List rri V • lecaj XLVIX. niske I f naroane I Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jenaaje leto 3 gld. 40 kr. za pol letal gld. 70 kr četrt leta 90 kr pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. 10 kr., za četrt leta 1 gld. 10 kr V Ljubljani 18. februvar^a 1891 >. Obseg: Opravila pri čebelnjaku meseca februvarija. Nasvet ? kako za povzdigo živinoreje t Ali obsekovanje gozdu škoduje. zakladatifstroške^ ki jih bode Razne reči. — prizadeval novi zakon pisni in narodopisni obrazi. Naši dopisi. Novičar. Vprašanja in odgovori. Zemlje- Goi^podari^ki^ stvari. misijo Id pa za one biue, katere bodo morale občine same imeti, ako v vasi. oziroma v občini ne bode dovolj --^ . D. julubf, oav * VOÖJ, V£.liuilia V UUtiiUi UO UUUO UUVÜJJ Opravila pri čebelnjaku meseca februvarija. zasebnih bikov, stroški ne bodo velikl, & plačevati jih čebele astavljajo zalego dostikrat že proti koncu tega meseca; tedaj je čebelarju treba skrbeti, da imajo dovolj vode. Potrebno je sneg odmetati izpred ^^.ebel- cjaka, ali ne ostanejo in bodo morali le živinorejci, ker to ne gre, da bi plačevali tudi ljudje, ki nimajo niti repa v hiši. Najpravičnejša razdelitev teh stroškov bode po številu krav in brejih vsaj prostor s slamo pokriti, da čebele v snegu Kdor še ni sicer prepričan, ne zmrznejo, naj zdaj pogleda, ali imajo še zadosti medu ne pregleda naj agio da se zalega ne premrazi ; pa Ko bi telic, katere ima vsak posamezen živinorejec. A županstva bodo vendar imela z iztirjavanjem mnogo sitnob se bode na pr. posestnik, plačevati kaj stroškov za tako ima zasebnega bika, branil občinskega bika, ako bode v \ čebelam živeža primankovalo, naj se jim poklada med v satovji v nalašč za to napravljenih posodicah Kdor občini toliko krav, da bodeta potrebna dva bika in da bode enega občina sama imela. Mnogo manj sitnob bode nima medn, lahko jim polaga kristaliziranega sladkorja. Ako 80 čebele panj ponesnažile, bodisi od znotraj ali ako se bodo ti stroški pokrivali, ne da bi jih treba bilo vsako leto deliti živinorejce kako to narediti? od zunaj, treba JÖ ob toplih dnevih poškropiti z mlačnim razstopljeniuo medom (73 medu in da se iz panja privabijo in se tako vsa nesnaga pusti in ne da prilika, da žijo. zunaj Va vode), se jim Županstva naj pobirajo primerno pristojbino za živinske liste (pose), katere izdajajo. Živinske liste rabijo Če vinorejci > to raj bode pristojbina le njim v korist ažijo J le ži Zu- ako poloti se jih lahko griža, katera večkrat mnogo panjev uniči ter je nevarna za ves stan. Ob hudem mrazu naj se odvračajo solnčni žarki kolikor mogoče, zlasti od takih panjev, kateri imajo le eno steno morebiti celo m iz prav tankega lesa. Kdor prezimuje panje po kletih ) ali sicer temnih krajih, naj jih postavi ob topbh spom- ladnih dnevih na zrak, da se z izletom osnažijo. Kmalu popoludne naj jih dene spet v navadne prostore. panstva so sedaj zavezana liste brezplačno izdajati, pa zahtevajo kako pristojbino za se, je to krivično če jo tirjajo za celo občino, je tudi krivično, ker hodi na dobro tudi ne živinorejcem. Občinski sveti naj toraj okrenejo pristojbino za živinske liste, dohodke pa od- menijo za stroške, katere bode prizadeval novi zakon za živinorejo. Ali obsekovanje gozdu škoduje. Nasvet ? kako zakladati stroške^ ki jih bode obsoj Vsak gozdar, ki le kolikaj malo razume gozdarstvo in zameta obsekovanj drevj kot napačno in škodljivo. Ta edina sodba vseh zvedencev je veljavna. Poslušajte pa njih razloge. prizadeval novi zakon za povzdigo živinoreje. Novi zakon za povzdigo živinarstva bode prizadeval nekaj stroškov, katere morajo zakladati živinorejci do~ naravo. Nobeno silovito kvarjenje narave pa ne ostane tičnega okraja. Ti stroški so zlasti za licencevalno ko- brez maščevanja, in človek, ki silovito lomasti po Obsekovati drevo se pravi, silovito segati njegovo •t » . 50 mora plačati tudi globo. Vedite toraj, da drevesa dobi vajo svoj živež po koreninah igličevj iz zemlje in po listj celo še više obsekaš, zgubi ali se v logu senČQ03t, v^led iz zraka. Iz zemlje sprejemajo to, kar ima pe tega pa na tleh dobi moč grmičevje in dračje ter razna ša pel v sebi, z eno besedo pepel > prihaja vse, kar pri sežiganji zopet iz zraka jim pa in to je zopet drevju v škodo. Obsekanih dreves se tudi poprej beži ves oglenec. Ker je pepela le prav malo odstotkov jelovji še tri odstotke ne, lahko je prevideti, kako silno namreč in jih konča. Sklenem naj toraj z naukom (kukec) loti sekiro na pn veliko živeža prejemlj v gozd, razen če je treba gozd trebiti ali drevje po^e-kovati, in nobeno kleščevje za steljo naj se ne jemlje iz evje za svojo rast iz zraka, njega razen pri trebljenji in posekovanji. Ako takemu drevesu odsekaš velik del vej, vzameš mu tako rekoč ravno toliko ust, skozi katera svoj živež vase srka; drevo toraj tako obsodiš na post. Zares tako drevo močno zadrževano v rasti, ne le v dolgost, ampak še prav posebno v debelost. To pa dotlej, da o prav natanko Razne reči. je ^ako preskusiti mleko. Kdor se hoče prepričati mleko z vodo zmešano, ali ne, kane naj jedno kap Ijico na noht svojega palca. Ako kapljici ne razpade, poženejo in se razrastejo nove veje. vidiš, ako opazuješ letnice obsekanih dreves. Te letnice (tisti krožčeki na okrog, za kolikor drevo v enem letu odebeli) so več let po obsekanji veliko ožje, tanjše. Ako veje obsekuješ prav blizu ali tik debla in ne pustiš ne skvarjeno je z vodo, ako ga nič ne obvisi, je čisto. 