» List 10. ■ % np v • lecaj XLYII i i zh aj a j o vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za eelo leto 3 gold. 40 kr. za pol leta 1 gold, 70. kr. za četrt leta 0 kr po po pošti pa za eelo leto 4 gold., za pol leta 2 gol 0 kr za četrt leta 1 gold. 10 kr V Ljubljani 6. marcija 1889 Obseg: Belo ali črno vino. Zoper drisko telet. Mala retkvica. Državni melijoracijski zaklad. Razne reči Zemljepisni in narodopisni obrazi. Trgovinska in obrtna zbornica. Naši dopisi. Novičar Gospodarske stvari. Belo ali črno vino Pogostoma povprašujejo » ali naj zasajajo svoje nove vinograde z belimi ali črnimi trtami, kar je seveda važno za prihodnjost. Nekateri trdijo, da je belo vino najimenitnejše na svetu, in zdi se jim komaj vredno govoriti o črnem vinu, vinščaki iz pokrajin pa, koder pridelujejo črno vino, nekako zaničljivo govore o belem vinu. Ako hočemo odločiti na to ali ono stran, moramo najprej iskati, kaj je prav za prav razloček med črnim in belim vinom. Kemijska sestava belih in črnih vin je sicer precej razlika glede obilnejše enaka, vendar razen barv čreslovine v črnem vinu. Čreslovina je ona zagatna in pusta tvarina, ki je črnemu vinu potrebna. Belo vino ima tudi čreslovine, a tako malo, da je niti okusiti ne smemo. Bela vina so rumenkasta vina brez čreslovine, črna vina pa modra ali vijoličasta vina z obilno čre- slovino. Čreslovina pa spreminja črnemu vinu svojstva v marsikaterem oziru in to bistveno. Pred vsem ne da čreslovina v črnem vinu priti najfinejšim okusnim tva-rinam do tiste veljave kot v belem vinu ; če so tudi v vinu, vendar jih prikriva okus čreslovioe. Vrednost črnega vina presojamo torej po njegovih tako zvanih surovih sestavljenih delih, t. j. po medsebojnem razmerji alkohola, kisline, čreslovine, izlečka in vode. Pri belih vinih jemljemo pa razen tvarine v poštev. teh tudi druge line okusne Druga razlika med belim in črnim vinom je tudi njiju nasledek ob uživanji. S kislikastimi, belimi vini si ugasimo najbolje žejo, ker poživljajo, redčijo kri in silijo na vodo. črna vina so manj ali bolj zdravila. Čreslovina vpliva namreč tako na človeka kakor „kinin", t. j pro- timrzlično. Tudi proti driski so črna vina, imajo, da zapirajo vodo. to napako Črno vino rabi pogostokrat zaradi zdravilne moči svoje, in marsikedo rajši pije prav zagatno črnino, nego uživa druga neprijetna zdravila. Tudi proti koleri rabi črno vino prav dobro. Izvrstno vpliva črno vino na želodec, kateri je onemogel vsled prevelikega užitka piva. Statistika je res dokazala, da se toliko več črnega vina popije kolikor več piva, poraba belega vina pa se zmanjšava. Vinska kupčija, ki je bila poprej omejena na majhne okraje ali dežele, bavila se je s tistim vinom 9 ki so ga v tistem okraji ali tisti deželi najrajši pili. Ker pa dan danes moremo pošiljati vino po železnici ali po parobrodih, kamor si bodi po svetu, zato mora m gledati vinščak, da prideluje tisto vino, katero je najlaže prodati. Pri nas v Avstriji, povprašujejo tudi kupci le po črnem vinu, in sicer kupci iz južne Francoske, pijejo veliko piva pa in to tudi kupci iz dežel, koder vedno bolj. Belega vina pa vendar ne smemo nehati pridelovati ker ravno finejša bela vina ohranila si bodo vedno dobro ceno. Slaba bela vina pa ne bodo mogla dolgo časa tekmovati s pivom. M Weinbau-Kalendei Zoper drisko telet. Teleta napade včasih driska 8 ali 14 dni po rojstvu 9 ko še sesajo; mehko gre od njih in kislega smradu tudi kolje jih, da večkrat poginejo. 9 pa Če takim teletom preiskuješ sirnik, to je, 4. že lodec, najdeš v njem neko skuto iz zagrizenega mleka drobna čeva pa se vidijo hudo vneta, snetnjava. Krivo je te bolezni težko prebavno mleko sesa tele, pa tudi prehlajenje. 9 13 Da se ona skuta odpravi iz želodca, priporoča se štupa po (prah) od rabarbare in pa rumene kine » vsake narazen na gredo. Ob zgodnji spomladi varuj retkvične gram; oboje mora fina štupa biti * dobro vkup grede mraza s slamo. zmešana in na 4 porcije razdeljena. Seješ jo lahko vsakih osem iz nova. pa ne Brž ko se driska loti sesajočega teleta, imej je na gorkim in daj mu eno uro potem, ko je sesalo, vsak dau po eno tako štupico, ki si jo s pol maselcem mleka izpod krave dobro pomešal. Vsak dan zjutraj taka štupa zabi redam pri prilivati, ako je zemlj suha z mlekom pomešana ozdravi živinče v ali dneh * ako nisi driske zanemaril. Ce pa driska že dalje trpi, tako štupo s pol maselcem kamilične daj teletu vsaK dan r> čaj in dodaj še nekoliko žlic toplega mleka izpod krave. To dajaj teletu vsak dan, dokler se ne ustavi driska. Pri tej priliki pa moramo svariti naše gospodarje in gospodinje, naj opustijo škodljivo navado, da prvo mleko, ki bi ga imelo tele od matere posesati, izmolzejo , češ, da mu je škodljivo. To in ga teletu ne privoščijo je neumna vraža. Ravno to prvo mleko teletu izčisti in otrebi čeva in mu tako odvrne drisko. Naj si človek ne predrzne mojstriti dobrotljive nature ! Podoba 3. Podoba 4. suhi iji je retkvica puhla in precej v seme Seješ jo lahko med drugo zelenjad, ua pr Ako prid bolš do niči) red med ohrovt [io retkvico ohrovt pa se oh hitro drugo. Če jo bolšice pojedo lahko eješ Mala retkvica. Mala retkvica (raphanus sativus radiola) ima go moljice, ki so vsled svojega rezkega okusa zelo priljub ljena, prebavo pospešujoča jed. Retkvica je enoletna rastlina, katero lahko vsako leto po večkrat sejemo. Glede gomoljne oblike imamo okrogle retkvice (glej . in 3) in podolgaste (glej pod. 4.) glede barve Državni melijoracijski zaklad. Il časopisa »Politik" posnemamo, koliko so posa- mezne v državnem zboru zastopane dežele dobile iz državnega melioracijskega zaklada, ki je namenjen v pod. 1. 2. in 3.) in podolgaste (glej pod. 4.) glede barve zboljšavanje gospodarskih razmer, posebno za urejevanje pa bele, rumene, in rdeče retkvice. Najbolj priljubljene re^ jn 8pi0h voda, za osuševanje močvirnih ali za našo rdeče. Za hitro rast v gnojni gredi rabijo okrogle makanje presuhih zemljišč. Naj priobčim naslednji sestavek, v katerem govore številke dovolj jasno, kar bodem na konci glede kranjske dežele izrekel: Naša dežela torej je na 100 gld. letnega zemljiškega davka prtjela 3 °/ o njej pravno pripadajoče doneska druge dežele pa ua pr. Galicija 32 6°/ Primorsko celo 60 9%. o Koroško i 0> Državni zaklad je pripomogel na Kranjskem za uredbo trebiškega potoka, Podoba Podoba n retkvice z majhnim listjem. Zgodnje okrogle retkvice so setev v gnojne grede in za setev na prostem. „ Bistrice pri Mojstrani, osuševanje račenske doline, preiskave votlin po Notraujskem pa za teri Nerešena pa je prošnji se je iz tega državnega za uravnavo M v ka zaklada prosilo 40.000 gld Navadno rumeno retkvico sejemo sicer ob enem z drugimi, vendar dozoreva en teden pozneje nego one, ostane podpore In čeravno je ta reč toliko važna za vso po pa dlje časa nežna in sočna. Podolgaste retkvice niso krajino, po kateri se pretaka nMima", in dasi je visoki sicer priljubljene, a jih priporočajo, ker so zelo plodne, dežel stop sklenil v to svrho posebno deželno po Retkvica hoče prav dobre, rahle vrtne zemlje stavo, vendar ni uobenega odgo to vlogo, čeravno Uže marcija meseca jo lahko sejemo na prostem, na pr. na kaki ob južni steni ležeči gredici. Pridelaš pa tudi lahko brez gnojne grede zgodnje retkvice, aKO jo poseješ v lonec ter mlade rastlinice potem presadiš po 10%t že preteklo eno leto, kar je vložena Pra tako leži nerešena prošnja za podporo k uredbi potoka pri Beli peči Ved kar obstoji državni melijoracijski zaKlad trajajo pogajauja zaradi podp 500.000 gld. za osu- 74 šenje, ljubljanskega barja, in kedo zna, ali ne bo poprej itd. Dežela, ki bi lehko dobila denarjev v to svrho, iz- posušil se ta zaklad, predno bo barsko vprašanje „godno u plačala Že sedaj se je on zaklad zelo skrčil, in bojimo se, tizaciji da se bo naša dežela ž njim dejanski silno malo okoristila. Zato bi bila naših gospodov državnih poslancev ta zaklad, na pr. v 50 letih zopet po amor-gotovo pa bi ogromno pripomogla, da bi izboljšali kulturne razmere v naši domovini, in jaz celo trdim, da dokler se ne bo dežela sama poprijela omenje- vredna zadača j da to reč najskrbneje obravnaval' in dobili, kar je sploh mogoče. Če katera dežela dokaj v 0 • to svrho potrebuje, gotovo naša kranjska dežela, in da učile nas bodo moje nadaljnje razprave, katerim nega dela, bode le malo dosegla. Koliko bi bile melijoracije naši deželi koristne, bom z urejanjem rek in potokov, z osuševanjem barja, pa slednjič dodal še kratek načrt, kako naj se stanovil tudi sto in sto močvirnih zemljišč neverjetno izdatno deželski melijoracijski zaklad in kako v anuitetah ali zboljšali položaj kmetovalcem, to je jasuo. Na Češkem letnih obrokih zopet poplačal. F. Povše. Državni melijoracijski zaklad od leta 1884. do 1887. Dežela Enoletni zemljiški davek (1. 1887). dotične dežele znaša gold. 1884., torej od ustanovitve žavnega zaklada, obljubilo se je do 1887. posameznim podjetjem pore Takim podjetjem zagotovljene podpore iz državnega melijoracijskega zaklada Razne reči. * Semenski krompir, kadar ga rabiš spomladi, večkrat uže celokupnemu proračunu Češko Moravsko Spodnje Avstrijsko Gornje Avstrijsko Solnograško Tirolsko . . Predarlberško Štajarsko Koroško . Kranjsko Primorsko Dalmacija Galicija . Bukovina 11,241.000 5,217.000 799.000 4,071.000 2,447.000 320.000 883.000 122.000 2,158.000 648.000 620.000 628.000 299.000 pripadajo skupno na ln km. zemlje na 100 gld. 1 letnega zemljiškega davka | je naj- nekoliko vzkalil. po- Napačno je te kali (cime) trgati, ampak sadi krompir ko likor kalmi. mogoče Tak s celimi takimi krompir ozeleni 679.950 401.000 756.000 648.000 217.266 661.420 220.000 327.400 683.122 40.900 956.000 226.000 203.985 168.000 302.850 244.300 58*8 12-3 37-9 hitreje in je plodovitejši. Pri nas imajo pa naši gospodarji še celo to slabo navado, da krompirju popolnoma potrebijo vse vzrastke. Svetujemo jim, naj narede na zavarovanem prostoru poskuŠDjo. 