97. številka. Ljubljana, v torek 29. aprila 1902. XXXV. leto Izhaja vsak dan zvečer, lzunBi nedelje in praznike, ber velja po pottt prej u m »j.. <** avalro-ograK* dežele za vse letu 26 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K 60 h, za Jeden mesec Z K 30 n. Za Ljubljane brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko veC, kolikor znaBa poštnina. — Posamezne številke po 10 b. Na naroCbo brez istodobne vposiljatvo naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Stiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 b 5e se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat aH večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne »racajo. — Uredništvo In upravnlštvo jo na Kongresnom trgu St. 12. Upravnlštvu naj se bla govolijo poBiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga St. 12. „Slovenski Narod" telefon st 34. — »Narodna tiskarna'1 telefon št. 85. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo ob pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha in da dobe vse številke. „SLOVENSKI NAROD" vs!ja za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Vse leto. ... K 22-- J Čatrt leta ... K 550 Pol leta . ... „ 11*— I En mesec . . . „ V90 Za pošiljanje na dom se računa za vse leto K 2*—. S pošiljanjem po pošti velja: Vse leto. ... K 25-— j Četrt leta ... K 650 Pol leta . . . . „ 13-— I En mesec . . . „ 2-30 >•-—■" Naroča se lahko z vsakim dnevom, a h k ratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. 53" List se ustavlja 10. dan pc potekli naročnini brez ozira vsakemu, kdor ne vpošlje iste ob oravem času. Upravništvo „SiQvenskeg~- Naroda". Razgled po cerkvenem življenju v ietu I90i. Spisal vseučiliški prof. dr. T. G. Masarvk v Pragi. • X. V internacionalni politiki prihaja Vatikan v zadrego uprav tako kakor v notranji upravi svoje cerkve. To se jasno razvidi iz njegovega vedenja do Francije. Ravno v tem hipu, ko je hotel Leon XIII. izreči proklststvo nad republiko radi postave zoper kongregacije, moral je prositi in se zanašati na njeno pomoč v Onentu; in vzlic temu, da je papež priznal lani republiko in dognai »raulement«, nastopa vendar republika doma dokaj energično zoper klerikalizem Ker Leon XIII. goji antipatijo do trozveze, zato se mora okleniti dvnzveze — nekatoliške Rusije in anti-klerikalne republike dočim sta v trozvezi zastopani dve katoliški državi in ena iz polovice katoliška država! In v tem se kaže ravno svetovno stališče papeštva — ideje, katere zastopa Vatikan, so sicer močne in politik mora z istimi računit;, mora iste upoštevati, a to niso vod Jne ideje sedanjosti; narodnostne, politično-gospodarske in kulturne ideje, katere moderna država, morda včasih jako nerada, toda vendar zastopa, potiskajo vatikanski konservatizem na vsakem koraku in na celi črti. In ravno v katoliških (po imenu) državah je vlada v direktnem nasprotju tako v notranjih kakor tudi zunanjih zadevah z Vatikanom. Med temi nasprotujočimi so tudi boljši in naprednjaški duhovi v sredini katolicizma — reformni katolicizem ali že »Proč od Rima!« »Popolnoma proč od Rima!« je geslo v katoliških državah. Ako se sliši tudi v protestantskih deželah in cerkvah geslo: »Proč od cerkve!« »Proč od veroizpove-danja!«, je v tem za Rim skrito nekako tolažilo, ki pa je s tem gotovo paralizirano, da je postal Rim vsled svoje restavracije srednjega veka za vse narode in države — tudi katoliške — kulturna ovira. Ako cesar Viljem II. vabi evangeliške cerkve na Nemškem, naj se družijo, velja isto pred vsem o razdrobljenju Nemčije v mnoge samostalne deželne cerkve in to vabilo ne namerava zadeti Rima; zoper Rim ima protestantizem povsod, osobito pa v samem katolicizmu, močne zaveznike — moderno svobodo duha in vesti, moderno znanstvo in umetnost, moderne narodnostne, gospodarske in politične ideje. Tudi moderno versko gibanje odvrača katoličane od Rima. Samo kratkovidna in ozkosrčna češka politika je mogla pričakovati v klerikalizmu spas Avstrije. Saj celo tako nacionalistično navdan politik, kakor je M. Cheradame (L' Europe et la Question d' Autnche au seuil du siecle 1901), na kojega se sklicujejo češki svobodno misleči nazadnjaki, je zapazil, da katoliki v Nemčiji imajo preveč nemško nacionalne misli; če se je pa vzlic temu zelo trudil, da pridobi Avstrijo za dvozvezo, je pač imel letos, ko je bival v Rusiji, jako ugodno priliko, da se prepriča iz ruskih časnikov, da s klerikalizmom ni možno ničesar opraviti. V zadnjih letih večkrat imenovani ruski žurnalist Šarapov mu je to vsaj rekel brez ovinkov, da Av strija, če bi se tudi emancipovala od Be- rolina, nikdar ne postane prijateljica Rusije, ako ostane pospeševateljica rimskokatoliške ideje. In kakor Šarapov, tako misli v Rusiji vsak politik, kakor liberalni tako ortodoksni. To bi imeli prav natanko prevdariti oni avstrijski politiki, ki bi tako radi vodili cerkveno politiko na Balkanu. Prof. Ehrhard v izbornem svojem delu (Die ori-entalische Kirchenfrage und Oesterreichs Beruf in ihrer Losung 1899) razpravlja o sredstvih in ciljih kulturne avstrijske politike, toda profesor Erhard se bo prav kmalu preveril, kako prehaja avstrijski klerikalizem črez enake glasove k svojemu dnevnemu redu. Na Balkanu je cerkveno vprašanje tako tesno združeno z jezikovno narodnostnim vprašanjem, da starodavna dunajska diplomacija naletuje pri vsakem koraku na težave. Da Rim in avstrijska diplomacija nista zmožna razvozlati narodnostnega vprašanja, to vendar jasno izpričuje njihovo vedenje do narodnostnega prepira v čeških deželah. Danes malo nemški, jutri pa zopet malo češki, vse vkup pa nič; nemški zahtevi za ograničenje škofij (glej: Zur Frage deutscher Bisthiimer in Bohmen, Prag 1901) se je hotelo s početka ugoditi, potem pa se je cerkvena gospoda prestrašila za trenotek češkega veto. Dr. Kohn si je v tem nepriličnom položaju pomagal s tem, da si je izprosil od papeža breve o narodnostnem vprašanju. Toda Rim jo je že večkrat zavozil in tako je bilo tudi pri tem breve treba, da so (v decembru) prijavili katoliški listi neko akademično razlago, v kateri se pač priporoča negovanje materinščine »v določenih mejah« in v prav umevanem »občnem interesu države«, kar pa je čisto po kalupu naših vladnih razglasov v parlamentu. S takimi splošnimi izreki se pač ne da dognati nikaka kulturna politika. Med tem pa imamo od 3. decembra novega poslanca v Vatikanu — grofa Sze-csena. (Dalje prih.) V LJubljani, 29. aprila. Državni zbor. Včerajšnja seja je bila precej dolgočasna. Posl. Mašta lka je še zopet govoril o sladkornem vprašanju, na kar se je ta točka sklenila ter je zbornica prišla k točkama monopola sol in tabak. Poročevalec o tabaku posl. Robič se je odpovedal besedi. Govorili so kmetski zastopniki Martine k, Moysa, Haider, Szajer