Leto XXXVI Št. 41 Murska Sobota 16. okt. 1986 Cena 120 din
NASLOV
VREME NAKLONJENO TRGAČEM
V radgonsko-kapelskih goricah je letos pridelek grozdja štirikrat večji kot v preteklem letu, ko so zaradi zimske pozebe pridelali le tretjino običajnega pridelka. Na 250 hektarjih goric Kmetijskega kombinata Radgona bodo letos potrgali 1,7 milijona kilogramov grozdja v lastnih vinogradih, od kooperantov pa ga bodo kupili še od sto do sto petdeset tisoč kilogramov. Čeprav je pridelek veliko boljši, kot leto prej, je le povprečen zaradi zimskih pozeb in slabega opraše-vanja.v deževnem juniju. Po ocenah so pridelali okoli 90 odstotkov načrtovanih količin, oziroma med 7.000 in 7.500 kilogramov na hektar. Največ grozdja je namenjeno janževcu, ki ga bodo ustekleničili 1,2 milijona litrov; mošt bodo šolali za peneča, pol-peneča se vina in buteljke vrhunskih vin s tramincem.
Sladkorne stopnje pri grozdju, ki so ga že obrali, so nadpovprečno visoke. Grozdje ranine je vsebovalo od 17 do 20 odstotkov sladkorja, beli burgundec od 16 do 18, rizvanec od 16 do 17, muškatni silvanec 17, renski rizling pa med 16 do 17 odstotki sladkorja, Pri laškem rizlingu in šiponu, ki ga še niso potrgali, pričakujejo, da bo odstotek sladkorja nižji. S trgatvijo, pri kateri ob redno zaposlenih sodeluje še 50 obiralcev iz Srbije, ki trgajo grozdje od jutra do mraka, bodo predvidoma končali v soboto, 11. novembra.
Na 177 hektarjih tačas rodnih vinogradov Vinogradniškega gospodarstva Kapela bodo po besedah inž. Dušana Zamude natrgali 1,2 milijona kilogramov grozdja, od kooperantov, ki večino pridelka stisnejo in uskladiščijo v sodih domačih kleti, pa ga bodo dokupili okoli 150.000
ZNANSTVENO O AVGUSTU PAVLU
Znanstvenega simpozija v počastitev 100. obletnice rojstva dr. Avgusta Pavla v domu kulture in mladine v Szombatheiyu na sosednjem Madžarskem, kjer je živel, so se udeležili tudi vabljeni gostje iz Slovenije: poleg družbenopolitičnih delavcev književniki in prevajalci, predvsem pa poznavalci Pavlovega dela.
Predsedujoči na spominski seji prvega dne, podpredsednik žfleznožupanijskega sveta Lazslo Szabo, je po uvodnem nagovoru prebral tudi vljudnostni telegram predsednika slovenskega komiteja za kulturo Vladimira Kavčiča z željami za uspešno delo. Te so bile upravičene, saj so se organizatorji potrudili, škoda le, da je bil v slovenščino preveden le govor Stojana Vujčiča, ki je prisotne pozdravil v imenu Društva madžarskih pisateljev, sicer pa simultanega prevoda ni bilo. Več o simpoziju na strani 5. B. Bavčar.
kilogramov. Doslej so pobrali največ rizvanca, katerega pridelek je nadpovprečen, saj so ga natrgali med 8.000 in 9.000 kilogramov na hektar.
Od poznih sort trgajo še souvi-
Klopotec v naših goricah odzvanja svojo poslednjo pesem. Še nekaj lepih dni in letošnji pridelek grozdja bo pospravljen. Iz sladkega grozdja bomo letos naprešali dobro vino, pravijo strokovnjaki, letošnji vinski letnik pa bo eden kakovostnejših. Fotoarhiv Vestnika.
gnon in traminec, z deli bodo končali do sobote. Rizvanec vsebuje med 16 in 17, beli pinot pa od 18 do 18,5 odstotka sladkorja. Slednjega trgajo na 47 hektarjih. Tačas trgajo še pozne sorte: renski, laški rizling in šipon.
Tudi v ljutomerskih goricah, kjer so pozne sorte grozdja začeli trgati konec minulega tedna, poteka trgatev brez zastojev. Čeprav so pridelki na nekaterih območjih izredno dobri, saj se gibljejo tudi med 8 in 10 tonami na hektar, pa vseh sodov v ljutomerski kleti ne bodo napolnili. Lanska zimska pozeba je uničila dobršen del vinogradov, na severovzhodnem koncu ljutomerskih goric pa je letos 40 odstotkov pridelka pobrala še toča.
Nekoliko pod pričakovanji se giblje tudi sladkorna stopnja, saj so v poznih sortah grozdja namerili le od 15 do 17 odstotkov sladkorja, te sorte pa v ljutomerskih goricah tudi prevladujejo. Kar polovico je laškega rizlinga, ki bo letos dal 70 odstotkov celotnega pridelka, dobršen del vina iz tega grozdja pa bodo tudi letos izvozili, predvsem na angleško tržišče, kjer si je ljutomerski laški rizling že utrdil ugled.
Zaradi lepega vremena torej trgatev teče brez zastojev, družbenemu sektorju pa so priskočile na pomoč tudi nekatere šole. Če se bo lepo vreme, nadaljevalo, pravijo, da bodo s trgatvijo končali do konca prihodnjega tedna, nekoliko prej pa bodo grozdje potrgali zasebni vinogradniki.
V ljutomerski kleti, kjer odkupujejo grozdje tudi od kooperantov, so se na odkup dobro pripravili in tako med letošnjo trgatvijo pridelovalcem ni bilo treba dalj časa čakati na prodajo grozdja. Od lendavskih vinogradnikov, ki so s trgatvijo že končali, so ga letos odkupili 450 ton, v ljutomersko klet pa so spravili tudi 100 ton lendavskega grozdja, ki ga je pridelal družbeni sektor.
B. Hegeduš L. Kovač
Z uresničitvijo planskih ciljev do boljših rezultatov
Občani občine M. Sobota praznujemo v tem tednu svoj občinski praznik. Ob takih priložnostih se običajno ozremo po doseženih rezultatih in usmerimo svoj pogled v prihodnost.
Gospodarske razmere nekega družbenoekonomskega prostora moramo vedno ocenjevati iz raznih raznih kotov. V zadnjem času smo mogoče v preveliki meri dali poudarek o cenjevanju uspešnosti na osnovi nekaj ekonomskih kategorij in na njih temelječih indeksov. Taka metoda ugotavljanja uspešnosti pa v današnjih razmerah izredno visoke inflacije in močne družbene intervencije na posameznih področjih večkrat ne prikaže dejanskih naporov in doseženih učinkov v posameznih okoljih.
V letošnjem prvem polletju smo dosegli rast celotnega prihodka za 77, porabljenih sredstev za 68, dohodka s stopnjo za 129 in akumulacije s stopnjo za 121 odstotkov. Na osnovi teh podatkov bo vsak gospodarstvenik ocenil naše rezultate kot ugodne, saj je razvidno, da je gospodarstvo občine uspelo povečati dohodek z relativno ugodno stopnjo rasti, ki je tudi nad slovenskim povprečjem. Povečana gospodarnost je dosežena na račun počasnejše rasti porabljenih sredstev za 9 indeksnih točk, česar nismo dosegli že vrsto let.
Teh podatkov in ugotovitev na njihovi osnovi pa ne smemo sprejemati, ne da bi pogledali tudi v njihovo ozadje. Menim namreč, da sta na tako izkazane rezultate imeli vpliv predvsem dve zadevi, ki pa s kakovostnimi premiki v gospodarjenju nista preveč povezani. Gre za to, da smo v letošnjem letu zopet omogočili spremembe v obračunskem sistemu in da smo s sprejemom interventnih predpisov pri delitvi dohodka ozde spodbudili, da so polletni obračun opravili tako, kot to običajno storijo pri letnem. Ti predpisi namreč zahtevajo usklajenost rasti OD z stopnjo rasti dohodka tudi med letom, kar pomeni, da so ozdi popraskali vse možne rezerve s ciljem: izkazati čim boljši poslovni rezultat in tako pokriti v letošnjem prvem polletju pospešeno stopnjo rasti osebnih dohodkov.
Izkazana visoka stopnja rasti dohodka ima svoje posledice v raznih oblikah porabe. Pri delitvi dohodka se seveda z rastjo osebnih dohodkov in skupno porabo zelo tesno držimo dosežene stopnje rasti dohodka. Pri tem pa moramo ugotoviti, da smo za razliko od republike v naši občini na splošno uspeli pokriti rast osebnih dohodkov z rastjo dohodka.
Sistem financiranja skupne in deloma tudi splošne porabe je tako naravnan, da je gibanje prilivov v teh dejavnostih v neposredni odvisnosti od dinamike osebnih dohodkov v gospodarstvu. Ob tem smo v letošnjem letu razširili tudi obseg pravic v posameznih dejavnostih, kar je vse skupaj vplivalo na hitrejšo rast prilivov in porabljenih sredstev v teh dejavnostih.
Kljub ugodni ekonomičnosti poslovanja gospodarstva občine pa akumulacija kot posledica opisanih dogajanj ne izkazuje tako ugodnih rezultatov, saj njen delež v dohodku nazaduje. To pa ob že sicer šibki reprodukcijski sposobnosti našega gospodarstva vzbuja skrb. Če temu dodamo še izgube, ki so letos porasle za 170 odstotkov in v masi predstavljajo tretjino ustvarjene akumulacije, je ta zaskrbljenost še toliko bolj potrebna.
V prid ugotovitvam, da z doseženimi rezultati ne moremo biti zadovoljni, govorijo tudi gibanja v industriji, kmetijstvu ter pri vključevanju v mednarodno menjavo.
To kaže, da v našem razvoju ne dosegamo osnovnih vsebinskih usmeritev iz veljavnih planov pri razvoju novih, tehnološko zahtevnih in dohodkovno zanimivih proizvodenj ter preusmeritvi obstoječih, ki ne ustrezajo doseženemu tehnološkemu razvoju, ter pri kadrovski politiki.
Uresničevanje teh strateških planskih usmeritev je vitalnega pomena ne samo za naš hitrejši razvoj, ampak predvsem za razvoj, ki bo imel zdrave temelje, ki bodo sposobni prenesti vedno nove obremenitve. Te obremenitve izhajajo iz naših potreb po zmanjševanju zaostanka pri razvitosti v družbenem standardu, infrastrukturi in ne nazadnje tudi pri osebnih dohodkih in v tem posledično osebnem standardu naših ljudi. Vzdrževanje obstoječe strukture ustvarjalcev nove vrednosti seveda teh povečanih obremenitev iz planskih ciljev brez ustvaritve zastavljenih ciljev tudi pri ustvarjanju dohodka ne bo šlo brez dodatnih negativnih posledic za akumulacijo.
Prikazana gibanja družbenoekonomskih procesov nam jasno nakazujejo smeri, v katere moramo usmeriti vse ustvarjalne sile, ki pa jih tudi nimamo tako malo, kot to včasih prikazujemo. Te potenciale je potrebno aktivirati v vsakem okolju družbenoekonomskega procesa in po potrebi tudi organizirano združevati v večjih in zahtevnejših projektih. To mora biti naloga vsakega kolektiva, njihovih vodstev in vsakega od nas posebej.
Ob prazniku občine čestitam vsem občanom in delovnim kolektivom z željo, da strnemo vse razpoložljive sile za uresničitev zastavljenih ciljev, saj je to edina trdna pot za lepšo prihodnost.
Janez ŠTOTL, predsednik IS SO M. Sobota
— SINDIKAT O POMURSKIH PREKINITVAH DELA?-
»BELE« STAVKE, »SIVA« EKONOMIJA
Na eni od prihodnjih sej medobčinskega sindikalnega sveta Pomurja naj bi razpravljali o letošnjih izsiljenih sestankih in prekinitvah dela v nekaterih pomurskih podjetjih in ustanovah. Odločitev je samo logična posledica čedalje večjega števila konfliktnih pojavov ne le v širši družbeni skupnosti, ampak tudi na lokalni in regionalni ravni. Naša pokrajina v tem pogledu ni izjema, kaže pa, da prav tako ni pravilo. Je v bistvu nekaj vmesnega; že zavoljo socialne in zaposlitvene sestave tukajšnjega gospodarstva.
Skromen je odstotek tako imenovanega klasičnega delavstva (proletariata), ki se preživlja zgolj s tistim, kar dobi 1. ali 15. v mesecu, malo pa je tudi znanstvene, strokovne inteligence, ki bi shajala zgolj z mesečno plačo. Takorekoč oboji imajo možnost, da se pečajo s postranskim pridobivanjem virov za preživetje ali višji standard, znanim kot »siva« ekonomija. Še bolj verjetno pa je, da sodijo v kategorijo polpro-letarcev, ki so glede na značilen agrarni sestav prebivalstva in območja — v točasnih kriznih razmerah pa še tem bolj — spoznana nujnost. Donedavna smo jih sicer uvrščali med »nujno zlo« ali v najboljšem primeru med blažilce socialnih nemirov, toda kot opozarjajo sociologi in ekonomisti, bo treba na to kategorijo in ta vidik preživetja resneje in odgovor
neje računati. Pa ne samo preživetja, marveč dolgoročnega razvoja. Pri tem se tokrat ni mogoče spuščati na sila občutljivo, zapleteno področje razslojevanja ter socialne diferenciacije prebivalstva, kar tudi ali zlasti pogojuje konfliktne pojave v podjetjih in ustanovah. Radi bi se bolj zadržali pri tipičnih protestnih ustavitvah dela, do katerih pripelje mezdna miselnost delavcev ali kršitev samoupravnih pravic. Tako vsaj se je na zadnji seji opredelilo predsedstvo Centralnega komiteja slovenskih komunistov s pripombo, da ni posredi le industrijski, temveč razredni konflikt.
Da bi obstajali statistični ali celo analitični pokazatelji o pomurskih štrajkih, ni znano, saj tudi v letu 1984, ko je bilo, najbolj vroče, ni bilo mogoče dobiti zanesljivih podatkov. Po
dobno velja za lansko in letošnjo bilanco, zato upamo, da bodo na eni od prihodnjih sej medobčinskega sindikalnega sveta Pomurja postregli vsaj s približnimi številkami, analizami in ukrepi. Nekaj konfliktnih pojavov smo v zadnjih dveh, treh mesecih imeli v nekaj podjetjih, toda do podrobnosti se bo treba še dokopati. Kot zapisano, se bo z njimi zdaj končano spopadel sindikat, pri čemer najbrž ne bi smeli zaobiti posameznih ali skupinskih specifičnih oblik in načinov protestov delavstva, znanih kot »beli« štrajki. Gre za vse vrste množičnih odsotnosti z dela, od številnejših boleznin do izrednih dopustov, slabega dela (zabušavanja) in kraje materiala. Če se tovrstne odsotnosti z dela pri nas pomnožijo pomladi in jeseni, ne preseneča, kajti omenili smo že, da smo tipično kmetijska pokrajina. In prej ko nas kdo med vami prišteje med zaviralce setvenih in žetvenih prizadevanj, naj sklenemo z mislijo, da so izsiljeni sestanki in prekinitve dela sicer nezaže-Ijene, toda stvarnost, pred katero si je nesmiselno zatiskati °č>-	Branko Žunec
ZASEDANJE ZBOROV SO MURSKA SOBOTA
Rezultati gospodarjenja napihnjeni?
Kljub temu, da so na skupnem zasedanju zborov skupščine občine v Murski Soboti s precejšnjo zamudo obravnavali polletne rezultate gospodarjenja, se je razvnela živahna razprava, v kateri so delegati opozarjali zlasti na odstopanja od občinskih resolucijskih ciljev. Na ta problem je opozoril tudi ing. Stanko Juršič iz Zavoda za ekonomiko in urbanizem. Izrazil je zaskrbljenost, da bodo kazalci poslovanja v drugem polletju letošnjega leta še slabši. Pri tem je izhajal iz podatka, po katerem so v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta porabljena sredstva nižja za 4 odstotke, kar je po njegovem mnenju odraz cen, ne pa produktivnosti in varčevanja s surovinami v združenem delu. Nelogičen pa se mu je zdel tudi statistični podatek, ki kaže, da je industrijska proizvodnja porasla za 2,7 odstotka, zaposlovanje pa za 1,6 odstotka. Marsikdo se je v svoji razpravi obregnil ob visoko stopnjo zaposlovanja v družbenih dejavnostih, kar pa je treba pripisati znatnemu povečanju števila novih delavcev v Moravskih toplicah.
Dokaj kritičen je bil tudi delegat soboške Mesne industrije Igor Klinar, kije menil, da so rezultati gospodarjenja napihnjeni in preoptimistični. Se vedno namreč živimo v iluziji, da dobro gospodarimo, pri čemer je treba teorijo o preživetju oziroma zadovoljstvu s sivim povprečjem odpraviti. Božo Kuharič, delegat družbenopolitičnega Zbora, pa se je vprašal, ali v našem gospodarstvu nismo sposobni več prodati oziroma po višjih cenah. Z »manevriranjem« porabljenih materialov smo dosegli akumulacijo, s katero so nekateri zadovoljni. In ta znaša zunaj tekstilne panoge 2 do 2,5 odstotka. Predvsem pa je pomembno, da realno načrtujemo proizvodnjo in izvoz dvignemo na kakovostnejšo raven.
V nadaljevanju skupnega zase
danja se je po nepotrebnem zavlekla razprava o uresničevanju programov samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti, predvsem pa o predlogu sprememb bilance sredstev za leto 1986 glede na dejanska gospodarska gibanja. Delegati so na koncu vendarle sprejeli spremenjene prispevne stopnje za meseca november in december. Iz bruto osebnih dohodkov se bo omenjena stopnja povečala za 1,20 odstotka, iz dohodka pa za 3,42 odstotka.
Kot je bilo pričakovati, se je precej delegatov oglasilo glede problematike usmerjenega izobraževanja in možnosti zaposlovanja mladih v soboški občini, ker to predstavlja dokaj pereč problem. Iz obsežne razprave ve
lja izpostaviti nekaj najbolj značilnih poudarkov. Delegat DPZ Rudi Cipot je poudaril, da dobro zapisani sklepi; o katerih že dve leti intenzivno razpravljajo v forumih in družbenopolitičnih organizacijah. ne bodo zaživeli, če jih delegati iz združenega dela ne bodo prenesli v lastna okolja. Pri tem čakajo pomembne naloge tudi družbenopolitično skupnost, zavode, institucije in delegacije v vzgojnoizobraževalnih' organizacijah. Največ optimizma pa vliva mlada generacija, ki je najpomembnejše bogastvo. Profesor Vlado Sagadin s srednješolskega centra je menil, da je prva naloga, kako bi do konca leta zaključili javno razpravo o vseh spremembah v usmerjenem izobraževanju in uvedbi tehniških poklicev v srednje usmerjeno izobraževanje. Predvsem pa je treba spremeniti odnos do tretje in četrte zahtevnostne stopnje in uveljaviti kakovost učno-vzgoj-nega procesa. Spregovoril je tudi ravnatelj Srednje družboslovne in ekonomske šole Štefan Har-kai, ki je opozoril na precej posplošeno oceno o rezultatih usmerjenega izobraževanja, kajti ne analiziramo vseh njegovih sestavin. V zasnovi prenove programov naj bi ohranili vse dobro in odpravili vse slabo, kar ne prispeva h kakovosti pouka.
Milan Jerše
aktualno doma in po svetu
Dva dogodka sta pretekle dni pritegnila pozornost svetovne javnosti: srečanje Reagana in Gorbačova v islandskem Revkjaviku ter katastrofalni potres, ki je hudo prizadel predvsem dve revni predmestji San Salvadorja. V senci teh dogodkov se je britanska kraljica Elizabeta II. odpravila na enotedenski obisk na Kitajsko, kjer so ji prvo dobrodošlico v Pekingu zaželeli kitajski mornarji (na posnetku). Dogodek je že to,' da je prvič v zgodovini kakšen britanski monarh stopil na kitajska tla.
Stavke so lahko samoupravno dejanje
V zadnjih mesecih smo lahko prebrali več sestavkov o potrebnosti uzakonjenja pravice do stavke, oziroma do prekinitev dela. Odmev je segel tudi prek meje, kjer so zapisali da stavke v Jugoslaviji niso uzakonjene niti prepovedane. O tem družbenem pojavu nismo zapisali ničesar niti v ustavo niti v zakon o združenem delu, kot da se v socializmu nekaj takega ne more zgoditi.
Dolga leta so dokazovali, da je stavka v socializmu nesmisel, saj stavka delavec proti sebi. Ker pa je do stavk s Sloveniji vendar prihajalo, in to približno kakih sto na leto, so dokazovali, da bi se stavkujoči morali oprijeti zakonitih oblik izražanja nezadovoljstva, kot so sindikalni sestanki, zbori delavcev ali razširjene seje delavskih svetov. Sedaj je v Sloveniji prevladalo mnenje, da so stavke lahko tudi samoupravno dejanje.
To spremenijanje stališč ni izraz slabosti, nasprotno, je izraz demokratizacije družbenih odno: sov, predvsem pa spodbuda sa-moupravljalcem, da se prebudijo iz pasivnosti v prizadevno urejevanje svojih problemov. Oživitev samoupravljanja bo samo po sebi navrglo ustrezno reševanje nakopičenih konfliktov brez stavk.
Za razliko od realnega socializma, kjer obstoja družbenih protislovij sploh ne priznavajo, smo v Jugoslaviji prerasli stalinsko dogmo o enotnosti in monolitnosti družbe. Protislovja v družbi jemljemo kot gonilno silo, ki naj bi spodbujala odpravljanje dogmatskih in konservativnih pogledov. Toda, teorija je eno, praksa pa nekaj drugega. Poglejmo si največje jugoslovansko družbeno protislovje — samoupravo in njeno nasprotje — etatizem, torej sistem, v katerem država upravlja z gospodarstvom, ne pa samoupravljalci. Etatizem pa ni samo v prestolnici države, da uporabimo ta stari izraz, temveč od vseh občinskih središč naprej. Administrativni ukrepi so tipičen primer etatizma. Na ta način je samouprava vedno bolj izgubljala svojo veljavo, in ko govorimo o nerazvitih samoupravnih odnosih, ne bo odveč vprašanje, zakaj so nerazviti.
Morda bi bilo pravilneje reči, da so samoupravne pravice okrnjene prav zaradi razraščanja etatizma, administrativnega urejevanja gospodarskih razmer, odločanja mimo samouprave in
podobno. Skratka, protislovje med samoupravo in državo ni odpravljeno in ko se v posameznih tovarnah nakopičijo protislovja, se odločijo za protest v obliki prekinitev dela, oziroma z izsiljenimi sestanki. Povod za negodovanje so navadno osebni dohodki, in to ne zaradi manjših dohodkov nasploh, temveč naj-češče zaradi neustreznih razmerij, slabega informiranja pri spremembah pravilnikov, ali pa zaradi nepremišljenega dvigovanja prejemkov vodilnim ljudem v tovarni. Prejemki povzročajo nemir, ker so ljudje enako plačani za slabo in dobro delo. Pri osebnih dohodkih je potreben red; potem bo povodov za stavke vedno manj.
O NAŠI ZAVESTI
Poleg narodne moramo razvijati tudi tako jugoslovansko zavest, da bo Slovenec ponosen zaradi dosežkov srbskega naroda in da se bo Makedonec veselil napredka Slovenije itn., da ne naštevam drugih. Vsi naši jeziki in kulture morajo biti jirit srcti Slehernemu Jugoslovanu, ne glede na njegovo narodno pripadnost. To je namreč pravo jugoslovanstvo, etično, humano, razredno -načelo sodelovanja med narodi, njihovega povezovanja in približevanja. V takšni Jugoslaviji bodo vselej gonilne sile skupnega napredka, je na nedavni seji CK ZKJ dejal član predsedstva CK ZKJ, Franc Šetinc.
Težki časi za farmarje
V času, ko trpi lakoto v svetu najmanj 400 milijonov ljudi, v ZDA opuščajo farme. Od leta 1981 je prenehalo obdelovati kmetijske površine kar 220.000 ameriških farmarjev, ki so si morali poiskati zaslužek drugod, ker za svoje žito niso dobili plačila, s katerim bi pokrili proizvodne stroške, medtem ko je večina bank terjala vračilo svojih Sil. Reaganova vlada je na-občutno zmanjšala podporo ameriškim pridelovalcem hrane, katerih farme so nato banke prodale na dražbi. Poleg tega pa je napovedalo stečaj tudi precej manjših bank, ki niso mogle dobiti svojega denarja od obubožanih farmarjev, ki so se morali sprijazniti z usodo. Vsekakor je to eno velikih nasprotij ameriškega načina življenja, ki je to pot terjal eksistenco nad 200.000 Kmetovalcev, ki so pridelali ogromne količine žita za Združene države ter za izvoz.
Leta 1980 je ameriški kmetijski izvoz dosegel največjo vrednost v zgodovini, in sicer 44 milijard dolarjev, kar je bila takrat tretjina vsega iztržka farmarjev in kar petina ameriškega izvoza.
Američani so izvoz žita večkrat povezovali tudi s političnim pritisKom na posemezne dežele, ki si niso mogle same zagotoviti dovolj hrane in so bile odvisne od ameriške pomoči. Danes pa se je precej teh držav v pridelovanju hrane postavilo na lastne noge (izjema je več afriških držav, ki se vedno uvažajo velike količine hrane) in ameriški kmetijski izvoz se je zmanjšal za 30 odstotkov v primerjavi z letom 1981 ter dosegel vrednost 26,6 milijarde dolarjev, kar je le 15 % vsega ameriškega izvoza.
V letošnjem drugem četrtletju pa se je dogodilo prvič v ameriški zunanji trgovini, da je vrednost kmetijskega uvoza presegla vrednost izvoza. Tudi to je prispevalo k primanjkljaju v ameriški trgovinski bilanci, ki naj bi po ocenah ameriških gospodarstvenikov dosegel letos skupaj
kar 170 milijard dolarjev. Vsekakor pa je najbolj nerazumljivo to, da se je nekoč cvetoči kmetijski pas (Farm Belt) spremenil v širne površine neobdelane zemlje, kjer skladiščijo velike količine neprodane pšenice.
Kljub zakonu o tržni usmerjenosti, ki je začel veljati decembra lani, Američani niso uspeli izboljšati stanja v kmetijskem izvozu, kajti številne države so uspele same zagotoviti dovolj žita (celo Saudska Arabija in Indija ter Kitajska), tiste pa, ki ga nimajo dovolj, so brez sredstev za plačilo.
Vsi izvozniki pšenice danes znižujejo cene: tako jih je Kanada znižala za 19 odstotkov, Argentina za 5 do 20 odstotkov (z odpravo izvoznih taks), Američani pa tudi, saj stane danes bušel pšenice (27 kg) le 2,52 dolarja, pred letom dni pa je bila cena nekaj nad 3 dolarje.
Do teh presežkov žitaric, ki jih danes ponujajo na svetovnem trgu, je prišlo predvsem zaradi skokovitega povečanja pridelka žitaric na Kitajskem (za 60 odstotkov) od leta 1980, tako da bodo Kitajci letos izvozili sosednjim Japoncem kar 3,5 milijona ton koruze (na račun zmanjsane-fa izvoza ZDA za 7 odst., na 0,6 milijona ton).
Ameriški delež žitaric v svetovnem izvozu se je znižal od 59 odst, v letu 1981 na zgolj 41 odst, lani, kar je sicer še vedno velik zalogaj za ameriško kmetijstvo, ki mu je Reaganova administracija kljub večkratnemu zmanjšanju podpore letos namenila milijardo dolarjev za kompenzacijo razlik v ceni na svetovnem trgu.
Vsekakor se ameriškim farmarjem ne piše najbolje, vendar pa bodo tudi Američani morali v prihodnje živeti od kruha, tako da bo prav gotovo določeno število farmarjev ohranilo svoja posestva in pridelovalo osnovna živila za 235 milijonov Američa-jiov ter za nekatere lačne narode v svetu. Zato tudi ne bodo smeli prepustiti eroziji stotisočev hektarov obdelovalne zemlje, ki je danes ogrožena.
