Leto: IV. Maribor, torek 14. avgusta 1923. Številka: 182 Zopafne priprave za restavracijo Habsburgov. Črna interaacijonala še vedno ni pulila iz vidika svojega načrta, da po var tikanskih željah restavrira katoliško dinastijo Habeburgovcev. — če bi drugje ne bilo mogoče, vsaj v Avstrijk Pakt, sklenjen pred nekaj dnevi med avstrijskimi nionarhisti in krščanskimi eocijaloi za bodoče volitve, jasno kaže politično linico dr. Seipelove Avstrije. Po prevratu je 1*30 takratna socijalistična .vlada uverja-4 vse nasledstvene dTžave, da so iz Av-Bbrije ni treba bati restavracijskih poskusov, zato so tudi zmagovalci bili pa-bfam Avstriji obzirni in »o ji celo outo-k^feili sanacijo. Danes pa merodajni kro-81 v Avstriji več nič ne prikrivajo, da so 86 Povrnili k politični liniji z leta 1914. Karakteristično v tem pogledu je 'Avstrijsko pismo«, katero je objavil v klerikalni reviji »Das neue Reich« grof **jfred Johannes Ressegnier. Opisuje, ka-0 je dušilo, ko se je 12. nov. 1918 nil e fronte in ni več spoznal svoje Ce8arske Avstrije. Najraje bi bil vsako-zadušil. »Danes« — pravi — »je zopet *^8ače. Državništvo dr. Seipla je ha _u> da osvobodi Avstrijo.« ‘Veselo je, ko masa namesto »Deutscli-and iiber alles« zopet poje — kot hekaj ^bi umevnega — cesarsko him-^ • kakor je bilo nedavno v Schonbrud-ko je dr. geipel služil mašo za pale Cki ’ ®Bajko veselo je, če se v Innsbru-fvo' - ®absburgu in na Dunaju prirejajo it- svečanosti, na katerih, ise navdu-j ® Pozdravljajo naši Vojskovodje in vo-Govoril sem zadnje čase s prelati, Politiki, generalnimi direktorji močnih “•Jddakih organizacij, z delavci in kimeti. ^Islim, da me ne bo nobeden desavuiral, £ trdita, da vsi žele Izhoda v obliki demokratske monarhije z legitimno, za katoli ®l*em tako zaslužno hišo Habsburg Sla In če trdim, da 75 odstotkov duhovnikov še danes moli oratio pro impera-;°re, mislim, da nisem pretiral. Javiia Ajnost je, da je večina krščanskih soci-«lcev pristašev monarhične državfle °Hne. Na »katoliškem1 dnevu« v Linzu v°ncem maja šem dobil utis, da je bilo lvo mišljenje, ki se je stvorilo v par- he entu v nov. 1918, da avstrijski naroc ^Ali so nadvojvoda Salvator, nadvojvodi- ^ Marija Valerija, hfti ortflfl.rnn. TiVnTifl taara za svojo cesarsko hišo. Sodelo- Josi ija Valerija, hči cesarja Frana ca lPa, nadvojvoda Hubert in ostala de-cesarsko hiše. Povšod so jih izredno flavdušeno pozdravljali.« Koncem članka še pripominja ured revije, da tudi na dunajskem ka-. iškem kongresu ni bilo drugače: v3t burno odobr—-- -- ... ® Habsburg. Ni treba imeti velikih oči in ni 'si tre levmcesar dodajati iz fantazije za trdi mož da reakci^a danes v Avstriji zelo ha^8, bodoče volitve v avstrijsko kocHi °. b^upščino v jeseni še krščanski d* , Skupno z monarhisti nadejajo, uobe d wv®trijs]j0 jjllfianj0 politiko bo to izrcd-ti. Zakaj z dvemi tretjinami Radič se vrnil iz inozemstva! Preiskava potrdila, da je res bil v inoze mstvu. Pristaši so mu očitali bojazljivost. — Sedaj je v Šestinah pri Zagrebu. Zagreb, 13. avgusta. (Izv.) O Radi- spodoV je celo zahteval, naj poficše Ea-čevem begu se glase informaoije oblast- dičev potni kovčog na kolodvor v Gye-venih organov v Zagrebški okolici slede- keriješu ker pa tega ni hotel, ga je še če: Obmejni straži ob Dravi se je kmet Radifi pošteno okregal. Po dosedanjih Ivan Večelej iz Gotalov že več dni zdel informacijah o Radičevem begu je torej sumljiv. Potom poizvedovanja in pre- ugotovljeno: Radič j« pobegnil iz Zagre-iskave jo ugotovljeno, da je Ivan Večolej ba v spremstvu Milana Prpiča dne 21. v zadnjem času večkrat prekoračil mad- julija z avtomobilom v Dmje, h kmetu žarsko mejo. Bil je na to aretiran’, ter Bombaju, a od tod čez Dravo na Madžar-je priznal, da je po naročilu župnika siko in na to pa Dunaj. Prpič so je še Škrinjarja dne 22. julija pomagal Radi- istega dne sam .vrnil v Zagreb. Če se je ču in nekaterim dirugim gospodom prt Radič res zopet vrnil, je storil to pod pri-begu. Najprej jih je peljal od hiše Pavla tiskom svoje stranke, ki mu je očitala Mombaja v Drupi z vozom do Drave ter bojazljivost. Tako jo med drugimi izja-tu s čolnomi preko Drave rta Madžarsko, vil poslanec Rudolf Horvat naprami svo-Dne 5. avgusta je nesel v Veliko Kanizo jim kolegom. »Radičeva bojazljivost bo zavoj obleke, ki ga je na kolodvoru pre- uničila celo stranko!« dal osebno mu znanemu Radiču. Zagreb, 13. avgusta. (Izv.) »Novo- Nadaljna poročila o Radičevem! begu ati« so sprejele od Radiča blizu stoječih pravijo: Nedavno je bil aretiran vojni oseb informaoije, da se je Radič včeraj begunec Sprem. Pri zaslišanju je izjavil, vrnil iz inozemstva ter da stanuje v Sede. je v noči od 22. na 23. julija videl pri stinali pri Zagrebu. Govori se, da je imel pokopališču v Gotalovcu Ivan Večelajaz v okolici Zagreba več sestankov s švoji-Radičem in še nekaterimi drugimi gospo- mi zaupniki, > i di. Radiča pozna osebno. Eden izmed go- Padec Kunove vlade v Nemčiji. Strešemann novi mož. noSti te zasedbe v nobehi miroval pogod«; bi in jo smatra za krivično. Glede medza- \ vezniških dolgov pa Anglija Be more prej popustiti, dokler hi rešeno vprašahje reparacij. Najbolj potrebno je zato, da Sef. zavezniki najprej sporazumejo glede vi« i šine odškodnine, ki jo mora plačati Nem« j čija. Francija naprsni Angliji svojih dol« j gov no more utajiti, in1 bo toorala pričeti j BerliH, 12. avgusta. Danes popoldne je državni kancelar dr. Cumo podal državnemu predsedniku demlsljo kabineta. Drž. predsednik sl je po razgovoru s kanclerjem' pridržal odločitev in je tekom: večera razgovarjal o položaju z voditelji strank. V poznih večernih urah je poveril predsednika državnega zbora posl. Stresemanna S sestavo rtoVega kabineta. Strešemann je naročilo prevzel in bo skusil sestaviti vlado na podlagi veliko koalicije. Berlin, 23. avgusta. »Montagspost« poroča, da se bo nova vlada mogla že danes — četudi če ne čisto popolna — predstaviti državnemu zboru. Gotovo je, da - Velika koalicija. ' bo novi državni kancelar začasno Vodil tudi posle ministrstva za zunanje zadeve in da bo soc. demokrat dr. Schif-Perding finančni minister. Berlin, 13. avgusta. Včerajšnji dan je razu n malih incidentov potekel mirno. Komunistični paroli za generalno stavko je sledilo le delavstvo mestne plinarne in elektrarne v Charlottenburgu. Železniški promet v predmestjih in’ miestu je f u rakci joni ral brezhibno. Pač pa poročajo o krvavih spopadih med demonstranti ih policijo v Neurode in Glatzu, AaeheHU itd. Msto Neurode je v rokah ustašev. V bojih na ulicah je bilo 12 mrtvih iri 28 ranjenih. s plačevanjem obresti. —O« '?