Letnik 2. Maribor, četrtek 10. aprila 1019. Stev. 81. Neodvisen političen list. Naročnina znaša: Z dostavljanjem na dom ali po pošti K 4'50 mesečno, četrtletno K 13'50, polletno K 27—, celoletno K 54'— Če si pride naročnik sam v upravništvo po list: Mesečno K — lnserati po dogovoru? List izhaja vsak delavnik po 5. uri popoldne z datumom drugega dne. Posamezna številka stane 20 vin. Uredništvo in uprava: Narodni dom (vhod iz Kopališke ulice) Telefon št. 242. Naša davčna moč. Nemci imajo že v značaju, da se radi bahajo. In ta slaba lastnost jih je pHvedlu tudi do trditve, da so največji davkoplačevalci. -Ko je še obstojala stara Avstrija, so ra/ni nemški politiki dokazovali, da plačujejo Nemci največ davkov, h tega so izvajali zahtevo, da imajo kot taki tudi največ pravic. V svojem znanem letaku so tudi plujski nemškutarji trdili, da plačujejo devetdeset odstotkov vseh davkov. S tem so hoteli seveda predvsem zbegati našega kmetovalca ter ga dovesti do mnenja, da bo moral on vso ono breme, ki ga je dozdaj nosil, nemški davkoplačevalec, prevzeti na svoja ramena. . Po naših spodnještajerskih mestih in trgih, smo imeli vse polno nemških trgovcev in obrtnikov, ki so bili deloma ponemčurjeni Slovenci, deloma pa tujci, ki so prišli v našo deželo, da bogate. Priznati moramo, da so ti trgovci in obrtniki plačevali navidezno precej davka. Drugo vprašanje pa-je, s čjgavini denarjem so plačevali ti nemški trgovci in obrtniki svoj davek. Nepobitho dejstvo je, da trgovci po mestih in tigih ne morejo živeti od svojih mestnih odjemalcev, marveč so predvsem nakazani na okolico, na kmete, ki prihajajo kupovat svoje potrebščine v mesto. Vsak trgovec pa mora računati s tem, da. vračuna vse stroške, ki jih ima, torej tudi davke, v prodgjne cene. Razentega pa mora imeti še V demokratični državi, Lačen in žejen, z raztrganimi in blatnimi čevlji, zavit v oguljene cunje starega plašča, brez pokrivala sefft. taval po temnem, z trnjem in grmičjem preraščenem gozdu. Globoko vpognjen hrbet se je vpogibal do tal in lezti sem moral po vseh štirih dalje! Strjena kri na odrevenelih rokah, ki so krčevito grabile ostro trnje, se je’prevlekla z novo, bledeišo. V črni, viharni noči sem zdrobil težkp okove na svojih rokah ter preskočil bodečo ograjo svojega gospodarja - tirana, ki me le imel vklenjenega in me trpinčil polovico mojega življenja. Hotel sem v deželo-svobode in bratstva, a v svojem razburjenju in obupnem strahuj "da me tie vjamejo gospodarjevi hlapci, sem zgrešil pot ter zašel v gozd, brez poti, brez luči in svetlobe! Sopihal sem dalje. Plezal v strmino, oprijemal se trnja in ostrih skal, spuščalse v plitve doline in grozeče prepade, pozabil na lakoto in žejo, pozabil na skeleče rane in utrujeno telo, lezel in plezal sem. dalje, v yed,nem/upanju in tolažb;,^ da najdem zaže« Ijeno pot v deželo svobode in bratstva. ^ Moči so pojemale. — Globoko vbadajoče trnje m spravilo več niti kaplje krvi iz osu-1 šenih telesnih potokov, utrujene roke in noge dobiček.1' Tako delajo seveda tudi Nemci. In zdaj vprašamo: Kdo je plačeval te takozvane nemške davke? Nihče drugi nego naš slovenski kmetovalec, če ne direktno, pa indirektno. Nemški trgoVec in obrtnik pa sta imela razentega še masten dobiček. To najboljše dokazuje dejstvo, da so prišli ti tiemški trgovci in obrtniki večinoma kot revni nastavljenci v našo deželo. Danes pa hočejo