Zato danes Washington ponovno podpira farmarje, sicer v drugačni obliki. Tako naj bi pocenili umetna gnojila in goriva za traktorje, pa tudi razne pesticide, ki jih kmetje uporabljajo. Računajo, da bo vlada tako primaknila k dohodku farmarjev v prihodnjih petih letih nad 100 milijard dolarjev. Kljub temu so ameriški farmarji letos posejali za 12 odst, manj pšenice, koruze in soje, ker so zaloge v državi še vedno velikanske.
(po GV)
globus
HAVANA — Salvadorsko glavno mesto San Salvador je prizadejal katastrofalen potres jakosti 7,5 stopnje po Richterjevi lestvici. Po prvih podatkih je mrtvih okoli 4 tisoč ljudi.
MUNCHEN - Na volitvah v bavarski deželni pa.lament je ponovno dobila največ glasov Straussova krščanska socialna unija, vendar ne toliko kot leta 1982.
ŽENEVA — Po najnovejših podatkih mednarodne organizacije za delo se inflacija v svetu zmanjšuje, z izjemo Latinske Amerike, kjer je bila lani v Boliviji rekordna in je znašala 8175,45 odstotka.
PEKING — Kitajska bo leta 1988 poslala v vesolje telekomunikacijski satelit ameriške izdelave.
MANAGUA — Sandinisti so na jugu države sestrelili ameriško vojaško letalo, ki je vozilo orožje za protisandiniste. Od štirih članov posadke je preživel eden.
SAN FRANCISCO - Petnajst ameriških vojnih veteranov je vladi vrnilo vsa odlikovanja. S tem so protestirali proti ameriškemu vmešavanju v srednjeameriške zadeve, predvsem v Nikaragvi.
TEL AVIV — Neki izraelski general trdi, da bo najpozneje čez tri leta izbruhnila vojna med Sirijo in Izraelom. Po njegovem se Sirija najbolj boji izraelskega letalstva.
VARŠAVA — Poljska svojih obveznosti do tujine v višini 31,3 milijarde dolarjev ne bo mogla poravnati, če ne bo dobila novih posojil. Od leta 1971 do 1985 je dobila Poljska za 46,9 milijarde dolarjev posojil.
REYKJAVIK - Po enajstih urah pogovorov sta se ameriški predsednik Reagan in sovjetski partijski voditelj Gorbačov razšla, ne da bi se kaj dogovorila v zvezi z razorožitvijo. Dogovor je blokirala »vojna zvezd« — ameriška strateška obrambna pobuda.
STRASBOURG - V državah EGS je 3,5 milijona uživalcev heroina, zvečine starih med 17 in 25 let.
globus
Za boleznine 12 milijard
V zadnjih 15 letih je v naši državi čedalje manj poškodb pri delu. Še pred 16 leti je prišlo na tisoč zaposlenih 60 poškodb, pred šestimi leti 47, lani le še 40, pa čeprav se je v tem času število zaposlenih v proizvodnji podvojilo, je bilo rečeno na jugoslovanskem posvetovanju o varstvu pri delu, ki ga je organizirala jugoslovanska zveza za izboljšanje varstva pri delu v Ohridu.
Čeprav se je absolutno število poškodb pri delu zmanjšalo, pa so posledice še vedno precej hude. Lani je bilo v vsej državi 280.000 poškodb pri delu in 509 smrtnih nesreč. V zadnjih treh letih so samo nesreče v rudnikih RaspotoČje, Aleksinac in Strmosten terjale 108 žrtev. Kot je bilo rečeno na posvetovanju, smo. se po številu smrtnih nesreč v premogovnikih uvrstili v vrh evropske, pa tudi svetovne lestvice.
Število invalidnih upokojencev je doseglo število starostnih, v minulem letu pa je bilo zabeleženih 5.870 poklicnih bolezni, 290.000 poškodb pri delu, zaradi katerih je bilo izgubljenih več kot šest milijonov ur in za boleznine izplačanih več kot 12 milijard dinarjev.
PREVEČ KRUHA
Prehrana prebivalstva Jugoslavije se je vse do deta 1978 zboljše-vala, leta 1983 pa je bil položaj že povsem drugačen. Tega leta je Jugoslovan povprečno pojedel 173,kilogramov kruha na leto, s čimer se je Jugoslavija po porabi tega živila uvrstila v vrh evropske lestvice. Poraba mleka in mlečnih izdelkov se je s 123 kilogramov zmanjšala na 119, hkrati pa se je z 18 kilogramov na 20 kilogramov povečala poraba masti.
Najbolj se je zmanjšala poraba sveže zelenjave (s 144 na 135 kilogramov) in sadja (s 77,7 kilograma na manj kot 64 kilogramov na leto). Čeprav za zdaj še niso pretehtali posledic take prebrane, pa So vse večja poraba kruha in masti prav gotovo vplivala na zdravje Jugoslovanov. Po vsej državi se je povečalo število obolelih za boleznimi žolča in jeter, še zlasti pa je več malignih obolenj. Predsednik zveze društev za izboljšanje prehrane narodov Jugoslavije, novosadski profesor dr. Miladin Mirilov, pravi, da je to vsekakor povezano z visoko energetsko vrednostjo, sestavo in pogostimi kontaminacijami hrane.
SAMO ŠE 30 LET
V manj kot 30 letih bo na svetu zmanjkalo urana, nujne surovine za pridobivanje jedrske energije. Samo nekaj let pozneje bosta skopnela tudi nafta in zemeljski plin. Preostane nam torej le še to, da do takrat odkrijemo alternativne energetske vire, ali pa boljše izkoristimo klasične, ki so za zdaj še dovolj izdatni (na primer premog), sicer se bomo morali sprijazniti s hudo energetsko krizo. Tak je eden od sklepov 13. kongresa svetovne konference o energiji.
Pozornost udeležencev je pritegnila še zlasti študija o perspektivah svetovne energetike do leta 2060. Pripravil jo je pomočnik generalnega direktorja francoskega elektrogospodarstva Jan Romain Frich. Požel je veliko priznanje predvsem zato, ker kljub pesimističnim napovedim o rezervah nekaterih najpomembnejših energijskih surovin vendarle meni, da se je svet sposoben prilagoditi in preživeti tudi morebitno novo krizo.
Zaplet okrog hidroelektrarne
Na zadnji seji sveta republike Srbije Radisav Miladinovič-Dida ni dobil odgovora, na podlagi česa in po. katerem zakonu je zvezna vlada odstopila Albaniji del jugoslovanskega ozemlja za gradnjo hidroelektrarne Firza na Belem Drimu. Brez odgovora je ostal tudi Prvoslav Rakovič, ki je že pred letom dni zahteval dokaze o tej zadevi.
Politika ekspres je lani poročala, da bodo tudi prihodnja leta po predlogu Zisa iz državne blagajne nakazovali denar za to, da bi odpravili posledice gradnje albanske hidroelektrarne Firza, postavljene pred nekaj leti na Belem Drimu, katere akumulacije so potopile tudi del našega ozemlja, od tega 681 hektarjev plodne zemlje. Tisk je tudi zapisal, da so to površino Albaniji prepustili — brezplačno! Zis je poleg tega poslal predlog zvezni skupščini, da je treba načrtno in trajno spremljati vpliv akumulacije te hidroelektrarne na našem ozemlju in da je treba v letu 1985 v ta namen oddeliti pet, letos 6,5 in prihodnje leto 7,5 milijona dinarjev.
Po tem predlogu skupščine SFRJ se je začel odmotavati tudi klobčič o Belem Drimu. Po mednarodnem dogovoru med Jugoslavijo in Albanijo iz leta 1963 je naša država odstopila sosedi del našega ozemlja, potopljenega z omenjeno akumulacijo. Dvanajst let pozneje je bil sprejet zakon o zagotovitvi denarja za financiranje investicijskih del v dolini Belega Drima (pozneje so ga dopolnili). Po tem dokumentu so zagotovili denar za razlastitev 286 hektarjev v družbeni in 413 hektarjev v zasebni lasti. Zakon je tudi zagotovil denar za nadomestilo škode zaradi porušenja carinarnice, karavle JLA itn, (vsi objekti so se znašli pod vodo), zagotovil pa je tudi denar za gradnjo novih objektov. /
V žarišču dogodkov
Ceausescova taktika?
Je romunskemu državnemu in partijskemu vodji Ceausescu zmanjkalo spektakularnih idej na zunanjepolitičnem prizorišču in se je »obrnil navznoter«, so se vprašali nekateri komentatorji, ko so zvedeli za njegovo pobudo o preselitvi romunske prestolnice iz Bukarešte v Tirgo-viste, ali pa rabi čas za zapletene in vedno slabše gospodarske razmere doma.
Dolga leta je Nicolae Ceausescu s svojimi nastopi in pogledi znal polniti stolpce zahodnega tiska. Čeprav je Romunija članica Varšavske zveze, je njen nastop v svetovnem dogajanju mnogokrat precej različen od drugih članic te zveze. Romunija je prva od vzhodnoevropskih socialističnih držav vzpostavila diplomatske odnose z ZR Nemčijo (1967). Edina od teh držav tudi ni prekinila diplomatskih odnosov z Izraelom po znani izraelski agresiji na Bližnjem vzhodu. Romunija ni sodelovala v vojaški intervenciji v Češkoslovaški; še več, to »bratsko posredovanje« je obsodila. Ceausescu je leta 1978 zavrnil sovjetski predlog, da naj bi države Varšavske zveze dajale več denarja za oborožitev. Poleg tega je Romunija edina od vzhodnoevropskih dežel, ki ima v gibanju neuvrščenih status gosta. Kot taka vztraja pri načelih narodne integritete in nevmešava-nja v notranje zadeve neke države. Nasprotuje blokovski oboroževalni tekmi, smatra, da so poti za ustvarjanje socialistične družbe lahko različne, nasprotuje, da bi bil svet za gospodarsko pomoč (SEV) nekakšen naddržavni organ.
Takšna stališča so romunski diplomaciji zagotovila popularnost. Javnost na Zahodu je vedno z zanimanjem sledila Ceausescovim nastopom, v Moskvi pa so ga sprejemali
takšnega, kot pač je. Morda tudi zato, da bi svetu dokazali, kako Varšavska zveza ni nekaj, kar bi se lahko označilo kot »diktat iz Moskve«.
Sovjetsko dopuščanje romunske zunanjepolitične samostojnosti pa bi lahko pripisali tudi daljnovidnosti sovjetskih političnih strategov. Ra-
čun pri tem morda ni bil niti tako zapleten, da ne bi mogli predvideti notranjega romunskega razvoja, katerega posledica je težko gospodarsko stanje. In to bo romunskega voditelja prisililo, da bo prosil za pomoč. Kot vemo, pa ima vsaka pomoč svojo ceno.
Medtem ko je peljala romunska pot na mednarodnem prizorišču navzgor, je bilo doma prav nasprotno. Romunija je danes ena najbolj siromašnih dežel v Evropi. Ljudje živijo kot v prvih povojnih letih. Po-
sebna preskušnja za. Romune je bila pretekla zima, ko stanovanj zaradi pomanjkanja energije niso smeli »pregreti« prek 12 stopinj C, prepovedali pa so tudi vožnje z zasebnimi avtomobili. Založenost trgovin z živežem je na meji katastrofe: moko in sladkor je mogoče kupiti le v omejenih količinah, mesa ni, vrste pred trgovinami so nekaj običajnega. Televizijski program je samo med 20. in 22. uro, ulice v mestih niso osvetljene, po vsej državi pa so številne investicijske ruševine.
Zaradi takšnih gospodarskih razmerje Romunijo letos okaral ameriški Kongres, ko ji je podaljšal status države z največjimi ugodnostmi. Ob tej priložnosti je bilo rečeno, da mora obstajati nekakšen »kratek stik«, kajti nerazumljivo je, da človek (mišljen je bil Ceausescu), ki ima toliko zaslug v svoji zunanjepolitični dejavnosti, ne bi bil sposoben urejati zadev tudi doma.
Ta kratki stik je med drugim lahko tudi odločitev romunske vlade, da bo za vsako ceno vrnila tuja posojila. In res jih je polovico od 13 milijard dolarjev že vrnila. Za to je vlada prejela pohvalo Mednarodnega denarnega sklada, Romuni pa so morali zategniti pasove.
Ni še tako dolgo, ko je bil Nicolae Ceausescu v Moskvi. Obisk je bil nekoliko daljši, kot je bilo predvideno. Nekateri so ta obisk komentirali kot svojevrstno romunsko »vračanje« v vzhodnoevropsko skupnost.
Izkušeni državnik Ceausescu dobro ve, kaj pričakuje od njega Moskva in kaj Zahod. Vprašanje je le, če bo dovolj časa za takšno ali drugačno taktiziranje.
STRAN 2
VESTNIK, 18. OKTOBRA 1986
NAGRAJENI RADGONSKI INOVATORJI
Kdo koga nagrajuje?
Ob 33. občinsken prazniku in dnevu inovatc jev sta občinska raziskovalna skupnost in sindikalni svet najboljšim inovatorjem in racionalizatorjem v letu 1985 podelila priznanja in nagrade. Tokrat prvič so razglasili inovatorja in mentorja leta; prvi je Anton Nepužlan iz Radenske, drugi pa Ciril Muhič iz Av-toradgone.
Podelili so 21 priznanj 15 posameznikom ali skupinam ter 26 nagrad 23 posameznikom ali skupinam; med slednjimi je omembe vredna skupina elektro-montaža iz Radenskine Tovarne polnilne opreme. Višina denarnih nagrad se giblje od 3700 — toliko sta dobili Nežika Kaučič in Milka Seger iz Elradovega tozda Proizvodnja anten in kablov — do 75 in 100 tisoč dinarjev. Osmim posameznikom je občinski sindikalni svet podelil še posebna priznanja. Med organizacijami združenega dela, od koder so inovatorji in racio-nalizatorji, prevladujejo Gorenje-EIrad, Radenska in Avtoradgona, sicer pa se je letos prvič znašel med njimi tudi zasebni obrtnik Anton Kampuš, član obrtne zadruge 14. oktober iz Gornje Radgone.
V priložnostnem nagovoru je predsednik občinske raziskovalne skupnosti Ivan Zabavnik naglasil, da ne nagrajuje kolektiv inovatorjev, ampak inovatorji kolektiv ter spomnil, da znašajo prihranki v letu 1985 od inovacij v radgonski občini blizu 170 milijonov dinarjev. Dušan Žižek, inovator iz Radenske pa je predlagal, naj bi po podjetjih začeli bilančno, prikazovati tudi inovacijski dohodek.
Združitev tozdov ne reši problemov čez noč »Sposojenih« 55 delavcev Avtoradgone Čeprav so bili glavni cilji nove organiziranosti v DO Avtoradgona ob ustanovitvi enotnega tozda Proizvodnja predvsem boljša organizacija dela, se ukvarjajo s podobnimi problemi kot pred tremi meseci v tozdu Bivalne enote. Če smo natančni: ker ni dovolj dela, je 45 delavcev iz obeh obratov šlo delat na VG Kapela (ki ima ravno jeseni največ dela), 10 pa v Lino Apače.
S pomanjkanjem dela se ubadajo že lep čas, zato sta partijska sekretarja obeh nekdanjih tozdov v septembru sklicala sestanek. Odziva ni bilo. Zato pa je bilo bolje ob drugem sklicu, ko so bili zraven tudi vsi vodilni občinski družbenopolitični delavci. Sestanek je trajal kar štiri ure in pol.
Vsi se zavedajo, da se problema pomanjkanja dela ne da rešiti kar naenkrat z združitvijo, če ni naročil za delo. Naročila za izdelavo 20 ali 30 bivalnih enot so premajhna za normalno delo obeh izmen. Od 100 bivalnih enot, ki jih bodo izdelali v oktobru (dela le ena izmena), jih je 50 za avstrijskega naročnika. Na njegovo željo so začeli izdelovati tudi nov tip sestavljive bivalne enote. Letos so jih izdelali 1100, do konca leta pa naj bi jih še 300. Oktober so rezervirali za zbiranje naročil, zato delajo v obratu Bivalne enote le v eni izmeni. Novembra in decembra bi tako imeli dovolj naročil, da bi delali s polno paro v obeh izmenah.
Tudi v obratu Nadgradnje je to čas (in tudi prihodnje leto) menjavanja programa izdelave. Sedaj izdelujejo še prototipe omnibusov, prihodnje leto začnejo izdelovati turistične avtobuse, v celoti pa bodo prešli na novi program 1988. leta.
Bernarda Peček
»Na forumskih sestankih baze ne bomo predramili!«
To je le ena od misli, ki so jih izrekli na seji soboškega komiteja ZK, nanašala pa se je izobraževalno in zaposlovalno politiko. Sestankovale! so namreč bolj ali manj vsi zapovrstjo ugotavljali, da je na teh področjih veliko nerešenih težav, o katerih govorimo že več let, kar pa še ne pomeni, da so tudi v resnici odpravljene.
Kako pri kakovosti kadrov zaostajamo, lahko izluščimo iz republiških želja, po katerih naj bi bili v Sloveniji zadovoljni že, če bi dosegli kadrovsko raven ZDA v 70. letih, v občini pa so ti načrti še skromnejši. Še vedno imamo namreč 11,8 odstotka učencev, ki po osnovni šoli ostajajo doma ali se zaposlijo, med novozaposleni-mi pa je kar 40 odstotkov takih, ki so brez vsakršnih kvalifikacij, z visoko ali višjo šolo pa jih je celo nekaj manj kot pred leti. Številke in odstotki sicer niso popolnoma objektivno merilo realnih razmer, vsekakor pa so vsaj nazorne.
In kakšne rešitve so predlagali razpravljalci? Kot smo zapisali uvodoma, je pohvalno vsaj to, da
KAKO ZDRAMITI »ŽEPNE« DELEGACIJE?
Vznemirljiva ravnodušnost
Zakaj iz 87 delovnih skupnosti, kjer je manj kot 30 zaposlenih, ki so brez možnosti za samostojno delegatsko mesto v zboru združenega dela občinske skupščine, so pa povezani v konference delegacij, ni ne vprašanj, ne pobud, ne pripomb? Sekretarka tega zbora v Murski Soboti pojasnjuje, da nima niti pregleda nad tem, če sploh in kolikokrat (kako) se te konference delegacij sestajajo.
»Pri tem je najbolj enostavna in prepričljiva zahteva, da je potrebno glede položaja in vloge delegacij kar najbolj upoštevati pozitivne rezultate uveljavljanja delavskih svetov (udeležba delegatov, poslovodnih organov, družbenopolitičnih organizacij in strokovnih služb; uresničevanje delegatskih razmerij z vsemi delavci; kadrovska sestava; informiranje o uresničevanju sprejetih usmeritev itd.)«, beremo v raziskovalnem projektu Delovanje in uresničevanje delegatskega sistema v SR Sloveniji, ki ga je lani objavil Raziskovalni inštitut pri ljubljanski FSPN.
Ena od bistvenih presoj se zdi ta, »da na delovanje zborov združenega dela slabo vpliva zlasti uporabljanje nedelegatskih poti odločanja (v povezanosti poslovodnih sestav z organi državne uprave ter politično-izvr-šilnimi organi družbenopolitičnih organizacij). V zvezi s tem postaja vse bolj aktualno opozorilo, da tudi takšne oblike pritiskov, kot so štrajki, prekinitve dela, izsiljeni sestanki in podobno, spodbujajo nesistemsko reševanje problemov, ki so privedli do njih, kar lahko na določenem področju in za kratek čas reši probleme, dolgoročno in na dru
---LJUTOMER--------------------------------------------
Pomoč krajevnim skupnostim
V minulem srednjeročnem obdobju so v krajevnih skupnostih občine Ljutomer dosegli velike uspehe pri infrastrukturi, saj so asfaltirali več cest, postavili kar 28 transformatorskih postaj, razširili telefonijo, izrednega pomena pa je izboljšanje oskrbe s pitno vodo, zlasti na območju krajevnih skupnosti Razkrižje in Cven. Tudi v obdobju 1986—90 nočejo zaostajati, vendar je vse odvisno od denarja. Občani krajevnih skupnosti bodo sicer še naprej plačevali krajevne samoprispevke, toda potrebna so tudi družbena sredstva. Tačas je v javni obravnavi družbeni dogovor o financiranju dejavnosti krajevnih skupnosti, ki ga je sicer občinska skupščina že sprejela, zdaj pa naj bi ga še skupščine interesnih skupnosti in delovne oziroma temeljne organizacije združenega dela. Gre predvsem za zagotavljanje virov finančnih sredstev. Tako bo skupščina občine iz proračuna zagotavljala sredstva za funkcionalno dejavnost, za financiranje delegatskega sistema, nalog s področja SLO in DS ter za urejanje in vzdrževanje spominskih znamenj NOB. Sredstva za vzdrževanje in obnavljanje komunalnih objektov in naprav v krajevnih skupnostih bo zagotavljala komunalna skupnost. V uresničitev posameznih načrtov v krajevnih skupnostih se bodo vključevale tudi delovne organizacije. Še naprej pa seveda ostaja največje breme na krajevnih skupnostih oziroma njihovih občanih, ki bodo plačevali samoprispevke.
Po posebnih kriterijih je letos predvidenih za funkcionalne izdatke za 12 krajevnih skupnosti, delegatski sistem, SLO in DS ter za vzdrževanje spominskih znamenj NOB skupaj 22 milijonov L96 tisoč 600 dinarjev. Posamezne krajevne skupnosti pa bodo dobile: Ljutomer 3.790.863 dinarjev; Bučkovci: 2.010.190; Cezanjevci: 1.123.411; Cven: 2.001.815; Križevci: 2.863.319; Logarovci— Berko vci: 1.258.721; Radoslavci: 1.054.999; Razkrižje: 1.983.656; Stara Cesta: 1.073.380; Stročja vas: 1.965.496; Veržej: 1.969.944 in Železne Dveri: 1.100.806 dinarjev. K temu naj dodamo, daje iz občinskega proračuna predvidena pravzaprav le polovica sredstev oziroma 10.950.000 dinarjev; interesne skupnosti bodo za vse krajevne skupnosti primaknile 1.734.000 dinarjev (za vsako KS 144.500 dinarjev), delež krajevnih skupnosti pa bo za te namene 951.500 dinarjev, vse skupaj je torej 22.196.000 dinarjev.
Naj še zapišemo delitev 27.546.276 dinarjev, ki jih bodo predvidoma zbrali od bruto osebnih dohodkov (0,52 odstotka) in bodo namenjeni za vzdrževanje komunalnih objektov in naprav (parki, zelenice, otroška igrišča, javna razsvetljava, javne sanitarije, pešpoti, dovozne poti, kopališče v Ljutomeru itd.): Ljutomer: 11,054.883 dinarjev; Bučkovci: 1.382.953; Cezanjevci: 1.023.955; Cven: i.233.313; Križevci: 2.229.820; Logarovci —Berkovci: 1.093.387; Radoslavci: 1.034.149; Razkrižje: 2.255.334'Stara Cesta: 1.561.714; Stročja vas: 1.399.505; Veržej: 2.012.305 in Železne Dveri: 1.264.958 dinarjev. .
Za dodelitev sredstev krajevnim skupnostim so uporabili posebne kriterije, ki jih v tem zapisu ne nameravamo komentirati, pač pa so to storili nekateri delegati na zadnjem zasedanju skupščine občine, seveda v zboru krajevnih skupnosti. Razprava je bila dokaj žolčna, med drugim smo zvedeli, da v vasi Bolehnečici lepo shajajo brez krajevnega samoprispevka ...
Š. Sobočan
se je večina zavedla, da so revolucionarne besede premalo — kaže pa, da smo vsi skupaj akcijsko premalo sposobni, da bi razmere izboljšali. V razpravi so spregovorili d štipendijah, pripravništvu, usmerjenem izobraževanju — vse to pa so področja, kjer močno škripa. Tako nekatere organizacije združenega dela še vedno niso podpisale samoupravnega sporazuma o štipendiranju, kar lahko ima daljnosežne posledice — le ob popolnem podpisu namreč lahko dobimo denar republiške solidarnosti, kar je (in to še zdaleč ni zanemarljivo) polovica denarja ža štipendije.
Pri pripravništvu je v občini veliko nepravilnosti, saj je veli
gih področjih pa jih celo zaostri«.
UPOR BREZ SILE
Govorimo o pasivni rezistenci (dobesedno: oblika odpora pred močnejšim nasprotnikom brez uporabljanja sile in z navideznim izpolnjevanjem zakonov in odgovornosti) delegatov, ki jo raziskave in študije o delegatskem skupščinskem sistemu — podobne, kot je omenjena — uvrščajo med bistvene zavore, da bi prišlo do ofenzivnejšega, glasnejšega sporazumevanja, . dogovarjanja in sprejemanja odločitev na zasedanjih občinskih skupščin. Najizraziteje se tovrsten upor brez sile kaže ravno pri delovnih skupnostih z manj kot 30 delavci, kjer torej — po besedah sekretarke Nade Šiftarjeve — »funkcijo delegacije opravlja celotna delovna skupnost. V občini je takih primerov 87, se pa te delovne skupnosti po sorodnosti dejavnosti povezujejo v konference delegacij; recimo osnovno šolstvo, usmerjeno izobraževanje, proje-ktiva in tako naprej.« Očitno se najbolj zapleta pri manjših, »žepnih« delovnih skupnostih, kot so razne trgovine, servisi, delavnice, obrati in podobno, ki
kokrat tako, da na novo zaposlijo kakšnega slabšega učenca, ki pa je »boljši« v (žal še vedno ne-odpravljenem) »sistemu« vez in poznanstev, nekateri odličnjaki pa morajo na prvo zaposlitev čakati tudi po dve leti.
Razmere v šolstvu so kritične, materialni položaj šol pa je tak, da učencem (in kasneje združenemu delu) ne morejo ponuditi kakovostnega šolanja. Zato o pripravnikih (t. i. mojstrska mentaliteta) v podjetjih pravijo, da so za delo slabo usposobljeni. Pomanjkanje denarja pa je le ena plat medalje: druga je v bistvu administrativni sistem usmerjenega šolstva, saj se učitelji danes vse preveč ukvarjajo s preračunavanjem ur in drugim pisarniškim delom (govorili so celo o 70 do 80 odstotkih za to porabljenega delovnega časa), z neposrednim poučevanjem pa le manjši del delovnega dne.
Bojan Peček
imajo matične delovne organizacije s sedežem zunaj soboške občine. Delegati le-teh se v konferencah delegacij le izjemoma dobivajo, ni jih pa slišati na skupščinskem zasedanju. Tudi tedaj ne, ko so na vrsti poglobljene obravnave zaključnih računov in izgub, problemi nelikvidnosti, spodbujanje integracijskih procesov in samoupravnega sporazumevanja, uveljavljanje izvoznih usmeritev, prenašanje izkušenj v zvezi s samoupravnim organiziranjem in delovanjem samoupravnih organov med podjetji in kar je temu podobnih vprašanj.
JE MOGOČE, ČE SE HOČE
V soboški občini so predlagali spremembo volilnega zakona v tem smislu, naj bi tudi na področju gospodarstva dopustili možnost oblikovanja skupnih delegacij. Navedeni zakon namreč omogoča, da lahko državni organi, družbenopolitične organizacije, društva in oborožene sile ustanovijo skupne delegacije. Rečeno — storjeno. Že v minulem mandatu je prišlo do oblikovanja dveh skupnih delegacij. V prvi, ki šteje 10 članov in je nosilec temeljno sodišče, so pravosodni organi, v drugi, ki šteje 7 članov (vključenih je 16 malih delovnih skupnosti) in je nosilec skupnost za zaposlovanje, pa so družbenopolitične organizacije, društva in druge delovne skupnosti. Po mnenju občinske volilne komisije naj bi šlo predvsem za manj delegatov, lažje sestajanje, nevezanost na sleherno od majhnih delovnih skupnosti. »Če vemo, da šteje zdajšnja konferenca kar 26 delovnih skupnosti, že samo to dejstvo povzroča določene težave. Ostaja pa še vedno vprašanje povezanosti skupne delegacije s temi delovnimi skupnostmi, čeprav mislim, da si more delegat vedno pridobiti mnenje svoje delovne skupnosti pri obravnavi določenih problemov,« smo razumeli Šiftarjevo.