9 je inleko čisto ; če pa razpade, smešano je z vodo. Ali pa se vtakne igla v mleko. Ca mleko na njej obvisi 9 koliko živih vej z vzrastki, posuše se grče ločij od živega deblove lesa in kedar se taki hlodi v deske žagajo, takrat tiste grče izpadejo, odlete, in škoda je J zopet očitna. Pa tudi če še ostanejo, vendar se vidi, da 80 ločene in velikokrat se šele pozneje ločijo iz podov ali kjer take deske rabijo. Ko bi veje ne bile odsekane bilo bi vse skupaj živ les in toraj zdaj cele, lepe deske. Ravno zarad stelje pa, kolikor je nam znano, obseku-jejo zlasti po Gorenjskem cele goščave smrečja vse zre- doma, ter smreki le en sam čop vej pri vrhu puste, vse drugo večidel do kož oklestijo. (Mogoče je tudi to vzrok, da smrekova goščava večkrat jame sušiti > ker pride neka bolezen v smrekov gozd in v enem ali dveh letih je smrekova goščava usehla — škoda je velika > ker težko ali vsaj kesno se zopet zaredi smrekov gozd). i Ako veje odsekuješ prav pri deblu, naredi se saaola, kakor pravijo, to je, smola se začne obiloma iz drevesa cediti. Še veliko veči pa je ta odtok smole, ako kak na plazar s krampeži po drevesu pleza in lub opere; rede se dolge riže, po katerih smola navzdol po deblu e; ker stopinja za stopinjo se naredi rana v lub in v belino. Najprvo teče smola, in če je rana v drevo veča. ne da se zarasti sušiti, trohneti in gniti. Veš pa teče. more, začne se od tiste strani deblo 5 da ? kolikor smole od , toliko živeža je drevesu ugrabljenega, in drevo je v rasti zadrževano. Znano je, kako radi se pastirji in celo odrasli nespametniki s tem igrajo, da zareze delajo v drevesa, še zlasti v smreke, ker jih veseli, da teče po njih smola, katero včasi tudi obirajo in proda jajo. Cele plati vidiš dostikrat na najlepših smrekah. hojah, bukvah itd. izsekane in veliko lepih hlodov gre tako v nič. Zares se ne more nikoli dosti zabičiti, kako JO to škodljivo. obsekovanjem toraj drevesa ne ob sodiš samo na post, temuč mu tudi puščaš in ga mučiš. Ako- že nočeš ali ne moreš drugače, da drevo obsekaš, pusti mu vsaj za čevelj dolge konce ali štore z živimi vejicami ter pokaži vendar mrvico prizanesljivosti in gospodarnosti. Ako drevje do dveh tretjin visočine ali Koliko vpliva snaženje govedi na nje molznost pokazala je nedavno ta le izku^aja: Kravo, ki je bila vajena vsakdanjega dvakratnaga snaženja > s česalom. niso skozi 14 dni nič več saažili. V teoi času je krava 11 litrov mleka manj molzla n^go poprej v enolikem času, dasi je vse drugo pri starem ostalo. Kako ravnati mrzlimi trtami. Zairzle mladike naj se takoj pod prvim očesom odrežejo. Ob svojem času postanejo sočne, in kakšenlsrat pokaže se na njih zarod, na vsak način pa nareie take trte dobrega lesa za prihodnje leto. Nelii trtni pjsastaik je izjavil o tem ravnanji naslednje: „Jaz sem prejšnje leto ta svet poslušal ter obrezal trte takoj drugi dan po onej nesrečni noči, v kateri so zmrznile. Daset dni pj dovršene n tem delu sem videl, da so iz venca pognali čepi, po eden dva in celo po trije. Ti čepi so skoraj vsi imeli grozde. > Pri tem sem pa udobil trtah lep J zdraveg lesa > ki je v naslednjem letu obilo pognal. * Sadni kis ali jeslh za dom. PoseUaiki saija si za domače potrebe lahs«) sami napravijo kis. Ran, da se te reči ne rabi posebno vjUso, a vsak krajcar je dober, ki ga človek prihrani. D)mači kis i^ sadja napravlja se « na prav priprost način. Vzame se velik pf'stea ali ka-menen lonec ali majhen sodče«, v to posiii davajo lupine in obrezki oi sadja, lupi ali pa obrezuje in razrezuje. se ki se za d )m tča potrebe Ti ostauiii sa pjtem z vrelo vodo p)lijaj(), in sicer toliko, da vota čre2 nastopi. Kadar se zopet üaj obrezkov naredi, denejo se prejšnjim, ia prilije se zopet kropa, da se vse zalije. Tako se dela, dokler ni posoda polna. Kaiitr le pa polna, naj se skrbno s prtom pokrije in ob soluč iih dneh na solnce postavlja, ob hladnem vremenu ognjišču nosi. K poči ali Drugih reči ni potreba nič pndevati. šestih do osmih tednih se je voda v izvrsten, le^)» rumen kis spremenila. Ta Kis ima bolj prijeten «xtn m m) fab-riškega in je tudi bolj zdrav. 