitev obsežnih nalog v osnovnih cclicah — krajevnih odborih SZDL. To pa bo hkrati jamstvo, da bodo zaživele in se vsestransko uveljavile nove orga- Preteklo nedeljo je bilo v Hr-peljah posvetovanje predsednikov zadružnih svetov, osnovnih organizacij Socialistične zveze in Zveze komunistov, na katerem so razpravljali o izvajanju občinskega družbenega plana, predvsem o vlogi kmetijskih zadrug v pospeševanju kmetijstva na tem področju. Posvetovanja se je udeležil tudi novi predsednik OO SZDL tovariš Gustav Guzej. Na območju občine poslujejo štiri kmetijske zadruge, in sicer v Hrpeljah-Kozini, v Podgradu, v Pregarjah in v Slivju. Vse štiri zadruge si prizadevajo uveljaviti vsaka na svojem področju načela sodobne kmetijske proizvodnje v okviru kooperativnega sistema. Hitrejši razvoj kmetijstva na tem območju pa onemogočajo razne objektivne ovire, med katere spadajo predvsem velika razdrobljenost kmetijskih površin, pomanjkanje investicijskih sredstev in strokovnih kadrov, negotovi organizacijski prijemi in ne nazadnje tudi še konservativnost nekaterih zasebnih kmetijskih proizvajalcev. Kljub temu si kmetijska zadružna dejavnost pod vplivom občinskih gospodarskih forumov in političnih organizacij vztrajno utira pot k ciljem sodobnega kmetijstva. Zadruga v Pregarjah organizira lastno ekonomijo, na kateri je pričela z vzrejo bekonov in sadjerejo. Ko-zinska zadruga goji na pripojenem kmetijskem posestvu Odoli-na plemensko živino, hkrati pa postopoma meliorira na Slavniku 400 ha pašnikov. Zapoznela pomlad in suša sta zadržali dogon goveje živine na poletno pašo konec aprila oziroma v začetku maja. Doslej je zadruga porabila za te pašnike okoli 200 kvintalov umetnih gnojil. Trenutno ureja zbirališče rezervne vode. V zvezi z razširitvijo sadovnjakov v Belci in Klancu ima nekoliko težav s privatniki, Prav tako stremita zadrugi v Podgradu in Slivju k razširitvi površin sadovnjakov in kooperativnega pridelovanja kvalitetnega krompirja. Zborovalci so v razpravi navajali razne ovire in težave pri svojih prizadevanjih. Zelo otežkočena je strojna obdelava površin zaradi kraškega terena. Vedno večja je zadrega glede delovne sile. Kmečka mladina odhaja v tovarne. Neurejene ceste, pomanjkanje vode, pomanj- BERITE IN ŠIRITE »SLOVENSKI JADRAN« rrr ■ ni/acijskc oblike, med katerimi velja omeniti na prvem mestu snovanje podružuic oziroma sekcij SZDL, kar bo omogočilo možnost najširšega sodelovanja množic pri izvajanju nakazanih nalog. Tako bodo v manjših krajih osnovane samostojne podružnice, medtem ko bo v sestavi Krajevnih odborov delovala vrsta sekcij, kjer bodo zastopana vsa področja našega življenja. O osnovnih načelih novega statuta in o novih organizacijskih oblikah je podrobno govoril sekretar OO SZDL Ivan Mavsar. ki je tudi opozoril na dolžnosti komisij v pripravah na občinske konference SZDL ter na važnost proučevanja predloRov OO SZDL, ki slone na smernicah V. kongresa ter natančno določajo bodoči razvoj in nadaljnjo gradnjo našega socialističnega sistema, številne drobne naloge — gospodarske, politične, družbene in druge vsebine, ki predstavljajo v bistvu osrednji sestavni del vsebinskega dela SZDL, naj bodo f T ■ t. K «À ■I'.; ..j* ,r..., "«¿iV-v "•:*'• v' -, V ' •Vil/ * t" "V. V i' * v C. 7 V- - - > m I <• V $ t > 'i m ■iA 4»., 'i ■i i '< kanje razumevanja vaščanov za prostovoljno delo pri urejevanju skupnih lvomunalnih zadev, letos bojazen pred pomanjkanjem krme, vse to vzbuja pri nekaterih kmetih zaskrbljenost in malo-dušnost. Tovariš Guzej je poudaril, da ne kaže gledati na te probleme z malodušnostjo. Moč in rešitev kmetijstva na tem področju je v kooperativnem združevanju. Če ni naravnih pogojev za kmetijsko proizvodnjo velikega obsega, je potrebno stremeti za povečanjem rentabilnosti obstoječih pogojev. Zmanjšanje proizvodnih stroškov bo mogoče le v sodelovanju z zadrugo. Mladini v kmetijstvu je treba ustvariti enake ali še boljše pridobitne pogoje kakor v industriji. Spričo politike zniževanja proizvodnih cen v kmetijstvu, ki mora nujno slediti modernizaciji kmetijstva, preti posameznemu kmetijskemu proizvajalcu neizbežen gospodarski polom. Zagotovitev njegovega obstoja pa je v kooperaciji. Nekdo je predlagal, naj bi na Slavniku obnovili ovčerejo, ki bi bila rentabilnejša kakor živinoreja. Vse kaže, da bodo v bodočnosti zajeta v koncept kmetijstva tega področja v glavnem gozdarstvo, živinoreja in sadjarstvo. Socialistična zveza organizira za nedeljo, 22. t. m., množično delovno akcijo za urejevanje ceste na Tatrah. Računajo na udeležbo 150 do 200 ljudi. Ta cesta je ogromnega pomena za brkinski predel. Posvetovanje je bilo sklicano v glavnem z namenom, da bi pregledali izvajanje v aprilu sprejetih sklepov na konferenci predstavnikov ustanov in organizacij, ki sodelujejo v kmetijskem delu občinskega družbenega plana. Enaka posvetovanja so bila ob istem času tudi v Podgradu in Slivju. J. Z. ploil stalnih in celoletnih razprav vsega članstva organizacije. * J, ■ (¿j Tovariš Mavsar je govoril tudi o vloj;i kadrovskih komisij pri okrajnem in občinskih odborih SZDL, v katerih naj bo čim več neposrednih ; .!*, Vi proizvajalcev, da bo sestav komisij • zares odraz sestave članstva. Zc pred J iJS; prehodom na občinske konference se bodo osnovali tudi posebni inicia- t > tivni odbori bodočih krajevnih odbo- '* . -t . rov, kajti jesenske krajevne konference bodo vsebinsko zelo obsežne, L : ■ ' , . ker bodo na njih formirane posa- - "> . " .''/. ' i /i*' me/ne sekcije oziroma podružnice, . - » '•• fv ki smo jih že omenili. Nedvomno bo *v.-< '. j "A i -•."'■ " pomoč 12-članske komisije, ki so jo Htf, ••• • i- v Sfc izvolili na tem plenu mu za tolmače- .' » , % t>! nje programskih nalog V. kongresa ..'' ' ' in programa OO SZDL. ugodno vpil- ' mL." ^ m\ & vala na potek občinskih konferenc, . ,„* -,-,vv , razen tega pa se bodo člani občinskih odborov lahko seznanili s celotnim gradivom V. kongresa, ki ga bodo dobili konec tega meseca. Na plenumu so delegati soglasno izvolili za novega predsednika OO SZDL tovariša Gustava Guzcja. Tovariš Guzej se je dosedanjemu predsedniku tovarišu Kajtimiru zahvalil „ za njegovo delo v imenu vseh članaV Našim pogumnim varuhom svobodnega neba ob 18. obletnici obstoja Jugoslo-SZDL. VJ.-- — vanskega vojnega letalstva tudi naše iskrene čestitke! OB 50-LETNICI JUGOSLOVANSKEGA LETALSTVA IN 18-LETNICI JVL •"H- JSf V, -H Jugoslovansko letalstvo ima bogato tradicijo. Komaj šest let po prvih poletih Američanov bratov Wright je Slovenec Edvard Rusjan 25. novembra 1909 kot prvi Jugoslovan poletel z letalom. Njemu so sledili Merčep, Sarič, Petrovič in drugi pionirji našega letalstva. Ko je srbska vojska leta 1913 oblegala Skadar je med prvimi 7ia svetu uporabila letalo v vojaške namene. In Mihail Petrovič je bil prva vojna žrtev vojnega letalstva na svetu. Leto 1942 je leto rojstva Jugoslovanskega vojnega letalstva. Bilo je v maju, ko sta narodna heroja Franjo Kluz in Rudi Čaje-vac zaplenila sovražniku dve letali in s tem osnovala temelje partizanskega letalstva. Njuni poleti in bitke v zraku z veliko močnejšim sovražnikom so nav- dušile borce narodnoosvobodilne vojske, okupatorju pa so naznanile, da bo odslej borba še bolj srdita. Komaj slabo leto kasneje so v Livnu že formirali manjše skupine letalcev, ki so osnovali letalsko bazo, od koder so odhajali borci v zavezniška vojaška S « s ffj Urejuje uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik Rastko Bra-daškja. Izhaja vsak petek. Izdaja CZr Primorski tisk Koper. Uredništvo in uprava v Kopru, Cankarjeva 1, telefon 170. Posamezen izvod 10 din. — Letna naročnina 500 din, za tujino 1300 dinarjev aU 3,5 am. dolarja. — Bančni račun 002-70-1-181. Rokopisov in fotografij ne vračamo. — Tisk in klišejl tiskarna CZP »Primorski Uik« Taborniška vez med rojaki Vsak stik z ljudmi, ki se razumejo, je dragocen. Še toliko bolj, če take ljudi loči meja. Tržaški Slovenci se trudijo, da bi ostali povezani z nami. Zato bi bilo prav, če bi jim pri tem pomagali in jih podprli v boju za narodno zavednost. Tržaška taborniška organizacija vceplja že svojim najmlajšim članom ljubezen do materinega jezika in zavest o povezanosti s Slovenci na tej strani meje. Zato so prejšnjo nedeljo taborniki Modrega vala povabili 12 do 14-letne Srebrne galebe iz Kopra, da so skupaj na Proseku tekmovali v postavljanju šotorov in teku na 60 m z zaprekami. Tokrat so zmagali Koprčani, Mladi bori in Rdeče korale, toda to ni tako važno, saj si bo lahko na jesenskem tekmovanju v Kopru priboril prehodno zastavico kdo drugi. Bolj pomembno je, da se na vsakem takem tekmovanju utrjujejo prijateljske vezi med nami in zamejskimi Slovenci in da že tudi najmlajši sodelujejo pri tem. K. Š. Razveseljivo je, da so naša nadaljevanja opisa IIE Osp-Koper vzbudila zanimanje bralcev »Slovenskega Jadrana«. Končno je ta hidroelektrarna res zadeva nas vseh in le s skupnimi močmi nam bo uspelo uresničiti to veliko zamisel. Želeti bi bilo, da bi ta problematika vzbudila zanimanje tudi pri vseh tistih, ki so dolžni skrbeti za nadaljnji, zlasti gospodarski razvoj našega področja, da bodo preskrbeli vse potrebno za čimprejšnjo zgraditev tega kolosalnega objekta. Najprej bomo odgovorili na vpra- ^ Skica pregrade za vodohram v Vrcmah šanje naših bralcev. Vsem tistim, ki Jim umetno jezero potopi stanovanjska in gospodarska poslopja, zgradi država nadomestne objekte. Ker pa Je treba danes vsako novo poslopje zgraditi po sodobnih načelih, za kar so predpisi, dobijo vsi ti oškodovanci po navadi boljše hiše, kot so bile njihove stare. To je sreča v nesreči, če vzamemo, da se vsakdo težko loči od rodne hiše, v kateri se je rodil on ali vrsta njegovih prednikov. Isto velja za gospodarska poslopja in hleve, ki jih ob taki priložnosti zgradijo po najnovejših izkušnjah. Zasčbni In javni lastniki, ki jim bo treba zaradi zajezitve Reke zgraditi nove objekte, so naslednji: Cerkve-nik Anton, Gornje Vreme 35; JDZ — Gornje Vreme 30; Obrez Frančiška, Gornje Ležeče 27; Petrič Olga, Gornje Ležeče; Logar Franc, Buje 3: Si-lica Jožef, Buje 2; Zore Franc, Su-horje 45; Dekleva Leopold, Buje 1; Državno posestvo Ravne, Stara Su-šica 20; Ambrožič Frančiška, Nova Sušica 37; Zeljko Adolf, Mala Pristava 27; Valenčič Matija, Mala Pristava 20; Valenčič Karlo, Mala Pristava 25; Valenčič Neža-Jakob, Nada-nje selo 54; Renico Pavel, Nadanje selo 53: Gustinčič Ana, Jakše; Voina pošta 1889, Spodnje Bitnje; Gardelln roj. Baša Zofija, Spodnje Bitnje 1; Dekleva Josip, Spodnje Bitnje 2; Dekleva Jožica, Spodnje Bitnje 2; Dekleva MIlan, Spodnje Bitnje 3: Ga-šperšič Marija; Valenčič Jože. Spodnje Bitnje 9; Tomšič Leopold, Spodnje Bitnje 8; Cetin Ivan, Športnic Bitnje 4; Grahor Jožef, Spodnie Bitnje 18; Holih Ivan, Prem 2; Nartoh Julija, Spodnje Bitnje 19: Ncmec Pavel, Prem 3; Baje Ivan, Spodnje Bit- nje 2; Selle Andrej, Spodnje Bitnje 20; SLP — Frank Alojz, Zgornje Bitnje 1. Vsi ti podatki kakor tudi vsi dosedanji članki o HE Osp-Koper in o njenih objektih so bili prirejeni po tehničnem poročilu idejnega projekta HE Osp, ki ga je Izdelal glavni projektant inž. Prihoda s svojimi sodelavci pri >.Elektroprojektu« v Ljubljani. Iz istega projekta so tudi objavljene skice in fotografije. Doslej objavljeni članki so verjetno vzbudili največ zanimanja pri prebivalcih doline Reke, zadnjič napovedana nadaljevanja o ureditvi preskrbe s pitno vodo obalnega in višinskega področja občin Koper, Izola in Piran ter o namakanju na teh področjih pa bodo verjetno zanimala tukajšnje prebivalce. Doslej so bile premotrene različne variante odvzema potrebne vode neposredno iz vodostana bodoče hidroelektrarne, medtem Je pa bila postavljena zahteva, naj bo proučena še možnost odvzema že Izrabljene vode elektrarne, torej vode, ki teče izpod turbin. Pri Vodni skupnosti Koper In pri Kmetijskem kombinatu v Skocijanu pravkar izdelujejo še te študije. Ker nam bo dokončna rešitev preskrbe s potrebno vodo za pitje in za namakanje znana šele, ko bodo vse te študije gotove, za sedaj še ne bomo nadaljevali z našimi članki. Ko pa bo to delo opravljeno in ko nam bo lasna vsa zamisel rešitve tega najbolj perečega problema (to bo v začetku druge polovice letošnjega leta), bomo objavili tudi opis vseh potrebnih naprav za najboljšo '•ešitev tega vprašanja. Jarč Inž. Tone oporišča v Italiji in severni Afriki, da bi se izšolali za pilote in mehanike. Prvi kader letalcev pa je 18. avgusta 1944 sestavil našo prvo vojnoletalsko eskadrilo. Najprej sta bili le dve letali, a kasneje so (se formirale vedno večje letalske skupine, ki so neusmiljeno tolkle po sovražniku. Neverjetna in legendarna je bila hrabrost partizanskih pilotov, tako neustrašeni in spretni letalci so bili, da je njihova slava kaj kmalu zajela svet. Najbolj množične in najbolj uspešne borbe so imeli jugoslovanski letalci na reki Dravi, kjer so likvidirali obrambo mostov, preko katerih so se umikale sovražne enote. V splošni ofenzivi narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije so letalci 17 dni brez oddiha bombardirali okupatorjeve divizije in njihova oporišča. Brez strahu so sprejeli vsak boj s številčno močnejšim sovražnikom in zaradi drznosti, srčnosti in brezmejne hrabrosti dosegali zinago za zmago. Res velik je bil doprinos našega mladega vojnega le-talstv a v zadnjih mesecih in tednih za osvoboditev domovine. Po vojni je letalstvo prevzelo nase velike in odgovorne naloge. Predvsem so se vrste letalcev močno razširile, dobili smo nova sodobna letala in vrstilo se je brez števila najtežjih vaj in potrebno je bilo kar najbolj poglobiti študij, da lahko s ponosom zremo na udarno obrambno moč našega letalstva. Vsako leto pomeni velik korak naprej in jugoslovansko vojno letalstvo se vse bolj razvija v skladu z razvojem sodobne tehnike in splošnega gospodarskega napredka. Ko slavimo pomembné obletnice, se radujemo nad uspehi, ki smo jih dosegli. Se posebej pa se veselimo velikih prispeiikov, ki smo jih dali z?a domovino. In prispevki letalcev pri izgradnji in obrambi domovine so veliki, a želje naših pilotov, mehanikov in drugih pripadnikov vojveja letalstva so: budno čuvati sv^boA do in kar najbolj krepiti l'or'»»-n™ duh. Vlado M. Kavčič polkoimik JVL Sovfetslia vesoljslia ladja V nedeljo zjutraj so sovjetski znanstveniki izstrelili vesoljsko ladjo, ki v 91 minutah obkroži Zemljo in nam pošilja dragocene znanstvene podatke o vesolju. Ladja oddaja radijske signale in njena radijska postaja, kakor drugi instrumenti, delujejo s pomočjo kemičnih in sončnih baterij. V ladji je kabina, v kateri je prostor za človeka, ki bi lahko vzdržal dolgotrajni polet v vesolje. Ladja je težka 4544 kg in kroži v oddaljenosti 320 km od Zemlje. Med najvažnejšimi podatki, ki jih zbira, pa so še doslej neznani podatki o vesolju, ki jih bo potrebno proučiti, da bo lahko vanj potoval tudi človek. ZBOR PROIZVAJALCEV ObLO KOPER JE ANALIZIRAL IZVAJANJE DRUŽBENEGA PLANA Na seji zbora proizvajalcev ObLO so pretekli potek analizirali izvajanje družbenega plana v prvem tromesečju. Razen članov zbora proizvajalcev i(i se seje udeležili tudi številni gostje, kar očitno kaže na velik interes in zanimanje državljanov za gospodarske probleme v koprski komuni, O izpolnjevanju gospodarskih nalog vseh vej gospodarstva koprske občine je poročal podpredsednik Marko Rajner. Iz njegovega poročila povzemamo, da je gospodarstvo koprske komune s 16 in pol odstotki izpolnitve letošnjih planskih nalog v prvem tromeseeju v znatnem zaostanku, vendar je po kasnejši analizi in obrazložitvi nekaterih objektivnih momentov, ki so povzročili delno zaostajanje, bilo moč ugotoviti, da so dani vsi pogoji za uspešen zaključek letošnjega planskega leta. V industriji, katere levji delež bremena nosi tovarna TOMOS, so izpolnili v I. tromesečju 15°/o celoletnega plana. Upoštevati pa je treba, da je kolektiv tovarne TOMOS izkoristil v tem razdobju skurpni 14-dnevni dopust, nemalo težav pa so imeli zaradi pomanjkanja deviznih sPedstev za nadomestne dele in zaradi nesolidnega izpolnjevanja pogodb kooperantov. Ker so te težave v glavnem premagane, lahko po zagotovilu predstavnika te tovarne, ki je bil prisoten na seji, računamo na zanesljivo izpolnitev planskih nalog. Navidezno nižji odstotek deleža prvega tromesečja pa gre tudi na račun kvalitetnejših izdelkov, toda kljub temu je indeks proizvodnje v primerjavi z istim ob- dobjem lani za 32 °/o večji. Pač pa je referent opozoril na nedosledno investicijsko politiko nekaterih podjetij, kot na primer v Iplasu in še kje, zato bodo morala vsa takšna podjetja brez odlaganja pospešiti investicijsko vlaganje. V kmetijstvu so izpolnili zaradi izpada kmetijske proizvodnje zgodnjih kultur letošnji plan v prvem tromesečju z 9,3 °/o, vendar tega odstotka ne moremo ocenjevati z realnim celotnim dohodkom te veje gospodarstva. Kljub temu pa terja zaostajanje proizvodnje v kmetijstvu kar najdoslednejše spremljanje proizvodnje in kritično ocenjevanje rezultatov. Tudi plana pogodbenega obdelovanja niso kmetijske organizacije dosegle v celoti, povsod pa je opaziti tudi občutao zaostajanje investicij. KZ Bertoki še najbolj uspešno izpolnjuje svoje naloge. Znatno boljše izpolnjujejo svoje naloge gospodarske obveznosti v gradbeništvu (18,4 °/o), gostinstvu (15 °/o), obrt (25,2 °/o), v trgovini (19,1%), promet (19,3%) in komunalna podjetja z 19,4% izpolnitve letnega plana v I. tromesečju. Sezonski značaj dejavnosti večine teh panog nedvomno zagotavlja rezultate v tekočem obdobju. Ob koncu je po živahni razpravi članov zbora proizvajalcev govoril tudi predsednik ObLO Koper Miran