Se o informiranosti delegatov se je razgovorila sekretarka zbora združenega dela občinske sku-ščine v Murski Soboti, pri čemer ima pomembno vlogo priloga Vestnika Delegatski Vestnik. Gradiv je preveč in premalo hkrati, potrjujejo izkušnje, ali še določneje: so preobsežna, premalo »užitna«, neselektivna. Ker se delegati in delegacije v njih težko (zjnajdejo, se delegatski sistem večkrat vrti v prazno in je le svojevrsten »semenj želja«, hkrati pa se, zavoljo razširjene inercije in spontanosti še bolj ostri vprašanje preraščanja političnih monopolov ali monopolov na odločanje, do katerih posledično prihaja. Konference delegacij, kjer so predstavniki (delegati) iz več malih delovnih skupnosti, se zato tem raje prepuščajo toku dogodkov ali skušajo po neformalnih poteh in skupinah zadovoljiti svoje interese. V minulem mandatnem obdobju sta se najslabše odrezali konferenci delegacij, kjer sta nosilca Petrolov tozd Maloprodaja in osnovna šola Kuzma. Delegati prve so bili le na treh sejah zbora združenega dela, delegati druge na šestih od skupaj 47 sej. Pa pravijo, naj bi bili zbori združenega dela nosilci tradicij pariške komune, sovjetov, narodnoosvobodilnih odborov in zborov proizvajalcev!?
Branko Žunec
rB Soboški občinski praznik nm IKK
PROGRAM LETOŠNJIH PRIREDITEV!
Letošnji 17. oktober — praznik občine Murska Sobota bo I tudi tokrat v znamenju številnih prireditev in slovesnosti, ki jih I bodo povezali z nekaterimi novimi pridobitvami. Zaradi trenu-  tnih gospodarskih razmer pa delovni ljudje in občani murskosoboške občine ne bodo odprli kake pomembne naložbe, ki  naj prispeva k preustroju gospodarstva, in hitrejšemu razvoju I družbenih dejavnosti. Uvod v letošnje praznovanje občinskega I praznika so bile številne športne prireditve in kulturne manifestacije, ki se bodo nadaljevale tudi v tem tednu.	_
Od 12. do 18. oktobra poteka Teden invalidov, vrsta kul-  turnih prireditev pa bo ravno na občinski praznik — 17. okto- I bra. Tako bo jutri ob 18.30 v Galeriji Kulturnega centra Miško  Kranjec v Murski Soboti slovesna otvoritev razstave Pannonia 86, ki pomeni pomembno spodbudo za nadaljnje plodno kul-  turno sodelovanje na stičišču več držav in narodov. V kinodvo-  rani Park pa bo istega dne ob 19.30 koncert pevskega zbora | Tone Tomšič. V soboto, 18. oktobra, ob 9. uri bo slavnostna seja vseh zborov skupščine občine s podelitvijo pbčinskih pri- — znanj in nagrad, ob 10.30 pa bo v murskosoboškem gradu od-  kritje spominske plošče žrtvam fašističnega nasilja. Slavje se I bo nadaljevalo še v nedeljo, 19. oktobra, ko bodo ob 25-letnici  ptt organizacije v Rogašovcih ob 11. uri slovesno predali namenu novo poštno zgradbo. Uro prej, torej ob 10.00, pa bodo  v Bogojini predali tamkajšnjim članom gasilskega društva no- I vo avtocisterno.
Potekale bodo tudi razne športne prireditve. Omenimo, da je bilo minulo nedeljo kolesarjenje iz Murske Sobote do  Gančan, kjer je spomenik Štefanu Kovaču, na jutrišnji občin-  ski praznik pa bo ob 15.00 na Trgu zmage v Murski Soboti že tradicionalni ulični tek, ki bo privabil številne obiskovalce.  M. Jerše 
SREČANJE NARODNOSTI NA GRADIŠČANSKEM
Tradicija vsakoletnih srečanj narodnosti sosednjih dežel, ki se je pred desetimi leti začela na avstrijskem Koroškem, se bo letos nadaljevala na Gradiščanskem. Kot povzemamo po Slovenskem vestniku, se letošnje 11. tridnevno srečanje začne jutri v gradiščanskem kraju Oberwart/Felsbr, organizator pa je tamkajšnja madžarska narodnostna skupnosti oz. gradiščansko-madžarsko kulturno društvo.
Svoje sodelovanje so priglasile manjšinske organizacije iz Avstrije, Italije, Jugoslavije, Madžarske in Švice. Ob poročilih o stanju in problemih posameznih narodnosti bodo letos razpravljali predvsem o pojavih številčnega nazadovanja narodnostnih skupin in o vzrokih, ki vplivajo na ta razvoj. Predstavniki manjšinskih organizacij iz Avstrije naj bi se sestali že danes in se v >ož-
Celovški Zvon o štajerskih Slovencih
Septembrska številka revije Celovški Zvon (vseslovenska revija za leposlovje, kritiko, kulturna, družbena in verska vprašanja) med drugim objavlja razpravo Ali je člen 7 avstrijske državne pogodbe za avstrijske Slovence izpolnjen? Avtor je univ. prof, dr. Theodor Veiter iz Innsbrucka, mednarodno znan izvedenec za manjšinska vprašanja in človekove pravice. »Nemškonacionalni krogi so vedno trdili, da v zvezni deželi Štajerski ni (več) Slovencev, toda tudi z nikakor ne nemškonacionalne, pač pa av-strijskonacionalne strani (Matscher) vztrajno trdijo, da je število Slovencev na Štajerskem tako neznatno, da se jih lahko kljub temu, da so omenjeni v 7. členu, izpusti. Vsekakor pa so na Štajerskem slovenskogovoreči. vsaj v sodnem okraju Leibnitz (Lipnica: 580 slovensko govorečih po ljudskem štetju 1951, zadnjem ljudskem štetju pred sklenitvijo državne pogodbe in zato tistim, ki je edino odločilno za pravni status po členu 7) in čeprav je to število majhno, moramo na osnovi razsodb mednarodnega manjšinskega prava (pravd etničnih in jezikovnih manjšin) izhajati iz tega, da tukaj živi slovenska manjšina, ki jo moramo po členu 7 varovati. Število pripadnikov neke narodne skupnosti (etnične manjšine) namreč sploh ni odločilno, dokler živi le mininjalno
Na osnovni šoli v Tišini so pred nedavnim ustanovili ritmično skupino, ki jo vodi Marija Meričnjak. Mlada skupina je nastopala že na raznih prireditvah, kjer je popestrila kulturni program. V krajevni skupnosti pa so gosti na vseh prireditvah.	frku
jem krogu* posvetovali o svojih skupnih problemih. B. Ž.
S štipendijami hitreje
Vse kaže, da se bodo štipendisti v občini G. Radgona, ki prejemajo štipendije iz sredstev združenega dela, prejeli prej kot v preteklih letih. Odbor za dodelitev štipendij, ki deluje pri skupnosti za zaposlovanje, je končal s svojim delom, to pa pomeni da bodo vsi štipendisti dobili štipendije do konca tega meseca. Prejšnja leta so jih dobili šele novembra ali celo decembra.
Franci Klemenčič
število pripadnikov na nekem območju«. Dr. Veiter v nadaljevanju razprave komentira termina Vindišarji in vindišarščina ter nadaljuje: »Brez nadaljnjega je možno, da slovensko govoreči na Štajerskem same sebe označujejo za >Windische<, saj so od nekdaj izpostavljeni izredno močnemu družbenopolitičnemu pritisku s starni večinskega ljudstva, to pa ne spremeni dejstva, da pripadajo slovenskemu narodu, ravno tako kakor vedno redkejši Korošci s slovenskim maternim jezikom ali slovenskim pogovornim jezikom, ki se pri ljudskih in jezikovnih štetjih še deklarirajo za >Windi-sche<«. Del razmišljanj o štajerskih Slovencih v prispevku Ali je člen 7 avstrijske državne pogodbe za avstrijske Slovence izpolnjen? v septembrski številki revije Celovški Zvon dr. Veiter sklene: »Na Štajerskem so torej, da sploh ne omenjamo Gradca, kjer predvsem na univerzah študira precej Slovencev iz Koroške, ki pa seveda nimajo v Gradcu svoje prvotne domovine, še Slovenci, ki so tam doma in avtohtoni avstrijski državljani slovenske narodne pripadnosti v smislu člena 7 avstrijske državne pogodbe. Označiti jih kot takorekoč neeksj-stentne, pomeni kršiti državno pogodbo«. Karkoli dodajati bi bilo najbrž odveč!
B. Ž.
VESTNIK, 16. OKTOBRA 1966
STRAN 3
PO SLEDOVIH SLOVENSTVA HA AVSTRIJSKEM ŠTAJERSKEM □
WHWRiWHraHKKwRFSwRpj; . 	i-urr	SMUHTO
»Jugoslovanska vlada želi posebej poudariti, da republika Avstrija doslej niti z enim ukrepom ni začela izpolnjevati svojih obveznosti in državne pogodbe, kar zadeva slovensko manjšino na Štajerskem,« beremo v noti SFRJ republiki Avstriji 29. oktobra 1974.
Takih in podobnih not, uradnih ali poluradnih urgenc z različnih ravni je bilo v povojnem obdobju kar nekaj in kažejo na določeno, vsaj protokolarno zanimanje naše države za peščico rojakov v okrajih Deutschlandsberg, Lipnica (Leibnitz) in Radgona (Radkers-burg).
ODKUP ŽETINSKEGA
VRELCA IN GOVOR BOGOMIRJA VERDEVA
Nekaj mesecev pred tem je delovna organizacija Radenska v Žetincih (Sichelaorf) v Radgonskem kotu odkupila obrat z vrelcem — po mnenju strokovnjakov izvrstne mineralne vode Sicheldorfer Heilquelle. Pravzaprav je bila do letošnjega 1. januarja z Emono in Ae-rom solastnik te polnilnice tik ob avstrijsko-jugoslovanski meji, ki je sicer več Tet poslovala v okviru dunajske mešane firme Globtrade. Brez izgub ni šlo. Namen Radenske je bil, da bi po tej poti imela boljši pregled nad dogajanjem na zahtevnem avstrijskem tržišču, kamor letno izvozi okrog pet milijonov steklenic mineralne vode.
Bil je to hkrati čas neposredno po splošnih volitvah, ko se je 8. avgusta 1974 na naslovni strani Vestnika v članku z naslovom Naše sodelovanje s sosedi oglasil takratni predsednik radgonske občinske skupščine Bogomir Verdev. Njegovo, nedvomno še danes aktualno razmišljanje se nam zdi vredno skoraj v celoti povzeti.
»Občina Gornja Radgona in ustrezne ustanove v sosednji zvezni republiki Avstriji koristno sodelujejo že od 1952. leta, ko je bil postavljen prvi leseni most čez reko Muro med obema Radgonama. Sodelovanje se je uveljavilo na različnih področjih s končnim ciljem, da se ustvari čim pristnejše sožitje prebivalcev z obeh strani meje. V novih medsebojnih odnosih so nastopale različne oscilacije, povzročene predvsem z odprtimi problemi med SFRJ in zvezno republiko Avstrijo. Sodim, da nismo vedno prav razumeli od česa vse je odvisno sodelo
vanje med sosednjima občinama. Na srečo nimamo odprtih posebnih problemov s sosednjo avstrijsko Štajersko. Tu ni ovir za vsestransko sodelovanje. Sodelujemo tam, kjer je mogoče, saj bomo tako čedalje bolj razumeli drug drugega m tako lažje reševali probleme, ki so in ki jih rojevata življenje in razvoj. Sodim, da bi morali v občini podruzbiti politiko so: delovanja s sosedi. Ta naj ne bi bila domena posameznikov, temveč raznih samoupravnih institucij, ki bi samoiniciativno razvijale raznovrstno sodelovanje v okviru dogovorjene politike. Izvršni svet občinske skupščine naj bi npr. prek posebne komisije reševal probleme dvolastnikov, režima na reki Muri, problem delovne sile ter dijakov in študentov, promet, maloobmejno gospodarsko sodelovanje, sejemske sporazume in druge tekoče probleme, ki se pojavljajo. Ustrezen odbor občinske skupščine in samoupravnih interesnih skupnosti pa naj bi razvijal drugo raznovrstno sodelovanje na številnih področjih in prek delegacij skrbel, da se sodelovanje nenehno razvija ter da se dogovorjeno s sosedi odstranjujejo vzroki, ki od časa do časa motijo sodelovanje. Radenska je odkupila pretežni del delnic polnilnice mineralne vode v Sicheldorfu v okolici Radkers-burga. Okrog tega šo sedaj vse mogoče špekulacije. Mar ne bo koristno predvsem za sosednjo Radgono, če bo Radenska s svojo kadrovsko in tehnično bazo pomagala razvijati za avstrijske razmere manj razvito sosednje območje. (Podčrtal B. Ž.) Po: trebno je več zaupanja in manj strahu za posledice, ki jih vidimo kot sence preteklosti. Med Italijo in Jugoslavijo je najbolj odprta meja v Evropi. Zakaj ne bi bilo tako še na našem območju. Končno smo vsi dolžni več storiti za zbližanje in razu
mevanje ljudi na obeh straneh meja. Kako pa naj sicer razumemo združevanje Evrope. Nas povezuje podobna zgodovina m kultura, zato je potrebno le več dobre volje in sodelovanje bo širše in globlje. Prepričan sem, da si prebivalstvo na obeh straneh meje želi več sodelovanja in neskaljene pristne medsebojne odnose. To naj bo naš kažipot«.
UTRJEVANJE VEZI OB MEJI BREZ PROTOKOLARNEGA BALASTA
Ostanimo še malo pri žetin-skem slatinskem obratu! Pred dvema letoma so se namreč v Radenski odločili, da »odgovornost za poslovanje in komercialne aktivnosti tega obrata v celoti prenesemo iz firme na Dunaju v naš zunanjetrgovinski oddelek, ki od začetka leta 1986 vodi vse dejavnosti gri plasmaju mineralne vode in rezalkoholnih pijač iz tega obrata v sosednji Avstriji.« Marca letos so tu začeli polniti brezalkoholno pijačo stil z okusi limone in oranže ter hkrati uvedli paleto novih pijač na osnovi navadne vode pod blagovno znamko club z okusom maracuje, oranže in citrone. Znatna sredstva so vložili v gospodarsko propagando in akcije pospeševanja prodaje skupaj z njihovimi kupci. Tako je v letošnjem šestmesečju zna
Posnetek je z gimnazije Borg v avstrijski Radgoni, kjer so se 18. oktobra lani prvič v taki sestavi zbrali člani mešanih pevskih zborov iz Murske Sobote, Mohača na Madžarskem in avstrijske Radgone. Pozdravil jih je tudi štajerski deželni glavar, dr. Josef Krainer.
šala prodaja 88 tisoč steklenic mineralne vode Sicheldorfer Heilquelle, kar je za 18 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju, od marca do junija pa so še prodali 32400 steklenic stila m 73 tisoč steklenic brezalkoholne pijače club.
Ce smo v enem prejšnjih nadaljevanj omenili vrhunce v sodelovanju in povezovanju med obmejnima območjema Štajerske na vseh mogočih področjih, smo v nizanju kronologije, razčlenjevanju in opredeljevanju do usode slovenstva na avstrijskem delu severne meje zdaj v tistem obdobju, ko beležimo ničkoliko vsakršnih srečanj, posvetovanj in sestankovanj tudi najpomembnejših gospodarskih, "kulturnih in političnih predstavnikov iz Avstrije z našimi iz vseh štirih občin Pomurja. »Značilnost obmejnih povezovanj je. da so pristnejša m intimnejša kot na nacionalni ravni, kjer so nujno protokolarno obremenjena in se tudi rešitve problemov, ki terjajo večja materialna sredstva, včasih odlašajo. Gre že za samoumeven način življenja in skupnih prizadevanj za mir in ustvarjalno sožitje. Seveda pa ne smemo ločevati krajevnih pobud od nacionalne politike. Te so rezultanta mnogosrediščnega razvoja naše republike, ki je uglašen s samoupravno naravo naše družbe. Koncept je sprožil mnogo pobud in sprostil veliko človeške energije. Učinek
je torej obojestranski. Na kulturnem področju, ki mu pq: vsem razumljivo pripada levji delež pri doseganju skupnega prostora, bo treba mnogosre-diščnost še naprej pametno razvijati. Ne morem si namreč predstavljati Ljubljane kot pol; milijonskega mesta s sivimi kulturnimi lisami po Sloveniji,« je te dni izjavil znani slovenski sociolog in politik.
V mislih imamo seveda pojem skupnega ali enotnega slovenskega kulturnega prostora, o čemer je zdaj tudi republiška konferenca SZDL sprejela por seben dokument z nalogami vseh družbenih subjektov pri njegovem utrjevanju. Pri tem je najbrž bistveno, da »načelo skupnega slovenskega prostora za svojo osnovo jemlje duhovno in kulturno zdruzenost in sožitje vseh delov in vseh pripadnikov svojega naroda, ne glede na to, kje žive in delajo, hkrati s tem pa naklonjeno odprtost do kultur, ki se z njimi srečuje in prepleta«.
Samoumevno se postavlja vprašanje: kakšen odgovor bi dobil delegat, ki bi na zasedanju vseh treh zborov skupščine SR Slovenije zastavil vprašanje, kaj je s slovensko manjšino v obmejnem delu avstrijske Štajerske v okrajih Radgona (Radkersburg), Lipnica ("Leibnitz) in Deutschlandsberg? Skoraj gotovo bi bilo pojasnilo zelo skromno, morda v slogu zapisanega v poročilu o položaju slovenske narodnostne skupnosti v zamejstvu, ki ga je slovenska skupščina obravnavala 15. oktobra lani. Namreč: »Slovenci pa živijo tudi v južnem delu Zvezne dežele Štajerske (Radgonski kot, Arvež in Lučane)... Avstrijska državna pogodba (ADP) zagotavlja avstrijskim državljanom slovenske in hrvaške narodnostne skupnosti na Koroškem, Gradiščanskem in Štajerskem uživanje istih pravic pod enakimi pogoji, kakor jih imajo vsi drugi avstrijski državljani, vključno pravice do svojih lastnih organizacij, zborovanj in tiska v svojem lastnem jeziku ... V obdobju po podpisu državne pogodbe so nastale tudi razlike v tretiranju položaja Slovencev na Koroškem, Slovencev na Štajerskem in Hrvatov na Gradiščanskem. Za Slovence na štajerskem do sedaj niso bili
sprejeti nobeni zaščitni ukrepi, ki jin zahtevajo določbe Državne pogodbe.«
OB DESETLETNICI »ŠTETJA POSEBNE VRSTE«
Če smo že začeli s povzetkom iz note SFRJ republiki Avstriji 29. oktobra 1974, dodajmo iz tega uradnega sporočila še dejstvo, »da so upravičene zahteve slovenske manjšine na Koroškem in Štajerskem in hrvaške manjšine na Gradiščanskem — zapisane v spomenicah obeh manjšin iz leta 1955 in v številnih drugih njihovih dokumentih in predlogih avstrijski vladi — ostale v veliki večini brez ustrezne rešitve, v številnih primerih pa celo brez odgovora.«
V izjemno napetem ozračju je avstrijski parlament 7. julija 1976 sprejel zakon o pravnem položaju narodnostnih skupin v Avstriji, ki »je v nasprotju z državno pogodbo, ker uresničevanje njegovih določb omejuje v teritorialnem in vsebinskem oziru. Ta zakon negira dejstvo, da so pripadniki slovenske in hrvaške manjšine na Koroškem, Gradiščanskem in Štajerskem z mednarodno pogodbo že določen subjekt z določenimi pravicami. Manjšini v zakonu nista niti omenjeni, predvideno pa je, da bodo šele s posebnimi statističnimi raziskovanji ugotovili, katere narodnostne skupine obstajajo v Avstriji in katere po svoji številčnosti zaslužijo — in na katerih delih ozemlja — da jim dovolijo uporabo lastnega jezika in druge pravice,« pojasnjuje v zborniku člankov in dokumentov Problem manjšin v ju-goslovansko-avstrijskih odnosih iz leta 1977 Bogdan Osolnik. Takrat — 14. novembra 1976 — je bilo tudi »štetje posebne vrste«, (se nadaljuje)
Branko ŽUNEC
PREDSTAVLJAMO VAM OBČINSKO NAGRAJENKO
»Najvažnejše je zadovoljstvo nad
»Pomembno je, da človek dela z zadovoljstvom! Kdor hoče druge za stvar ogreti, mora sam zgoreti. Kdor nima rad svojega poklica, je najbolje, da se tega dela Sploh ne oprime«. Teh nekaj misli iz pogovora z letošnjo dobitnico soboškega občinskega priznanja, ki je posebno priznanje za dolgoletno neutrudno delo, CILKO SUKIČ iz Murske Sobote, predmetno učiteljico gospodinjstva, dovolj zgovorno priča o njeni posebni zagnanosti, ki jo je znala prenesti na svoje učence in šolski kolektiv. Čeprav je že tri leta v zasluženem pokoju (1. oktobra 1983 je prenehala z delovnim razmerjem v invalidskih delavnicah Solidarnost v Murski Soboti), ne pozna oddiha tudi sedaj, ko bi si ga lahko privoščila. Po 36 letih delovne dobe si je nabrala veliko koristnih izkušenj za življenje, zato je treba povsem verjeti njenim besedam: »Prav gotovo bi se znova odločila za učiteljski poklic, ki je terjal marsikdaj mnogo več, predvsem pa to, da si ljudem znal pomagati v stiski«.
opravljenim delom!«
Murski Soboti nadaljevala šolanje v drugem, tretjem, četrtem in petem razredu gimnazije. Nato je v Mariboru že v treh letih končala štiriletno učiteljišče. Morala je biti posebej marljiva. »Sila kola lomi!« ob tem pristavi. In potem je prišel leta 1949 dekret o namestitvi na osnovni šoli v Ro-gašovcih, kjer je ostala tri leta. Naslednjih deset let pa je preživela med učenci osnovne šole v
»VELIKO MI POMENI MORALNO ZADOŠČENJE«
Ko sem obiskal tovarišico Cilko Sukič na njenem domu v Cankarjevi ulici v Murski Soboti (mož je profesor na srednješolskem centru, sin živi v Ljubljani, hčerka pa v Mariboru), je bila malce presenečena nad občinskim priznanjem, ki ga očitno ni pričakovala. In ko mi je pokazala svoja dosedanja družbene priznanja, kot so red zaslug za narod s srebrnim znakom, priznanje OF in vrsta nagrad za pedagoško delo, mi je postalo kaj kmalu jasno, zakaj ji največ pomeni priznanje občinske izobraževalne skupnosti leta 1979 za izredne uspehe pri delu v vzgoji in izobraževanju. »Ni vse v priznanjih, ampak je pomembnejše, če si za svoje delo dobil moralno zadoščenje!« poudarja Cilka Sukič, ki je nadvse vesela vsakršnega obiska svojih nekdanjih učencev. In teh ni malo. Tedaj se v spominih vračajo v preteklost. Tako je bilo tudi ob mojem obisku, ko mi je prijazna sogovornica razkrila marsikatero skrivnost iz svojega bogatega življenja.
»Rojena sem v Kruplivniku pri Gradu. Izhajam iz velike kmečke družine, saj nas je bilo sedem otrok, od katerih živi še šest. Življenje je bilo skromno, toda poleg čudovitih staršev sem preživela srečno otroštvo. Zato
še vedno rada zahajam tja, v najlepši predel našega Goričkega, kjer živita brat in nečakinja. Ne mine teden, da se ne bi oglasila, saj smo vzpostavili čudovite vezi, kar velja tudi za druge brate in sestre. Skupaj z možem obdelujeva njivico in sadovnjak ter uživa-ma v enkratni naravi, ki je še posebej čudovita v sončnih jesenskih dneh. Tako mi ni nikoli dolgčas, čeprav sem se sprva bala odhoda v pokoj. Ob domačem vrtu pa najdem še dovolj časa za razna ročna dela, ki me posebej veselijo. Poleg tega so me vključili v izobraževanje kmečkih žena in deklet na Srednji kmetijski šoli v Rakičanu, kjer pod vodstvom Živinorejsko-veterinarske-ga zavoda skrbim za dopolnilno usposabljanje v kuhanju. Tu so štiri skupine, ki štejejo od 25 do 40 žensk, ki se enkrat mesečno dobijo na rakičanski srednji šoli. Ena skupina pa je na Kapeli, kjer se prav tako prijetno počutim med kmečkimi ženskami,« je skoraj v en dah povedala Cilka Sukič.
»BILI SO PREPROSTI, A VENDARLE NAŠI LJUDJE!«
Po končani osemletki v Kruplivniku (malce otožno pove, da te šole več ni) je leta 1941 končala prvi razred gimnazije v Mufski Soboti. Med vojno je odšla zopet v domači kraj, po vojni pa je v
CILKA SUKIČ - letošnja občinska nagrajenka.
Gornjih Slavečih. »Tu mi je bilo najprijetneje službovati,« pripomni Cilka Sukič, ko se ji utrnejo solze ob pripovedovanju težavnih dogodivščin. Zdi se, daje morala v marsikateri neprijetni situaciji pokazati veliko humanizma in učencem utreti svetlejši pogled v prihodnost. »Bili so preprosti, a vendar naši ljudje, tam sem si ustvarila družino in rodila sta se oba moja otroka.«
In ko je bila 1. septembra 1964 odprta nova, tretja osnovna šola v Murski Soboti, je bila Cilka Sukič med tistimi redkimi učiteljicami, ki so orale ledino na pe-
dagoškem področju. »Poučevala sem učence petega razreda, ki je pomenil nekakšen prehod z razredne na predmetno stopnjo. V tem času sem izredno končala višjo gospodinjsko šolo v Grobljah pri Ljubljani. Dve leti sem tudi poučevala praktični pouk iz kuharstva na gostinski šoli v Radencih. Ker je bila zaradi vožnje z avtobusom precejšnja izguba časa, sem se odločila vrniti nazaj v Mursko Soboto. Zaposlila sem se na šoli s prilagojenim programom, kjer sem učila gospodinjstvo in praktična znanja. Po ustanovitvi invalidskih delavnic Solidarnost leta 1981 sem se z večino svojih učencev znašla v novih prostorih, kjer sem ostala do 1. oktobra 1983, ko sem odšla v pokoj.
»VELIKO LEPIH DOŽIVLJAJEV IN TRPKOSTI«
Vse od leta 1964 je bila močno navezana na Srednjo kmetijsko šolo v Rakičanu, kjer je ves čas honorarno poučevala gospodinjstvo. Da ne govorimo o številnih večernih predavanjih, ki jih je imela v dolgih letih svojega službovanja. Veliko poslušalcev je rado prisluhnilo njenim nasvetom o sodobni prehrani in ročnih delih. »Če si učitelj tako dolgo kot jaz, je veliko lepih doživljajev. in tudi precej trpkosti ob koncu vsakega šolskega leta, ko sem se morala posloviti od svojih učencev. Nanje sem se namreč vedno močno navezala. In tako je tudi sedaj, ko se znajdem med srednjo in starejšo generacijo slušateljev. Podobno je v krajevni skupnosti, kjer najdem zadovoljstvo med številnimi ljudmi!« je ob koncu pogovora poudarila letošnja občinska nagrajenka Cilka Sukič iz Murske Sobote.
Milan JERŠE
Skupne delegacije šele na začetku poti
Novost v delegatskem sistemu so skupne delegacije za samoupravne interesne skupnosti, kar je podrobneje opredeljeno v dopolnitvah volilnega zakona iz leta 1985, ki omogoča oblikovanje skupnih delegacij v več delovnih organizacijah. Do sprememb in dopolnitev je prišlo predvsem zato, ker se je v praksi pokazalo, da samoupravni značaj interesnih skupnosti terja nekoliko drugačen tiačin oblikovanja delegacij sisov, ki bodo bolj upoštevale interesno povezanost samoupravnih organizacij in skupnosti pri delovanju in odločanju sisov in večjo racionalizacijo. V tem smislu obstajajo posebne, splošne in skupne delegacije. Zakon določa dve vrsti skupnih delegacij. Eno lahko oblikuje dva ali več tozdov, ki nimajo več kot 60 zaposlenih, oziroma manjši tozdi ali delovne skupnosti, ki štejejo do 30 delavcev. Skupne delegacije pa lahko oblikujejo tudi v večjih delovnih organizacijah, če izpolnjujejo določene pogoje, kot so: morajo biti združene v delovni organizaciji, članice iste samoupravne interesne skupnosti, in da imajo v samoupravnem sporazumu to natančno opredeljeno.
