KATOLJSK CERKVEN LIST.
Danica izhaja vsak petek na celi poli, in velja po pošti za celo leto 4 gld. 60 kr., za pol leta 2 gld. 40 kr., za četert leta 1 eld. 30 kr t tiskarnici sprejemana za leto 4 gold., za pol leta 2 gld., zaeetert leta lgl.; ako zadene na ta "dan praznik, izide Danica dan poprej.
Tečaj XXXV.	V Ljubljani, 28. mal. serp. 1882.	' List 30.
Izgledi bogolfubnih otrok, iz vsih ea*ov hersčanstva. 111.
(Dalje.)
Da bi pa že zdaj saj nekoliko vstregel svojim serč-nim željam, sklene med svetom posnemati redovno življenje in začel je se bolj ostro živeti in se se bolj zatajevati v več ozirih. Premagovanje in zatajevanje s4? mu mora tem bolj v zasluženje šteti, ker je imel telo nežno in za terpljenje toraj bolj občutljivo.
Pripravi ga oče, da gre ž njim v Milan gledat velikanske vojaške vaje. Od vsih strani vre radovedno ljudstvo skupaj vidit to nenavadno vojaško slovesnost. Alojzij pa le na to misli, kako bi se pri tem razkazovanji mogel naj bolje zatajevati. Ponudi se mu, se vč da, naj pri-pravniši prostor, od kodar je bil naj lepši razgled. A on noče ponudbe sprejeti, češ, da je še mlad, da ima dobre oči, da tudi bolj zadej dobro vidi itd. Ker mu pa le zopet dober prostor odkažejo, si zatajevanje nadomesti s tem, da parade še pogleda ne.
To je bilo za 131etnega dečka junaško djanje. A še bolj junaško se začne zatajevati, ko se povernejo na Kastiljonski grad.
Že sicer je bil tako zmeren, da se je vse čudilo, kako more živeti ob tako malem vživanji. Naložil si je pa še za vsak teden posebne poste. Vsak petek se je postil v spomin Jezusovega bridkega terpljenja, in vsako saboto v čast prečiste Device Marije. Ta dva dni je zavžival opoldne samo po tri v vodi pomočene koščike kruba; zveččr pa le po enega samega. Postil se je tudi ob sredah, pa ne vselej tako ostro. Ta trojni post na teden mu še ni zadostoval, postil se je med drugim tudi
f>red večimi prazniki. Pri grofovskem kosilu si je zbiral e take jedi, ki so mu bile najmanj všeč, in od teh je nekoliko zavžil, druz.h se ni dotaknil.
Alojzij je hotel svetnik postati Ljubil je Jezusa iz vsih svojih mladih moči. Zato se mu ni nikoli zadosti zdelo. Kaj še znajde njegova ljubezen? Sam si naredi nekak bič in spokorni pas, in s tem mertvi in biča svoje nedolžno telo, da bi bil Jezusu bolj podoben.
Postelja se mu zdi premehka. Ve si kmali pomagati: robatih polen si razpoloži po žimnici in na takem si privošči kratek počitek.
Starši mu prigovarjajo, naj se nikar tako ostro ne pokori; a prepovedovati se mu tega ne upajo, neka viša moč jim brani.
Kakor v zatajevanji, tako je kazal tudi v pobož-nosti vedno večo gorečnost. Zjutraj je celo uro ali pa še več klečč molil in premišljeval, ravno tako zvečer preden je šel spat; vsako jutro je bil pri sv. masi, Če je mogel, še po več kot pri eni, in posebno veselje mu je bilo streči pri sv. maši. Tudi čez dan je mnogo časa obračal v molitev. S tem ne zadovoljen, je še celo po noči vstajal, ter je v nočni tihoti, ko je vse po hiši spalo, kleče.molil in premišljeval — ne le po letu, ampak tudi po zimi, v hudem mrazu. Večkrat ga je mraz in trud premagal, da se ni mogel več na kolenih zder-žati in se je zgrudil na tla. Pa še v tem stanu je nadaljeval svoje premišljevanje. Večkrat ga je glava zelo bolela; ali ravno to mu je bilo všeč, da je mogel kaj za Jezusa terpeti, ki je imel glavo z bodečim ternjem prebodeno.
Neki večer je bil zopet v glavi hudo betežen in je sel bolj zgodaj v posteljo. Pa spomni se, da še 7 spokornih psalmov ni zmolil. Berž pokliče služabnika, si d£ spet luč prižgati in molitveno knjigo prinesti. Ko molitve skončd, pozabi luč ugasniti in terdo zaspi. Sveča tako blizo postelje prigori, da začne tleti. Alojzij se prebudi, čuti nenavadno vročino in gost dim, ki ga hoče zadušiti. Hitro plane iz postelje, teče skoz vrata in jame glasno klicati. Pa zrak, ki je skoz vrata prihajal, je ogenj še bolj raznetil. K sreči je straža še o pravem času prihitela in ogenj pogasila. Vse bi bilo zgorelo, ko bi se ne bil Alojzij o pravem času prebudil, ali pa ko bi ne bil tako urno vstal, in gotovo bi se bil zadušil. Hvaležno je sam spoznal, da ga je dobri Bog zopet čudežno ohranil. To mu je bil nov nagib, Boga bolj ljubiti in se mu polnoma darovati.
(Dalje nasl.)
Pogled na npodttfi svet.
(Prevdarek po minulih velikonočnih praznikih.) (Konec.)
V dveh presnjih spisih smo vidili, kako je Jezus (po razodenjih bi. Katarine Emerih) po svoji smerti na
križu šel na spodnji svet in kako je tolažil in reševal • predpekla očake in pravične stare zavese. Ostanejo nam ie nektere okoliiine in posebej pogled na to, kako je dobroti j i vi Zveličar o ravno tisti priliki tolažil tudi svojo Mater na zemlji.
Vidila je služabnica Božja v predveččr Gospodovega vstajenja, kako se je Mariji prikazal angel, kteri ji je naznanil, da se Gospod bliža, naj gre ven (iz dvora poslednje večerie na Sionu) k vraticam Nikodemovim (ob Kalvariji). Marijino serce se je na to naznanilo z veseljem napolnilo. Nič ni povedala drugim ženam; ovije se v plajš in biti k vratam ob mestnem zidu, za kterim — že zunaj mestnega ozidja — pod Kalvarijo na vertu je bil grob Gospodov. Bilo je proti devetčm v večer. Na samotnem kraju se presveta Devica kar ustavi — in kakor veselja zamaknjena gleda proti mestnemu zidu. Vidila je Katarina, kako se je naj svetejši Jezusova duša vsa svetila in bila je brez rdn, spremljana od velike množice duš starih očakov in se je Mariji bližala. (Tedaj se je Mariji zdaj na pervo pokazala samo Jezusova duša, brez telesa.) Jezus pa se oberne k očakom, kaže na presveto Devico in pravi: „Marija, moja Mati!" In bilo je, kakor bi jo bil Jezus objčl; potem pa zginil. Presveta Devica se je sklonila na kolena in je poljubila zemljo, kjer je Jezus stal; njene kolena in noge so ostale v skalo vtisnjene.