Bertok, ki je med drugim dejal, da je realizacija gospodarskega plana v prvem tromesečju letos v primerjavi z istim obdobjem lani občutno večja, kar je posledica nove tarifne politike. Zal pa je prišlo po odličnih rezultatih v uvajanju in utrjevanju novega sistema nagrajevanja ob koncu preteklega leta do stagnacije in nedavne analize so pokazale, da je prav tukaj iskati glavne rezerve v našem gospodarstvu. Tovariš Bertok je negativno ocenil tudi prešibko zanimanje podjetij za investiranje. Zbor proizvajalcev je na tej seji sprejel vrsto sklepov, ki se nanašajo predvsem na večjo načrtnost v proizvodnji in pri sestavljanju perspektivnih planov. Posebna komisija zbora proizvajalcev pa bo poslala te sklepe in priporočila gospodarskim organizacijam koprske občine. (bb) Postoj lii hitijo i vso naglico graditi motel. Na sliki vidimo, kje so ga meseci zakoličili, zdaj pa je že precej pogledal iz zemlje pred V klubu »Svobode« v Postojni je bilo pretekli petek razširjeno posvetovanje aktiva SZDL pri tukajšnji kmetijski zadrugi, ki se ga je poleg članov zadružnega sveta in upravnega odbora, članov odborov osnovnih organizacij SZDL in krajevnih odborov ter Zaključek mladinske politične šole Pretekli petek so v Dijaškem domu v Postojni zaključili z letošnjo dvomesečno mladinsko politično šolo, ki jo je organiziral občinski komite LMS in ki ji je prisostvovalo okrog 45 slušateljev. Ob zaključku je udeležencem predaval o nedavnem V, kongresu SZDL, ki je zasedal v Beogradu, predsednik CK LMS St. Kranjc. V teku politične šole so se mladinci in mladinke seznanili z vrsto zanimivih tem, med katerimi velja posebno omeniti pomen in oris programa ZKJ, nadalje osnove družbeno ekonomske ureditve FLRJ, temeljna načela naše zunanje politike, mednarodne politične odnose in zunanjo politiko Jugoslavije ter statut in programska načela LMS. predsednikov odborov ZB udeležil tudi sekretar občinskega komiteja ZKS Slavko Černelič. Na zanimivem posvetovanju so med drugim razpravljali tudi o letošnjem sklepanju pogodb s posebnim ozirom na pospeševanje proizvodnje in hkrati s tem na dvig hektarskega donosa in tržnih viškov, nadalje o kooperaciji in bo--dočih nalogah in prizadevanjih postojnske kmetijske zadruge. v vsako primorsko hišo Nadaljevanje s 1. strani) Vprašanje: — Ko smo te dni obiskovali razna večja podjetja, smo videli, da so delovni kolektivi izvolili dosti mladih ljudi v delavske svete. Mlade pa tudi po izkušnjah in znanju v upravljanju. Kakšno pomoč bo nudil tem mladim upravljavcem Okrajni sindikalni svet in ostale naše politične organizacije? Franc Klobučar: — Res je, mladi ljudje se čedalje bolj uveljavljajo, zato tudi vsebuje program sindikalnih organizacij naloge, da jih lahko v podjetju seznanijo z nalogami in delom samoupravnih organov. Izkušnje kažejo, da je takšno izobraževanje najbolj uspešno v sami gospodarski organizaciji. Vsekakor pa bomo nadaljevali z vzgojo mladih kadrov v šoli za družbeno samoupravljanje, ki deluje pri naši okrajni Ljudski univerzi v Kopru ... Dr. Igor Vilfan: K temu je dodati še to, da so prejšnji delavski sveti že lep čas pred iztekom mandatne dobe razmišljali o tem, kako bodo nove člane čim bolje usposobili za nove naloge. Tako so številni interni seminarji sad načrtnega dela. Tukaj ne seznanjajo novih članov delavskih svetov samo z aktualno problematiko podjetij, temveč predvsem z vsebino in metodami dela samoupravnih organov, dalje s predpisi, ki prihajajo za njihovo delo najbolj v poštev, kot na primer delitev dohodka, nagrajevanje in podobno. Franc Klobučar: — Naj podčrtam še to, da je današnjim razpravam o nalogah in vlogi novih organov delavskih svetov zelo dobrodošla analiza, ki so jo občinski in okrajni politični forumi te dni izvedli v petdesetih podjetjih našega okraja. Vprašanje: — Vprašanje kompleksnega nagrajevanja sodi brez dvoma v prvo vrsto nalog delavskih svetov. Zanima nas, katere gospodarske organizacije so ta sistem že usvojile oziroma se približujejo temu cilju? Marjan Ilodžar: — No, res je sedaj že precej gospodarskih organizacij, ki proučujejo kompleksnejši način nagrajevanja, zlasti po plenumu OSS, ki je bil pred nedavnim v Kopru. Seveda imamo tudi že gospodarske organizacije, ki so nagrajevanje po delovnem uspehu že utrdile, tako na primer podjetja Delamaris in Mehanotehnika v Izoli, »Javor« in »Topol« v Ilirski Bistrici oziroma Pivki, Tomos v Kopru in druga. Vprašanje: — Vsi naši napori gredo zdaj v smer, da bi petletni plan izpolnili v štirih letih. Zanima nas, tovariš predsednik, vaše mnenje, kaj lahko poveste novim delav- skim svetom kot napotilo za izpolnitev te naloge? Franc Klobučar: — Predvsem je važno dejstvo, da so dosedanji organi delavskega samoupravljanja že dobro in . dokaj učinkovito realizirali svoje naloge. Rezultat gospodarskih nalog je tedaj očiten že v preseganju planskih obveznosti. Zato ni pretirano trditi, da so novi organi v delavskem samoupravljanju dobili dobro dediščino in da bodo lahko na teh temeljih gradili uspešno naprej. Vse naročnike Slovenskega Jadrana, ki stanujejo na območju Kopra, Izole in Pirana prosimo, da nam čimprej javijo novo ime ulice ali hiž-ne številke, ako je bila ta preimenovana oziroma je nova, ker bodo le tako pismonoše lahko dostavljali naS list pravočasno. Tako se ne bo veS dogajalo, da bi posamezni naročniki prejemali list z zamudo ali pa nekaterih številk sploh ne prejeli. Obvestilo naj bo napisano čitljivo» da bodo naslovi točni. Uprava Slovenskega Jadrana 0 problemih KZ Lokev pri Divači Člani zadružnega sveta, krajevnih odborov SZDL, vaških mladinskih organizacij in krajevnih odborov z območja Kmetijske zadruge Lokev so se preteklo nedeljo sestali na posvetu o problemih svoje kmetijske organizacije. Vseh 75 udeležencev posveta je z zanimanjem sledilo poročilu upravnika Antona Možeta, ki je bilo izhodišče za tehtno razpravo. KZ Lokev šteje danes 277 članov, njeno območje pa obsega vasi Lokev, Prelože, Divačo, Dolnje Ležeče, Gradišče, Brežec, Betanjo, Matavun, Skocjan. Naklo, Dane in Kačiče-Pa-red. Najmanj članov je v Danah, kar pomeni, da so tamkajšnji kmetovalci slabo poučeni oziroma sploh premalo NAS GOSPODARSKI KOMENTAR o o R nO $ KMETIJSKI STROJI ZA ETIOPIJO Med Etiopijo in našo državo je bila sklenjena pogodba, na osnovi katere bomo izvozili razne kmetijske stroje, traktorje in tovorne avtomobile v vrednosti 750 tisoč dolarjev. Največ bo sejalnic, sno-poveznikov, okopalnikov in tudi večja naprava za škropljenje in zalivanje polj. 29 TISOČ ha PLANTAŽNIH SADOVNJAKOV V naslednjih petih letih bodo v Vojvodini posadili več kot 20 tisoč hektarov plantažnih sadovnjakov in Kmetijska banka je že odobrila kredite za začetna dela. Ze letos bodo posadili okrog milijon sadik iz domačih drevesnic, prihodnje leto pa jih bodo morali celo uvoziti. DOMAČI TEKSTILNI STROJI Zagrebška tovarna Tekstllstroj bo letos izdelala 1300 statev, namenjenih našim tekstilnim tovarnam, da jih odslej ne bo potrebno uvažati. Lani je to podjetje izdelalo le 000 različnih statev v skupni vrednosti ene milijarde 184 milijonov dinarjev. Ni potrebno posebej omenjati visokega porasta industrijske proizvodnje v prvih mesecih letošnjega leta, Po majhnem zastoju v januarju se je proizvodnja takoj nato dvignila in sedaj lahko rečemo, da raste iz meseca v mesec. Tak razvoj nam vliva velik pogum, saj se s tem uresničujejo besede, ki jih je pred leti izrekel tovariš Tito, ko je napovedal po prvih letih zatajevanja velik in nezadržen napredek, zlasti pa zboljšanje življenjskih pogojev. Razvoj v tej smeri nam lahko to vse dokazuje. Vzroki za tak razvoj so različni in bi se dotaknili le nekaterih. Predvsem je letos industrija dobro preskrbljena s surovinami in reprodukcijskimi materiali zlasti iz uvoza. To kažejo tudi podatki, ki so sicer v neki meri zaskrbljujoči, ker se je stanje t; naši plačilni bilanci letos precej poslabšalo. Uvoz se je namreč po vrednosti povečal za še enkrat toliko kot lani v istem času in se je s tem naša pasiva kljub znatnemu porastu izvoza povečala. Jasno je, da nam tako -povečanje uvoza ne more bi ti všeč, vendar pa priča- kujemo z vso gotovostjo, da se bo stanje v prihodnjih mesecih izboljšalo. Analize namreč kažejo, da so se zlasti proizvodna podjetja založila za daljši čas s surovinami in drugim, za proizvodnjo potrebnim materialom in bo tako v tem pogledu kasneje odpadla potreba po uvozu. Izvozne možnosti stalno naraščajo in se zlasti izvoz industrijskih.izdelkov veča ter dosega po vrednosti, že dve tretjini vsega izvoza. Drugi vzrok za povečano proizvodnjo je uvajanje novih načinov nagrajevanja po učinku oziroma uspeha pri delu. Ta način se širi in zajema vedno nova in nova podjetja in delovna mesta ter v zadnjem času dobiva odmev celo v upravi, bankah in drugod. V tem pogledu so odprte še velike možnosti, saj imamo na drugi strani še velike in iJedno večje potrebe po proizvodih. Pri tako ugodnem razvoju gospodarstva pa se nekoliko negativno odraža velik porast obratnih sredstev, in sicer v času do konca marca za celih 46 milijard. Vsekakor je tak porast odraz deloma porasta v proizvodnji in v drugih gospodarskih dejavnostih, dalje odraz sezonskih vplivov, ko gospodarske organizacije po sprejetju zaključnih računov razporejajo sredstva in jih uporabljajo za obratna sredstva in podobno. Vendar je porast letos proti predvidevanjem visok ter presega okvire družbenega načrta in kreditne bilance. Nekateri ukrepi pa naj bi to stanje popravili, zlasti pa omogočili podrobno analizo nastalega stanja in predvidenega razvoja. V tej zvezi je treba poudariti, da podjetja še vedno premalo ali nič ne vlagajo v sklad obratnih sredstev, oziroma vlagajo samo toliko, kolikor zahtevajo predpisi. Zato so sedaj naraščala obratna sredstva v glavnem ali 77 % le iz bančnih virov, kar pa ni najbolje, ker pomeni to povečano emisijo denarja in s tem, kolikor ta ni krit s proizvodnjo, tudi slabšanje njegove vrednosti. No, po napovedih so v pripravi predpisi, ki naj bi to stanje bistveno izboljšali in prenesli tudi v tem pogledu težišče na gospodarske organizacije po načelu, da mora gospodarstvo kar samo ustvarjati sredstva tudi za obratne potrebe. -dt- vedo o koristih, ki bi Jih imeli kot člani zadruge. Med vsemi panogami je na območju zadruge na prvem mestu živinoreja. Lani je število govedi naraslo, in Sicer za približno 28 •/• ali za 12 •/• več, kot je predvideval zadružni plan. Ta podatek, združen z dejstvom, da je območje KZ Lokev pravo gnezdo goveda sivorjave pasme, nam pove, kako veliko skrb posvečajo člani zadruge tej donosni panogi, ki je že postala odločno najvažnejši vir dohodkov. Marsikdo bi se začudil, ko bi zvedel, kako mnogi kmetje, posebno v Lokvi in Preložah, na majhnih krpah zemlje redijo tolikšno število govedi. Kaj tu pomeni živinoreja, povedo tudi naslednji podatki o realizaciji plana za lansko leto. Skupna realizacija je znašala 81,5 milijona dinarjeT in je od tega odpadlo na odkup mleka 11,0 milijona, na odkup plemenske živine 24 milijonov, na promet v mesnicah pa 34,5 milijona dinarjev. Je mogoče živinorejsko službo Se izboljšati? Je, zlasti v vaseh izven sedeža zadruge. Pa tudi v Lokvi in Preložah še niso izčrpane vse možnosti. Rešitev je v gnojenju pašnikov in travnikov in v tem pogledu bo treba še marsikaj storiti. Poljedelstvo, kolikor ga je, je pretežno postranska panoga ter je in bo verjetno vedno bolj podrejeno potrebam živinoreje, kar je že opaziti v spremembah kultur v korist krmskim rastlinam. V sadjarstvu je omembe vreden le zadružni nasad 500 višenj in 230 češpelj. Ostalo sadno drevje je staro in dotrajano. Kmetijska zadruga razpolaga z raznimi stroji in orodjem v skupni vrednosti 17 milijonov dinarjev. Skoraj vsa ta sredstva je nabavila sama. Le za traktor in priključke je najela nekaj posojila. Prva leta je mnogo investicij vložila v trgovske in gostinske lokale. Po odtujitvi teh dejavnosti posveča vedno večjo skrb investicijam, namenjenim kmetijski proizvodnji. Tudi na območju to zadruge je opaziti prelivanje prebivalstva iz kmetijstva v industrijo in druge dejavnosti. Ta pojav postavlja pred kmetijsko organizacijo posebno nalogo, to jo skrb za obdelavo zemlje, na kateri je vedno manj delovne sile. Danes ta problem morda še ni tako akuten, vendar je že opazen. S tem v zvezi pa so nakazuje tudi vedno večja nujnost po kooperaciji med zadrugo in kmetovalci. Razprave se je na posvetu udeležil tudi predsednik Občinskega ljudskega odbora Sežana Janko Valentinčič, ki je govoril o perspektivah za razvoj kmetijstva s posebnim poudarkom na vlogi, ki jo morajo pri tem odigrati subjektivne sile na vasi. Tak posvet zadružnega aktiva je MI v nedeljo tudi v Vremah. -or V POSTOJNI ŽIVAHNE PRIPRAVI. NA PRIREDITVI DM Bogat spored za Dan mladosti 2?: î; Tudi Postojna bo v dneh splošnega ljudskega slavja z vrsto prireditev počastila letošnji Dan mladosti in hkrati s tem tudi 08. rojstni dan predsednika Tita. Pri občinskem komiteju LMS so te dni izdelali okvirni program prireditev. ki bo predvidoma trajal od vključno prihodnjega tedna do 29. maja, ko bodo na sporedu zaključne slovesnosti. Kulturno-umetniške skupine Gozdarske srednje šole, gimnazije in garni-zona J LA bodo obiskale Hrušev-je, Studeno, Pivko, Prestranek, liai pwif* tUuç&d... OB 10. OBLETNICI KMETI JSKO-GOSPODARSKE ŠOLE VELIK KMEČKI PRAZNIK V SLOVENSKIH KONJICAH Kol prva v Sloveniji je pred dese timi leti začela v Konjicah delovati Kmetijska gospodarska šola, ki je pomagala vzgajati velik del tiste mladine, ki zavestno in vneto sodeluje pri preobrazbi našega podeželja. Ob deseti obletnici tega sicer skromnega jubileja, se bodo v Konjicah na veliki kmečki svečanosti zbrali vsi dosegljivi letniki, ki so izšli iz te šole. PRVE ČEŠNJE SO' DOZORELE Na novogoriškem trgu so v soboto prodali prve manjše količine zgodnjih češenj, ki so dozorele v okolici Kromberka. Cena za kilogram je bila od 1C0 do 180 dinarjev. Letos dozorevajo goriške češnje zaradi slabega vremena nekoliko pozneje kot druga leta ln letina bo slabša. Medtem ko je po navadi znašal pridelek povprečno več kot 3000 ton, cenijo letošnji pridelek na 2700 ton. Od tega bo okoli 2300 ton tržnih viškov. MiHa1ZŠ3 V RADMOŽANCIH GRADIJO VAŠKI DOM V Radmožanclh so začeli pred kratkim graditi novi vaški dom, v katerem bodo poleg gasilskih prostorov in pisarne uredili tudi večjo dvorano za sestanke in kulturne prireditve. Dom bodo dogradili že v kratkem času, saj dela na gradbišču dnevno preko 20 prostovoljcev. Na novi dom najteže čaka mladina, ki namerava v njem še to pomlad uprizoriti v madžarskem jeziku igro Rumena lilija«. ZAKLJUČEK ŠOLSKEGA LETA Dijaki srednjetehnične metalurške šole na Jesenicah so svečano zaključili šolsko leto. Čeprav so bili lani mnenja, da so bili lanski uspehi najboljši doslej in da jih v prihodnje ne bodo več dosegli, letošnji prav nič ne zaostajajo za temi. Četrti letnik so Izdelali vsi in sicer 5 dijakov z odličnim, 13 s prav dobrim m 5 dijakov z dobrim uspehom. USPEHI IN TEŽAVE KZ VINICA Kmetijska zadruga Vinica je ko-operacijski plan pri krompirju presegla. pri prašičih ga je že skoraj dosegla, pri koruzi in govedu je pa precej pod planom. Sploh imajo vse belokranjske kmetijske zadruge težave s pitanjem in odkupom telet ln goved, ker obstajata še sejma na Vinici in v Metliki Na teh sejmih kupci precej preplačujejo najvišjo odkupno ceno zadruge, ki je z vsemi dodatki 215 dinarjev za kilogram žive teže. Dokler obstajata še ta dva sejma, je zaman govoriti o pogodbenem pitanju goveda in telet v okoliških zadrugah. Planino, Košano in Zagorje, kjer bodo posredovale nekatere glasbene točke s sodelovanjem pionirjev in tamkajšnjih mladincev, 19. maja bo v Postojni javna oddaja »Pokaži, kaj znaš", medtem ko bosta mladinski dramski sekciji iz Slavine in Postojne uprizorili deli »Jezični doktor Pathe-lin in Vzrok . V torek bo komandant postojnske garnizije ge-neralmajor Stevo Rauš sprejel delegacijo komunskih mladinskih aktivistov, nakar bodo v naslednjih dneh sledila številna športna tekmovanja, med katerimi velja vsekakor omeniti le nekatere najznačilnejše prireditve — nogo metni turnir enajstoric postojnske garnizije, gimnazije, LIV ter Gozdarskega šolskega centra, nadalje kros mladosti, demonstracije TVD Partizana po okoliških vaseh z namenom propagiranja telesne kulture in za zaključek 29. maja svečan mimohod po postojnskih ulicah s sodelovanjem družbenih, množičnih, športnih in ostalih organizacij, tabornikov, planincev, Ljudske tehnike. Partizana, vaške mladine in drugih. jn 9 • ¿Va*.-- ■ A'-: ' •. 