odločevati, kateri državi naj pripada naš Slovenski kmetovalec, ki je tem nemškim trgovc- m omogočil, da so obogateli. ., Razen nemških trgovcev in obrtnikov imamo pa tudi večje nemške trgovske družbe in industrijska podjetja, ki tudi žive od kron, ki jim jih znaša naš slovenski delavec in kmetovalec. Ta velika podjetja so pa večinoma iz sovraštva do slovenskega naroda prenesla svoja ravnateljstva in svoje glavne pisarne -na Dunaj in druga nemška mesta. S tern so dosegli to, da so podjetja navidezrto na Dunaju, v resnici pa delajo\dobičke .pri nas. Posledica tega je pa. tudi ta, da plačujejo glavne davke tam, kjer imajo, svoja ravnateljstva, torej v nemških mestih. S tem odtegnejo ti nemški podjetniki davke našim deželam, obenem pa obremene našega kmetovalca in delavca. Vsaka dežela je namreč prej potrebovala za svoje izdatke gotove vsote davkov.- Ker se je pa torej nemški podjetnik odtegnil dolžnosti plačevati davke tam, kjer je delal svoje dobičke; tedaj je morala dežela zahtevati tem večje davke od slo- so jele pešati, a cilj? — hi bilo! Brez poti, brez luči, brez upanja! Zgrudil sem se pred strmo pečino in čakal smrti. Zglasila še je glad, vpiti je začela žeja, zaskelele so rane, skrčilo se je telo, oči pa so postajale motne in kalne. Ni rešitve, ni tolažbe, ni upanja! »Zgodi se Tvoja volja!« zašepeče pojemajoče srce, a jezik zakliče brezupno po pomoči. ’ Rešil sem se trinogov, hotel sem v demokratično deželo, v deželo svobode in bratstva, a telo je bilo trudno in izmučeno, pot pa tako težka in strma! Omagal šem na. potu do cilja, obležal Pred skalnato pečino in čakal rešitve, čakal smrti. Zadnjič se je ganil jezik, žejen in obupan. Zaklical je v trepetajoči slabosti po pomoči, rešitvi in pokoju. — Slab je bil njegov glas, slab odmev temnega gozda. Obmolknil je jezik, otrppeli so udje, meglene in kalne oči pa so se strnile v smrtno spanie. . Dolgo sem plaval v nezavesti, kajti rešitve ni bilo in ni bilo smrti! Duh se je bil s telesom in že se je bližala njuna ločitev, tedaj pa se dvignejo svinčene tre alnice in motne oči zazro svet-lobo, kopljejo se v luči, venskih davkoplačevalcev, če je hotela izhajati. Laž je torej, da so Nemci plačevali devetdeset odstotkov vseh davkov, Slovenci pa samo deset odstotkov vseh davkov. Resnica pa je, da je-veliko večino davkov plačeval naš slovenski davkoplačevalec. In ne samo to. Plačeval je še one davke, ki so jih Nemci odnesli v tuje nemške dežele. Nam Slovencem se torej ni bati, da bomo v Jugoslaviji plačevali, več pavkov nejgo jih bodo plačevali v premagani Nemški Avstriji. Naše gospodarstvo je že danes skoro urejeno, dočim v Nemški Avstriji še vedno ne vedo, kam naj se naslone. :■ • Naša država seveda ne bo mogla izhajati brez davkov, kakor bi morda ,y svoji 'naivnosti ta ali oni mislil. Država mora vzdrževati šole,' bolnišnice, urade in drugo. Vse to pridje pa v prid zopet onim ljudem, ki plačujejo davke. Vsled tega pravimo: Ne verujte nemškim lažem, da Nemci pjačujejo Večino'haših davkov. Davke, plačuje naše ljudstvo. In če1 se-hočemo prepričati, da je to resnica, tedaj pojdimp kupovat namesto k nemškemu.trgovcu, k slovenskemu. Potem bomo videli, kako hitro bo minola ošabnost teh ljudij. v Kako stojimo z agrarno reformo? »Domovina« je. prinpšla . izpod .peresa dr. Žerjava jako, zanimiv, članek, o agrarni, reformi, ki ga priobčujemo: »Kje sem?