51 Vprašanja in odgovori. Vprašanje 23. Imam mnogo posušenih smokev (fig), bil, da bi kar počil, in neprenehoma je stokal. Poklical sem C. kr. živinozdravnika, ki je z lekarniškimi zdravili v katere so se pa po nekoliko zaredili črvi, in bojim se, 2elo trdo toliko pomagal, da gre sedaj blato od njega, če tudi da mi vsega blaga ne pokončajo. Kaj naj naredim, da > in da je pričel prebavljati. Živinozdravnik črve uničim in da bodo smokve vendar užitne? pravi > da se ni bati, da ne ozdravel. katerim do J (A. Br. v D.) Odgovor: Da so se črvi zaredili, prihaja od tod ker ste imeli sušilo premalo zračno shranjeno. Ne vemo Vam ničesar drugega s\etovati, nego posušene smokve peč mačim zdravilom (J. Kr. v D. v.) se dalo hitreje pomagati? Odgovor : Vol bil zapečen. Svetujemo Vam J da v krušni peči presušiti. Kedar pečete kruh, pustite > kadar je kruh iz nje pobran, da se shladi toliko, da bode tej toploti pu- se popolnoma zanesete na živinozdravnika. Vzroki tej bolezni so slaba in pokvarjena, zlasti zmrzla krma, pre- sploh 8 suho nastane, če t. tudi imela še kakih 50 do 60® C toplote. stite ttliko časa smokve, da se peč popolnoma shladi potem jih pa še na zraku pustite nekaj časa. Menimo > > pa v tej toploti mora vsa golazen poginiti in da na solnci sušene smokve ne bodo peči slabega okusa, dobile vsled sušenja v ker se ob tej toploti ne bode v smokvah razkrojilo nič sladkorja. obilo krmljenje š slamo in senom, krmo, in prepičlo napajanje. Bolezen živina požre kaj neprebavnega, n. pr. usnje, lase, dlako itd., ali če po vsakem krmljenji nima dovolj časa pre žvekovati. Domači zdravili sta grenka sol in lanena moka; to oboje se daje živini na mlačni vodi. Kadar ne gre od živine blato, izvrstna je pomoč klistir^nje t. brizganje milnice (žajfnice) v ritnik. Kako je ravnati, popisano je na 73. strani knjige „Domači živinozdravnik"; Vprašanje 24. Imam blizu hektoliter starega go- katero je letos izdala družba sv. Mohora. V tej knjigi stega olja, ki ni več užitno Bi mogel narediti iz njega na straneh Gl., G2. in 63. je tudi popisana bolezen 9 milo za domačo rabo in kako? (A v D.) katero je imel Vaš vol. Ker smo prepričani, da imate Odgovor: Gotovo se da iz olja narediti milo, a reč je tako težavna, da nam je na tem mestu ni mogoče to knjigo v hiši, zato jo Vam prav zelo priporočamo . f ' brati. w < toliko obširno popisati, da bi Vam kaj hasnilo. Izdelovanje mila je poseben obrt, in če bi bili tudi v stanu svoje olje v milo podelati, stalo bi Vas to delo več, nego bi bilo dobljeno milo vredno. 1 f Vprašanje 25. Ali - je dobiti pri kmetijski družbi nosnih obročkov za bike, in če ne, kje se dobe? (J. Kr. na Koroškem.) Vprašanje 28. Moj konj kašlja uže teden dni, ia sicer vedno bolj. Da bi se ta bolezen ne ukoreninila prosim sveta, kako ravnati. (A. O. v K. na Štajarskem.) t t Odgovor: Kašelj je vedno nasledek kake druge bo- lezni, včasih prav zelo nevarno. Če je konj količkaj Odgovor: Ker smo dobili zaradi te reči mnogo sumen, priporočamo Vam vprašati živinozdravnika. Ob sedanjem hudem mrazu pa konj najbrže kašlja od pre^ hlajenja, t. j. dobil je nahod. vprašanj, odgovarjamo Vam tukaj, da bode kmetijska Ob nahodu je kašelj od začetka suh, potem postane moker, in žival meče, kadar družba priskrbela takih obročkov ter jih bode mogla kašlja > sluz iz nosnic. Takega konja zdravite tako le: ceneje dajati, nego koli kje drugod. prihodnjem listu bodemo objavili, pod kakimi pogoji jih bode družba oddajala. Vprašanje 26. Imam dve leti starega bika, kateri bode dober spoznan za pleme. Rad bi mu menim da vtaknil obroček v nos. Ker pa ne vem, kakšen mora biti obroček in kako se mu vtakne, zato prosim pojasnila. (J. Z. v Vinici pri Šmarjeti na Dolenjskem.) Postavite ga v gorak hlev in odenite, ves život mu poškropite s terpentinovim oljem, kateremu ste primešali pelovico vode, in ga potem tako dolgo s slamo drgnite, da se posuši. Krma naj bode lahka in voda ne premrzla. Notranji domači zdravili sta grenka sol in štupa od brinovih jagod. Odgo Obroček mora biti nalašč za to narejen Podu^^ne J zato Vas opozarjamo na gorenji odgovor. Ti obročki so tako narejeni, da se na dva dela dele in so jim konci ostri. Tako odprt obroček se potisce skozi hripelj, ki loči nosnici, in sicer pod nosovim hrustancem. Obroček se potem zapre, z \ijakom pritrdi in potem vijak odlomi' Zemljepisni in narodopisni obrazi. Nabral Fr. Jaroslav. (Dalje.) __ ' • ' 211. t ■ 4 To vse je hitreje narejeno, nego povedano. prihodnji številki „Novic" bodemo tO delo natančno popisali in tu(3i podobe priobčili. Na Črnem Morju. Bosfor. Galata. Potniki, kateri ostajajo v Varni, izstopijo na kolo dvoru, ostale pa čez 15 ur odpelje vlak k pristanišču Vprašanje 27. Moj vol mi je zbolel v pričetku me- da se za parobrod vkrcajo. Da dobro porabim te ure 1 7 seca grudna, in tri dni ni šlo blato od njega. Dajali ogledal sem se malo po kolodvoru, kjer sem zaslišal smo mu domačih zdravil, a nič ni pomagalo, napet je strašen krik bolgarskih fijakarjev, ki so ponujali svoje 52 vozove. To so veliki, krepki ljudje, glave in opasani so z rudečim pasom z robci imajo omotane mi uga