1 ■.M g r* Ä *„,> - f-- i ¿r -.v-s. mrWBm Poročali smo že o novi koprski godbi na pihala pri DPD Svoboda. Obnesla sc je še posebno tudi te dni — /a občinski praznik koprski' komune v soboto in nedeljo ter ob sprejemu Titove štafete v Kopru. Na sliki: godba sodeluje pri otvoritvi novega otroškega Igrišča minulo soboto v Semedeli Plen kooperacije so presegli Kmetijska zadruga v Ilirski Bistrici je letos sklenila koopera-c:.iske pogodbe s 773 privatnimi proizvajalci in zajela skupno ob- Sveže sape v hrpeijskem podjetju TOS V steklarskem podjetju TOS v Hrpeljah prevladuje priučena delovna sila, ker to pač najbolj ustreza organizaciji dela in proizvodnemu procesu. Pač pa podjetje vzorno skrbi za strokovno izobraževanje delavcev, kar je prišlo najbolj do izraza te dni, ko je 32 tečajnikov po trimesečnem tečaju uspešno opravilo teoretični in praktični izpit. Strokovno usposabljanje mladega steklarskega kadra pa bodo v bodoče opravljali ob pomoči Ljudske tehnike. Mladina podjetja TOS pa je postala aktivnejša tudi izven podjetja, oziroma v svoji mladinski organizaciji. Prav te dni so ustanovili lastno organizacijo Počitniške zveze in do pripralvili program sodelovanja z vaško in šolsko mladino. Ustanovitev te organizacije pa je bila povod, da se je mladina odločila za gradnjo oziroma dograditev športnega igrišča, saj čuti delavska mladina že dlje časa potrebo po športnem izživljanju. Mladina je pripravljena vsa dela na igrišču opraviti sama, le denarja nima za nabavo raznega materiala. Zato upravičeno pričakujejo pomoč občine, ki je mladini priskočila že večkrat na pomoč. Razen tega pa v podjetju TOS posvečajo veliko skrb požarni varnosti. Prav te dni bodo organizirali v podjetju daljši tečaj, ki ga bo vodil strokovnjak. Angelca Debeljak delovanje 884 ha površin. Tako je zadruga izpolnila plan za več kot 103 odstotke. Največ, in to 399 ha, je v kooperacijskem obdelovanju travnikov, medtem ko je krompirjevih nasadov skupno 143 hektarov. Predvideno je, da bodo za obdelavo teh zemljišč porabili 498 tisoč kg raznih gnojil in več deset tisočev kilogramov gnojil za obdelavo 102 hektarov zemlje, ki jih je zadruga dobila iz sklada SLP. Na področju ilirsko-bistriške zadruge pa je v pogodbeni vzreji tudi 273 prašičev, 77 telet in 49 glav plemenske goveje živine. J. Napoved vremena (od 20.—28. maja) Področje visokega zračnega pritiska sc je vrnilo nad Srednjo Evropo in tako se je vreme pri nas ustalilo. Pričakovati je Jasne In tople dni. V popoldanskem času bodo mogoča krajevna poslabšanja. Temperatura bo naraščala, veter: slab jugovzhodnlk. OVIRE PRI IZVAJANJU LETNEGA PLANA V OBČINI HRPELJE Od 2 milijard 250 milijonov 800 tisoč planiranega družbenega bruto proizvoda, kar pomeni 13,9 °/o več kakor v letu 1959, so v hrpeljski občini v prvem četrtletju letos ustvarili 16.8 °/o letnega plana. Zaostanek znaša torej 8,2%. V posameznih gospodarskih panogah je bila v prvih treh mesecih dosežena naslednja realizacija plana: v industriji 16,4%, v kmetijskih zadrugah 12,5%, v gozdarstvu 25 %, v gradbeništvu 16 70, v prometu 24,4 %, v trgo- vini 20,9%, v gostinstvu 21,9% in v obrti 11,6%. V obeh industrijskih obratih (Iplas v Podgradu in TOS v Hrpeljah) je v teku gradnja novih zmogljivosti, kar bo v naslednjih mesecih pospešilo izvrševa- nje plana. Kmetijske zadruge bodo mogle šele v drugem polletju z odkupi in kooperacijo realizirati večji del plana. Gradbeništvo so v prvih mesecih ovirale neugodne vremenske razmere zaradi česar je bilo izgubljenega polovico delovnega časa. Trgovina in gostinstvo izkazujeta v prvem četrtletju najboljše rezultate in bosta letošnji plan z lahkoto dosegla. V obrti je nastal zastoj v glavnem zaradi žagarskega podjetja ;>Jelka« v Kozini, ki nosi nad 50 % družbenega plana celotne obrti v občini. Znano je, da jo žaga lani pogorela, novo zgrajeni objekt pa je pričel obratovati šele konec letošnjega prvega tromesečja. Z začetnimi težavami se bori tudi sušilnica in destilar- V nedeljo sta Pivovarna Laško in Hladilnica Dekani priredili za širok krog ljudi pokušnjo laškega piva in kraškega pršuta. Udeleženci so svoje pripombe na kakovost piva lil pršuta napisali na posebno anketne lisic ln bodo ta napotila služila obema podjetjema pri nadaljnjem delu na v Gradišču, ki je v prvem četrtletju dosegla komaj 10,6 letošnjega plana. Odstotek v treh mesecih izplačanih plač v gospodarskih organizacijah je v očitnem nesorazmerju z odstotkom izvršenega plana proizvodnje. To nesorazmerje bo potrebno v naslednjih mesecih vskladiti. Letošnji proračun občine znaša 87,600.000 dinarjev dohodkov m ravno toliko izdatkov. V prvem četrtletju je bilo realiziranih 24% dohodkov in 19% izdatkov. Nezadovoljiv je dohodek proračunskih dohodkov zlasti po naslednjih postavkah: proračunski prispevek iz osebnega dohodka (16%), davek na dohodek (14%), občinska doklada (7 %), prometni davek zasebnikov in občinski prometni davek (12 %), dopolnilni proračunski prispevek (10%) itd. V zvezi z %T)lačilom davka na dohodek od kmetijstva, ostalih poklicev, občinske doklade in zemljarine ni mogla biti izvršena letna odmera dohodnine, ker ka-. tastrska uprava še ni izdelala osnove za to področje. Prva letošnja akontacija pa je bila predpisana le v višini 25% lanske odmere. Razen tega ima občina tudi še neizterjane dajatve. Da bi občina mogla kriti nujne izdatke v prvem tromesečju, je morala načeti svoj rezervni sklad pri banki in je seveda to posojilo upoštevano pri ugotavljanju odstotka realizacije proračunskih dohodkov v prvem četrtletju. Navedeni podatki so tipičen pojav, ki ga ugotavljajo nemara tudi druge občine vsako leto v prvih mesecih, dokler stvari ne stečejo . Zato občina Hrpelje, ki je znana po dobrem gospodarjenju, lahko tudi letos pričakuje ugodnejše pogoje za realizacijo družbenega plana in proračuna. POSKUSA 19: Postojnska stanovanjska skupnost je te dni prevzeli v varstvo osrednjo mestno otroško igrišče, ki jo bilo zanemarjeno in še v maju so bile njegovo priprave neurejene. Posebno grajo zaslužijo vso tisto organizacije in posamezniki, ki bi morali, pa niso ničesar pokronill za ureditev igrišča. SEN02BCB i: v Mizarskem podjetju v Senožečah so minulo soboto izvolili nov delavski svet ter nov upravni odbor, ob tej pri-loinosll p.i sil pregledali plodim delo kolektiva v zadnjih letih, posebno so po uveljavljanju delavskega samoupravljanja. Mlsl.ui: 2: Letos bodo učenci osnovno šole v Misllčah uredili šolski vrt, na katerem se bodo uvajali v umno in napredno kmetijstvo. Lani so ti učenci uredili pred šolo gredico, na katerih sedaj raste najrazličnejšo cvetje. SEŽANA 3: Občinski ljudski odbor v Sežani bo na Javni licitaciji prodal več stanovanjskih hiš. iil so sedaj družbena last. Za nakup teh hiš vlada v občini veliko zanlm anje, DIVAČA 23: Sestnajststanovanj-ski blok Jugoslovanskih železnic v Divači lio kmalu popolnoma dograjen lil vseljiv. Gradili so ga ioto in pol. Sedaj pa imajo v načrtu gradnjo devotstanovanjskega bloka in tudi pri tej gradnji bo s krediti sodelovala sežanska občina. SE2ANA 107: V sežanski občini je zaposlenih okrog tisoč železničarjev, to Je približno 20 odstotkov vse zaposlene delovne sile. Največ železničarjev, več kot 700, Je zaposlenih v Divači, ki je pomembno železniško križišče z veliko kurilnico. Ker je predvidena decentralizacija železniških podjetij, podpira Obl.O Sežana mnenje železničarjev, naj bi bil sedež bodoče ekonomske enote v Divači, kjer so tudi na razpolago potrebni prostori. ILIRSKA BISTRICA 52: V nedeljo je na pobudo vaškega odbora v Velikem brdu 25S prostovoljnih delavcev nadaljevalo z gradnjo 4,5 lcm dolge ceste. Doslej so že zgradili pol kilometra. ILIRSKA BISTRICA 78: Na osnovni šoli v Ilirski Bistrici so ustanovili pionirsko zadrugo, ki šteje 60 članov. I.o-ti so dobili od KZ Ilirska Bistrica v obdelavo 2 ha zemlje. Na 1,5 ha bodo nasadili čebulo, na ostalem zemljišču pa sadno drevje. ILIRSKA BISTRICA 78: V potih podjetjih na področju ilirsko-bistriške občino so že izvolili nove delavske svete. V nedeljo so volili v Opekarni v Mali Uukovlcl, največjo udeležbo — do 10. ure so volili vsi — pa so zabeležili v Gozdnem gospodarstvu, čeprav so njegovi delavci zaposleni na raztresenih in oddaljenih deloviščih. PIRAN 51-13: Te dni se Jo mudil v Piranu pooblaščenec beograjskega filmskega podjetja »Avala-film«, da bi se dogovoril glede možnosti za snemanje celovečernega umetniškega filma »Ka-rolina Rlječka«. Film bodo snemali predvidoma Julija in avgusta. PORTOROŽ 61-21: Plesna zveza Slovenije je obvestila turistično društvo, da namerava konec Julija organizirati v Portorožu povratni moštvenl dvoboj v klasičnih In latinskih plesih mod plesnimi pari Berna iz Svlce in Ljubljane. Naši plesni pari so pri lanskem prvem srečanju z nasprotnimi pari v Bernu zmagali. PORTOROŽ 61-70: V dneh od 12. do 11. junija ho v >Ljudskom domu« v Portorožu letna skupščina jugoslovanskih luk. Približno 80 udeležencev skupščine iz vseh jugoslovanskih pristanišč ho na tridnevnem zasedanju razpravljalo o vrsti aktualnih problemov naših luk, predvsem o njihovi nadaljnji modernizaciji In o boljših prometnih zvezah z zaledjem. PORTOROŽ 61-0G: V Luciji in Portorožu hitijo z gradbenimi deli na tistih odsekih cest, po katerih bo 29. maja potekala krožna proga za letošnje državno prvenstvo v hitrostni vožnji z motocikll. Na Isti progi Je bilo lani republiško hitrostno prvenstvo. Lani Je zaradi nevarne proge prišlo do nekaj težjih poškodb tekmovalcev, zato si, letos preuredili nekatera najkrltlčnejša mesta na cesti. Tako so odstranili vzdolž ceste Lu clja—Portorož vse cementne to legrafske drogove, v Luciji pa gre prav le dni h koncu gradnja no vega, oziroma močno preloženega cestnega mostu pred gostiščem • Pri prijatelju«. Zaradi prehitre vožnje V nedeljo popoldne sta se peljala z motorjem mimo Zusterne pri Kopru Tržačana Franco Dudine in Robert Suplln. Vozač Dudine je Iz doslej še neznanih vzrokov /uvozil s ceste in se zaletel v obcestni smernik. Težko poškodovanega so ga piepeljali v bolnišnico, kjer pa je drugi dun podlegel poškodbam. Druga nesreča sc je Istega dne zgodila med Spodnjim In Zgornjim Črnim kalom. Na ostrem ovinku je zaneslo avtomobil Tržačana Celsa Co-clanija pod cesto — pet prehitra vožnja — in šest potnikov so morah zaradi občutnih tek Milil poškodb prepeljati v bolnišnico. v vsako hišo Slovenskega Primorj^ KULTURA GTOSVETA i? KULTURA POSVETA * KULTURA PKQSV1TA * KULTOMA PKOSVETA k KULTURA PftGSVETA i? KUITUKA P Ob likovni razstavi Zvesta Apollonija v koprski Mali galeriji V soboto, 14. maja, je bila pod pokroviteljstvom Okrajnega muzeja in Kluba študentov okraja Koper odprta razstava slik in grafik Zvesta Apollonija v Mali galeriji koprskega muzeja. Razstavljenih je bilo 13 olj- in 11 grafik. Apolloniju, čeprav je še študent na Akademiji v Ljubljani, ne moremo odrekati samostojnosti. Na razstavi se je predstavil na različne načine, vsi ti načini pa vendar sestavljajo organično celoto, sedanji umetniški profil mladega slikarja. Posebni mik te razstave je prav v neposrednem, v nenarejenem izrazu razvoja in oblikovanja njegove osebnosti. Nomen est omen. Pri Zvestu Apolloniju in njegovi slikariji pač lahko navajamo ta izrek, pa še kakšnega drugega zraven, kar mu ne gre v škodo. Tako zelo je zrasel iz svoje zemlje, da res ne more biti nezvest samemu sebi in svojim koreninam. Vsekakor to ni samo laskava ugotovitev, temveč lastnost, ki precej pomembno določa njegovo snovanje. V njem se lomi in sedaj še srečno dopolnjuje dvoje hotenj: oblikovno, mediteransko in pa izrazno, kontinentalno slovensko. Njegove pokrajine so zasnovane v rahlo naivnem, oblikovno čisto izraženem razpoloženju do sveta, nokturni pa odkrivajo moč čaro-lij, neizrazlj ivo skrivnost nečesa, kar občutimo, a vendar ne moremo uloviti v jasne, koncizne oblike. Iz formalistične študije dveh predmetov, svetilke in kitare, se je razvila kompozicija, ki skriva za svojimi oblikami resen samogovor. Abstraktna mo-notipija Praznik je urejena, zelo uravnotežena podoba notranje idile, ki pa se v naslednjem hipu, v sliki Po prazniku, sprevrže v tihožitje dvoma in negacije, toda ne obupa. Konji v dinamičnih pozah na zvihranem obzorju, biki s toreri in brez njih so motivi, ki so moderni umetnosti pri srcu. Tudi vsebinska teža je v njih. Prikladni, so, kadar je treba dati izraza nekim večnim problemom, ki so verjetno danes še posebej očiti, problemom snovi in duha. Apolloniju so ravno grafike s tega motivnega področja posebno uspele. Ob robu povedano: biko-borbe in arena s svojimi silhu-etnimi oblikami na kontrastnem ozadju dajejo slutiti tudi sled zanimanja za rimsko antiko. In vzori? Cemu bi govorili o njih. Človek, posebno mlad človek, vidi in opazi okrog sebe marsikaj, se trudi, da bi to postalo njegova last, marsičesa tudi ne sprejme in ne priznava. Toda, ko ocenjujemo ta prizadevanja, je bistveno merilo namen in ustvaritev. Apollonio je toliko samosvoj, da vzore pri njegovih m (J Založba »Obzorja« KRIZI OB PROGI Češki pisatelj Zdenelt Pluhar, mojster realističnega in psihološkega poglobljenega pisanja, je napisal po "rugi svetovni vojni roman KRIŽI B PROGI. Prav kmalu so delo pre-edli v številne jezike (v slovenščino za založbo Obzorja Jan Baukart). S prizadetostjo naprednega človeka 20. stoletja opisuje avtor razmere v Združenih državah Amerike kmalu po secesijski vojni, graditev trans-kontinentalne železnice in usodo številnih graditeljev, ki so se tu zbrali z vseh vetrov. Glavni junaki so seveda češki izseljenci — Katrin, Stelan in David. Ista založba je poslala na knjižni trg zadnjo knjigo velike trilogije Theodorja Plievierja BERLIN. Tretji del je prevedel Ivo Petrič. Dejanje zadnje knjige je postavil v okvir spomladanskih vojnih dogodkov leta 1945. Ko je bila Rdečearmejcem pot do Berlina odprta, so se Nemci še vedno upirali z vsemi silami in rezervami. Pošastno bitko za Berlin so pripravili Rusi hkrati z več strani in deset-tisoči sovjetskih topov vseh kalibrov so bruhali ogenj na to gnezdo nacizma. Pisatelj pa ne konča opisovanja z dnevom, ko se je razvila na Reichstagu sovjetska zastava, ampak z dramatično silo opisuje še nadalje vso silo dogodkov, ki bodo ostali v svareč memento še mnogim rodovom. Vso svojo pozornost pa je posvetil Pllevier v vseh treh knjigah človek« in njegovi strahotni usodi sredi voj-effa roeteža ter ostro obsodil vojno ot zločin, delih sicer občutimo, ne moremo mu jih pa očitati. Ne kiti se in ne poveličuje. Vse, kar se je naučil in se še bo naučil, prispeva le h kvaliteti lastnega izraza in mu služi kot sredstvo, da se bo izbraneje in močneje izražal. Tudi potreba je v tem vzorovanju. Ne zavedamo se namreč samo svoje okolice, vidnega in trdnega sveta okrog nas, ki nas impresio-nira, važno je tudi drugo, tisto, kar se dogaja v nas in kar zahteva tudi svojega izraza. To drugo pa je delikatna tema, vsekakor resničnost druge vrste, ki se je loteva z bolj občutljivimi in manj otipljivimi besedami, ki pa so prav tako resnične in doživete. Licentia poetica dopušča široko področje, vendar je le okus tisti, ki izbira, in zmogljivost, ki oblikuje. Apollonio ima pri tem poslu doslej kar srečno roko. Ob koncu še nekaj. Ni prazno leporečje tisto, kar je zapisano kot motto njegovi razstavi: Kdor občuti žlahtnost naše zemlje in zalet časa, v katerem živimo, temu bo razstava novo doživetje in lep obet za jutrišnji dan. Majda Frelih PREMIERA SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA V TRSTU — Godal-Grautoff: NIMFA IZ CENTRALNEGA PARKA POSVET PROSVETNIH DELAVCEV-KOMUNISTOV V SEŽANI O tem, kako važna je vloga prosvetnih delavcev, ki jim je družba zaupala vzgojo otrok, je bilo že mnogo povedanega in napisanega. Kaj o tem mislijo prosvetni delavci-komu-nisti, smo slišali tudi na posvetu, ki je bil pred nedavnim v Sežani in so se ga v velikem številu udeležili učitelji, člani ZKS z območja sežanske občine. Posveta sta se udeležila tudi predsednik Občinskega odbora SZDL Sežana Mirko Jelerčič in član Okrajnega odbora SZDL Oskar Venturini. Uvodni referat je imel Armid Novak, upravitelj osnovne šole v Divači, ki je poudaril, da je vzgojni smoter šole, vzgojiti vsestransko razvito osebnost z znanstvenim svetovnim nazorom, z odlikami socialističnega humanizma, kritičnim mišljenjem in s sposobnostjo moralnega presojanja odnosov med ljudmi, s čutom pravičnosti v pogledu delitve dela in upoštevanja enakopravnosti med spoloma v družini in družbi, z razvito zavestjo družbene odgovornosti in discipliniranosti. V to smer teži tudi šolska reforma, ki jo morajo izvesti sami prosvetni delavci. Tovariš Novak se je dalje dotaknil problemov v zvezi z nalogami učiteljskih zborov, ki se morajo strokovno in ideološko dvigati in izpopolnjevati. Nujno je bilo najti ustrezno in primerno obliko ideološkega študija, ki naj bi prosvetnim delavcem širil ideološko in politično obzorje in jim posredoval bogate Izkušnje iz družbenega življenja in razvoja. Nenehna skrb učiteljskih zborov mora biti posvečena tudi organom družbenega upravljanja na področju šolstva, to je šolskim odborom. Šolske odbore je treba zainteresirati, da se zanimajo prav tako za vzgojne, kakor za materialne probleme šol. Ne nazadnje naj bi se o šolskih problemih razpravljalo — in to vedno več — tudi na sestankih SZDL in krajevnih odborov. Razprava na posvetu je pokazala nujno potrebo, da se prosvetni de-lavci-komunisti često sestanejo in se pogovorijo o problemih, ki jih srečujejo pri vsakodnevnem delu na šoli in izven nje. Vsekakor bi ne bilo napak, če bi razprava potekala po določenem programu, ker bo v tem več garancije, da bodo tudi zaključki Na letošnjem mednarodnem filmskem restivalu v Cannesu je doživel naš film DEVETI KROG lep uspeh. Občinstvo je ploskalo ob predvajanju, po končani predstavi pa je množica ljudi in fotoreporterjev čakala naše tri mlade igralce. Drugi dan so kritiki pisali, da jc ta film Jugoslaviji v čast in da nam priznavajo dostojno vrednost v svetovni areni. Pisali so sicer tudi o napakah filma, toda obenem so pristavili, da mu s tem ne jemljejo vrednosti in so rekli, da pomeni ta film »novi val z Vzoda« in da bi bili Francozi veseli, če bi bil njihov »novi val« tako human in iskren, kot je Stigličev film. Posebno so navdušili tako gledalce kot kritike naši trije mladi igralci Dušica 2egarac (na sliki), Beba Lončar in Boris Dvornik, Dušico Zega-rac so primerjali z mlado Američanko Millie Perkins v vlogi Ane Frank in dajali prednost Zegarčevi, drugi pa so jo imenovali jugoslovansko Tatjano Samojlovo. S posebno simpatijo so še zabeležili izjavo »nove zvezde, ki je podelila največ avto-gramov«, da se kljub