« zašepeče srce,- a jezik mu ne odgovarja. Oči vidijo pred sabo krepkega moža s košato brado In ljubkimi pogledi, ki se je trudil vdihniti mi življenje in vzbuditi jezik. Dolgo je bil ves njegov trud zaman. Oči so se odpirale in zapirale, jezik se je vzdigoval in padal, a telo je ležalo brez življenja in moči. Dobrotljivi mož je obupaval in postajal žalosten, pogledoval v nebo in v moj koščeni obraz, a naposled se zgrudil k meni. Vsiljena mi pijača, s katero je močil tujec moj jezik, mi je vrnila zavest, vzbudila jezik in vsklonila telo. — Ozrl sem se krog sebe in videl, da leži gozd za menoj in moj rešitelj sloni poleg mene. Stisnil sem mu desnico hvaležnosti, a oči so govorile hvalo. , »Prijatelj! mislil sem že, da sii?gubljen, ko sem Te našel nezavednega pod pečino«. Rečd dobrotni rešitelj in se pomilovalno ozira po meni. »Kaj Te je zaneslo v gozd in od kod prihajaš, nesrečnež?« " ' »Glej! Pobegnil sem iz suženjstva in hotel v demokratično deželo, v deželo svobode in bratstva, a zašel sem v temni, 5 trnjem in grmičjem zaraščeni gozd«, Ko se je podrla naša stara zatiralka Avstrija, je vsak $tap začel upati, da se mu odpro novi časi. In to povsem upravičeno, saj imamo zdaj svojo državo, ki ji je vrhovni namen ta, da svojim državljanom zagotovi čim boljše življenjske pogoje. Tudi prvi stan v Jugoslaviji, t. j, kmečki stan je začel upati. Hudo je bilo zanemarjeno kmetijstvo v Avstriji, in vojna mu ni prinesla rešitve, kakor eni mislijo, ampak izsesala ga je. Težavnim razmeram gre naš kmet naproti. Med sredstvi, ki naj kmeta povzdignejo, se najbolj poudarja agrarna reforma. Jaz bi svaril, da se vse upanje stavi samo nanjo, kajti pridnost in delavnost, samopomoč in organizacija, to so glavni viri blagostanja prejkoslej. Zlasti organizacija more veliko pomoči.' Glede nje pa smo precej zaostali in naše zadružništvo je med vojno padlo v zimsko spanje, iz katerega ga je treba prav hitro' zbuditi, sicer bo spanje prešlo v smrt. - • Kaj hoče agrarna reforma? ' Na kratko rečeno: agrarna reforma hoče, da bi bila zemlja bolj pravično razdeljena in tako, da bi čim več ljudstva od nje pošteno živeti moglo in da bi i? zemlje čim več sadu pridelali. Teška naldga, kaj ne? Kar je enemu prav, to je za drugega naj večja krivica. Kdor kaj drži, ne mara iz rok dati, vsaj z dobra ne. Čeravno ima torej agrarna reforma jako široko polje, vendar jo na splošno razumevamo kakor tisto stremljenje, ki gre za razlastitvijo in razdelitvijo veleposestev. Naša mlada država je šla v tej smeri takoj na delo. Že 27. februarja 1919 je izšla naredba Vseh naših ministrov z veljavo zakona, ki veleva, da so vsi večji gpzdni kompleksi . podržavljeni} veleposestva pa, da se bodo razdelila. Bosanski kmet, ki je še plačeval velik del pridelkov muslimanskim begom, je prost. Goriški koloni, ki so jih s tlačanskimi' pogodbami stiskali laški baroni, so prosti, kakor hitro se Italijani umaknejo. Treba gledati, da tudi našim viničarjem zasijejo boljši časi. Prejšnjim lastnikom je obljubljena odškod' nina. Kako visoki bo, to se bo,šele' na podlag1 posebne jJ6stave ,odločilo. Najbrž se ki so pose&tva žp stoletja uživali, manj dalo', nego onim, ki sa jih šele pred kratkinj kupili. Kdor je kupil iz vojnega dbbička, najbrž nič ne dobi. { Torej razlastitev je,izrečena! Ni pa že jasno povedano, kaj bo; vse veleposestvo, in kako-velik mora biti gozd, da se ga