bine drugi lezej na kasar pustivši lukulsko strežnikom obilj jali njihovi vozovi, rajše sem šel nazaj v kupe, kakor da bi sedel v tako blatno kočijo. Vlak nas je potegnil do Črnega Morja. Na prvi ? « kateri se hudomušno smejajo. Moj Božidar je tudi jo pjbrisal v kabi Kaj pa 80 delali ti si romaki v kabinah? To ali čitateljka Jaz pogled sem uvidel, da je dosta temnejše od Jadranskega žalil s feslavcem lahko misliš, dragi čitatelj in zalogo ali vendar še mod Bilo je na njem malo vetra z ne- žalosti sem se pošteno najedel potem sem stopil na kasar znatnimi valovi. Tu se Tu drži žena možu je že mnogo cavanju ali izkrcavanju ponesrečilo, ali nam se pri tako neznatnem vetru ne more zgoditi nobena nesreča. Treba 9 potnikov pri vkr- penja mož ženi mod pod zive nosom kisa, tam od Drugi hodijo po kasaru jej otira čelo z mokrim robcem prav za prav se opotekajo. je namreč vedeti, da Varna nima luke t redo, na temveč nevarno katerej čaka parobrod potnikov. Smeli bolgarski mornarji so nas natlačili v barkačo, kakor sardele v Ob šestih utraj smo krenili v glasoviti po vsem » niti največji zavidnik ne bi mu hmel'kaj očitati. Poznati -Ami- svetu znani Bosfor. Bosfor je dovršena divota sod Ko je barkača odrinila, začeli smo poskakovati CIS si je morje bilo dosta mirno. Kaj to more biti? narji vozijo obrnjeni proti kraju, toraj ne vidijo J da Mor-kako in kje se pomikajo k parobrodu, okoli katerega pleše malih ladjic. Od škripanja vesel nismo slišali ga je točno popisal, kakor nobeden drug spo stovaujem in čudom potrjujem vsako besedo, ki jo je pisal. Podati hočem samo občni vidik na kateri je črtajoč cočno pojedinosti, nekam pozabil. Ploveš kot dosta praska držeč pa se ko zastave, ali silno smo gemu ob čelo. Sreča broda nam je nasprotna ladjica zlomila drog od se potresli in udarili drug dru-da smo bili že prav blizu parp- po sredi silne reke mej Azijo in Evropo, vendar malo bližje evropske strani. Spremljata te dve uri vožnje neprestano dva venca gričev, kateri so po vrhu tako rekoč odsekani. Ti griči so vsi zeleni, a ao šumoviti. Na rebrih okoli Bujukdei-a 'in Terapij buj Kakošna je notranja Varna » ne morem povedati zatonih samo to vem ) zgodovine, da je nekje tu poginil 1444 ogerski kralj Vladimir Poljski Niti hrabrost hrvatska so stanovniki postavili mnogo pisanih hišic, gledajo že večje hiše izmej zelenja, in cel venec palač bogatašev in evropskih poslanikov v vsakovrstnem slogu. utelešena v banu Talovcu 5 » niti veščina vojniška Sibi Kedar nina Janka ni mogla bteti krščanske vojne. Vem nadalj več, a obrni se, pa pred /kakim rebrom, meniš da ne bode nič se ti od strani nasmeje mramorna tudi to, da so se tu bili 1854 utaborili Francozi in palača kakeg paše ali samega sultana, večinoma v Angleži, preden so udarili na Krim • • da rešijo Turčina Kristjani proti kristjanom za mohamedanca ! Ali hočeš večje sramote? Ali omeniti moram tudi da so oni isti krijstjani skupaj z ostalimi brati morali z berolinskim mirom povrniti Varno Bolgarskej, katero je Ruska oslobodila. Zemljepis mi kaže, da Varna stoji blizu jezera maverskem slogu z vitkim stebrovjem pod lahkimi ob- tem t od- loki tako bela kakor da si jih z mlekom polil, se izkazuje zlasti palača Kandilli, katera dostoj pira pot na Sladke Azijske Vode. Dodaj temu veličaj jadrenice, navadne mestne parobrodiče, nališpa polne čolne pisanih žensk in drugih ljudij, pa hočeš z menoj Devna, in na ustju reke Paravada v Črno ima velikih vojarn, skladišč, bolnišnico Morj 5 * da vzdihniti: ^Res je to rajsko preddvori f u pa jeden škver Ta morski pot je širok 550 do 2000 za trgovske brodove, in 15.000 do 20.000 duš, Bolga in Grkov. Kar mi oko s parobroda gleda > to so utrdbe podpirajoče od morja mesto. Dosta lep vidik . Peljali Anadoli katera branita vhod v Carjigrad, Videli smo dva velika zaliva, bujukderski na evropskej in beikoski na smo se mimo dveh kaatelov Rumili Kavak Kavak. Novi brod je Lloydov parobrod s službenim jezikom azijakej strani. Videli smo dve mesti v Evropi, Bujuk italijanskim. Ko je bil brod menje, da je obed parobrod, kateremu krcan, dali so nam zna- ^^ Terapijo, obe polni palači letnikov, kioskov gotov je za vse potnike skupaj Naš sKrivajočih se v bujnem rastlinju. Tu ? bivajo po letu kapitan Dalmatinec, dosta je poslaniki evropskih vlad, a po vrhu v Terapiji grški višji od podonavskih, ali je zato toliko ožji. Pogledimo armenski bankirji. Videli smo dve trd sedaj mizo, na katerej se nam smeje obed. Vse se sveti Rumili His od finega porcelana in stekla. Po sredi lonci s cvetjem, in ploščeki z olivami, jagodam suhimi smokvami, lešniki in konfekt mize se vrste sar in Anadoli Hissar, kjer je in Bosfor širok samo 550 1 i, datelji, mandelji; vse to je za er se more zapreti pot v Carjigrad z lancem potegne z Evrope v Azijo. Tu je svoje dni Darij J ki se ko ie šel naa Skite, naredil most. Vidimo dalj # « vasij na v kuhinji čaka še šest jedij ribe meso z ropskej strani, a šest naazijskej. Vidimo 4 bele mramorne najizbranejšo južno zelenjavo, s špargljem, karvijolom, palače, Ceragan in Dolmabagdže v Evropi, a Kandili in artičokami, katera se najelegantnejše raznašajo, kedar Bejlerbej v Aziji. Skratka: vidimo silo gostje posedejo za mizo. Kaj pa potem, kedar se gostje divnih bosforskih vrtov, malo založe. božj hiš in Parobrod se ziblje huj in huj Gostj začno vstajati, najpreje ženske, potem možaki, motnih očij, bledega lica in modrih ustnic. Nekateri hite v ka- To nepopisno slast uživaš dve celi uri, in ne znaš, ali stojiš na deski, ali se ziblješ na perotih, zato niti ne opaziš, da si že pred Galato, kjer se bodeš izkrcal. 