Hitela je neizrekljivo potolaiena nazaj k ženam, ki so mazila pripravljale. Povedala pa jim ni nič tega, kar se je bilo dogodilo; ali tolažila jih je in vterjevala v veri.
Po tem je Katarina imela se druge prikazni: kako n. pr. je bil angel rešil iz ječe Nikodema, ki so ga judje bili zaperli; kako je bilo okoli Jezusovega groba tiho in kacih sedem stražnikov je stalo krog grobnega homca; kako zamišljen je bil vodnik stražnikov, Kasij (ki se je bil spreobernil). On je nepremakljivo gledal proti zapahnjenemu grobu, kakor kdo, ki sv. Rešnje Telo moli; svitloba je bila namreč znotraj krog groba, in dva angela sta ga od pokopa dalje vedno molila, — to je bilo Kasij u blezo po nekoliko vidno, in od tod njegovo spoštljivo obnašanje. Vidila je tudi, kako je Jezusova naj svetejši duša z rešenimi očaki vred skoz pečine se približala k Telesu v grob in ga je očakom v vsem njegovem prestanem terpljenji razkazala! Tudi se ji je vidilo, kakor bi bila stražna angela Jezusovo Telo, v vsih mukah in prestanih bolečinah, vzdignila kviško v nebesa pred Božji tron in ga med neštevilnimi kori angelov predstavila nebeškemu Očetu. Očaki ga takrat niso spremljali.
Vernimo se pa k Mariji.
Bilo je nekako ob 11 po noči v saboto. Od ljubezni in kopernenja po Jezusu Mariji ni bilo nič več obstati. Vzdigne se, se zavije v rujav plajš in sama zapusti stanovanje. Mislila si je Katarina: ob, kako jo — tako bridki stno, pretreseno, presveto Mater v tacih oko-lišinah morejo pustiti samo, da gre! Šla je pa prav do hiše Kajfove, potem je prižalovala do pilatovišča, — to je bila dolga pot v mesto; tako je prehodila ves Jezusov „križev pot" samotno po praznih cestah, pomudila se je pa po vsih tistih krajih, kjer se je Jezusu, ko so ga v smert peljali, kaj žalega zgodilo, kjer so ga posebej kaj martrali. Velikrat se je sklonila na zemljo in je z roko tipala sem ter tje po kamnih, in potem je z roko se usti dotaknila, kaitor da je pošlatala kaj svetega, kri Gospodovo, in jo zdaj poljubuje in časti. Vidila je krog sebe vse sveto, svitlo in leskeče, in bila je vsa zamaknjena v ljubezni in molitvenem češenji.
Tako je prehodila vso pot do Kalvarije; ko se je pa Kalvariji približala, je kar obstala. Bilo je, kakor bi se Mariji prikazal Jezus z najsvetejšim svojim ster-
pinčenim Telesom. Angel je šel pred Njim, angela stražnika pri grobu sta mu bila ob strančh, šla je za njim velika truma rešenih duš. Ni pa se nič ganil. (Ni bil še namreč od smerti vstal.) Bil je kakor prehajajoč merlič, s svitlobo obdajan; slišala pa je Katarina glas od Njega izhajoč, ki je naznanjal svoji Materi, kaj ie pred peklom dopolnil, in kako bode pa zdaj s presvit-ijenim Telesom živ vstal in k nji prišel, naj Ga pričaka ob kamnu tam pri Kalvariii, kjer je bil padel. — Prikazen se je potem pomikala proti mestu, presveta Devica pa je šia klečat na mesto, kamor je Gospod veleval priti. Moglo je to biti nekako okoli pol noči, ker Marija se je dolgo mudila na kr>ževem potu.
Spremstvo Gospodovo med angeli in rešenimi dušami je nadalje šlo po vsem križevem potu, koder je Jezus šel v smert: rešenim dušam je bilo razkazano vse terpljenje, vse muke Jezusove...
V jutro je Katarina vidila, kako so žene v veliki bridkosti šle proti grobu mazilit Zveličarja.
Zdaj nasleduje še, kako je Gospod poskerbel za tolažbo svoje Matere po svojem častitljivem vstajenji.
Vstajenje samo je služabnica vidila tako-le: Naj svetejši duša Jezusova se je v veliki svitlobi med dvema vojnima angeloma, obdajana od mnogih svitlih bitij, od zgoraj spustila doli na sveto Telo. Bilo je, kakor bi se k njemu sklonila in se ž njim stopila. Vidila je ude v zavojih gibati se, in svitleče živo Telo Gospodovo z dušo in božanstvom je kakor iz strani telesnih zavojev kviško se dvignilo. Pogled je spominjal ua Evo, ki je vstala iz Adamove strani. Vse je bilo polno sijanja in svitlobe.
Služabnica Božja je zdaj imela prikazen, kakor bi se zmaj (drakon) s človeško glavo mčtal iz globočine kviško. Zvijal je kačji rep in je togotno režal proti Gospodu. Gospod pa mu je na glavo stopil in sunil ga je trikrat na rep z belo palico, ki jo je imel v roki. Pri vsakem udarcu se je pošast bolj tesno skupaj zdergniia in je poslednjič zginila, ter je bila nazadnje zmajeva glava čisto v tla poteptana in Človeški obraz sam je kviško gledal. Podobno kačo je vidila prežati pri Kristusovem rojstvu in pravi, da bistvo te kače jo spominja na kačo v raju in meni, da se ta podoba ozira na on-ljubo: „Seme žene bo kači glavo sterlo..."
Naslednjič je vidila Gospoda, ki se je svitel iz groba podal skozi skalo. Zemlja se je stresla, in angel v vojniški podobi je švignil kakor blisk z neba k grobu, je odmaknil kamen na desno stran in se nanj usedel. Pretres je bil tolik, da so se posode z ognjem po strani nagibale in so plameni okrog ferčali. Stražniki so omam ljenii na tla popadali in ležali oterpnjeni, kakor mertvi. Kasij pa se je hitro zavedil, je stopil k grobu, tipal po praznih zavojih, in se je še nekaj časa mudil blizo groba...
Tisti trenutek pa, ko je bil angel k grobu švignil in se je zemlja stresla, je Katarina vidila, da se je vstavši Jezus prikazal svoji presveti Materi na Kalva-Je nezmerno lep, resnoben in svitleč v sijajnem višnjevo belem oblačilu. Rane so mu bile obširno velike in so se svetile; na rokah bi se bil zamogel perst vanie djati. S sredi roke so sijali žarki proti perstom. Duš^i starih očakov so se poklonile presveti Materi, kteri je Jezus nekaj govoril o zopetnem videnji. Pokazal ji je svoje rane, in ko se je sklonila, da bi mu noge kušniia, jo je prijel za roko, jo je vzdignil in zginil.