postava tiče. Fideiko-misi sa že danes proglašeni kot raziaščeni, za gozdove na pr. nad 400 ha je tudi. čisto gotovo, da jih je šteti med »večje komplekse«, a meja navzdol še ;ni povedana. Ministri so to določitev nalašč odprto pustili, kajti 300 ha planinskega pašnika in skalovja ni veleposest, 300 ha njiv pa gotovo. Tu bo treba pravo mero najti šele; če se uvažuje krajevne in kulturne razmere. Zdaj se pripravljajo v Beogradu na drugi korak: da ustanove način, kako bo agrarna reforma provedenaV To tudi ni lahka stvar. Katje prav za BOsno, to ne velja za Srem, kar je dobro v Banatu, to ne gre v Sloveniji. Pametne gospodarske odredbe je težko povsod po istem kopitu udariti. Tu'treba, da se bomo enkrat zbrali v Ljubljani in zrelo premislili, kako bi sprovedli podržavljenje in pa razdelitev pri nas Mislim, da bo za vsako veleposest treba posebnih sklepov, proučevanj in načrtov. To ne pojde kar tako. Že se'oglašajo iz vseli krajev ljudje brez zemlje, ki jim jo treba poskrbeti. Vprašanje pa je, če bodo hoteli iti na pr. v Srem, kjer so velikanske rodovitni ravnine. * Za tijlve, travnike in gozdove na robih se oglašajo vasi in občine, ki nimajo dovolj zemlje in zaokroženih kmetij. Prav je, da se-vasi, ki leže v obližju veleposestev, pripravljajo, da pridejo s stvirnimi predlogi in obrisi, kako si mislijo, da bi se razdelitev dala-urediti, Dokler se vse to težko delo ne uravna, treba paziti na to, kako se po veleposestih gospodami. Obdelana morajo biti • na vsak način. Vsak korak, ki bi hotel s kako zvijačo zaprečiti namene agrarne reforme, treba, da vlada odločno zabrani. Na drugi strani pa tudi kmet .ne sme misliti, da zdaj lahko v graščinskem gozdu dela, kar hoče. Tatvina je strogo kaznjiva, kakor prej. Zdaj bi morali še bolj paziti, ko vedo, da gre za last države in za svet, kiJ bo med kmete razdeljen. Upajmo, da nam naši poslanci kmalu pošljejo iz Beograda nadaljnje zakone, da lahko pojdemo na razdelitveni) delo ! □ u. pregled. h Jugoslovanska demokratska stranka. Beograd, 7. aprila. Danes dopoldne je bila nujno sklicana plenarna seja De m okradi« ega kluba z važnim dnevnim redom. Minister Pri-bičevič je-porogal o konferencah, "ki so se vršile s takoavano opozicijo srbijan Sirih’ strqhk in zastopstvom Demokratskega kluba. ~&a| je na to obširna pojasnila..o 'zunanji in notranji;, politiki. ho taUiin* Pp da^Mešatu j* bil sppejetpredlog, riaj. se »Prijatelj! Ti želiš svobode in bratstva ? — Želiš v demokratično deželo? — Prezgodnja je Tvoja želja in preuma Tvoja pot I — Glejl laz sem sin demokratične države! Pred-kratkem smo si zgradili tako državo in lahko Ti opišem kakšno je življenje v njej, v državi, sloneči na temelju demokratizma«. »Govori rešitelj in povej! — Kaj se godi ondi?« " , »Toraj poslušaj in sodi! V zlatih starih časih, tedaj, ko so imeli člani enega rodu še svojega skupnega očeta, bilo je najbolje! Oče jim je bil vladar, njega so poslušali In spoštovali. » Ko pa se je rod tako pomnožil, da mu ni bilo mogoče več skupaj živeti, jel se je seliti v bližnje kraje in čimdalje bolj je začela ginevati rodbinska vez, ki jih je preje družila pod rodnim očetom in glavarjem. Rod se je pomešal z rodom in nastale so naselbine, kojih prebivalci so si izvolili' sami voditelja in glavarja ter mu po svoji volji prepustili pravico in oblast nad seboj.