in Breiter. Vsi so se bavili z živinsko soljo. Vladni zastopnik Jorkasch je obljubil, da se bo cena živinski soli znižala od 10 na 6 K, kakor brž se do-ženejo tozadevna pogajanja z Ogrsko. — Današnja seja vznemirja vlado nemalo. Razpravlja se namreč o mitnicah. Ako prodere Schrafflov predlog, da se odpravijo mitnice že s 1. julijem t. 1., je prav lahko mogoče, da odstopi finančni minister. Vlada se je pogajala včeraj ves dan z raznimi nemškimi strankami, toda Nemci in Čehi so le tedaj voljni opustiti Schrafflov predlog, ako finančni minister odločno izjavi, da se bodo mitnice odpravile z novim letom 1903. Tega pa finančni minister ne more izjaviti, dokler mu zbornica ne dovoli nadomestila pri davku na vozne listke. Izseljevanje v Bosno in Hercegovino. Državni finančni minister Kallay je pisal poljskemu klubu državnega zbora glede izseljevanja iz Galicije v Bosno in Hercegovino. Pismu je bilo priloženo poročilo deželne vlade v Sarajevu, iz katerega poročila je povzeti: Prošnjam pridnih in delavnih kmetovalcev, ki so neomade-ževane preteklosti ter premorejo vsaj 600 gld., se dovoli naselitev. Zemljišča, ki so na razpolago, se oddajajo po gručah po natanko določenem naseljevalnem načrtu in sicer le na podlagi vsestranskih izjav o gospodarski vrlini in osebni zanesljivosti posameznih naseljencev. Naseljenci se morajo izkazati z dovoljenjem bosansko hercegovske deželne vlede. To dovoljenje je dobiti potom pristojne občine.« Poljski klub je sklenil, da so na- Zofka Kvedrova; Odsevi. Salonska knjižnica IV. knjiga. Izdaja in ureja Andrej GabrSček. Že pred dvema letoma je naznanjal Gabršček, da izidejo v njegovem založni štvu zbrani spisi Zofke Kvedrove, toda šele letos nam je izpolnil obljubo. Izšel je prvi del teh spisov pod skupnim naslovom: Odsevi. Obseza 20 črtic iz začetne dobe pisateljičnega delovanja. »Odsevi« je nazvala pisateljica te svoje prvence, odseve svoje bogate duše, svojega globokočutečega srca. Vendar ta naslov ne odgovarja povsem. V teh črticah nam podaja mnogo več, del sebe same. Da, to je ona sama, najsi potem govori iz mestne dame ali kme-tiške punice. Prav iz tega vzroka bi se dalo v tehniškem oziru marsikaj kriti-kovati. V Zofkinih povestih ni nič premišljenega, preračunjenega, ona samo piše, kar ji ravno veleva srce, česar je polna njena duša. V svojem predgovoru pravi sama: »Jaz mislim, da imata srce in razum enako pravico, da zdaj ideje, zdaj čustva prevladujejo v naši duši, in po tem se ravnam.« Pri njej prevladujejo večinoma čustva. V njej vse vre in kipi ter sili na dan, v njej je toliko mladosti, moči in življenja, in vse to si želi deliti z drugimi, deliti v svoji brezmejni ljubezni. Ona ljubi vse nesrečne trpine, zaničevane od onih ljudij, ki nosijo le krinko poštenosti na obrazu in mislijo, da jim to daje že privilegij, zaničevati svojega so-brata, katerega je le usoda prisilila k padcu. Ne kamnati, ampak odpuščati in pomagati mu, da zopet vstane, je njeno geslo. Zofka Kvedrova ni nikaka prenapeta emancipistka, kakor se to mnogokrat napačno smatra, ali celo »največja sovražnica moških«, kakor jo je nedavno nazi-val »Slovenski List«. Ona želi osvobojo žensk, da, toda osvobojo napačnih predsodkov in nevredne odvisnosti. Žena naj se uči zadoščati sama sebi, le njeno lastno prepričanje naj ji bo merodajno. Na svoje sosestre naj se uči gledati z ljubeznijo, a ne z onim obrazom, ki pravi farizejsko: »Poglejte, kakšna je; hvala Bogu, da nisem jaz taka« Dandanes si pa ženske same sebi napravljajo suženjstvo. Tisto dvojno moralo so si tudi napravile same. Prava emancipacija ni opičje posnemanje moških, ker ravno s tem priznava ženska, da smatra moža višje od sebe, če se ravna po njem, ampak v tem, da najde sama sebe in ne čaka lepo in mirno, kar prinese čas, ampak si ustvari življenje sama in poišče svojo srečo, ne glede pri tem na oni: Kaj porečejo ljudje?! Izmed 20 daljših in krajših Zolkinih črtic omeniti hočem le nekatere, ki so napravile na me največ vtiska. Takoj prva: »Kako je prišlo«, je jedna najlepših. Vsebina čisto vsakdanja. Mlado, lepo in premožno dekle vzame lepega in duhovitega moža. Poročita se iz ljubezni. A to ljubezen razumeta vsak po svoje. Njej je mož vse, tudi on jo ljubi, a tako, kakor moški sploh ljubijo, z vedno jednako ljubeznijo, samo da za izpremeno večkrat objekt svoje ljubezni izpremene. Tudi nje se kmalu naveliča in ji postane nezvest. Ko Vanda izve o tem, se—vrže tudi sama drugemu v naročje. Kako fina poteza ženske duše je narisana ravno v tem prehodu! Žena, ki je stavila vse na eno karto, kateri je mož bog, njen svet, njeno vse, ki se ji zdi tako vzvišen nad vse druge, se vrže še samo proč, ko spozna, kako grozno se je varala. Ko umrje v njej čustvo, ki jo je poprej vso obvlado- valo in izpolnjevalo vse njeno življenje, potepta vse svoje boljše bitje, svoje poštenje, svojo čast. Kaj ji še do tega? Zakaj bi bila ona sama čednostna in poštena, saj je on tak — kot so drugi. V črtici »Vera« se nam kaže vsa beda nesrečnega zakona. Vera ima moža pijanca, ki ji je skrajno zopern, in ki ji je dan za dnem, odkar je poročena, ubijal dušo, da so polagoma umrla vsa čustva v nji. Se se ji nudi sreča, življenje, a nima več toliko poguma, da bi jo zagrabila z obema rokama, sploh ni več dovzetna zanjo. Resignira in — se umori. Zopet jedna žrtva svojega moža. »Slepec« je pisan vseskozi jako fino. Pisateljica nas uči gledati svet slepca, ki je samo v njegovi fantaziji. Iz vsega nam odmeva globoko sočutje do onih revežev in razumevanje njihovega življenja. »Ljubi me!« in »Blede rože« so izbruhi momentov, kakršne doživi več ali manj vsak človek sam. V prvi sličici menjavajo strasti in nežnost, ogenj in hlad, prošnje in zahtevanje, a vseskozi samo dvom, pereč, mučen, strašen dvom. Nasprotno so »Blede rože« izraz obupa in resignacije. V »Epizodi« je posvetila Zofka znanijo ti pogoji za izselitev po okrajnih glavarstvih gališkemu prebivalstvu. Ker pa vendar ni misliti, da protežira Kallay samo gališke izseljence, veljajo ta določila ravnotako tudi za naše kraje. Slovenski izseljenci bi se že zaradi sličnosti deželnega jezika v Bosni in Hercegovini hitro udomačili ter bi jim ne bilo treba nastopati drago, nevarno in negotovo pot v tujo Ameriko. Bolgarija in Rusija. V Bolgariji zopet lahko dihajo! Mi nistrskemu predsedniku, dr. Danewu, se je posrečilo, da je dobil v Peterburgu posojilo, s katerim mu bo možno vsaj deloma poplačati državne dolgove. Na Dunaju, v Berolinu in v Parizu, pri raznih bankah je trkal Danew za silno zadolženo Bolgarijo, a povsod brez uspeha. Zastaviti je hotel tabačni monopol, a tega ni dovolila skupština. Zato je bila Bolgarija že na robu kraha, saj je bila brez kredita. In zopet se je pokazala Rusija, da je rešiteljica te slovanske