Za oblikovanje skupnih delegacij se je v soboški občini doslej odločilo devet delovnih organizacij. To so: Mura, Mesna industrija ABC Pomurka, KG Rakičan, Agromerkur, Tovarna mlečnega prahu, Pomurski tisk, Veletrgovina Potrošnik, Sobota in Panonija. Ze po obliki združevanja so te delegacije različno oblikovane v posameznih delovnih organizacijah. Tako so v Muri oblikovali skupne posebne delegacije za vsa področja samoupravnih interesnih skupnosti, to je za vzgojo in izobraževanje, zdravstvo, kulturo, raziskovalno dejavnost, telesno kulturo, otroško varstvo, socialno skrbstvo in zaposlovanje. Vse druge delovne organizacije pa imajo v glavnem dve obliki teh delegacij. Ene imajo skupne posebne delegacije, predvsem za vzgojo in izobraževanje, za zdravstvo in otroško varstvo, druge pa so se odločile za združene delegacije za kulturo, raziskovalno dejavnost in telesno kulturo ali pa za socialno skrbstvo in zaposlovanje skupaj.
Z oblikovanjem teh novih delegacij upravičeno pričakujejo v soboški občini večjo dejavnost na posameznih skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti, zlasti za boljšo udeležbo delegatov v preteklosti. Veliko pričakujejo predvsem v delovnih organizacijah, kjer so se odločili za oblikovanju skupnih delegacij, saj so se postopek delegiranja delegatov ter priprava in obravnava delegatskega gradiva precej poenostavili. S tem je omogočena večja racionalizacija dela in časa, ker med drugim odpadejo sklici konferenc delegacij. Velja pa poudariti, da so se skupne delegacije letos praktično sestale samo enkrat ali kvečjemu dvakrat, zato je težko govoriti o kakih večjih izkušnjah. Šele čez štiri leta, ko jim poteče mandat, bo možno celoviteje oceniti pomen in vlogo skupnih delegacij za samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti v delovnih organizacijah soboške občine.	Milan Jerše
Tranzitna cesta je nuja
Vse večji promet skozi Lendavo narekuje, da se pripravijo predlogi za gradnjo obvoznice izven mesta, saj bi le-ta lahko razbremenila promet v mestu. V Dolgi vasi gradijo nov mednarodni mejni prehod, ki bo povečal pretok turistov; narekuje pa, da se v bližnji prihodnosti zgradi obvoznica. Partizanska ulica bo dobila novo vlogo interne mestne ceste, namenjene potrebam osebnega oziroma mestnega prometa. V lendavski občini so pred nedavnim začeli o tem problemu ponovno razpravljati. Dogovorili so se, da bodo to pomembno naložbo vključili v srednjeročni načrt razvoja.
Jani D.
STRAN 4
VESTNIK. 16. OKTOBRA 1986
kulturna obzorja
Bil si človek zmagovitega dela (A diadalmas munka embere voltal)
kulturni koledar
V naslovu zapisana misel madžarskega književnika (pesnika, dramatika in prevajalca) Snador-ja Weoresa je bila moto spominske seje in prireditev, ki so pretekli četrtek in petek potekale v Szombathelyu na Madžarskem v počastitev 100. obletnice rojstva dr. Avgusta Pavla. Znanstveni simpozij je ob navzočnosti Pav-
Gornja fotografija je naslovnica kataloga Avgust Pavel — etnolog in organizator muzeja, ki so ga v muzeju Sa-varia na Madžarskem izdali ob otvoritvi razstave v počastitev 100. obletnice njegovega rojstva. Na ogled bo do 10. maja naslednjega leta, petkova otvoritev pa je sovpadala s številnimi dobro organiziranimi prireditvami v Szombathelyu.
Kultura — književnost — umetnost pa je naslov priloge Narodnih novin, številka 10, ki so jo s Kiiharjevim originalom Pavlove podobe prav tako posvetili rojaku s Cankove, ki mu (morda nekoliko pozno) namenjamo pozornost doma in onstran meje.
lovih najbližjih in predstavnikov družbenopolitičnega ter kulturnega življenja z obeh strani meje z’ uvodnim nagovorom odprl Lazslo Szabo, podpredsednik žu-panijskega sveta Železne županije. V imenu Društva pisateljev Madžarske pa je Stojan Vujisič med drugim dejal, da častijo
Založniško,grafično,embalažno podjetje POMURSKI TISK Murska Sobota n.šol.a Lendavska 1
Telefon 22 210 Telex 35229
tozd Tiskarna, tozd Kartonaža, tozd Pomurska založba tdkd Eureco, Skupne službe
Pomurska založba vam priporoča
Evald Flisar
ČAROVNIKOV VAJENEC
Knjiga Čarovnikov vajenec Je povzetek odlomkov, ki so izhajali v 7 O. Opisovanje poti (tokrat v Kašmir) Jo še izraziteje kot v Flisarjevih prejšnjih romanih potisnjeno v ozadje, pripovedni okvir je te bolj razrahljan in podrejen vaebini — zapisovanju emotivnih In razumskih pretresov, ki Jih je doživljal ob svojem intenzivnem soočenju z življenjsko modrostjo Vzhoda, zlati te ob toanem stiku a tantrično vejo tibetanskega budizma.
Knjiga jo prežeta a svojevrstno ljubeznijo, z ljubeznijo, ki določa in osmitlja razmerje med čarovnikom in vajencem, modrecem in Izobražencem, očetom in sinom, mod človekom, ki Ju loči dva tisoč let zgodovine.
Karen Blixen
SPOMIN NA AFRIKO
Danska pisateljica Karen Blixen (1885—1062) je kot žena barona Blixna leta 1814 odšla v Kenijo upravljat kavno plantažo. V zakonu je doživela brodolom, a je te deset let vodila plantažo, dokler je niso okoliščine priprljaie tako daleč, da jo je bila prisiljena prodati. Vrnila se je na Dansko.
Knjiga pa ni povsem avtobiografska. Razdeljena je na pet delov; v prvem predstavi plantažo In svojega spremljevalca, v drugem pripoveduje o nesreči in pove veliko zanimivega o zdravstvu in sodstvu preprostih plemen, o njihovih običajih. V tretjem delu spoznamo prebivalce farme in obiskovalce, četrti pa jo že zbirka zapiskov iz priseljenkine beležnice o dokaj drobnih dogodkih, polna ljubezni, Ironije In melanholije. Zadnji del Je žalostno atovo od plantaže in pripoved o hudih časih, predvsem o smrti dveh prijateljev. Knjiga narodi na bralca močan vtis, kor jo napisana, kot da bi se vse zgodilo tele včeraj. Po njej so posneli zelo uspešen film, toda knjiga pove veliko veliko več.
Pavlov spomin tako Madžari kot Slovenci, ker je pustil dediščino, ki je lahko tudi simbol — gradil je most, ki povezuje oba sosednja naroda in njuno kulturo v težkih časih, ko ni bilo lahko najti poti k bližnjemu sosedu. Prav njemu gre zahvala, da so sedaj drugačni časi in prihaja doba, o kateri je sanjal.
Znanstveni simpozij so poleg županijskega sveta organizirali inštitut za literarne vede madžarske akademije znanosti, zveza madžarskih pisateljev ter inštitut za slovensko literaturo in literarne vede Slovenske akademije znanosti in umetnosti, društvo slovenskih pisateljev, inštitut za madžarski jezik, književnost in hungarologijo iz Novega Sada. Predstavniki posameznih inštitucij so imeli tudi svoj delež pri predstavitvi dr. Avgusta Pavla in njegovega dela.
Jože Filo iz Maribora, ki je govoril o jezikoslovnem, prevajalskem in kulturnoposredniškem delu Avgusta Pavla, je v nagovoru pred interpretacijo prevoda svojega teksta poudaril: »Prispevek dr. Avgusta Pavla v kulturno zakladnico slovenskega, kot tudi madžarskega naroda, je toliko bolj dragocen, ker zajema širše področje jezikoslovja, etnografije ter prevajalsko in posredniško kulturno dejavnost, ki je rasla iz prepričanja, da pomenijo književni in sploh kulturni stiki dveh sosednjih narodov hkrati z vzajemnim spoznavanjem in razumevanjem tudi nujno in potrebno duhovno bogatitev. V tej smeri se je izpolnjevalo Pavlovo kulturno poslanstvo in njegova prizadevanja, da bi duhovno bogastvo enega naroda približal drugemu. S to željo je ustvarjal kot znanstvenik, jezikoslovec, etnolog, s to željo je izgoreval kot umetniški ustvarjalec, pa kot prevajalec in kulturni posrednik.«
Brigita Bavčar
ZLATKO GNEZDA: IZ CIKLA NOČI BREZ SPANCA L
JUBILEJNA PANNONIA
Mednarodna likovna razstava PANNONIA doživlja letos majhen jubilej. Je namreč deseta po vrsti, odkar se je v Murski Soboti leta 1967 rodila ta kulturna manifestacija.
Tega leta je likovna prireditev pod imenom Panonska pokrajina — panonski človek zbrala in predstavila delovanje umetnikov treh sosednjih držav: Avstrije, Madžarske in Jugoslavije oziroma njihovih dežel: Gradiščanskega v Avstriji, županije Gydr, Zala in Vas v zahodnem delu Madžarske ter sevemo-vzhodne Slovenije.
Organizacijski komite s stalnim sedežem v Murski Soboti (ki je bila tudi pobudnik in organizator te razstave) je takrat zapisal v uvodu kataloga bistvene poteze in ideje takšne mednarodne likovne prireditve:
— opozoriti na lepote in utrip življenja sosednjih območij, ki nosijo na sebi pečat značilnega panonskega sveta,
— predstaviti javnosti likovno ustvarjanje sodobnikov, ki so kakorkoli izpovedovalci in umetniški kronisti arhitekta Franca No
vaka v območno, vendar širše pojmovano sodelovanje in graditve kulturnih stikov prek odprtih meja.
V vsem tem času je prireditev doživela tudi organizacijske spremembe, ki so ugodno vplivale na njen nadaljnji razvoj. Do leta 1971 je bila Murska Sobota vedno glavni organizator potem sta razstavo prevzeli mesti Železno (Eisenstadt) in Szombathely, 1973. leta pa je bila razstava že organizirana v Szavaria Muzeu-mu v Szombathelyu in leta 1975 v Pokrajinski galeriji v Železnem.
Istega leta je mednarodni organizacijski komite za Pannonio sklenil, da poleg že standardnega slikarstva in kiparstva vključi še prikaz umetniške ustvarjalnosti še umetniško fotografijo že grafiko, tapiserijo in umetno obrt. S tem je prišlo do popolnejše slike celotnega likovnega dogajanja v sosednjih deželah.
Zadnje spremembe segajo v leto 1985. Od tega leta naprej razstava ni več bienalna temveč trie-nalna, se pravi, da je organizirana vsaka tri leta. Pannonia 86, ki jo je letos organizirala Pokrajinska galerija v Železnem, je torej prva trienalna, sledili pa ji bosta Pannonia 89 v Szombathelyu in Pannonia 92 v Murski Soboti.
Druga sprememba je povezana z nagradami. Najvišje priznanje za kakovost ostane še naprej nagrada Pannonie, ki je odslej povezana še s primerno denarno nagrado. Odpadle pa so prejšnje obvezne odkupne nagrade, ki so prepuščene posameznim organizatorjem v lastno odločitev.
Na Pannonii 86 sodeluje 18 izbranih likovnih umetnikov, iz vsake države po 6 predstavnikov. Vsak avtor pa je predstavljen s šestimi deli.
Kaj nam prinaša letošnja razstava novega, zanimivega, morda posebnega? Dosedanje razstave so pokazale, da predstavljajo najvišjo raven v madžarski sodobni likovni umetnosti predvsem keramika, tapiserija, mala plastika in deloma grafika z angažirano vsebino. Dežela gline je že od nekdaj znana širom po svetu po porcelanstih izdelkih »Zsolnay in kerendy«. Sodobni madžarski ustvarjalci — večina jih je končala visoko šolo za umetno obrt v Budimpešti — zelo uspešno in domiselno nadaljujejo že spočeto delo. Kiparji Barna Bardocz, Sandor Kiss in Endre Andras Tornay izhajajo iz Transilvanije iz pokrajine, ki je s svojo značilno ljudsko umetnostjo predstavljala osnovno bazo pri nastajanju tako imenovanega »madžarskega nacionalnega stila«, predvsem v arhitekturi ob prelomu 19. stoletja, ki je sece-sionističnem slogu, povezanem z dekorativnimi kiparskimi elementi, dosegla svetovno veljavo. Na tej osnovi gradita Bardocz in Kiss svoj lastni likovni izraz, iščoč pri tem sintezo med značilnostjo materiala in funkcijo forme. Seveda pri tem upoštevata sodobne stilske usmeritve. Skulpture Tornaya pa izhajajo iz značilnosti del Henrya Moora.
Sodobno madžarsko slikarstvo s težavo in z rahlo zamudo sledi najsodobnejšim svetovnim tokovom. Večinoma dosega stopnjo širokega diapazona figuralike. V ta sklop lahko uvrstimo tudi dela Gorgya Meszarosa in Gabrelle Sulyok.
Posebno mesto v sodobni madžarski likovni umetnosti zavzema slikar Laszlo Bartha, ki je eden prvih abstraktnih slikarjev na Madžarskem. Kljub njegovi častitljivi starosti nas vedno zno
va preseneča in izvirnimi likovnimi rešitvami.
Sodeč po delih vseh dosedanjih avstrijskih udeležencih Pannonie lahko ugotovimo, da je kakovost njihovega dela iz razstave v razstavo izredno nihala. Pri tem ne smemo prezreti dejstva, da je Gradiščansko eno najbolj zaostalih območij v Avstriji in da je temu primeren tudi razvoj likovne umetnosti. V kakovostnem smislu sta prednjačili risba in grafika, ki sta vsebovali značilne elemente nekdaj bogato razvejene dunajske secesije. Med letošnjimi udeleženci moramo posebej omeniti slikarja Ferija Zot-terja in Johannesa Wankeja, ki sodelujeta na naših razstavah skorajda od začetka. Oba sta odlična akvarelista in upodabljata v svojih delih domačo krajino. Pri tem je Zotter umirjenejši in gradi svoj izraz na konstruktivno urejeni kompoziciji, medtem ko je Wanke ekspresivnejši, s svobodnejšo, temperamentnejšo potezo s čopičem in izrazitejšim ko-loritom. Sodobnim tokovom v današnjem slikarstvu, ki težijo k izrazito subjektivni gradnji telesnosti slikovne površine, v kateri dominirajo barva, ritem, kontrast, napetost... sodijo dela Hansa Dupala in Josefa Laub-nerja. Konstruktivne elemente pa uporabljata Fria EIfen in Herbert Schiigerl.
Naše predstavnike sta tokrat izbrala Meta Gabršek-Prosenc in Franc Obal. V izboru so dobili prednost mlajši likovni umetniki. Seveda je bil pri izboru edini kriterij, ki je odločal, kakovost njihovega ustvarjanja.
Dejstvo je, da so jugoslovanski avtorji predstavljali s svojimi deli vedno najsodobnejše težnje, s katerimi so se uveljavljali doma in v tujini. Pri tem bi rad samo opozoril na dela Lojzeta Logarja, Franca Mesariča, Zdenka Huzjana, Štefana Galiča, Štefana Hauka in še nekaterih, ki so največ prispevali h kakovostni rasti teh razstav in prek njih k prodoru sodobne umetnosti v sosednje države.
Slikarji Jože, Denko, Sande Červek in Zlatko Gnezda predstavljajo na Pannonii 86 tiste svetovne tokove, ki se gibljejo v okviru tako imenovane transa-vantgarde in nove podobe, pri tem pa so uspešni v graditvi absolutno subjektivnega »ekspresivnega« likovnega izraza. Grafična dela Iva Bošnjakoviča in Boruta Vilda odlikuje vztrajanje pri oblikovanju lastnega likovenga izraza. Pri tem je vredno opozoriti, da sodi arhitekt Ivo Bošnja-kovič med redke slovenske grafike, ki se sistematično ukvarjajo s problematiko vizualne zaznave prostora. Borut Vilda js s svojim sklepnim ciklusom Štorkelj obogatil dosedanje likovne interpretacije tovrstne motivike in ji dal širšo dimenzijo tudi v grafiki. Umetniški fotograf Miško Kranjec pa se je predstavil občim problemom današnjega človeka in ga v fotografiji obdelal z eko-nomsko-socialnega, družbenega, psihološkega in historičnega vidika.
Ob koncu bi želel izraziti željo nas vseh, ki delamo na likovno galerijskem področju, da s to veliko mednarodno kulturno manifestacijo še naprej predstavljamo najboljše dosežke v likovni umetnosti in da s tem bogatimo slehernega ljubitelja in gledalca povsod, kjer bo s svojim humanim poslanstvom navzoča mednarodna likovna razstava PANNONIA.
Franc Obal
PETEK, 17. OKTOBRA
MURSKA SOBOTA - V Galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec bo ob 18.30 otvoritev razstave PANNONIA 86. Otvoritveni govor bo imel Jože Vild, predsednik Občinskega komiteja Zveze komunistov Murska Sobota in predsednik Mednarodnega organizacijskega komiteja za Pannonio.
Po otvoritvi razstave bo v počastitev praznika soboške občine v dvorani kina Park koncert AKADEMSKEGA PEVSKEGA ZBORA TONE TOMŠIČ iz Ljubljane. Pričel se bo ob 19.30.
GORNJA RADGONA - V dvorani Delavske univerze bo ob 18.00 LITERARNI VEČER, organiziran v počastitev 110-letnice rojstva dr. JANKA ŠLEBINGERJA, ki je bil rojen pri Sv. Ani — Zgornji Ščavnici. Na srečanju v počastitev meseca knjige bodo sodelovali: dr. Bruno Hartman, ravnatelj Univerzitetne knjižnice v Mariboru, ki bo govoril o življenjskem delu dopisnega člana Slovenske Akademije znanosti in umetnosti — Janka Šlebingerja, ki je bil kot bibliograf in literarni zgodovinar starosta slovenskih bibliotekarjev. Ob tej priložnosti bodo v prostorih Delavske knjižnice tudi odprli razstavo o njegovem delu, v Gornji Radgoni pa nosi šola s prilagojenim programom njegovo ime. Razstavo posreduje Univerzitetna knjižnica iz Maribora, v literarnem večeru pa bosta sodelovala tudi pisatelj in dramaturg TONE PARTLJIČ in pisatelj ter gledališki igralec TONE KUNTNER.
SREDA, 22. OKTOBRA
GORNJA RADGONA — V Kulturnem domu bo v okviru Borštnikovega srečanja ob 11.30 gostovalo Gledališče ljudske vstaje iz Maribora s PARTIZANSKIM MITINGOM.
razstave
MURSKA SOBOTA - V študijskem oddelku Pokrajinske in študijske knjižnice bo od 17. do 21. oktobra odprta RAZSTAVA ODPISANIH KNJIG.
RADENCI — V Razstavnem salonu hotela Radin je v počastitev praznika občine Gornja Radgona na ogled razstava udeležencev likovne kolonije Elrad — Av-toradgona.
knjige
USPEŠNICE TEGA TEDNA v prodajalni DOBRA KNJIGA v Murski Soboti so: Viktoria Holt — JUDEŽEV POLJUB (Pomurska založba), Slavica Šinkovec — SODOBNO KLETARJENJE (Kmečki glas) in David Longman - NEGA SOBNIH RASTLIN (Mladinska knjiga).
ZBIR KULTURNIH PRIREDITEV V OKTOBRU
V počastitev občinskega praznika radgonske občine so v Gornji Radgoni v tem mesecu organizirali številne kulturne prireditve in tako demantirali izgovor, da časi niso naklonjeni kulturi, oziroma da se v okviru omejenih sredstev ne da prav ničesar ponuditi kulture željnim.
V začetku tega meseca so na kulturni dan vse učence sedmih razredov osnovnih šol v občini odpeljali v Maribor, kjer so si ogledali Umetnostno galerijo in Pokrajinski muzej ter spremljali opero Beg iz Seraja.
Trinajstega v mesecu so v prostorih Glasbene šole imeli Večer baročne in renesančne glasbe v izvedbi ansambla Pro mušica Ti-bicinia iz Maribora. Iz Kulturnega koledarja je razbrati, da bodo imeli tudi literarni večer in odprtje razstave v "počastitev rojstva dr. Janka Šlebingerja ter čutili odmeve Borštnikovega srečanja. Poleg partizanskega mitinga jim bo Teater u gostima iz Zagreba naslednji torek zvečer uprizoril tudi komedijo Ištvana Curke: Deficit, bb
VESTNIK, 16. OKTOBRA 1986
STRAN 5
OSKRBA Z ZDRAVO PITNO VODO V SOBOŠKI OBČINI
Pomanjkanje vode že (pre)dolgo
Že vrsto let se v soboški občini ubadajo s kroničnim pomanjkanjem pitne vode, poleg tega pa je vedno več onesnaževanja ne le rek in potokov, temveč tudi podtalnice oziroma črpališč pitne vode. S povečano porabo je začela raven podtalnice povsod upadati, kar zahteva gradnjo novih in vse bolj oddaljenih črpališč, podtalnica pa je ogrožena tudi zaradi urbanizacije in industrializacije, s čimer je povezana raba strupenih kemikalij in naftnih derivatov. Zato je razumljivo iskanje novih močnih izvirov, česar so se posebno zagnano lotili tudi v soboški občini.
Na mestni vodovod v Murski Soboti, katerega upravlja tozd Komunala Sobota, je priključeno pomursko središče skupaj s pretežnim delom industrije, naselje Rakičan z bolnišničnim kompleksom, naselje Moravske Toplice z zdraviliškim kompleksom, konec lanskega leta pa je zgrajen cevovod v naselje Pušča. Prav tako je priključena zadružna gradnja v Čemelavcih. Vse to se napaja iz vodnjakov v Črnskih mejah, ki predstavljajo zaenkrat dolgoročno rešitev za širše soboško območje. Zdaj premorejo deset velikih vodnjakov, katerih zmogljivost je 50 litrov vode na sekundo. Poleg tega so v soboški Fazaneriji še trije vodnjaki, ki imajo zmogljivost 30 litrov na sekundo. Že večkrat se je pokazalo, da v sušnih obdobjih ne zadoščajo, predvsem. zaradi nihanja porabe. Sedaj so morali vključiti dodatno črpališče v Fazaneriji in s tem ublažiti pomanjkanje pitne vode. Povprečna letna poraba je namreč kar 60 litrov na sekundo. Samo v prvih šestih mesecih letos so porabili 862 tisoč 685 kubičnih metrov vode; od tega 250 tisoč kubičnih metrov gospodinjstva, drugo pa gospodarstvo. Pri tem porabi mesna industrija več vode kot celotno gospodarstvo. Zato že iščejo lastne vodne vire
KAJ PRAVIJO ZDRAVSTVENI DELAVCI?
Po raziskavah, ki so jih opravili v Zavodu za socialno medicino in higieno v Murski Soboti, se je minulo leto 67 odstotkov Pomur-cev oskrbovalo s pitno vodo iz javnih objektov. Kakovost odvzetih vzorcev za bakteriološko in kemično analizo daje naslednjo podobo: bakteriološko neprimernih vzorcev iz mestnih vodovodov je bilo 3 odstotke, iz vaških vodovodov 42, iz hodfofor-jev 65, iz kopališč 31 in iz drugih vodnih virov 60 odstotkov. Kemično neprimerni vzorci pitne vode so bili v 6 odstotkih iz mestnih vodovodov, v 15 iz vaških vodovodov, v 33 iz hidrofor-jev, v 3 iz kopališč in v 40 odstotkih iz drugih vodnih virov.
Poglavitni problemi pri preskrbi z zdravo pitno vodo so predvsem zaradi varstva območij črpališč pitne vode, ureditve neu
streznih objektov, nitritov in nitratov v pitni vodi ter sistematičnega vzorčenja zaradi neurejenega lastništva objektov za preskrbo z vodo. Svojevrsten problem pa so odpadne snovi, saj je v Pomurju 17 različnih čistilnih naprav. Po analizi vzorcev so sicer zadovoljivo delovale, žal pa z njimi ni možno prečistiti vseh odpadnih voda.
KAKO DO ZDRAVE PITNE VODE — To vprašanje postaja ob velikem številu vodnjakov v soboški občini iz dneva v dan vse aktualnejše.
Nekaj naselij je priključenih na območni mestni vodovod. V bakteriološko neprimernih vzorcih vode so našli klice fekalnega izvora in precejšnje število kon-taminentov, zaradi gnojenja polj u umetnimi gnojili in zastašujoče velikih živinorejskih farm, predvsem svinjskih, s pomanjkljivimi ali nikakršnimi čistilnimi napravami živalskih fizioloških odpadkov.' Lanskega oktobra so odvzeli vzorce iz šestih vodovodov, v nobenem primeru pa koncentracija nitratov na srečo ni bila nad dovoljeno.
Po higieni so pitne vode na podobni ravni kot prejšnja leta. Neustreznih je bilo 37,3 odstotka vzetih vzorcev, pri čemer je najpogosteje presežen MPN, nato E coli fakalnega izvora, v dveh primerih pa so našli salmonele. Kopalne vode (bazenske) so se v tem času nekoliko popravile, neustreznih pa je 28,48 odstotka vzorcev. V soboški občini je na
opominja!
mestni vodovod priključemn okrog 14.500 prebivalcev, na 116 vaških vodovodov 19.000 in na 233 hidroforjev približno 21.000 prebivalcev. Sicer pa, kot poudarjajo v zdravstvenih krogih, preskrba z zdravo pitno vodo ni le stvar ene občine, ampak celotne regije; posebej zato, ker so vodni viri še vedno premalo raziskani.
Pri vaških vodovodih je največji problem v skupinskem lastništvu (skupinski vodovodi). Ob sanitarno-higienskih pregledih in kemični analizi voda, ki so tudi neprimerne, se s skupino občanov ne morejo dogovoriti o
nujnosti ureditve vodnjakov. Predvsem velja to za plačilo vzorčenja. Podtalnico pa onesnažujejo, kot vemo, tudi velike farme. Zato je precejšnjega pomena, kako se med sabo povezujejo posamezni lokalni sistemi oskrbe z vodo. Predvsem pa bo treba urediti redno kontrolo vseh javnih objektov za oskrbo z vodo in ustanoviti tehnično službo, ki bo sposobna graditi in urejevati te objekte v sanitamo-higienskem pogledu. Doslej še ni bilo kake epidemije zaradi vode, ker ni, kot poudarjajo mnogi, osrednjega vodovodnega sistema.
NOVO ČRPALIŠČE V KROGU NARED
Najbolj primanjkuje vode na območju Bogojine, kjer se je raven podtalnice znatno znižala, zato je dvomljiva kakovost vode iz vodnjakov, ki ne morejo zadovoljiti vseh potreb. Ob pomoči samoupravne interesne skupnosti skušajo najti najustreznejšo
rešitev. V srednjeročnem načrtu omenjenega sisa je predvidena gradnja omrežja od Moravskih Toplic do Bogojine. Drugi problem se pojavlja med Rogašovci in Cankovo, kjer vedno bolj primanjkuje ustreznih količin pitne vode. Načrtujejo gradnjo novega črpališča in širitev omrežja proti Rogašovcem, s čimer bi odpravili problem oporečne vode na Cankovi. Vse to pa je seveda odvisno od razširitve črpališča v Črnskih mejah, kjer je potrebno dodatno povečati vodne vire. V ta namen je bila opravljena obsežna študija o oskrbi Pomurja z vodo, ki sega že v leto 1978 in ki naj bi odgovorila na vprašanje, ali bo na tem območju dovolj vode, ob upoštevanju vseh tokov podtalnice. Na osnovi te študije je izbrana mikrolokacija novega črpališča ob Muri v Krogu, kjer je zgrajen raziskovalni vodnjak, prav zdaj pa so opravili tudi zadnja poizkusna črpanja.