53 I Sedaj je treba pobrati prtljago, a oe veš, , komu JO tami, potezami io pikami, .ni,vpisovati kot zaamke, ker 9 izročil, kajti razni fakini strašno kriče okrog tebe in takih besed in črk ni smatrati za „posebna zna- «e ti ponujajo na službo. Sreča, da prihajajo tudi dra- menja" v oznamenilo blaga po smislu gomani pojedinih gostilnic perskih, kateri ti na velikej kona o znamčni obrani in 1. rečenega za I 9 SO po točka 2. istega karti kažejo ime dotične gostilnice zakona izključene od vpisa r Pest?'* Ha Vendar takova samo iz črk in besed sestavljena to Ali ,—, V.. je naša gostilnica," omenil sem Božidaru. imena in firme lahko rabijo v to upravičenim po smislu dajte še torbe iz rok, nikakor ne. u Gospoda, zanesita se na tega dragomana (( ? . rečenega zakona o znamčni obrani v oznamenilo » blaga ravno tako kakor vpisane znamke, tar so tako • ^epne mi poleg stoječ mornar^ Dalmatinec. ;,Sami po- rabeča, dasi tudi niso vpisana, po smislu § 24. istega št eni ljudje! u zakona pod znamčnopravno obrano. n Nič se ne bojte!" ogovori naju peštanski drago man, ki je bil ujel na uho naše šepetanje. „Jaz sem Bačvanin, le z menoj!" To se naznanja častiti zbornici zategadelj, da bode • ^ • • - . po tem načelu ravnala blagovnih oznamenil za vpis s to opomojo, da bode, kadar se ne bode dovolil vpis, po- fi Hvala Bogu!'' vzdihnil sem globoko. „Prve besede, stopati, kakor veleva člen VIIL zadnji in predzadnji ki jih slišim v Carjerogradu, hrvatske so. u odstavek poučila za spisovanje znamčnih vpisnikov. 4 Sedaj se nisem prav nič bal, šel sem za drago •« jnanom v Pero. 'r (Dalj© prihodnjič.) Po tem tudi ni treba razlagati, da so za vpis spo sobne znamke, kadar obsezajo poleg „posebnih znamenj g » > imena ia firme, ki so toraj le del znamke. • « v < / r ^arodno-go^pod ari^ke ■ - . ■ • » . Trgovinska in obrtniška zbornica. ■ • ■■ C. kr. deželna vlada javila je trgovski in obrtniški • f ' t • ■ t seji trgovske in obrtniške zbornice po- ročamo • « Seji je predsedoval podpredsednik gospod Ivan • > * • k zbornici v Ljubljani: Visoko C. kr. trgovinsko ministerstvo je s pora ße r d a n na v z o č n i so bili I' nastopni gospodje zbornični • < • Oroslav Dolenec, Ivan N. Horak, Fran Hren J 11 2umom z vis. c. kr. ministerstvom notranjih reči glede Jeokoi Janko Kersnik, Anton Klein, Fran Kollman, f. vprašanja, v katero obrtno vrsto je uvrstiti obrtenskö izdelavo svedrov in kovanih dragotin, naznanilo naslednje: Pavšler, Vaso Petričič, Josip Ribič, Fran Ks. Souvan in ..i- Glede obrtenske izdelave svedrov naj še > vedno naredbe, izdane z ministerskim ukazom z dne > ' Žitniki Gospod prvomestnik izjavi, da je za sklepčnost 10. novembra 1886. št. 38.o97, po katerih spada to potrebno število ^ otvori sejo izdelovanje v vrsto surovodelnih kovačev. ter imenuje za/ overovatelja zapisnika gospoda Frana it. Obrtensko izdelovanje kovanih dragotin je del pod Kollmana in Maksa Krennerja. v ministerskem ukazu z dne 30. junija 1884. » nomeljski povišali ceno, po njih pa se vedno ravnajo Perko Josipu > vnanji mesarji.- Prej so sekali v obeh krajih po 35 do 38 kr., da je sedanja maksimalna tarifa po 38 kr. kilo in Dragar Antoniji. Predlog se sprejme. III. Gospod zbornični svetnik Vaso Petričič poroča previsoka in mesarjem zato neljuba, ker ne morejo o prošnjah za ustanove onemoglim obrtnikom kr cen več samovoljno povišavati. Občinski odbor se je pa. od 11. novembra 1889 deželna vlada je, kakor se je uže omenilo, z dopisom izjavil, da kaže glede na ceno živini znižati tarifo mesu 12 501 javila, da je visoko ^^ P^ zvišati je na 40 kr. Tudi c. kr. ob- lastvo se ni izreklo za povišanje maksimalne tarife od 38 na 40 kr. Ker so tedaj vsi, katerim morajo razmere C kr. trgovinsko ministerstvo z ukazom 1889 od 23. oktobra št. 42.259 izjavilo, da sme zbornica svojih sredstev ustanovne izplačati, katere je povodom četirideset- ^ občini Cr nomeljski dobro znane biti zoper višo ta letnice Njih eličanstva cesarja Frana Josipa usta rifo ni se na prošnjo mesarjev moči ozirati novilo. Na razpis v listih došlo je 22 prošenj. Od teh 22 zvedenčevo se ujema sklep občinskega odbora opomnjo , da je prositeljev je bilo lanskega leta dobilo ustanove 6. Ker znižati sedanjo tanfo od 38 na 36 kr. Ce pomislimo T je pa letos mnogo drugih tudi zelo potrebnih prosilo da je bila maksimalna tarifa določena z ukazom c kr V^ o —7 ----- i-w.v ^wv.