4,601.000 1,712.911 407.008 77.371 319.475 66.000 103.700 341.561 18.750 382.400 67.800 491.028 10*8 12-0 25*4 krompirjev naj vsade s 24-2 36*2 54*1 32-9 Pet potrganimi, pet pa s celimi nepoškodovanimi kalmi. Kdor bode to poskusil, pritrdil nam bode leto obsorej gotovo. # 55*7 Nekateri konji imajo 47-9 60*9 22*6 10'7 razvado, da love vajeti z repom. Kdor je uže kedaj imel takega konja, zlasti mlado kobilo ve, kako nevaroa utegoe postati snuje bode edaj vožnja, ako konj dobi vajet pod rep. Ako hočeš vajet s silo izpod repa spraviti, postane mlad deželni zbor novo deželno banko, katera konj uemiren, zdirja ti, in ker vajetov nimaš več v svoji jbolj služila kmetovalcem s tem, da jim bo po moči j zgodi se lahko velika nesreča. takem slučaji trebnega denarja za zboljša zemljišč po nizki ceni spusti oba vajeta tako zelo, da pade precej izpod repa zposojala. In če Češka, že davno sloveča po svoji tist vajet, kateri je ujet, kakor hitro konj malo rep dovitosti in vrlem napredku m da je umestno, usta- pridvigne. Potem se zopet vajet nategni. Neki nemški noviti deželno banko v povzdigo ljudskega blagostanja, konjerejec pa to le priporoča: Priveži vrvico med jermen kaj morajo reči druge kro med njim ki gre okoli repa, in med vago. tej vrvici pa pripni Danda ko denarja po primerno nizkih ob s primernim jermenom rep in sicer tam, kjer nehava restih dobiti, in ako Bog ohrani Evropi mir, dobiti ga repova kost. Tako konj ne more prizdigati repa med bo lahko tudi po odstotke, posebno deželam, bilo bi vožnjo in prav kmalu to razvado opusti. kako bi usta se pač mogoče misliti tudi v naši domovini novili deželen melijoracijski zaklad, iz katerega posameznikom posebno pa korporacijam, občinam, okrajem po najnižih obrestih izposojalo * Stenj (toht) po petrolejevili svetilnicah ne bodi nikdar dolg, ampak rajši bolj kratek. V petroleji je vedno še dosti nesnage, čeravno je čist videti. Ta ne- za uredbo voda za snaga se nabira v stenji, svetilnica brli, a ne gori osuševanj 5 za peljavanje vode na presuha zemljišča svetlo, ker stenj tli, in to tem bolj, kolikor bolj ga iz * 75 svetilnice izvijaš. Rabi toraj kratek stenj, ker tak se ne utegne napajati z razno nesnago. * Rusko laneno seme, katerega je kmetijska družba kranjska neposredno na Ruskem naročila, dospelo je v Ljubljano. Mernik stoji 3 gld. 30 kr. Kdor ga je naročil naj kmalu pride ponj. Tisti, ki so želeli, da jim ga dražba dopošlje, dobodo ga kmalu. f i . i um * r 4 r • T * • - « ■ » i fc • Podn6nr stvari. Zemljepisni in narodopisni obrazi. i I 4 4 Y> Nabral Fr. Jaroslav. (Dalje.) 101. Luksus. * • Skopo8t in razsipnost ali zapravljivost ste si nasprotni. Dobro gospodarstvo obsoja eno in drugo, ogiba se te in une. Pravi gospodar gleda, da svoje dohodke razumno izdava, za koristne reči. Ali vsak ni takov • i AA gospodar, neumeje ali pa neče stroškov po dohodkih * U flHH urejati. Nekateri stiskajo denar in vedno vpijejo, da nimajo nič, a drugi denarja kar ne trpe pri sebi, razmetavajo ga ne glede na to, ali je koristno ali ne, in kaj bode na zadnje, kedar poide. Nekateri s pestmi mečejo denar okoli sebe, da se ponašajo pred svetom, koliko ga imajo; drugi divjajo za nasladami in zabavami, in denar jim leti iz hiše, kakor bi ga z vevnico vel; še drugi iščejo za denar živinskih naslad, in zanemarjajo svojo obitelj, pozabljajo dolžnosti, ki jih imajo do svojega ubogega, trpečega bližnjika. Takovi ljudje žive razsipno, uničujejo sebe in svoj imetek, upropaščujejo kapital, ki bi ga mogli koristuo obrniti. Ako ta strast zgrabi veče krogove, postane prava spačenost uarodna, in napravlja ogromne škode gospodarstvu. Zapravljivost ima več prijateljev kakor skopost. Nekateri celo trdijo, da je zapravljivost gospodarstvu •' v l2l - ■ ^' manj škodljiva od skoposti, in to z naslednjih raziogov. Zapravljivec živi sam dobro, in tudi drugi žive dobro pri njem; skopuh pa ne privošči ne sebi ne drugim. Novec zapravljivčev gre mej svet, skopuh pa ga zaklepa na dno škrinje. Ali to je samo na videz tako. Dokler se denar troši za reči potrebne, koristne in plemenite, in dokler se troši v razmerju po dohodkih, in da bi ugovarjali. Ali mej tako trošnjo in zapravljivostjo je velik