* Bili so svobodni in srečni, sami svoji gospodarji ! (Konec prihodnjič.) takoj pristbpi k delu za: združenje; Demokratskega kluba-s parlamentarno skupino tal; o-zvanega protipašičevega srbijanskega bloka Na podlagi demokratskegajjrpgr^ma rtafse v svr-Ifo čim „o£j«glačenbergerjem«. In naš kmetovalec bi izvršil samomor, če bi šel na nemške limanice, ke\r bo lahko svoje pridelke prodal v druge države mnogo dražje. Pa tudi nemških izdelkov ne bomo rabili, vsaj trdijo Nemci sami, da bodo skušali tudi drugi narodi delati z nami enake kupčije, in boljše kupčije. Vsled tega ostanemo mi v Jugoslaviji, Nemci pa naj gredo v lačno Nemčijo. Poziv slovenskim vlsokošolcem. Po zivljajo se tem potom vsi slovenski visokošolci iz Maribora in okolice, brez ozira na to študirajo li v Zagrebu ali ne, da se zanesljivo udeleže sestanka, ki ga sklicuje veselični in propagandni odsek Stanovske zveze slovenskih akademikov v Zagrebu, podružnica Maribor, v nedeljo 13. t. m. ob %8. uri zvečer v restavraciji Narodnega doma. Gre za velevažno akcijo v najbližjem času. Pridite polnoštevilno I — Za SZSA.: Stanko Moškon, pravnik. > Občni zbor moške, ženske in železničarske podružnice »Družbe sv. Cirila in Metoda« se je vršil v torek zvečer. Udeležba je bila nad vse lepa. Daljše poročilo priobčimo jutri. Izdaja sladkorja. Posrečilo se je dobiti xa mesto Maribor eden vagon sladkorja. Sladkor je že tu in se je že začel voziti k trgovcem, vendar s prodajo se še mora čakafi, ker ni znana cena Prodajati se bode začel sladkor, kadar dospe račun. Ta sladkor se bode izdajal na izkaznice, in sicer se bodeta od izkaznic odtrgala oba aprilfeva kupona, za katera se bode izdalo po % kg sladkorja. Pravico do tega sladkorja imajo seveda tudi otioci in bolnjki tudi če so že prejeli po % kg. Sladkor ni v vrečah iz jute, ampak v papirnatih. Oddajalnicam za sladkor se takrat vsled tega ne more odobriti nikak primanjkljaj in se mora prejeta množina sladkorja pokriti z izkaznicami. Poziv poverieništva finančnega ministrstva v Ljubljani glede prenosa čekovmh računov dunajskega poštnohranilničnega urada na poštni čekovni urad Kraljestva SHS v Ljubljani. Poziv velja samo posameznikom (privatnim osebam, trgovskim firmam), ne pa denarnim zavodom (bankam, hranilnicam, zadrugam), katerih čekovni računi pri dunajskem poštno-nranilničnem uradu se ob svojem času preneso po drugi poti. Zasebniki, kateri so v zmislu javnega poziva bivšega poverjeništva Za finance Narodne vlade SMS v Ljubljani , z dne 21. |anuarja 1919., št. 400 (glej Uradni list XL z dne 22. januarja 1919.), imo-vino svojega čekovnega računa prijavili kot inozemsko terjatev pri dunajskem poštnohranilničhem uradu in kateri žele prenesti vso svojo imovino s temeljno vlogo vred na poštni čekovni urad kraljestva Srbov,^Hrvatov in Slovencev v Ljubljani, se pozivljejo, naj pošljejo najkasneje do dne 15. aprila 1919, na urad kraljestva Srbov, Poštni čekovni Hrvatov in Slovencev v Ljubljani. 1. zadnji kontni izpisek dunajskega poštnohranilničnega urada (v vpogled proti vrnitvi) in, 2. ček dunajskega poštnohranilničnega urada. Ta ček naj se izpolni takole: Kraj in datum kakor po -navadi, namesto zneska pa naj se zapišeta obakrat (namesto številčno navedenega zneska in namesto v besedah izraženega zneska) besedi »per saldo« in namesto naslova prejemnikovega naj se zapiše: »V kliringu na račun št. 27.792*87 — finančno ravnateljstvo v Ljubljani«. Številčni raz-predelek ob desnem robu čeka naj sfe ne pristriže. 