• . ]j Iz seje ministrskega sveta. Vujičič poroča o Radičevem bega. j B e o g r ad, 13. avgusta. Včeraj dopol« i dne se je vršila seja ministrskega Bvetat; pod predsedstvom! ministra Trifunoviča. [ Seje so sc udeležili ministri Simonovič,;. Miletič, Miličevič, StojadinoviČ to ,Vu« jičič. Minister Vujičič je poročal o pok drobnostih, kt jih je sprejel o Radičevem begu, nakar se je razpravljalo o tekočilj zadevah posameznih ministrstev. i ,,^j Paritetna komisija v Rimu j zopet prekinila dela 1 Naša delegacija odšla v Beograd poRov* J inštrukcije. »VeHetta) Pomcarejeva obtožba Nemčije. Velik govor ob odkritju spomenika padlim žrtvam. — Zlom marke mojstrsko delo fiemške vlade. nlki edini, kadar je treb"a pokazati močno voljo, kakor sta jo pokazali Francija in Belgija. Sedanji zlom nemške marke je mojstrsko delo nemške vlade, rta katerem je delala vse leto z ogromnim uspehom in s katerim bo tudi triumfalno privedla državo h katastrofi. Curto se moti, če misli, da sme Nemčija nekaznovano raztrgati pogodbo, ki jo je sama podpi- Pariz, 12. avgusta. (Havas). Ministrski predsednik Poincare je govoril ob odkritju spomenika vojnim1 žrtvam v občini Marville med drugim sledeče: Vsem1 je znano ogromno trpljenje, ki je zadelo prebivalstvo onih delov Franclje in Belgije, ki so jih zasedle nemške čete. Danes moramo kar ostrmeti nad nesramnostjo, s katero skuša Nemčija do- *e dve tretjini vseh mandatov. Za ijsko važnost: Bteft -V T PArlamentu se lahko na legitl-» nac*n premeni po uštavl drž. oblika. ^enf nafe^6dstvene države so vsi ti Mo-hjj. * reseB memento za pove nevarnosti, pravyatn®'ni0’ da 8e morajo resno pri-itUel aa dogodke v jeseni! Dozdaj Ro a mad.v avf ahtante opravka samo k°dttvfara^5m ^EUdteaSoffi. Razvoj do-^°nzerw"+! ATfetri3i* haraščanje upliva ^acihf • ^ro,?ov Pa kaže ha novo ^Ancleri 'l^9eni’ Spretna politika prolata-blom;,.. .a ^ asistenci vatikanske di-bostn:n ° u^Pela, da 10 l©t po letu 1914 ^^ **kalwe se seči, da bi svet pozabil njena dejanja irt sala, če misli, da bomo sami plačevali re-s katero toži in tarna zaradi francosko paracije, ki Ham jih Nemčija dolguje, in' okupacije, ki je bila izvršena na mireif če misli, da bomo zapustili Porurje, pre-način in pod katero 66 fle zgodi nobene- dno nam ona poravna svoje dolgove, mu prebivalcu nič žalega, razera če se da Mi se ne damo motiti, ker smo prepri-od nemške vlade zapeljati k uporu in čani, da so naša sredstva tako gotova ka-drugim kaznjivim dejanjem. kor naša pravica. Nemčija skuša ustva- Državni kancler Cuno je proglasil pa- riti zmedo tako kakor 1. 1918, na predve-daljevanje pasivnega odpora, ki pa ni Čer svojega vojaškega poloma. Kljub te-Bič drugega kot kršitev mirovne pogod- mu mi trdno verujemo v mir, ki ga mo-be in obveznosti, ki jih je Nemčija spre- ramo doseči. Mrtvi to zahtevajo, njih glas jela In podpisala. Cuno bi gotovo ne go- poslušajmo! voril tako drzno, če bi si bili vsi zavez- Oster odgovor Anglije Franciji. Grožnja S finančnimi represalijami. , L o rf čl o n’, 12. aVgusta. (IzV.) Reuter- gleška vlada za potrebno, da mednarodna jev urad poroča sledeče podrobnosti o komisija določi visokost njemških repara-aflglcški noti: Odgovor Francije in Bel- cij, ki pa jih mora Nemčija tudi izpolni-gije je razočaral pričakovanje angleške ti. Pripravljena je, zahtevati od zavezni-vlade. ytis, ki ga je dobila angleška vla- kov in' Nemčije Samo plačilo konsolidirala, je tem bolj mučen, ker je morala u- Bega angleškega dolga Zedinjenim drža-videvati, da niti Francija niti Belgija rio- vam, t. j. 14.020 milijonov zlatih mark. O če sprejeti njenih predlogov, zahtevajoč, upravičenosti zasedbe Poruhrja s Strani da se Anglija prilagodi francosko-bclgij- Francije naj odloča mednarodno razso- S u š a k, 13. avgusta. d’Italia« je sprejela od svojega posebne* | ga poročevalca v Rimiu obvestilo, da jef! paritetna komisija le radi tega prekinila! posvetovanja, da odpotu je jugoslovenska delegacija vi Beograd po nove instrukolje. Sovjetska delegacija v Beogradu. j Gospodarska to diplomatska pogajanja, ] Beograd, 13. avgusta. (IzV.) jVl B#ok| grad je dospela sovjetska delegacija, stoječa iz 12 oseb. Naatanjetfa j« V Pa hotelu. Zatrjuje se, da iso dOSpeK podjj krinko misije rdečega križa, dočdnJ pravi Bameni njihovega prihoda pričefel}] pogajanj med pašo In sovjetsko vlado glede gospodarskih ta poHtiopo-di*'] plomatičtiih vprašanj. ; .^j Jugoslovenska olimpijada Zagrebu. j Zagreb, 13. avgusta. (IzV.) 0 priRSSj proslave 2oletmce obstaja športnega klufd ba Hašk so se vršile včeraj v Zagrebu* velike športne prireditve. Največ jo po« zornost so vzbujale nogometne tekme med člani JugosL športnega saveza. Prvef-tekme so (končale sledeče: »Hajduk«! (Split) : »Ilirija« (Ljubljana) 3 : Sfi (1:), »Concordia« (Zagreb) : »Jugosiaf« Vija« (Beograd) 5:4 (3:3) »Slavia« (Pra^ ga): »Hašk« (Zagreb) 5:1 (1:1); »Sportidl list« je ob tej priliki izšel v povečanenf-obsegu. i ,.ji Pred generalno stavko rudarjev na Češkem.. Moravska Ostrova, 12. avtgnBtjt (Češkoslovaški dopisni urad). Zbor zaup« nikov rudarjev moravsko-ostrav^cega V^-Ha aigu.. A -ng i i ia ^ei vidi utemeljgr 'j ‘ i. »T A E O T?<. Politične vesti. ' SLS Ima besedo. Ko smo pisali o »Orlih«, je »Slovenec« odgovarjal s polno sapo, zaradi večje gotovosti si je naročil že odgovor iz Parim Ko pa smo '[vprašali pred javnostjo, ali bodo pristaši SI/S zahtevali od svojih voditeljev, da obračunajo z Radičem zavoljo njegovih izjav; v ‘korist Italiji, so klerikalna gla-fiula tiha ko grob. Zamolča'a »o Radičevo izjavo v »Gi orna le di Roma«, mirno po požrla očitke, ki so jih napredni Časniki, naperili proti klerikalcem. Vse to ipa »Slovenca« ne moti, da bi se na zavzemal za Radiča. V sleherni številki ima zanj kak prijazen pogled. Klerikalci se pač boje Radičeve šibe! * Radič na teritoriju naše države? Zagrebški »Jutarnji list« (radičevske smeri) prinaša iz »najzaupnejšega vira«, da Radič Hi šel preko meje, ampak da se iz Strahu pred morebitnim atentatom skriva na ozemlju naše države. Kje, tega ne ve razun par najzaupnejših oseb nihče. List pravi, da se mora Radič tokrat skrivati ravno tako, kakor se je moral leta 1910, ko ga je preganjal ban' Tomašič. Na vsak način' hočejo iz Radiča napraviti mučenika. Pametni ljudje se smejejo! * Demanti bolgarske vlade. Bolgarska 'brzojavna agencija označuje vest, da je ibilo 1500 pristašev zemljoradniške stranke ustreljenih, za popolnoma izmišljeno. Pod novo bolgarsko vlado še ni bil nihče ustreljen'. * Avstrijski generali in Krvatska politika. Bivši bosanski vojaški guverner in jadni petolizee Habsburžanov general Sarkotič je objavil v »Pester Lloydu« dragi članek o hrvatskem vprašanju. Nad vile žalostno je, da Radičevo politiko odobrava znani avstrijsko-ogrski krv-jjik in1 jo hvali v znanem židovskem listu, ki je nekoč bruhal čez Hrvata ogenj "ixt žveplo, časi so še spremenili! — Sar-ikotič je tokrat izlil svojo jezo nad demokrate. Obžaloval je, da »o radikalci padli Jfiia njihov; nivo (T). Pravi, da vlaia izmišlja razne Bpijoflfcžke afere, hoteč onemogočiti h mitsko -slovensko - muslimanski blok. Sarkotič zameri Radiču, da nastopa proti frankovoeni. vendar pa mu obljublja svojo pomoč. Po Sarkotičevi diagnozi 3e Jugoslavija bolna na živcih, zato pa Mdi okoli Rebe samo izdajstvo, špijonažo itd. — Pravzaprav, je vseeno, kaj piše ibivfii č. kr. krvtftk v židovskem, budim-peštanfekeofl listu. Demokrati bi pač bili W«nlc*gočri, če bt jih geatjeral Sarkotič po-hvabi. zato je njegova nervoznost le znamenje, da 8o tta pravi poti. Spi jonska a-ifera je