uspešnemu de-butu ne namerava posvetiti filmu, ampak še dalje študirati medicino. Seveda so po uspešni predstavi postali tako trije mladi igralci, kot tudi režiser Stiglic plen fotoreporterjev, radijskih in televizijskih ljudi v Cannesu. Film že predvajajo tudi v naših mestih in doživlja prav tako lepe uspehe. Preteklo soboto je bila v tržaškem Avditoriju premiera in v nedeljo repriza fantastične komedije v treh dejanjih NIMFA IZ CENTRALNEGA PARKA. Avtorja Eric Godal in Christiane Grau-toff, verjetno Američana — toč-nejših podatkov pa ni najti niti v novejših leksikonih, niti nam jih ni posredoval gledališki list, ker tokrat ni izšel — sta svoje delo zasnovala kot satiro na današnjo družbo in tehnični napredek, ki ljudem ni prinesel osebne sreče in miru. Delo bi komaj 'lahko imenovali komedija, ker za •-fo ni dovolj nekaj šal in alegorij, ali majhen vložek dveh zabavnih starih ribičev pa tudi satiro ne, ker je puščica zelo malo priostrena in povrhu že obzirno zavita v debelo plast obveznih družbenih konvencionalnosti. Tudi tistih rahlih očitkov avtorja nista izrekla naravnost, ampak sta jih položila v usta nimfe, bitja iz grškega bajeslovja, ki se čudežno znajde v današnji Ameriki in s preprosto nevednostjo, osuplostjo ter celo z bojaznijo spremlja današnje dosežke, spoznava živčno razrvane ljudi in njihovo pehanje za košček življenjske sreče. To vse jo tako zelo prestraši, da svojega očeta, morskega boga Pozejdona prosi za zaščito in se vrne v morje. Moderni človek pa ostane na bregu, razdvojen in nesrečen s svojimi sanjami o nekdanjem svetu. Igra »Nimfa iz centralnega parka« je bila izvajana prvič v slovenščini — v tekoč pogovorni jezik jo je prevedel Ivan Šavli, — tržaško uprizoritev pa je režiral mladi Adrijan Rustja in je to bil njegov režijski debut. Opravil ga je dobro, dokazal, da je njegovo gledališko znanje in poznavanje odra solidno. Predstava, ki"jo je pripravil, je tekla gladko, v pravilnem in enakomernem komedijskem tempu, Za enovitost predstave imajo zasluge seveda v glavni meri igralci, ki so doumeli, da morajo kljub, ali pa prav zaradi nezahtevnosti samega dela, ustvariti čim boljše kreacije. To jim je uspelo v največji meri. Prisrčen lik preproste in lepe nimfe je ustvarila Bogdana Bra-tuževa, sodobnega pisatelja, obteženega s problemi današnjega človeka Stane Starešinič, mon-deno žensko slušatelj ica igralske šole Nerina Drašičeva,.kratkovidnega in nekoliko nervoznega, vendar pa človeško toplega psihiatra Rado Nakrst, njegovega asistenta, zdravnika, ki so mu tuja etična načela, Julij Guštin, dobro in nesrečno dekle, tajnico in bolničarko Zlata Rodoškova, tipičnega policijskega narednika Danilo . Turk, živčno bolno pacientko' gostja Valerija Silova in končno edina vedra, komedijska lika, stara veseljaka, krepka v »najlepših letih« Modest Sancin in Justo Košuta. Okusna scena Svete Jovanoviča je primerno dopolnjevala vzdušje in bila primeren okvir sproščeni razgibanosti na odru. Z. L, S ® i * v vsako nrimorsko hišo ŠE EN POMEMBEN DOGODEK OB OBČINSKEM PRAZNIKU stvarni in praktični. Med številnimi proslavami ob letošnjem občinskem prazniku lahko zabeležimo še en pomemben dogodek na kulturnem področju: preselitev koprske Ljudske knjižnice v novo adaptirane prostore v Verdijevi ulici. Za vse, ki poznamo dosedanje težave Ljudske knjižnice in vemo, da se v utesnjenih in neprimernih prostorih ni mogla razviti in najti ustrezno pot, jc bila svečana otvoritev novih prostorov v nedeljo, 15. t. m. še posebno razveseljivo dejstvo. Ta zamotani problem — pomanjkanje prostora — je uspelo rešiti z izrednim razumevanjem in pomočjo predsednika koprskega ObLO tovariša Mirana Bertoka, uresničil pa je zamisel (idealno v danih pogojih) inž. Mitja Modic. Novi prostori so sodobno in okusno opremljeni, dovolj svetli in privlačni za bralca, izkoriščeni v maksimalno funkcionalnost. Večja čitalnica bi bila idealno dopolnilo, pa je zanjo žal zmanjkalo prostora. Ob navzočnosti številnih javnih in kulturnih delavcev, predstavnikov OLO in ObLO Koper je predsednica občinskega Sveta za prosveto in kulturo tovariSica Marta Trobec izročila nove prostore v nadaljnjo upravo prizadevni upravnici Alenki Fagane-lijevi in upravnemu odboru. V svojem govoru jo na kratko spregovorila o štiriletnem historiatu knjižnice, iz katerega je bila razvidna nje- knjig in bralcev ter zagotovljene materialne osnove. To priložnost so obenem izrabili za skromen izraz priznanja trem Ijud-skoprosvetnim delavcem po naših vaseh. V imenu občinskega Sveta Svobod in PD so prejeli nagrado tovariši Karlo Valentič iz Ccžarjev, Ivan Cah-Iskra iz Škofij in Leander Cunja tudi iz Škofij. Prav tako so dobili nagrado štirje učitelji, ki imajo največ zaslug za uspešno poslovanje potujočih knjižnic. To so tovarišice Zor-ka Lašček iz Pregare, Silva Bencina iz Dekanov in Justa Kleibenzettel iz Pridvora ter tovariš Edvard Krbav-čič iz Gračišča. Znano nam je, kako pomembno vlogo mora odigrati knjižnica pri vzgoji in izobraževanju, posebno T obdobju, ko so stremljenja družbe usmerjena v razširjanje in poglabljanje znanja, teoretičnega in praktičnega, na vseh področjih. Naši ljudje radi bero. Berejo intelektualci, prav tako kot delavci in kmetje. Eni več drugi manj, nekateri se zadovoljijo z lahkotnim leposlovnim delom, drugi segajo po strokovni, znanstveni in podobni literaturi. Knjižnica mora vsem ustreči. Prepričani smo, da bo v novih prostorih še bolj izpolnjevala svojo nalogo, še izboljšala svojo organizacijo in vsebino, razširila svojo dejavnost, obogatila knjižni fond ter tako v našem celotnem družbenem razvoju zavzela mesto, ki ji pripada. Z. L. PRIREDITEV BALETNE ŠOLE PIRANSKE SVOBODE —er na uenehna rast, vedno večje število Prizor iz fantastične komedije E. Godala in C. Grautoffa NIMFA IZ CENTRALNEGA PARKA v uprizoritvi SNG Trst v režiji Adrijana Rustje. Premiera jc bila v soboto, 14. t. m. v Avditoriju v Trstu Razveseljivo dejstvo je, da imamo vedno več baletnih šol, kjer dobiva naša mladina prepo-trebno dopolnilno estetsko vzgojo. Razen koprske Baletne šole, za katero vemo, da že vrsto let uspešno deluje pri Okrajnem svetu Svobod in PD, se letos uveljavljata že tudi baletni šoli v Izoli in Piranu, pod okriljem občinskih svetov Svobod in PD. V Piranu je začela baletna šola s sistematičnim delom komaj novembra 1959. In že po teh nekaj mesecih se je predstavila občinstvu s pantomimo SNEGULJ-ČICA v koreografiji Stanislava Hitija. To so prvi koraki, pravi baletni mojster, ki sem jih povezal v celoto in v tem kratkem času se ni dalo kaj več napraviti. Snov je pač izbral iz priljubljene in znane pravljične motivike in jo glasbeno opremil s kratkimi skladbami znanih avtorjev, dojemljivih in razumljivih mladini. Glasbeno spremljavo, skladbe Čajkovskega, Beethovna, Kaba-levskega, Bartoka, Rossija in Gračaninova je izvajala naša znana pianistka Ivanka Lipoglav-škova. Male in malce večje gojenke piranske Baletne šole — Tanja Prah, Sonja Grobovšek, Lidija Pogačar, Janja Bobnar, Vanda Tavčar, Sonja Doltar, Janda Ba-tistič, Nataša Kuselj, Tatjana Barille, Eleonora Ukmar, Magda Mikše, Ariana Jukič, Tatjana Po-lajner, Nevenka Kovačič, Sonja Tajnšek, Alenka Maruško, Anu-ška Kristan in Magda Jankovič — so s plesnimi gibi in mimiko pričarale na oder znano pravljico o lepi pastorki, hudobni mačehi, dobrih palčkih. in drugih pravljičnih bitjih. Poslušalci so jih nagradili s ploskanjem za ves trud in uspeh. Posebno hvaležno občinstvo so bili v nedeljo pri treh predstavah otroci iz Portoroža, Pirana in okolice. Premiera je bila v soboto, 14. t. m. v Ljudskem domu v Portorožu. SARTRE V JUGOSLAVIJI Francoski književnik Jean Paul Sartre je obiskal Jugoslavijo kot gost jugoslovanskih književnikov. V Beogradu si je v Jugoslovanskem dramskem gledališču ogledal uprizoritev svojega dela »Izgnanci iz Altone« in Krleževo dramo »Aretej*. V razgovorih s književniki je Sartre govoril o funkciji literature v družbi, ki se spreminja, o stališču književnika do dogodkov v državi, v kateri ustvarja in podobno. Rekel je, da bo v svojih avtobiografskih zapiskih koristil spoznanja, do katerih je prišel pri nas. V Beogradu je Sartra sprejel tudi predsednik Josip Broz-Tito, v Zagrebu pa ga je sprejel na železniški postaji predsednik Zveze književnikov Jugoslavije Miroslav Krleža. ^■N OVO NA KNJIŽNI POLICI i NOVO NA K N J S Ž N I P O L ! C 1 i MOVO NA KNJIŽNI POUCI^ ZDENÉK PLUHAU a področju družbenega samoupravljanja in uživa vse prednosti kolektivne vzgoje. Da, samo v takem, sodobnem zavodu, se je lahko uveljavila šolska reforma v neokrnjenem smislu. To pa je tudi osnovni pogoj, da bomo v naših podjetjih in tovarnah odpravili pereče vprašanje dobrega kvalificiranega kadra. Jamstvo za to je vsestranska vzgoja, ki jo naši vajenci hudo pogrešajo, to p?, duši polet te mladine v njihovi najbolj občutljivi življenjski dobi. Kaj torej menijo upravniki naših vajenskih šol o tem vprašanju: . '' ALBERT BREGANT, upravnik vajenske šole v Sežani: — Delo vajencev je Cesto enostransko in redno beležimo primere izkoriščanja te mladine. Zgodi se na primer, da v kakšnem mizarskem podjetju vajenec vse leto samo polira. Kakšno je njegovo strokovno znanje po končanem uku, ni težko ugotoviti. Sicer pa je sedanja organizacija uka vajencev že stvar preteklosti. Industrija potrebuje predvsem priučeno delovno silo in ker ni več daleč dan, ko bomo industrializirali tudi naše področje, bo prišla za vzgojo kvalificiranega kadra v poštev edinole industrijska šola. . . Tako tovariš Bregant, ki ima na šoli 47 vajencev vseh poklicev in je edina stalna moč. Po poklicih prevladujejo med vajenci mizarji, radio-monterji in kovinarji, medtem ko se vajenci v živilski stroki in avtome-haničarji izpopolnjujejo v teoriji na trimesečnih tečajih. Aktivnost vajencev izven šole je minimalna. Pač. pa se vajenci skrbno pripravljajo na svoj praznik. Na tej šoli kot ob naših kasnejših obiskih smo zvedeli, da je sedanji učili načrt bolj življenjski, kar je pripisati predvsem novemu predmetu — družbeno-ekonomski vzgoji. 6-članski šolski odbor pa se bo moral šele vživeti v svoje delo in tovariš Bregant meni, da je dveletna mandatna doba za ta organ v vajenskih šolah prekratka. Podobno mnenje smo slišali tudi na ostalih šolah. VLADO MAKAROVIC, upravnik vajenske šole v Postojni: — Predvsem v večjih podjetjih je strokovno izobraževanje vajencev na nizki ravni. Našemu gospodarskemu razvoju bolje ustrezajo industrijske šole, kjer je praktični in teoretični pouk povezan in neposreden. Kljub temu pa bo priliv vajencev v prihodnjih letih še večji, ker bodo nekatera podjetja, ki so sedaj v izgradnji, povečala obseg proizvodnje. Hudo pogrešamo šolsko delavnico, toda naša vajenska mladina poskuša to pomanjkljivost nadomestiti v tovarni, podjetju ... Tudi sicer je vajenska mladina v Postojni dokaj napredna. Močan aktiv mladine uveljavlja svoj ugled tudi izven šole, predvsem na športnem področju. Vajenci pa so s pomočjo vodstva šole že navezali stike z delavskimi sveti in se radi udeležujejo sej tega organa kot opazovalci, Zal pa je šola, ki gostuje v prostorih gimnazije, deležna prešibke materialne pomoči podjetij. Pozabljajo pač, da vzgaja ta šola 115 vajencev za gospodarstvo postojnske občine. FRANC ZELE, upravnik vajenske šole v Ilirski Bistrici: — Praktično delo in pouk vajencev na šoli bo treba vskladiti, kar pa je zaradi nekaterih objektivnih težav težko izvedljivo. Prej ali slej moramo računati na ustanavljanje industrijskih šol. Tudi pomanjkljiva šolska izobrazba naših uCcncev ovira delo šole. Pohvaliti pa moram naša podjetja, predvsem lesno industrijo, pomoč ObLO Ilirska Bistrica in podporo Okrajne obrtne zbornice v Kopru. Ni nam težko ugotoviti, da dela vajenska šola v Ilirski Bistrici v najtežjih pogojih, šele preselitev v sedanjo osnovno šolo jim bo omogočila bolj sistematično delo. Sicer pa je šola že opremljena z delavnico, toda v sedanjih zasilnih prostorih je načrtno delo zelo otežkočeno. Pred nedavnim so vajenci priredili tudi prvo razstavo svojih izdelkov, ki je prijetno presenetila številne obiskovalce. Tudi komisija Obrtne zbornice v Kopru je izrekla priznanje ilir-skobistriški vajenski mladini. Kljub temu, da je upravnik edina stalna moč na tej šoli, ima mladina v prostem času priložnost vsestranskega dela izven šole. S časom pa so tudi tukaj na tesnem, kajti številni vajenci se uče svojih strok celo v Reki. Prof. FRANC tomšic, upravnik vajenske šole v Izoli: — Vajenske šole lahko uspevajo le ob dobri organizaciji dela. Zal podjetja našim vajencem ne nudijo sistematične strokovne vzgoje. Razen v Tomosu, kjer imajo lastno delavnico za vajence in v CZP Primorski tisk, ne nudijo skoraj nikjer tej mladini organizirano vodenega uka. Menim, da bodo podjetja morala bolj dosledno upoštevati dejstvo, da zahteva naš nagli gospodarski razvoj več tehničnega znanja. Vskladitev teoretičnega in praktičnega pouka, večje zanimanje podjetij za delo vajencev, urejanje šolskih delavnic, upoštevanje predpisov p zaščiti vajencev ter seznanjanje te mladine z vlogo in nalogami družbenega upravljanja sodi med prve naloge podjetij v odnosih do vajencev. Dokaj težav ima šola tudi zaradi pomanjkanja sredstev, kajti tukaj vzgajamo kader za več občin, zato s prispevkom naše občine ne moremo kriti vseh stroškov in uresničiti nekaterih načrtov .. . Kot smo ugotovili, je šolska, oziroma demonstrativna delavnica deležna največje skrbi vodstva sole. Upajo, da bodo to zamisel lahko kmalu uresničili, sicer pa bi morala tudi podjetja, katerih vajenci obiskujejo to šolo, priskočiti prizadevnemu vodstvu šole na pomoč. Ugotovili smo tudi, da sodi vajenska šola v Izoli med odlično organizirane šole, ima celo stalni učni kader. 184 vajencev te šole ima tudi razredne skupnosti, ki so z aktivom mladinske organizacije vodstvu šole v veliko pomoč. Kot na vseh ostalih vajenskih šolah tudi tukaj nimajo večjih vzgojnih problemov, vajenci vseh strok pa uspešno nastopajo na raznih razstavah s svojimi izdelki. Na mednarodnem obrtniškem sejmu v Beogradu so 1958. leta prejeli za razstavljene izdelke srebrno medaljo, tri zlate pa so prejeli posamezniki. Tudi sedanje priprave na razstavo kažejo, da bodo vajenci izolske vajenske šole pripravili obiskovalcem tudi letos prijetno presenečenje. Naš neposredni stik z vajensko mladino in vodstvi vajenskih šol je torej pokazal na številne pomanjkljivosti v izpolnjevanju osnovnega načela strokovnega izobraževanja mladih kadrov. Sicer ni moč zanikati, da si vodstva vajenskih šol po vseh svojih možnostih prizadevajo slediti nalogam in ciljem našega strokovnega šolstva, vendar je delež, ki ga prispeva večina podjetij, domala neznaten. Le ob vsestranski Marjan je v »Telekomunikacijah« v Sežani šele prvo leto vajenec, toda njegovo strokovno znanje je povsem zadovoljivo. Podjetje, posveča namreč svojim mladim kadrom vso pozornost in skrb podpori našim vajenskim šolam lahko računamo na določene spremembe v sistemu in organizaciji strokovnega izobraževanja mladine, kot to terjajo potrebe sodobne proizvodnje. Ob tehničnih predmetih pa bo morala dobiti globljo vsebino tudi družbe-no-ekonomska vzgoja mladih kadrov — ker bo le takšna — strokovno dobro podkovana in z naprednimi idejami prežeta mladina lahko uspešno nadaljevala zahtevno delo svojih prednikov. BORO BOROVIC PRIZNANJE VAJENCEM Delavski svet CZP Primorski tisk v Kopru je za vzpodbudo pri uku vajencev v tiskarni in trgovini podjetja v zvezi s posebnim pravilnikom sklenil, da vsako leto za Dan vajencev podeli tri nagrade (prva 10.000, druga 7.500 in tretja 5,000 dinarjev) trem najbolj prizadevnim in pri strokovnem pouku najboljšim svojim vajencem. Obči pogoj za podelitev katerekoli nagrade pa je v tem, da vajenec v prvem semestru v vajenski šoli nima nobene nezadostne ocene ter da je vzornega vedenja. DAN MLADOSTI V SEŽANI Osrednja občinska proslava Dneva mladosti v sežanski občini bo v nedeljo, 22. maja v Sežani. Ob osmih zjutraj se bodo začele razne tekme: v odbojki nastopajo moške ekipe mestnih reprezentanc Sežane, Izole, Kopra in »Bora« iz Trsta; v skokih, tekih in streljanju z zračno puško sodeluje več osnovnih šol iz občine; pionirji se bodo pomerili tudi med 4 ognji; medtem bo potekala še ocenjevalna vožnja pionirjev v spoznavanju prometnih znakov in predpisov. Stanislav Dolenc: — Vodstvo naše šole In mladinska organizacija se tudi pri nas odločno borita proti izkoriščanju vajencev pri zasebnih obrtnikih Popoldanski spored se bo začel s povorko, ki bo krenila ob 14. uri od sejmišča do nogometnega igrišča. V povorki bodo sodelovala razna društva, kolektivi in druge skupine. Po povorki bo kratek l^/govor o pomenu proslavljanja letošnjega Dneva mladosti, nato pa bodo sledili nastopi pionirskih, moških in mešanih pevskih zborov iz Divače, Dutovelj, Štjaka in Komna, mladih tamburašev iz Senožeč, tabornikov iz Divače, prostovoljnih gasilskih društev, Partizana itd. Ves program bo spremljala godba na pihala iz Divače. Lepo bi bilo, če bi Sežančani za ta dan čim lepše okrasili mesto. -er 2ENA m DOM * ZDRAVSTVO m VZGOJA ^r OTROK IN DRUŽINA ^ 2ENA SM DOM ★ ZDRAVSTVO IN VZGOJA k OTROK OTrtOK IN DRUŽINA, STEV I Iz vsebine: Branka Jurca: Naj nam bo prvi maj veliko, lepo doživetje; Ela Pero-ci: Knjige in domovinska vzgoja ofcf njih; Tone Seliškar; Dr. Milica Ber-gant: Kako žive otroci iz razvezanih zakonov; B. Germovšck: Potepuštvo med otroki; Meta Fcldin: Ali naS-otrok res tega ni storil?; Gitica .Jakopin: Krevlja: Mira Kunaver: Otroška igrišča; V Solčavi hodijo otroci celo zimo v šolo; Tedi Itreuzer: Tehnična vzgoja v novi šoli; Dr. Leon 