Investitorja preizkusnega črpanja v Krogu sta občinska komunalna skupnost in Sobota, projektantska dela so v rokah soboškega Projektivnega biroja, izvajalec pa je Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij iz Ljubljane. Vodnjak ima premer štirih metrov, globina je okrog 15 metrov, od reke Mure je oddaljen 330 metrov, njegova zmogljivost pa je 65 litrov vode na sekundo. Pri tem so upoštevali tudi morebitne kasnejše vplive zaradi dviga gladine Mure ob gradnji hidroelektrarne Hrastje—Mota. V ta namen so narejena mreža 20 opazovalnih vrtin, ki bodo dale ustrezne podatke o gibanju podtalnice pred gradnjo hidroelektrarne na reki Muri in po njej. Istočasno pa bodo te podatke uporabili pri nadaljnih odločitvah in oceni gibanja podtalne vode na levem in desnem bregu Mure. Sicer pa so pri vodnjakih v Krogu zgradili tudi 26 horizontalnih vrtin, globokih od 12 do 15 metrov in dolgih štiri metre.
Trenutne analize vode iz preizkusnega črpališča v Krogu so zelo ugodne, saj se po kakovosti vode ne razlikujejo od črpališča v Črnskih mejah. Po teh delih bodo v naslednji etapi projektirali in zgradili nizkotlačni cevovod od Kroga do Črnskih mej v dolžini 5,5 kilometra. Zgradili bodo več negativnih infiltracij-skih jarkov in infiltracijski jarek v Črnskih mejah. Vrednost raziskovalnih del znaša 45 milijonov dinarjev.
Omeniti velja, da raziskujejo tudi območje Rogašovec, kjer bo treba zagotoviti dovolj pitne vode, območje Bogojine in dolino potoka Velika Krka med Šalovci in Markovci, kjer se je posebej angažiral soboški Projektivni biro. Sicer pa koncept dolgoročnega načrta Samoupravne komunalne interesne skupnosti občine Murska Sobota do leta 2000 predvideva, da bo celotna občina priključena na vodovodno omrežje. V srednjeročju 1986—1990 pa je načrtovana gradnja glavnega cevovoda od Črnskih mej do Cankove, medtem ko bi drugo pomembno naložbo v letu 1987 izvedli med Bogojino in Moravskimi Toplicami. Prizadevajo si, da bi v oskrbo z zdravo pitno vodo vključili čim več kakovostnih lokalnih vodovodov.
Že decembra letos naj bi po izdelavi potrebne lokacijske in tehnične dokumentacije začeli z gradnjo vodnjaka v Krogu, ker nameravajo prihodnje leto speljati cevovod do Črnskih mej. Ta dela bodo stala okrog 400 milijonov dinarjev. Na ta način bo omogočena skorajšnja povezava vodovodnega omrežja med Cankovo in Bogojino, kar bo stalo 690 milijonov dinarjev. V občinski komunalni interesni skupnosti zagotavljajo, da je denarja v te namene dovolj, računajo pa tudi na premostitvena posojila banke. Samo, da se bodo resnično začela obsežna dela pri zagotavljanju zadostnih količin zdrave pitne vode v soboški občini, saj je ta problem navzoč že precej časa! Vsako odlašanje ne vodi nikamor, saj je ravno od vode odvisen nadaljnji gospodarski in družbeni razvoj te največje pomurske občine.
Z VODO JE POTREBNO RAVNATI DOLGOROČNO!
Če je verjeti raziskavam Geološkega zavoda iz Ljubljane, potem bi morale biti na območju ob reki Muri zadostne količine podtalnice tudi za prihodnost,
DRUŽBENO USMERJENA STANOVANJSKA GRADNJA V OBČINI LENDAVA
So se »zaplanirali«?
Primer, kako veliko je lahko neskladje med željami in njihovo uresničitvijo, stanovanjska gradnja v lendavski občini.
V minulem srednjeročnem obdobju so najprej (planerji kajpada!) v razvojne dokumente zapisali, da bodo v obdobju 1981—85 zgradili 260 družbenih stanovanj. Potem, ko je začelo škripati (načrt se pač ni uresničeval), so »pristali« na 155 stanovanjih, zdaj, ko pa je plansko obdobje mimo, ugotavljajo, da so se ušteli na celi fronti; zgradili so komaj 95 družbenih stanovanj, kar je le 61-odstotna izpolnitev (znižanega) načrta. K temu naj dodamo. da je med zgrajenimi družbenimi stanovanji 52 tako imenovanih solidarnostnih, kar pomeni, da so organizacije združenega dela v petih letih kupile za svoje kadrovske potrebe le 43 stanovanj. Razmerje (60 odstotkov sredstev za družbeno stanovanjsko gradnjo in 40 za zasebno) se je tako tudi v lendavski občini porušilo, seveda v korist zasebne gradnje.
Prav je. da s posojili pomagamo reševati stanovanjske probleme zaposlenih, saj so le-ta velikokrat »injekcija«, da se nekdo sploh lahko loti take gradnje, seveda ob prihrankih in osebnem delu. Posojila tudi pomagajo, da si delavci, ki so si pred leti zgradili zasilna stanovanja, preurede stanovanjske prostore, prizidajo še kako sobo, narede toplotno izolacijo in tako naprej. Seveda pa je ob vsem tem treba pomisliti na tiste delavce, ki nimajo temeljev (takšnega ali drugačnega stanovanja). zato je treba zanje zgraditi družbena stanovanja. Probleme mladih družin delno sicer rešujemo s solidarnostnimi stanovanji, kaj pa stanovanja za strokovnjake? V lendavsko
čeprav se pojavlja nevarnost intenzivnega onesnaževanja. Seveda pa bo treba te raziskave, ki so bile doslej maloštevilne in nepopolne, nadaljevati. Družbeni načrt občine resda vsebuje osnovne usmeritve o oskrbi s pitno vodo, ker pa je od nje odvisno delo in življenje ljudi na določenem zemljepisnem območju, bo 'oskrbo z vodo potrebno načrtovati dolgoročno. Obstaja namreč mnenje, da je glede na različne količine podtalne vode primernejša lokalna (krajevna, občinska) kot centralna (pokrajinska) oskrba. Zaradi ohranitve kakovostne pitne vode pa je nujno potrebno zavarovati izvire vode z zaščitnimi pasovi in potrebnimi ukrepi. Pri tem bi morali sodelovati tudi strokovnjaki ljubljanskega Geološkega zavoda. Zaradi boljšega nadzora in ureditve objektov za oskrbo z vodo pa je treba imeti evidenco (register, kartoteko vodnih virov) v občinah v Pomurju. To terja tudi zagotovitev finančnih sredstev. Zaradi precejšnjega števila odpadnih voda, trdnih odpadkov in posebno strupenih odpadkov je nujno urediti za komunalne odpadne vode ustrezne čistilne naprave, za komunalne odpadke urejena odlagališča, za posebno strupene odpadke pa osrednje odlagališče, ki ne bi smelo vplivati na okolje.
Nič manjšega pomena ni redno vzdrževanje in lastništvo vodnih objektov in vodnih virov. Ta naj bi upravljale komunalne delovne organizacije (vodovodni objekti občinskega pomena) oziroma kreje-vne skupnosti (vodovodni objekti krajevnega pomena). Za večjo učinkovitost sanitarno-higienskih pregledov vzorcev vode pa bo v prihodnje potrebno še tesnejše sodelovanje vseh dejavnikov, ki lahko zagotovijo kakovostnejšo oskrbo občanov z zdravo pitno vodo.
Milan JERŠE
občino že tako in tako težko dobe take kadre, le kako neki jih bodo pridobili, če zanje ne bo stanovanj? V pravo smer se je torej nagnila razprava na seji izvršnega sveta in na sestanku občinskega sindikalnega sveta v Lendavi, ko so pozvali organizacije združenega dela, naj končno namenjajo več-denarja tudi nakupu stanovanj v blokih. Seveda pa ni treba posebej omenjati, da bi imeli ob večjem zanimanju za taka stanovanja gradbinci več dela in morda bi celo znižali ceno. Tudi nemogoče je mogoče! se lahko tolažimo.
Medtem ko se je zasebna gradnja močno razmahnila, družbena pa močno caplja, moramo ugotoviti, da zasebniki grade predvsem na območjih. kjer vlada neki urbanistični red. manj pa na območjih, urejenih z zazidalnimi načrti, pač iz preprostega razloga, ker je teh (območij) malo. Ce bi bilo drugače (kdo je kriv, da je tako. kot je. v tem zapisu ne na-meravamo komentirati), potem bi prav gotovo že zadihala tudi stanovanjska zadruga. Zakaj jih imamo v skora j vseh slovenskih občinah, samo v lendavski ne? Prednosti stanovanjskih | zadrug so velike (urejeno naselje, hkratno reševanje komunalnih in drugih problemov), to. česar ne gre zanemariti, pa je tudi pomembno: praviloma je taka gradnja cenejša. Ker na območju lendavske občine še ni določenega območja, kjer bi bilo dovolj.prostora za gradnjo 30 stanovanj, (kar je menda »pogoj« za ustanovitev zadruge). bi graditelji lahko »zajeli« z dveh, treh območi j . . . Zelena luč za to je prižgana, potreben je le organizator . ..
S. Sobočan
STRAN 6
VESTNIK, 18. OKTOBRA 1086
kmetijska panorama
IZ KAKOVOSTNE SUROVINE KAKOVOSTNI IZDELKI
Ko so v Tovarni mlečnega prahu v začetku prejšnjega srednjeročnega obdobja načrtovali zasnovo razvoja, so pri tem upoštvali predvsem surovinsko osnovo, ki jo je na tem območju možno zagotoviti. Če je tovarna v letu 1970 odkupila 10 milijonov litrov mleka, se je v letu 1975 odkup povečal že na 21 milijonov litrov, lani pa so od kmetov v soboški in lendavski občini prevzeli že 37 in pol milijona litrov mleka. In to predvsem od tistih, ki oddajajo kar 99,5 odstotka vsega prevzetega mleka v tovarni, saj je odkup iz družbenega sektorja zanemarljiv.
. Medtem ko so na drugih območjih gradili velike družbene farme, ki se danes ubadajo s številnimi težavami, so v soboški Tovarni mlečnega prahu namenjali posebno pozornost pridobivanju mleka pri kmetih. Kar 8.600 kmetij ima danes s tovarno sklenjene pogodbe o oddaji mleka, iz leta v leto pa se izboljšuje sestava tistih kmetij, ki oddajajo večje količine mleka. Kar 34 odstotkov vseh kmetij odda letno
IZKUŠNJE KMETOVALCEV
Tudi na kmetih je življenje dirka
Za tokratno rubriko, v kateri predstavljamo uspešne pomurske kmetovalce, smo pripravili zapis z obiska pri Jožetu Seršenu, veržej-skem živinorejcu, poljedelcu in tudi športniku, saj se ukvarja še z rejo kasaških konj.
»Kmet nima ne sobote, ne nedelje, ne praznika,« je dejal Jože, ko smo se začeli pogovarjati o delu ljudi, ki so se odločili za kmetovanje, Jožeta pa zmotili med spravilom silažne koruze, »mi pa smo se odločili za govedorejo. Največ imamo krav molznic, na sejmu včasih prodamo kakšno brejo telico, trenutno pa je v hlevu tudi nekaj bikcev. Z oddajo mleka se ukvarjamo zato, ker se to danes še kar splača.
Odkupna cena mleka je namreč ugodna — mesečno pa ga namolzemo od 2.800 do 3.500 litrov.«
Jože je rekel, da so se včasih pečali tudi s prašičerejo, zdaj pa so se omejili le na vzrejo plemenskih merjascev, ki jih prodajo, ko le-ti dosežejo 100 kg, In kaj je bolj donosno — govedoreja ali vzreja plemenskih merjascev? »To je težko reči,« je menil Jože, »vendar lahko rečem, da merjasec doseže težo za prodajo v petih ali šestih mesecih, zato se pri tem denar hitreje obrača, kar je v današnjih časih zelo pomembno.«
Ker imajo veliko živine, so Seršenovi skoraj prisiljeni, da so tudi poljedelci. Imajo namreč 10 hektarjev svoje in nekaj zemlje v najemu. »Naša letošnja »posebnost« je, da imamo več sladkorne pese kot prej — okrog 1,4 ha. To je dokaj donosna poljščina, vendar pa je tudi kar zahtevna — to je po moje tudi vzrok, da se z njo ne ukvarja več pomurskih kmetov. Letos smo jo na primer okopavali kar dvakrat, saj je bilo vreme tako, da je trava močno vzklila. Ko bomo spravili koruzo in sladkorno peso, bomo seveda spet zasejali pšenico (hektar in pol) in ječmen (50 arov). Pšenico oddajamo in jo po pogodbi zamenjujemo za koruzo.«
Zemlje imajo Seršenovi veliko, prav tako pa potrebujejo delovno silo tudi za delo v hlevu. Kako vse to zmorejo? »Za kmetijstvo se je odločil tudi sin z ženo. Je kmetijski inženir in je bil nekoč v službi. Vendar je dela na kmetiji toliko, da ga midva (Jože in soproga — op. p.) sama ne zmoreva. Zato smo se dogovorili, da se bomo vsi štirje posvetili
zemlji in živini.«
Ko smo slišali, da je sin pustil službo in šel med kmete, smo Jožeta prepričevalno povprašali, da se s kmetovanjem torej še vendarle da dobro preživeti. In Jožetov odgovor: »Menim takole: ni ravno rožnato, vendar če
že več kot 10 tisoč litrov mleka, 74 pa se jih je povsem specializiralo v pridobivanje mleka in te oddajo letno več kot 20 tisoč litrov bele tekočine.
Če so še pred leti v nekaterih krajih mleko odkupovali le zjutraj, večerno mleko pa je ostajalo doma, so se v tovarni načrtno lotili urejanja zbiralnic in na ta račun se je tako močno povečal tudi odkup. Večina od 174 zbiralnic ima že hladilnike, letos so
delaš in dobro načrtuješ, še nekako gre. V Veržeju ni težav s propadajočimi kmetijami — pra-vi kmetje namreč s svojim dobrim delom lahko preživijo. Drugače pa je s tako imenovanimi vrtičkarji, ki hodijo obenem še v službo. Danes tako več ne moreš kmetovati, zato vrtičkarji radi dajejo zemljo v najem ali pa njive kar prodajajo.«
V pogovoru pa smo tudi zvedeli, da se s sinom udeležujeta mnogih kasaških dirk po Jugoslaviji in da sta bila pred kratkim tretja na tekmovanju v Adi, ki sta se ga udeležila s 3-letno kobilo. »Ja, bil sem tretji,« je povzel Jože, »vendar bi lahko bilo še bolje. Vendar je prišlo na startu
Integral DO Golfturist
Tozd Naravno zdravilišče
Lendava
na podlagi določil 10. čl. Pravilnika o delovnih razmerjih tozd Naravno zdravilišče Lendava ponovno
razpisuje:
zasedbo de) in nalog VODJA POSLOVNE ENOTE PARK
Pogoji za zasedbo:
a)
— končana hotelska, gostinska šola V. stop, strok, izobrazbe
b)
— končana gostinska šola IV. stop, strok, izobrazbe
— pod a — 3 leta delovnih izkušenj pri vodenju gostinsko-turi-stičnih enot
— pod b — 5 let delovnih izkušenj pri vodenju gostinsko-turi-stičnih enot
— pasivno znanje nemškega in madžarskega jezika
— vozniški izpit
Kandidati naj svoje prijave vložijo skupaj s potrebnimi dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev za zasedbo razpisanih oz. oglašanih nalog v roku 15 dni po objavi. Prijavi naj bo priložen kratek opis dosedanjega dela.
O izidu razpisa bomo kandidate obvestili v roku 30 dni po opravljeni izbiri.
Prijave pošljite na naslov: Integral, DO Golfturist, tozd Naravno zdravilišče Lendava,. Partizanska 14, z oznako »delavskemu svetu«.
kupili še tri nove in v začetku prihodnjega leta bodo tako z napravami za hlajenje izpopolnili vsa zbirna mesta. Ob skrbi za urejanje zbiralnic, ki so jih zgradili ob pomoči rejcev, pa niso pozabljali tudi na povečevanje mlečnosti. V zadnjih petih letih so namenili precej nepovratnih sredstev za nakup krmil rejcem, prav tako pa dajejo tudi sredstva za povečanje števila molznic pri rejcih, ki se obvežejo, da bodo oddajali tovarni pogodbeno dogovorjene količine mleka. Uspehi ne izostajajo in v tovarni se radi pohvalijo, da imajo tudi takšne rejce, ki oddajo letno okrog 100 -tisoč litrov mleka.
Odkup mleka se tako iz leta v leto povečuje in tudi v prihodnje načrtujejo, da se bodo odkupljene količine letno povečevale za nekaj več kot 2 odstotka. Rezerva je še vedno v večji mlečnosti, pravijo v tovarni, vendar je prav tu v zadnjem času opaziti določeno stagnacijo. Zato bodo še naprej posebno pozornost namenjali tistim rejcem, ki se bodo usmerili v pridobivanje mleka, ne bodo pa zanemarjali tudi manjših rejcev, od katerih še vedno dobijo okrog 60 odstotkov vsega prevzetega mleka.
Ob takšni surovinski osnovi pa morajo tudi v tovarni v korak s tehnološkim razvojem, saj je njihov cilj, da bi čim več odkupljenega mleka predelali in ga tako bolje ovrednotili v končnih in vr-
do zapleta, zato sem zamudil in so vsi odpeljali pred mano. Prehitel pa sem vse razen dveh. No, pa nič hudega — to je dirka.«
Na koncu — mudilo se je namreč nam, pa tudi Seršenovim, saj je v teh dneh dela pri kmetih čez glavo — smo premlevali prav zadnjo Jožetovo misel. Dirka je dirka, rezultati so včasih boljši, včasih slabši. Podobno je v življenju — tudi na kmetih v sodobnosti ni več nekdanje idile, počasnega in sproščenega življenjskega ritma. Zato »dobro dirkajo« taki, ki radi poprimejo in ob tem tudi mislijo, kot je menil Jože.
Bojan Peček foto: L. Kovač
hunskih izdelkih. Sedanja tehnološka oprema, ki dela že 30 let, je zastarela pa tudi negospodarna, zato so se v letu 1980 odločili za etapno posodabljanje in širitev predelovalnih zmogljivosti. Tako so v preteklem srednjeročnem obdobju uredili skladišče za 800 ton mleka v prahu in reprodukcijski material, prav tako pa tudi nekatere proizvodne objekte, kot so paketirnica, predelava jajc in pralnica za avtomobilske cisterne. Pomembna pridobitev je zlasti predelava jajc, saj letno izdelajo okrog 80 ton jajc v prahu, ki so v celoti namenjene za izvoz. Z dokončanjem prve etape so razširili tudi ponudbo svojih izdelkov, predvsem zdravilnih čajev, ki jih izdelujejo v sodelovanju z ljubljanskim Lekom.
V drugi etapi so uredili kotlovnico, sočasno pa racionalizirali porabo energije. Z novo kotlovnico so veliko prihranili, z izkoristkom odpadne energije pa bodo letno prihranili okrog 200'.ton
Različna mnenja o preorganizaciji Mesne industrije
Prejšnji četrtek so se sestali v Lendavi na skupni seji člani izvršnega sveta in občinskega sveta Zveze sindikatov. Obravnavali so predlog preorganizacije delovne organizacije Mesna industrija Murska Sobota, informacijo o izplačevanju osebnih dohodkov ter vzroke za nespodbudne poslovne rezultate v Gorenju Varstroj in Kmetijski zadrugi ter ukrepe za izboljšanje.
V prvi točki skupne seje, torej pri govoru o preorganizaciji delovne organizacije so trčili trije pogledi in stališča, in sicer: ekonomski pogledi v smislu pridobivanja višjega dohodka, mnenje članov sindikata, ki so postavili vprašanje o uspešnosti samoupravljanja delavcev v novi organizacijski obliki, in dolžniški pogled do tozda v Lendavi, ki se ni razvijal tako, kot je delovna organizacija pred leti obljubila, in seveda z vprašanji, kakšna bo njegova usoda, tudi pri dohodku, ko bo postal delovni obrat.
Člani sindikata so dali veliko pripomb in niso naklonjeni preorganizaciji delovne organizacije v enovito delovno organizacijo, torej brez tozdov. Že gradivo, ki je bilo pripravljeno za razpravo so označili kot propagandni letak, ki močno diši po tehnokra-tizmu, in menili, da nova centra
TOVARNA DUŠIKA RUŠE n.sol.o.
TOZD PROIZVODNJA KREMENČEVEGA
PESKA n.sol. o. PUCONCI
TELEFONI: (069)72-520,72-521; TELEGRAM: SEPARACIJA PUCU
Občanom občine
Murska Sobota iskreno čestitamo ob njihovem prazniku in jim želimo veliko delovnih uspehov!
E 40let znanja Inpndnih rok
tekočega goriva. Sočasno so razširili še podpostajo za pripravo ledne vode, prav zdaj pa končujejo dela pri oplinjenju. Ta jih bodo stala okrog 80 milijonov dinarjev, poleg zagotovitve stalnej-šega vira energije pa bodo s prehodom na plin prispevali tudi k ohranitvi naravnega okolja.
Že v preteklem srednjeročnem obdobju so v Tovarni mlečnega prahu pripravili tretjo etapo, s katero so zdaj že začeli, z njo pa bodo posodobili tehnološko opremo za izdelavo dehidriranih izdelkov. Z zemeljskimi deli so
UREJAJO ZEMLJIŠČA
V Moravskih Toplicah se že nekaj let pripravljajo na ureditev zemljišč oziroma melioracijo. Pred nedavnim so z delom tudi začeli. Uredili bodo 160 ha družbenih in zasebnih zemljišč. Nosilec del je KZ Panonka izvajalec del pa Vodno gospodarstvo iz M. Sobote. Položili bodo drenažne cevi, zgradili mostove, uredili poljske poti, ter očistili potok, ki teče skozi vas. Vrednost vseh del je okoli 70 milijonov dinarjev.:	K. Ščavničar
lizacija delovne organizacije ne prepriča o boljšem delovanju. V slapu negativnih mnenj o preorganizaciji so se vendarle pojavile drugačne misli, in sicer: ekonomski interes mora biti v ospredju, zaupati moramo ljudem, ki želijo z novo organizacijo izboljšati poslovanje 1400-članske-ga kolektiva in kot bistvena sta dohodek in nadaljni razvoj, saj če je denar, je tudi samoupravljati lažje.
In prav ta usmerjenost v dohodek je osnovni cilj preorganizacije, saj so tozdi med sabo vertikalno povezani in je težko določiti, kdo in koliko je zaslužil ob prodaji končnega izdelka. Ob tej utemeljitvi sb nekateri podvomili, da bodo ob celotnem dohodku lahko ugotovili, kje je vrzel v verigi proizvodnje, da bi jo lahko odpravili. Po besedah predsednika izvršnega sveta je ta program
že začeli, nova proizvodna hala pa bo zgrajena in opremljena do avgusta prihodnje leto. Poleg zastarele tehnološke opreme so se za posodobitev odločili tudi zato, da bi lahko predelali vse količine prevzetega mleka in ga tako čim bolje ovrednotili. Mleko, ki ga prevzemajo na svojem območju, je namreč zelo kakovostno, zato je njihova obveza do rejcev, da ga predelajo v vrhunske izdelke. Z dokončanjem tretje etape bodo lahko razširili proizvodnjo in izbor otroške hrane za otroke od treh do šestih mesecev in nad šest mesecev, pripravljali pa bodo tudi hrano za športnike in ostarele. Odpravili bodo ozko grlo v konicah, ko tudi v treh izmenah niso mogli predelati vsega prevzetega mleka. Po programu razvoja mlekarstva v Sloveniji mora namreč soboška Tovarna mlečnega prahu prevzemati presežke mleka od drugih mlekarn ter jih predelati v dehidrirane izdelke.
Kakovostno surovino, ki jo dobijo na svojem območju, bodo po dokončanju tretje faze tako še bolj ovrednotili, to pa se bo gotovo pokazalo tudi pri rezultatih gospodarjenja.
Ludvik Kovač
junaški korak, in če ne bo pravilen, je vprašanje obstoja te delovne organizacije. In kot je dejal direktor delovne organizacije, bodo le oni in nihče drug odgovorni za to, kar bo, seveda pa tudi delavci, ki se bodo z referendumom odločali za ali proti.
Izvršni svet tako izoblikovanega predloga ni podprl in od delovne organizacije zahteva, da ga dopolni s programom o usodi tozda v Lendavi in da se tudi v novi organizacijski obliki posebej prikazuje dohodek tega tozda oziroma obrata. Odločilno besedo bodo imeli seveda delavci, ki — po besedah direktorja — stvari najbolje poznajo, saj je ravno od njih prišla pobuda za ta korak.
V nadaljevanju seje so še obravnavali poslovne težave dveh delovnih organizacij t i razčlenili vzroke. Predvsem v Gorenju Varstroj se srečujejo s težavami, ki so posledica zunanjih vzrokov in ki naj bi jib reševali ob pomoči izvršnega sveta, da ob boljšem delu »ne bi prišli na beraško palico«.
VESTNIK, 16. OKTOBRA 1986
STRAN 7
IZ SZOMBATHELYA
20 jih
Na Visoki učiteljski šoli v Szombatheiyu — središču sosednje madžarske Železne županije — je z začetkom novega šolskega leta (8. sept.) spet začela redno delovati tudi katedra za slovenski jezik in književnost. Od okrog 2 tisoč slušateljev šole se jih 20 usposablja tudi za učitelje slovenščine. V L letnik se je tokrat vpisalo 5 študentov iz Porabja. Glede na potrebe porab-skih osnovnih šol je to dovolj. Vsi najbrž niti ne bodo mogli do-
študira slovenščino
Prometna signalizaci ja slaba
Tudi KLARA ŠUBŠIČ (na posnetku z mamo pred domačo hišo) iz Narde je obiskovala slovensko katedro, čeprav je njen materni jezik hrvaščina. Po štirih letih šolanja pa dokaj gladko govori oba jezika; celo bolje kot nekateri študenti iz Porabja. Marsikaj je namreč odvisno od volje, zavesti...
biti službe — kot učitelji slovenščine. Drugo vprašanje pa je, koliko se usposobijo tudi za poučevanje dvojezičnih predmetov —
spoznavanje narave in družbe in glasbene vzgoje — ki so ju uvedli v lanskem šolskem letu. No, za narodnostni razvoj je vsekakor pomembno že to, da med mladimi je zanimanje za študij slovenščine, saj se tako vsako leto veča število narodnostne inteligence. Poleg tega pa je cilj katedre tudi ta, da med slušatelji krepijo zavest pripadnosti k svojemu narodu, navezanost na narodnostno kulturo in jezik. To je ob otvoritvi novega šolskega leta poudaril tudi glavni direktor Visoke učiteljske šole Szombathely, dr. Laszlo Szalai.
Vodja slovenske katedre dr. Karel Gadanji pa nam je ob nedavnem obisku povedal, da v novem šolskem letu ni posebnih sprememb in da bo poleg izobraževanja katedra še naprej opravljala tudi nekatere širše naloge. Tako bo spet organizator proslav v počasitev 29. novembra — rojstva nove Jugoslavije ter slovenskega kulturnega praznika, priredila pa bo tudi. 2. slovenski dan na šoli. Poleg tega bodo slušatelji slovenske katedre pod vodstvom lektorice oziroma mentorice dramskega krožka spet naštudirali odrsko delo. Lani so se tega lotili prvič in poželi velik uspeh. Še naprej bodo razvijali tudi sodelovanje s Pedagoško univerzo Maribor ter Srednjo-dvojezično šolo kovinarske, pedagoške in ekonomske usmeritve Lendava in lendavsko dvojezično Osnovno šolo Drago Lugarič. Prav zdaj je skupina porab-skih študentov na enosemestr-skem usposabljanju v Mariboru, skupina študentov madžarske katedre z mariborske pedagoške univerze pa v Szombatheiyu. Tako si bodoči dvojezični učitelji poglabljajo znanje iz slovenščine
oziroma madžarščine v okolju, kjer se oba jezika uporabljata pri vsakdanjem delu in življenju.