državice. Dane\v je posojilo dobil v Peterburgu, s posojilom vred pa tudi svarilo, naj Bolgarija nikar ne dela velike politike, nego naj se omeji na svoje sedanje ozemlje in na uravnavanje svojih zavoženih notranjih razmer. Vojne radi Bolgarije Rusija ne mara začeti, ker hoče solidarno z Avstro-Ogrsko na Balkanu mir. Tako je prejela Bolgarija nekaj milijonov, povrh pa še zasluženo lekcijo. Nemiri na Ruskem. Ce ni velikošolekih nemirov, se po javijo delavski, če ni teh, pa delajo izgrede kmetje ali pa se puntajo celo vojaški polki. Po Rusiji opasno vre in zdi se, da vlada splošna nezadovoljnost. Ruska vlada vpliva na velike inozemske liste, da o teh izgredih in opasnih razmerah kolikor možno malo in nedolžno poročajo, da se ne razve, kako piškavo je na Ruskem. Sedaj se je izvedelo, da v okrajih Harkov in Poltava razgraja, požiga in pleni plemenitaške hiše okoli 18.000 kmetov, ki radi slabe letine stradajo. Povod izgredom je torej velika beda, ki se na Ruskem seli iz kraja v kraj ter docela ne umre nikdar. Veliki vojaški oddelki so v nemirnih krajih. Tudi generalni guverner iz Kijeva, general Dragomirov je potoval v nemirne kraje. Tako je na Ruskem sedaj vse puntarsko. Najnovejše politične vesti. Odprava mitnic je danes na dnevnem redu proračunske debate. Nemška ljudska stranka bo glasovala za odpravo, poljski klub pa po večini proti. Mitnice se potemtakem najbrže še ne odpravijo 1. julija 1.1., temuč šele l.januvarja 1903. — Vsenemški zaupni shod v Hebu je obsodil na predlog poslanca Hoferja politiko "VVolfovo in njegov list »Ostdeutsche Rundschau«. — O avtonomnem carinskem tarifu se bodo prihodnji teden nadaljevale razprave v Budimpešti. — Ministrska kriza v Italiji. Kralj je sprejel demisijo vojnega ministra DiSan Martino ter poveril začasno vodstvo tega ministrstva mornarskemu ministru Morinu. — Kmetski punti v Rusiji. Novi minister notranjih zadev Plehwe je odpotoval v Pol-tavo, kjer bodo obesili 20 kolovodij kmetskih puntov. — Za splošno volilno pravico v Švediji se prirejajo po vseh mestih velikanske demonstracije. Samo v Stockholmu je demonstriralo do 40.000 oseb. — Novi ogrski trgovinski minister bo skoraj gotovo grof Štefan Tisza, ker ga j e S zeli predložil primo loco cesarju. — Zmaga radikale e v in soc. demokratov. Zu-riška vlada je sestavljena za bodočo dobo treh let iz močne večine radikalcev in soc. demokratov. — Ogrska magnat ska zbornica je izvolila v delegacije izmed Hrvatov patrijarha Brankovića in Svetozara Kuševića. Dopisi. Iz Selc. »Slovenec« in »Slovenski List« sta v dopisih iz Selške doline mojo malenkost na piko vzela. Nisem prijatelj osebnosti po časopisih ali ker dopisnik iz Selške doline neresnico piše, primoran sem odgovoriti. Hočem pa popolnoma stvarno pisati. 1. čitatelji »Slovenčevi« bi utegnili misliti, da so pri naši občinski upravi prav turške razmere. Temu ni tako: Priprave za občinske volitve bi se bile tudi brez pušic v »Slov. Listu« izvršile. Da se je to malo zakasnilo, ni čuda; treba je pomisliti, da v je občini, katera ima 32 vasi z okoli 5000 prebivalcev, mnogo dela in da občina nima tajnika, ter mora župan vse sam izdelati. Nad 900 volilcev pravilno razdeliti, ni tako hitro. Dopisniku v pomirjenje povem, da sem že pred tremi letmi nerad sprejel to mesto ter bodem vesel, ko bodem to prijetno breme izročil kakemu spretnejšemu občanu. 2. Glede občinskega gospodarstva omenim, da se vsako leto občinski računi — prej ali malo pozneje v smislu občinske postave javno na pregled razpolože in potem v seji občinskega odbora v potrjenje pred lože. Vsi dohodki in izdatki so bili s pobotnicami in računi izkazani. Vsak odbornik, kateri se je za to zanimal, je lahko vse pregledal. Pri svojem nastopu in pozneje v sejah sem vedno povdarjal ter prosil — ako želi kak odbornik kako pojasnilo, naj se oglasi. To se je zgodilo vsako leto mojega županovanja. 15 let sem župan te obširne občine brez tajnika — ne trdim, da sem vedno vse prav ukrenil — ali toliko smem trditi, da sem vedno pošteno in vstrajno za korist — napredek in povzdigo občine deloval — in ne brez vspeha. 3. Jaz mislim, da mi bo to tudi najzagrizenejši konsulc pritrdil. Glede mostu na Češenci omenim, da sem na-čelništvo okrajnega cestnega odbora šele meseca marca t. 1. prevzel. Pregledal sem vse objekte na cesti in ukrenil, da se pomanjkljivosti odstranijo — popravilo se je, kar se je v tem času zamoglo. — Tudi na mostu na češenci so se napravile nove mostnice. — Kak namen imajo taki do: pisi v klerikalnih listih, naj ilustrira sledeče dejstvo: V jeseni leta 1901. je cestnik v hiši Franea Demšarja na Češnici v njegovi navzočnosti in v navzočnosti prejšnjega gospoda načelnika naznanil, da so mostnice na navedenem mostu slabe in trohnele in da bo treba takoj druge položiti. G. F. D. je bil takrat ud cestnega odbora, dotični most je 100 korakov od njegove hiše oddaljen. — Mostnice so počakale, da sem jaz prevzel oskrb! Tukaj se vidi hudobnost dopisnika (da se hujše ne izrazim). Namen: svojega bližnjega (ako ni njih prevrženec) sumničiti, osmešiti in mu na dobrem imenu škodovati, to so njih načela. G. F. D-ju pa še posebno na uho povem, da bo kmalu rešen skrbi oziroma odgovornosti radi mene — naj mirno spi. F. Š.j župan. Izpred sodišča. Pri tukajšnji ces. kr. okrajni sodniji vršile so se včeraj med drugimi i sledeče obravnave: 1. „Biciklist". Na Velikonočni ponedeljek se je učil neki fantin voziti na biciklu. Vozil se je na stranskem potu na Glincah. Fant seveda tudi obrniti ni znal. In ko je že jedenkrat obrnil, je povozil mimoidočega krojača Josipa Krvinarja iz Polhovega gradca, da se je revež težko poškodoval in si celo nogo zlomil. Radi tega bode sedel Glinški fant 48 ur v luknji in plačal Krvinarju 10 K. Sploh bi bilo dobro, če bi se na Glincah in po lepem potu malo manj kolesarilo; vsak paglavec že poskuša — ljudi považati . . . 2 Iz Vodmaia. Z velikim hrupom in krikom pridejo pred sodnika Anton Svetlin, Angela Skupin in Angela Pete. V trenutku se prične zopet krik. Prične se namreč po vplivu zagovornikov »glihenga«. »Glihajo« se na ta način, da povedo drug drugemu še enkrat vse grehe in to tako glasno, da se tresejo šipe. Končno je »glihenga« gotova in sodnik ekspedira vse, kolikor mogoče, hitro vun. To je prva »partija«. Pride druga: Frančiška Mužina ni hotela plačati Mariji Karu nekega dolga, kar je zadnja imela od nje še posojeno rjuho. Na dvorišču sta se sprli in opsovali, in pri tem je pomagal tudi Jože Karu. Mužina je pa tožila, ker sta ji zakonska Karu očitala, da ima »največ prijateljev v kasarni —«. Ker pa ni zahtevala kaznovanja, sta bila toženca oproščena. V Vod-matu je okraj psovanja. Noben dan ne mine, ne da bi se tam skregali ali ne stepli. 