res tajinsfcvena ifl sme vsak verjeti, da je v n ji precej fantazije. Kakor feitro pa to trdi (čffiožolti general Saj koti*, je treba biti na opre zn, ker utegne ta afera pomeniti kaj več. To, da. Sarko-M. ki ne upa v Jugoslavijo, obljublja Radiču Svojo pomoč, {slaba korist od do-tftužefie sablje!) je zrtačilnejše za Radiča nego za Sarkotiča. Tudi diagnoza o živčni obolelosti jug oslov, državnega organizma ne drži, ker je njeH oče črnožolti guverner. — To so torej oni. ki Simpatizirajo z Radičem! Taka je fronta zoper junake, ki «o ustvarili državo s krvjo in' * neizmernimi žrtvami! V to fronto spadajo tudi naši klerikalni politični generali! * Radičev slovaški kompanjoif Tuka Ve je zadnje tedne mudil v Parizu, kjer je skušal rovariti za slovaško samostojnost. Tuka pa je imel dvojno smolo: V Parizu so ga vprašali, ali je on za eno državo s Čehi. Ko je pritrdil, so ga lepo napotili v praški parlament. Ker pa je dajal veleizdajniške izjave, jo, češkoslovaška vlada izdala za dr. Tuko tiralico. Mož bo Sedaj moral ostati v inozemstvu ali pa Se vrniti domov iri iti pred sodišče. * Češkoslovaška manjšina v Avstriji iii volitve. Danes v pondeljek ee vrši na Dum ju plenarna seja češkoslovaškega narodnega odbora, ki razpravlja o stališču češkoslovaške manjšine v Avstriji napram’ molitvami: V avstrijski parlament. Preoidij flarodifega odbora je 9. trrt. proglasil, da ima pleflutn narodnega odbora S temi vprašanju odločilno besedo. So-8ijah« demokrati so bili proti temu. Čuje pe, da HOmeravajo češki sofcijalfli demo-iratt y Avstriji pri volitvah’ Žrtvovati čeflkodlovafike manjšine in volili nemške pot. densokrate. * Poljske represalije prali Nemčiji. — akstAj? izročtljtjja smm m- slaniku v Varšavi poljski vladi floto, kateri protestira proti izgajanju Nemcev iz zapadne Poljske. Poljska vlada pa iz javlja, da bo z izganjanjem Nemcev tako dolgo nadaljevala, dokler Nemčija ne ustavi izgajanja poljskih delavcev Iz Nemčije. * V ogrskem parlamentu pride vsak čas do kakega škandala. V seji 10. tm. je poslanec Friedrich očital notranjemu ministru Rakovskemu, da je sprejel od neke banke zastonj akcije, kar jo smatrati za korupcijo. Min. pred. Bethlen' je Friedricha ostro zavrnil in večina zbornice je zavrnila Friedrichov predlog, ki bi naj pomenil nezaupnico vladi. * Komunistični manifest v Nemčiji. »Rothe Fahne« v Berlinu objavlja manifest na delavstvo, v katerem ga poziva, naj vrže Cunovo vlado in vzpostavi vlado delavcev in kmetov. V manifestu se zahteva zaplemba vseh živil v državi, ki jih naj delavski odbori razdelu jejo raci -jonal.no med siromašno prebivalstvo. Končno se poziva delavstvo, naj izvaja pasivni odpor v vseh podjetjih. Manifest je imel v mnogih' tvornicah' uspeh. De-lavfci so izvesili rdeče zastave in! zasedli urade. V Esseflu je izbruhnila generalna stavka. * Irski parlament je bil 9. tm. razpuščen. Nove volitve bodo Izvršene do 27. avg. Novi parlament se sestane 19. fcept. * Amerika za revizijo versaillske mi* rovrie pogdbe. Zastopniki amerikanske komisije za mednarodno trgovino so predložili angleškemu min. predsedniku Bald-winu načrt o plačilih reparacij in medzavezniških dolgov. Izjavili so, da zavezniki morajo plačati Ameriki dolgove. Nemčija mora plačati primerno re-paracijsko svoto, toda versaillska mirovna pogodba se mora spremeniti in Nemčiji dati možnost, prosto izvajati trgovsko konkurenco. Francija in Nemčija morata dobiti garancijo zoper vSak vojaški napad. Komisija predlaga, naj odbor finančnih izvedencev zavezniških vlad preskuša plačilno sposobnost Nemčije. Komisija izjavlja, da se nemški minister za zunanje zadeve strinja s tem načrtom. Tudi Baldwin mu je baje pritrdil. Očistimo hišo! .(Dopis.) Da preti naši državi ne le zunafljfl, temveč v isti, če ne še v večji meri notranja nevarnost, o tem pač v sedanjem času nikdone dvomi. Vendar je preje mogoče, da se otresemo zunanjih vidnih Sovragov, kot pa notranjih, deloma javno in proti državi delujočih političnih de-speradov, deloma na tihem delujočih subverzivnih elementov, ki So več ali manj le orožje in sredstvo zunanjih He-prijateljev, katerim elementom je predvsem le na tem, da vznemirjajo in begajo ljudstvo z razburljivimi vestmi in z grožnjami, da ovirajo in zaprečajo vsako delo, da povzročajo notranje nemire in dajejo s tem zunanjim sovražnikom povod, da bi zasedli dele naše domovine, naše države in jo zasužnili. Taki elementi, podkupljeni od zunanjih sovragov, se klatijo zlasti v sedanjem času povsod okrog po naši domovini, osobito pa v obmejnih krajih, in lovijo z izmišljotinami in z grožnjami nevedne ljudi za svoje prozorne veleizdajalske smotre deloma na tihim, deloma celo javno. Odobravajo z raloatjo vsako protidržavno notranje ali zunanje gibanje in se javno zgražajo nad vsakhn poskusom notranje konsolidacije. V mestni občini Maribor in v celem mariborskem okrožju je dokaj takih temnih dvomljivih prikazni, ki po večini niti nimajo v občini domovinske pravice, niti se ne morejo izkazati, da bi bili zaposleni v kakšnem delu ali v kakšni obrti, da, tudi takih individujev, ki so'se svoj čas izjavili celo za nemško-avstrljške državljane, ki pa še vedino rogovilijo trie d nami in ščuvajo in zaslepljajo ljudi Ha zavedne narodnjake in proti državi. Čim se občine iznebe feh' dvomljivih krvosesov, nastal bo tudi rod in’ mir. Zato se morajo ukreniti potrebni koraki, da se občine otresejo vsaj teh elementov in jih izženejo tja, kamor spadata ~ Imamo pa še razve« oirtenjsnih škodljivcev občine, naroda in države, žal še vedno V svoji sredini 'drugo zalego, strupene gade, k! zdaj ffa tilieitf, preti fl-aro&% ifjadar. ju, kraljici, ki pa še osmelijo jesti kiuh države proti kateri ruvajo in ščuvajo. Javno v gostilni prepeva ta gadja zalega pesmi, radi katerih bi bili v pro-sluli stari Avstriji brez posebnega vika povišani za nekaj pedi od tal na — vislice, tukaj pa se drže navzlic ovadbam še vedno v javni službi, da tako odtegujejo in odžrejo kruh narodno-zavednim invalidom. Geslo »Kdor ni z Hami, je proti Ham« uveljaviti se mora tudi pri nas, sicer bodemo trpeli mi, naši potomci pa kleli le nas, ker smo se čutili brezbrižne tudi za časa največje nevarnosti, ker nismo pravočasno zatrli golazni, ki Se okuževalno razširja med iTami. S takimi elementi proč čez mejo! Ne smemo drugače z njimi postopati, kakor so postopali Nemci prej z nami in pred vsem Se naj vzame v zgled nemške Avstrijce, ki so v stvoji brezsrčnosti in oholosti izgnali iz Svojih krajev takoj Vse, kar ni trobilo v nemški rog, brez usmiljenja za male otročiče ali oslabele starčke. Slovenec Grafenauer že 5 let ni bil na Svojem domu, posestvu in pri ženi ter otrocih na Koroškem, ker mu nemške avstrijske oblasti ne puste, da bi prišel domu. Kjer pa še takih elementov He fflore poslati čez mejo, odžene Se jih Eaj v domovinsko občino, katero se naj zajedflo opozori na njih nevarnost. Predvsem’ pa se naj ostro pomete Ha označeni način’ 'subverzivne elemente in politične desperade pri vseh državnih' in javnih uradih ifl zavodih, pa tudi pri privatnih podjetjih’. Imena vseh