Tako tedaj je Jezus skerbel za svojo Mater Marijo in jo tolažil tiste ure, ko je v grobu ležalo njegovo presveto Telo in v trenutku, ko je bil od smerti vstal. —
Posebno znamenito za današoji čas je pa še t", kar je Katarina Emerih pristavila o pristopu Jezusovem v predpekel in kar ima ozir na duše v vicah. Ona spominja, kako je Jezusovo reševanje vedno nadaljevala
resnica. Zakaj hoja Jezusova pred pekel je zasajenje milostnega drevesa njegovega zasluženja za duše v vicah. Vedno nadaljevano in tudi današnje reševanje ubozih duš je rodovitnost (dajanje sadu) tega milostnega drevesa v duhovnem vertu cerkvenega leta. Vojskujoča Cerkev pa mora za drevo skerbeti in sadje zbirati ter ga terpeči cerkvi prideleževati, ker le-tA sama za se nič ne more delati. Tako je z vsim Jezusovim zasluženjem, sodelati moramo mi, da se ga deležne storimo. Vse, kar je Jezus v času za nas storil, rodi večno sadje, moramo a v času to sadje oskerbovati in si ga natergovati, sicer i^ ga ne mogli vživati v večnosti. Cerkev je popolnoma hišni gospodar, njeno leto je naj bolj popolnoma vert vsega večnega sadja v času, v enem letu je dovelj vsega za vse. Za duše v vicah je to sadje v daritvi sv. mase; v obhajilih, ki se lahko za duše obračajo, v bratovšinah, odpustkih in nestevilnih molitvah. „Gorjč vsim lenim in nezvestim obdelovavcem verta", so besede bi. Katarine Emerih, „gorje njim, ako bi se kje kaka milost zgubila, ki bi bila zamogla bolnega ozdraviti (grehov), slabega poterditi, lačnega nasititi: ob sodnjem dnevu bodo hišnemu Očetu morali odgovor dati tudi od zadnje bileice!"
Ogled po Slovenskem In dopisi.
!l Ljubljane. „Das arme Leben und bittere Leiden unseres Herrn Jesu Christi und seiner heiligsten Mutter Mai *ia nebst den Geheimnissen des alten Bundes nach den Gesichten der gottseligen Anna Katharina Emmerich." To zalo delo je „Danica" že večkrat bolj ob kratkem priporočala; naj sledi še malo daljše pojasnilo. S po-terjenjem šk»;fa Regensburškega jel je to krasno delo izdajati lani Pustet; danes leži gotovo pred nami. So-stavil je knjigo O. E. Schmöger po zapiskih Klemena Brentano-ta — Znano je, da je bogoljubna redovnica Emerich v Dülmen-u, kateri je Jezus tudi znamenja svojih kervavih rän podelil, v zamaknjenji gledala razne važniši dogodbe Btare zaveze, posebno živo in natančno pa življenje Marijino ter vso delavnost in terpljenje našega Zveličarja Jezusa Kristusa. Po notranjem glasu naganjana je zdaj pa zdaj dopovedovala svoje vide in prikaze, katere je sloveči Brentano z največo natančnostjo in brez lastnega pridevka zapisaval od leta 1818 naprej skoz ti let, to je, do smerti Katarine Emerich.
Ko je Bog začel bogoljubni duši te prikaze in raz-odenja dajati, so se nekateri bali, da bi kake prevare ne bilo v tem. Tedanji veliki vikar Münsterski, znani Klemens Avg. Droste-Vischering, je toraj 1. 1813 dal stvar od cerkvene strani natanko preiskovati, a zaslediti ni bilo najmanjše goljufije. Vladi to še ni zadostilo. Ona sama je sostavila 1. 1819 komisijo zgolj samih laikov, večidel še nekatoličanov, in poslala jih je v Dülmen. Od 3. do 28. avgusta so terpinčili ubogo redovnico; vili in skušali so jo na vse strani, opazovali, ogledovali sem ter tje — pa zastonj! Kervavečih čudežnih rdn niso niogli utajiti, in tudi nikakove sledi kake prevare ali hinavš ine zaslediti.
Izmed teh vidov in razodenj dal je 1. 1833. Brentano sam na svetlo: „Bridko terpljenje Jezusa Kristusa"; in leta 1842 je izšlo: „Življenje Marijino". Kako hlastno so na te knjigi planili kritiki, zlasti brezverni in liberalni! Dogmatiki in eksegetje, zgodovinarji in zemlje-pi?ci pa starinoslovci berakali so željno po njih in iskali pomot, nasprotji, tega ali onega, kar bi se ne vjemalo z resultati znanstva. In kaj so našli? V mnogih reččh so spoznali, da se ti prikazi popolnoma vjemajo z onim, kar so na dan spravile naj novejši znanstvene preißka-
vanja — v drugih reččh pa vsaj pravega nasprotja s resnico dokazati niso mogli.
Kar je prej teh razodenj izšlo ob raznih časih, sostavil je tukaj P. Schmoger v lepo celoto. Za svetopisemskimi dogodbami in predpoaobami stare zaveze nam stavi pred oči celo življenje Marijino in Jezusovo, od rojstva, pa do vnebohoda in poslanja sv. Duha. In kako živo je vse to, kakor bi se ravno zdaj versilo pred nami! — Posebno ceno in lepoto knjigi dajo krasne podobe, černe in pisane, ki v obilici zalisajo delo.
Naj bi tudi k nam v družine, kjer nemško berč, prišlo to življenje Marijino in Jezusovo, kaj zel6 bi vnelo in poživljalo duha pobožnosti. A tudi pridigarju bi sem ter tje dobro služilo. Če tudi se sv. Cerkev o teh vidih in razodenjih ni izrekla in jih ni poterdila, pa jih tudi nikoli grajala ni. Še nasprotno: mnogo škofov je to branje prav toplo priporočilo svojim vernikom. -Knjiga v Čveterki stane nevezana 8 gl. 40 kr., v prelepem zvezku pa 11 gl. 76 kr. v katoliški bukvami.
Z.
Od sv. Magdalene nad Idrijo. (Pogorise.) Velika nesreča nas je zadela v ponedeljek, 24. t. m. O poli ene popoldne kar neprevidoma zbuči velik ogenj in v kratkem času je pogorela cerkev, farovž, mežnarija, dva posestnika (gruntarja) in en bajtar. Pri cerkvi je pokončan zvonik in cerkveni krov, dva zvonova sta padla na obok in tam sta razdjana obtičala. Ljudje so ob V6e; zgorela je tudi obleka poslom in otrokom, zgorelo hišno in poljsko orodje, in enemu posestniku se k temu 20 goved. Eden posestnikov, ki je zraven tega zadolžen, se je tudi hudo opekel. Prišli so bili fantje in možje iz Idrije na pomoč in s serčno zahvalo moram povedati, da so storili še veliko dobrega pri cerkvi in pri farovžu; se vč, da veliko je bilo zgubljenega, ker od mesta do nas je celo uro daleč. Ogenj je vstal po nespameti malih otr6k. Zavarovana je bila le cerkev, farovž in mežnarija, pa vse skup samo za 2000 gl., ter je očitno, kako malo pride na vsako posamezno. — Vsak toraj lahko vidi, kolika je škoda in kakošna nadloga zdaj pri nas. Prav serčno so toraj usmiljeni ljudje proseni, naj bi se spominjali pogorelcev in pomagali po svoji zmožnosti, spominjali se tudi cerkve sv. Magdalene, ktere vravnava in poprava bode veliko stala. Upanje imam, da dobrot-ljivi Bog bo posebno bogato milosten takim, kteri bližnjemu v tolikih bridkostih usmiljenje skazujejo.