Jože Graj
Vse večji promet skozi Lendavo narekuje, da je prometna signalizacija brezhibna, še zlasti drži to v turistični sezoni, ko je promet zaradi bližnjega mednarodnega mejnega prehoda močno povečan. Prometna signali-
zacija v Lendavi pa je slaba. Svet za preventivo v cestnem prometu bo v kratkem opravil pregled prometnih znakov ter sprejel ustrezne ukrepe. Kronična bolezen Lendave je tudi pomanjkanje parkirnih prostorov. V glavni
— Partizanski ulici je prepovedano parkiranje, ob njej pa ni možnosti za gradnjo novih prostorov. Morda bi bilo potrebno ponovno razmisliti, če ne bi na eni strani Partizanske ulice le dovolili parkiranja.	janj p
VARČUJMO Z ENERGIJO
TOPLOTO
LAHKO
IZBIRATE
SAMI
0 vštevanju nadur v pokojninsko osnovo
S prvim julijem 1983 se je začel izvajati zvezni zakon o invalidskem in pokojninskem zavarovanju. V osnovi je predvidel tudi dve novosti, ki ju je zvezna skupščina zaradi denarnih možnosti družbe preložila. To je sprotno medletno usklajevanje pokojnin z rastjo osebnih dohodkov, ki ga v Sloveniji že izvajamo, in valorizacijo osebnih dohodkov pri izračunu pokojninske osnove na zadnje leto dela. Kaj torej ti novosti pomenita?
Prva novost je, da se pokojnine usklajujejo sproti. V lanskem letu je bilo predvideno, da se pokojnine uskladijo za 60 odstotkov, v tem letu pa najmanj za 90
Konec julija je bilo v Pomurju 5454 starostnih upokojencev, invalidskih 2535 in družinskih 3153. Pokojnino iz starostnega zavarovanja kmetov pa prejema 7238 zavarovancev.
odstotkov. Ce vzamemo sedaj letošnje uskladitve in slednjo, s prvim septembrom, ter predvidevanje, da bodo osebni dohodki v prvih devetih mesecih porasli za 81 odstotkov, bi to pomenilo, da
oziroma tisto delo, ki je s samoupravnimi akti določeno kot nujno potrebno nadurno delo. V bistvu se torej všteva osebni dohodek, dosežen za delo prek polnega delovnega časa, v pokojninsko osnovo. Tak osebni dohodek se je že do sedaj všteval v pokojninsko osnovo, vendar pa je na višjo pokojninsko osnovo vplival le, če je bilo to delo bolje vretL noteno kot v rednem delovnem času in so ga pri izračunu pokojninske osnove preračunali na osebni dohodek za polni delovni čas. Ta člen statuta pa tega izračuna ne upošteva več.
Zakonodaja tudi dopušča dokup pokojninske dobe. In kakšne pogoje mora izpolnjevati posameznik, da je upravičen do tega? Do tega so upravičeni predvsem kmetje, ki so le kmetovali, in niso bili zavarovani v starostnem zavarovanju. Enake pravice imajo obrtniki, ki so to dejavnost opravljali pred zakonom o obveznem zavarovanju obrtnikov. Vsak, ki želi dokupiti pokojninsko dobo, mora dokazati, da je opravljal kmetijsko ali obrtno dejavnost, za katero ni bil obvezno zavarovan. Majda Horvat
Termostatski radiatorski ventili armal Kaj zmorejo in kaj moramo o njih vedeti:
Termostatski radiatorski ventil je sestavljen iz ventila za priključitev na ogrevalni element v klasičnem dvocevnem ogrevalnem sistemu in termostatske glave oziroma temperaturnega regulatorja. V termostatski glavi je za temperaturo občutljivo tipalo, napolnjeno s posebno tekočino, ki se pod vplivom temperature krči in širi ter tako odpira in zapira dovod energije v ogrevalni element.
Temperaturo izbiramo z nastavitvijo ventila v položaju od 0 do 5, pri čemer pomeni številka 0 popolnoma zaprl ventil, številka 1 — 10° C, 2 — 15° C, 3 — 20° C, .4 — 25° C in 5 — 30° C, medtem ko zvezdica pomeni položaj ventila, ki ščiti sistem pred zamrznitvijo.
Prihranek energije
Pri uporabi navadnih radiatorskih ventilov prihaja zaradi nepopolne regulacije običajno do nepotrebnega pregrevanja prostorov. Z učinkom omejevanja porabe toplote lahko prihranimo tudi do 20 % toplotne energije, saj za vsako stopnjo nižje temperature prihranimo približno 5 % toplotne energije.
Ugodno počutje
Termostatski radiatorski ventil avtomatsko vzdržuje stalno temperaturo prostora. Tako odpade večno ročno odpiranje in zapiranje ventila, če nenadoma posije sonce ali postane zunaj hladneje. V vsakem prostoru lahko naravnamo želeno temperaturo.
Investicija v termostatske ventile se vam povrne najkasneje v dveh letih.
Aluminijski radiatorji aklimat
— radiatorji različnih višin K 200, K 350, K 500, K 650 in K 900 — velika ogrevalna površina — dober izkoristek toplotne energije
— prihranek dragocenega stanovanjskega prostora
— dolga življenjska doba radiatorja
— majhna teža radiatorja
— kratek čas montaže
— enostavno sestavljanje členov,
— prilagodljivost radiatorjev prostoru
— možnost priključitve na eno- in dvocevni sistem
— možnost izbire barv
NOVO!
RADIATORJI Z VGRAJENIM ELEKTRIČNIM GRELCEM ZA OGREVANJE V PREHODNEM OBDOBJU.
MARIBORSKA LIVARNA
62000 Maribor
Oreško nabrežje 9
armal1 aklimat armal® aklimat armal®
so pokojnine valorizirane že za 2,6 odstotka več, kot to določa zakon.
Druga novost, to je 25. člen zveznega zakona, pa se bo začela izvajati z letom 1987. Določa, da se osebni dohodek preteklih let (deset ugodnih let), ki se upoštevajo v pokojninsko osnovo, valorizira na raven osebnih dohodkov v zadnjem letu dela zavarovanca. Sedaj se osebni dohodki valorizirajo na predzadnje leto in enoletni zastoj pomeni precej manjšo vrednost pokojninske osnove. Tako naj bi vsako lefo od leta sedeminosemdeset naprej pokojnine valorizirali na raven osebnih dohodkov iz zadnjega leta dela za 25 odstotkov, tako vse do leta 1990, ko naj bi bile v celoti usklajene. In kaj to pomeni za upokojence? Pokojnine se bodo ob popolnem uresničevanju tega določila povečale za 19 odstotkov. Seveda pa se bo morala zaradi tega povišati prispevna stopnja za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Mnogi si tudi različno tolmačijo 21. člen statuta skupnosti, ki določa način vštevanja nadurnega dela v pokojninsko osnovo. Vendar pa ne vse nadure, ki jih je delavec opravil, ampak tiste,
VESTNIK, 18. OKTOBRA 1986
—d:—-x^„.—
STRAN 0,
IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE GORNJA RADGONA
Reševanje kadrovskih zadev
Poživiti delo svetov potrošnikov
Minula seja izvršnega sveta skupščine občine Gornja radgo-na, ki je bila v četrtek, 9. oktobra, je v resnici minila v znamenju reševanja kadrovskih zadev. Druga značilnost pa je bila, da so v glavnem razpravljali in sprejemanje odlagali na prihodnje seje.
Tako so med drugim razpravljali o pravilniku organizacije in sistematizacije del in nalog upravnih organov, o sestavi komiteja za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj ter o osnutku odloka o organizaciji občinskih upravnih organov. V razpravi o spremembah statuta občine Gornja Radgona je tekla
Začetek demokratičnega dialoga
Zveze rezervnih vojaških starešin kot družbena organizacija posebnega pomena se je uveljavila, čeprav ji v praksi tega ne priznavamo. To se odraža zlasti v kadrih in vsebini dela, saj združuje najboljše kadre za potrebe splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite. Njen pomen pa je čutiti tudi na drugih področjih, saj člani ZRVS delujejo tudi v drugih družbenih organizacijah in društvih, organih krajevne skupnosti, še posebej pa v KK SZDL. Skratka — vključujejo se v vsa področja družbenega življenja in veliko prispevajo h krepitvi obrambne in samozaščitne sposobnosti ljudi.
V soboški občini je od 1370 članov ZRVS 312 članov ZK, kar je 22 odstotkov, ki predstavljajo pomembno gonilno silo na terenu.
Prav Socialistična zveza pa jim omogoča, da začnejo demokratični dialog o vrsti vprašanj obrambnega in samozaščitnega pomena, predvsem pa podruž-bljanja sistema splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite. So pa tudi težave, ki nastanejo predvsem zaradi slabe povezanosti z organi SZDL. Ti
oeseda tuai o profesionalnosti in neprofesionalnosti funkcije predsednika skupščine občine.
Zanimiv je tudi predlog, da zaradi prevelikih stroškov občinskih uradnih objav več ne bi objavljali v lokalnih Uradnih objavah, temveč le v Uradnem listu.
Še vedno ni bila rečena zadnja beseda o obrtnikih, njihovem obdavčenju in izdajanju dovoljenj za popoldansko obrt. V razpravi o osnutku odloka o urejanju vinotočev v radgonski občini so bile na zboru združenega dela podane nekatere pripombe, ki so upoštevane v novem predlogu odloka o urejanju vinotočev.
bp
stiki so namreč marsikdaj enostranski in občasni, največkrat pa prihaja do njih le ob posameznih obrambnih vajah. Poleg mentorskega dela in izobraževanja mladih članov za potrebe SLO in DS, ki morata dobiti ustrezno mesto v letnih progra-
Pogrešajo natančno evidenco ostarelih
Da problematika ostarelih oseb v soboški občini posebej izstopa v primerjavi z drugimi območji SR Slovenije, zlasti po številu in strukturi starostnikov, potrjujejo nekateri podatki. Po popisu iz leta 1981 je v soboški občini kar 13,7 odstotka starejših oseb od 65 let, leta 1971 pa je bilo le 12,2 odstotka. Ob dejstvu, da se demografska struktura prebivalstva menja v korist starejših ljudi, se namreč pojavljajo številni socialnoekonomski problemi. Prav v družbeni skrbi za ostarele osebe pa so izpostavljeni izvajalci s področja socialnega skrbstva in zdravstva, kakor tudi vzgojnoizobraževalne organizacije in društva. Pokazalo se je, da kljub ogromnim premikom v skrbi za starostnike še vedno niso zaživela organizacija sosedske pomoči in nega na domu.
Kot je pokazala razprava na seji predsedstva OK SZDL v Murski Soboti, je osnovni problem, ker še zdaj nimajo natančno evidence ostarelih oseb v občini. Tudi valorizacija denarnih pomoči ostarelim, čigar standard se je v zadnjem obdobju izboljše-
Večje vključevanje v CZ
V lendavski občini so dali v letošnjem letu poseben poudarek nadaljnjemu razvoju teritorialne obrambe, predvsem vzgoji in usposabljanju starešin, poveljstev in enot ter opremljanju. Posebno uspešno je bilo usposabljanje štabov in enot civilne zaščite ter vključevanje prebivalstva v civilno zaščito. V lendavski občini je v civilno zaščito vključenih 17 odstotkov prebivalstva, kar je zelo dobro. Posebno pozornost so namenili tudi gradnji zaklonišč. V prihodnje bodo na tem področju storili še več, zlasti pri gradnji družinskih zaklonišč. Niso pozabili tudi na usposabljanje prebivalstva za potrebne dejavnosti v vojni ali ob elementarnih nesrečah. Družbena samozaščita še vedno ni na zadovoljivi ravni, zlasti v delovnih organizacijah. Več pozornosti pa bo potrebno namenjati tudi varovanju družbene lastnine in kršenju samoupravnih pravic. Kljub vsemu v lendavski občini ugotavljajo, da so varnostne razmere v letošnjem letu dobre, ni bilo večjih slabosti, če pa so bile, so jih sproti odpravljali.
Jani D.
mih KK SZDL, bo treba v prihodnje še okrepiti sodelovanje v komitejih za SLO, narodni in civilni zaščiti ter pohiteti z obrambnimi pripravami na vseh ravneh.
M. Jerše
val, mora dobiti ustreznejše mesto. Vse to pa kaj dosti ne bo zaleglo, če sami svojci, predvsem pa otroci, ne izpolnjujejo svojih osnovnih obveznosti. Navedli so tudi porazen odnos do starejših oseb v skupnosti pokojninsko-in-validskega zavarovanja, pa tudi
SEMINAR ZA GASILCE
Delavska univerza Lendava bo v mesecu požarne varnosti v sodelovanju z interesno skupnostjo za požarno varnost pripravila 58-urni seminar za delavce, ki so v delovnih organizacijah odgovorni za varstvo pred požarom. V lendavskih delovnih
drugje bodo morali pokazati več humanizma za človečke probleme starejših. Precej nalog čaka tudi krajevno skupnost, ki naj v večji meri pritegnejo v razne aktivnosti starejše ljudi, ki se drugače počutijo preveč osamljene. Ker je v soboški občini precej kmečkih upokojencev, so znova načeli vprašanje preživninskega varstva, ki ga je zaenkrat premalo. Predlagali so, da v združenem delu spodbudijo sodelovanje s svojimi nekdanjimi delavci z ustanovitvijo klubov upokojencev, medtem ko naj bi v okviru delavske univerze proučili možnosti usposabljanja za tretje starostno obdobje.
Milan Jerše
Od 17. aprila, ko je bila občinska konferenca svetov potrošnikov v Murski Soboti, je minilo že precej časa, toda delovanje svetov potrošnikov na terenu še vedno ni zaživelo. Od skupno 42 krajevnih skupnosti v soboški občini so svete potrošnikov ustanovili le v 25, pa še tu so marsikje zapisani zgolj na papirju. Zato bo nujno poživiti delo svetov potrošnikov v soboški občini, saj se v vsakodnevnem življenju pojavljajo veliki problemi pri preskrbi,’ zlasti s premogom, in dvigu cen, na katere pa ne morejo bistveno vplivati.
To je poudarek s prve seje predsedstva občinske konference
organizacijah ni posebnih gasilskih enot, zato bo v naslednjih letih naloga skupnosti za požarno varnost, da takšne enote v delovnih organizacijah ustanovijo. Seminarja se bo tokrat udeležilo okoli 50 delavcev, na njem pa se bodo seznanili z vsemi ukrepi protipožarne varnosti in ravnanja s gasilnimi aparati. Jani D.
Raziskave bodo nadaljevali
V rudniku premoga v Benici se bodo kmalu nadaljevala raziskovalna dela. Začetna dela so končana. Oba jaška sta odprta, prvi do zadnjega sloja, drugi do globine 20 m in dolžine 80 m. Sedaj izdelujejo projekte za nadaljnje raziskovanje rudnika. Pričakujejo, da bodo raziskave nadaljevali že v prihodnjem mesecu, rezultati pa bodo znani v prvi polovici prihodnjega leta.
Jani D.
svetov potrošnikov v Murski Soboti, na kateri bo kot bistveno nalogo opredelili ustanovitev in poživitev svetov potrošnikov v vseh krajevnih skupnostih soboške občine. Ti bi namreč že lahko obravnavali aktualne probleme, ki se pojavljajo pri zagotavljanju ozimnice in kurjave.
Sklenjeno je bilo, da bodo člane predsedstva in svete potrošnikov na terenu sproti seznanjali z analizo preskrbe v občini, ki jo vsake tri mesece pripravlja občinski izvršni svet. Skupno s trgovskimi organizacijami pa naj bi oblikovali politiko preskrbe in odpiralni čas trgovin, da bi čimbolj ustrezali potrebam občanov.
V razpravi so se zavzeli za dežur
stva oziroma pripravljenost obrtnikov, kot so vodovodarji, elektrikarji in avtomehaniki, ob koncu tedna. Opozorili pa so tudi na slabo založenost trgovin na podeželju in togi odpiralni čas.
Milan Jerše
Postaja buri duhove
Vprašanje avtobusne postaje v Lendavi je skoraj na vsaki seji občinske skupščine in sejah družbeno političnih organizacij in krajevne skupnosti. Težave se pojavljajo pozimi, ker je postaja nezaščitena pred mrzlimi vetrovi in snegom. Potniki sicer imajo streho nad glavo, toda to v zimskem času ni dovolj. Neprijetno je čakati na avtobus, ko zapihajo mrzli vetrovi.
Zakaj postaja še ni dokončno zgrajena? Osnovni problem je, pravijo v Lendavi, v iskanju investitorjev za gradnjo poslovnih prostorov, ki so po osnovnem projektu predvideni. Razgovori z Agrotehniko, Obrtno zadrugo, Gorenjem in Integralom niso dali željenih rezultatov. Novi odbor za gradnjo avtobusne postaje bo v kratkem predlagal ustrezno rešitev, kar pa pomeni, da bo zgrajeno le postajališče.
Jani D.
alpina,
V prodajalni obutve ALPINA v Murski Soboti so bogato založe ni z modno in udobno obutvijo znane žirovske tovarne če vljev. Bogato izbiro lažjih jesenskih čevljev že dopolnjujejo z modeli za pozno jesen in zjmo. Skratka, na zalogi imajo če vije za vse starosti in za skoraj vse izbrane okuse.
Alpinini ženski lakasti nizki čevlji in gležnarji. Udobni za hojo in elegantni.
Ženski škornji Alpina z nizko ali visoko peto, kombinirani z lakom in naravnim usnjem.__________________________________________
Obiščite prodajalno ALPINA v prvem nadstropju največ jega pakupovalnega središča v Murski Soboti (nasproti hotela Zvezda). Prijazno prodajno osebje vas pričakuje.
OBČANOM SOBOŠKE OBČINE ČESTITAMO OB NJIHOVEM PRAZNIKU!
Lepo oblikovani moški gležnarji in nizki čevlji.
VESTNIK, 16. OKTOBRA 1986
STRAN 9
Ob 35-letnici veletrgovine Potrošnik
JASNE RAZVOJNE USMERITVE TRGOVINE
Veletrgovina Potrošnik iz Murske Sobote, ke je pred kratkim proslavila pomemben jubilej — 35-letnico uspešnega delovanja, zaposluje danes 1100 delavcev v štirih temeljnih organizacijah. Računajo, da bodo letos ustvarili za 40 milijard dinarjev celotnega prihodka, kar pomeni gotovo precejšnjo spodbudo v razvojnih usmeritvah trgovine. Te bodo potekale v štirih poglavitnih smereh.
postajajo vse pomembnejše potrošniško središče. Tudi nenehnemu sodelovanju s potrošniki, tako prek neposredne prodaje v trgovini kot prek potrošniških svetov, namenjajo zadnje čase vse večjo pozornost. S tem želijo dvigniti kakovostno raven ponudbe, ki je povezana tudi z nenehnim naraščanjem tujih kupcev iz sosednjih držav.
Pri oskrbi kmetijstva se je vele
trgovina Potrošnik v zadnjem času razvila v pomembnega slovenskega in jugoslovanskega grosista, pod čigar okriljem so združene članice kmetijske proizvodnje v sozd ABC Pomurka, kamor sodi ta velika trgovska organizacija. Hkrati ugotavljajo, da je na tem področju še precej možnosti, kar bodo skušali v prihodnje kar se da izkoristiti. Pri tem imajo polno podporao sozda ABC Po
murka, ki daje veletrgovini Potrošnik pomembno mesto v svoji poslovni politiki.
Kar se tiče reprodukcijskega materiala za industrijo, pa je treba reči, da je tu položaj nekoliko težji, ker so omejene finanč ne možnosti in cena kapitala ne dovoljuje držanja zalog v trgovini za potrebe proizvodnje, kot je bila to praksa v preteklosti. Kljub temu pa se vse uspešneje loteva
jo tudi te naloge v spremenjenih razmerah. To se kaže v nekaterih višjih oblikah sodelovanja z industrijo, ki jo oskrbujejo s potrebnim reprodukcijskim materialom (ne v celoti). Tovrstno dejavnost so razpredli v vseh štirih pomurskih občinah, kar je odvisno od razvitosti industrije na posameznih področjih. Tudi to dokazuje, da je murskosoboški Potrošnik prestopil meje občin
skega grosista in postal močan regijski grosist.
Svojo prihodnost vidijo v nadaljnjem povezovanju in širitvi ponudbe s slovenskega in jugoslovanskega trga. Prepričanost v uspešnost take razvojne usmeritve veletrgovine Potrošnik iz Murske Sobote temelji na sprejetih srednjeročnih razvojnih programih, ki so ga potrdili trgovski delavci. In ti od svojih znanih ciljev gotovo ne bodo odstopali 1
Milan JERŠE.
V prvi vrsti gre za oskrbo prebivalcev murskosoboške občine in dela drugih občin v Pomurju z blagom široke porabe, predvsem z živili in drugimi življenskimi potrebščinami. Hkrati je veletrgovina Potrošnik nosilec oskrbe kmetijstva v okviru sozda ABC Pomurka, kot tudi širše s kmetijsko mehanizacijo, reprodukcijskim materialom in zaščitnimi sredstvi.
Sem sodi tudi oskrba industrije in velikih porabnikov z reprodukcijskim blagom ter ne nazadnje grosistična dejavnost za celovitejšo oskrbo Pomurja s kmetijsko mehanizacijo in zaščitnimi sredstvi, s čimer veletrgovina Potrošnik že prerašča okvire pokrajine ob Muri.
Predvsem razvoj drobnoprodajne mreže
Glede osnovne oskrbe prebivalstva moramo pritrditi tistim mnenjem, ki ugodno ocenjujejo to vlogo murskosoboškega Potrošnika. Ta je namreč uspel dokaj zadovoljivo urediti ustrezno ponudbo raznega blaga z jugoslovanskega trga. Zato niso, kar je nedvomno spodbudno, nikoli občutili kakega večjega pomanjkanja blaga. To je treba med drugim pripisatai nenehnim prizadevanjem za razvijanje drobnoprodajne mreže v Murski Soboti in na podeželju. K temu so pripomogle tudi nove naložbe v trgovske lokale. Tako so letos že odprli dve prodajalni, in sicer v Sa-lovcih ter za občinski praznik Market v Krogu. Na ta način so uresničili srednjeročni razvojni program trgovske mreže v murskosoboški občini. Istočasno pa gradijo Market na Melincih, ki
z — Škrilčeva 35 let zvesta Potrošniku ----------
OD MLADIH NOG TRGOVSKA DRUŽINA
Pisati o človeku, ki ga dobro pozna veliko ljudi, ni nič kaj lahka naloga. Predvsem pa ne zato, ker venomer obstaja bojazen, da kaj izpustiš iz njegovega pestrega in zanimivega življenja, polnega raznih doživljajev. Za 56-letnega Franca Škrilca iz Murske Sobote, poslovodjo Salona mode veletrgovine Potrošnik, bi namreč lahko dal roko v ogenj, da je v skopih besedah nemogoče opisati sleherno potankost. Teh je bilo zares ogromno, toda prijazen nasmešek na obrazu sogovornika, ki zna oživiti marsikatero zastrto podobo življenja trgovca iz preteklosti, je kmalu pregnal vsakršne dvome.
Večkrat ga srečam na kolesu, s katerim se najraje vozi v službo in domov na Lendavsko cesto v Murski Soboti, kjer si je ustvaril prijeten, domač kotiček, za kar ima nedvomno veliko zaslug tudi njegova žena Helena, ki je prav tako od začetkov — to je pred 35 leti — zvesta trgovski organizaciji Potrošnik. Danes je tik pred odhodom v zasluženi pokoj, čeprav bi ji na prvi pogled težko prisodil toliko let trgovskega poklica. Z marljivostjo in sposobnostjo se je kaj kmalu od trgovske vajenke v špecerijski prodajalni v Murski Soboti in pomočnice v tekstilni trgovini prebila do delovnega mesta knjigovodkinje. Njena zdajšnja zaposlitev je v finančno-stro-škovnem knjigovodstvu veletrgovine Potrošnik. In če smo že govorili o kolesu, moramo razkriti skrivnost, ki nam jo je zaupal Franc Škrilec: še vedno ima bicikl iz leta 1949, ki ga je dobil za nakaznico. Ta mu pomeni zares veliko, saj ga ni hotel zaupati filmski ekipi ljubljanske televizije, ki je tu snemala nadaljevanko Stirici so mi povedali.
Odločen pa je bil Franc Škrilec, že od mladih nog, ko se je povsem zapisal trgovskemu poklicu. »Od sedmega leta, ko sem šele začel hoditi v osnovno šolo, sem že na nek način povezan s trgovino. Moj stric Benčec je imel tam, kjer stoji danes restavracija Jelša, knjigarno. Vzel me je k sebi in jaz sem mu pomagal pospravljati ter tudi prodajati. To je bilo še v stari Jugoslaviji, med okupacijo leta 1943, ko so odpeljali Žide, pa je bilo treba opraviti inventuro. Tako sem se znašel tudi v Han-novi trgovini, kjer sem skupaj s stricem pridno prešteval svinčnike, peresa in drugo tovrstno blago. Kot 13-letnemu fantičku se mi je to'zdelo imenitno. Ob sobotah popoldne in nedeljah dopoldne pa sem skupaj z najboljšim kolegom Ivanom Korošcem, ki je zdaj menda družbeni pravobranilec samoupravljanja v Mariboru, prodajal časopise v stari kavarni.«
Tako mu je trgovski posel dobesedno zlezel pod kožo. Leta 1945 je umrl stric, oče pa mu zaradi pomanjkanja denarja ni mogel omo-
gočiti nadaljnjega šolanja, za katero je imel veselje. Kljub temu je Franc Škrilec leta 1946 opravil malo maturo, kar pomeni, daje dobil spričevalo za štiri razrede gimnazije. Ni mu preostalo drugega, kot da je šel za vajenca v tedanjo nabavno-pro-dajno zadrugo v Murski Soboti. »Uspešno opravljena mala matura je omogočila skrajšanje vajenskega staža za eno leto. Že leta 1948 pa sem naredil še pomočniški izpit iz tekstilne stroke. Še istega leta so me kot kandidata sprejeli v tedanjo Komunistično partijo. Ker trgovskega kadra tedaj ni bilo na pretek,
MHHB «»1
• BO Boi |
FRANC IN HELENA ŠKRILEC — od začetkov pri veletrgovini Potrošnik v Murski Soboti
sem že 31. januarja 1949 moral prevzeti trgovino z manufakturo na Titovi ulici v Murski Soboti; ravno tu, kjer stoji sedaj šoping. Lahko si mislite, kakšno veliko odgovornost sem moral prevzeti kot ne še 19-le-tni mladenič!« pripoveduje živo, kot da je bilo to včeraj.
Dobro se spominja, da se je na-bavno-prodajna zadruga kasneje preimenovala v potrošniško zadrugo, kar je bil zametek za ustanovitev trgovske organizacije Potrošnik leta 1951. »Že dva meseca po vrnitvi iz vojske sem postal poslovodja galanterije, kjer je zdaj Dom tehni
ke. Tudi na takrat najsodobnejšo trgovino Vesna, kjer sem bil sedem let poslovodja, imam lepe spomine. Samostojne trgovine so se kmalu združile in nastal je Prekmurski magazin. Nato so mi zaupali vodenje tekstilne trgovine Samoizbira, od leta 1976 pa sem poslovodja v Salonu Mode.«
Še in še bi lahko pisali o trgovski družini Škrilec iz Murske Sobote; morda o tem, kako je moral poslovodja Franc nekdaj dežurati tudi pozno v noč, da je lahko popisal vse blago, ki je bilo v najhujših časih informbirojevskih let v prosti prodaji in so ljudje že ponoči čakali v vrstah z nakaznicami ali kmetijskimi boni. Pa morda, zakaj je moral celo na dan mrtvih s kolesom v oddaljene Prosenjakovce delat inventuro in se je pozno ponoči vrnil v Mursko Soboto?! »Svojčas, ko smo začeli s poslovodskimi posli, smo bili mladi fantje zelo zagnani in se vneto zavzemali za čim večji promet v svoji trgovini. Takrat sem imel najlepšo in najsodobnejšo izbiro tekstilnega blaga v severni Sloveniji, saj so sem zahajali kupovat celo iz Čakovca, Varaždina in drugih delov Slovenije. Nikoli ni bilo težko, saj sem kot mlad fant imel veliko želja, pri opravljanju trgovskega poklica, za katerega sem se izučil v rani mladosti, pa sem vedno našel zadovoljstvo«.’ Bežen nasmeh to najbolje dokazuje.