3. „žandar". GSietni Jože Pavlin iz Zgornjega Kašlja je ležal 16. t. m. v šupi na mrvi in spal. Nakrat začuti sunec in ko pogleda, vidi poleg sebe domačega fanta Franceta Kocijana, ki je držal v roki neko staro sabljo, delal resen in strog obraz ter dejal: »Vstani, jaz sem žandar, te bodem uklenil —«. In potegnil je starčka v istini navzgor ter ga gnal po vasi. Nazaj idoč je srečal še fanta Marka Škubica. Da tudi temu izkaže, da je »žandar«, prime sabljo in ga parkrat oplazi po plečih. Marka je stekel. Kocijan pa je sedaj prišel pred sodnika. Hladnokrvno pravi, da je pregnal starčka vsled tega iz mrve, ker »sta prijatelja« in ker se je bal zanj, da bi ga ne zeblo. Za to prijateljstvo bode pa sedel teden dni v luknji. Dne vne vesti. V Ljubljani, 29. aprila — Brezdomovinstvo — rimska dogma. Bili so časi, ko so klerikalci odkrito pripoznavali svoje brezdomovinstvo in negovanje narodnosti pobijali z ljuto strastjo. Zlasti se je v tem oziru odlikoval sedanji krški škof dr. Mahnič. Njemu se mora še danes priznati, daje odkrito zastopal težnje klerikalizma, in če je rohnel proti nacionalizmu, se je ravnal po starodavnem temeljnem načelu katoliškega klerikalizma. Klerikalizem ne pozna narodnosti in je ne sme priznati, saj sta si nacionalizem in klerikalizem najhujša nasprotnika, ne od danes, nego že izza davnih časov. Od Karola Velikega do naših dni so bili vsi boji s cerkvijo v bistvu le boji med nacionalizmom in klerikalizmom. Nasprotje med nacionalizmom in klerikalizmom je nepremostno in se da resnično narodno mišljenje ravno tako malo združiti s klerikalizmom, kakor ogenj in voda. Tudi naši klerikalci niso narodni, pač pa se iz oportunitete včasih delajo, kakor bi bili narodni. Da je to le pesek v oči — o tem noben razumen človek ne dvomi in če deklamujejo klerikalci, da je njih naloga, »dvigati narodno-slovensko zastavo«, je to le humbug, kajti dejanja kažejo, da klerikalcem za slo- vensko narodnost nič ni. Kdaj in kje so klerikalci kaj storili za slovenstvo?! Ker v zadnjih letih klerikalci radi nosijo slovenstvo na jeziku, je gotovo umestno, da zabeležimo dogodbo izza zadnjih dni, ki priča, kako je načelno stališče klerikalizma v narodnostnem oziru. Krščansko socialni profesor bogoslovja v Briksenu, dr. Vendelin Haidegger, je nedavno tega obelodanil spis, v kate-rem je katoliškim duhovnikom priporočal, naj bodo narodni, češ, da se tako da omejiti protikatoliško gibanje. Haideggerjev opomin, da naj bodo katoliški duhovniki narodni, obsega na sebi pripoznanje, da sedaj niso narodni, kajti če bi bili narodni, bi jim tega ne bilo treba priporočati. Haideggerjev opomin, naj bo duhovščina narodna, tudi ne izvira iz prepričanja, da je ljubezen do lastnega naroda in gojenje lastne narodnosti plemenita nravna dolžnost vsacega posameznika, ampak Haidegger priporoča duhovnikom narodno mišljenje in delovanje iz oportunitete, le v namen, da se ovira protikatoliško gibanje. Pa še to ne ugaja g 1 a s i 1 u a v s t r. episkopata in dunajskega nuncija, znanemu »V a t e r 1 a n d u«. Ta list je Haideggerja ostro prijel zaradi njegovega nasveta in zavrnil njegovo priporočilo, da naj bodo duhovniki narodni. A »Vater-land« se ni samo na to omejil, ampak je tudi označil načelno stališče katoliške cerkve v tej zadevi. »Vater-land« je izjavil: Es gibt kein p o s i -tives gottliches Gebot der Liebe zur Nation und somit auch keine Pflicht einer solehen Liebe. Um eine solche Pflicht statuiren zu konnen m ti s s t e man beweisen, dass die k a t h o lisehe Kirche diese Pflicht als »dogma m o r u m« 1 e h r t.« Tu imamo golo in jasno pripoznanje, da katoliška cerkev ne pripoznava narodne misli, nego stoji na stališču, da sta renegatstvo in brezdomovinstvo nravna, da, bolj nravna, kakor narodno mišljenje. In mi radi pripoznamo, da je to tradici-jonalno stališče katoliške cerkve, da je cerkev vedno stala na tem stališču in vedno opovirala in zatirala vsako nacionalno gibanje. Sprijaznili se s tem stališčem seveda nikdar ne bomo, kajti po našem prepričanju je ljubezen do lastnega naroda in gojenje lastne narodnosti plemenita dolžnost vsakega človeka, po našem prepričanju izvira ta dolžnost iz istega vzvišenega nravnega zakona, kakor ljubezen otroka do starišev. — Sodni svetnik Pederzolli V Trstu. Na včeraj omenjeni popravek, ki ga je poslal sodni svetnik Pederzolli »Edinosti« in v katerem je tajil, da bi bil pri razpravi proti dr. Krstiću razglasil italijanščino kot jedini razpravni jezik pri tržaški poroti, odgovarja »Edinost« precej obširno. »Edinost« vzdržuje svoje poročilo proti popravku g. Pederzollija in konstatuje, da so tudi laški listi poročali v istem smislu kakor »Edinost«. — Šentjakobski in trnovski volilci imajo jutri ob 8. uri zvečer sestanek pri Kamničanu. — IV. shoda slovanskih časnikarjev o Binkoštih se udeleži tudi planinsko društvo. Odbor bo na službo gostom pri vseh izletih. Pripravlja se tudi lepa knjiga o Bledu in njega okolici s slikami, ki se podari udeležnikom shoda. Knjižico sta spisala gosp. J. Mlakar in dr. K 1 i m e k. — Tridesetletnica zdravnika g. Finza. Okrožni zdravnik, v obče priljubljeni g. Finz bo praznoval dne 10. maja t. 1. tridesetletnico svojega sodelovanja v ljubljanskem prostovoljnem gasilnem društvu. G. Finz je najstarejši izvršujoči član ljubljanskega prostovoljnega gasilnega društva in ima dokaj neprecenljivih zaslug za društvo. Društvo — kakor se čuje — mu priredi o tej priliki primerno ovacijo, kateri se baje pridruže tudi ljubljanski zdravniki. Če kdo zasluži za svoje humano delovanje priznanja, zasluži to g. Finz, in dne 10. maja se z veseljem pridružimo njegovim gratulantom. — Umrl je občeznani ljubljanski meščan in črevljarski mojster g. Matija Horvat. Naj v miru počiva! — Na Dobravi pri Ljubljani ni čuda, da vera peša, ker so celo pot do cerkve zaprli. Gospod župnik je dal na pot napeljati zemlje in jo zasejal. jedenkrat več pozornosti očrtanju moškega značaja kot ženskega. Po navadi izbira samo ženske značaje; njene ženske so redko navadne, od katerih, če jedno po znate, poznate vse. Morda se bodo ravno zategadelj zdele komu nemogoče, a njeni moški se od vsakdanjih ločijo samo po tem, da so večinoma jako — lepi. Tukaj je jedna izjema. Jovanovič je imenitno karakteriziran. Zlasti njegovo pismo na koncu. V kratkih markantnih potezah se označuje sam: »Jaz nisem narava, ki se vse življenje z debelo predpustno žlico krmi ob sreči. Preobjem se v desetih minutah, potem mi ne tekne«, pravi tu. In potem »Kar si ta trenutek zamislim, se mi zdi v drugem že smešno. Vi^imate za srečo posebna pravila. Toliko in toliko paragrafov. Jaz ne bi znal paragrafirati svojih teženj.