takih' elementov Bo itak v vSaki občini znana. Le s tem, da Se fia-pravi enkrat red, imeli bomo mir Ha znotraj in konečno kot konsolidirana država tudi na zunaj. Šentjurski anoS. Dnevna kronika. — Odlikovanje kralja Aleksandra. Češkoslovaški poslanik Šeba je v soboto na Bledu izročil kralju Aleksandru Veliki križ češkoslovaškega reda Belega Orla, ki je najvišje odlikovanje češkoslovaške republike. Odlikovanje pomeni fiajvišje spoštovanje in izraz zahvale kralju, ki jo za časa vojne S svojo hrabrostjo znatno pripomogel k osvobojeflju češkoslovaškega naroda. — Obisk kraljev Male antante pri Ma-saryku. Praški listi javljajo, da' prideta koncem avgusta na Češkoslovaško jugoslovanski kralj Aleksander in rumuflski kralj Ferdinand na obisk k predsedniku Masaryku. — Iz carinske službe. Pri carinarnici v Mariboru so imenovani: revizor 3. razr. Andrej Peternel za blagajnika, revizor 4. razrr. Bogdan Cvitkovič (doslej v Bakru) za revizorja 3. razr., za revizorja 4. razr. Alojz Pipa (doslej v M. Soboti) in Milorad Jankovič, za revizorja 5. razr., Jos. Petrič (doslej v Celju), za carinika 3. razr. Ilija Priča in Boško Grubič (doslej v Karlovcu), za oarinika 4. razr. Viljem Jakovič (doslej v Gor. Cmnreku) in Radoslav Kapetanovič (doslej v Bakru.) — Za zgradbo železniškega mostu črez Muro pri Veržeju je dovoljen kredit 6 ifl pol milijona dinarjev. Konstrukcija bo cementna. Izgradila ga bo slovenska tvrdka. — Gospodinje! Ali zahtevate pri trgovcu, kjer se strežete, vedno testenine »Pe-katete«. Ako ne, prosimo, storite to vedno! Napredne abiturijente, ki pojdejo v Zagreb študirat, opozarjamo, da akademski^ klub »Jurislav Januši^« že leto dni več ne stoji na bazi svojega prvotnega programa ter se približuje blokašem. Nastopal je že tudi ob raznih prilikah v zvezi z radičevskimi elementi. Na to opozarjamo radi potrebe pravilna informacije! — Zopet toča v Dravski dolini. Minula sobota je bila nenavadno soparna. Toplomer je 'kazal že 40 stop. C, kar je za flaše kraje izredno visoka temperatura. Proti večeru s® je nebo potemnilo in krog 20. ure se je vlila ploha, ki je trajala kake pol nre. Dočim' je Hiže Maribora samo deževalo, je padala v Dravski dolini iz-re debela toča, ki je napravila ponekod škodo. Ljudje se čudijo, da ravno letos Dravsko dolino tako pogosto obišče toča, ki je bila v! teh krajih navadno redka prikazen, ' .. Maribor, 14. avgusta 1923.^ <— Admiral Priča odstopil. Kontre^^ miral Dragutin Priča, poveljnik Bo Kotorske, je podal ostavko. Njegov n* slednik je general Dragomir Milojevi. — Admiral Priča — namestnik Hrvatskem? »Riječ« poroča iz Beogra da se tam1 v službenih krogih govori, da bo imenovan za namCestnika na Hrt® ekem admiral g. Priča. — Obisk šolskih maš. Oddelek za P1^ sVeto in vere v Zagrebu je v sporazum® s hr\ atsikim episkopatoni ukinil obv®*’ no obiskovanje šolskih maš. Samo pro^ sije na Telovo Se mora šolska mladina o vezno udeležiti. ^ — Statistika veroizpovedi v naši žavi, katero je nedavno dokončalo mi strstvo za vere, izkazuje 5,529.261 Pra^ slavnih, 4,473.877 katoličanov, muslimanov, 41.668 grko-katolikov, tisoč 769 evangelikov, 64.098 židov, raznih drugih koflfesij, 2024 brez k°-sije. . — Morski pes pred Sušakom. niški urad v Martiflščici je javil, bil pred Kraljevico opažen1 morski P®” ki je plaval v smeri proti Sušaku. je 7 metrov, torej eden največjih, jih je dozdaj videlo v našemi morja-činstvo je opozorjeSo, da pazi pri Hju. ^ — Avtomobilska nesreča. Kdor P°*y pot iz Cirkvenice Ha Plafie, si lahko sita vi j a strah potnikov, ki So ga "do'/^ zadnji petek popoldaH. — Veliki omnibus, kateri je že veS izrajbljeffiJ? začel naenkrat drveti po cesti nav®“7 He da bi mogel šofer voz ustaviti. ral je, kar je Bilo inogoče, toda tndi.fj vore niso dobro delovale in preostaJ Hi drazega, kakor zapeljati avto v kjer se je voz ustavil z velikanskim % koitl. — Potniki So k sreči odflesli le poškodbe, razun enega, kateri je na ^ in glavi dobil večje poškodbe. — nesreče je bi ta, da je kardanski kateri veže motor in zadnja kolesia, komalo odpadel. Kolikor je mogel dec, ki je sam avtomobilist, koTistflti^Jj so tamošnji avtomobili v silno stanju in le čudež bi bil, ako ne dilo še več takih' nesreč. Dolžnost VT'iSj ne oblasti ^e, da Se pobriga za sigtf^j! potnikov in izda stroge predpiše o njah navzdol, da He bodo Ha takih ^ cestah pravcate dirke. — Mošeja v Berlinu. Te dni so padnem' delu Berlina položili kamen za islamsko mošejo. Pri tozad0^ slovesnosti je prišlo do malega incid011 . Vodja družbe Amadhisa, ki vodi sko gibanje v Evropi, Muharat imel slavnostni govor v angleškem ^ ku. Več Egipčanov je to tako razb^*\j<| da so začeli vmes Vpiti — in je šel« * \ licija morala napraviti mir. ..p — Nemški general inšpicira sovini armado. Iz Moskve javljajo, da je tja nemški general voh KrauS. Sest8* je s Trockimi ifl' Kamenjevom1, Ha obšel vse večje posadke rdeče arma^0 ^ pregledal utrdbe ob' ruski m’eji, Ukrajini. ^ _— Pri volitvah' v delavsko zboriS^ Milanu, ki So se vršile te dni, so o® zmago Socijalisti proti komunist0«* A — Film! bodo dražji. Tz Amerik6 ^ ; haja vest, da se bodo v bodoči ^, filmi zelo podražili, ker so nara-*1-0 rf>. eni strani cene materijaln, rta drugi h (i Hi pa so pričele filmske zvezde za^e naravnost bajne honorarje. „ — Povišanje železfi*5kiS In rifov v Nemčiji. Osebni iri tovorfli t» ‘ 20. 8 1.“ na vseh nemških progah se s stom1 povišajo za 600 odstotkov- .' ^ poštne ih brzojavne pristojbine kratkem zopet povišale. . Dopisi. Slov. Bistrica Pogajanja naše m občine z družbo Fala v Mariboru dobave električnega toka ug«dn° dujejo ter je prišlo med obojestrati^^ zastopniki do sporazuma že v v k0,i<^ čilnih točkah. Upamo, da pride do ^ tega meseca tudi do perfektne E bode tako mesto dobilo toii ci električno luč. Pripravljalna . strani občine vodita v prvi vrsU^.^ ^ Omerzu in dr. Pučnik. goviska tvrdka Franjo Pajmam j® ^ polagala pri okrožnem’ sodišču v C® ravnalno postopanje. Po njenih » ,,c bah zHašajo Cekrite terjatve 3 m1 kron. Ponuja 30%, poravnavo.. ha anoors&e vesti. arihor 13. avpmta 1923. m MEŠČANOM! V sredo. dne 15. tm. 5e otvori v našem mestu Industrijsko* 6brtna vzorčna izložba. Iv otvoritvi In Posetu te izložbe pride mnogo odličnih tajili oseb iz raznih delov države. Pro-s,’ro Vas, da ob tej priliki njim v čast uraate svoje domova z zastavami. — Žu-Pan: V. Grčar, s r. m Obletnica smrti kralja Petra I. Ve-1 ega Osvoboditelja. Kakor nam sporo-Ca okrajno glavarstvo, se vrši dne 14. tm. 10. uri dopoldne v pravoslavni kapeli ' vojašnici kralja Aleksandra I. (Melje) ®poniirisko slavlje ob obletnici smrti kra-la Petra I. Vel. Osvoboditelja. m Obletnica smrti kralja Petra I. Tr-e°vski gremij razglaša: Dne 14. tm. se ^r*i ob 10. uri predpoldne, kakor po vsej avi- tako tudi v Mariboru svečana spominska služba božja ob obletnici smrti ralia Petra I, Osvoboditelja v kapeli Pravoslavne cerkvene občine v Aleksan-rr>vi vojašnici, V smislu naredbe mini-za notranje zadeve naj počiva delo v času službe božje. Trgovski gremij od-re.la, da se za dobo pol ure t. j. od 10, do