Jernej Primožič, administrator.
Pod Čavnom. (Spomin na Loreto.) Živo povr&čajo se mi še vedno v spomin veličastne podobe veselega našega lanskega romanja, ter budijo mi mile, vesele in sladke občutke. Naj bolj pogostoma pa vrača se mi duh v Rim, v mesto preslavno, sveto in častito, in pa v Loreto, v mili dom naše ljube Matere Marije Device. Oh Loreto, Loreto, sladka beseda! Serce me tedaj žene in ne morem drugač kakor da tudi o tej drugi romarski čerti in o predragem Marijnem domu spregovorim. Vem, da je sicer že skoraj prekasno o tem govoriti, ker je memo obletnica romanja; pa naj bo, sej kar je Marijinega je vselej drago in ljubo, kakor njeno ime, tako upam, bodo tudi revne te moje verstice morda enemu ali druzemu drage in po volji. In — vse na čast Božjo in v počeščevanje Marije Device! Popotnik, zlasti pa romar v tako svete in imenitne kraje, kakor smo mi lani bili, je že tdk, da bi vse rad povedal, vse razodel, kar je vidil, slišal in občutil. In kdo bi mu zameril? Preteklo je kake tri leta, odkar mi je neka baroninja s posebnim veseljem pripovedovala, da je bila o svojem popotvanju tudi v Marijini hišici v Loretu. Darovala mi je o tisti priliki tudi nekaj svetinj od tam. Oh srečna pač duša, sem si mislil, ktero taka sreča in milost za-
dene! In — hvala Bogu in Mariji, té sreče sem bil deležen tudi jaz lansko leto. —
Bilo je v predgod ss. Petra in Pavla. Okoli 10 V« zvečer pripelje se nas po železnici v Ankono štirje duhovni in posten domač kmet Ko na kolodvoru v imenu vseh listke pokažem, poprašam, kedaj da gre vlak v Loreto. Namenili smo se bili namreč, da obiščemo zdaj Loreto, ker pot iz Rima nazai smo imeli oberniti na Florencijo. Odgovori se mi, da drugi dan po sedmih. Na to sédemo v voz in odpelje nas po revno razavitlje-nem tergu in po široki prekmorski cesti v borno go-stilnico. Tu damo si malo postreči, kolikor je to moč, ko je bil post, namreč, s kapljico rudečega vinca s kruhom in dvema ali tremi ribicami, in premišljujemo svojo vožnjo ter veliko oddaljenost od drage domovine. Imeli smo nepokojno noč, nekteri so celó natolcevali še kaj hujšega. Pa — hvala Bogú! zgodilo se nam ni nič hudega. Zjutraj pa je bilo treba strašilo še slano plačati. Za malo večerjo in za prenočišče smo dali 17 lir. Plačamo in zgrabimo za torbice, da stopimo na prosto. Ali kai? Kake sitnosti smo imeli predno smo smeli iz go-stilnice! Kaki štirje fijakarji postavijo se na vrata in nas ne pusté, dokler ne dovolimo, da nas oni na kolodvor odpeljejo. Mi se temu branimo, rekoč da gremo peš. Nastalo je vsled tega očitno vpitje, zmerjanje in nadlegovanje tako, da se je memogredoče ljudstvo ustavljalo. Vdati smo se morali in plačati, če se ne motim, poštenih 5 lir, čeravno ni bilo do kolodvora s konjem več kot dve minuti. No, ti so pa nas že naklestili, si mislimo, pa naj bo to šola za prihodnje. Vsaka šola pa nekaj „košta(<, pravi naš kmet *)
Bilo je jutro sv. Petra in Pavla dan. Peljemo se od gostilnice v Ankoni na kolodvor. Tu najdemo že vse polno romarjev. Prišlo jih je bilo namreč veliko zveččr po morju, malo za nami. Nekaj pa, menda Čez 300, že kmalu popoldne. Ali tudi tem se v Ankoni ni vse po volji godilo. Romarji perve ladije so bili očitno psovani. Pa zoperno je o tem pisati; sram bodi tiste divjake, ki svoji lastni deželi táko sramoto delajo 1
Kakor mi, namenjeni so bili tudi ti vsi v Loreto. Bilo nas je vseh okoli tisoč. ¡Stopim tedaj k denarnici, da plačam za nas petere. Ali čuj! tu nam berkast mo-žicelj napove povišanje vožnje od normalne tarife 1 lire in 90 cent. na 2 liri 15 cent.! Ugovarja*" je bilo zastonj. Pa meni se je še druga godila. Ko umazane lire tje štejem in čeme pokrivače, zmanjka mi naenkrat nekaj centezimov. V naglosti toraj ponudim in prašam, če se sprejme avstrijski srebern goldinar. Si, si, mi vradnik berž odgovori. Pa kaj? opeharjen sem bil pošteno za blizo 80 kr. našega denarja! Kaj sem hotel? Molčati in podati se naprej, da so drugi pristopili. Poterpeli smo s tovarši vsak nekaj. Tako se godi v Garibaldovi Italiji. Tacih in enacih naključkov je veliko tam doli. Marsikteremu romarju pripetila se je ena ali druga tu in tam. Previdnosti ni bilo nikoli zadosti. Ali kaj zna potuhnjenost? Sporoči v rimske liberalne liste in r breče romarje, da so v Ankoni slab denar izdajali ter nekako opozoruje Rimljane, da naj pač dobro čujejo. **) V Rim došli našli smo to pisano po raznih listih. Močno nas je to žgalo; zvijača pač, si mislimo, hudobna. Ali verli konservativni list „La Frusta" zaverne kaj hitro ostudno obrekovanje, ter pravi, da je sicer mogoče, da bi kteri romar kak slab denar bil izdal, pa le v nevednosti, ker ga poznal ni, ker ni tacega denara vajen. Izdajal pa je
*) Enake divjacnosti, in še hujše, se naletijo popotnikom proti Jutrovemu precej pogosto; s hladnokervnostjo in preziranjem jim je potnik naj ložej kos.	Vr.
*) Menda vendar na moj pošteni avstrijski goldinar niso
mislili!
sicer tacega, kakoršnega je dobil pri menjavi, tedaj ?... Mi pa, pravi dalje list, lahko spričamo, da je nek šta-cunar v ulici „Sistina" romarju, ki je pri njem nekaj spominkov kupaval, 50 lir po pomoti preveč dal, in drugi dan mu jih romar Bam v štacuno pošteno nazaj
Erinese. „Ab uno disce omnes", sklepa list In tako je. komarji so se obnašali povsod in vselej pošteno in niso najmanjše krivice komu prizadeli. Dotični list, kakor tudi nektere druge, hranim še vedno.