Milan Jerše
DNEVI /MURE.
MURSKA SOBO.TA
MURSKA SOBOTA
V BLAGOVNICI
od 16. do 25. oktobra 1986
Velika ponudba iz programa izdelkov MURE
JESEN ZIMA
MODNE REVIJE
BODO 17. IN 24. OKTOBRA OB 173° na oddelku MBM V BLAGOVNICI
strokovni nasveti Murinih oblikovalcev vsak dan razen sobote med 1630 in 1830 na oddelku MBM
Ob Istem času bodo na osebno željo strank manekenke in manekeni prikazovali modele
Posebno ugoden nakup nekaterih izdelkov ZA KUPCE MURINIH IZDELKOV POSEBNO PRESENEČENJE
MaIZU TOZD IZBIRA
VELETRGOVINA
STRAN 10
VESTNIK, 18. OKTOBRA 1988
Nov prizidek — boljše možnosti za delo
Če nekomu daš prst, hoče še roko
Jesen je čas, ko je na vasi največ dela. Spraviti je potrebno poljščine, začenja se trgatev in tu je še tisoče manjših opravil. V Cezanjevcih pa je jesen, predvsem letošnja, začetek nečesa, na kar so dolgo čakali. Pri osnovni šoli Janko Ribič so delavci gradbenega podjetja Gradis začeli graditi prizidek k osnovni šoli.
Čeprav bi to nalogo morali opraviti že v prejšnjem referendum-, skem obdobju, pa jim zaradi najrazličnejših zapletov to ni uspelo, gradnjo pa so preložili v novo referendumsko obdobje, ki se je začelo letos januarja. Kaj pravzaprav pomeni ta prizidek za šolo in kraj? O tem smo najprej povprašeli ravnateljico šole Liziko Rauter:
Takole so že vidni obrisi prizidka k osnovni šoli Janko Ribič iz Cezanje-vec.
»Končno so res začeli z gradnjo prizidka k naši osnovno šoli.
Čeprav je vrednost naložbe sedaj 160 milijonov dinarjev, pa bo ta številka na koncu verjetno precej višja, saj se vse draži. Kljub tej naložbi bo naša prostorska stiska, le delno rešena, saj bomo z dvoizmenskim poukom morali nadaljevati tudi pozneje. V tem prizidku bo velik večnamenski prostor, nova kuhinja in prostor za tehnični pouk. Tako bomo te tri prostore v starem delu lahko spremenili v učilnice oziroma primernejše prostore. V sedanji telovadnici bo naravoslovni pouk in tudi predšolski oddelek, ki je sedaj v gasilskem domu, bomo preselili v šolo. Sicer pa bodo večnamenski prostor uporabljali tudi krajani. Predvsem TVD Partizan, ki je bil doslej brez svojih lastnih prostorov in že nakupuje določeno opremo, pa tudi Ce-znajevski kulturniki bodo imeli možnost boljšega kulturnega de-
Sicer je res, da so bili pred gradnjo zapleti zaradi izvajalcev del, a o tem ne bi govorila.«
In če ravnateljica ni spregovorila bomo zapisali razlago skupščinske občinske izobraževalne skupnosti, ki meni, da je gradbeni odbor pri OŠ Cezanjevci uspel v izredno kratkem času pridobiti gradbeno dovoljenje. Čeprav so idejni projekt za prizidek obrav-. navali že februarja 1986, je ljutomersko PGP predalo izdelano tehnično dokumentacijo šele 18. julija, rok pa naj bi bil 12. maj.
Gasilska društva pozor!
Gasilsko društvo Brezje pri Mariboru, Dupleška c. 35, prodaja orodno gasilsko vozilo, IMV, kombi 1600 SUPER 'S, letnik 1972, v brezhibnem stanju, registriran do 30. 12. 1986, prevoženih 1700 km. Vozilo je primerno za prevoz 8-članske posadke z opremo (brizgalna, cevi in drugo drobno orodje). Cena za vozilo znaša 700.000.00 din. Ogled je možen v gasilskem domu Brezje, Dupleška c. 35, ali po telefonu 511-993 od 18. ure naprej.
OCERTUSMARIBOR, n o tiuKIW.nn’. wintki^o 4« pomnhwt rožo
AVTOBUSNI PROMET,.
69000 MURSKA SOBOTA Bakovska 29
telefon: (0691 21-884
Prometna operativa: (069) 21-459
Prevozi potnikov v medna rodnem, medmestnem in primestnem prometu, izle ti Po domovini in tujini, letni oddih, prodaja avtobusnih vozovnic, posredovanje po tnih listov in vizumov, informacije.
Skupščina O1S podpira odločitev gradbenega odbora o izbiri izvajalca del. Gradbeni odbor je razpisal .dela po izdanem gradbenem dovoljenju in avgusta prvič razpravljal o ponudbah. Na tej seji so sprejeli dva sklepa: da bo izvajalec gradbenih del Gradis Maribor, ker je po mnenju odbora najugodnejši ponudnik in zaradi prehodnih težav s PGP iz Ljutomera pri izdelavi tehnične dokumentacije. Drugi sklep je bil, da Gradis in gradbeni odbor poiščeta izvajalca instalacijskih in obrtniških del v prizidku.
Pogodbo so podpisali 28. avgusta, že 8. septembra pa je Gradis začel z delom, vrednost pogodbe pa je 85,2 milijona dinarjev. Na OIS in gradbenem odbo
ru menijo, da bi bila druga podjetja, če bi moralo biti izvajalec del pri Oš Cezanjevci PGP, v neenakopravnem položaju in s tem bi bila kršena pravila zakona o enotnem tržišču. Če bi bil domač ozd toliko zainteresiran za pridobitev del, bi moral kot izvajalec pred oddajo del pokazati večje zanimanje.
Tako pravi skupščina občinske izobraževalne skupnosti. Pa na kratko poglejmo, kaj vse se še dogaja v Cezanjevcih? Po besedah Franca Lipovca, predsednika skupščine KS, ne veliko:
»V letošnjem letu smo sicer asfaltirali 400 metrov ceste v Bra-noslavcih in 1500 metrov v Cezanjevcih, vrednost del je bila okoli 14 milijonov dinarjev, kaj več pa v krajevni skupnosti nismo naredili. Sicer pa smo precej časa namenili pripravam na gradnjo vodovoda v naselju Zgornji Kamenščak, ki bo povezan s tistim v Vidanovcih in Stari Cesti, tako da bo ta del zaokrožena celota. Skratka, nekateri dosežki so vidni, drugi še bodo.«
Če k temu prištejemo še šolo, potem bo v kratkem v Cezanjevcih res kaj videti. Predvsem pa — teh uspehov bodo deležni vsi krajani.
Dušan Loparnik
INFORMATIVNE PISARNE:
Murska Sobota — avtobusna postaja tel.: 21-515
Gornja Radgona — avtobusna postaja tel.: 74-098
Lendava — avtobusna postaja tel.: 75-002
Za Bratonce bi lahko rekli, da ubirajo dvojni korak v razvoju. Nekdaj ga je omogočila bližnja železniška proga, po kateri so odhajali v ljubljanske tovarne vaški fantje, danes pa bližnje pomursko središče ter rodovitna zemlja.
Prav sedaj, v času jesenskih del in spravila poljščin, posebno še v popoldanskem času, so si verjetno pomurske vasi podobne, vsaj po svoji navidezni praznini. Tudi tistega jesenskega popoldneva, ko smo se namenili v Bratonce, da bi ujeli utrip vasi, so bile ulice skoraj prazne. Zatišje pa je dalo vedeti: ljudje so na poljih, in najbrž nimajo časa za pomenek. Prav vsi pa tudi ne. Naključno smo stopili na dvorišče, misleč da je kmečko, saj je bilo na gumnu precej vreč s krompirjem.« S kmetovanjem se ukvarjamo ob delu, obdelamo to zemljo, kolikor je pač imamo,« nam je pojasnil Janez Marič, ki je sicer zaposlen v gramoznici v Krogu,« to je dodatni vir zaslužka, pa tudi obremenitev, posebno še sedaj, ko krompir težko prodamo,« je še dejal.
Pravih kmetij je v vasi malo. Večina krajanov je zaposlenih in še obdeluje zemljo. So pa tudi za skupno delo, s katerim bogatijo svoj kraj. Zgradili so vaški vodovod, ulično razsvetljavo, telefon, s samoprispevkom pa so zbrali denar za novo asfaltno prevleko po nekaterih ulicah. In nadaljnji načrti in cilji? Tako vprašanje ponavadi postavljamo predsedniku krajevne skupnosti, vendar pa tudi tokrat Janez ni ostal brez besed. »Podrobnosti sicer ne vem, vendar pa želimo v bližnji prihodnosti urediti pokopališče in postaviti mrliško vežico.«
Naključno smo prišli tudi na domačijo predsednika mladih. Starejši sin našega sogovornika Stanko je tudi mladinski vodja, zato smo ga kar povabili, da predstavi delo mladinske organizacije in mladih v vasi. »Mladi so aktivni, bolj kot prejšnja leta. Poskušam, da bi jih čim bolj povabil k sodelovanju. Drugače pa z raznimi prireditvami obeležujejo praznike. Tudi sedaj, ob pripravah na praznovanje tedna starejših občanov, se dogovarjamo za prireditev. To naj bi bil dramski nastop.« Uspešnost in živost mladinske organizacije kaže tudi udeležba mladih na skupnih dogovorih ali kar sestankih. »Pridejo, včasih tudi do trideset, se pa zgodi, da manj. To so predvsem mlajši, ki so bolj zagnani za delo.« V vasi je približno sedemdeset mladincev.
Zdravilišče Radenska, n. sol. o, Radenci objavlja po sklepu komisije za delovna razmerja tozda Tovarna polnilne opreme prosta dela in naloge
REFERENT KOOPERACIJE I'
Pogoji: višja ali srednješolska izobrazba strojne smeri in 3 leta delovnih izkušenj.
Poskusno delo traja 3 mesece..
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh na naslov: Zdravilišče Radenska, Radenci, kadrovsko-socialna služba.
Kandidati bodo o rezultatih izbire obveščeni v 45 dneh po poteku prijavnega roka.
HITRO IN POCENI DO LASTNEGA DOMA Z GRADBENIM PODJETJEM
GRADITELJ, BELTINCI
Ob prazniku soboške občine iskreno čestitamo!
Čestitamo ob prazniku občine ' Murska Sobota!
Srečno vožnjo!
Namenili smo še tudi k Andreju Cigiitu, po domače Drašu, saj, kot pravijo, ima kaj za povedati. Našli smo ga na domu, vendar je dejal: »Kmet je suženj svojega dela.« S tem je želel opravičiti naglico pri svojem delu in nepri-stanek za daljši pogovor. Z ženo sta namreč pripravljala proso za prodajo, ki naj bi ga odkupili naslednji dan. Andrej pa, da bi ga vseeno spravil v promet, ga je peljal na odkupno mesto že isto popoldne. V opravičilo je še dejal : »Sodelovanja še nikoli nisem
Janez Škafar, predsednik sveta krajevne skupnosti.
odklonil, vendar, žal, sedaj moram.« In kaj bi mu ne oprostili.
Prav predsednik vasi je največkrat z delom in spodbudo ter kritično mislijo gonilna sila v vasi. Tudi za Janeza Škafarja, ki peto leto predsednikuje v vasi, lahko to rečemo. Obiskali smo ga in pogovor začeli kar z načrti.
»Najprej moramo dokončati asfaltno prevleko, urediti pokopališče in zgraditi mrliško vežico ter urediti športnorekreacijski center, kajti mladi v naši vasi so delavni. Tako bi v tem centru postavili tudi sobo, kjer bi se mladi lahko zbirali in tako bi bilo njihovo delo še boljše. Na svoj račun bi prišli tudi nogometaši, ki so pri športnih rezultatih dokaj uspešni. Lansko leto smo imeli v vasi tudi organizirano rokoborbo za pionirje in mladince, saj imamo iz naše vasi dva državna oziroma balkanska prvaka, to sta
Ta fotografija ni nastala med našim obiskom, ampak ob uri, ko se skoraj polovica Bratončanov odpravi na delovna mesta.
Vrbančiča, ki sta vodila rokoborsko sekcijo. V vasi pa imamo zelo aktivno tudi gasilsko društvo.«
In kakšna je vključenost krajevne skupnosti v širše družbeno življenje, koliko se tudi v občinskih merilih sliši njihov glas?
»Naši delegati se udeležujejo raznoraznih sej in postavljajo tudi delegatska vprašanja, ki pa dostikrat gredo v prazno. Lansko leto, ko se je sestavljal srednjeročni načrt, smo dali predlog, da se zgradi kolesarska steza do Belti-nec, ki je bila v načrtu že pred osmimi leti, vendar so jo v sedanjem izpustili. Vemo pa, da je tu izredno veliko nesreč, saj celo
lesnina
LESNINA Ljubljana, proizvodno in trgovsko podjetje z lesom, lesnimi izdelki, pohištvom in gradbenim materialom, n. soi. o., Ljubljana, Parmova 53 A
Komisija za delovna razmerja
TOZD NOTRANJA TRGOVINA PRODAJNA MREŽA Ljubljana, n.
sub. o., Ljubljana, Parmova 53
objavlja
za PE LESNINA v MURSKI SOBOTI, Bakovska cesta 1 prosta dela in naloge
ARHITEKTA-SVETOVALCA
Pogoji:
— visoka izobrazba (VII. stopnja), smer arhitektura, oblikovanje — 2 leti delovnih izkušenj
Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom in 3-mesečnim poskusnim delom.
Kandidati naj pošljejo svoje ponudbe z opisom dosedanjega dela in dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov: Lesnina Ljubljana, kadrovsko-splošni sektor, Ljubljana, Parmova 53, v 8 dneh po objavi.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
LMTEGRAL
|	TP »VIATOR« Ljubljana n. sol. o.
uSthsralT	tozd promet IN DELAVNICE
LENDAVA, n. sub. o.
69220 Lendava, Industrijska 1 Integral
TP Viator Ljubljana
TOZD PROMET IN DELAVNICE LENDAVA OBVEŠČA CENJENE LASTNIKE MOTORNIH VOZIL, DA
i OPRAVLJAMO TEHNIČNE PREGLEDE MOTORNIH VOZIL VSAK TOREK IN ČETRTEK 00 08 DO 14. URE ZA TRAKTORJE VSAK DAN OD 06 DO 14. URE.
OPRAVLJAMO DELAVNIŠKE USLUGE ŽA POPRAVILO MOTORNIH VOZIL N KMETIJSKE MEHANIZACIJE
pravijo, da je to cesta smrti. Naleteli pa smo na gluha ušesa.«
Pa še na eden problem nas je opozoril predsednik vasi. »Predstavniki nekaterih krajevnih skupnosti, katerih telefonske zmogljivosti so premajhne, smo želeli dogovor s pošto, da bi se razširila telefonska centrala v Beltincih. Toda teško je priti skupaj s pošto, saj nas na ta račun, da bi nekateri naši krajani dobili telefon, hočejo izigrati. Hočejo, da v Beltincih zgradimo novo pošto, da jo opremimo, ko bi vse to napravili, bi nam oni dali centralo. Jaz mislim, da to od pošte ni pozitivno; če nekomu daš prst, hoče še roko.«
Majda Horvat
VESTNIK, 16. OKTOBRA 1986
STRAN, 11
ne zgodi se vsak dan
S cvetnim prahom v preteklost
Cvetni prah, neskončno majhne plodilne celice cvetočih rastlin, nikakor ne zasluži, da bi ga podcenjevali v drugih znanstvenih vejah, botaniki tako že vedo, kako pomemben je. Toda zanimiv je tudi za strokovnjake, ki se sicer zanimajo za povsem druge zadeve. Cvetni prah ali pelod ima namreč to odlično lastnost, da je vsepovsod in da je trajen. Lupinica posameznega pelodnega zrnca je praktično neuničljiva. Nič nenavadnega torej, če so našli pelodna zrna v premogovih plasteh, starih več kot 100 milijonov let, torej še iz časov, ko so po svetu lomastili velikanski dinozavri.
Paleoklimatologi po cvetnem prahu v fosilih odkrivajo razprostranjenost vegetacije pred davnimi milijoni let in ugotavljajo nekdanje vremenske razmere. Geologom fosilni cvetni prah pomaga pri navzkrižnem datiranju kamenin, ko iščejo nafto ali druge surovine pod zemljo.
Cvetni prah zaide kamorkoli in tudi na najrazličnejših premazih in loščilih se nabira. Tako je mogoče z analizo cvetnega prahu na premazih starin ugotoviti, kje je starina bila. Zamisel je izkoristil Frederick Wiseman, strokovnjak za raziskavo materiala za arheološke in etnološke namene, in izdelal uporaben način analize cvetnega prahu na starem pohištvu.
»Zanimalo me je, ali je mogoče kose starega pohištva in podobnih starin uporabiti kot arheološko najdišče,« pravi strokovnjak. Za starine sicer lahko povemo po slogu in materialu, od kod so, ni pa bilo mogoče povedati, kje vse so jih uporabljali in kje vse so bile. Cvetni prah pa nam pove tudi to.«
Za Wisemanovo analizo denimo starega naslanjača strokovnjak najprej vzame drobec vrhnjega premaza in ga raztopi v določenih kislinah in topilih, ki pomagajo pri izločanju mikroskopsko majhnih zrn cvetnega prahu. Ta izločena zrnca potem pregleda pod mikroskopom’ in natančno določi pogostost posameznih vrst cvetnega prahu. Vzorec potem primerja z znanimi podatki o vegetaciji v posameznih predelih sveta in tu. je ključ za odkrivanje skrivnosti potovanja posameznih starin po svetu.
ČRNO PRODAJANJE KITAJSKIH STARIN
Kopanje držav v razvoju in nerazvitih držav ne poteka samo v gospodarstvu, marveč tudi v kulturi. Hkrati ko razviti nerazvitim jemljejo kulturno identiteto z vdorom svoje kulture v njihov prostor, jim tudi povsem neposredno kradejo dragocene predmete njihove kulturne dediščine. Trgovina z umetninami in starinami cvete, pri tem pa se tovrstno bogastvo zvečine steka od revnih k bogatim.
Pred kratkim je hongkongška-policija na svojem običajnem kontrolnem pregledu nekoliko podrobneje pregledala neki čoln. Presenečeni so bili nad pravim malim muzejem, ki so ga našli v čolnu. Že takoj je bilo videti, da gre za dragocene starine, kasnejši pregled poznavalcev pa je potrdil, da gre za zares edinstven plen.
Tihotapci so poskušali s Kitajskega odpeljati 5.000 let staro keramiko, posode in male figure, vredne okrog 12 milijonov dinarjev. Toda to je le delec vsega umetnostnega bogastva, ki skozi številne pore pronica iz starodavne Kitajske.
V zadnjih nekaj letih se je začela dobičkonosna trgovina s starinami. Kmetje iz revnih kitajskih provinc, kot sta Gansu in Shaanxi, so se v želji po denarju lotili izkopavanj in ropanj grobov ter arheoloških najdišč. Po-
nekod pa se ropanj kulturnih zakladov lotevajo organizirane tolpe, v katerih se znajdejo tudi lokalni funkcionarji, nič manj pa ne sodelujejo pri teh ropanjih tudi uradniki, ki nadzorujejo promet med provincami. Ob ustreznem »mazivu« nekoliko zapro oči.
Kitajska je v svoji novejši zgodovini doživela že velika ropanja svojega kulturnega bogastva. Pred revolucijo je ropanje potekalo pod krinko trgovine, potem pa se je kljub zakonu, ki prepoveduje izvažanje predmetov, starejših od 150 let, nadaljevalo. Ker je povpraševanje po kitajskih umetniških predmetih v vsem svetu zelo veliko, nikoli ne zmanjka spretnežev, ki organizirajo nezakonito trgovino z umetninami. Poznavalci trdijo, da vsakodnevno prehajajo celi tovornjaki, natovorjeni s starinami
do vkrcevališč, od koder po vodnih poteh dragotine nadaljujejo pot v velika mednarodna središča za preprodajanje starin s Kitajske v Hongkong in Macao.
Zaradi močno pospešene črne trgovine s starinami so začasno cene za stare kitajske umetnine močno padle. Tako stane vaza iz dinastije Han samo še 304.000 din, pred leti pa je stala dvajsetkrat več. Kljub temu se dobiček preprodajalcev hitro debeli. Slišati je celo, da se uradna Kitajska ne bojuje prav preveč zavzeto proti črni prodaji umetnin, saj navsezadnje isto počno tudi po uradnih poteh. Kitajska v svojih prenovitvenih gibanjih potrebuje denar, pri tem pa ji pomeni precejšen vir dohodka prodaja starin na tuje. Tako poteka ropanje kitajske kulturne dediščine dejansko na dveh ravneh,, zakoniti in nezakoniti, s tem da je nezakonita mnogo bolj brezobzirna in škodljiva.
Wade Burek iz filadelfijskega Ringling Bros, and Barnam and Bailey Circus trdi, da je tigre lažje dresirati kot domače mačke. Zastopniki zavarovalnic so drugačnega mnenja, saj vztrajno zavračajo Bu-rekovo zahtevo po življenjskem zavarovanju. Na sliki »dirigent« Burek in »zbor tigrov«.
drugje smo prebrali
Za dva kilograma meda je potrebnih okoli pet milijonov čebeljih letov.
XXX
Polarni led je debel tudi do tri kilometre.
XXX
V neki švicarski tovarni so začeli izdelovati umetna gnezda za vrabce.
17.-19. OKTOBER
KASTNER &0HIER
se mučijo
»Mučenje ni osamljen pojav, marveč je zelo razširjeno,« ugotavlja Mark Grantham iz Amnesty Internationa-la. Študija mu daje prav, saj je v nji ugotovljeno, da so v osemdesetih letih dovoljevali mučenje v 98 državah. Posebno pogosto se poslužujejo mu-• čenja režimi v Južni Ameriki, 'Afriki in Aziji. Nikakor pa ni ta grozovita praksa rezervirana samo za nerazvite države.
Amnesty International ugotavlja, da mučenje uporabljajo tudi v razvitih državah, kot sta, denimo, Italija, kjer je bilo več pritožb zaradi brutalnosti varuhov miru in reda.
Posebno razširjeno in utečeno je mučenje državljanov v nekaterih latinskoameriških
državah.
Človekova ljubezen
Človekova sposobnost obdelovanja zemlje in reje živali sodi med temelje človeške civilizacije. Domače oziroma udomačene živali spremljajo človeka že od pradavnin. Med njimi pa niso samo tiste, od katerih ima neposredno korist, marveč tudi take, ki so mu ponudile zabavo, užitek in ga kratkočasile. Dandanes je »nekoristnih« živali vse več, saj ljubiteljev malih živali ne manjka, prav tako pa je izredno pestra pahljača pernatih, luskinastib in štirinožnih ljubljenčkov. V razvitem svetu je pojav še toliko izrazitejši. Tako poznavalci trdijo, da je v New
Torku že več domačih živalic, kot je prebivalcev, da ljubitelji malih živali potrošijo gore denarja za svoje ljubljence, pri tem ne skrbe le za hrano in zatočišče, marveč tudi za veterinarja, frizerja, krojača, ki zdravi, frizira in šiva obleke za ljubljenčke. Prenekate-remu prebivalcu našega planeta se godi neprimerno slabše.
Zakaj imajo ljudje doma male živali? Zaradi otrok? Da jim lajšajo samoto? Je v tej navezanosti kaj skritega?
Odgovorov je seveda veliko in različnih. V novejšem času ponujajo raziskovalci vse bolj zaplete-
REKREACIJSKI
CENTER SCHWARZL
(ob avtocesti na desni strani pred Gradcem I)
ŠPORT
MODA NAGRADNE IGRE
TURIZEM
GOSTJE:
SHOW
Rok Petrovič, Mateja Svet, Andreas Felder, Peter Muller, Hans Enn...
modna revija
petek, 17. oktober, ob 19.00 sobota, 18. oktober, ob 15.00 in 19.00
pa se vendarle zgodi
Gospa Erina Pizzey, ustanoviteljica in predsednica britanskega združenja za zaščito poročenih žensk pred nasilnimi možmi, je na nekem feminističnem simpoziju podala rezultate svojih raziskav, ki so pokazale, da so statistično najbolj tepene žene, ki so poročene s policaji.
Eden od predpisov ameriške televizije je, da se mora telefonska številka v prikazovani drami ali filmu obvezno začeti s številkami 555. Zakaj? Zato, ker take začetne številke v Ameriki ni. Pa kaj potem? Nič. Tako so samo preprečili, da ne bi številke, uporabljene na tv, poklical kakšen norec in gnjavil nedolžne ljudi.
Stanovalci v najvišjih nadstropjih Olympic Towra, stanovanjskega nebotičnika, ki ga je v New Yorku dal zgraditi Aristoteles Onasis, imajo menda med protipožarno in drugo reševalno opremo tudi padala.
, Tudi sladko najbrž izgubi svoj čar, kadar ga je preveč. O tem sta se ha lastne ustnice prepričala 30-letni Eddie Levin in 26-letna Delphine Chra. Poljubljala sta se 17 dni, 10 ur in 30 minut. Dosegla sta nov svetovni rekord v poljubljanju. Ce se bosta na tem svetu še kdaj poljubila, pa skoraj ne bi verjeli.
Nekemu živinorejcu na Švedskem je presedlo, da ga tu in tam lovci na losa prikrajšajo za katero od njegovih krav, zato je vzel belo barvo in čopič in na vsako svojo kravo napisal z velikimi črkami KO, kar pomeni po švedsko krava. Ker so Švedi dokaj pismeni ljudje, bo ukrep najbrž zalegel.
Lemuri še živijo
Za lemure (Lemuroidea), makije, polopice z Madagaskarja, ki imajo rdečkasto dlako in rjavkast in zlatorumen obraz, so dolgo mislili, da so izumrli, vendar so jih pred kratkim našli v gorah Madagaskarja. Novico so objavili primatologi z univerze Duke v New Yorku. Te polopice so nočne živali in živijo na drevju. Nekatere vrste med njimi so majhne kot miške, druge zrastejo do enega metra. Direktor programa za primate pri svetovnem skladu za varovanje divjih vrst živali in rastlin--(WWF) Russel Mitermeier je dejal, da je to najpomembnejše primatolo-ško odkritje v tem desetletju.
do živali
ne razlage med ljudmi in njihovimi živalskimi ljubljenci in odkrivajo zanimive in' presenetljive učinke, ki jih imajo živali na sodobnega človeka. Raziskovalci danes že zatrjujejo, da druženje človeka z domačim ljubljencem, naj bo to štirinožec, plazilec, riba ali žuželka, pozitivno deluje na človeka. Med dobrodejnimi učinki naj bi bilo zniževanje krvnega pritiska, izboljšanje stanja srčnih bolnikov, duševno motenim pa naj bi pomagale pri vračanju v normalno življenje.
»Pomen domačih ljubljencev je porasel, odkar je civilizirana družba vse bolj urbanizirana in odmaknjena od narave. Male živali so za večino ljudi najvažnejša, če ne celo edina preostala zveza z živo naravo,« je dejal Nobelov nagrajenec Konrad Lorenz na strokovnem srečanju v Bostonu, posvečenemu raziskovanju odnosov med Ljudmi in živalmi.
Jane Warner je razočarana in jezna na komisijo, ki ni razumela njene goreče želje, da bi postala gledališka igralka. »Ko sem spregovorila kot Shakespearova Julija, so popadali po tleh in se zvijali od " smeha,« je Jane povedala radovednim časnikarjem.