D- ure trgovine zapro. ni Šestdesetletni jubilej cbstcja slavi 'J tarek dne 14. avgusta znana tvrdka Fer-0 Wagrandl v Vetrinjski ulici. Ustanov-)®no leta 1S63 se je podjetje krepko razklalo ter je še le letos ob smrti nstniio-talja menjalo svojega gospodarja. Za-'mivo je, da je podjetje od ustanovitve 0 danes vedno v isti ulici, tti Najnovejši posli »Straže«. V pomikanju drugega gradiva v sedanjih v sPh dneh je začela »Straža« iskati no* konmn n jo n e za razne mariborske tr-&t • *’ ^'ieni informatorji pa na drugi j' .an> tudi natanko zasledujejo, kedaj je a|ništvo JDS v Mariboru slučajno za-. °> da lahko ob takem času trgajo Marn * vrat pisarne. Samo da se fle bodo 'rat pn tem poslu grdo opekli! pf(^n Na naslov vodstva obmejne policije! Zovl , ’ ki se je vozil v petek večer z br-v r/ akom iz Plase v Maribor, vstopil je l "n5rebu v direktni voz Beograd-VVleu, I ‘r -ta bil to najbližji voz in je bil vlak * 1,8 odhodu. Prod postajo Brežice v»to-talad policijski agent v spremstvu tražnika v ta voz in ker je bil potnik t*oj pri vratih, je prišel prvi na vrsto 'Nprlje. Potnik Se je opravičil, da je 'e v**®d nujnosti vstopil v direktni von iti *ta v Brežicah prestopi Na to sačrie taia-^ agent divjati v ljubljanskem- vli&Mnri 'fiofeu In; žaliti potnika, kateri »e pa ni fčal v razgovor s tako vljudnim drž. Ttra_dnikom in molčal. Priporočali bi oblini polieij#ftS oblasti, da svojim na-"tavlfončem’ vcepi nekaj več vljudnosti aPraui potnSkoari iri Maj- He stresajo svo-e Surovosti iz.resno v vagonu, kjer »o iHo»emci. ki Be zgražajo nad takim . štopaajcnt. — Konečno še omenim, da je Pobuku, ti potuje iz Karlovoa v Ma- *tbor* 1® tedaj mogoče do«oči brzovlak, «ko v is vaa*n<1 ria državnem1 kolodvoru iz-<*čeka (v ekktr. cestno železnico ne s ^včeki »e sne), odrlo« iatemu 200 K ifl «ko Je Breče«, vjaitrie im j uš. kolodvoru ta^ovlak. * ma*il>ortilče trotoarje 5o pošta- v občhteki proračun, ki ga je vlada ^ tem deloma Se odobrila, Velikanske Jr*®«' Kljub’ traSu pa izglodajo tariribor- haL^i0*’ iw)t bi Prav‘kar razrile gra-d a strahovito izgleda. prostor J*d bivšim' hrotoloari »Stadt Wien«, ki bi ha rk.° Me*to P0^3^'10 V8ai z ozirom Ne V tu^ce’ fci P098^0 razstavo, kažimo vendar tako očitno svojega za-PSarjotjega klerikalno-Soeijalističnega *°spcdarstva! bom,A«ekdota s škofove pojieSiHe. Mari-^ijalistična lista Se ne moreta 8ledH D.agTtati škofove pojedine, ki je ta d ^ Intromizaciji na čast posvetnim str u °^skim honoraeijorjem. Posebno o-socijalisti govornike, ki kvi^6 z. blestečimi frazami 'slavili cer-^ byerarhW- Mi, ki Se pojedine ni-taord Pravimo, da imajo sodrugi pr: a .ci«to prav, fatalno je le to, da je slavn-36^1^ ^del in pil in škofa tftnr S .ni*i tipati Grčar. Podobni mal-kratn Ke Pripetil socijaliatom pred Ciin »lm’ 80 86 ‘^ražali naA justifika- 0Parskega morilca j.$ »buržoazijo«, ki je tam z urednikom »Volksstimme« skupno zijala prodajala. m Klub kolesarjev in motociklistov »Perun« v Mariboru poziva vse svoje člane, da se sigurno udeleže prijateljskega setanka dne 13. avgusta tl. točno ob 20. liri zvečer, ki se vrši v klubovi sobi v hotelu pri »Zamorcu«. Na dnevnem redu so zelo važne točke, vsled tega prosimo, da se vsi člani kluba tega sestanka sigurno udeležijo, Oni člani, koji se sestanka ne jnorejo udeležiti, prosimo, da to ja vi jo odboru. Prosimo sigurne udeležbe. — Odbor. m Otvoritev začasne pošte »Ind.-obrliia izložba Maribor«. Poštno ravnateljstvo razglaša: Za čas »Indu strij«ko-oln-tne vzorčne izložbe« v Mariboru od 10. do 16. avgusta 1923 se ustanovi na razstavnem prostoru pošta z nazivom: »Ind. obrtna izložba Maribor«, ki bo poslovala od 14. do 27. avgusta 1923. Ta pošta se bo bavila s prodajo vrednostnic, S 'sprejematijem navadnih in priporočenih pisemskih pošiljk, poštnih nakaznic, čekovnih položnic in brzojavk. Pošta »Ipd.-obrtna izložba« bo odprta vsak dan od 8. do 18. ure, blagajniško službo pa bo imela samo od 8. do 12. in 14. do 17.30. Poslovala bo kot oddelek glavne pošte Maribor 1, s katero bo imela zvezo po večkrat na dan. Pošiljke, oddane pri pošti na izložbi bodo ope-čatene z žigom, ki ima besedilo v latinici in cirilici: »Ind.-obrtna izložba Maribor«. m Menjalnica na Industrijsko-obrtni vzorčni izložbi. Kakor doznavamo, otvori »Trgovska banka«, podružnica v Mariboru za časa razstave na razstavišču posebno menjalnico, s čemur bo dana vsem kupcem iri razstavljavcem možnost, da na licu mesta obavijo kupčijo. Sploh ši razstavfii odbor priZaderva, da ustreže vsem željam posetnikov iri razstavljal-cev ter v vsakem oziru skrbi za čim večjo udobnost. m Kavarna v meštnem parku. BpeV-no koncert od 17. do 19. ure iri od pol 20. do 24. ure. Sladoled in domače pecivo. m Velika poletna veselica prostovoljne pcžarHe hrambe ih’ njenega rešilnega oddelka v Mariboru, ki Se je vršila v nedeljo dne 12. avg. v vojašnici Kralja Petra I., je bila od vaeh slojev Mariborčanov ki okoličanov jako dobro obiskana. Na obširnem' prostoru iri ria plesišču so svirale velike tri godbe, v*e mize so bile zasedene, šotore so oblegale žejne iri lačne trume, ria plesišču (telovadnica) so Se vrteli pari kakor za Stavo, po prome-riadah je šetala vrveča množica, ki je rojila tudi po logu iri drevoredih. Parna brizgalna in1 rešilfit avtomobil sta Se, ker riisita imela drugega opravka, vozila zadovoljrio demorisfrujoč po ceštah veseličnega prostora. Radostno razpoloženje in vrvenje je ob električni razsvetljavi, ki je pa tuintairi nagajala, trajalo v pozno noč. Vstopnina po 5 Diri. za osebo in drugi dohodki so vrgli požarni brambi bogat dohodek. Hvalevredno se mora o-meniti, da hi bilo videti mnogo otrok. O-troci ne spadajo ha veselice, da s© v njih Me vzbudi prezgodaj hrepenenje po nasladah. m Pri poletni veselici požarne bram- bc je bilo zgubljeno: srebrna cigaretna doza z monogramom, najdeno pa: 1 siv pliš klobuk, 1 ključ in 1 sobni ključ. m1 Novo Industrijsko podjetje v Mariboru. Čujemo, da se je osnovalo Jlovo elektrotehnično podjetje, ko jega 5 trie j i-telji so izključno slovenski strokovnjaki iri osobje istotako Slovenci. Pečalo se bode z vsake vrste deli, kot popravilom elektromotorjev vseh vrst, transformatorjev in drugih v stroko spadajočih aparatov; dalje bode vršilo inštalacije za razsvetljavo, prenos sile iri gradnjo central. Izvrševala se bodo tedaj dela, katera so se do sedaj morala oddajati inozemstvu; za elektrotehniko v Sloveniji je to lep napredek. m Konji splašili. V soboto je peljal kmet Ivan Perko po Tattenbachovi ulici z dvovprežnim vozom. Pred nekim avtomobilom, ki je privozil nasproti, so se mu konji splašili ter zdirjali proti Glavnemu trgu. Perko je pri tem, ko je hotel konja zaustaviti, padel pod voz ter se ria več mestih občutno poškodoval, tako, da So ga morali prepeljati v bolnico. m Po&kušeri 'samomor v pijanosti. V Soboto ikrog polnoči je prišel 43-letni mizar Simon Skerbiš, stanujoč na Pobrežju, precej vinjen domov. V stanovanju še je nato sprl s svojo žeSo. V svoji pijanosti je vzel britvo ter si v samomorilnem natoehji prerezal žilo m levi ro,1--. Vfio okrvavljeno roko je na