Med tem pride ura za odhod. Stopimo v vlak, in urno jo odrinemo proti toliko zaželjeni Loreti. Na tej poti vživali smo v^l'ko veselje. Vse v vlaku začne namreč glasno prepevati. V nekterih vozéh pojejo Poljaki, v druzih Dalmatinci, v teh germé Cehi. v unih Rusini, v naših donele so slovenske, za nami hervaške pesmi. Prepevale so se večinoma pesmi Matere Božje. To je bilo, dragi bralec, kaj posebnega. Vse je bilo veselo, vse živo, vse navdušeno ! Ginjen sem bil globoko v serce. Občutki te čerte proti Loreti ostanejo mi globoko vtisnjeni za vse žive dni. Dežela, po kteri se peljemo, je neizrečeno lepa, da lepše si misliti ne moreš. Krasni vinogradi, prijazni griči, ravna polja, visoki gradiči s košatimi gaji versté in odpirajo se nam na desno in na levo. Le žalilo nam je kristjanski čut in kalilo veselje, da smo naleteli sem ter tje na ženjice, ki so žito žele. Ko zvečer v Ankoni o tem poprašujem, pové se mi, da je poseben privilegij, posebno dovoljenje v deželi, da se tudi o praznikih sme žito žeti. Neverjetno. — Kmalo nas vlak pripelje do velikega predora (tunela). Pa kaj nam storijo?! Ustavijo nam vlak ravno v sredi tunela. Se vé, da to ni bilo kaj malega. Obtičati v ozki, mišji, temni luknji precej minut in ne vedeti zakaj in kako, ni ravno prijetno. Nektere romarice so vse preplašene zagnale že milo vpitje in jok. Tako je, kaj ae hoče? Blažena Italija!
Zlatomašnik. *)
Zlatomašnik, bod' pozdravljen!
Od Boga si bil izbran, Za duhovnika postavljen,
Za pastirja nam bil dan. Vodil zvesto si ovčice, Pasel jih z jedjo resnice, Opominjal in učil, Serčno prosil in svari!.
Si opravljal sveto službo,
Mašnik, oče, učemk, Z angelci imel si družbo, Jezusov bil namestnik. V rokah imel si svetosti In opravljal vse skrivnosti, Jezusa si daroval, Grehov nas odvezoval.
Zdaj v svetiše veličastva
Kakor zlatomašnik greš, Vrata milosti bogastva
Danes zopet nam odpreš; Jagnje Božje v rokah nosiš, Živim, mertvim milost prosiš; Milost, spravo sprosi nam Pred dobrotnim Jezusam.
*) Po željah dobrega prijatla smo navadno pesem sa novo mašo tako vravnali, da se lahko poje tudi sa s lato mašo.	Vr.
Zdrav, vesel med nami bodi,
Bog ti svojo milost daj, Dolgo nas še srečno vodi
K Jezusu v nebeški raj. On, ki plačo ti obeta, Pomnoži naj tvoje leta, Da duš mnogo pridobiš, In vse prejmeš, kar želiš.
Izložejna pesem
od P. Paškala Skerbinca, fajmašter per Divici Marii u Lublani leita 1813. *)
Use kar je na temo Sveitu,
Moi človek, le en cajt terpi; Eolkrat u enimu samimu leitu
Se spreberne dost Reči! Kdo se biu**) u lan domislou,
De -se to zgodilu bo, De bo mene dones slišou Deržat zadno Pridigo?
Dost sous že ste stočili,
Ker ste slišal', de od vas grem; Zvestu ste Boga prosili,
Deb' na šou, tud dobro vem. Use letu očitnu kaže,
De ste me lubil' U3elei; Nei Bog plača souze vaše, Zame prelite kdei.
Osem leit ]e že menilu,
Kar sem per vas učenik; Šest leit se je tud spounilu,
Kar sem biu per vas spoudnik, Opominat, podvučiti,
Proset, kregat, posuariti, Doužnoft moja dopouniti, To sem vošu uselei striti.
Rade ste me poslušali,
De sem glih voster biu, Cel očitnu ste spoznali,
De resnico sem vučiu, Grešnike klicou k pokure, Prot nebesam kazou Pot Deb' usim u strašni Smertni uri Milost Božja sla na prot.
Če sem vam vostru govoru, Ne zamir'te, prosem vas, Sei sem le zavol vas stura,
Zdei na tihim, zdei na glas; Po moj teski doužnosti,
Dokler sem bil per vas pastir, Sem vas napel'vou k svetosti, Ulivou v serca božji Mir.
*) Ta pesem je vzeta iz lastnoročnega spisa slovečega P. Škerbinca in kaže, na kakošni stopinji je bila takrat slovenščina — pri učenejših možčh.
**) „U" na koncu participov jasno kaže, da se pač nikomur sanjalo ni, da bo kdaj kdo začel učiti, naj se izgovarja: „bili", „domislili", „slišali'- itd.! Kdor je v življenji le enkrat slifial, kako moško izgovarja graničar, serbljan i. dr. svoj „biO, mislio, čuo" itd., se menda ne bo vnemal sa ¿enako isreko „bili, mislili" itd.
Dostikrat sem vam povedou,
De se tožem jen bojim, Ker Bog bo le mene kregou,
Če vouco katero zgubim Od tih, kar jeh je blo meni
Od Boga zaupanih, De jeh perpelem, Buh, k tebi U štivilu izvolenih.
Serce se je veselilu,
K ste se u cerkui dreinali, V obilnimu številu Pridge poslušali. Ne le bližni, tudi dalni,
Kmet perprosti, učen Gospod, Ne le kar vas je v Lublani, Ampak tud od dergot.
Moj Bog, glej iz tojga trona,
Mislou sem per sebi večkrat Kolk se trudio za krona
Brumne Duše ne le enkrat; Na perpusti, deb' točile
Soje souze kdej zabstoin, Dei de bodo zadobile Enkrat Paradiž iz menoi.
Lube duše, k ste hodile
Ki spoudi k men' teh šest leit, Vašo vest ste men' izročile,
Kolk vas je namorem Štet. Kar ste slišali, deržite,
Dokler ste na sveti zdei, Jen Boga za me prosite,
De pridem iz vami u sveti Rei.
Pridige te, k ste poslušali, Utisnene vam zapustim, De jih bote sami brali,
To vam zlo perporočim, Toku bo zmerej ostalu
U spominu, kar sem učiu, Zmerei bo per vas ostalu, Da sem vaš Faimašter biu.
Kaj imam še dones sturiti?
Preden se od vas podam, Vas morem še zahvaliti,
Doužnik sem, o! sej spoznam: Dost dobriga ste sturili
Men in mojem bratom selei, Upeite, bote dobile Za plačilu sveti Rei.
Prosem vas tudi, odpustite, Če sem vas režalu kdei, Use zamire pozabite,
Režaleine zbris'te sedei; Jest pouzignem Roke gori,
Odpustim priča Boga, Use zamire veržem doli Za vol moj'ga Jezusa.
To vas prosem, o! deržite,
To vam vsem za Jerbšno dam, Jezusa uselei lubite,
Kar sem zvesto svetvou vam: Častite negove Rane,
Kar očte, vam da tod; Pa molite tud za me
De bo moj tovarš pousod.
Dalej, o! na pozabite María častit uaelei, Use praznike deržite,
Koker sem vas prosu kdei; Ona je j a naša Mat t i,
Za Bogam perva pomoč, Perpraulena pomagati Tmo, k* ne da od Serca kluč.