21ebnik: Francoska knjiga o vzgoji staršev; Pomenek s starši; Meta Pet-kovSek: Nočem: Midva; Noš kotiček: Moda. OB ZAKLJUČKU TEDNA RK SO SLOVESNO PODELILI 54 ODLIKOVANJ Ob Tednu Rdečega križa so v soboto na prisrčni slovesnosti podelili odlikovanja Centralnega odbora RK Jugoslavije 54 najzaslužnejšim aktivistom RK in zdravstvenim delavcem koprskega okraja. Odlikovance in goste" je najprej nagovoril predsednik okrajnega sveta za zdravstvo Jože Buh, ki je poudaril zasluge RK pri zdravstvenih in humanih akcijah, zlasti v preventivni zdravstveni službi, v prizadevanjih za zboljšanje zdravstvenih razmer, pri malih asanacijah na podeželju, pri zdravstvenem pro-svetljevanju prebivalstva, pri izvedbi krvodajalskih in drugih akcij ter pri vzgajanju mladih ljudi za socialno delo. Predstavnik izvršnega odbora RK Slovenije dr. Albin Šivic je po krajšem nagovoru podelil zlata, srebrna in bronasta odlikovanja. Z zlato medaljo so med drugimi bili odlikovani dr. Ivo Kastelic, dr. Franc Ambrožič, Kristina Sever- Komplct iz temnega krila in pepita jopice s širokim ovratnikom in tri-četrtinskimi rokavi. Primeren bo za hladnejše poletne večere NAŠI ŠOLSKI PROBLEMI Ena izmed točk dnevnega reda zadnje seje občinskega sveta za prosveto v Sežani je bila posvečena vprašanju negativnih ocen iz slovenskega jezika v prvem polletju 1959/60. Povod za to razpravo je bila ugotovitev, da je od 2576 učencev dobilo negativne ocene kar 305 ali 11,8 %> učencev iz tega učnega predmeta. Ugotovitev res ni razveseljiva. Vendar je treba imeti pred očmi tudi kriterij, da so ocene v prvem polletju na splošno bolj stroge. Zato bo slika pri končni oceni gotovo lepša. Toda ne glede na omenjeni kriterij ocenjevanja, predstavlja tistih tri sto negativno ocenjenih učencev problem, ki mu je treba posvetiti več pozornosti. Tudi če pustimo ob strani dejstvo, da nekateri učitelji ocenjujejo strože, drugi mileje, je zanimivo vprašanje, zakaj se relativno največ negativnih ocen pojavlja v šestih (16,8°/o) in sedmih (17 °/o) razredih. Prihajajo učenci premalo pripravljeni iz nižjih v višje razrede? Problem je tu in premalo bi bilo reči, da se učenci pač ne učijo. Zakon o osnovni šoli daje pobudo in nalaga dolžnost za nekaj več. Pa tudi ne glede na zakonske določbe je treba pač najti rešitev, saj nam precej pove že podatek, da okrog 40 odstotkov učencev konča šolsko obveznost še pred 8. razredom. -er --,—-- najbolj jeva ter Fulvio Miami, mladinec iz Novega grada, ki je letos aprila v Piranu rešil življenje v morje padlemu otroku. Odlikovan-cem je čestital v imenu okrajnega odbora SZDL v Kopru tudi Oskar Venturini, v imenu Pod-mladkarjev pa skupina otrok koprske osemletke. Okrajni odbor RK v Kopru je odlikovancem in gostom priredil zatem še sprejem v hotelu Triglav. Teden RK so slovesno proslavili tudi v vseh občinah s nimi sestanki občinskih in krajevnih odborov Rdečega križa ter z zdravstvenimi predavanji in s predavanji o zgodovini in pome- nu organizacije. N. K. Med drugimi slovesnostmi v čast občinskega praznika koprske komune so minulo soboto popoldne slavnostno odprli tudi novo otroško igrišče v Semede-li pri Kopru. Uredila ga je stanovanjska skupnost oh aktivni pomoči organizacije SZDL. Otvoritve so se udeležili številni predstavniki javnega življenja okraja in občine, med njimi predsednik OLO Koper Albin Dujc, podpredsednik ObLO Marko Rainer in drugi, ter številni prebivalci Semedele. Sodelovala jc tudi nova koprska godba DPI) Svobode NAŠ RAZGOVOR V JUBILEJNEM LETU vrstah Ko vam v tem jubilejnem letu predstavljamo naše žene, ki se uveljavljajo na vseh področjih javnega, političnega, gospodarskega ali kulturnega življenja, so priložnosti, kot je bila podelitev medalj aktivistom RK posebno dobrodošle; opozorijo nas na tihe in skromne ljudi, ki jih vsak dan srečujemo na svoji poti, pa malokdaj pomislimo na njihovo požrtvovalno delo. Med te ljudi sodi prav gotovo tudi tovarišica KRISTINA SE-VERJEVA, honorarna bolniška sestra koprskega Dijaškega doma. Danes jo štejejo za dolgoletno in vzorno aktivistko najbolj humane organizacije, Rdečega križa, je človek, ki uživa velik ugled in spoštovanje v širokem krogu ljudi v Kopru in daleč izven njegovih meja. Številni so tisti, k" so bili deležni njene pomoči in nasvetov, dobre besede in podpore. Njeno življenje je bilo že od vsega začetka povezano s trpečimi, ki so potrebovali pomoči in nege zdravih. Ta misel se ji je nejasno oblikovala v glavi, ko je še kot majhno dekletce v domačem Braniku pri Gorici gledala, kako so prevažali ranjence iz prve svetovne vojne. Bolj ali manj živo se Je potem prepletala v poznejših letih, toda življenje jo je vodilo po svojih poteh. Po poroki je šla z možem v Štanjel na Krasu, leta 1925 pa ju je doletela usoda številnih Slovencev v takratni Italiji: službena mesta v italijanskih mestih, daleč proč od domačih krajev. Po moževi smrti leta 1931 se Kristina vrne domov in želi uresničiti svojo davno željo, zdaj bolj kot kdajkoli prej: priti med tiste, ki lajšajo trpljenje in pomagajo ljudem v stiski, postati aktiven član RK. V Italiji so imeli v ta namen posebno dvoletno šolo, toda vanjo je bilo težko priti, ker so jo hoteli očuvati za določen krog ljudi. Mogoče je to strogo omejenost omilila grozeča senca druge svetovne vojne in velika potreba v vrstah RK. Naj bo kakorkoli, Kristini Severjevi je leta 1939 uspelo priti v tako šolo v Gorici; in to je dokončno začrtalo njeno življenjsko pot. Po končani šoli in praksi v civilnih bolnišnicah so jo dodelili centralni vojaški bolnišnici v Gorici, kjer je bila do junija 1912. Takrat je prišla prvič v zapor, ni pa bilo tudi zadnjič, V tem času je namreč že našla zvezo z narodnoosvobodilnim gibanjem in pri fašističnih oblasteh niso pomagale intervencije vodstva bolnišnice, niti italijanskega RK. Tako se je Kristina Severjeva vrnila v Branik in se tam vključila med ilegalne borce za osvoboditev, Zc decembra 1943 so jo iz- voliU v okrožni odbor AFZ za Srednjo PTimorsko in kmalu je postala še referent za zdravstvo. Ko je naša ljudska oblast začela leta 1911 organizirati novi, jugoslovanski Rdeči križ, je našla v Kristini najboljšo aktivistko. Ne samo, da je prevzela tajništvo te organizacije na domačem ozemlju, ampak je organizirala še na desetine vaških odborov RK. Ljudje so se radi vključevali v RK in kmalu je postala to množična organizacija, ki je izpolnjevala najrazličnejše naloge: zbirala sanitetni material in denar, nudila pomoč bolnikom in vsem, ki jih je prizadela vojna, prevažala ranjence, skrbela za družine, ki so se vrnile iz taborišč in podobno. Ko so partizanske enote leta 1914 osvobodile Ajdovščino in Vipavo, je tovarišica Severjeva v obeh mestih ustanovila takoj mestni odbor RK, da so lahko nadaljevali z vsemi svojimi prepotrebnimi akcijami. Celo za kulturne prireditve in okrasitve dvoran so takrat skrbeli aktivisti RK. Njihova zasluga je tudi bila, da so partizanske družine dobile pisma svojih dragih, ali da so tudi njihovi otroci bili ccpljeni proti kozam. In omeniti bi bilo treba še številne ambulante za civilno prebivalstvo in za partizanske borce. Kristina ni pomagala samo pri njihovi organizaciji, ampak je v njih tudi delala kot bolniška sestra. Nekaj mesecev po osvoboditvi najdemo Kristino Scverjevo še vedno na Goriškem, na oddelku za zdravstvo okrožnega ljudskega odbora, toda že leta 1945 pride v Koper kot na-čelnica okrajnega oddelka za zdravstvo. Se vedno je tudi aktivist RK: pridobivanje članov, zbiranje sredstev, številne akcije prve pomoči, množično zoborovanje, politične manifestacije, prvi tečaji' RK. Tudi v zdravstveni službi so jo čakale pionirske naloge. To je čas prvega be-sežiranja in ccpljenja v bivšem koprskem okrožju, čas, ko ni bilo zdravnikov in zdravstvenih ambulant, ampak so prihajale iz Ljubljane ekipe vojaških zdravnikov, ki so občasno pregledovali prebivalstvo. Njena zasluga je prva higienska razstava leta 1940, ki so jo prinesli iz Ljubljane v Koper, Izolo in Piran. Skrb ljudske oblasti za zdravje in napredek prebivalstva je nenehna. Vedno več kadra je treba za to. Leta 1950 dobimo v Izoli šolo za bolniške sestre. Vodi jo Kristina Severjeva, v njej tudi predava in daleč preko okvira svojih službenih dolžnosti skrbi za strokovni in moralni razvoj go-jenk. Se danes se je spominjajo z izredno kvaležnostjo. Vse to težko in trudapolno delo jo je izčrpalo. Precej časa je bila priklenjena na bolniško posteljo, telo je potrebovalo počitka. Sla je v pokoj, toda ko se ji je zdravstveno stanje izboljšalo, je ponovno našla svoje torišče dela: Dijaški dom, kot smo omenili že v začetku in še vedno aktivno delo v občinskem in terenskem odboru RK. V priznanje je že pred leti dobila odlikovanje zasluge za narod, zdaj pa še zlato medaljo za zasluge v or- PKETAKNJENA TELETINA ALI MLADA GOVEDINA Približno tri četrt kg teletlni ali mlade govedine brez kosti (stegno), 5 dkg suhe slanine, 3 dkg masti ali olja, žlica sesekljane čebule, žlička peteršllja, malo česna, 1 do 5 svežih gob ali 2 do 3 dkg suhih jurčkov. Meso pretaknemo s slanino ali pa ga z rezinami slanine le ovije-mo. Da slanina ne odpade, jo pri-vežemo na meso z nitko. V primeru, ko meso oblagamo, moramo imeti nekaj več slanine kot za pretikanje. Pečeno še solimo, nato Jo lepo počasi opečemo na vroči maščobi, da lepo zarumeni. K zarumenelemu mesu dodamo sesekljano čebulo, na rezine narezane gobe in strt česen. Suhe gobe prej namočimo. Priiijemo nekaj žlic kropa in počasi dušlmo, še bolje pa je, da meso postavimo v pečico in ga spečemo. Paziti pa moramo, da se sok ne posuši in sc ne začno dodatki smoditi. Pri-livatl moramo po malem vročo vodo in s sokom polivati tudi meso, da ostane sočno. PIKANTNI ZREZKI Z RIZEM IN ZELENO SOLATO 40 do 50 dkg telečjih ali svinjskih zrezkov, G dkg bohinjskega ali poljubnega drugega sira, 2 kisli kumarici, 3 dkg suhe slanine, sol, gorčica. Drobtlne, moka in ono do dve jajci za paniranje, olje za cvrtje. Zrezke potolčemo, solimo, jih na tanko namažemo z gorčico, položimo na vsak kos mesa rezino sira, nekaj rezlnic kumarice in malo na tanko narezane slanine. Zrezek precej tesno ziJijemo, če je treba spnemo še z zobotrebcem, ki ga moramo zatakniti tako, da ga iz pečenega zrezka lahko odstranimo. Zvitek oziroma zrezek povaljamo najprej v moki, nato v raztepenem jajcu, nazadnje v presejanlh drobtlnah. Ocvremo v vročem olju, Pri cvrenju moramo paziti, da olje ni prevroče, sicer bi se zvitek ne prepekel. Iz pečenih zrezkov poberemo zobotrebce. Na servirni krožnik denemo dušen riž. Ko je kuhan, ga previdno nadenemo v poljuben model in nato zvrnemo. Riž obložimo z ocvrtimi zrezki. Poleg serviramo zeleno solato. (Po »Naši ženi«) s "'>. "ssnosti v mali dvorani koprskega gledališča v soboto, 14. t. m., ko je dr. _-.lbin Sivic, predstavnik izvršnega odbora RK Slovenije, podelil odlikovanja 54 zaslužnim aktivistom RK in zdravstvenim delavcem. Med njimi je dobila zlato medaljo tudi tovarišica Kristina Severjeva (na sliki). To priložnost smo izrabili za krajši razgovor: ganizaciji RK, To so lepa priznanja, ki jih je tovarišica Severjeva brez dvoma zaslužila s svojim nesebičnim in požrtvovalnim dolgoletnim delom. Z. L. MLADA POTA, STEV. 8 Iz vsebine: Alenka Auersperger: Zmeraj sva marala kaj lepega, karkoli je že bilo; Jože Sintič: Pot velikega inštruktorja; Anamarija Stolj: Prva resnica; Boris Paš: Dim razbitega motorja; Jože Prešeren: Stare, nizke hiše;. Alenka Auersperger: Mojemu fantu; Jože Humer: Resignacija, Bolečina ljubiti, Žalosti nikar; Valentin Cun-drič: Zene, Samotar; Vido Korar: De klica z vrčem, La Boheme; Jož Olaj: Vabim te; Martin Kadivec' Zvesti pes, Iskalec; Metka Poličar; Vsakdanja pravljica z žalostnim koncem; Izbor proze in lirike iz zagrebškega »Poleta«;Kajetan Kovlč: Zapiski "o poeziji II , Viktor Konjar, Marijan Kramberger, Marjan Maherr Nove knjige; Mirko Kambič: Razvoj pokrajine v slikarstvu; Marjan Ma-her: Nemogoče je biti samo informativen; Dr. Janez Stanovnik: Vloga nerazvitih dežel v razpadu svetovnega kapitalističnega sistema; Pogovori s sodelavci; Aktualne beležke. Zvezna vlada je lani razdelila med turistične kraje večjo vsoto, ki se je nabrala zaradi razlike med obračunano in izplačano vrednostjo deviz, ki so jih prinesli inozemski turisti v našo državo. Pri delitvi te participacije na devizni razliki se je upoštevalo število nočitev, ki so jih inozemski gosti imeli v posameznem turističnem kraju, Piranska občina je na ta način dobila za lansko leto nekaj nad 16 milijonov dinarjev. Namen tega finančnega prispevka s strani zvezne vlade je, omogočiti turističnim krajem ureditev najnujnejših komunalnih in drugih objektov, ki so pomembni za brezhiben potek in nadaljnji razvoj turizma, pred- VSE OKROG POMORSTVO 4/1960 Pomemben je Rudo Goljakov članek »Koper ne more ostati brez železnice«. Oživlja ga ilustracija »Izkr-cavanje blaga v koprskem pristanišču«. Pomorsko dejavnost Slovenskega Primorja prikazuje še celostranska fotografija ljubljanskega Export-projekta »Nova ladja Splošne plovbe prihaja v matično luko Piran«. Mimo nekaterih strokovnih člankov naj iz obilice gradiva izluščimo le nekatere: Lošinj postaja vedno važnejše pomorsko središče; Splitska ladjedelnica gradi ladje za ZDA; Gostinstvo na naših potniških ladjah; Pristaniški promet v Benetkah; Londonska luka kot največji skladiščnik sveta; Blagovna izmenjava nizozemskih luk; Poslednje potovanje Luslta-nije; Otoki — nepoznani svet: Pitcairn; Pomorsko-zgodovinska raziska-vanja Inštituta Jugoslovanske akademije v Zadru; zaključuje se opis slovite Operacije Sunshine, poti ameri-Ske podmornice preko Severnega tečaja iz Tihega v Atlantski ocean; in še nekaj književnih prispevkov v vezani in nevezani besedi. Sledijo še pomorski dogodki doma in na tujem ter obe običajni prilogi: Bilten Pomorstva in Vestnik Združenja pomorskega brodarstva Jugoslavije. Bogata je slikovna oprema. Barvni posnetek motiva iz reške luke vabi na naslovni strani. V. P. Svetovna mornarica Trgovska mornarica vsega sveta je štela v decembru lanskega leta skupno 36.221 ladij, ki imajo več kot 100 ton nosilnosti. Skupna tonaža teh ladij je 124,935.479 ton. V primerjavi 7, letom 1958 je porasla tonaža ladijskega prostora za 6,901.748 ton. Najtežjo mornarico imajo ZDA, razpolagajo s 4.196 ladjami s skupno 25,237.972 tonami. Na drugem mestu je Velika Britanija, ki ima najštevilnejšo mornarico, 5.395 ladij — za 1.199 več kot ZDA — vendar pa znaša njihova skupna tonaža 20,756.535 BRT. Tretja pomorska velesila je Liberija, država »uslužnostne zastave«; njena trgovska mornarica ima 11,857.000 ton. Najbolj nebogljeno mornarico ima Urugvaj, ki ima 40 ladij s skupno 75.726 BRT, celo Švica, ki ne leži ob morju, ima močnejšo, kljub temu, da ima najmanj ladij, le 26 (nekaj so jih zgradile jugoslovanske ladjedelnice), vendar pa imajo njene ladje 128.557 BRT. V svetovnem merilu je po številu in tonaži parnikov ter motornih ladij Jugoslavija na 28. mestu. Ob koncu lanskega leta je imela 97 parnikov z 241.545 BRT, 110 motornih ladij z 223.464 BRT, skupno torej 207 ladij s 465.009 BRT. Mimo tega pa je imela že 5 tankerjev s 26,217 BRT. (po poročilu Lloyd's Register of Shipping za leto 1950) (sas) * P/i »BIHAC« je 14. maja odplula iz Emdena M/i »BLED« je 10. maja priplula v New York in nadaljuje v Boston, Filadelfijo, Baltimore, Wilmington in New York, odkoder odpluje za Koper 9. junija M/i »BOHINJ« je v Trstu in prispe jutri, 21. maja, na Reko, nato pa v Koper M/I »BOVEC« je danes, 20. maja, odplula iz New Yorlta za Koper P/l »DUBROVNIK« je na poti iz Rot-terdama v Benetke, kamor prispe 25. maja M/l »GOKANKA« je 14. maja priplula v Casablanco, kjer naklada tovor za Japonsko M/l »GORENJSKA« je v popravilu v Piranski ladjedelnici P/l »LJUBLJANA« je 19. maja odplula Iz Sibenika M/l »MARTIN KRPAN« je na poti po pristaniščih Bližnjega vzhoda M/l »PIRAN« je 18. maja priplula iz San Diego, kjer raztovarja P/l »POHORJE« je na poti v Amsterdam in Bremen pristala 20. maja v Dakarju. P/l »ROG« je 13. maja priplula v Bei- ro, kjer raztovarja M/I »TRBOVLJE« je na poti iz ZDA za Reko P/i »ZELENGORA« je na poti v Avon-mouth plula 14. maja skozi Suez vsem inozemskega turizma. V piranski občini so razpravljali o .porabi teh 'sredstev na zborih volivcev in sklenili naslednje: Za izboljšanje gostinstva bo iz devizne participacije porabljenih dobrih 30 milijonov din. Nabavljena bo potrebna oprema (hladilniki in podobno) za gostišča »Na postaji« in »Pri prijatelju« v Luciji, »Na klancu« v Jerneju ter za »Riviero« in »Tri vdove« v Piranu. Precejšnji bodo tudi stroški za načrte in investicijske elaborate za bodoče hotele na Vesni v Portorožu, na Punti v Piranu in v Fijesu ter za gradnjo zimskega kopališča v Portorožu. Nekaj bo porabljeno tudi za obnovo termalnih kopeli v hotelu »Palače«, kjer upajo do sezone 1961 usposobiti 20 kabin za blatne in slane kopeli. Skoraj 24 milijonov din bo šlo za ureditev raznih trgovin, ki so potrebne za brezhibno preskrbo prebivalstva in turistov tudi v najživahnejši sezoni. Tako bo končno urejena nova špecerijska trgovina pri kapeli v Portorožu, vse poslovalnice podjetja »Coloniale« bodo opremljene s hladilniki, v poslopju »SAP-turista« na Tartinijevem trgu bo že do letošnje glavne turistične sezone urejena nekakšna »Istrska klet« pod upravo piranske »Delikatese«. Poleg tega bodo iz tega denarja postavili v Fijesu paviljon, v katerem bosta imeli prodajo slaščic, brezalkoholnih in žganih pijač in drugih artiklov podjetji »Delika-tesa« in »Pekarne in slaščičarne«. Na zelenjavnem trgu v Piranu bo urejen nov kompleks