razloček. Zapravljivec ne praša o tem, zapravlja in razmetava kapital in tako slabi gospodarstvo svoje in obitelj. Denar skopuhov in premoženje njegovo ostaje, in naslednik njegov ga prinaša potem mej svet. Zapravljivec je na stare dni v nadlego sorodnikom, ali občini. Prijatelji, s katerimi je zadegal denar, ne poznajo ga, kedar uboža. Mnogi se kesajo, ali vsako kesanje, veli Franklin, drago se plača. Državna oblast nastoja zaprečiti zapravljivost 8 tem, da zapravljivcu postavi oskrbnika (kuratorja). Skopuhu pa ne postavlja oskrbnika, v tem vidimo, da tudi država nahaja v zapravljivosti večo nevarnost kakor v skoposti. Občna zgodovina našteva grozne primere zapravljivosti in luksusa. Francosko plemstvo prešlega stoletja je upropastilo sebe in pripravljalo nehote pot prevratu z brezkrajnim lutisusom. V poslednjih stoletjih rimske države je zavladala ta*a zapravljivost mej bogataši, kakoršne ne nahajamo nikjer v zgodovini. Dovolj je, če omenimo, da so bogati Rimci cali bojadisati s škrlatom cele črede ovac, ker se jim bela boja ovac zdela preprosta. Na strehah svojih hiš so urejevali si ribnjake. in na stolpih vrtove. O cesarju Kali-guli pripoveda Svetonij. da je tako zapravljal državne dohodke, da so se na njegovo zapoved vzdignili Drdi, a pozneje zopet razkopali in odvozili. Bogatega Rimca so robovi posadili za mizo, in potem so mu povedali, da uže sedi. Opomniti so ga morali, da je treba iti v postelj, kedaj utegne lačen biti itd. Nek Apicij se je otroval, češ. da ne more živeti, ker je ubožal. Pa veste, ta siromak je imel še cel milijon goldinarjev po našem denarju, ko se je lotil strupa. In treba pomisliti še to, koliko večo veljavo je imel milijon tisti čas, kakor dandanes. In kakor z gospode na ljudstvo prehajajo dobre navade, prav tako prehajajo tudi razvade. Tako je bilo tudi v Rimu. Marcelin veli: »Ljudstvo ni nič boljše od senatorjev. Nima sandal na nogi, ali vendar si nadeva gizdave naslove, pije, igra in počenja razne neslanosti. Ti gospodarji sveta lazijo okoli hiše patro-nove, v katerej vohajo pečenko, da se potem najedo. Po pragih Krčem sedi razcapana drhal, nima tunike ne sandal, ali pri vrču vina govori o politiki, presoja vlado, odstavlja in nastavlja cesarje, vodi vojske, gradi in ruši mesta, upravlja finance, pa nima toliko v žepu, da plača popito vino". Skrajna razsipnost irancoskega kralja Ljudevita XIV. je tako dobro poznata, kakor tudi kralja poljskega in kneza izbornika saskega Avgusta II. Iu vendar so ju nekateri zagovarjali. Stari ljudje se pritožujejo na luksus mladega sveta, in več potov imajo prav; nimajo pa prav če hvalijo stare čase tako, kakor da ondaj ni bilo luksusa. Vsaka doba ima svoj luksus. V deželi ali v času malo naobraženem pokazuje se luksus v tem, da se mnogo je in pije, pokazuje se v obče v telesnem uživanju. V obče luksus vsakega ne-obrazovanega človeka se pokazuje v neizmernem vži-vanju jedi in pijače. Plemstvo srednjega veka je iskalo uaslade v preobilnih gostbah in dolgotrajnih svatbah, kar se še dandanes vidi v nižih slojih naroda. Pripoveda se o nekem madjarskem velikašu za kralja Sigismunda, da je slavil poroko svojega sina celo leto. Kronisti pri-povedajo, da se je na svatbi Viljema Oranskega potrošilo 11.000 vagauov žita, in popilo 3600 veder vina itd. Avgust II., kralj poljski, potrosil je za svatbo svojega sina štiri milijone. Velika gospoda se ponašala s celimi stotinami Po došlib poročilih ima ta naprava namen 5 dajati služnikov in poddvornikov vsake vrste, ki so lenarili po potnikom sredstvo, da se vselej oskrbe z denarjem, a njihovih palačah ojvodi Albi pripovedajo, da je imel De (ja bili prisiljeni, nositi s seboj večje svote, ter v s v o j e j palači v Madridu 500 sob in sobic za služab- biva v tem, da potnik pri kakem deželskem poštnem ništvo ali obe dvo Moskvi je še početkom ravnateljstvu vplača kako svoto, Katera se mu potem našega stoletja živel boljar, ki je 1 imel do 1000 slug in more na podstavi knjižice, ki jo dobi v to, izplačevati dvorjanikov, kaj pak zgolj kmetov svojih, Ta čreda slug v manjših zneskih pri vsakem poštuem uradu. Vložena se je slabo hranila in je cel ljubi dan postopala; neka- 8V0ta ne sme biti manjša, nego 200 lir, iu pri deželskih poštnih ravnateljstvih 1. razreda ne večja, nego 10.000 teri niso imeli drugega dela kakor tega, da so prinesli za obed ali večerjo vrč \ode. (Dalje nasled.) lir, pri ostalih deželskih poštnih ravnateljstvih pa ne večja, nego 3000 lir. Manjši zneski, ki se izplačujejo, ne smejo biti izpod 50 lir, na d. ugo stran pa ne smejo prekoračevati Trgovska in obrtniška zbornica pri deželskih poštnih ravnateljstvih I. razreda 2000 lir, pri ostalih deželskih poštnih ravnateljstvih 1000 