« V istini, Jovanovič — ni vsak-dajni. Pretresljiv je »Vaški roman«. Tako tragičen vseskozi, samo tupatam posije za hip kak svetel solnčni žarek. Krasno so slikani oni duševni boji Šim-novi in Linini. Dolgo se premagujeta, a naposled pride moment, ko pozabita na vse in se udasta brezobzirno svoji ljubezni. To je naposled tudi poguba obeh. »Vaški roman« je najpopolnejše delo vse zbirke. »T e 1 e gr a f i s t k a« — tu sta dva kontrasta: Živahna in vesela Milka in — resna Liza, otrok in — žena. V Lizi je nekaj posebnega, nekaj demoničnega. Ona zamore biti le nebeško srečna — ali neskončno nesrečna. Srednje poti ne pozna. Želi si le nedosežnega. Digniča pozna dolgo, a zaljubi se vanj šele, ko je oženjen z njeno prijateljico. Menda tudi zato, ker ji je postal — nedosegljiv. Drugače ne vem, kaj bi vabilo na njem. Liza ni narava, ki bi bila zmožna, odreči se čemu, Za trenutek brezmejne sreče žrtvuje svoje življenje. Fina črtica je tudi »Gabrijela«. Jako srčkane sta tudi »Sam« in »Bi ciki isti n j a«. Slednja je precej satirična. Zofka Kvedrova ima krasen slog, piše gladko in temperamentno, pri tem pa vendar premalo pazi na slovnico, tudi izrazi in fraze se dostikrat ponavljajo. Kaka beseda je včasih popolnoma na nepravem mestu. Vrhutega mrgoli tiskovnih napak, ki precej motijo. No, to so malenkosti, ki se sčasoma vse popravijo. Upamo, da nas Zofka še dostikrat razveseli s svojimi knjigami. Saj ima vkljub nekaterim nasprotnikom mnogo iskrenih prijateljev, ki jo razumejo in znajo ceniti. Njeni »Odsevi« se sami najbolje priporočajo. Mila Vdovičeva. — Ljubljanska društvena godba ima stoj ustanovni občni zbor v soboto, dne 3. maja. Sklenejo te društvena pravila ter se izvoli društveni odbor. Društvo kupi glasbila bivše ljubljanske meščanske godbe. — Jutri večer priredi godba m i r o z o v , 1. maja tjutraj pa b u d n i c o , po njej pa brez plačen koncert v »Švicariji«. — Prememba posesti. Graj-ščini Mirna in Galenek pri Zagorju sta prodani. Galenek je kupil g. Celestina iz Kranja, v čegave roke je prešla Mirna, nam še ni znano. — Na zborovanju učiteljskega društva za kranjski šolski okraj bo poročal učitelj g. Pr. Giirtner o formalnih stopnjah pri pouku. — Srebrna poroka. Iz Gorice s? nam brzojavlja: »Včeraj je v Gorici v družbi svojih dragih praznoval gosp. dr. Kenda svojo srebrno poroko.« Čestitamo! — Morilec hotelirja Wolfa. Poročali smo že, da so našli nedavno v Pragi grozno razmesarjenega in oropanega hotelirja Wolfa. Kot sumljive so prijeli sedaj tri vojake pri trenu, a kakor dokazuje preiskava, je skoraj gotovo, da je glavni hudodelnik neki Franc T o u t z k a, doma od Sv. Jakoba v Slovenskih goricah. — Aretirani odvetnik. V Celovcu so -aretovali odvetnika iz Murave (Murau) dra. Diauniga, ki je poneveril večje svote ter zbežal. — Novo politično društvo v Trstu. Ustanovilo se je politično dru štvo »Domenico Rossetti«, kateremu je predsednik bivši župan Dompieri in ki si je postavilo za svojo glavno nalogo, izvrševati strogo kontrolo nad občinsko upravo. — Mejnarodna panorama. Bliža se že najbrže konec krvave vojne, v kateri se bori čisto domoljubje z oholo gospodstvaželjnostjo in s pohlepom po zlatih rudnikih v deželi Burov, in zato nas tembolj zanima tatedenska razstava »bur-ske vojnea, zakaj v nji najdemo marsikaterega dobrega znanca iz angleško burskih bojev. Lepa je zlasti slika 12. »Rekogno-sciranje z balona«, št. 16. »Ogleduh Burov v prekopu«. Na zadnjih slikah od 45—50 vidimo prizore iz otoka sv. Helene in zdi bo nam, da se ondi sicer ne godi Burom slabo, a domovina to vendar ni. — Pijanec na verigi. Delavec A. P. si ga je naložil tako, da je grede domov izgubil cesto in padel v precej globoki jarek ob Opekarski cesti. Vpil je na vso moč: »fantje, možje, lumpje, ravbarji pomagajte mi, zdaj bodem tukaj crknil, zadnja ura mi bije«. To upitje je slišal vendar neki človek in šel v jarek gledat. Našel je A. P. na trebuhu ležati v vodi in v blatu. Opiral se je na roke, da je imel še glavo nad vodo in klical na pomoč. Došlec ga ni mogel sam rešiti iz jarka in šel iskat pomoči. Vrnivši se še z jednim človekom in z dolgo verigo, šel je na delo, da reši pijanca iz neugodnega položaja. Rešitev se je posrečila. Z verigo sta potegnila pijanca na suho in ga potem spravila domov. — Iz bolnice je ušel danes ponoči umobolni nadsprevodnik A. K. in je pritekel bos in le slabo oblečen na kolodvor, kjer je takoj šel na lokomotivo, češ, da se mora takoj odpeljati. Železniški uslužbenci so ga prijeli in spravili nazaj v bolnico. — V cerkvi aretiran. Znani ljubljanski pijanček Jože Pirnat prišel je včeraj zvečer v stolno cerkev in je tamkaj v svoji pijanosti rogovilil okoli in zbijal po klopeh, da so morali poslati po policaja, da ga je spravil iz cerkve. — Prisiljenec Josip Tratnik iz Podgore, ki je pred dnevi ušel iz tukajšnje prisilne delavnice, je bil v Podgori prijet in včeraj nazaj v prisilno delavnico priveden. — Pobegnila sta iz Marijanišča lOletni Evstahij Brageto in 81etni Franc Bahar. Šla sta menda proti Trstu. — Tepež. Na Dunajski cesti so se včeraj popoludne med seboj stepli železničarji, kateri so se popred napili žganja. — Vreme. Ponoči je po gorah, zlasti po Gorenjskem zapadel sneg. Danes se je začelo jasniti, vsled česar se je bati slane. Na Ogrskem in na Dolenjem Avstrijskem je slana zlasti po vinogradih in po sadovnikih provzročila silno škodo* * Najnovejša novica. Hrvatski minister čeh si je v Budimpešti pri padeu zlomil nogo. — Dvoboj z dvema Častnikoma je imel včeraj v Zagrebu jurist Hafner zaradi zadnje afere v kavarni. Hafner je oba častnika, nadporoč-nika To m i ća in poročnika Gjorgje v ića močno ranil, dočim je ostal sam brez rane. Danes se bojuje še z nadporočnikom T arkom. — Močna slana je bila 27. t. m. po Ogrskem in Češkem. — Bolezen ni« zozemske kraljice Viljemi ne pojema. — Morska stavka se razširja po vseh danskih pristaniščih. — Nezgoda z avtomobilom. Blizu Kolina je ponesrečila večja družba, ki je napravila izlet z avtomobilom. Avtomobil je zdrčal v neki jarek, pri čemer se je eden potnik ubil, trije se težko, ostali pa lahko ranili. * Prof. dr. Masarvk je odplul 23. aprila iz Southamptona na bremski ladiji »Kronprinz \Vilhelm< v Ameriko ter se bo jutri vkrcal v New-York. ' O »Praškem Sokolu". Ob priliki 401etnice obstanka »Praškega Sokola« je dal mestni zastop praški istemu zlato medaljo kraljevega glavnega mesta Prage. * O reviziji kolekov občinskih računov. Finančna oblast je naložila mestni občini S točk era u pri reviziji občinskih aktov glede kolekovine globe 10000 K. Upravno sodišče pa je razsodilo, da ni dolžnost občin, predložiti spisov svojega lastnega finančnega gospodarstva reviziji kolekovin ter je v tem smislu ugodilo pritožbi mestne občine. * Lanska letina. V Cislitvaniji se je pridelalo 1. 