sodobno opremljenih prodajaln za meso, kruh. inleko, sadje in zelenjavo. Ostali znesek bo šel za ureditev novega modernega letnega kina v Portorožu in za razna komunalna dela — ureditev raznih parkov in sprehajališč. Večina teh del bo dokončana že v tem prihodnjem mesecu. Jule IP ; tpi i m - : Za 1. maj so imeli v Ilirski Bistrici od vseh naših občinskih središč najlepšo in najbogatejšo razstavo gospodarskih uspehov te komune. Na sliki: ob otvoritvi razstave V mesecu aprilu je priplulo v koprsko pristanišče 214 ladij s skupno 37.681 NRT. Od teh je bilo 115 'ladij (19,329 NRT) iz domačih pristanišč, 99 (18.352 NRT) pa iz tujih pristanišč. Naših ladij je bilo 141 (26.927 NRT), tujih.pa 73 (10.754 NRT). Ladje so pripeljale 2.346 potnikov, od tega iz domačih pristanišč 683, iz tujih pristanišč 1663 potnikov. Odpeljale so 4.729 potnikov, od tega 995 v domača pristanišča, 3,733 pa v tuja pristanišča. Skupno je pripotovalo in odpotovalo 7.074 potnikov, od tega ž našimi' ladjami 3.688, s tujimi pa 3.386. V prostorih nad Ložo je odprta izredno zanimiva dokumentarna razstava o desetletnem delovanju organizacije Ljudske tehnike v koprski občini. Na razstavi sodelujejo tudi nekatere organizacije Ljudske tehnike izven koprske občine. V oddelku, kjer razstavlja koprski foto-amaterski klub. vzbu- Skupni promet blaga v meseou aprilu znaša 10.333 ton. Na notranji promet (razvoz) odpade 2.14-5 ton, na uvoz 2.376 ton, na izvoz pa 5.812 ton raznega blaga, Izkrcano je bilo za 4.466 ton blaga, Vkrcano pa 5.867 ton. Naše ladje so prepeljale 3.756 ton, tuje pa 6.577 ton. V tem času smo izvozili preko koprskega pristanišča 912 ton obdelanega in neobdelanega lesa in 4.990 ton ostalega tovora. Uvozili smo 55 ton gradbenega materiala (pesek iz ustja reke Zdobe) ter 2.321 ton južnega sadja. Ajd jajo največjo pozornost fotografije pionirjev. Nekatere med njimi so dosegle že visoko tehnično dovršenost, pohvaliti pa je treba tudi izvirnost v iskanju motivov. Vsekakor je treba pohvaliti koprski foto-amaterski klub zaradi velike dejavnosti, ki jo je razvil po šolah. Na razstavi smo opazili, da so se začeli amaterji pridno udejstovati tudi v barvni foto-tehniki. Precejšen del razstave je posvečen koprskemu jadralnemu klubu Jadro. V desetletnem delovanju si je ta klub priboril okrog 50 pokalov in drugih priznanj za prva mesta na državnih, republiških in drugih prvenstvih, zlasti z jadrnicami klase Snipe. Na razstavi je več dokumentov, ki izpričujejo prizadevanje kluba, da bi ta lepi šport razširil med mladino. Z mnogimi uspehi med desetletnim delovanjem se lahko pohvali tudi koprsko avto-moto društvo. Številne fotografije in drugi dokumenti prikazujejo, da posveča društvo svojo osnovno skrb vzgoji kadrov. Vzgojili so vrsto šoferjev-amaterjev, ki so se pozneje dobro uveljavili tako PROMET V KOPRSKEM PRISTANIŠČU I 0 0 V primerjavi s prejšnjimi leti je promet v koprskem pristanišču v pivih 4 mesecih letošnjega leta prekosil promet v istem časovnem razdobju vseh prejšnjih let. V prvih štirih mesecih tega leta je vrglo sidra v koprskem pristanišču 585 ladij s skupno 118.111 NRT. Naših ladij je bilo 294 (71 tisoč 300 NRT), tujih pa 291 (46 tisoč 811 NRT). Iz pristanišča je izplulo 589 ladij s skupno 119.470 NRT. Naših ladij je izplulo 296 (72.054 NRT), tujih pa 293 (47.416 NRT). Skupno število potnikov (prihod in odhod) znaša 18.451. Notranji promet (med domačimi pristanišči) pa znaša 3.142 potnikov. Od tega odpade na promet s tujino 15.309 potnikov. Izkrcalo se jih je 4,970, vkrcalo pa 13.481. Skupni promet blaga (razvoz, uvoz in izvoz) -znaša 48.667 ton. Od tega odpade na razvoz, to je promet-med domačimi pristanišči 5.038 ton, na uvoz odpade 34.249 ton, na izvoz pa 9.380 ton blaga. Naše ladje so prepeljale 13.943, tuje pa 34.724 ton blaga. V prvih štirih m'esecih letošnjega leta so v koprskem pristani- Kakor lani smo se tudi letos koprski esperantisti udeležili III. jugoslovanskega kulturnega festivala esperantistov, samo z razliko, da je bil lani v Opatiji, letos pa v Splitu. Esperantski kulturni festival je bil izredno dobro organiziran. Njegov glavni namen je bil prikazati širjenje esperantskega jezika in esperant-skih idej v Jugoslaviji in v sve- Št S ; ».-* ifpl« in t* i^lilillftiiil - fS i ¡Sili m^^Mf Koprski esperantisti na izletu v Splitu šču vkrcali in izkrcali 48.667 ton blaga. V dvanajstih mesecih leta 1956 12.775 ton blaga, leta 1957 25.332, leta 1958 29.771, leta 1959 pa 47.798 ton. V prvih Štirih mesecih tega leta je bil promet v koprskem pristanišču torej večji kakor v vsem lanskem letu. S. P. tu. Razen koprskih esperantistov so se udeležili festivala iz našega okraja še esperantisti iz Ilirske Bistrice. Množično so nastopili na festivalu esperantisti iz Ljubljane, Zagreba, Beograda, Sarajeva in Skopja. Največ priznanja je žela esperantska grupa iz Ljubljane, ki je bila tudi najbolje organizirana. Kulturni, festival pa so spremljali tudi esperantisti tujih držav in to iz Italije, Poljske, Bolgarije, Avstrije in Danske. Od tujih esperantistov so se najbolj izkazali ter dosegli najvišjo kvaliteto bolgarski esperantisti, ki so v esperantu zaigrali celo komedijo. V veliki konkurenci je nastopila tudi koprska esperantist-ka Bonaca Mirela in recitirala Puškinovo pesnitev »Vragi«, prevedeno v esperanto. Recitacija je uspela in publika je bila navdušena nad njenim izvajanjem. III, kulturni festival je spremljal tudi predsednik svetovne zveze esperantistov in poudaril, da je esperanto edini jezik, ki lahko zbliža narode brez egoistič-nih teženj ali nadvlade po katerem koli jeziku. Zato je esperanto jezik bodočnosti in tvorec miru v svetu. M. B. v civilnih službah kakor v JLA. Posebno pozornost posveča društvo prometni Vzgoji prebivalstva. Na razstavi smo opazili lično anketo s prometnimi znaki, na kateri se lahko šolska mladina seznani z najvažnejšimi prometnimi predpisi. Društvo se je močno uveljavilo tudi s športnimi prireditvami. Tu je treba omeniti zlasti tradicionalne portoroške dirke. Letos bo imela ta prireditev še širši obseg. Na sporedu bo 29. maja v okviru zaključnih slovesnosti na čast desetletnice društva. Ob koncu naj omenimo še skrb društva za podeželje. V ta okvir spadajo razni tečaji ter tradicionalna tekmovanja traktoristov. Obiskovalce zelo privlači oddelek modelarjev. Tu so razstavili svoje lične izdelke pionirski krožki z osemletke v Kopru in Šmarjah, društvo LT na koprskem učiteljišču ter modelarski krožek Mehanotehnike iz Izole. Med avtobusi, avtomobili, radijskimi sprejemniki, raznimi učili za tehnični pouk ter ladjicami je vzbudil največ pozornosti model ladje z radijskim upravljanjem. Med najbolj aktivnimi je vsekakor koprski radioamaterski klub Jadran. Med svojim desetletnim delovanjem so organizirali 12 tečajev za tehnično vzgojo amaterjev in vzgojili med drugim 20 radiotelegrafistov. Radioamaterji so napravili okrog 40 oddajnikov in sprejemnikov ter drugih inštrumentov. Zelo so se uveljavili pri iskanju radijskih zvez. V desetih letih so vzpostavili 10 tisoč potrjenih zvez s 145 državami. Nekateri aparati amaterjev vzbujajo povsem zasluženo .občudovanje. Tu naj omenimo precizne komunikacijske sprejemnike in oddajnike, UKV aparate z antenami itd. Na razstavi so prikazani tudi prvi začetki na področju televizije. Nekemu amaterju je na primer uspelo s preciznimi televizijskimi napravami dobiti sliko iz 2 tisoč kilometrov oddaljenega Leningrada in iz nekaterih nordijskih držav. Poseben oddelek je posvečen filatelistom. Pozornost vzbujajo redke znamke s spominskimi žigi iz raznih krajev. Razstava bo odprta do 29. maja. 16 MILIJARD TONSKIH MILJ V trgovini z inozemstvom prepeljejo naše ladje več kot 53 % vsega blaga, Ker bo v letošnjem letu naša trgovska mornarica povečala svojo kapaciteto za 31,6 ji ne bo težko izpolniti povečanih prevozov, ki jih predvideva letošnji načrt. Trgovska mornarica se bo povečala v tem letu za nadaljnjih 13 ladij, ki bodo imele skupno 124.400 BRT. Pomorska podjetja v LR Hrvatski bodo prepeljala letos za 5.5 milijonov ton raznega blaga in napravila pri tem skoraj 16 milijard tonskih milj. To je za 22 'It več kot v lanskem letu. Sodijo, da se bo struktura uvoza in izvoza preko naših pristanišč v letošnjem letu nekolikanj spremenila. V uvozu bomo nabavili več premoga In umetnih gnojil, zmanjšan bo uvoz žitaric, povečan pa izvoz koruze. (sas) DROBNE NOVICE Izvršni svet Sabora NR Hrvatske je sprejel predlog in odobril ustanovitev sekretariata za pomorstvo v republiškem merilu, v kratkem pa bodo ustrezne organe za pomorstvo ustanovili tudi v okrajih ob morju. • * 4 V Metkoviču so ustanovili novo pomorsko podjetje za obalno plovbo »Neretvanska plovidba«. To je že naše 26. podjetje za pomorske prevoze. Obveščamo vse kupce, investitorje in dobavitelje, da se je 1. maja 1960 Obrtno gradbeno podjetje »KONSTRUKTOR« Piran PRIPOJILO k SGP »Slovenija ceste« Ljubljana. S pripojitvijo podjetja je prevzelo SGP Slovenija ceste obveznost za dokončanje pogodbeno prevzetih gradbenih del ter sklenjene pogodbe za dobavo materiala in bo nadalje poslovalo kot gradišče SGP »Slovenija ceste«, s sedežem v Piranu. Zaradi ugotovitve aktiv in pa-siv pripojenega podjetja in likvidacije le-teh pozivamo 1. vse dobavitelje, da dostavijo račune za izvršene dobave in usluge do dneva pripojitve; 2. prijavijo svoje terjatve iz kakršnegakoli naslova do pripojenega podjetja Konstruktor. Račune in prijave terjatev dostavite direkciji »Slovenija ceste«, Ljubljana, najkasneje do 20. maja 1960; 3. vse dolžnike, da prijavijo obveznosti do 20. maja 1960 na žiro račun, ki ga je imelo pripojeno podjetje Konstruktor Piran. Istočasno prosimo dobavitelje, da ne vlagajo tožb za eventualne neplačane račune, ker jih bo poravnalo SGP »Slovenija ceste« Ljubljana. PODJETJA, SINDIKATI! Prodam hišo, primerno za počitniški dom. Ima 12 sob, 6 pomožnih prostorov in pritikline. Zgradba stoji v lepem letoviškem kraju, v bližini Bleda na Gorenjskem. Janez Valant, Sp. Gorje 23. Razpisna komisija pri Okrožnem sodišču v Kopru razpisuje •mesto RAČUNOVODJE ALI RAČUNSKEGA REŽISERJA Pogoji: za računovodjo srednja strokovna izobrazba, za računskega režiserja nižja strokovna izobrazba. Plača po zakonu v javnih uslužbencih. Prošnje, kolkovane s 50 din in življenjepisom ter spričevalom o strokovni izobrazbi vložite v 15 dneh po objavi. Komisija za uslužbence pri Mestni hranilnici v Izoli razpisuje na osnovi 33. čl. (1) zakona o javnih uslužbencih delovna mesta: 1. RAČUNOVODJE s petimi leti bančne prakse, od tega vsaj 3 leta prakse v bančnem knjigovodstvu; zaželen izpit za bančnega uslužbenca II. vrste, ali -popolna srednješolska izobrazba. 2. LIKVIDATORJA s popolno srednješolsko izobrazbo, je lahko začetnik in voljan, da se priuči bančnemu poslovanju v hranilnici. 3. BLAGAJNIKA z nepopolno srednješolsko izobrazbo in nekaj leti prakse v blagajniškem ali podobnem poklicu. Za mesta pod 1 in 2 je hranilnica pripravljena nuditi uslužbencu posojilo v okviru zakonitih določil za gradnjo stanovanja kot razroolagatelj. Ponudbe vložiti najkasneje do 30. maja 1960 pri Mestni hranilnici v Izoli ali podružnici v Kopru. Na temelju določil 33., 36. in 37. Mena Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list FLRJ št. 53/57) objavlja razpisna komisija Komunalne banke Koper RAZPIS PROSTIH DELOVNIH MEST pri PODRUŽNICI KOMUNALNE BANKE V PIRANU L mesto referenta v odseku dolgoročnih poslov. Pogoji: ekonomska srednja šola z najmanj 7 let službe v finančni stroki, od teh 5 let v bančni; 2. dve mesti pripravnikov za bančnega uslužbenca. Pogoj: ekonomska srednja šola. Prijave sprejema Komunalna banka Koper v roku 15 dni po objavi tega razpisa. ZAMENJAM DVOSOBNO STANOVANJE v centru Ljubljane za enako ali primerno v Kopru. Ponudba na upravo lista ¡pod »Takoj«. RAZPIS za sprejem dijakov v POMORSKO SREDNJO ŠOLO v Piranu v šolskem letu 1960/61 in sicer: dijakov v navtični odsek, ¿u dijakov v strojni odsek in i o aijakov v ladjedelski odsek, pogoji za sprejem v šolo so: 1. da je kandidat z uspehom dovršil osemrazredno osnovno šolo; '¿, da bo z uspehom opravil sprejemni izpit iz materinščine in matematike; 3. da je telesno in duševno zdrav in sposoben za pomorsko službo, kar bo ugotovil šolski zdravnik z zdravniškim pregledom pred sprejemnim izpitom. Zdravniški pregled kandidatov za ladjedelski odsek ni obvezen; 4. da kandidat ni starejši od 17 let. Zdravniški pregled in sprejemni izpiti bodo 27., 28. in 29. junija 1960. ob 8 uri v Pomorski srednji šoli v Piranu. Prijave za sprejem morajo biti kolkovane s 50 dinarjev državnega koleka. Prijave je treba poslati ravnateljstvu Pomorsko srednje šole v Piranu najkasneje do 22. VI. 1960. K sprejemnemu izpitu morajo kandidati prinesti zadnje šolsko spričevalo, rojstni list (izpisek iz matinče knjige), mnenje osnovne šole, kjer je kandidat dovršil zaključni razred, o sposobnostih in nagnjenjih kandidata. Ce kandidat ne prosi za vpis neposredno potem, ko je končal osemrazred-no osnovno šolo, tega mnenja ni treba priložiti. Omenjene listine lahko priloži že k prijavi. Nekolkovanih prošenj ravnateljstvo Pomorske sred j ne šole ne bo upoštevalo. Šola ima svoj internat, kjer se lahko hranijo in stanujejo vsi dijaki proti mesečni vzdrževalnim 6000 din. Absolventi se. lahko zaposlijo na ladjah ali v podjetjih, ustanovah pomorske ali sorodne dejavnosti, industriji in obrti. Mogoč je tudi nadaljnji študij na višjih pomorskih šolah ali odgovarjajočih fakultetah. ŠOLSKI ODBOR POMORSKE SREDNJE ŠOLE IN RIBIŠKE ŠOLE V PIRANU RAZPIS za sprejem 30 učencev v RIBIŠKO ŠOLO v Piranu v šolskem letu 1960/61. Ribiška šola v Piranu ima ribiški in motoristični odsek. Šolanje traja tri leta, razdeljena v tri semestre teoretskega pouka in tri semestre praktičnega dela na ribiških ladjah. Od sprejetih 30 učencev bo 20 učencev zaposlil kombinat pred. ind. DELAMARIS v Izoli, 10 učencev pa rib. pod j. RIBA v Izoli. Absolventi Ribiške šole postanejo ribiči oziroma motoristi na ribiških ladjah ter pridobe pravico do napredovanj do ladje-vodje oziroma do ladijskega strojevodje. Pogoji za sprejem so: 1. da je učenec zdrav in ne mlajši od 15 let, 2. da je dokončal osemletko in 3. da zna plavati. Prijave ,za sprejem predložite Ribiški šoli v Piranu najkasneje do 30. IV. t. 1. in jih kolkujte s 50 din državnega koleka. Prijavi priložite: 1. rojstni list, 2. spričevalo o dovršeni osemletki, 3. mnenje osnovne šole, kjer je kandidat dovršil zaključni razred, o sposobnostih in nagnjenjih kandidata; Če kandidat ne prosi za vpis v Ribiško šolo neposredno po dovršitvi osnovne šole, tega mnenja ni treba predložiti, 4. izjavo, da zna plavati. Za časa šolanja je učencu zagotovljeno brezplačno vzdrževanje v' internatu Ribiške šole in letno po ena delovno obleka. Kandidati se morajo zglasiti v Ribiški Šoli v Piranu dne 5. septembra t. 1. ob 9. uri in bodo ta dan zdravniško pregledani. V Piranu, dne 20. maja 1960. ŠOLSKI ODBOR PŠ IN RŠ V PIRANU KUPIM dobro ohranjen OTROŠKI VOZIČEK — italijanski model. Ponudbe sprejema vratar hotela »Triglav« v Kopru. Obvestilo DRUŠTVO LJUDSKE TEHNIKE DEKANI in AVTO-MOTO DRUŠTVO ŠKOFIJE priredita 22. maja 1960 ob 14. uri v »Turist« Ankaran ocenjevalno medekipno TEKMO VANJE ŠOL: Dekani, Božiči, Škofije, Gračišče in Rižana v poznavanju prometnih predpisov. — Vabimo vse prijatelje mladine, da se te prireditve udeleže in tako moralno podpro akcije naših šolarjev. — Tekmovanje bo ekipno, ob zaključku bo »Polževa tekma«, nato pa podelitev prehodnega pokala, nagrad in prometnih značk. KOMFORTNO ENOSOBNO STANOVANJE v Ljubljani zamenjam za enako ali večje v Kopru. Naslov na upravi lista. OB PRIHODU V TRST ne pozabite obiskati dobro znano tr-vino Časa DELLTMPERME-ABILE V ULICI S. NICOLO 22. V njej dobite največjo izbiro moške, ženske in otroške konfekcije, dežnih plaščev, vse vrste vetrnih jopičev, bund, dežnikov itd, po najnižjih cenah. Zagotavljamo, da boste zadovoljni z nakupom v naši trgovini. Kdor dostavi odrezek tega oglasa, dobi poseben popust. Ko pridete v Trst, napravite zanimiv sprehod od avtobusne postaje po ulici Carducci in Ghega do ulice Cellini št. 2. Ne bo Vam žal, kajti tam je znana manufakturna trgovina »MAGAZZINI ALLA STAŽI O-NE« z bogato izbiro moške, ženske in otroške konfekcije, po zmernih cenah in za vsak okus. Vaša pot bo poplačana, afeo obiščete »MAGAZZINI ALLA STAZIONE«, ulica Cellini 2, nekaj korakov od glavne postaje. Kdor pride s propustnico, imapose-ben popust! barvni film cinemascope KRALJ IN JAZ, 23. in 24, maja barvni film SLEPI POTNIK, 25. in 2G. maja sovjetski barvni, film cinemascope OSEMNAJSTO LETO (II. del filma Sestre). IZOLA: 20. maja nemški film DEKLE ROSEMARIE, 21. in 22. maja francoski barvni film BURLAKI Z VOLGE, 25, in 2r>, maja francoski barvni film SLEPf POTNIK, PIRAN: 20. maja sovjetski barvni film cinemascope KAPITANOVA HCI, 21. maja ob 16,, 18. in 20.15 uri sovjetski barvni film cinemascope KAPITANOVA HCI, ob 22. uri italijanski barvni film Vistavision LJUBEZEN IN OBREKOVANJE, 22, maja ob IG., 18. in 20,15 uri italijanski barvni film Vistavision LJUBEZEN IN OBREKOVANJE, ob 10. uri sovjetski barvni film cinemascope KAPITANOVA HCI, 23. maja ameriški barvni film DOGODEK V MONTE CARLU, 24, maja ameriški barvni film BOSONOGA GROFICA, 25. maja italijanski barvni film STO LET LJUBEZNI, 2G. maja jugoslovanski film MALE STVARI. PORTOROŽ: 20. in 21. maja italijanski barvni film Vistavision LJUBEZEN IN OBREKOVANJE, 22. maja sovjetski barvni film cinemascope KAPITANOVA HCI, 23. maja ameriški barvni film BOSONOGA GROFICA, 24, maja ameriški barvni film DOGODEK V MONTE CARLU, 25. in 2G, maja ameriški barvni film cinemascope AVTOBUSNA POSTAJA. ŠMARJE: 21. maja nemški film DEKLE ROSEMARIE, 22. maja češki film NEVAREN IZUM, 25. maja francoski barvni film cinemascope BURLAKI Z VOLGE, ŠKOFIJE: 21. maja češki film NEVAREN IZUM, 22. maja nemški film DEKLE ROSEMARIE, 26. maja francoski barvni film cinemascope BURLAKI Z VOLGE. SEŽANA: 21. In 22. maja sovjetski film SAVONARA, 24. in 25. maja Švedski film NASMEH POLETNE NOCI, 26. in 27. maja nemški film ZADNJI BO PRVI. POSTOJNA: 20., 21. in 22. maja ameriški barvni film HUDIČEV VRT, 24. in 25. maja italijanski barvni film vistavision BENETKE, MESEČINA IN TI. PRESTRANEK: 22. maja Jugoslovanski film SAMO LJUDJE, 25. maja italilanski falm MADAM BUTTER-ILT. PIVKA: 21. in 22. maja ameriški barvni film JUTRI BOM JOKALA. RABAT: Voditelji Narodne* gibanja Maroka so pozvali Msn" čane, naj se pridružijo alžirski narodnoosvobodilni vojski v njenem boju za neodvisnost Alžirije. Kaže, da se bo temu pozivu odzvalo večje število prostovoljcev. MOSKVA: Sovjetskim znanstvenikom je uspelo na Kavkazu z zvočnimi valovi napraviti poskus, tako da valove ustvarjajo generatorji in .iih usmerjajo v oblake, da povzročijo zgostitev vodne pare. Posledica prvega poskusa je bilo oblino deževje, HAVANA: Kubanski ministrski predsednik Fidel Castro je te dni obdolžil ZDA, da so poslale neko podmornico v bližino severne obale Kube in da je ameriška kri-žarka Norfolk zaplula v kubanske teritorialne vode. SAINT NAZAIRE: V Saint Na-zairu so splavili novo francosko 55-tisoč tonsko prekooceansko ladjo France, ki je dolga 315,5 metra in je torej najdaljša ladja na svetu. Na njej bo prostora za 2 tisoč potnikov ter bo plula s hitrostjo 31 vozlov na uro. Tako bo lahko preplula Atlantski ocean v petih dneh. TUNIS: Predsednik začasne alžirske vlade Ferhat Abas je pozval devet milijonov Alžircev, naji bojkotirajo kantonalne volitve, ki' jih je napovedala francoska vlada za 29. maj. KAIRO: V minulem tednu je padlo v Alžiriji v spopadih z alžirsko osvobodilno vojsko več kot 600 Francozov, ranjenih pa je bilo okrog 360. Francozi so zgubili tudi 40 oklepnih vozil, devet letal In dva vojaška vlaka. POSLOVNO POROČILO Mestne hranilnice Izola-Koper za mesec april 19G0 Število hranilnih vlog se je v aprilu povečalo za 59 (na skupno 264G) hranilnih vlog. Denarni dotok na hranilnih vlogah Je znašal v aprilu 2,834,G08 din (dne 30. 