lir in pri poštnih uradih 200 lir. (Dalje ) Pristojbina za kreditna pisma mora se naprej Trgovska in obrtniška zbornica imela, kakor smo že javili, dne 21. februarj t redno sejo, kateri Miha Pakič je predsedoval gospod podpredsednik katere se je vdeležil vladni komisar gosp. c. kr. vladni svetnik Josip Dralka in naslednji zbornični udje: Ivan Baumgartner, Oroslav Dolenec, Fran Hren, Anton Klein Fran Kollman, Karol Luckman, Ivan Perdan tričič, Josip Ribič, vplačati, ter iznaša 50 centesimov za vsakih 100 lir ali za jeden del (znesek) od 200 lir do zneska 1000 lir in 25 centesimov za vsakih 100 lir od vložene vsote dela, ki prekoračuje znesek 1000 lir. Kreditna pisma glase se na ime določene osobe prepisati jih na druge osobe ni dopuščeno. Veljajo za 4 Poki 86 i mesece, ne uračuaajoč meseca, ko so bila izdana. Vaso Pe- daljšati dobo te veljavnosti ni dovoljeno; ostanek, Fr Ks Gospod podpredsednik Souvan in Jernej Žitnik, naznani, da je za sklep 5 morda ni izplačal, povrača se lastniku kreditnega pisma ako to sam zahteva od glavnega poštnega ravnateljstva. čnost potrebno število udov navzočnih, otvori sejo in imenuje teljema pisnika gospoda zbornična svetnika: Ivana Baumgartnerja in naznanja, da je zborničnemu predsedništvu došlo gospoda deželnega predsednika naslednje pismo z dne Antona Kleina. Potem od > štev. 148: „Vsled razpisa j ega u- 18. januarja 1889, zvišenosti gospoda ministerskega predsednika kot vodj< . štev. 5876 Ne zahteva li ostanka v petih letih, to pripade državni blagajnici. Kar se tiče vprašanja, kake uspehe ima ta naprava izjavila se je italijanska poštna uprava, da se ljudje zelo malo poslužujejo poštnih kreditnih pisem (uvedenih od leta 1873), kar je najbrže pripisati previsoki pri- stojbi temu, da smejo taka kreditua pisma dajati m ministerstva notranjih stvarij od 12. m. čast mi je javiti v najvišjem naročilu najvišjo hvalo za nateljstva v deželnih glavnih mestih Odsek ne more trditi, da se čutila potreba čestitko, katero je izrazila trgovska in obrtniška zbor- poštnih kreditnih pisem * ker poštne hranil in na niča povodom zaroke c. in kr. Visokosti prejasne kaznice, ki se pri bankah izdajejo, znatno olajšujej de gospe dvojvodinj Marij Valerije z Njega c. in kr. nami promet Tudi se v ostalem niti v Avstriji ne bi Visokostjo, prejasnim gospodom nadvojvodo Franom mnogo posluževali poštnih kredituih pisem > ako bile Salvatorjem." Zbornica jo vzela to na znanje. pristojbine tolike, ka*or v Italij . Zapisnik zadnje seje se odobri. II. Gosp. zborničai svetnik Karol Lucsmann po Ako pa tarifi bili cenejši, potem bilo želeti i roča 9 da Njega uzvišenost gosp. c. kr. trgovinski mi- da se uvedo poštna kreditna pisma, ker je pri prometu s čeki treba čakati rešitve najmanj dni dočim bi se nister pozval zbornico > naj se o tem izjavi, ali in v koliko in pod katerimi pogoji kaže se potreba poštnih kreditnih pisem v zborničnem okraju kranjskem, ker je že poslaniška zbornica državnega zbora v državnega proračuna razpravi za leto 1887 mej drugim sprejela resolucijo, pozvati vlado, da uvaži misel o uvedbi poštnih kreditnih pisem. HHHi i *i i bHBB J • . ,t.wHr''' ff. VI^mi KjUn^BH JBfciff' k Su i <5ft Kolikor je znano, imajo zavode poštnih kreditnih na poštna kreditna pisma dobivali koj primerni zneski pri vsakem poštnem uradu. ■ 3 vrednost utegnila bi imeti rečena poštna Večjo kreditna pisma za trgovske potnike za obiskovalce ali letovišč, kateri bi denar lahko prejemali ko-pri peli bližnjem poštnem uradu. Odsek torej predlaga: Zbornica izreče naj se v tem zmislu. Ko je še gospod Vaso Petričič podpiral pisem zdaj v Italiji, in zato se je c. kr. trgovinsko odsekov ter zjavil j da ministerstvo obrnilo do kraljevske italijanske poštne ako bi se poštna kreditna pisma bilo želeti, uvela da bi uprave, da mu naznani dotične propise in vspehe. in deželah, zastopanih v predlog se to, v kraljevinah državnem zboru, zgodilo tudi v predlog sprejet. ogerski državni polovici bil je odsekov . vsi delavci in vršbeni uradniki, ki imajo opravek pri plovstvu po suhozemeljskih vodah; . vsi delavci iu vršbeni uradniki, ki imajo opravek po ladjedelarnah ladje8kladarnah po kamenolomih » * Razglasilo. Daje se na splošno znanje, da se v zvršitev zakona ako te dovršbe tudi ne spadajo pod obrtni red tudi Za delavce oziroma /a vršbene uradnike je šteti učence, radovoljce, vajence in druge osebe, katere z dne 30. marcija 1888. L, št. 33 drž. zak., o bolniškem zavoljo ne še dokončane izučbe ne prejemajo nobenega zavarovanji delavcev, namerava ustanoviti za Kranjsko zaslužka za svoje delo, ali pa dobivajo manjši zaslužek- 16 okrajnih bolniških blagajnic, katerih sedež in oze- Od dolžnosti > biti meljska omejitev sta se