3. Ker s tem lastnik računa izstopi iz čekovnega prometa dunajske poštne hranilnice, naj se vpošljejo, kakor je predpisano, tudi vsi še neporabljeni čeki. Pri tem naj lastnik računa ne pozabi priložiti pisma, naslovljenega na dunajsko poštno hranilnico, in v njem naj izrecno zahteva povrnitev kolkovine (4 vinarjev za vsak neporabljeni ček). Čeki, na ta način zbrani pri poštnem čekovnem uradu v Ljubljani, se potem uradno odpošljejo poštnohramlničnemu uradu na Dunaju in čim ta na Dunaju provede prepis na računu bivšega finančnega ravnateljstva v Ljubljani, oziroma sedanje poverjeništvo ministrstvafinanc v Ljub-" ljani prejme dotično obvestilo, se bodo imovine posameznih lastnikov dunajskih poštnih čekovnih računov ali pripisale na njih račune pri čekovnem uradu v Ljubljani, ako jih že imajo, ali pa- se bodo smatrale za vplačilo ob otvoritvi novega čekovnega računa, ako stranka čekovnemu uradu v Ljubljani pravočasno pošlje pristopno izjavo; sicer se bo izplačevala vsa gotovina po nakaznični poti. Pripisovalo, oziroma izplačevalo se bo na podstavi kontnih izpiskov dunajske poštrie hranilnice k št. 37.792*87, strankam pd bo možno ugotoviti na podstavi izpiskov iz lastnih saldiranih računov, ki jih dobe z Dunaja, ali še je kaj pomotoma pripisalo, oziroma izplačalo. S čekovno imovino, prenešeno iz dunajskega poštnohranilničnega urada na novi čekovni račun poštnega čekovnega urada v Ljubljani (oziroma s prirastkom), sme razpolagati stranka šele mesec > dni potem, ko se je vpis izvršil pri čekovnem uradu v Ljubljani. Opozarjajo se končno imetniki čekovnih računov pri poštnohranilničnem uradu na Dunaju, - da v bodoče tamkajšnje imovine ne morejo uporabljati niti za izplačila v Nemški Avstriji — ker smatra ta država dosedanje račune naših državljanov za inozemski denar (to je za nežigosane bankovce, dočim se bo plačevalo v bodoče tamkaj z nemškoavstrijsko žigosanimi bankovci) — niti za plačila v naši državi, ker je čekovni promet s poštnohranjlničnim uradom na Dunaju ukinjen. V Ljubljani, dne 29. marca 1919. Poverjenik; dr. Šavnik s. r. Dopisi. B Ljutomer. N* velikonočni pondeljek zjutraj se vrši tukaj velik ljudski shod. Govori profesor Voglar. - Guštanj. prj naši tovarni na Ravneh, od katere se še vedno bogati prebogati grof Thurn, so dosedaj še sami nemški^ in nemš-kutarski uradniki, ki delajo zgago med slovenskimi dijttairci in našim dobrim ljudstvom. Značilno je; da vkljub tepiu, da je tovarna v slovenskem kraju, ni ijhenda cel čas bil uslužben pri tem podjetju rtoben zaveden slovenski uradnik. Vidi se, da so grofi imeli tudi namen ne samo sebe bogatiti in naše ljudstvo trpinčiti ter izmozgavati, ampak slovenske delavce in slovensko prebivalstvo ponemčevati in narodno zasužniti. Ker pa je sedaj prišla mežiška dolina in grofova tovarna v Ravneh pod našo, državo Jugoslavijo, bo dolžnost naše vlade, da prisili grofa in ravnatelja, da nemške uradnike odslovi in nastavi na^e ljudi, ki ne bodo hujskali in naše slovensko delavstvo sovražili, ampak ljubili. Sicer bode pa treba, da pride tovarna in vsa grofova podjetja pod državno nadzorstvo. »et. Izkaznice za premog. Nameščenci mestne občine Maribor, ki so svoje premogovne izkaznice za zimsko dobo svojčas oddali g. namestniku župana Nasko,' naj iste dvignejo v pisarni mestne premogovne komisije na Rotovžkem trgu št. 6, in sicer dnevno od 9.