^i^UAU IfLMfJXlX/^ mislil je odsek, da se mora gledati na to da ne dobe ^®^elne vlade z dne 25. junija 1890. 1., sklep občinskega isti dve leti zaporedoma ustanove, ako sebno važnih vzrokov. Odsek potrebni, ali, ako se ni prav po pritrjuje, da so vsi lanski odbora Crnomeljskega zaradi znižanja na 36 kr. pa več mesecev pozneje, je skoraj gotovo, da je občinski odbor času se ne more ozirati na vse te tančno poroča v vsaki prošnji hoče zbornica ozirati tudi na drugei ^^ ker se je v tem Gospod poročevalec ti na živina ucenila. Po tem takem je vendar ozirati se na priznava, da so skoraj predlagano žvišanje maksimalne tarife, ker je primerno prositelji tako potrebni, da zaslužijo ustanovo ali ceni, in to tembolj, ker so v prvi vrsti živinske ker je ustanov ajbolj potrebne šteje odsek je nemogoče vsem vstreči Med Antona Knobleharja kateri cene merodavne za določitev maksimalne tarife. Glede na navedene razmere predlaga odsek: Častita zbornica trpi na hrbtni sušici in je slep; bivšega 74 let starega ®® ^^^^^^ ^^ znižanje dosedanje maksimalne tarife krojača Antona Sigmunda 71 let starega čevljarja Kaj za nadrobno prodajo govejega mesa za občino Črno Pogačnika, bolnega mizarja Gregorja Kobilca 84 let ^^ "" Predlog se sprejme starega čevljarja Pavla Jazbeca Janeza Bilca 72 let starega krojača > 80 let starega rokovičarja Ljudevita Gliho o maksimalni Gospod zbornični svetnik, Janko Kersnik poroča za goveje meso v občini Tržiči. tarifi ozirom na m 76 let starega krojača Janeza Rötha svetuje gospod poporočevalec v odsekovem imenu: Slavna Občinski zastop Tržiški obrnil se je do c. kr. deželne vlade, da bi se ustanovila maksimalna tarifa za nadrobno zbornica naj podeli povodom praznovanja četiridesetletnice govejega mesa in sicer po 44 kr. kilo brez pri Njih Veličanstva cesarja Frana Josipa I. ustanovljene usta nove po 25 gld. naslednjim onemoglim obrtnikom: Knoble klade po 40 kr. s priklado. Mesarji pa prosijo, da bi se določila tarifa s 50 kr. za vsak kilo mesa ko harj > Glihi in Rothu Sigmundu, Pogačniku, Kobilci, Jazbecu Predlog se sprejme J Bilcu > IV. Gospod zbornični svetnik ) Janko Kersnik po se napravili dve tarifi, naj bi pa bila tarifa najboljšemu mesu 60 kr. in drugemu pa 44 kr. Zvedenec se je izrekel, da roča o maksimalni tarifi za goveje meso v občini Čr nomlji kr odbora Črnomeljskega deželna vlada je na predlog občinskega določila za nadrobno prodajo go se mesu I. vrste postavila tarifa 48 kr. in II. vrste 36 kr. C. kr. okrajno glavarstvo je bilo mnenja, da zdaj ni treba maksimalne tarife, ker bodo mesarji najbrž sami znižali ceno mesu, ker so tudi v Kranji to vejega mesa v tej občini maksimalno tarifo v znesku storili in je cena mesu 46 kr. To se pa ni zgodilo^ 38 kr. za kilo t Ornomeljska ii Zope to tarifo sta se pritožila mesarja prosila, da se poviša na 40 kr. Zvedenec temveč, kakor poroča županstvo v Tržiči, je cena še vedno 50 kr. Odsek je mnenja, da bi bila primerna cena pobija v pritožbi navedene razloge in pravi J da se v tem okraji ni znižalo število govedi ter je veliko boljša nego mala hrvatska, katero Črnomeljci kupujejo ali za klanje, bol redko pa za rabo; dalje omenja, da pobijajo v Črnomlji hrvatsko in domačo živino, da hodijo Črnomeljski mesarji v Karlovec le na velike semnje za meso I. vrste 46 kr. in II. pa 42 kr. in ko bi slavna vlada ne hotela dovoliti dveh tarif pa 44 kr. in tedaj tudi nasvetuje: Slavna zbornica naj se v tem zmislu izreče v svojem poročilu do visoke vlade. Predlog se sprejme (Dalje prihodnjič.) 55 Naši dopisi. ^ / deželni zbor kranjski 200 gld. in štajarski 150 gld 9 društvu tudi več posojil dalo mladine podpore.. Želeti je in drugih prijatelj da se število teh od Dobrova 12. februvarija. (Različno.) Zimo imeli smo ostro in hudo. Snežijo je pogosto, na to nastopil vekšalo, da bode društvo ložje še več korist je pa pravi sibirski mraz. Prej izredno slaba pota, potem ^^g^ storilo kakor doslej. Predsednik društvu je vele mraz, toplomer kazal je celi mesec od 10 ® do 16 R. zakrivilo je meseca decembra lanskega in januvarija tekočega leta nad 3000, večinoma opravičenih šolskih učeni naš rojak, gosp. dr. Gregorij Krek,, c. kr. vseuče-liščni profesor. Državuozborske volitve. zadnjem listu po- zamud, kar gotovo na šolski napredek ni ravno naj- ^Q^^y^ g^jo, da Karol grof Hohenwart kandidira in so ugodneje uplivalo. Takih pospeševalcev šolskega napredka ^^^^^^ ga bodo volilci kmetskih občin na Go- volili. Ker je „Slovenec" to si ne želimo nikdar več. Kar se zdravja tiče, mora se pa povoljno imenovati. Le ena sama učenka je v tem šolskem letu bila umrla. Siten kašelj renjskem v državni zbor ne e, osobito meseca decembra lanskega leta, šolske otroke, nego