za sedaj določila tako, in sicer : so izvzeti pri okrajni bolniški blagajnici, udje vrš- in jih zatorej tudi ni zglašati po jedno vPostojini za sodne okraje Postojina; Ilirska Bistrica, Senožeče in Vipava; .v K o č e v j i za sodne okraje Kočevje, Velike benih in zadružnih bolniških blagajnic, ki so v svojem i BT obstoji že priznane, ali ki se še ustanove na podstavi zakona ali- posebne dovolitve. Dalje so izvzeti in jih zatorej ni zglašati udje Lašče in Ribnica; 3. v Krškem za sodna okraja Krško in Rateče, 4. v Kostanjevici za sodna okraja Kostanjevica n Mokronog; 5. v Kranji za sodni okraj Kranj; . v Tržič i za sodni osraj Tržič; na podstavi zakonitih predpisov obstoječih bolniških agajnic (Dratovskih skladovnic, rudarskih blagajnic). Niso pa izvzeti, da bi ne morali biti udje okrajnih 3 na Kranj- ic. ker do- bolniških blagaj zavarovanju podvrženi udj skem obstoječih društvenih bolniških blagaj zdanj njih pravila ne zadostujejo dotičnim zahtevam v Škof j i Loki za sodni okraj Škofja Loka; zakona o bolniškem zavarovanji; v Ljubljani za mestno ozemlje Ljubljana; zglasiti tudi tedaj, kadar te osebe je zatorej dotično društveno v Ljubljani za sodni okraj okolice ljub- stvo sicer nameravalo preosnovati društvo vod- zmislu ljanske; 60. zakona o bolniškem zavarovanji; zakona o bol 10. na Vrhniki za sodni okraj Vrhnika; 11. v Litiji za sodna okraja Litija in Zatičina; 12. v L o g a t c i za sodne okraje Logatec, Idrija niškem zavarovanji, pa potrebna prenaredba društ venih pravil do zglaševanja še ne bila oblastveno odobrena. in Lož; Zglasitev vsake zavarovanju podvržene osebe se 13. v Radovljici za sodna okraja Rad ovij i ca mora z vršiti s posebnim zglasilnim obrazbem, kateri se in K ranj ska Gora; dobiva v dovoljnem številu pri okrajnih oblastvih in 14. v Rudofovem za sodne okraje Rudolfovo, vrhu tega na kmetih Žužemperk in Trebnje; pri občinskih uradih J V mestu 15. v Kamniku za sodna okraja Brdo in Kam nik; Ljubljani pa pri mestnem magistratu. Zglasilne obrazce je v vseh razpredelih natanko popolniti ter jim je dodati razločni podpis in razločna 16. v Črnomlji za sodna okraja Črnomelj in adreso dotičnega delodajalca; kako je popolniti raz- Met li k a. predela in to je razloženo na zglasilnem obrazci Po 13. zakona o bolniškem zavarovanji so udje okrajne bolniške blagajnice v prvi vrsti v nje okoliši delajoče osebe, podvržene zavarovanju. Zaradi ustanovitve okrajnih bolniških blagajnic ukazuje deželna vlada na podstavi § 31. zakona o bolniškem zavarovanji tako: Vsi delodajalci so dolžni, pri njih delajoče zavarovanju podvržene osebe, v kolikor morajo biti po svojem opravku udje katere izmed zgoraj naštetih okrajnih bol- Primerno popolnjene obrazce je pri političnem okrajnem oblastvu, v katerega okoliši je sedež dotičnega podjetja na kmetih pri okrajnih glavarstvih, v Ljubljani pri mestnem magistratu) vložiti najpozneje do aprila 1889. leta. Delodajalci so konečno dolžni, po preteku tega ■ in to do prave ustanovitve okrajnih bolniških niških blagajnic, zglasiti najpozneje do 1 aprila 1889. leta. Zavarovanju podvržene so v naslednjem zazname-novane osebe: roku, blagajnic, pri zgoraj navedenem oblastvu zglasiti vsako zavarovanju podvrženo osebo, kadar stopi v delo ali gre zopet iz dela, in to najpozneje tretji dan po tem ko začne delati, oziroma ko mine delavno razmerje. Kdor opusti zglasitev v postavljenem roku > kaz nuje se v zmislu § 67. zakona o bolniškem zavarovanji . vsi delavci in vršbeni uradniki, ki imajo opravek pri kakšnem pod obrtni red spadajočem, ali pri kakšnem sicer po obrtovno se vršečem podjetji; vsi delavci in vršbeni uradniki, ki imajo opravek v rudnikih na pridržane in nepridržane rudnine in v z globo do deset goldinarjev ali z zaporno kaznijo do dveh dnij. C. kr. deželna vlada za Kranjsko. Ljubljani, dne 22. februvarija 1889. Baron \Yinkler s. r napravah, spadajočih k tem rudnikom ; Naši dopisi. Iz Ljubljane. — 0 splošui razpravi k državnem proračunu v državnem zboru govorila sta do-sedaj naša poslanca profesor Šuklje in pa dr. P o k lu- kar. Prvi je obširno in temeljito razpravljal nadrobne številke v proračunu, v drugem, političnem delu svojega govora pa je z veliko spretnostjo govoril izrekoma o ljudskem šolstvu na Koroškem in Štajerskem, deloma tudi o uredbi slovenskih paralelk. Dr. Poklukar pa je po splošni zavrnitvi preagovornika Steinwenderja, obširneje govoril o trdotah hišnega davka ter izrekel svoje nadrobne mnenje o načelih, po katerih bi se bilo ravnati takoj sedaj v namen nekolikih olajšav pri tem davku in pa kako pri konečni prevstrojbi njegovi. Potem govoril je o gospodarskih zadevah dežele Kranjske: o po-množitvi plemenih žrebcev. o zboljšanji cest, v vodnih