Še to prosem vas use skupei,
Cait je, de od vas hitim, Govoru na bom več tukei,
Zato vam perporočim: Masnike uselei častite,
Kar učejo, o! sturite to, Jen zvesto za njeh molite, Kažejo vam Pot u nebo.
Dokler me Bog pustu bo
Živet na temo sveto zdei, Oblubem, na bom opustu
Za vas moliti uselei, De koker na Zemli skupei
Smo bli iz Bogam skleneni, De toku srečno usi od tukei Enkrat v nebesa peršli.
K' bote slišali Nouice,
Lube duše skorei bo, De bom gor dau dušico,
Recite takrat toko: Uzem ga lub Jezus k sebi, Deimo uživat večni Mir, K' nas je uselei vižou k tebi, Dokler je biu naš pastir.
O moj Bog, zdei te prosem,
Preden ouce zapustim, Koker usem dobru vošem, Koker usem nebu želim: Bog poterdi moje žele,
Zegnei use Farmane zdei Dej jem priti u ta večnu Veselle Uživat te oa Vekomei.
Razgled po svetu.
Deželni ibori. Štajarski in Goriški sta dokončana; Tirolski je več šolskim nasvetom na čelo postavil tega, da naj ljudska šola zopet zadobi katoliški značaj, brez česar je vse na nenravnem stalu, ker brezvčrski značaj šole za versko ljudstvo je narobe svet.
Bosna. Razmere med verhbosanskim škofom dr. Stadlerjem in frančiškanskim redom zarad postavljanja župnikov po župnijah, ki so jih dozdaj obstavljali oo. frančiškani, so zdaj po posredovanji frančiškanskega redovnega generala vravnane. Red vse župnije po Bosni o* V.rceLS<>vini Popusti nadškofu, dobiva pa naslednjih ¿o let brez prikrajšanja vse tiste dobrote, to je, datve, ktere so redovni samostani imeli dozdaj od posameznih dnhovnij. S tem je zagotovljen nadaljni obstoj samostanov, kakor tudi to, da se v dušnem pastirstvu ne «godi kako preterganje ali beganje Najprej obstavi nadškof 2r> duhovnij, ker le za toliko ima potrebnih duhovnov. Škofija Banjaluka nadalje se prihrani za frančiškanskega duhovna bosanske okrajine; zastran osebe se obravnava. Te vravnave so se doveršile precej pri pervem shodu obeh cerkvenih višjih dostojnikov, ker
obojnim željam naj bolje vstrezate. Frančiškanski general, kakor pišejo, je v ta namen pred nekaj časom prišel v Sarajevo, in od ondod se je pred nekimi dnevi vernil skoz Dunaj v Rim.
Rimsko. Da katoliški duh v Rimu ni zginil, temuč da je še zmeraj v večini, kaže to le: 13. t. m. je bil pred sv. Očetom obilen odbor rimskih aristokratov (visokih stanov) in meščanov, in ta odbor jim je izročil
1>rotest z 80.000 podpisi zoper sramotne dogodbe 13.juL anskega leta (zoper skrunjenja namreč, ki so se godile o prenašanji r. papeža Pija IX).
Egiptovsko. Na Aleksandrijo, veliko tergovsko mesto s 165 000 prebivalci, se zdaj ves svet ozira. Kakor smo že omenili, so Angleži 11. t. m. začeli na Aleksandrijo bombe metati, in že drugi dan se mesto ni več moglo braniti ter se je vojaštvo nazaj umaknilo. Mesto je s tem bilo brez brambe in od tod gorjč! Nekaj so ga zadevale angleške bombe, ki so čez terdnjave letele v mesto, najberže še več hudega so pa storili potepuhi, fanati-karji in iz jčč izpuščeni tolovaji. Pravijo, da tretjina mesta je pokončana. Število pobitih cenijo na 4000, med temi polovica Evropejcev, pa bolj gotovo se utegne še le pozneje zvediti. Kar je le moglo, je bežalo. Piše se, da samo v Neapel je dospelo blizo 8000 Italijanov, ki so bežali iz Egipta. Enako število jih je pribežalo na otok Malto.
V Aleksandrijo so 24. t. m. dospele perve angleške vojne, ki imajo začeti suho posedati, 1100 vojakov, ki se imajo pomnožiti do 20.000.
Med tem je namestni kralj Tevfik Arabi-pašo razglasil za rovarja in prepovedal mu davke plačevati.
Anglija, kakor pišejo, dela v tej reči le na lastno roko in brado in se ne pečd za shod politikarjev v Carigradu. — Naznanila od 24. t. m. pravijo, da so Angleži v oblast dobili Ramle, znameniti kraj, ki ima Nilov kanal v oblasti. — Francija, pravijo, bo 5 do 6 tisoč vojakov poslala v Egipt, za brambo Sueškega kanala.
Iz Suez-a naznanjajo 12. t. m., da že 48 ur ni nobene kupčijske barke v kanalu Sueškem; barke so v zavetniku in vse evropejsko prebivalstvo je na njih.
Tudi petrograjski dnevnik piše tak6, kakor bi bila Anglija sama za-se začela napad na Aleksandrijo, in ne v edinosti z drugimi vladami? Pravijo, da Anglija zahteva, naj se prežene Arabi paša, egiptovska armada razreši, in da se zopet vstanovi evropejsko finančno nadzorstvo.
Kakor v Aleksandriji, tako je bilo klanje tudi po druzih krajih med Aleksandrijo in Kairo. Na železniški staciji Tanti so poklali 85 Evropejcev, in neizrečeno gerdo so z njimi delali. Turk je prešič, ako zdivjd zoper drugo-včrce!
Arabi je boje pred bombardovanjem Gladstonu pi3al 2. t. m., da na pervi angleški strel bo Egipt rešen vsih svojih zavez, poroštvo za dolg jenja, lastino ev-ropejcev vzame deržava, kanali bodo razdjani in zveze raztergane, mohamedanski fanatizem bo skipel po Siriji, Arabiji in Indiji. Gladstone je pisanje dobil že po bom-bardovanji.
Bratovske zadeve.
Koledar za prihodnji teden:
31. mal. serp. S. Ignacij. — 1. vel. serp. Ketine sv. Petra. — 2. S. Alfons Lig. Porcijunkula ter popolni odpustki v redovnih cerkvah sv. Frančiška Seraf. — 3. Najdenje sv. Štefana. — 4. S. Dominik. —. 5. Marija Snežnica. — 6. Deveta nedelja po Bink. Spremenjen je
Zahvale:
Št. 77. Brat je bil hudo in nevarno zbolel, med ^dnevnico pa se mu je jelo boljšati in je kmalo ozdravel. Bodi češena in zahvaljena N. lj. G. presv. Serca! Enako tudi za pomoč, ki sem jo bila pred delj časom dobila v vratni bolezni.	R. P.
Št. 78. Serčna zahvala in vedno češenje sv. Jožefu za mnogo dobrot.	A. R.