to molil svoji ženi, češ: tu imaš sedaj! Rešilni oddelek mu je prožil prvo pomoč ter ga prepeljal v bolnico. Kakor se je naknadno ugotovilo, je Skerbiš žn cel teden popival ter je bil radi tega pri tvrdki Zelenka, kjer je bil zaposlen, odpuščen. Skerbiš je oče 6 otrok in je njegov* čin posledica preveč zavžitega alkohola. m Tragična smrt. Dne 7. tm. je šla 21-lena žena železniškega uslužbenca Marija Komar s svojim 4-mesečnim otrokom v gozd nabirat gobe. Nenadoma ji je postalo slabo ter so jo morali z otrokom vred prepeljati v bolriico. Včeraj pa je mlada žena umrla vsled srčne kapi. Industrlfsko-obrtiia vzorčna Izložba v Mariboru združena z vrtnarsko, vinsko, gradbeno in umetniško razstavo pod pokroviteljstvom Njeg. Velič. kralja Aleksandra I. (od 15. do 26. avgusta 1923). Siovešna otvoritev razstave Se vrši v sredo, dne 15. tm. ob 10. uri dopoldne. Vabljeni gostje se somejo no riapovtdahi ur! pred vhodom1 v Prešernovi nIV. kj-r 'jo povabljence pVideiv;] predsednik razstavnega odbora g. A. Križnič. Fo otvoritvi ogled razstave. —• Po Svečani ptrorilv' je razstava dostopila' vsemu ob či ris*.v j Vhod za obiskovalce pri i»’ov-n?(h vhedu, Cankarjeva ulica 5, zvečer in popoldne tudi v Prešernovi ulici. Pri otvoritvi sv ir a godba »Drave«. Vstopnina za razstavo ge je določila kljub ogromnimi stroškom zelo nizko, tako, da je vsakomur omogočen dostop k razstavi. Za zuriafije obiskovalce, ki prihajajo po železnici z legitimacijami, voljajo te legitimacije ob enem kot vstopnice. Za domače obiskovalce so uvedene poleg dnevnibi vstopnic tudi permlanentrie vstopnice, ki Stanejo 60 Dinarjev. Dnevne vstopnice, veljajo za ogled razstave, so po 10 Din., večerne Vstopnice pa po 5 Din. Za dijaštvo in vojaštvo so polovične vstopnice po 5 Din. Otroci pod 7 let so vstopnine prosti. Vstopnina je odkriier-jena zelo nizko, kljub temu, da je prireditev združena ogromnimi stroški. Opozorilo. Občinstvo se opozarja »a to, da se priznajo le ona plačila, bodisi za iSBerate, prostornino, reklamne plošče JML, ki dospejo v roke uprave razstave. Potraratessm oBcbe Hišo upravičene .sprejemati kakoršriakoli plačila. Toliko v opozorilo, da ne bo pozneje kakega he-sporazumfjenj a. Razno. r Lloyd George pred norišnico. Sir Henny Luby, urednik humorističnega lista »PunCh«, pripoveduje mičrio zgodbico o bivšem' angleškem ministrskem predsedniku Lloyd Georgu, ki še je pripetila v času, ko je bil Lloyd George še zakladni minister. Nekega dne je hotel posetitil svojega prijatelja, ter si je najel avtomobil, ki je ravno stal v bližirii. Povedal je šoferju naslov in odpeljala sta se. Avtomobil še je ustavil pred neko visoko zgradbo. Lloyd George odslovi šoferja ter se obrne na Vratarja. Ta ga je nahrulil, češ, kaj išče tu. »Jaz sem zakladni minister,« mu reče na to Lloyd George. — »Tako, tako,« odvrne vratar, »je že prav, tukaj ji’h imamo že šest. Tukaj je deželna norišnica. Sprejemna pjsarna je v I. nadstropju, na hodniku desno, potem levo, potem zopet desno iri dvakrat levo, prav, kakor v politiki!« r Poroka vojvodinje od Dcwohshirea. Angleži od nekdaj zelo mnogo drže ria zunanji sijaj pri porokah. Ena najlepših porok zadnjega časa je bila poroka lady Rachel Cavendich, hčerke vojvode od De-vonshirea, š sinom kneza od Morava. Ne vesta se je vozila v prekrasni antikni kočiji, kojo je zadnjikrat rabil pokojni kralj Edvard, ko je obišklal iivor njene-, ga očeta. Voz so vlekli služabniki vojvode devonshirskega. Častna garda je sesto-jala iz samih’ lovskih pSov. Cela Svatba je bila prirejena v rportskem duhu, ker mladi par strastno ljubi šport. Vsi gosti so bili v lovskih oblekah. O originalni svatbi so osem dpi pisali vsi angleški listi, " SMtea šnumeittost x Izšla je nova pesniška zbirka Antona Vodnika »VigUije«. Izdala in založila slov. kat. akad. omladina. Natisnila Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani. 1923. x Krekovi zbrani spisi, I. zvezek. Društvo Dr. Jan. Ev. Krek ima po svojih! pravilih med drugim tudi nalogo, da izda Krekove spise. Ta izdaja seveda ne mora obsegati vseh Krekovih spisov, ker bi sicer obsegala približno toliko knjig, .kolikor let je Krek deloval v javnosti **«• brez ozira na to, da se pri mnogih spisih Krekovo avtorstvo ne da več dokazati. Krekov pomen nikakor ne leži samlo V njegovih spisih, morebiti sploh ne predvsem v pisani besedi; njegove knjige iti članki v časopisju, celo mnoge njegove pesnili so samo spremljale njegovo delo na socialnem, gospodarskem in političnem polju. Kakor pri Vsakem javriericj delavcu, tako so tudi pri Kreku njegovi1 spisi v najtesnejši zvezi z njegovim drugim delom. Zato hoče društvo Krek izdati pokojnikove spise vzporedno z njegovim življenjepisom, ker je življenjepis potreben komentar k spisom, kaikor go — če hočete — spisi komentar — k življenjepisu. Prvi zvezek obsega tisto dobo Krekovega življenja iri pisateljevanja, ki je tudi večini njegovih znancev gaj!« manj znana: šolsko dobo, učna leta našega mojstra. Knjigo kiraisi sedem slik na finejšem papirju (slika Krekove rojstne hiše iri vasi, slika Selc in »Stoka* itd.) in izvirna naslovna stran ob prehodu med uvodom im zbranimi Spisi, del> prof. G. Porente: slika kejavca, ki p silnimi kretnjami koraka pri ko poljai, iz' samih ravnih črt. G. slikar je rekel, da bi bila vsaka droga poteza za Kreka premalo energična. V ozadju hrib Sv. Mi-, klavža, Ratitovec iri Triglav. Knjiga lip vsakemu, kf se hoče baviti S proučava-injem Kreka, koristna t idi radi tega, ker obsega kar mogoče popolri seznam vitega,. kar se je doslej pisalo o Kreku Prvi zve-; zek Krekovih izbranih Spisov je prevzela v komisijsko razprodijo Nova založb«; v Ljubljani, Kongresni trg 19. Kdor kttpli ali naroči najmanj 10 'zvodOr! skupaj,! dobi 10 odstotkov popusta. x Najlepše novele »veta. Opozoril?1 Smo že, da namerava hrvatski književni® g. Ljuba Wiestner v? Zagrebu izdajati b1-*i bliotoko »1000 svjetskih pisfaca (pajljepšeli novele Svijeta)«, Ker tudi Slovenski fttau telji radi posegajo po hrvatski krijigi itS ker naše knjižnice ne vedo, kaj bi! Barok[ čile iz Zagreba, opozarjamo še enkrat podvzetje g. Wiesrierja, ki zasluži pezor-i nost že Zbog tega, ker tfe stoji za njimi; nikako bogato založništvo, marveč zgoljfl energična volja mladega krijiževnikaj Čehi imajo že dolgo abirko »Tisic n e ji ep-šieh novel«, ki je’ tudi že zaključena. tTpa-1 mo, da jo g. Wiesner ustvari Srbohrva-tom’, a s teta tudi Slovencem. Za umetfii-. ško vrednost te nove biblioteke jamči ža: ime g. Wiesnerja. Program pa je izražen# v dveh točkah: 1. dati v skupni izdaji nv-tologijo svetovne lepe proze v najleošib! delih najrazličnejših svetovnih pisat«-; ljeV brez ozira Ha njih »modernost« (keaj obstoji samo ena umetnost, a to je *— u* metnost); 2, dati v današnji dobi pokvari jenega okusa in raznovrstnih slabih knjW žnih importov nekaj, kar v literaturi pretendira na večnost. V nadaljneta dclul programa je značilen stavek: »Mi bomd v svetovni literaturi poiskali to, kar jflj za vse plariete v vsemim MajvažriejšeJ Lepoto.