1901 pšenice 16 mil. hI., rži 29, ječmena 20, ovsa 38, koruze 16 mil. hI., sočivja 3 55, krompirja 11614, cukrove pese 47 2, repe za živino 263, zelja 47 6, detelje 34 in sena 10 5 mil. q. Vrednost vsega je 2 milijarda kron. * Sladkor. Sladkorja se pridela povprečno na leto: Iz cukrovega trstja 285 mil. q, is cukrove pese pa v Evropi 37 5 mil. q, in sicer v Nemčiji 135 mil. q, v Avstriji 76, v Rusiji 53 in v Franciji 77 mil. q. ' Obed na vlaku. Ravnateljstvo državnih železnic v Inomostu je vpeljalo t svojem področju na vseh večjih postajah, da se dobi mrzli obed v voz. V mali košarici je že vse lepo skupaj zloženo, pridejana je tudi stekleničica vina in kisle vode. Celo nož najde potnik zraven. Košarica ostane potniku. Ravnateljstvo pa ne pove, ali niso taki komodni obedi tudi korenito — zasoljeni. Novo uvedbo bodo gotovo kmalu prevzela tudi ravnateljstva ostalih prog. Mažarski poštenjakoviči. Ogrska vlada je dala kiparju J. Zala večja naročila, med njimi tudi naročilo nekega bronastega spomenika. Kmalu pa se je skazalo, da je ta ogrski umetnik delal za svoj žep ter samo pri omenjenem kipu predložil vladi za 60.000 K višji račun kakor je za kip plačal. * Smrt med banketom. V Budimpešti je imelo okoli 300 odvetnikov banket. Mestni odvetnik dr. Božidar Neu-echloss je vstal, da bi imel napitnico. Komaj je izpregovoril par besed, seje zgrudil in umrl. Zadela ga je kap. Odvetniki so se takoj razšli. Nikotin. Največ nikotina ima vir-žinija t. j. 3-99°/0» najmanj pa britanika 129%. Portoriko ima 141%, trabuko 161%, panetelas 181%, kratka 188% in regalitas 29% nikotina. * Umor v cerkvi. V cerkvi »San Nicolao« v Napolju je prebodel pred malo dnevi neki Bilancione blizo velikega al-tarja postreščeka Piscopa. Ker je pri velikem altarju bila maša in je bilo več ljudi v cerkvi, je umor napravil grozovi-ten utis. V zmešnjavi, ki je nastala po umoru, je morilec zbežal. Morilec je baje zategadel zabodel Piscopa, ker je isti ljubimec njegove 501etne matere. Cerkev so takoj zaprli in se mora znovič posvetiti, * Mržnja med cvetlicami. Nekako paradoksna se nam zdi ta trditev, a vendar je res, da zavist ne tare samo človeških src, ona se vtihotapi tudi v srce cvetlic. Neki naravoslovec je dokazal istino tega. Tako, recimo, vrtnica in rezeda se ne marata. Ako sta na pr. z drugimi cveticami v steklenioi, v pol uri zvenita in izgubita lepo dišeči duh, dočim se druge tembolj razvijejo. Te nema lepe rastlinice se more med seboj. Nasprotno imamo tudi cvetlice, v katerih, kakor se zdi, plamti neka tiha, skrivnostna medsebojna ljubav. * Kraljica Viljemina. Zdravje ho-landske kraljice, Viljemine je vedno precej enako. Posebne nevarnosti do sedaj še ni. Odkar je kraljica bolna, se je šele pokazalo, kako priljubljena je pri svojem ljudstvu. Vse je razburjeno, povsod govore le o njej ter povprašujejo po njenem zdravju. Te dni se je zbralo v Amster damu, v obliiju kraljevske palače več jo-kajočih žensk, ki so pokleknile na tla in so molile za kraljico. Ljudje, ki so prišli mimo, so se spoštljivo odkrivali ali pa so se pridružili moleči skupini. Skoraj po vseh cerkvah se bero po štirikrat na dan maše za kraljico, in takrat so cerkve vedno prenapolnjene. Kmetje, ki pridejo v mesto, vprašajo najprej po kraljičinem zdravju: »Kako je naši mali Viljelmini ?« Verjeti ne morejo in nečejo, da je kraljica res v nevarnosti. * Največja tovarna za vžigalice je v J5nkopingu v Švediji, odkod so se švedske vžigalice razširile po svetu. JOnkop ngska tovarna izdeluje na dan 50 milijonov vžigalic. * Viljem Teli". Predsednik ameriške države Salvador general Regalado je izboren strelec. Nedavno je streljal na (adijo, ki se je gugala sem in tja in je vkljub temu zadel dvakrat po vrsti na 30 korakov ovojček patone, ki je visel na niti. Potem pa je prestrelil še nit samo, med tem časom je držal ovojček nemški izseljenec, general M. Predsednik Regalado je prestrelil nit 20 cm pred roko generala M. Društva. — „Žensko telovadno društvo V Ljubljani" priredi v četrtek, dne 8. maja t. 1. ob 11. uri dopoludne v Sokolovi telovadnici v »Narodnem domu« telovadno skušnjo. Vstop je dovoljen samo povabljenim. Na sporedu so: 1. Proste vaje ob godbi. 2. I. vrsta: Konj na šir, bradlja. 3. Vaje s kiji. 4. Igra. Kakor vi dimo, žensko telovadno društvo krasno uspeva. Že lani smo imeli priliko občudovati gibke telovadke, kako sigurno in spretno so izvajale različne točke. Zlasti efektne proste vaje so še vsem obiskovalcem v dobrem spominu. A letos se nam obetajo celo vaje s kiji, katere so se izvajale od čeških telovadk na vsesokolski slavnosti v Pragi. Veseli nas, da so naše dame tako napredne, in da s takim vese ljem goje ta zdravi in velekoristni šport ter si obetamo od letošnje telovadne skušnje mnogo užitka. — Odbor slovenskega akad. društva „Slovenija" na Dunaju za zimski tečaj 1901./1902. se je sestavil sledeče: Predsednik: I. U. C. Božidar Ferjančič Podpredsednik: I. U. St. Gregor Žerjav. Tajnik: St. Ph. V1 a d i m i r Pušenja k. Blagajnik: I. U. St. J o s. Z d o 1-šek. Knjižničar: St. Ph. Josip Hacin. Arhivar: St. Ph. Andrej Ipavec. Gospodar: I. U. St. Adrijan Zupančič. Odbo-rova namestnika: St. Ph. Venčeslav Kalan. St. Forest. Franjo Pahernik. Književnost. — „Planinski Vestnik". Glasilo slovenskega planinskega društva. Št. 4. ima to le vsebino: Eden dan v Grintovcih. Spisal dr. Fr. Tominšek.— S cepinom in vrvjo. Spisal I. M. — Po Hrvaški Švici in okolici na kolesu. — Društvene vesti. — Književnost. — Raznoterosti. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 29. aprila. V današnji seji poslanske zbornice je prišla na razpravo postavka „m i t niče", glede katerih je bil stavljen predlog, naj se dovoli samo za pol leta, da bi se vlada tako prisilila, mitnice odpraviti. Finančni minister B6hmBawerk, ki je bil že pred več dnevi izjavil, da odstopi, ako se sprejme omenjeni predlog, je danes rekel, da hoče mitnice z novim letom odpraviti, ako bodo to finančne razmere dopuščale. Zbornica je po živahni razpravi sprejela postavko in odklonila preminje-valni predlog s 133 proti 113 glasom. Dunaj 29. aprila. V današnji seji poslanske zbornice so poslanci dr. Ferri in tovariši interpelirali ministrskega predsednika dr. Korberja zaradi konfiskacije v „Narodni tiskarni" v Ljubljani natisnjenih brošur in sicer hrvatske brošure „Iz zemlje bez-pravja i demoralizacije ili kraljev namjestnik prosta varalica" in nemške brošure „Aus dem Lande der Rechtlosigkeit und Demoralisation oder der Statt-halter des Konigs ein gemei-ner Betriiger". Ti dve brošuri je spisal in izdal bivši hrvatski deželni poslanec dr. Franko Potočnjak. Interpelacija navaja doslovno besedilo brošure. S tem sta brošuri imunizirani. Interpelantje povdarjajo, da je bila brošura predložena ljubljanskemu državnemu pravdni št v u. Isto je ni zaplenilo, pač pa jo je zaplenila deželna vlada Prezident grof Ve t ter se je nekaj časa