4, 81,681.306 din). Sredstva na tekočih računih 11,151 tisoč 279 din. Sredstva na računih stanovanjskih najemnin 1G,G23,3C7 din. Kratkoročna posojila (vključno potrošniški krediti) 73, 131.818 din. Srednjeročna posojila 15,743.371 din. Račun izdatkov in dohodkov 3 milijone 018.442 din dohodkov in 2,998.958 din izdatkov prebitek 19.484 din). Tako majhen prebitek izkazuje hranilnica zaradi povečanja plač uslužbencev po predpisih in povečanja dajatev, vkljub povečanemu prometu, pri nespremenjenih pogojih za vlagatelje in komitente. V naši hranilnici se pogosteje oglašajo interesenti za stanovanjske gradbene zadruge, katerim bo v bodoče z informacijami postregel sekretariat občinskega odbora SZDL. Hranilnica sama je pa za stanovar.j-sko-gradbene namene osnovala poseben namenski odsek za varčevanje, s posebnimi pogoji, ki so interesentom na razpolago v hranilničnih poslovnih prostorih. ŠAH SIMULTANKA MOJSTRA PUCA V petek zvečer je v dvorani hotela »Javomik« v Postojni odigral mednarodni mojster Stojan Puc simultanko na 36 deskah proti izbranemu domačemu šahovskemu zastopstvu. Po več kot štiriurni zagrizeni borbi je mojster Puc odločil 20 partij v svojo korist, 13 jih je remiziral, tri pa izgubil. Mojstra so premagali, Pe-rovič, Mladenovski in Pejičič. Pred simultanko je sekretar ŠZS Ernest Kapus komentiral nedavni dvoboj za svetovno šahovsko prvenstvo med Botvinikom in Ta-ljem, medtem ko je mednarodni mojster Puc posredoval ljubiteljem šahovske igre nekatere značilne karakteristike z mednarodnega turnirja v Sarajevu, kjer je v družbi s češkoslovaškim velemojstrom Pachmanom delili prvo oziroma drugo mesto. I. V. 1 VABIMO POVERJENIKE PREŠERNOVE DRUŽBE, ki še niso poslali zaključnega poročila o številu članov in naročnikov na doplačilne knjige ter barvne reprodukcije umetniških slik, da to takoj store. Od tega je odvisna določitev naklade in pravočasen izid zbirk. Z zaključnim poročilom pošljite tudi nerazdeljene srečke, ker bo ŽREBANJE NEPREKLICNO 3. JUNIJA OB 16. URI v prostorih uprave v Ljubljani. Kdor do žrebanja srečk ne bo vrnil, bomo smatrali, da je pridobil toliko članov, kolikor je prejel srečk. Zbiranje naročnikov na VSE NASE IZDAJE ali pa samo na knjižno zbirko žepnih romanov »Ljudska knjiga« in revijo Obzornik pa traja seveda dalje. Novi naročniki lahko še dobe vse letošnje številke revije Obzornik in romane Ljudske knjige TAJNIŠTVO MLEKO DEKANI prodaja iz osnovnih sredstev 1,5-tonski avto FIAT-165 na nafto, v voznem stanju Interesenti si lahko ogledajo avto v obratu »Mle-ko-Dekani« — Prednost imajo družbene organizacije, sicer pa tudi zasebniki Avtotransportna podjetja, lastniki motornih vozil in koleg so zadovoljni a uslugami TRGOVSKEGA PODJETJA NA DEBELO IN NA DROBNO Koper, Markova cesta, telefon Koper 54 — teleprinter 03128 Podjetje prodaja rezervne dele in pomožni material za avtomobile, motorje in kolesa. Motorji znamke TOMOS Koper, kolesa domačih ln uvoznih znamk so kupcem vedno na razpolago. Imamo stalno na zalogi AVTO-MOTO-CIKLO PNEVMATIKE vseh dimenzij domačih in tujih renomiranih firm. Na servisni črpalki goriv in maziv z NON STOP URNIKOM prodajamo znano »AUTOCOMMERCE« MOTORNO OLJE, katero je enakovredno uvoznim oljem. V avtomehanični delavnici izvršujemo SERVISNA — SREDNJA — GENERALNA popravila tovornih in osebnih vozil hitro in poceni. Delavnica je pooblaščena za garancijska popravila vozil znamke MERCEDES BENZ in DKW. t) TELESMA VZGOJA it i P O RT it ŠAHI ^r TFELISMA VZGOJA it SPOIT ŠAH it TELESNA VZGOJA it SPOi PRIMORSKO NOGOMETNO PRVENSTVO i sn V sedemnajstem kolu primorskega prvenstva so dosegli naslednje Izide: Postojna—Tolmin 1:1, Tabor— Sidro 5:0, Tomos—Primorje 4:0, Adria —Ilirska Bistrica 3:1 in nudar—Anhovo 3:2. Branik je počival. Štiri kola pred koncem je položaj y primorskem prvenstvu precej razčiščen. Res se bosta za prvo mesto ogorčeno borila Tolmin in Tabor in bo morda prav njuno medsebojno srečanje v Sežani odločalo o naslovu primorskega prvaka, toda važnejša je ugotovitev, da sta zastopnika koprskega in goriškega okraja v kvalifikacijah že znana. Tabor ima namreč kar tri točke prednosti pred Postojno. prav toliko točk prednosti pa Ima Tolmin pred Branikom. Le malo je verjetno, da bi Tolmin in Tabor v zadnjih kolih to prednost zapravi- Turnir kandidatk v Portorožu Mednarodna šahovska zveza je spo-ločila, da bo turnir kandidatk za svetovno žensko šahovsko prvenstvo prihodnje leto v Portorožu. Turnir bo v marcu in v aprilu. Predvidevajo, da bo nastopilo 18 najboljših igralk, od katerih sla zaenkrat znani le dve (Zvornikova SZ in Nedelj-Stovičeva FL-RJ), Druge se bodo uvrstile na osnovi rezultatov conskih turnirjev. V tekmovanju za pokal predsednika Tita so koprski okraj zastopali izolski šahisti. V prvem kolu so premagali Mursko Soboto s 3 In pol:pol, T drugem pa so podlegli Kranju z 1 in pol : 2 in pol. Da je radioamaterstvo med pionirji zmeraj bolj priljubljeno, ge dokazalo tudi nedeljsko tekmovanje »lov na lisico«. Bistvo tekmovanja je v tem, da skrijejo radijski oddajnik, zmagovalec pa je tisti, ki »lisico« najprej odkrije eia osnovi ulovljenih znakov. Presenetljiva zmaga Ajdovščine V štirinajstem kolu republiške ro-fcometne lige je Ajdovščina nepričakovano premagala kranjsko Mladost z 19:13. Čeprav je Mladost nastopila v oslabljeni postavi, je vendarle zmaga Ajdovcev veliko presenečenje. Po dolgem času so namreč prišli do dveh dragocenih točk. Morda je to znamenje za konec krize. Vsekakor sta ti dve točki vnesU žarek upanji za obstoj v ligi. Koper se je pomeril z republiškim prvakom Odredom in izgubil z 12:22. Poraz smo pričakovali. Računali smo celo na 20 točk razlike, saj je Odred nastopil v najmočnejši postavi, razen tega pa je še v odlični formi. Domačini pa so se zelo uspešno postavili po robu tehnično boljšim in hitrejšim gostom. Lahko celo trdimo, da so bili vsaj polovico tekme enakovredni. Domači so zatajili predvsem fcot strelci, mnogo pa so grešili tudi v podajanju. Pri gostih so se odUko-vali kot strelci Sever, Ovsenik In Glohokar s petimi zadetki, pri domačih pa Kastelic in Kveder s tremi zadetki. Odred 14 13 0 1 315:210 26 Rudar 14 10 0 4 267:187 20 Branik 15 8 2 5 258:239 18 Mladost 14 8 1 5 264:226 17 Krim 14 8 1 S 431:226 17 Slovan 14 5 2 7 231:259 12 Svoboda 15 5 2 8 225:258 12 Kovinar 14 4 2 8 201:237 10 Ajdovščina 14 2 2 10 190:283 6 Koper 14 0 4 10 188:219 4 la, zlasti še, ker sta v odlični iormi. Glavni dogodek sedemnajstega kola je bil vsekakor v Postojni. Domačini so se za to odločilno srečanje dobro pripravili ter nameravali zadati prvi spomladanski poraz jesenskemu prvaku. Ta načrt pa se je povsem izjalovil, kajti gostje so presenetili domačine z, dobro tehnično igro in z veliko borbenostjo. Lahko cclo trdimo, da so imeli več od igre in da je Postojna lahko zadovoljna z neodločenim izidom. Na tej tekmi sta se poškodovala vratar Postojne in napadalec Tolmina, ko sta v ostrem startu padla drug čez drugega. Tabor je brez posebnih težav premagal Sidro. Pirančani so slabo igrali in se imajo le sreči zahvaliti, da niso izgubili z večjo razliko. 2e prvi polčas so imeli Sežančani več zreUh priložnosti, ki jih niso izkoristili. V drugem polčasu pa so bili pri streljanju točnejši in so kar petkrat zadeli mrežo. Koper je v nedeljo popravil slab vtis iz prejšnjih srečanj. Tokrat so igrali preprosto in s hitrimi kombinacijami prihajali pred nasprotnikova vrata. Kot strelec se je odlikoval zlasti vodja napada Gombač, ki je bil najboljši igralec na igrišču. Dosegel je tri lepe gole. Primorje se je požrtvovalno borilo, toda tehnično boljšemu nasprotniku niso bili kos. V opravičilo Ajdovcem pa je treba povedati, da so zelo oslabljeni, saj so kar štirje najboljši igralci odšli k vojakom. Ilirska Bistrica se je požrtvovalno upirala Adriji, Toda domači so bili prodornejši pred vrati in njihova zmaga je zaslužena. Tekmovanja se je udeležilo 25 pionirjev iz petih organizacij Ljudske tehnike (RK Jadran, krožek LT na koprski osemletki, KMT Postojna, DLT Šmarje in DLT Valdoltra). Zmagala sta člana koprskega radioamaterskega •kluba Jadran Darko Mušič in Vanja Koršič. »Lisico« sta odkrila v rekordnem času dveh minut in 30 sekund. Naj omenimo, da je bilo treba v tem času ujeti glasove radijskega oddajnika in preteči razdaljo 350 metrov. Manj kot deset minut so porabili še Janez Srebotnjak in Boris Krtalica iz Postojne, Igor Mušič, Silvo Mi-kec, Boris Bržan in Žarko Cink iz Kopra, Rado Hrvatin iz Sma-rij in Andrej Šumenjka iz Valdoltre. Rudar je po dolgem času osvojil dve točki. Toda tokrat ne bi mogli reči, da zasluženo. Anhovo je bilo ves čas igre enakovredno. Glede na dogodke na igrišču bi bolj ustrezal neodločen izid. Tolmin Tabor Branik Postoj na Tomos Sidro Primorje Rudar Adria Anhovo n. Bistrica IG IG 16 16 16 IG 17 16 16 IG IG 45:21 40:33 41:17 35:23 30:18 20:21 32:40 41:44 29:52 19:42 15:52 24 22 21 19 18 17 16 13 12 8 V prihodnjem kolu bodo igrali: Anhovo—Adria, II. Bistrica—Postojna, Tolmin—Tomos, Primorje—Tabor in Sidro—Branik. Rudar po počival. Nedeljsko kolo bo vsekakor eno najbolj zanimivih v letošnjem prvenst-stvu. Za nobeno srečanje ne bi mogli za gotovo napovedati zmagovalca. Prizor z nedeljskega tekmovanja mladih modelarjev v Kopru: start modelov jadrnic Partizanka V nedeljo je bilo v Kopru okrajno prvenstvo modelov jadrnic in modelov motornih čolnov. Obe tekmovanji sta zadovoljili tako glede udeležbe kakor tudi glede izidov. Tekmovanje modelov motornih čolnov je bilo prvič v koprskem okraju. Nastopilo je 37 tekmovalcev, kar je vsekakor dokaz, kako močno je priljubljena ta panoga pri naši mladini. Zastopane so bile organizacije in društva iz Kopra, Izole, Portoroža, Pirana in Postojne, izven konkurence pa so nastopili tekmovalci iz Ljubljane. V tekmovanju čolnov z vgrajenim elektromotorjem je zmagal Ivo Ravbar iz Izole. Njegov model je potreboval za 60 metrov dolgo pot 42 sekund. V tej panogi je nastopilo še šest tekmovalcev, ki pa se niso uvrstili. V tekmovanju čolnov z krme-nim motorjem se je uvrstilo 11 tekmovalcev, prvo mesto je zasedel Srečko Barečič iz Izole. Drugi ie bil Vojko Baša prav tako iz Izole, tretji pa Dušan Ambro-žič iz Ljubljane. Zmagoviti čoln je potreboval za 60 metrov dolgo progo 43 sekund. V tej panogi ni izpolnilo pogojev 15 tekmovalcev. V tekmovanju hidrogliserjev nismo dobili okrajnega prvaka. Pogoje je izpolnil le Peter Bur-keljc iz Ljubljane, ki pa je nastopil izven konkurence. Mladi modelarji zaslužijo vse priznanje za požrtvovalno delo. Naj omenimo samo to, da potrebuje tekmovalec za izdelavo modela od 40 do 80 ur intenzivnega dela. Zelo zanimivo je bilo tudi tekmovanje jadrnic. Letos so priredili tekmovanje modelov jadrnic že drugikrat. Medtem ko se je lani pojavilo na startu le 7 modelov, jih je bilo 'letos že 59. Vsekakor dokaz močne razširitve jadralnega modelarstva med mladino! V kategoriji Pionir, Zvezda in Komat (brez krmila) so nastopili začetniški modeli, v kategorijah Komat (z avtomatičnim krmilom), Partizanka, Kuter, Kilti in Prosta gradnja pa so nastopili modeli z zahtevnejšimi pogoji. Nastopli so tekmovalci iz Kopra, Pirana, Izole, Valdoltre ter gosti iz LBD Ljubljana in DLT Velenje. V kategoriji Pionir je zmagal Iztok Premrl iz Pirana, v kategoriji Zvezda Avgust Krebelj is> Izole, v kategoriji Kornat (brez krmila) Sašo Majerič iz Izole, v kategoriji Kornat (s krmilom) Ivan Marsič iz Izole, v kategoriji Partizanka Boris Lipničar iz Pirana, v kategoriji Kuter Alojz Povše iz Pirana, v kategoriji Kilti Dane Sajovic iz Pirana in v kategoriji Prosta gradnja Rihard Stergulc iz Kopra. SLOVENSKO NOGOMETNO PRVENSTVO ii ?ec i esit¥e - v nevarnosti pa je tudi Nova Gorica V devetnajstem kolu republiške nogometne lige sta se primorska zastopnika slabo odrezala, čeprav sta igrala doma. Izola je igrala s Krimom 0 : 0, Novo Gorico pa je premagal Koper jo je porazil na treh frontah V prvenstveni košarkarski tekmi druge republiške lige je Koper nepričakovano premagal Postojno na njenem igrišču s 44:33. Postojna jo izgubila tudi srečanje ženskih ekip (34:30 za Koper) in mladinskih ekip (47:45). Trije porazi so dovolj jasen dokaz, da v delu postojnskih košarkarjev nekaj škriplje. Postojna je bila vsa leta košarkarski center Pri- morske in njeno moštvo je bilo nepremagljivo. Danes pa jo je že močno prekosila Ilirska Bistrica, kot vse kaže pa jo bo tudi Koper In morda' še kdo drugi. Vsekakor zadeva, ki je vredna, da jo postojnski partizan temeljito pretrese! O glavni tekmi naj povemo, da so Koprčani zmagali predvsem zaradi boljše taktike. Postojna si je hotela ODBOJKA $ Koprčanke zmagale v Ptuja Iz Ptuja smo prejeli presenetljivo Rest, da so v prvem kolu ženske re-bliške lige Koprčanke premagale jsko Dravo z 8:6. Drava je glavni [vorit za prvo mesto in so Koprčanke odšle na pot brez večjega upanja na zmago. Toda sama tekma je pokazala, da so se Koprčanke bolje pripravile, S svojo mirno igro, s točnim pokrivanjem v coni in z dobro zasnovanimi akcijami so na koncu povsem zmedle nasprotnice. Drava je namreč vodila že s 4:5, nato pa so Koprčanke zabile štiri gole po vrsti, Upajmo, da ta uspeh ne bo edini In da nas bodo rokometašice Kopra šo večkrat razveselile! V KOPRU SO SE POMERILI MLADINCI IN PIONIRJI IZ VSE SLOVENIJE V nedeljo je bilo v Kopru mladinsko In pionirsko prvenstvo Slovenije v streljanju z zračno puško. Nastopile so reprezentance okrajev Koper, Ljubljana, Murska Sobota, Kranj in Celje, Kot so predvidevali, je ekipa Ljubljane zmagala na pionirskem in mladinskem tekmovanju. Domačini so razočarali. Mladinci so zasedli zadnje mesto in zaostali za zmagovalcem kar za 193 krogov. Pionirji sa bili nekoliko boljši. Zasedli so četrto mesto in zaostali za zmagovalcem za 56 krogov. Od posameznikov naj pohvalimo pionirja Tončka Bubola, ki je asedel tretje mesto in zaostal za fnagovaleeni le za pet krogov. V počastitev koprskega občinskega praznika so v nedeljo organizirali v Kopru turnir ženskih ekip Bora (Trst), Izole, Sežane in Kopra. Posamezni rezultati: Sežana:Bor 3:1, Invalidi so tekmovali Letno tekmovanje invaliaov-športnikov v sežanski občini je postalo že tradicionalno. Običajni program tekem v balincanju, streljanju z zračno puško in namiznem tenisu so letos — tekmovali so v nedeljo, 8. maja, v Sežani — izpopolnili še s telovadnimi točkami. Nastope je organizirala občinska invalidska športna komisija. Balincalo je 24 invalidov, ki so odigrali skupaj 12 tekem. Prvo mesto sta zasedla Branko Fabjan in Ludvik Turk, drugo Vili Li-panja in Ivan Cebulec, tretje pa Danilo Daneu in Branko Kuret. Streljanja z zračno puško se je udeležilo 23 tekmovalcev. Najboljši strelec je bil Jože Meziček, za njim pa Marjan Piško in Branko Fabjan. Najboljši tekmovalci so bili nagrajeni. er Koper-Izola 3:0, Sežana-Koper 3:1, Bor-Izola 3:1. Prvo mesto je torej osvojila Sežana, drugo Koper, tretje Bor in četrto Izola, Turnir je potekal v znamenju precejšnjih presenečenj. Pred začetkom so bile favorizirane igralke Izole, ki pa so povsem razočarale in obtičale na zadnjem mestu. Res pa je, da je bila Izola vso zimo brez telovadnice in da so igralke začele šele pred kratkim vaditi, Prvo mesto so nepričakovano