« Biblioteka bo stala v abonemenM tu za 5 mesecev ali 10 številk 100 Din Naročnino sprejema g. Ljubo Wiesnerl, Za4 greb, Pantovčak 4. x Športna številka »Nove Evrope«. Nat šim športnikom priporočamo Haj m ve j šd številko odlične zagrebške revije, ki jd posvečena športu v Jugoslavi ji. Prinaša sledeče članke: Šport u nas (L. : K.); Pre« gled jugoslov. siporta (A. Šueler), Razvoj športa u Sloveniji (L. Struna). Pregled športa i nogometa u Srbiji (Danilo Sto« janovič-Dača); Hašk (J. Car), Moderna' »portska igrališta (A. Vragovi«*). Raspo* red igara povodom proslave dva d ose P godišnjice »Haška« u Zagrebu. — »Novt‘ Evropa« izhaja trikrat mesečno iri Se n« roča v Zagrebu, Preradovičev trg 9. x »Ženski svet«. V temi tedriu ste bik C. naročnicam razposlani 7. iri 8, števil1 ka »Zenskega sveta«. Ker je več izvorioi . 7. številke dospelft šele pred par dnevi, iw VT 'S BX5 IS*.' uaaaMf MaftBoO?. avgusta 192^ bilo Mogoče lista razposlati v9eM pravti-čafetio. (Prosim o. JSaročnice, da oproste to zamudo. (Vsebina 7. številko je sledeča: Dr, 'Iv. Lah: Gabrijan in Šembilja. Ku-prin-Hočevarjeva: Olesja. ,Vera Albrech-tovas Pesem časa. Mar. Kmetova: ZefiE-pkS fivet. fitebi AL; Q ititemacijonalnem (koHgreSu. za žensko volivtio pravico, A. (Lebarjeva: Slaboten otrok—materinska posebna skrb. Dav. Deželova: Lepi dom *• ljubi doni. — Izvestja: Našim dobrot' (Bikom! *— Po ženskem svetu. —’ Ročno delo. *•*> Kubi n ja. —’ Higijena, —- Književnost to umetnost. •—> Razgovori. •— Listnica uprave. — Modna priloga prinaša 8 bluze, 1 žensko obleko in eno dečjo. (Vsebina 8. številke: Srečko Kosovel: Obrazi itj duše VI. Lepa Vida (Slika Di-,Vinskega grada). Dr. Iv. Lab: Gabrijan in fiembilja. Kupriti-Hočevarjeva: Olesja. Poldi Leskove: Deklišak, (Pesem) Ad. Milčinovic: Slutnje. JoS. Ribičič: Troje Putk. DaV. Deželova: Lepi dom — ljubi dom. Š.: Ne žensko — moško vprašanje! •— Izvestja: Društvena poročila. — Po ženskem Bvetu. — Gospodinjstvo. •— Higijena. *— Kullitija. — Književnost ifl nStietfloat. — Listnica uprave. — V prilo-«i 3® yeo ročnih' del z narodnimi motivi in Štirje različni vzorci križnega vezenja. 'Upravo lteta za Jugoslavijo ima Mila Pruttkora, KarloVSka cesta 20 L Šport (Ha ta Hačin, 3a Eupi udeležetieo čelo karto do Ljubljane gl. koL Ta karta s člansko izkaznico vred mora biti žigosana z mokrim postajnim dnevnim žigom in' velja V zvezi z izkaznico tudi za povratno vožnjo do 18. avg. tl. Prekinjenjo vožnjo ni dopustno. Otroci pod 10. leti ne vživajo večjega popusta. . r ' *i 1 ■ Objave. § »Mladost«, ljubezensko dramo V 3. dejanjih, priredi »Klub napredn. Slove n. akad. v! Celju« dno 14. avgusta ob' 20. uri in’ 15. avgusta ob 16. uri v Slov. Bistrici, hotel »Beograd«. Gostuje in režira g. R. Železnik, člail »Udruženja gled. igralcev«. Ker je čisti dobiček namenjen ustanavljanju irt vzdrževanju klubovih’ ljudskih knjižnic v obmejnih" krajih, vabimo k najobilnejši udeležbi. — Odbor. § Mestni kino. »Pot do uspeha«, afiie-rikanska Veseloigra v 5. Činih z Douglas Faribanks v glavni Vlogi Se predvaja v pondeljek, torek in Bredo. : . Gospodarstvo. g Produktne borze 11. avg. Novi Sad: pšenica bačka 345, ječmen bački 280, oves bački 275, koruza bačka 270, moka bačka »0« 587, »2« 537, »6« 425. Tendenca medla, g Reorganizacija Narodne banke. Pridobitni krogi y Zagrebu bo dali pobudo •®r‘ g SlovPjflsko planinsko društvo priredi, za reorganizacijo Narodne banke. Fin. minister dr. Str/adinovifi je odpotoval v. Zagreb ha konference ja tamošnjimi gospodarskimi krogi. Po povratku bo proučil vprašanje skupno z ministrom trgovine. g .Vinska letina iti vinske cene v Banatu. Iz Vršca v Banatu se javlja: Trta je piltio bogato rodila in vinogradniki ponujajo vino po L50 D liter, ker ga Imajo v ogromnih količinah. Slabše vrste Se dobe še ceneje. g Pokrajinski kongres izvoefiičarjev. Beograjska trgovska zbornica je Sklicala za dno 26. avgusta tL v Beogradu pokrajinski kongres izvoznikov. Na koff-gresiu bodo zastopane vse trgovske zbornice Haše države, zlasti zagrebška in beograjska, zastopniki ministrstev, javni de lavci tia gospodarskem polju ter večje (kakor že naznanjeno, v sredo 15. avgusta planinsko veselico pri Hotelu Zlatorog ob Bohi. jezeru iti javlja, da sta Direkcija ;■ idrž. železnic y, Zagrebu iti Obratno rav-ifateljstvo Južne železnice v Ljubljani •'dovolila Članom SPD 50% popusta .voz-. Jaih cen; 8. razreda potniških vlakov za ejfi-'■ krattto Vožnjo tja in nazaj. Za postaje drž. železnic BS .vrši odprava 14., 15. iti 16. avgusta pa ta način, da kupi .vsak j udeleženec pri vstopni postaji celo karto 8. razreda do postaje Bistrica-Bohinjsko (jezero. Ta karta Se y, Bistrici tie odda, f temveč velja do 16. avg. Vi zvezi 8 člansko izkaznico tudi m poVratno vožnjo. {Za postaje južne železnice Dravograd-.Mcža, Ruše, Maribor, Ptuj, Ormož, Slov. ; Bistrica, Celje, Zidanimost, Sevnica, Zagreb' j, t, Sisak, Litija, Rakek iti Logatec Se vtrši odprava od "13. da 15. avgust a 5 Števdlo izvozmičarjev. Razpravljalo Se bo zlasti o izvozu letošnjih' poljskih pridelkov, vina in sliv. g Konec avštro-ogrske banke. Te dni jo končala svoje delovanje zadnja institucija bivše avstro-ogrske banke, ki je monarhijo preživela že celih 5 let. Po 107-letnem poslovanju je bil na zadnjem občnem zboru, ki so jo vršil te dni, skle-tijem razid. Zborovanje je bilo precej vi- Dobro ido6a trgovina na prometnem kraju se takoj proda. Vioel, Glavni trg 5. 1669 4-1 Kdor mi preskrbi v Mariboru stanovanje * sobo in kuhinjo. temu posodim Din. 95,000. Obresti po dogovoru. M. An-drč, Koroščeva ulica it. 17, Maribor. 1663 Stanovanje za manjšega dijaka s brano in ostalo postrežbo s« odda. Vprašati pod „Mal dijak* v upravi *Tabora*. . 6—1 Lokal za Skladišče, obrt ali da-lavnico, 32 m*, v Dravski ulici, se takoj odda. Pojasnila Dravska ulica SL 10, I./ll. 1664 4-1 VI dobite poStnl paket Iranko povsod: 1 kg testenine, 0‘50 kg paradižnikov, (MO kg ribanega parmesana, 0*50 kg Tital-kakaoa, 0’50 kg kakao Kori, 1 kg fine čokolade, 0-60 kg indijsk. sagua, vse skupaj samo za Din. 208’—. Hmelak i drug, Maribor, 1301 čepice p* neverjetno nizkih oenab, srajce, kravate, klobuke, negavioe, poramniee, robce in ostalo modno blago prodaja brez konkurence modna trgov. B. Veselinovič & Komp., Maribor, Gosposka ulica it. 26. 1605 Earfio, ker znaten del delničarjev th zadovoljen1 z izplačilom1 365.000 aK za nico, vendar pa ni bilo nobenega rlruz^ izhoda. — Zavod je bil ustanovljen e 1809 kot posledica takratne gospoda:* krize. Cesto mu je ob raznih zgod^’ skib dogodkih pretil pogiti, dvakrat J® doživel bankrot, dokler mu evetovna vol tia ni zadala zadnjega udarca. m Galanterija drobnina, trikotaža Same na debelo 1 Gaspari & Fanlnger Maribor 1047 Aleksandrova cesta 48. KLUB-BAR V času Induštrij.-obrtne vzorčne izložbe od 15. avgusta do 1. septembra gostuje v KLUB-BARU sledeči umetniški ansambl: Slavinette Duo 1638 6-3 Madame de Corffu — Hugo — Hugo — s svojim frapantnim programom. Začetek nastopov ob 22. uri, Podpirajte jugoslovansko Matico-Novol Novo1 Dežni plašči fr *r od 450 Din. naprej, najnevejši vzorci, pravkar došll-lika izbira perila, klobukov, čevljev, dežnikov, palic« hrbtnlkov in sandal po konkurenčni ceni pri JAKOBU LAH, Maribor, Glavni trg ^ KRALJEV TEKMEC. tNaftaflevanje in Konec romana: Markiza Pompačtour.) 