upiral tej interpelaciji. Priznaval je sicer, da je inozemski uradnik in da je vsled tega konfiskacija Potočnjakovih brešur nezakonita, a skušal je poslance pregovoriti, naj opuste interpelacijo. Interpelantje pa se niso udali in Čehi, ki so interpelacijo podpisali, so Vetterju povedali, da, ako poskusi za Slovane uveljaviti drugo pravico kakor velja za Nemce, mu bodo tako zagodli, da bo pomnil. Dunaj 29. aprila. Ministrski predsednik Korber je bil danes v posebni avdijenci pri cesarju. Praga 29. aprila. V mestni skupini Pisek je bil izvoljen v državni zbor mladočeški kandidat dr. Ladislaus D v o f a k. Petrograd 29. aprila. Tudi vojni minister general Kuropatkin odstopi in prevzame vojno zapovedništvo v Kavkazu. Pariz 29 aprila. Iz poročil, ki so došla do včeraj zvečer, je razvidno, da je doslej izvoljenih 248 vladnih pristašev in 163 vladnih nasprotnikov. Glede ožjih volitev računa vlada, da bo voljenih 125 njenih pristašev iii 17 nasprotnikov, glede ostalih 35 mandatov je negotovo, kdo jih dobi. Narodno gospodarstvo. — Obrtno pomožno društvo je imelo 24. t. m. popoludne ob Vi 6. uri v lastni društveni hiši, Židovske ulice številka 8, svoj 46 občni zbor. Podnačelnik društva, g. Ivan Slobodnik pozdravil je zborovalce, konštatoval sklepčnost in pričel zborovanje- Za overovatelja zapisnika občnega zbora bila sta imenova gg. Fran Stare in Ivan Frisch, za skrutinatorje volilnih listov pa gg. Fran Majer, Anton Krejči in Karol Hinterlechner. Društveni knjigovodja potem poroča, da je društvo, ki je koncu 1. 1901 štelo skupaj 55 članov, imelo, kakor se iz računskega sklepa za preteklo leto razvidi, v tem letu 1812 421 K 91 h denarnega prometa in 4 239 K 21 h čistega dobička. Rezervni zaklad, ki je smatrati kot pravo društveno premoženje, pomnožil se je v primeri z lanskim, ki je znašal 99 688 K 7 h natančno za zgornji čisti dobiček, ter je narastel na svoto 103.927 K 28 h, kar svedoči, da je vodstvo z društvenim denarjem vzlic mnogim denarnim zavodom, ki so se v mestu in na deželi na novo ustanovili, kolikor možno vspešno delovalo. Podnačelnik dalje izjavlja, da izstopijo letos iz načelstva po društvenih pravilih vsled doslužene dobe gg. Ivan Bizjak, Jakob Naglas, Fran Majer in Jakob Zalaznik, katere se pa na daljno triletno dobo sme zopet voliti, ob jednem bode voliti v načelstvo enega novega odbornika na mesto v preteklem letu umrlega odbornika Gustava Garich a. Na to poroča pregledovalnega odbora načelnik g. Josip Lokar o izidu letošnje revizije ter izjavlja, da je odbor računski sklep in bilanco na podlagi glavnih in pomočnih knjig natančno pregledal in v vseh postavkah popolnoma v redu spoznal, zatorej nasvetuje, da se računski sklep odobri, ravnateljstvu pa podeli absolutorij. Predlog se sprejme jednoglasno. V načelništvo izvolijo se po listkih vsi dosedanji gori imenovani funkcionarji. Istotako je bil kot odbornik gosp. Alojzij Lenček na novo izvoljen. V odbor za pregledovanje računov za 1. 1902 izvolijo se zajedno po listkih gg. Jos. Lokar, Anton Leutgeb in Ivan Frisch. Na predlog pod-načelnika je občni zbor z ozirom na čisti dobiček za letos dovolil v namen dobrodelnih podpor 200 K, katerih razdelitev pa se je prepustila vodstvu samenu s pri-stavkom, da sme ta znesek tudi v celoti ali deloma prihraniti, kakor ravno za primerno spozna. Končno pritrdil je zbor jednoglasno nasvetu g. Ivana Frischa, da se izreče ravnateljstvu topla zahvala za vspešno, v korist društva razodeto delovanje, za kar se podnačelnik gosp. Ivan Slobodnik v imenu odbora prijazno zahvali in potem zborovanje zaključi. Zahvala. Slavna kmetaka posojilnica ljubljanske okolice ▼ Ljubljani je blagoizvolila v svrbo nakupa Šolskih potrebščin tukajšnji ubogi Bolski mladeži 30 K podariti. Za to visokodufino darilo se podpisani krajni Bolski svet v imenu Šolske mladeži slavni posojilnici najtoplaje zahvaljuje. 14 raj ti I šolski snret na Jeilel, dne 27. aprila 1002. Predsednik: Anton Vilfan, župan. Zahvala. Povodom svoje preselitve v Ljubljano izrekam svojemu dosedanjemu šefu, gosp. Aleksandru Hudoverniku, c. kr. no tarju v Kostanjevici, za njegovo vljudno in ljubeznivo postopanje napram meni za čas sedemletnega svojega službovanja pri njem, s tem javno srčno zahvalo! Nepozaben bode ostal isti meni in moji družini! V Kostanjevici, 24. aprila 1902. Josip Christof (1018) notarski solicitator. Mateorologično poročilo. April čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura v °C. Vetrovi Nebo 28. 9. zvečer 736 0 30 p. m. jvzh. dež 29. 7. zjutraj 732 4 25 si. svzhod oblačno n 2. popol. <30 5 64 p. m vzjv. del. jasno 11 las Srednja včerajšnja temperatura 3 7*, nnr-male: 11*7*. — V hribih daleč navzdol leži sneg. Dunajska borza dne" 29. aprila 1902. Skupni državni dolg v notah . . . . 101 65 Skupni državni dolg v srebru .... 10150 Avstrijska zlata renta....... 12040 Avstrijska kronska renta 4°/3 .... f*9R0 Ogrska zlata renta 4%....... 119'95 Ogrska kronska renta 4% .... 97*70 Avstro-ogrske bančne delnice .... 1597 — Kreditne delnice......... 67150 London vi sta.......... 24" 20 Nemški državni bankovci za 100 mark 117 22 20 mark............ 23 44 20 frankov........... 1906 Italijana Ki bankovci........ 93 15 C. kr. cekini...... ... 11 28 Marija Horvat in rodbine: Hor-vat-ova, Korenean-ova in Jlan-delj-nova naznanjajo pretnžno vest, da je iskreno ljubljeni soprog, oziroma oče, stari oče in tast, gospod Matija Horvat čevljarski mojster in meščan po dolgotrajni, mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, danes ob 12. uri opoludne, 69 let star, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega rajnika bode v sredo, dne" 30. aprila t. L, ob 4. uri popoludne iz hiše žalosti, Sv. Petra cesta štev. 32, na pokopališče k sv. Krištofu, kjer bodo položeni zemeljski ostanki k začasnemu počitku. (1021) Dragega pokojnika priporočamo v pobožno molitev in prijazen spomin! V Ljubliani, dne 28. aprila 1902. trgovski pomočnik vešč. trgovine z mešanim blagom, Seli službo p remen iti v kako večjo trgovino. fiO'2-2) Naslov pove upravništvo »Slov. Nar.