V molitev priporočeni:
Oseba prosi bratovske molitve za pomoč v gerlu. — Smertno bolan duhoven se priporoča v molitev vsem udom bratovšine N. lj. G. in posebej sv. Jožefa. — Žena serčno priporočuje svojega na očesu bolnega moža za pomoč. — Že delj časa bolna oseba je priporočena za zdravje. — Nekdo zoper ljudski hrup. — V persih hudo bolna oseba za zdravje. — Hudo škodo terpeča oseba, da bi svojo pravico dosegla. — Nekdo, da bi se resnica «poznala pri preganjanji njegovem.
Opomini k modrosti.
(Is bukev Sir ah o v i h, ix XXVIII. pogl.)
v
31. mal. serp. Človek zoper Človeka jezo derži, — in pri Bogu odpusenja iŠe! S človekom, ki je njemu enak, nima usmiljenja, in vender odpusenja svojih grehov prosi!
1.	vel. serp. Spomni se poslednjih reči, in jenjaj sovražiti; zakaj struhljivost in smert se bližate.
2.	Spomni se strahu Božjega, in ne. jezi se zoper bližnjega.
3.	Zderži se prepira, in grehe si boš zmanjšal.
4.	Nagel kreg ogenj vžiga, in nagel prepir kri preliva.
5.	Ce v iskro pihaš, se vname ogenj; Če pa vanjo pljuneš, ugasne: oboje pride iz ust. ^Oboje je v tvoji moči, namreč jezo dražiti, ali na njo pljuniti, t. j. jezo utolažiti; opusti pervo, in Btori drugo.)
6.	Preklet je podpihovavec in dvojezičnik; zakaj med veliko njih, ki v miru žive, napravi zmešnjave.
Mesec veliki serpan, avgnst, je posvečen če-šenjn predobrotnega Marijinega Serca. V frančiškanskih in kapucinskih cerkvah so 2. avgusta veliki porci junkulski odpustki. Pisatelj .,Ablasbrevirja" pravi, da teh nenavadno bogatih odpustkov naj bi prav noben katoličan ne zamudil. Pomisliti je, da z vsakim pobožnim obiskanjem imenovanih cerkev se doseže lahko popolni odpustek. In k temu je dosti, da ee pri vsakem obiskanji moli nektere minute v namen sv. Očeta. Da pa velj& za posebno obiskanje, se mora vsaki pot iz cerkve iti, če tudi precej potem zopet nazaj. Koliko se le samo ta dan zamore dobrega storiti za ranjce svojce in sploh za duše v vicah! Kdor more ta dan darovati v dobre namene sv. Cerkve, kako malo ga stane 10, 20 ali še več obiskanj storiti. Koliko duš se zamore rešiti iz njih terpljenja! Da bodo duše svojim dobrotnikom hvaležne, jim telesnih in dušnih dobrot sprosile, kdo bo nad tem dvomil? Ako tedaj želiš storiti veliko veselje v vicah, vdeleži se porcijunkulskih odpustkov in spodbujaj še druge k temu. Pomagale ti bojo duše v vicah tudi dobro spoved opraviti, ako imaš dobro voljo k temu; toraj le serčnost in odkritoserčnost! Bog daj, da bi se vice o Porciiunkuli tako spraznile, kakor so se bile takrat, ko je bil Jezus po svoji smerti na križu prišel pred pekel duše reševat!
Listek za raznoterosti.
Prošnja malih do sv. Alojzija.
Otročiči povzdignimo
Kvisko mlade serčica, Prav goreče počastimo
Svetega Alojzija. On v naj lepšem je slovesu, Bil že angel j je v telesu, On, nas ljubi zavetnik, Je med angeljci svetnik.
O ti varh naš ljubi, zvesti!
Sprosi nam svetosti dar, Naj na zdanjih dni nam cesti
Večni blagor bode mar. Sprosi nam modrosti prave, Sprosi umnosti nam zdrave, Naj ne zmaga nas napuh, Ne popači svetni duh!
Za vse dobro da smo zmožni,
Za nedolžnosti krepost, Da smo v cerkvi prav pobožni,
In goreči za dolžnost, Sprosi to, Alojzij blagi, Sprosi nam zavetnik dragi, In ko žuga greha noč, Pridi nam ti na pomoč!
Mi tovarši tvoji mali
Se krog tebe zbiramo, Radi čast bi ti dajali,
Te priserčno ljubimo; Uči nas se zatajiti, Greha se kot kače bati, Tvoje zglede, čednosti Vselej imeti pred očmi.
Toraj s slave ti nebeške
Se oziraj milostno Na sirote nas človeške,
Gladi v sveti raj stezo. Prosi ti za nas Očeta, Naj ljubezen njega sveta
V svoje varstvo sprejme nas, In zveliča slednji čas.	5—».
Iz Ljubljane. Posvečevanja novih gg. duhovnov, ker je privoljenje za „Titul. mensae" z Dunaja nekoliko prepozno prišlo, so bile še le 22., 23. in 24. mal serp.
Razstava letošnja izdelkov bratovšine presv. Rei-njega Telesa za opravo ubožnih farnih cerkev se dane« začenja. Odperta bode tudi še jutri in prihodnjo nedeljo. — Navadne mesečne službe Božje te bratovšine, ki ima biti prihodnji četertek ob 5 zjutraj, pa ta pot ne bo zavoljo notranjega popravljanja uršulioske cerkve.
Letošnji čč. gg. petindvajsetletnimi bodo 9. avgust»
pri sv. Joštu pri Kranju svojo petindvajsetletnico obhajali.
Dopolnim volitev za deželni zbor Kranjski namesto
r. dr. Bleiweis-a vit Tersteniskega bode 22. vel. serp. Deželni zbor se snide 2. ali 4. kim.
Postava deželnega zbora kranjskega sa odkup d«-hovske bire je poterjena. Bo li ta naredba liberalne
večine teknila v zboljšanje duhovske plače in deieli v korist?
Razpisanih je Teč vstanov za sirotišnico za dečke in deklice od 6—15 Ut. Prošnje se oddajajo pri okrajnih glavarstvih in pri mestnem magistrata.
Praktische Youchl&ge zor Reform det Religions-Un-terrichtes an den Gymnasien nod hftheren Anstalten. Von Wilh. Arenz, 1882. — Ta čedna knjižura z 42 stranmi je vredna, ne le da jo olikani ber6, zlasti veroznanski učeniki, pa tudi marsikaj iz nje „zlogvajo" (buhštabi-rajo), n. pr. na str. 23 itd., 38 id. sklepne liste. To pa ne samo zarad obsega, ampak še več zarad novih misel, ki jih delce budi.
Sicer so odveč premnoge obravnave: če naj se v viših razredih uči katekizem, ali pa versko obravnavanje po modroslovni poti: potrebno je oboje, kajti že v začetku viših razredov ni majhno število tacih, ki ne vedo več resnic, ki so k zveličanju potrebne. Na to ▼ nekem pomenu meri tudi ta knjižica proti koncu.
Mnogim sedanjim pisateljem pa v premislek ta le stavek: „Zu dem enthalten die heidnischen Klassiker mehr Christenthum, als mancher christlicher Schrift-steller". Str. 22. Mnogi keršeni pišejo namreč bolj meseno in neslano, kakor mnogi pogani svoje dni; nič pa se bolj ne boje kakor kaj spodbudnega in cerkvenega med svoje pievnate in pleveljnate spise. (V katol. bukv. 60 kr.)