4 , Pcelovmda: Kosandra. , (Dalje.) (42) / Ko Je do BeirjrM tiiišel te palačo de tfournehem, Je pač dobro rešil težko nalo-80, kejtt čez lice mlu je švigal zadovoljeni , Z trdnim korakom ise je podal narav-tioat vi ulico Seno, kjer je nemudoma go- 1 tvoril b gospodom Jakobom, —« Lenta ga je pričakoval gotovo z veli-nestrpnostjo, pripisujoč veliko važnost ide Bernikovemu poskusu, kajti kotanj ga je 'bil zagledal, že ga je živahno {vprašal: 1 »Torej, monsignor, — Storjeno je. — fOd tega trenutka naprej »on« ne bo več | putitil izpred oči znano osebo, in) zagotav tjaml vati, 'da bo to ptražnik, ki se ne bo tpoasbit« ,— »Dobro moj Sto, — zadovoljen šem z fVtetiU« — De Berfiist ise je ponižno priklonil ter pričakoval tiovib povelj. — »In Sedaj,« — jo nadaljeval po krat ®eiti molku gospod Jakob, — »lahko ( počivate za tiekaj dni, — zaslužili Ste pač Potem pa le zopet na delo. — Treba je na vsak tiačto, da izvemo kaj namerava Dataietis. Zaupam in zanašam se na vašo inteligenco, da pridemo do tega, jaz bom ipa od svoje Strani nadziral oba pijančka.« Gospod Jakob jo ponudil Svojo belo (toka, katero je de Bemig spoštljivo poklekni vši n kolenom, — poljubit — Potem pa'je vstal ter zmeraj zroč v mojega gospodar ja, nazadoval do vrat — Ko je de Bertiis odšel, je gospod Ja-Eob vzel Hov svetenj spisov to Katin ter ttiH začel proučarvati z naj večjo pazi ji-tvoetjo. — ■0 XL RolBica y Hiši deS Rcšcrvoirš. Crobillon! si je trudil možgane z mislijo, kako bi,vendar prišel v ojio hišo, da bii Se prepričal, ako je ona bolana gospa res Ivana. — Dozdevne Noetove Sanje so Se izkazale V toliko točkah resnične, da se je poet kotiečno prepričat da sta bolnica v hiši des Rescrvoirs in pa Ivana ena in ista oseba. — Ali mogoče bi bilo, da fee tudi moti, čudtia prlgodba pijanČevih sanj je bila lahko resnična v vseh podrobnostih razen ti jedni — glavni. Iz tega pomisleka pa je postalo jasno, da se je moral oti sam prepričati, videti na lastne oči, — kdo je ona bolana gospa. Ali kako, na kak način, ti kakimi pri-pomočkif — Čeprav je pesnik napenjal vso svojo domišljavost, vendar ni Iztaknil pravo. — Najprvo je mislil kar odkrito pri vratih zahtevati vstop pa spraševati, povedati gospodarju, kdo da je, kaj da hoče, kaj da pričakuje od njega. — Seveda je takoj odvrgel ta načrt, — ki je bil sicer jako priprost, ali tudi jako drzen in tudi nevaren. — Sicer pa je bilo v ti stvari dvoje Hipotez: ali se Ivana parna skriva, ali pa jo je kdo skril, — ,V prvem slučaju, — ako Se je namreč IvaHn Hotela skriti iti sploh izginiti kot da je tii več mied živimi, — je imela za to gotovo Svoje važne vzroke, iti dosledno je gotovo tudi previdno poskrbela, da se jo tie more zopet dobiti — in jo no bo nikdo našel, dokler So bji sami ji e bo zdelo primerno pokazati se. — V drugem slučaju bi bila pa zadeva še bolj nevarna, — kajti če bi se odkritosrčno pokazal onim, ki jo držijo skrito, bi se b tem Sam izdal iti! podal V Sovražnikove roke, bi jih Spodbodel še k večji pozornosti iti Opreznosti, — dal bi jim časa, da se še bolj zavarujejo pred rak, ki bi bil tako pravičeri in dobroten, bi pomenil zanjo novo nevarnost, hujše tieprilike za Ivano, kajti komur je tia temu ležeče, da si obdrži Svoj plen, pač ne gleda kako, — morebiti bi jo skrili za j vedno in vselej. — Torej — ta pripomoček Hi bil dober, —■ v prvem slučaju ne bi pomagal, v drugem bi postal celo nevaren. — Treba Bi je bilo izmisliti nekaj drugega bolj zvitega, bolj premetenega. — Odkritosrčnost bi gosped d’ EtioleS gotovo škodovala, če jo kdo prikriva, Sila bi pa bila lahko nevarna za njega samega, brez da bi prinesla pomoči njegovi varovanki, — ostala je torej le zvitost, premetenost. — Crebillon si je dejal, da mora ha vSak način v ono skrivnostno hišo, — in sacer na skrit, zvit načip. — Ali kako, —»to jo bilo vprašanje. — In odgovora ni mogel izmisliti. — Ali — Crebillon vslod tega ni opustil Svojega smotra. — Onega večera, ko je spoznal, da Noe ni sanjal, jse je podal proti oni uličici ter natanko preiskal Cel kraj. — Ali kmalu se je prepričal, da bi močno plezanje nič tie izdalo. — Dozdevno se ni moglo priti V Hišo kot le skozi ona vrata z razbitim kladvom. Na desno in levo sta bili prizidani drug? dve podobni hiši, — na nasprotni Strani za hišami pa je bil neobdelan travnik, ki je segal do hiš. —Ali ne oketi ne vrat Se ni opazilo na ti Strani, le par odprtin, ki pa so bile zavarovane z močnimi železnimi palicami. Da celo te odprtine so se nahajale skoro pod streho. — Da bi zamogel tedaj vstopiti, je Kilo treba, da na vsak pačiti sklone znati j e 9 kako osebo, ki biva v hiši Sami. — Ali spoznal je pač, da njegova starost, tijegov rudecelicni obtaz, njegovo heelcgatittio, priprosto obnašanje pač niso taki, da bi se moglo upati, da tia tak način kaj doseže. — Ostalo hiti je jeditio zadnje, da Bi kupi sokrivca. — To je bilo praktično iti kakim drugim presenečenjem. — In) k'o-. ko je prišel 'do zaključka, da Hi z denar- jem res utegnil kaj pridobiti, je bil ^ ves vesel, kajti filozofija ln pa pozp^ sveta Sta mu dovolj dopovedala, ds jtikdo ne zoperstavi temu prepričeval11^ mu sredstvu, — slednjič pa je bil gotov, da dobi vsako Svoto, katera bi ^ potrebna, da reši Ivano. bi- Crebilloti se je Spraševal, ali Ki S® lo umestno, da obvesti gospoda de T0^ nehem o Svojih pomislekih in doživlja1 da mu pove o Svojih" dvomih', iti pa o b* jazni tistega dne. — Ali po doKreni misleku se je odločil, da molči. — . Ne da bi morebiti pred Tournehet®0. občutil ono faevoljo to nekako insti°. tivrio nenaklonjenost, kakor pred d’ • lesom. — Ravno nasprotno, ■— jeklen čaj Ivaninega očeta ga je navdajal S ^ sebno spoštljivo simpatijo. — Ali k®r ^ poznal veliko ljubezen očeta za hčerk0’ je predstavljal, kak obup se ga jc bil ^ lastil, ko je zvedel, kaj Se je ugodil0’ ^ pa se je bal, da ga itie bi prehitro raZ^e, selil, ko on Sam sploh' še ničesar Ali če si ni že upal vzbuditi v hC®_j} vem srcu kakega upa, ki bi so razbl,r) V nič, — je bil odločefl, da vporab. Sredstva, da doseže gotovost, in ok° . bilo potreba, bi Be obrnil ravno ti» ^ nega očeta, da zastavi potrebne zhcS dosego smotra, — . ^ Sicer pa je lahko za Sedaj Še mislil iti delal po Svoje, kajti Kil, J®, ^ gat. — Ostal mu je velik znesek pettisoč frankov, katere mu je dal d oles, — in ta evota je bila za otio čaSC ogromna. — ^ Poet je torej skušal Seznaniti S® ®„ iz skrivnostne hiše, — j« da tie izgubi bene priložnosti, je prebil (največ ^ v oni beznici, kjer Si je iz prvega hip ^ prisvojil prostor za Svoje opazovati^ • Noe pa je imel zaKratijeno, 1® ®r\„u žati Se uličici. — Uličica je bila obiskovana, Crebilloti se jo torej la j, Kal, da bi prestrašilo, osupnilo stati0 ^ ce one hiše, ako bi v pijancu zopet v1 onega, ki' je prisostvoval onemu razg® ru1 na vratih’. — Laataft; Ja todafeteJj: Ko&iprclj »jAbor«, «5.fljgdaik; BudoJI » tKakaj Mariboraka tiskarna d. d«