«. Gospodična želi stopiti v službo kot prodajalka ali kot vzgojiteljica otrok pri kaki boljši rodbini. Zmožna je slovenskega, nemškega in italijanskega jezika, in je v jednakih mestih že službovalo. Gre tudi na deželo. Ponudbe se prosijo pod „J. K." na upravništvo »Slov. Naroda«. (1013—1) premier-kolesa 1902 Vele- 23 zanimiva in fina oprema Ceniki gratis, ^fšf Ceniki franko. Premier-Werke, Eger (Češko). Najstarejša, najbolj izpričana znamka kr. mttltski •rtim* ZfflzMct, kvod m voznega reda •?eliaven cd dne i. oktobra 1901. leta Odhod Is Liublls.r-9 juž. kol. Proga če* Trbit Ot t,, uri 24 m po >ii>£> osobni vlak v Trbiž, Beljak. Celovec, Ftanzenafeste, Inomost, Monakovo, Ljubno Ser, SeMhal v Aussee Solnograd, čez Klein-Reifliae v fcreyr, v Lino na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri b ni zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak Celo* t;, Franaensfeste, Ljubno, Dunaj, £ez Selzth&l v Solnograd, Inomost, Ces Amstetten na Dunaj. — Ob li. ari 51 in dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 8. eri 56 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak Celovec, Brantensfe^te; Inomost, Monakovo, Ljcbno, 6ez -i>-?izthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeii »b jezeru, Inomost, Bregenc, Čarih, Gencvo, Parii-, fiei Dein-fieifling v Steyr, Line, Budejevice, Pisen Marijine vare, &eb, Frauzove vare, iLarlove vare, Prago (direktni voz 1. is II. razreda}, Lipsko, Dunaj via Amstetten. — Ob 10. uri zvečer osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo. (Trst-Monakovo direktni vozovi I in II. razreda.) — Pro^; t sioro mesto m v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 7. ur. • 7 m sjotraj, ob 1. ari 5 m popoludns, ob t?, ur.. 65 m svefter, Prihod v Ljubljana juž. kol. ?rcg& iš iTbišsu Ob o. uri iio m. zjutraj c&obui vlak s iaja v?a Amstetten, Monakovega, Inomosta, Franzens-festa, Somograda, Linca, Steyra, Ausseea, Ljubna Ceiovoa, Betjuka, (Monakovo-Trst direktni vozovi I in IL razreda; — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob II. uri 16 m dopoiudne osobnj vlak s Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih %arov, Plzna, Prage, direktni vozovi I. in II. razreda;, Budejevic, Solnograda, Linca, fc>tgyra Pariza,. Geneve, Curina, Bregenca, Inomosta iSelit ob jeaera, Lend-Gasteina, Ljubna, Celovca, Št. M> horjSj Poiitabla. — Ob 4. uri 44 m popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljobna, Selztbala, Beljaka, Celovca, Monakovega, Inomosta, Franzenuteste, Pon tabla — Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak z Dunaja. Ljubna, Beijaaa, Celu.o.*, Pontabla. — Prsg* i j £iOveg;& mesta m Sobevla. Osobni vlaki: Ob b. uri in 44 m zjutraj, ob 2. uri 32 m popoludne in ot 8. uri 35 m zvečer. — Odhod is Llučijaco drž. kol v "iamali. Mešani vlaki: Ob ?. uri iJb" je zjutra_ ob 2. mi 5 in popoiudne, ob 6. uri 50 m zvečer, ob 10 uri .5 m le ob nedeljah in praznikih v oktobru> poslednji viak le ob nedeljah in praznikih in samo v ckto&ru. - Prihod v Ljubljano drž. kol. it Kjumsik& Mešani vlaki: Ob 6. uri 41? m zjutraj, ob 11. uri 6 -aopoiudne, ob t>c uri 10 m avečer in ob S uri 55 oio milo ■ sov«, ker za gotovo ve, da si ž njim ohrani lepoto in svežost polti, da sploh dobi najboljše, kar rudarstvo ponuja, in da vzlic temu nr> kupi predrago. Doeringovo milo 8 sovo bodi vsakogar toaletno milo. Dobiva se povsod. Cena SO vinarjev. c (706-1) Išče se spreten dratar Pratj}zieF)er| ki je izvežban v izdelovanju debelega, srednjedebelega in tankega drata (žice). — Ponudbe naj se pošljejo na: „Triester Metall-Actien-Ce-sellschaft" v Trstu. (1007-2) Otworitev notarske pisarne Podpisani si usoja vljudno javiti, da je pričel uradovati s SMLa. atprilom t. !• v pritličju hiše štev, 5 m Vaivazorjevem trgu v Ljubljani v stari pisarni zamrlega notarja gosp. Ivana Gogole. Dr. Karol Schmidinger (1001—3) . . -JI?1 ??Tt t Učenca in učenko primerne starosti in izobrazbe, sprejme v trgovino raznovrstnega blaga Ivan Raz-boršek v Šmartnem pri Litiji. (io20—l) ki bi obiskovali zasebne odjemalce, se ift&ejo v vseh krajih proti jako visoki proviziji. Ponudbe (v slovenščini) na: Gia-oomo Bolaffio v Trstu. (iou-d Popolna hrana (stanovanje, kopel, oskrbovanje), postrežba na dan od A K 50 vin. naprej. — V maju in septembru še ceneje. «.926-3) VV Sezona od 1. maja do konca oktobra. Krapinske z na Hrvatskem. Od zagorjanske železniške postaje „Zabok-Krapinske-Topllce" oddaljene za eno uro vožnje, 30° do 35° R. gorke akrototerme, ki eminentno uplivajo proti protinu, mišični in členskl revmi, In njih posledičnim boleznim, pri isklji, nevralgiji, kožnih boleznih in ranah, kronični Brightijevi bolezni, otrpnjenju, pri najrazličnejših ženskih boleznih. — Velike basinske, polne, separatne kopeli, kopeii v mramernatih banjah in prsne kopeli, izvrstno urejene potilnice (sudariji), masaža, elektrika, šved. zdravilna gimnastika. — Udobna stanovanja. Dobre in nedrage restavracije; stalna to-pliška godba. Razsežni senčni sprehodi, prostor za tennis-igre itd. Od 1. maja vsak dan zveza po poštnih omnibusih s postajo Zabok-Krapinske Toplice. Kopališki zdravnik dr. Ed. Mai. — Bro-Sure se d<>he v vseh knjigarnah. Prospekte in pojasnila pošilja kopa|j§ko ravnateljstvo. Govori, poje in se smeje v vseh Krtjpak, priden (1019-« primeroma 14 let star, se sprejme za učenca v trgovino mešanega blaga. Več se izve: Krakovski nasip št. 26. Lepa nova hiša z velikim magacinom v Spod. diski ftitev. 89 se takoj proda. Natančneje se poizve pri lastniku istotam. (1009—2) Učenec (1016—1) star 14 let, vešč slovenskega in nemškega, jezika, dobrih starišev, sprejme se takoj v trgovino mešanega blaga. Prednost ima tisti, kateri je že nekoliko vešč v trgovini. Kje? pove upravništvo »Slov. Nar.«. Grammophon je najboljši svetovni jsovarllni aparat. Sliši se na 300 m daleč. Cena 25, 40, 60, 125 gld. Grammopiion-Automat 650-18 v katerega se vrže 10 vin. je najboljši vir dohodkov asa. gostilne. Cena 120 in 130 gld. Jako lepo se čuje v daljavo, zlasti na prostem. Plošče Iz tr«k«-g-t* grutttija v veliki izberi, tudi slovenske, ima zmirom v zalogi Rudolf Weber, urar odda se v najem ali na račun na najboljšem prostoru v Bohinjski Bistrici za čas zgradbe železnice 4 let. (997—2) Več se izve pri It i a Qrobotch.ii. Specijalitete im, mo priporoča (415—60) Edmund Kavčič Prešernove ulice, Ljubljana. Poštne pošiljatve 5 kil franko. ■ ■ • v Bohinjski Bistrici št. 40 na jako lepem prostoru pri glavni cesti k predoru, pripravna za vsako obrt. V orne njeni hiši izvršuje se sedaj pekarska obrt Pojasnila daje Fran Mlakar v Bohinjski Bistrici. (987—3) ~.eča! U prave roke ni bilo izročeno. 10i7-d Jtaslov za naprej: »Sreča1 upravništvo „Slov. Jtar.". Dobro vpeljana štajerska veletrgovina z vinom ozr išče -st... spretnega, zmernega, vseskozi veščega zastopnika za 3(ranjsko. Le prve moči s I* izpričevali naj dopošljejo svoje ponudbe, v katerih naj bodo navedeni pogoji plače, pod : „W. D. 2116" na Rudolfa Mosse, Dunaj I., Seilerstatte 2, da jih isti na pravi kraj odpošlje. (963- 3) ►bi I 4 Otvoritev notarske pisarne. podpisani dovoli si naznaniti, da prične uradovati s 1. majnikom 1.1. v pritličju hiše št. 16 na Bregu; od 1. avgusta 1.1. naprej pa se nahaja njegova pisarna v pritličju Jenkove hiše v Miklošičevih ulicah nasproti novi justični palači. Dr. Rupert Bežek c. kr. notar. (954 - 5) ?*4*ist»!i in odgroTOsrni nrednik: Dr. Ivan Tavčar. Lastnin« in tisk »Narodne tiskarne«