osvojile igralke Sežane. V -vseh srečanjih so prikazale najbolj umirjeno in Igro so prikazale najbolj umirjeno igro Drugo mesto Koprčank je največje presenečenje turnirja. Nastopile so namreč igralke, ki jim je bil nastop na turnirju prva zahtevnejša tekma. V odsotnosti najboljših Igralk (med njimi tudi Pregljeve) so Koprčankam že pred začetkom turnirja prisodili zadnje mesto. Toda presenetile so z izrednim smislom za skupno igro ln le malo je manjkalo, da niso osvojile pokala. V odločilni tekmi so v prvem setu nadigrale Sežano, nato pa jim je zmanjkalo kondleije. Tržačanke so v vseh srečanjih dobro igrale. Ekipa se dobro razume med seboj, škoda je le, da so nekatere igralke fizično prešibke, da bi ostreje plasirale žogo čez mrežo. ZMAGA KANALCANOV V prvem kolu republiške odbojkarske lige so ICanalčanl slavili pomembno zmago. Premagali so namreč Žirovnico s 3:1 (15:11, 15:3, 14:1G in 15:4). že v začetku igre pridobiti odločilno prednost ter je forslrala hitre akcije. Toda ker so igralci mnogo grešili pri streljanju na koš in tudi v podajah, so žoge postajale pogosto plen Koprčanov. Le-ti pa so forsiraU svoj način igre: pripraviti akcijo in metati žogo v ugodnem trenutku. Tokrat je zmagala treznejša igra gostov ln vsi napori domačih, da bi rešili vsaj točko so bili zaman. PtI Kopru so bili najboljši Bandelj, Racman, Klavlan in Kalčlč, pri Postojni pa sta se odlikovala Rajs in Bogataj. Zelo lep uspeh je dosegla ekipa Ilirske Bistrice, kt je na Vrhniki premagala Partizana z 39:56. Ilirska Bistrica se tako resno poteguje za prvo mesto v ligi. Lestvica: Ilirija II. Bistrica Jesenice Skofja Loka Proletarec Celje Koper Šoštanj Vrhnika Postojna 2i3:175 225:166 180:151 248:207 185:178 145:192 13G:1G9 223:251 208:261 117:1G1 STRELSTVO V POSTOJNI V nedeljo je bilo v Postojni izbirno tekmovanje rezervnih oficirjev in podoficirjev osnovnih organizacij postojnske občine v streljanju z zračno puško. Na strelišču SD Gozdar je tekmovalo 33 strelcev. Od 200 možnih krogov je dosegel najboljši rezultat inž. A. Krivec s 176 krogi. Na strelišču SD Center je nastopilo 60 tekmovalcev, med katerimi je dosegel najboljši rezultat S, Lav-rič (157 krogov) ,na strelišču SD Pivka je tekmovalo 17 strelcev, najboljši rezultat je dosegel S„ Šega, na strelišču SD Prestranek pa ie nastopilo 7 tekmovalcev in je dosegel najboljši rezultat Zalar s 108 krogi. Miran celjski Kladivar z 2 : 0. Tako sta se znašla primorska zastopnika tri kola pred koncem prvenstva na zadnjih dveh mestih na lestvici. Medtem ko nima Izola nobenih praktičnih možnosti več, da bi se obdržala v ligi, pa ima Nova Gorica še zmeraj nekaj upanja, če bo v tekmi za zaprtimi vrati premagala Maribor. Na igrišču v Izoli sta se moštvi predstavili sodniku Erlihu iz Ljubljane takole: IZOLA: Lesjak, Kleva, Novak, Cen-dak, Jerkovič, Kovačič, Sorgo, Bera, Cerne, Tomaš, Kostič. KRIM: Slevec, Mavec, Okretič, Ma-tos, Campa, Marjanovič, škraba, Hribar, Kastelic, Toni. Prvi polčas je bila Igra zanimiva. Obe moštvi sta skušali s hitrimi akcijami iznenaditi nasprotnika. Domačini so imeli več možnosti, ki pa so jih po stari navadi zapravili. Res nenavadno je, da moštvo, ki ima prednost sonca, tako malo strelja na gol. Tomaš je bil dvakrat sam pred vratarjem, ki ga je motilo sonce, pa vendar ni zadel mreže. V drugem polčasu so bili gostje boljši, toda prav tako neučinkoviti kot domačini v prvem. Skoraj pol ure je imela domača obramba polne roke dela. Ce ne bi bilo požrtvovalnega Jerkoviča in Lesjaka, bi tokrat Izola težko rešila točko. Domači napad je v drugem polčasu povsem odpovedal. Cerne in drugi so se komaj premikali po igrišču in manifestirali svojo slabo kondicijsko pripravljenost. šele v zadnjih minutah so izvedli dva nevarna napada, toda obramba gostov je bila na mestu. Tako je menda zbežala zadnja priložnost, da bi Izola enkrat samkrat zmagala v letošnjem prvenstvu. Zdaj igra še dve tekmi zunaj ter doma z Branikom. Na zmago v katerem koli izmed treh preostalih srečanj res ni računati. Nova Gorica pa je nezasluženo izgubila obe točki. Domačini so bili v premoči ves prvi polčas ter del drugega polčasa. Spremljala pa jih je neverjetna smola pri stcljanju na vrata. Premoč domačinov v prvem polčasu je razvidna tudi iz razmerja kotov 13 :1 v korist domačih, šele v sedemdeseti minuti igre je uspelo gostom izvesti prvi nevarni napad, ki se je končal z golom. DrugI gol si je nespretna obramba domačih zabila sama. Branik 19 15 1 3 79:17 31 Kladivar 19 11 2 3 57:36 30 Triglav 19 11 1 7 50:38 23 Ljubljana 19 10 1 8 42:35 21 Maribor 18 9 3 G 29:27 21 Rudar 19 9 2 8 51:28 20 Sobota 19 9 2 8 42:47 20 Ilirija 19 G 2 11 27:40 14 Krim 19 4 6 9 22:42 14 Grafita r 19 4 5 10 19:47 13 Nova Gorica 18 4 3 11 32:54 11 Izola 18 0 8 11 14:53 8 * J& rži E&B ÊW ^ -, ' 20. maja 1900 ZADNJA S T K. A N Leto IX. — Slov. 21 Ncdolgo tega je pihala nad Divačo silovita burja. Troti večeru so bili njeni sunki tako močni, da je izpred hiše. št. 85 izruvala kostanj in ga vrgla na streho hiše. ki je last železniške uprave, njena lastnina pa je bil tudi nesrečni kostanj. Ta kostanj je napravil železniški birokraciji nemalo sivih las. Lansko leto so ga dali namreč na licitacijo, vendar kupcev ni bilo. Kostanj je bil že precej majav in je grozil svoji okolici, da se bo zdaj zdaj zrušil. Železniška uprava jc to vedela, vendar se ni mogla odločiti, da bi ga dala posekati. In tako je prišla na pomoč burja. Skoda ni bila KINO PREDSTAVA PO TELEFONU Tekmovanje med televizijo in kinematografijo je. posebno v ZDA. vsako leto ostrejše. Lastniki kino dvoran y Bertes-villu pa nameravajo potolči televizijo z njenim lastnim orožjem. Filmske predstave bodo posredovali na domove posameznim naročnikom, To jim omogoča nov sistem za prenos visokih frekvenc preko običajnega telefonskega omrežja. Vsakdo, ki ima telefon in si bo nabavil še posebno napravo ter jo vgradil med telefon in TV sprejemnik, bo lahko po želji gledal film na televizijskem zaslonu. Lastniki kino dvoran bodo oddajali iz posebnega središča in bodo izmenjali program vsak drugi dan. Mesečni prispevek bo znašal približno 5 tisoč dinarjev. velika, vendar bi se lahko zgodilo kaj hujšega. Kdo bi bil potem kriv za nesrečo, če bi sc bila pripetila? Morda tisti, ki kostanja niso hoteli kupiti!? F. L. ALUMINIJASTE PODMORNICE V neki ameriški ladjedelnici bodo kmalu postavili kobilico za aluminijasto podmornico, s katero se bo mogoče potopiti do globine 5 tisoč metrov. V njej bo prostora za tri člane posadke in okrog 1.700 kg instrumentov. V globini 5000 m bo lahko ostala 30 ur in prešla v tem času okrog 150 kilometrov dolgo razdaljo. — Lahko ti zatrdim, da v moji hiši ni moja žena tista, ki zapoveduje ali ki ima povsod zadnjo besedo. Živiva namreš skupaj z njeno materjo ... ^ Vv ; ¿in : 1 s"" 1 'i ^i^tsf • v; ■ ?m '' ; mm^M . ÏSJ ¿K. '-M .V..:*'-*-? V\ .as^pti J 1 •Ji Ex fflm k » Sil i; H $ Ji ud» Vi, ■ '* ••i,: Na letošnjem filmskem festivalu v Cannesu so spet vzbujale posebno pozornost temnopolte lepotice. Med njimi jc bila posebno privlačna Jeune Hundley, ki je bila celo soglasno izvoljena za »Miss Festival of Cannes«. Najresnejša tekmica za ta naslov ji je bila tudi črnka — Helene Williams (na gornji sliki) CENE URANU PADAJO Najnovejši statistični podatki kažejo, cla znaša letna proizvodnja tirana na vsem svetu približno 30 tisoč ton. Od tega ga porabijo le 10.000 ton. Po današnjih cenitvah je v zemeljski skorji približno 00 milijonov ton tega elementa. Cena urana neprestano pada in to zaradi povečane in izpopolnjene proizvodnje. Strokovnjaki sodijo, cla že v bližnji bodočnosti uran ne bo več kot 10-krat dražji od bakra ali niklja, SONČNA ELEKTRARNA Ni še dolgo tega, leo srno prvič slišali o možnosti praktične uporabe sončne energije. Sovjetski znanstveniki in tehniki pa so že izdelali načrte za elektrarno na sončni pogon, bo proizvajala energijo za široko potrošnjo. Elektrarno bodo postavili na pobočju kavkaške gore Ararat, kjer si ie sonce najmanj 200 ur na leto. fflSi P« «V; o ¿J 'ÎÂftf§ ^ifflii J9 Burja je podrla stari kostanj v Divači V ZDA so v Oak Ridgeu odprli prvi atomski muzej na svetu. V kratkem času ga je obiskalo nad GOO.OOO ljudi, ki se zanimajo za razvoj jedrske znanosti. Na sliki: zaščitna protiatomska obleka v muzeju ZOBNE PROTEZE ZA -KRAVE Pred nedavnim so izdelali v Švici prve zobne proteze za krave. Tako bo moč podaljšati koristnost krav vsaj za leto dni. Doslej se je končal koristni del kravjega življenja tedaj, ko so bili njeni zobje tako izglodani, da se ni mogla več hraniti. Proteza je napravljena iz nerjavečega jekla in jo je moč pričvrstiti na prednje zobe. Angleži so svoje servisne postaje ob avtomobilskih cestah opremili z novo iznajdbo — z avtomatičnimi kontrolnimi napravami za merjenje pritiska v gumah, združeno z vodno črpalko. Oboje služi za čim hitrejšo postrežbo potujočim avtomobilistom WW .-.v ■y wBËr; ; : si -' mm "JWiv: / s/, Jm ■-y-? Ai/m MW v Največji most na svetu bi bil vsekakor projekt na zgornji sliki, če bi ga kdaj uresničili. Gre za prehod čez Rokavski preliv ali La Manche — za most med Francijo in Anglijo. Znana reč je, da so inženirji že projektirali predor med obema deželama pod morjem, most pa je popolnoma nova ideja. Projekt jc pripravil inž. Dorman Long ob skupnem sodelovanju treh velikih angleških, francoskih in ameriških firm. Most bi bil dvignjen okrog 60 m nad vodno gladino, dolg bi bil okrog 100 km in širok 30 m. Stal bi okrog 200 milijonov funtšterlingov (medtem ko bi stj predor pod morjem le 90 milijonov, vendar pa je zato toli manj varen zaradi zračenja, vdora vode itd.). Projekt zdaj proučujejo ELEKTRONSKI PLAVŽ ... ................ V neki zahodnonemški tovarni, nedaleč od Frankfurta, je začel obratovati prvi elektronski plavž. Namenjen je za taljenje tistih rud, iz katerih pridobivajo kovine, katerih tališče je zelo visoko. To velja predvsem za volfram, tantal, molibden itd. AVTOMOBILSKA STANOVANJA V Chieagu bodo začeli kmalu kopati temelje za nekoliko nebotičnikov, za katere je napravil načrte znani arhitekt B. Goldberg. Nebotičniki bodo imeli po 58 nadstropij. V 18 nadstropjih bodo garaže, v ostalih 40 pa stanovanja. ČAJ PROTI RADIOAKTIVNOSTI Dva japonska znanstvenika sta objavila zanimive podatke, ki sta jih dobila na podlagi poskusov z laboratorijskimi mišmi. Rezultati so pokazali, da more • določena množina popitega čaja ščititi organizem pred sevanjem izotopa stroncija 90. © ......«lilft* k „ SJ^JS ¡g m uktSm f 11ÈS iÄ» . Zloglasno ameriško vohtinrko letalo »Lockhed—2«, ki je povzročilo, da se je razdrla pariška konferenca na najvišji ravni. Ko so ga Rusi sestrelili, je bil ameriški prestiž močno omajan in prvič se je zgodilo, ua je neka dežela brez pridržka priznala svoje vohunske namene, cinično trdeč celo to, da jc bil tak postopek nujen in v interesu njene varnosti. Američani so zgradili samo 18 teh aparatov, opremili pa s o jih nalašč za izvidniSkc polete, za kar so bili posebno opremljeni V Angliji so iznašli in že dali v promet avtomate za prodajo — jajc. Namestili so jih že ob vseli večjih cestah v deželi. Napravo je izumil Reginald Carter iz Susexa. Aaparate-vsak teden sproti polnijo in zamenjujejo neprodana jajca področni kmetje DVA NOVA ELEMENTA V Ameriki so odkrili dva nova elementa, pravzaprav izotopa, to sta skandij-10 in cezij-134. Elementa so odkrili ■ v Nevadi, v neposredni bližini, kjer je eksplodirala atomska bomba. HELIKOPTER ZA VSAKEGA Neka ameriška tovarna je začela serijsko proizvajati sila preprost in vendar varno izdelan helikopter za privatno uporabo. Ta »zračni bicikel« lahko razvije hitrost do 100 km na uro in porabi zelo malo bencina. Razen tega pa heli-' kopter tudi ni drag. slane toliko kot dva normalna avtomobila ameriške serijske proizvodnje. MSM — No, vidite gospod, —• je nadaljeval Pool, — ko je tisti miskirani človek odskočil od kemikalij in jo ucvrl v delovno sobo, sem čutil, kako mi ledeni hrbtenica. Ah, vem, Mr. Utterson, da to še ne more biti dokaz, tolikanj sem že načitan, vendar so nekatere stvari takšne, da jih more človek le občutiti in jaz se vam lahko zakolnem pri vsem, bar mi je svetega, da je bil tisti človek Mr, Hyde. — Da, da, — je rekel advokat, — tudi sam sem najprej pomislil na Hyda. Bojim se, da je zlo nastalo ali moralo nastati le iz te zveze. Verjamem vam Pool; verjamem, da je bil ubogi Henry ubit in prepričan sem, da je njegov morilec še vedno v sobi svoje žrtve. Moramo ga torej maščevati. Pokličite Bradshawa. Bradshaw je prišel. Bil je bled in živčen. — Pridite sem, — mu je rekel advokat. — Vem, da vas vse muči ta negotovost, zato nameravam to uganko sedaj razrešiti. S Poolom bova vdrla v sobo vašega gospodarja. Ce bi zaradi tega nastala kakšna neprijetnost, so moja pleča dovolj močna, da prevzamejo nase vso odgovornost. Ce v resnici nekaj ni v redu, kakor sumimo, ali če bo hotel kakšen zločinec pobegniti skozi zadnja vrata, bosta vzela vi in deček vsak po težko gorjačo iu zastra-žiia izhod iz laboratorija. Dajem vama deset minut časa, da se pripravita. Ko je Bradshaw odšel, je advokat pogledal na uro. — Pojdimo na svoja mesta, Pool, — je rekel, stisnil grebljo pod pazduho in šel na dvorišče. Oblaki so povsem prekrili nebo, tako da je bilo temno kot v rogu. Veter je samo v kratkih sunkih prihajal v ta vodnjak med tesno zgnetenimi hišami in nihal plamen sveče sem in tja. Prišla sta do amfiteatra in molče sedla. Vsenaokrog je dostojanstveno hrumel London, vendar jc v neposredni bližini vznemirjal tišino le topot korakov v doktorjev! delovni sobi. — Tako hodi po ves dan, — je zašepetal Pool. — Po ves dan in večji del noči. Samo kadar pride iz apoteke nov vzorec, nastane kratek premor. Ah, samo slaba vest more biti takšen sovražnik počitka! V vsakem njegovem koraku je čutiti kri, ki je bila prelita na zločinski način. Poslušajte, pridite malo bliže... bodite eno samo uho, Mr. Utterson! Zdaj mi pa povejte, je to doktorjeva hoja? Topot korakov je bil lahkoten in nekam čuden in se je za res mnogo razlikoval od težke in škripajoče hoje Henryja Jekylla. Utterson je vzdihnil: — Se mar nikdar ne čuje nič drugega? Pool je prikimal. — Nekoč, — je dejal, — nekoč sem ga slišal, kako joče. — Joče? Kako? — je ostrmel advokat. — Jokal je kot otrok ali kot izgubljena duša, — je rekel sobar. Zdajci je preteklo tistih deset minut. Pool je potegnil sekiro iz kupa slame za pakiranje, svečo pa je postavil na najbližjo mizo, da bi jima svetila pri napadu. Skoraj brez diha sta se približala vratom delovne sobe. Špranje v vratih so bile svetle in vsake toliko časa je preko nje hušknila senca človeka, ki se je v sobi nemirno sprehajal. — Jekyll, — je kriknil Utterson z močnim glasom. — Hočem te videti! — za hip je umolknil, da bi prisluhnil in ujel odgovor, vendar odgovora ni bilo. — Pošteno ti povem, da nas je začelo preganjati nekakšno sum ničen je in zato te želim videti, — je nadaljeval. — Ce nočeš sam odpreti vrat, jih bom odprl s silo! — Utterson! — je kriknil glas. — Pri bogu, Utterson, imej sočutje! — To ni Jekyl!ov glas! — je vzkliknil Utterson. — Kazbij vrata, Pool! Pool je zamahnil s sekiro. Od udarca so poskočila rdeče tapecirana vrata in so zadrhtele šipe v oknih. Iz sobe je odjeknil krik poln groze in pravega živalskega strahu. Pool je spet zamahnil in spet so zaškrtale deske in je poskočil okvir; štirikrat je padel udarec, vendar je bil les močan in vrata odlično izdelana; šele po petem zamahu je ključavnica popustila. Razbita vrata so padla v sobe in obležala na preprogi. Napadalci, ki jih je prestrašil lasten hrup in popolna tišina, ki je zatem nastala, so odskočili in šele čez čas pokukali v sobo. Delovno sobo je prijetno osvetljevala svetilka z zelenim senčnikom, v kaminu je plapolal in prasketal močan ogenj, eden ali dva predala sta bila odprta, papirji so bili lepo zloženi na pisalni mizi, na kamina pa jc bila pristavljena voda za čaj. Človek bi reke!, da je to ena najbolj mirnih in navadnih sob v Londonu, ko bi ne bilo steklenih omar polnih kemikalij. Sredi sobe je ležalo skrčeno truplo nekega človeka, ki je še vzdrhtevaio. Približala sta sc mu po prstih, ga preobrnila na hrbet in prepoznala obraz Edward» Hyda^_ Na sebi je imel obleko, ki rnu je bila prevelika, pravz prav obleko, ki je bila ukrojena za zdravnika. Mišice nfifir obrazu sc mu še vedno trzale, čeravno je bil že izdihnil. Po zdrobljeni steklenički v roki in po trpkem duhu, ki je lebdel v zraku, je Utterson takoj uganil, da je napravil samomor. — Prišli smo prepozno, — je rekel advokat, — prepozno, da bi karkoli rešila ali kogarkoli kaznovala. Hyde je svoje opravil in sedaj moramo najti tcio vašega gospodarja, Največji del zgradbe je zavzemal amfiteater in-delovna soba, ki je stala nadstropje više in so njena okna sle-dala na dvorišče. Razen tega je bilo v zgradbi še nekaj majhnih in mračnih sobic in velika klet. Vso te prostore sta jcia advokat in Pool natančno in skrbno preiskovati Ni bilo treba vtikati nosu v vsak prostor posebej saj je bilo žc ob prvem pogledu očito, da tod ž; dolgo ni bilo nikogar. Sobe so bile povsem prazne. Pajčevin« in debel sloj prahu po vratih ju je poučil o tem, da v te prostore že leta in leta ni zašla človeška noga. Klet jc bila polna vsouogoče rciiotije, ki je bHa večji tlel iz ustih časov, ko je bila hiša še kirtirgova lastnina, ki j ; bil .ïekyllov predhodnik. Brž ko sta odoiitmila kletna vrata, jima je vhod zagradila gosta pajčevina; tudi sem ž3 lep čas ni nihče zašel in kakršnokoli is!; v kle bilo nekoristno. Nikjer ni bilo sle.ui o îlenryju Jekyllu, niti o živem miti o mrtvem. ê