Poterdilo in zahvala. Z veselim sercem Vam s tim naznanjam, da sem od Vas poslane darove za naše Ce-rovske pogorelce — 66 gl. v denarjih in 5 cul obleke
—	včeraj resnično prejel. Za ta zdatni in prelepi dar se v imenu pogorelih siromakov naj priserčnejši zahva-lujem Vam in vsim blagim darovalcem ter kličem: Pre-sveto Serce Jezusovo naj jim vse stoterno poverne! Molimo in bomo še molili za blage dobrotnike, in kadar bo podružna cerkev na Cerovcu spet popravljena in osnaiena, bomo ondi tudi eno sv. mašo zanje darovali nebeškemu Očetu, da jim On podeli svoj blagoslov.
Vedno hvaležni
M. Jereb, župnik.
V	Stopičah, 25. mal. serp. 1882.
Novačenje in značajni slovenski fant. Te dni mi
je poštenjak pravil dogodbo, ktero je kot bivši župan pred več leti sam doživel. O pregledovanji pride na versto tudi fant s škapulirjem na vratu. Zdravnik za-reži: „Kaj to?" Fant: „Škapulir." Zdravnik: „Proč stem!" Fant: „Ne denem ga proč." Zdravnik: „Zakaj ne?" Fant: „Zato, da ne, brez tega lahko ogledujete." Zdravnik: „Proč to!" Fant: „Ne..." Še nekoliko se besedujeta in zdravnik zarenči: „Tauglich" (sposoben).
—	Major, ki je vedil bolj ceniti osebnost človeško, kakor pa zdravnik, reče: „Ali, g. doktor, preišite ga vendar poprej; to ne gre tako". Zdravnik ga začne sukati, toda kolikorkrat ga na kako stran oberne, vselej se nove skaze pokažejo, in bil je v resnici „zveržen". — Poročevalec je k temu pristavil: „Tukaj je bila v resnici Marija zmagala".
V	Zagrebu, kakor pise ,,Katol. List", bodo v 7. in 8. razred Ticeja ter v bogoslovje nadškofije zagrebške sprejemali mladenee 3. vel. serpana (avg.). Prosivci v semeniše nsj do onega dnč pošljejo prošnje s kerstnim listom in pričalom poslednjega pol leta preč. semeni-skemu ravnateljstvu, sami pa naj pridejo 3. avg. ob 8 zjutraj v nadškofijsko semeniše na Kapitolu.
Bos. Dubica. (Poterdilo.) Včeraj sem zopet prejel zbirke „Zg. Danice" za ss. maše in za milošnje v korist misijonsko, skupaj 1( 9 gl. 50 kr. Bog plačaj dobrotnikom in zbiratelju!
Pervi Bošnjak, ki je postal doktor, je 5. o. Vid Miljanovič, promoviran 12. t. m. na Dunaju na doktor-stvo v bogoslovji. Zveršil je bogoslovne nauke v Dja-kovem in en rigoroz opravil v Zagrebu z izverstnim vspehom. V zmešnjavi raznih verstev v Bosni je gotovo potreba v bogoslovji dobro izurjenih mčž. Bog daj obilnega vspeha za razširjanje sv. vere na Jugu!
Y Ameriki je 24. rožnika umeri č. g. Andr. A n-dolSek. R. I. P.
Duhovske spremembe.
V	Lavantinski škofiji: Č. g. Anton Balon, župnik na Vranskem, je postal kn.-šk. duh. svetovalec; Č. g. Simon Gaberc, župnik v Framu; č. g. Dragotin Hribov-5ek, špiritu val v Mariboru; č. g. Anton Fišer, provizor pri sv. Jakopu v Dolu. — Prestavljeni so čč. gg. kaplani: Jožef pl. Pol na Ponikvo; Janez Cvetko za II« v Rajhenburg; Jožef Kotnik za II. v Skale; Janez Ča-gran v Kanco; Anton Vraz k sv. Marjeti pri Pesnici; Jožef Cernko v Jarenino; Marko Černko k sv. Barbari pri Vurbergu, in Matija Goršič za II. v Vitanje. — Za kaplana sta vmeščena čč. gg. novomašnika: Fr. Hraste! za II. na Laškem, in Alojzij Meško za II. v Starem tergu.
V	Kerski škofiji: Č. g. Bošt. Vernik je dobil faro Vogliče. — Novomašnika čč. gg. gresta za duh. pom.: Jan. Pirkar v Sovodje, Jan. Jandelj v št. Janž. — Razpisani ste duhovniji: Slov. Plajberg in Reichenfels do 26. avgusta.
Dobrotni darovi.
Za pogorelce v Cerovcu v StopiŠki fari: Neimenovana roka 1 culo obleke in 1 gl. den. — Iz Fužin po č. g. Jan. Tavčarji 5 gl. — Z Rudnika po č. g. župniku 5 gl. — Dobrotnica J. C. culo obleke. — Neimenovana culo obleke. — Dobra duša culo obleke.
Za študentovsko kuhinjo: Gospodičina 1 gl.
Za cerkev Jezusovega presv. Serca v Ljubljani: Iz zadnjih drobtin zapuščine r. g. župnika Ant. Pintarja 3 gold. — Z Verhnike po preč. g. dekanu M. Šlibarji 32 gld. — Helena FJajnek iz Podklanca po č. g. župn. J. König u 200 gl.
Za opravo uboznih farnih cerkev nase škofije: S Slapa pri Vipavi 7 gld. — Dev. Jerica 40 kr. — Dev. Katerca 20 kr. — Gospa Ana Gregeljnova 1 gold. — Gospa Marija Krišperjeva 1 gl. — Gospa Ana Samasa 1 gld. — Iz Kočevja po preč. g. dekanu 29 gld. — Iz Osilnice po č. g. M. Videmšeku 2 gld. — Gospodičina Marija Eisner 1 gl. — Gospodičina Terezina Eisner 1 gl. — Gospodičina Marija Bosizio 1 gld. — Liza Mihevec 50 kr.
Za Marijino sirotišnico g. kan. dr. Jegliča v Sarajevu: Z Rudnika po č. g. župniku 3 gl. — Gospodičina 2 gl.
Za sv. Očeta: Z Verhnike po preč. g. dekanu M. Šlibarji 20 gl.; enako s Podlipe 5 gl.; z Rovt 2 gl. — Iz Fužin po č. g. Jan. Tavčarji 5 gold. — Z Rudnika po č. g. župniku 5 gl.
Za sv. Detinstvo: Gospodičina 1 gl.
Za afrikanski misij on: Urš. Škedelj 1 gl.
Pogovor:; z gg. dopisovalci.
G. L. v Ž.: Lepa hvala za blago skerbljivost; reč sicer je bila v redu. — G. S. v V.: Doslo; hvala! — G. B.: V Adrijanopol sem ravnokar poslal precejšen znesek za ss. maše in splošnih miloeenj za mis.; sicer bo še prilika.
Odgovorni vrednik: Loka Jeran. — Tiskarji in založniki: Jožef Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.