zgradbah, o kamniški železuiei, o osuševanji ljubljanskega močvirja, katero je imenoval sedaj najnujnejše gospodarsko vprašanje, dalje tudi o zagradbi hudournikov in druzih osuševalnih delih. Konečno omenjal je naglaševaje odgovornost na ustavo zapriseženih načelnikov c. k. deželnih političnih uradov prati postav- nosti pri ljudskem šolstvu na Koroškem in Štajerskem: — Prestopivši na Primorsko omenjal je govornik, da priznavajo slovenski zastopniki italijanskemu prebivalstvu na Primorskem, med katerimi je visoko ceniti prav mnogo iskrenih avstrijskih domoljubov, vse narodne pravice, toda zahtevajo za Slovednce prav take. Konečno omenja govornik še nezaslišana demonstracija, katera se je proti cesarju dogodila v Trstu dne 2. decembra minulega leta, izreka, da je za take dogodbe odgovoren načelnik tamošnjega c. kr. političnega oblastva ter pravi, da neče izrekati iz tega nikakoršnih posledic temveč je prepričan da to stori vsak avstrijski domoljub. — Osuševanje ljubljanskega močvirja bil je tudi predmet letošnje razprave budgetne, katerega si je izbral poslanec dr. Poklukar, ki je imenoval to najbolj pereče vprašanje naše dežele. En korak dalje pri tem velikem gospodarskem vprašanji storjen je tudi s tem, da je inženir Podhagski dognal popravo proračuna za osuševalna dela na podlagi največje vodue množine 'S 400 kub. metrov. Po tem popravljenem proračunu znižali bi se pred na . . . 1,798.730 gld. proračunani skupni stroški na . . . 1,366.050 „ toraj za veliko svoto....... 432.680 gld. Znano je, da je bilo po prvem proračunu namenjeno, vsa osuševalna dela oddeliti na dve dobi, katerih prve stroški bi bili znašali krog 800.000 gld. Soditi je toraj, da bi znižanje stroškov zadevalo enakomerno, prvo, pomenljivejšo dobo, ker ni izključeno, da po dobrem vspehu del prve dobe, druga dela po vsem odpadejo. Omeniti nam je še druzega važnega napredka pri tem vprašanji, namreč razsodbe c. kr. okrajnega glavarstva ljubljanske okolice, da se mora j e z v Ljubljanici pri tovarni v Udmatu podreti. Ni sicer dvomiti, da v tej zadevi teče še nekaj časa pritožba, pa nadejati se je, da bodo oblastva to stvar nujno reševala. In konečno še eno onazko: Poprava glede močvirskega ozemlja, katera je po močvirski postavi dognati potom naredbe po c. kr. deželni vladi, postala je nujna, ker se brez te ne da dognati konkurenca interesentov, pri skladanji k stroškom osuševanja. — Bolezen gosp. deželnega odbornika Deschmanna je zadnji teden žalibog napredovala. Bolniku moči bolj in bolj pojemajo, ne zavživa skoraj ničesar, pri vsem tem pa se je do sedaj vendar vsako jutro opazevalo nekoliko boljše stanje memo večera. Po danes dopoludne nam došlih poročilih sklepati pa je morala bolezen doseči skrajno mejo, bolnik je ves spremenjen, tudi naj zaupnejše unanje osebe ne puste se več k bolniku in tako pač mineva nada, da bi človeška pomoč mogla rešiti zdravje teško bolnega v zgodovini razvoja slo* venskega naroda jako zanimivega moža. — Suščevo vreme. Navadno zima že pojema koncem februvarja in toliko bolj meseca marca. Letos je to drugače. Tako pogosto in tako izdatuo vso zimo ni snežilo, kakor po sv. Matiju in pa prvi teden tega meseca. Minulega tedna konec padlo je snega na debelo in mraz je naraščal od dne do dne. Včeraj pa, na pustni večer začelo je zopet prav na drobno snežiti in danes pe-pelnično sredo imeli smo v Ljubljani in okolici zopet za pol čevlja na debelo na novo padlega snega. Kaj poreče sv. Gregor k takemu vremenskemu neredu! Novičar iz domačih in tujih dežel. Z Dunaja. — Za glavnega nadzornika pešcev, na mesto umrlega cesarjeviča, imenovan je general baron Konig, poveljnik II. vojnega telesa na Dunaji, ter novo-imenovan ob enem obdrži to poveljoištvo. Za poveljnika gališke posadke imenovan je znani general G o Igo z o katerim se je pred nekaj časom govorilo, da bi bil imel prevzeti načelništvo generalnega štaba. Kakor smo že v zadnjih „Novicah" poročali, pričela se je splošna razprava o državuem proračuuu preteklo sredo ter je bila sklenjena minulo soboto: V tej razpravi govorili so prvi dan, 27. februarja: poročevalec dr. M a tuš, štajerc Carneri, galicijau Javorskir nemški pemec S c h a r s c h m i d, mladočeh Ilerold in pa od desnice že v drugič odpadli zastopnik solnogradski Lienbacher; dne 28. februarja govorili so: desničar konservativni nemški Gornjeavstrijec dr. Ebenhoch, ■ šleski zastopnik dr. Menger, češki poslanec, na mesto kneza Schwarzenberg a, v večiuoma nemškem okraju izvoljen profesor dr. Woldžih, štajerski poslanec pa na Dunaji bivajoč dr. Maag in pa naš poslanec Šuklje. V večerni seji ravno tega dne govorila sta mladočeh dr. Vaša ti in pa isterski hrvat dr. Vitežič. V petek dne 1. marca