—12. ure dopoldhe. Ker zimska kurjava z 12. aprilom t. 1. preneha, bi premogovne izkaznice v slučaju nepravočasnega odvzema premoga zapadle. Ml HUM Mit, lat I. amila m Vladni komisar: Dr. Pfeifer, 1. r. Danes in vsak večer koncert v hotelu ..UNION"! l9l3E5£E3S9lssB53ESSl£S3E55ll=s=Siai^a£53lss3£sESsSllEsSEs= HOTEL IN RESTAVRACIJA Strm 4. Mariborski delavec. Maribor, dne 10. aprila 1919. <7/ ZG ZsZ<£sS&zz<šs 7772 7?ZdS77> 7>Z6\7Z>2 />Z<7s7Z>ZZ<2s 7772 7>Zc2s/&z7S/7ZgS/7>2 \77>2 7>z<2 Maribor (preje »Erzherzog Johann") Prvi in edini slovenski hote! in restavracija.: 40 tujskih sob, nanovo opremljena restavracija, klubova soba z glasovirjem. Priznano najboljša domača kuhinja, prvovrstna vina in. vsak dan sveže pivo. Za obisk se priporočata C. in R. Tratnik. V ■8 8 Gostilna puntigam lastnik Vincenc Planinc Maribor, Koroška cesta Ž7 t • « i priporoča svoja izvrstna topla jedila in najboljša pristna vina. FRANC ŠKET sedlar in lakirnik za vozove Maribor, CvetCična ul. 9 se priporoča za vsa. taka dela. Sveže bučno olje liter po 34 K, surova zrnata kava ter izvrstno pralno milo, se dobiva v vsaki množini v TRGOVINI FELBER pod novim mostom. Knjigarna in veletrgovina papirja Vilko Weixl Maribor, Glavni trg 22 ts . K s! priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih ra*. glednic, raznega papirja in sploh vseh pihalnih'in Šolskih polrebSčin. Agitirajte za „Mariborskega Delavca” in med prijatelji našega tiska za »Tiskovno zadrugo” v Mariboru. Eksportna trgovina Midovič Mart&or Cvetlična ulica št. 15 Preskrbuje prodajo Irv nakup vseh v trgovino spadajočih stvari. 'n\ V zalogi razne Šolske ter leposlovne knji*' 7A ^ ge, tudi v hrv. jeziku. ^ K) ™ y\ Prevzame naročila na štampilije.. ^ » ' . . Se v zalogi se nahajajoče drobnarije in igrače se ^ ^ razprodajo. ^ ^ SC Lastna knjigoveznica. '10 ^ Brivnica S. Ulčar Koroška cesta (zraven se priporoča cenj. gospodom Mirna begunska družina išče v slovenskem delu Štajerske zračno, meblirano stanovanje, obstoječe iz kuhinje in 1 sobe in sicer za 15. april. Ponudbe na upravništvo lista pod ..Stanovanje 15“.! " (siS—St Naznanilo! Cenj. občinstvu uljudno naznanjam, da zopet izvršujem 7 ' ! SBbno-slarslii ii pleskarslig obrt v Maribom. Za cenj. naročila se priporočam. Anton Vaupotič, slikar Maribor ob t)r„ Mozartova cesta $8. Podpisana sta 19. marca otvorila v Lajteršpergu št. 325 Točila bosta dobra, naravna vina ter postregla s toplimi in mrzlimi jedili. Priporočata se za obilen obi&k K. V. Neubauer. Za razna steklarska dela ■dCi| Atiti. se priporoča, Jan Dežman, Maribor Kazino ulica St. G. 3—2 Semena vrtnarskega, cvetličnega, gozdnega in vsako vrsto deteljnega,..priporoča trgovina z semeni ■ • * • *. s1 ^ .■’» M. Berdajs, Maribor ob Dr. ' Sofijin Irg Svoji k t Raznasalci časopisov se sprefjri-Staud. cesta Jarc Jožefar Glavi^rkolddvor Leber F., Koroški kolodvor bojne čepice (sajkače), epolete zlate': in srebrne, baržun - , - m -- — v prepisanih bgrvah, kokarde za častnike v državni barvi SHS in kokarde za moštvo SHS, srbske rosete (zvezde), različne borte po predpisih razpošilja modna trgovina Zaloga perila za dame, steznikov in moderčkov. ' Zaloga svile ■ za • obleke in bluze, r Uzorci na razpolago., , Maribor, Tegetthoffova cesta št. 28 Izdaja i Tiskovna zadrug*. Odgovorni "rednih ; pr, Voglar, Tiska/pa : Karl Rabitsch v Mnribvm.