tudi odraščene zelo nadlegoval. Pri šoli skrbimo za koristne ptičke. Použili so te mrzle tedne uže nad cel hektoliter razne ptičje krme. Kaj zanimivo in kratRočasno je opazovati mrgolenje raznih krilatcev po drevji okoli šole. Je jih pa tudi cela truma senic, ščinkovcev, strnadev, vrabcev, brglezov in drugih. Tem pridružilo se je še nekaj kavk, poljskih vran, in šoj. Poslednje pa nismo dolgo trpeli in: mnogo ker niso pustile jih je dobilo zasluženo kazen za to, drugih ptičev v miru. Senice so pa tega menda tudi vesele, ker so tako krotke, da gredo, kamor jih kdo poklice in bučine peške kar zunaj na prostem iz gole roke pobirajo. Prav ljubeznjivo skrbe tudi ljudje po vaseh cele tukajšnje fare ob mrzlem času za male krilatce; povsod, kamor se pride, se opazi po oknih natrosene hrane malim ptičkom. Gotovo je to vse hvalevredno, in kaže usmiljeno srce do koristnih živalic. Je pa to tudi lep dokaz da. če se kdo drobnih iivalic ob času potrebe usmili, bode tem manj zapustil svojega bližnjega, kadar ga nadloga in potreba stiska. snje, in blagor jim, ki so us- Usmiljenje obrodi usmiljenje, miljenega srca, ker Boga bodo gledali Dobrovčan izjavo drugače in po našem prepričanji krivo tolmačil, ponavljamo danes, da se nam iz najzanesljivejšega vira poroča, da je . nemu odboru naznanil, da kandidira v gorenjskih kmet- i odbora pri- grof Hohenwart in nikdo drugi volil- Na podlagi sklepa volilneg skih občinah. poročal je načelnik tega, ces. svetnik Murnik, grofa Ka-rola Hohenwarta. „Slovenec" tedaj ni imel prav, ko je javil rt MurniR je jel razpošiljati kar na svojo roko na Gorenjsko pisma za grofa Hohenwarta." Nadjati se tudi 5 da bode „Slo ( t čega vrednik. kot član vo- • * i lilnega odbora dobro ve, da je ces. svetnik Murnik le to storil, Rar se je v odboru sklenilo, to tudi priznal. • • ~ Bolniška blagajuica za mojstre ljubljanskih rokodelskih zadrug je imela to nedeljo svoj drugi zbor. Po poročilu blagajnikovem je bilo občni dohodkov 1212 gld. 21 kr. in stroškov 247 gld. 87 kr., toraj je imovine 964 gld. 34 kr. Kranjskemu konec leta 1890 deželnemu odboru je društvo izreklo zahvalo za podar jenih 100 gld. gospodje mojstri novi odbor so bili izvolj Josip Rebek, ključa sni naslednji Srečko Nolli, klepar; Adolf Reich, suknar Jarnej Žitnik, čevljar Ma tija Kune, krojač Leop podkovsi klavirar. mojster Tratnik, pasar; Edvard Schlegel Gjud, brivec in Avgust Rumpel > > Umrl. Nekdanji predsednik Leykam-Vevške delniške družbe Jakop Dunaji. pi. Syz je umrl 15. t. m. na k Iz I(jub\jane. — Podpiralna zaloga slovenskih vseučeliščnikov v (Jradci razpošilja deseto poročilo o svojem delovanji in stanji. Ker je to društvo jako važno in vsled podpor. Novičar iz domačih in tujih dežel. Dunaja Socijalno demokratična stranka na katere deli slovenskim vseučeliščnikom, Dunaji je v petek zvečer in v soboto zjutraj tako rekoč 100.000 volilnih oklicev. tudi zelo koristno, dolžnost je, da se ga prijatelji slo- razmetala po vsem mestu venske mladine spominjajo in tudi s tem, da pošiljajo Skoraj v vsaki hiši so ležali oklici po stopnicah, oknih J marljivemu odboru društva doneske v denarji pod Iz poročila posnamemo, da imetje glavnica pirajo. 7200 gld. v pismih denarne vrednosti in 300 goldinarjev v gotovini hodnikih in pred vrati. Zjutraj so jih metali kar ku poma v tovarne in delalnice. Volilni oklic zahteva od države učila in hrano za vse šolarje, brezplačen pouk Čistih dohodkov z obrestmi vred je bilo po vseh srednjih in velikih šolah, brezplačno pravo zadnje leto 1038 gld. 13 kr. in z ostalo gotovino prej šnjega leta 444 gld. 91 kr. znašali so dohodki 1483 gld kr. Podpiranih je s Štajerskeg bilo 12 slovenskih vseučeliščnikov sodstvo v vseh rečeh in po vseh stopnjah, po manj ur dela i. t. d. Iz Rima. — Novo ministerstvo je obljubilo skr m to 3 s Kranjskega in 1 s Primor do skega. Dalo se je tem 573 gld. Ker se je 300 gld dalo glavnici in so drugi troški znašali 25 gld. 66 kr beti za mir in z vsemi močmi delati na to, da se zbolj- Bavilo se ne bode gospodar- šajo finance in utrdi državni kreait. z novimi zakonskimi predlogami, ampak z ostalo je v gotovini 584 gld. 38 kr Društvu dovolil skimi preOsnovami, da se čim prej popravi slabo denarno 5G stanje. Gledalo bode tudi da 86 ohra troj državna odložiti voditeljstva in zato je pretrgal pogajanje zveza, ki je najtrdnejša podloga in zaslomba evropskemu Irska poslanca O'Brien in Dillon pa sta priobčil raz miru glas, da so se potrebni dogovori za irsko stvar izpridili Petrograd. — Nadvojvoda Frane Ferdinand Je bil vsled strasti dogovornikov in brezkoristnih prepirov o jako prisrčno vsprejet v Petrogradu. Car sam z velikimi ..