govorili so: 19 Koroški zastopnik, na Dunaji bivajoč profesor dr. Francoska. Novo Stein wen der, sestavljeno ministerstvo je ž e naš poslanec dr. Poklukar, nem- z°be pokazalo skrajni, radikalni stranki. Tako imeno ško-pemski zastopnik dr. pl. Plener, finančni mini- liga patriotov ali domoljubo ki ima na 8v010 ster vitez Dunajewsky in štajerski konservartivec, zastavo zapi geslo petno pridobitev Alzacij in župnik dr. Pscheiden; potem je bil sprejet predlog, Lotaringije, bila je po ojstri hišni preiska zpušče da se sklene splošna razprava in izvoljena sta bila za ker se je hišni preiskavi ustavljalo nekoliko skrajne glavna govornika: izmed protigovornikov dr. Herbst, strauke posl izmed zagovornikov dr. H dejalo se jih je nekoliko pri dejanju katera sta govorila zasačenih takoj v zapor, enega pa vlada zahteva dn marca mi soboto in za njima gla poro zbornici da se privoli v sodnijsko postopanje pri zoper čevalec dr. Matuš. Potem je prišel na glasovanje predlog njega. Steinwenderjev mereč na to, da se še le tedaj prestopi Dalje se čuje, da hoče vlada razpustiti vse društva, v nadrobno razpravo, kader bode vlada predložila načrt katera imajo s patriotično ligo enak namen. Naravno, zakona o osebno-dohodninskem davku. Ko je bil ta da to iznemirja vse skrajno radikalne kroge, nasproti predlog zavržen z ogromuo večino, sprejel se je z enako pa je pričakovati, da se združijo večino predlog odsekov, prestopiti v nadrobno razpravo, biikanski zastopniki v ta namen vsi zmirni repu- da se vsaj omogoči T obče bila je letos splošna razprava malo burna. vspeh za obstanek republike gotovo zelo odločilne sve Levičarji so v obupnosti in razumljiv je Herbstov: „Koliko časa bo še to trajalo?" — Živahna bila je borba dr. Ebenhoch ova proti odskoku Lienba- konečni klic toVDe razstave v Parizu, ki je odločena v proslavo letuice prvega 1789. velikanskega 100- prevrata na Francoskem cherju. Videti je, da postane Ebenhoch glavni in Boulanger, ki naravno vsaki republikanski vladi pogumni govornik desnici prijazne nemšKo-konservativne 8tayi zapreke, je tudi sedanji protiven in se pajdaši s stranke. Glede vdeležitve klubov omeniti je, da je bil skrajnimi komunardi v ta namen da mu pomagali po češki klub tako rekoč nezastopan, ker ima glavni ročevalec drugačo, posebno nalogo. Izmed poljskega kluba govorila sta dva, izmed Lichtensteinovega dva, stersko odpraviti republiko in njemu pomagali do vladanja Laška. krizo » izmed Hohenwartovega trije, in pa dva mladočeha češkega kluba določen govornik Žaček je prekas na Dunaj. . Iz došel Denarne zadrege pouzročile so mini-katera se bode sicer po prizadevanji ministra Crispi-a zopet poravnala, pa še še le potem, ko najče za različne posla vladanja primernih, in strankam povoljnih oseb. Ogerska. — Vedno še teče nadrobna razprava 24 m 25. načrta vojnega zakona in po š sanih govornikov se še nikakor ne da presoditi, bode te razprave konec, akoravno nihče ne dvomi vpi- kedaj da se konečno sprejmeta oba ta paragrafa nespremenjena Opo razstrosila je vest, da je stanje ministra nagovoru cesarjevim Tisza omajano, toda po zadnjem soditi je to za sedaj prazna nada. Privatna poročila trdijo, kako slab vtis so na cesarja napravile poulične demonstracije v Peštu. Govori se, da je cesar po žalostnih dogodbah pri dvoru pričakoval pri „vitežkem" narodu madjarskem vse drugačega Najnovejše vesti. Dunaja. Grof Taaffe podal se je včeraj za nekaj dni na cesarjev dvor v Budapest. Odesa. Ačinov in njegovi tovariši dospeli so v \ , t toreK sem kot vjetniki. postopanja. Žitna cena v Ljubljani 16. februvarija 1889. Hektoliter: pšenice domače 6 gold. 34 kr. banašk? Galicija. tega, da se je generalni stab za X. 6 gold. 70 kr. turšice 5 gold. kr. soršice 5 gld 80 kr. vojni oddelek premestil z Brna v Premisel, sklepajo ne rži 4 gold. 50 kr. ječmena 4 gold. 33 kr. kateri politič krogi da so se razmere med Avstrij ovsa 3 gold. kr. ajde 4 gold. 33 kr. ovsa 2 gold in Rusko poojstrile. Pa po vsih druzih okolnostih soditi ta strah ni opravičen. Naravno je temveč, da je generalni stab, ki ima postavljen 44 kr. Krompir 2 gold. 23 kr. 100 kilogramov. V Kranj i 18. februvarija. besedo govoriti za slučaj vojske Hektoliter: Pšenica 6 gold. 18 kr. Rrž 4 gold. 55 kr. ga čaka slučanja njegova naloga In Oves 2 gold. 60 kr. Turšica 4 gold. 54 kr. Ječmen ravno ker se sme soditi, da pri sedajnih v obče mirnih 1 gold. 22 kr. razmerah od naše strani tak korak stori, kaže, da se 1 gold. 60 kr Ajda 4 gold. 22 kr. Seno 2 gold. kr. Slama 100 kilogr. Špeh 1 kilogr položaj smatra toliko miren, da Ruska tudi tega koraka 44 kr. ne bode smatrala za povod iznemirjenju. Odgovorni urednik: Gustav Pire. Tisk in založba: J. Blasnikovi nasledniki.