„formalnih rečeh. Ona dva nečeta več udeleževati se knezi ga je pričakoval na kolodvoru. Ko je dospel vlak, domačega prepira. Oba sta uže s Francoskega odpotovala zasvirala je godba avstrijsko himno, car pa je hitel domov na Angleško ter nastopila kazen nadvojvodi naproti. Kakor poročajo ruski listi, naprav Ijal je vojvoda od dne do dne bolj simpatičen vtis na ruskem dvoru in med občinstvom. Izkazovali so mu pa Iz Brazilije Iz Porto Alegre v Braziliji se tudi najv.eče časti m prirejali najsijajnejše veselice. Pri Njemu na čast so bile tudi velike vojaške parade, dveh je car ukazal, naznaniti nadvojvodi raport. Minuli petek zvečer je odpotoval s posebnim dvornim vlakom v Moskvo. Na kolodvor so ga spremili car in vsi veliki knezi. V Moskvo se je pripeljal 7 soboto opoludne. Tukaj stanuje kot carskega dvora gost v carjevičevih sobah na Kremlji. Iz Moskve se popelje v Pešto, kier bode to soboto dvorni obed. Iz Prage To nedeljo se je zbralo okoli 400 zaupnih mož staročeške stranke. Prišel je tudi knez Karol Schwarzenberg. Dr. Kieger, ki je bil srčno pozdravljen, govoril je najprej o potrebni složnosti sta-ročeške stranke, potem pa prečita! volilni oklic, ki ga je on spisal. V njem pravi, da je dosedanja staročeška politika opirala se na pravo in politično razsodnost, poudarja, da spravni dogovori spadajo v deželni zbor, a ne v področje državnega zbora, ter svari narod, naj ne hodi na nevarna pota. Češkemu narodu je neogibno potrebno, da si izvoli poslance, ki se bodo lahko z drugimi združili. Profesor dr. Randa je ostro govoril zoper radikalizem Mladočehov in izjavil, da je edino poroča, da so načelniki v okraji Kaksias v državi Rio Grande do Sul pobili tamošnje brazilijske uradnike, ker jim niso preskrbeli obljubljene zemlje niti zadosti veža. Naselniki so z večine Nemci, ki so uže več me-secev zastonj čakali, da jim izpolnijo obljube. Takisto 80 nemiri v državi Sao Paulo, kjer tudi večina nasel-nikov Italijanov in Nemcev ne more dobiti dela. Dvajsetere dežele Brazilijske se bodo po novi ustavi imenovale „Združene države Brazilijske**. Nova ustava je po vnajnosti podobna severnoameriški. Vrhovna oblast je izročena predsedniku, senatu in zbornici poslancev. Sleharna dosedanja dežela bode v bo--doče država in bode pošiljala po zbornico pa za vsakih 70.000 prebivalcev po enega poslanca. tri ude v senat, v Iz Afrike. Pred nekoliko tedni so se spopri jeli vojaki iz države Kongo z arabskimi sužnjelovci» Enemu častnika s sedmimi belimi možmi in 200 črnimi se je posrečilo, da so prepodili 7000 Arabcev. 30 Arabcev je bilo mrtvih, 60 pa ranjenih, okoli 1000 črncev, ki so bili odmenjeni za sužnje, bilo je srečno rešenih. Iz Amerike. Predsednik združenih držav v Ameriki je rekel indijanskim glavarjem, ki so prišli ^----—--* ^ v-r W vu vr T AAA J M J^ VV^^AAAVr v v ^ v — pravo stališče, ako se Čehi približajo vsem zmernim njemu, da so premalo močni za vojsko z združenimi elementom državnega zbora. Grof Harrach je rekel, da državami. Učili naj bi svoje otroke ne za vojake, am- politika staročeška jedina more združiti vse stanove ^a državljane. Ako jim agenti ali beli naselniki češke, ter se potezal za spravo z Nemci. Kanonik Bo- s^ore kako krivico, pritožijo naj se v Washington. In rovy je izjavil, da češka katoliška stranka se ne bode dijanci ne smejo zahtevati od vlade, da bi jih vedna nikdar ločila od Staročeliov ) dokler jim bode Rieger načelnik. Rieger-jev volilni oklic je bil naposled so glasno vsprejet. Pariz samostanu -Velika kartavza na oskrbovala. Vsak belec dela, da si služi živeža, in oni naj se uče, vsako leto nekaj več za svoj život storiti. Pretekli teden je v Nebraski in južni Dakoti razsajal strašanski snežen vihar. Šest vlakov je zametlo Novi Mehiki r Francoskem je nedavno umrl baron Nikolaj, ki se je popotnikom so morali poslati živeža, bil pred dvajsetimi leti umaknil posvetnemu življenju. ^^^ ^^e v snegu. Poginilo je veliko živine in ovac. Prej je bil kril ni adjutant ruskega carja Nikolaj m z Kaira v Egiptu. apnenem skalovji li- namestnik v Kavkazu. Bojeval se je proti Šam zmagal Hudo 1 in ga bijskega gorovja od Teb proti zapadu so našli grobišče ranjen je prišel na Francosko, da se je velikih duhovnikov. Grobišče je 25 metrov pod površino tukaj zdravi 1. Tist čas sta se spoznala s pokojnim Du- Razkrili so uže 240 rakev ali sarkofagov, izmed katerih panloupom, ki je toliko vplival katoliški veri. Iz Odese. nanj > da je prestopil je najstarejši od leta 2500 pred Kristovim rojstvom grobišči so tudi dobili 100 papirovih knjig nekaj je zapadel do Na južnem Ruskem in v Turkestanu velikih kipov Tebanske božje trojice, imenovane Oziris,, čevljev visok sneg. Po železnicah v Izis in Neftis in jaRo veliko kipcev in votivnih tablic,. Azovskem okraji ga ogreba uže teden dni 100.000 mož ^se dobro ohranjeno. s 5000 vozmi. Angleškega. Parnel je pisal 0'Brienu, da ne more, ker nikakor niso irskega naroda koristi zagotov- Po severnem Kitajskem je vsled velikih po- poginilo veliko tisoč ljudi. Razrušilo se je tudi vodni mnogo cerkev, hiš in mostov. Odgovorni urednik Gustav Pire. Tisk in založba : Blasnikovi nasledniki.