Vam ponuja svoje delikatesne specialitete:
PAŠTETA V OVITKU JETRNI NAMAZ V ČREVU PIKANT MESNA SOLATA
Oglasite se lahko v vseh prodajalnah ABC Pomurka, Mesna industrija in v trgovinah s prehrambenimi izdelki po Pomurju.
urejal
m
STRAN 12
VESTNIK, 16. OKTOBRA 1986
za vsakogar nekaj
POLNJENI
<if iaiiSla
Suho cvetje za ikebano
Čas je, ko se zbirajo prve biljke, ki bodo v zimskem času, kot ikebana, krasile vaše stanovanje. Kot prvo si morate zapomniti: divje rastline nabirajte samo tam, kjer jih je veliko. Vedno porežite steblo rastline, nikoli ji/t ne trgajte. Otresite vlago in jih denite s cvetovi navzdol v plastično vrečo, ki jo zavežete z gumico. Rastline lahko zavijete tudi v časopis, toda pri tem morate pokriti cvetove. Osušene cvetove in stebelca lahko uporabite za izdelavo ikebane. Ikebane ne postavljajte preblizu radiatorjev in odprtega ognjišča. Po možnosti jih ne dajajte v bližino močne svetilke.
Jajčevci postajajo tudi pri nas vse bolj priljubljena jed. Jajčevce operite, prerežite po dolžini, izdolbite sredico, posolite in pustite, da malo postoje. Nato jih osušite s papirnato brisačo, pokapajte z limoninim sokom, da ne potemnijo, položite jih v vrelo olje, zalijte s vinom in deset minut dušite. Dušene jajčevce naložite v nepregorno posodo. Na preostalem olju prepražite drobno narezano čebulo, mleto meso, strt česen, na koncu pa dodajte drobno sesekljane sredice jajčevcev, vegeto, poper, sol in zalijte z vinom. Dušite, dokler se meso ne zmehča. Na koncu zmešajte zeleni peteršilj in dva rumenjaka. S tem nadevom napolnite jajčevce, posujte vse skupaj z naribanim sirom in 20 minut pecite pri 200 stopinjah.
Za to jed potrebujete: 2 velika ali 4 manjše jajčevce, sok polovice limone, 4 žlice olivnega olja 2 dl belega vina, 400 g mletega mesa, 2 čebuli, 3 stroke česna, vegeto, poper, sol, peteršilj, 2 rumenjaka in 100 g sira. Nasvet: Če so jajčevci že prezreli, odstranite del pečk, ki so zelo grenke.
ZA BOLJŠO POSTAVO
Čeprav niso .debele, ima največ žena probleme s preveč sala na trebuhu. Najlažje je to »nadlogo« odpraviti, če dajete na trebuh obloge iz kuhanega kisa, razredčenega s vodo. Obloge morajo biti tople. Jejte kalorično hrano, polno vitaminov, toda v manjših količinah. Tedensko enkrat se kopajte v vroči vodi, kolikor zdrži telo. V vodo dajte 300 g soda bikarbone. Kopajte se pol ure. Po kopanju vas čaka gimnastika. Osebam, ki imajo srčne motnje, se ta kopel ne priporoča.
Kdo ne sme piti kave?
Kave ne bi smeli piti tisti, ki imajo rano na želodcu ali dvanajsterniku, težave z zgago in druge težave s prebavo. Kot kaže, kava pospešuje izločanje želodčne kisline. Ljudje z zvišanim krvnim tlakom ali bolnim srcem bi morali ubogati zdrav razum in piti kavo brez kofeina ali kako drugo osvežilno pijačo.
Previdnost je potrebna tudi pri slabokrvnih ljudeh in pri tistih, ki jih mučijo razne fobije. Pri takih ljudeh kofein spodbuja močnejše reakcije, kot pri drugih. Kava vpliva tudi na prehrano. Obstajajo določeni dokazi, da kava moti absorpcijo železa in vitamina Bi. Sicer pregovor pravi, ena skodelica kave ne škodi, če pa jih spijete več, je za zdravje preveč.
Začimbe in dodatki v prehrani
Poleg hranljivih sestavin, ki so potrebne za življenje in za zadovoljevanje energetskih potreb organizma, sprejemajo s hrano tudi mnoge snovi, katerih naloga je, da dražijo vonj in okus in tako pospešujejo tek ter pomagajo pri prebavi.
V starih zapisih o jedeh najdemo podatke o uporabi začimb, trav in dišav, ki so jih naši predniki dodajali jedem, da bi bile okusnejše. Začimbe so pridobivali iz aromatičnih trav v bližnji okolici ali pa so jih kupovali v oddaljenih krajih sveta. Po uporabi začimb lahko določimo tudi značilnosti kuhinje v posameznih deželah ali celo delih sveta. Vsak narod ima eno ali več kombinacij začimb, zaradi katerih je njegova kuhinja tipična. Ena takih tipičnih začimb je vege-ta. Zanjo lahko rečemo, da je postala tipičen dodatek jedem jugoslovanske kuhinje. Ta čudovita kombinacija dobrega okusa in arome ima lastnost, da poudari značilni okus jedi ali jo okusno dopolni, jed pa obogati s pomembnimi sestavinami. Ker je dodatek slan, jed manj solimo oziroma količine soli zmanjšamo. Vegeto navadno dodajamo pri koncu kuhanja, vendar moramo jed vedno prekuhati, saj se mora suha mleta povrtnina napeti, da sta okus in vonj jedi boljša. Vegeto lahko kombiniramo skoraj z vsemi jedmi: juhami, prikuhami, mesnimi jedmi, kuhanimi solatami, predjedmi itn.
NIC NAS NE SME PRESENETITI
Usposabljanje enot TO za posebne namene
Te dni je bilo izvedeno 6-dne-vno osnovno usposabljanje enot teritorialne obr.ambe za posebne namene, ki ga je pripravil Pokrajinski štab TO Murska Sobota, udeležili pa so se ga pripadniki iz vseh štirih pomurskih občin. Namen usposabljanja, ki so ga začeli na mobilizacijskih zbirališčih enot, nadaljevali pa v centru za obrambno usposabljanje v Vidoncih na Goričkem in okolici, je bil preveriti, obnoviti in dopolniti pripravljenost in izurjenost enot, izboljšati ognjeno usposobljenost enot in izurjenost v ravnanju z osebno oborožitvijo v različnih taktičnih in vremenskih okoliščinah. Poleg tega so na usposabljanju posebno skrb namenili urjenju taktičnih postopkov in vaj ter psihofizični izurjenosti enot od oddelka do voda. Namen idejnopolitične dejavnosti pa je bil oblikovati enote v trdne in hrabre vojaške kole-
vsako leto opazen napredek pri usposabljanju enot, kot tudi pri njihovem opremljanju. Zavzema se za dobro pripravljeno in stalno usposabljanje, kot je bilo tokrat, ker prinaša boljše rezultate, izgrajuje vojaški kolektiv in omogoča medsebojno spoznavanje pripadnikov iz vseh pomurskih občin, kot tudi del terena. Martin Španbauer, starešina iz radgonske občine, je ocenil usposabljanje kot zelo dobro in koristno, hkrati pa omogoča spoznavanje terena in ljudi, kjer bi ob potrebi delovali. Tako skupno pomursko usposabljanje pa omogoča tudi medsebojno spoznavanje pripadnikov. Ljubomir Deškovič, starešina iz soboške občine, vidi koristnost usposabljanja tako za pripadnika kot starešine, ker prinaša vedno nekaj novega. Ugodno ocenjuje tudi zavzetost pripadnikov iz sobo-ške občine pri izvajanju nalog,
NEVARNOSTI V STANOVANJU
V bolnišnicah je čedalje več otrok, ki so se poškodovali v stanovanju. Poglejmo, kakšne so nevarnosti, ki prežijo na otroka v stanovanju, in kako se jih lahko izognemo.
V otroški sobi električne vtičnice skrijte za pohištvom, namesto stoječih luči z dolgo žico uporabljajte raje stropne ali stenske luči. Kadar je otrok sam, ne puščajte v sobi grelca. Na okno
RADIO MURSKA SOBOTA
vsako sredo v oddaji 21-232, lestvica tega tedna:
1.	Papa, dont preach — Madonna
2.	Jasmina — Agropop
3.	Dancing in the ceiling — Lionel Richie
4.	Spirit in the sky — Doctor & The Medics
5.	Sledgehammer — Peter Gabriel
namestite ograjo. Nobenih zelenih rastlin: otroci jedo zemljo in žvečijo listje.
V kuhinji na vročo električno ploščo takoj postavite lonec z mrzlo vodo. Ne puščajte vžigalic na dosegu otrokovih rok. Nože pospravite, gospodinjskih aparatov ne puščajte vključenih. Čistilna sredstva: eden najpogostejših vzrokov za zunanje in notranje poškodbe. Amoniak, pomivalna sredstva, tekočino za odmašitev odtoka, tekočine za steklo in belilo pospravite čim višje. V dnevni sobi naj zavese visijo tako, da jih otrok ne doseže. Šivalnega pribora ne pustite ležati na omari, če niste v bližini. V kopalnici pospravite čistilna sredstva in zdravila. Nikoli ne pustite otroka samega v kopeli. Sušilec za lase, brivnik ter električno zobno ščetko pospravite.
Zdravje
Kavna usedlina — gorivo
Energetska kriza je ljudi prisilila, da so postali izredno varčni in da uporabljajo tudi najrazličnejše odpadke. Toda nikomur ni prišlo na misel tisto, česar so se domislili v za-hodnonemškem Bremnu: v tovarni, kjer delajo instantno kavo, so imeli vsak dan 2500 ton kavne usedline. Izkazalo se je, da je posušena usedlina lahko odlično gorivo!
Zato so strokovnjaki naredili peč za izdelovanje opeke, ki jo je mogoče kuriti s kavno usedlino.
Za razliko od premogovega prahu, od katerega ostane 4 do 5 odstotkov pepela, je pri zgoreli kavni usedlini le za 0,2 odstotka takšnih ostankov.
ktive, z angažiranjem vseh subjektivnih sil v enotah pa utrditi moralno in politično moč ter disciplino. To so mobilne enote, ki so pripravljene delovati v zelo kratkem času in kjer koli na območju občine. Zato so na usposabljanje poklicali tudi 25 vozil s šoferji. Med usposabljanjem so izvedli tudi pripravljalno streljanje z osebno oborožitvijo v Mač-kovcih in posamično bojno streljanje na avtomatskem strelišču v Radvanju pri Mariboru. Vodja usposabljanja, starešina PŠ TO Edi Mihalič, nam je povedal, da je zelo zadovoljen s prizadevnostjo, disciplno in zavzetostjo udeležencev usposabljanja. Sicer pa smo za oceno enotedenskega usposabljanja enot teritorialne obrambe za posebne namene za celotno Pomurje zaprosili tudi starešine iz vseh pomurskih občin. Vlado Bratkovič, starešina iz lendavske občine meni, da je
meni pa, da bi morali v prihodnje na usposabljanju še večjo skrb nameniti ognjeni usposobljenosti. V enoti so zaživeli kot čvrsti vojaški kolektiv, tudi delo družbenopolitičnih organizacij je bilo na zavidljivi ravni. Prisrčno je bilo tudi tovariško srečanje, kjer so se med seboj še bolj spoznali. Milan Bolkovič, starešina iz ljutomerske občine, je prav tako kot drugi sogovorniki ocenil usposabljanje kot zelo dobro, ker so bile vse teme zanimive in poučne. Z veliko nestrpnostjo so čakali sklepni del vaje v naravi, kjer so igrali branitelja. Nadvse zadovoljen je tudi z moralnim stanjem v enoti in z družabnim večerom, ki je samo utrdil prijateljstvo. Zato izreka zahvalo starešinam pokrajinskega štaba TO za uspešno izvedbo pouka in pa prebivalstvu Goričkega za gostoljubnost.
Feri Maučec
Predlagamo:
Ne joči — Miha Balažič
Stuck with you — Huey Lewis & The News Sve je otišlo u Honduras — Dorde Balaševič Press — Paul McCartney
Lestvica nastaja s sodelovanjem Hi-Fi videostudia na Kidričevi 21, (telefon 25-577), 69000 Murska Sobota.
Glasovnice — dopisnice — pošljite na naslov: Radio Murska Sobota, Titova 29/1, 69000 Murska Sobota, s pripisom: za 5 naj.
NASA RISBA
VAS PRIPIS
Duhovite pripise k novi risbi pošljite do četrtka, 16. oktobra na naslov: Vestnik, Titova 29/1, 69000 Murska Sobota. Objavljene pripise honoriramo.
— Tistim, ki nam prodajajo temo, že od nekdaj sije sonce. (Martin Mertiik)
— Tovariši iz Elektrogospodarstva, nam se je že stemnilo!« (P. Srečkovič)
— Enim sije sonce, drugi pa še vedno tavajo v temi.« (M. M.)
Podpise pod današnjo risbo pošljite do četrtka, 23. oktobra na naslov VESTNIK, Titova 29/1, 69000 Murska Sobota. Objavljene podpise honoriramo.
SESTAVIL MARKO NAPAST	ZDRAVILNA RASTLINA	FILMSKA UPODOBITEV ČESA	NAJVIŠJA GORA V TURČUI	TISOČ KILOGRAMOV	REKA V SEVERNI NEMČIJI	PREKLA, FIŽOLOVKA	
GLEDALI- ŠČE							ŽE UMRLI ITALIJANSKI FILMSKI KOMIK
VRSTA LEČJA							
KRAJ V SAVINJSKI DOLINI							
POSODA ZA PEPEL UMRLEGA, URNA					LJUDSKA TEHNIKA MAMICA		
FILMSKA IGRALKA BEGOVIČ				KITAJSKI VODITELJ NEMŠKI FILOZOF			
DROBNA NIT						PERZIJSKI POLOSEL	RAZKOŠNA KOČMA
AVTOMOBILSKA OZNAKA TUZLE			MALAJSKA BOZJAST AVTOR TRAVIATE				
RAVNA POKRAJINA							
KIS, JESIH					STO KVADRATNIH METROV VRBA		
BUKOV PLOD				PESNIK GRUDEN TEŽAK IT. KAMION			
KRUH IZ AJDOVE MOKE							
	JUŽNOAM. LJUDSTVO PRED KOLUMBOM						
REŠITVE PREJŠNJE KRIŽANKE — Vodoravno: Gestapo, avtomat, ironija, nož, Dev, spev, KA, bacil, O, sekt, Rina, Re, osi, Sar, utopija, grbavec, Haag, Co.
VESTNIK, 16. OKTOBRA 1986___________________________________ _____________	STRAN 13
Pionirski dan
križem kražem po naših šolah

Čeprav smo še sredi praznovanja, se vam javlja dežurna ekipa pionirjev OŠ Marija Rožman v Stogovcih.
Današnje praznovanje smo začeli s kulturnim programom, kateremu je sledila letna konferenca našega pionirskega odreda. Vse delo je potekalo po zastavljenem programu. Vzdušje je popestrilo burno ploskanje, ko je naš odred preje! KIPEC PIONIRJA za uspešno opravljanje naloge 14. JPI — Rastemo pod Titovo zastavo.
Danes na šoli nismo sami. Z nami so vsi delavci šole, z nami so številni družbenopolitični deiavci kraja. Z zanimanjem so prisluhnili našim poročilom in obljubili pomoč ter sodelovanje pri naših zastavljenih ciljih v tem šolskem letu. Na praznovanje smo povabili tudi predstavnike DO LINA in KK — obrat Črnci, s katerimi že vrsto let sodelujemo. Z željo, da s tem nadaljujemo, je DO LINA prav na današnji slovesnosti podelila pionirjem ksilofon.
Praznovanje se nadaljuje — s športnimi tekmovanji na igrišču, z gledanjem risank v učilnici in sprehodi po gozdu.
Veseli smo, da so delavci šole znali prisluhniti našim željam in program poteka tako, kot smo si ga sami želeli. To je naše samoupravno dogovarjanje.	Andreja, Marjetka in Violeta
OŠ Stogovci
29. september, praznik pionirjev, smo na naši podružnični šoli tudi letos hoteli čim bolj pestro preživeti. Že v ranih jutranih urah smo se s kombijem odpeljali na osnovno šoto Drago Lugarič v Lendavo, kjer smo lendavskim pionirjem zaplesali nekaj prekmurskih plesov. Po vrnitvi na našo šolo v Gaberje smo skupaj z ostalimi razredi pripravili učilnico za pionirsko konferenco. Program je bil zanimiv. Popestrili smo ga s krajšim kulturnim nastopom. Izvedli smo tudi volitve za novo pionirsko vodstvo.
Dan smo zaključili delovno. Nižji razredi so poskrbeli, da bo naše okolje še bolj čisto. Pionirji tretjega razreda so na gabrskem pokopališču očistili grob padlega partizana Nikolaja Sečka. Ostali pa smo urejali šolsko dvorišče. Po končani delovni akciji smo bili zadovoljni z uspehom, saj nas je ves čas spremljalo geslo: »Pionirji veselo na delo!«	Milanka Krampač, 4. raz.
Podružnična OS Gabertje
Lepo je živeti v miru
Na televiziji sem še velikokrat gledala pddaje o vojnah v različnih krajih sveta, o lačnih v Afriki in drugod. Tudi po radiu in časopisih veliko poročajo o tem. Marsičesa ne razumem, a to kar razumem? mi vzbuja strah.
Hudo je gledati otroke in odrasle, kako trpijo zaradi lakote. Otroci imajo velike glave, napihnjene trebuhe, drobcene roke in noge. Onemoglo ležijo po tleh, iz oči jim gleda grozno trpljenje. Kjer so vojne, otroci in starši bežijo pred kroglami in bombami. Vsepovsod ležijo mrtvi, hudo ranjeni stokajo v bolnišnicah ali pod šotori. Sovražniki jih zatirajo, svobode ne poznajo in doma nimajo.
Ob takšnih prizorih pomislim, kako zelo sem srečna. Živim v svobodni domovini in imam topel dom. Starši ljubeče skrbijo zame. Vedno imam dovolj hrane, oblek in igračk. Rada hodim v šolo in se pridno učim. Poleti se grem velikokrat kopat v kopališče, pozimi rada smučam. Največkrat se te sreče niti ne zavedam.
V preteklosti je bila vojna tudi pri nas. Partizani so trpeli in se borili za svobodo. Sedaj že mnogo let živimo v miru. Trudili se bomo, da
MESNA INDUSTRIJA n. sol. o. Murska Sobota
ABC POMURKA, mesna industrija obvešča potrošnike, da bo mesnica na Lendavski cesti v Murski Soboti od 10. 10. 1986 zaprta zaradi obnove.
Zaradi povečanja obsega dela bosta mesnici na tržnici in v Cankarjevem naselju odprti ob delovnikih od 7.00 do 18.00, ob sobotah pa od 7.00 do 13.00 ure.
Potrošnikom bodo s tem omogočeni nakupi tudi v popoldanskem času.
- SE PRIPOROČAMO
ga bomo ohranili.
MURA
Sabina Rogan, 6 a OŠ Rogašovci
JESEN
Jesen je lep letni čas. Sedaj je na poljih, v sadovnjakih in vinogra-  dih veliko dela. Pospravljamo pridelke s polj, obiramo sadje in grozdje. Kmetje pripravljajo njive za nove pridelke v prihodnjem letu. Gospodinje vlagajo sadje, ga sušijo, kuhajo marmelado in sokove. Mi, otroci, se oblizujemo, ko pomislimo, koliko dobrot nas čaka v zimskem času. Zato
tudi mi radi pomagamo pri delu.
Marko Leskovar, 4. a OŠ Videm ob Ščavnici
V petek smo imeli trgatev, ' ‘	®
Zbralo se nas Je veliko ljudi, 7 [fe Obirali smo grozdje in ga nosili O TO v velike kadi. Grozdje smo nato f'tij P fl odpeljali na prešo. Tam smo ga / '6„ >stretali<. Pritekel je sladek mošt. Stočili smo ga v velike so-de in ga odpeljali v klet. Tam bo mošt zavrel v vino.	H I
Tako je minil najlepši dan je- A i sen/. Melita Zamuda, 3. b	j
OŠ Videm ob Ščavnici U/ L
t>V
&
o
Vali se reka naša tiho skozi gozdove in rahlo boža obrežne mahove. Brodarji pogumni z njo borijo se, mlinarji beli veselijo se je.
A kaj, ko elektrike ni, zaradi tega naj Mura trpi! Ne delajte to, ne, o, ljudje, ne, te lepote zapravite ne!
Robi Titan. 8. d
OŠ Dane Sumenjak, M. Sobota y
NE BOM KADIL
V mesecu septembru poteka teden boja proti kajenju. Po svetu veliko ljudi kadi. Nikotin škoduje človeškemu telesu. Uničuje pljuča, želodec in grlo. Dosti ljudi zboli za rakom zaradi kajenja. Tudi mladina že sega po cigaretih.
Zdravniki ugutavljajo, da tisti, ki kadijo, prej zbolijo za rakom kot tisti, ki ne kadijo.
Mladina kadi, ker misli, da je potem večja, močnejša, odraslejša. Jaz nikoli ne bom kadil. Ne bom uničeval svojega mladega telesa. Poleg vsega pa bi uničeval denar staršev, ki ga težko prislužijo.
Želim, da bi ljudje čim manj kadili. S kajenjem ogrožajo tudi dru-
ge, ki ne kadijo.
Robi Žohar, 7. raz.
OŠ Prekmurske brigade, M. Sobota
m RAŠICI
tovarna pletenin ljubljana
Tozd BELTINKA, Otroške pletenine BELTINCI n. sol. o.
T U S Avtobusni promet Maribor, n. sol. o.
TOZD
AVTOBUSNI PROMET
CERTUS, tozd Avtobusni promet Murska Sobota Odbor za delovna razmerja
razpisuje prosta dela in naloge
1.	1 avtomehanika za nedoločen čas
Pogoji:
— 5 let dela v stroki;
— zaželena praksa pri obnovah
motorjev TAM,
— vozniško dovoljenje kateg. B,
— poskusno delo 2 meseca.
2.	1 avtokleparja I za nedoločen čas
Pogoji:
— 5 let prakse,
— atest za varjenje,
— poskusno delo 2 meseca.
Prijave z dokazili pošljite v tajništvo tozda, Bakovska 29, Murska Sobota.
DELAVCI RAŠICE
IZ BELTINEC ČESTITAJO
OBČANOM OB PRAZNIKU
SOBOSKE OBČINE!
•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••e
Miroslav Slana-Miros
VIDEMSKA DRUŽNOST
OD GUBCA DO VUKA
13
DELOVANJE VIDEMSKIH FANTOV IN DEKLET MED OBEMA VOJNAMA
V VODNIKU PO PARTIZANSKIH POTEH, ki je posvečen 40-letnici KPS in ga je izdala založba Borec, je zapisano, da so leta 1925 v Vidmu ob Ščavnici na pobudo Jakoba Nemca ustanovili DKFID (Društvo kmečkih fantov in deklet), da je to društvo vodil Lojze Zadravec, za razvoj društva pa so storili največ Bratko, Ivan in Vladimir Kreft. To je skop podatek, ki ga je pač imel na voljo pisec tega vodnika. Seveda ni šlo samo za eno hišo, kot smo spoznali že v preteklih poglavjih. Še več je osebnosti, ki bi zaslužite, da jih ta vodnik omeni vsaj bežno, toda so ljudje, ki niso prispevali za dobrobit družbe zato, da bi prišli v priročnike in vodnike, temveč zaradi pripadnosti. Med obema vojnama mladi levičarji gotovo niso imeli ugodnih razmer za delovanje. V Vidmu so se kazali tudi nenehni obmejni vplivi. Tudi sorojak dr. Anton Korošec je vtisnil domačinom pečat. Zato je še tem bolj omembe vreden delež videmskih kmečkih fantov in deklet, saj so se udejstvovati organizirano. Delo je steklo najaktivneje med počitnicami, in to ob delu, saj je bilo treba pomagati doma na kmetijah. Le malo domačinov je našlo delo kje v tovarnah.
Ko je po orjunaških dogodkih v Trbovljah leta 1924 postal nasprotnik nacionalistov njihov bivši simpatizer, Ivan Kreft, se je to deloma poznalo tudi v Vidmu, saj je jel utrjevati že rahlo navezane stike s komunistično usmerjenimi dijaki in študenti, ki so prav tako po svoje vplivali na delo DKFID.
Ustanovitev DKFID je bila prelomnica v prizadevanjih, ki jih je sprejela tudi prva povojna generacija, saj je ta prav tako pomagala pri kulturnem delu, izpopolnjevanju, izobraževanju, pa tudi pri vključevanju v na novoustanovljeni KLUB PRLEŠKIH ŠTUDENTOV. Ta klub je organiziral v Vidmu dve delovni akciji. Skupaj s filmsko skupino ELEKTRA pa je koj po vojni organiziral snemalno akcijo, ki se lahko pohvali z dokumentarnim filmom BREGOVI MURE, s posnetkom proslav obletnice Besede v Bučkovcih in s filmskimi zapisi z otvoritve nekaterih objektov ZAVODA ZA ELEKTROFIKACIJO PODEŽELJA, KI JE BIL PRVI TOVRSTNI ZAVOD PO DRUGI VOJNI v Jugoslaviji.
Po vojni so v ljubljanskem klubu poslancev predvajali tudi široko-metražni film o videmskem domačinu dr. Karlu Grossmanu. Ustna izročila domačinov razkrivajo, da so nekaj let po osvoboditvi kulturno-pro-svetne in tudi politične organizacije zaradi nerazumevanja krajevnih in občinskih oblasti zamrle, zato Videm ob Ščavnici v tem pogledu ni več, kar je bil v času ustanavljanja DKFID. No, tu in tam se še prižgo iskre;
leta 1976 na primer so odkrili spomenik Ivanu Cankarju in Silviri Toma-sini. Šola za oblikovanje iz Ljubljane si je omislila v DOMU MATIJE GUBCA jubilejno razstavo, posvečeno 40. obletnici državljanske vojne v Španiji. Univerzitetna knjižnica v Mariboru je organizirala v Vidmu razstavo nekaterih Vukovih del in faksimilov rokopisov. Partizanska knjiga je bila sodelovala z razstavo svojih knjig.
Slovenski pisatelji so pripravili skupaj z mariborskimi gledališčniki literarni nastop v spomin na Ivana Vuka. To so bolj ali manj kronološko že zabeleženi dogodki. Toda gibanje iz časov ustanovitve DKFID v VODNIKU PO PARTIZANSKIH POTEH ni bilo dovolj poudarjeno. Omeniti bi bilo treba vsaj v nekaj stavkih velik delež Joška Satlerja, kmeta iz Ivanjec. Satler je bil dejanski predsednik videmskega DKFID, bil pa je tudi predsednik odbora za gradnjo doma.
VUK NA KOCKI
Zadnja leta se je vračal v Rogaško Slatino, a tudi v zdravilišču ni miroval. Za revijo Književnost, ki so jo bili izdajali komunisti, je napisal literarno reportažo o Rogaški Slatini. Urednik Književnosti je bil tedaj Te dr. Bratko Kreft. Leta 1934 je izšla tudi Vukova reportaža o rogaški steklarni v koledarju Cankarjeve družbe. Napisa! jo je v udarnem slogu in je zbudila pozornost med slovenskimi delavci, saj je poglabljala zavest skupnosti med našim delavskim razredom.
V Rogaški je organiziral več koncertov. Delavskemu kulturnemu društvu iz Rogaške je že 13. januarja 1933 organiziral pevski nastop na prosvetnem večeru v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani, in sicer v počastitev 15. obletnice smrti pisatelja Ivana Cankarja. 14. januarja 1933 je bi! rogaški pevski zbor nastopil na ljubljanskem Radiu.
V tistem času, leta 1934, je dr. Šilc zapisal o Vukovi knjigi Zlato tele in druge zgodbe, da odstira pisatelj v malih zgodbicah in prizorih vsakdanjega življenja zagrinjalo v bedo človeštva, ki jo je povzročil kruti in brezsrčni malik sodobne družbe: kapitalizem. Ljudstvo na poti iz dežele sužnosti v deželo Svobode je pozabilo višje zapovedi in začelo častiti zlato tele, kakor nekoč Izraelci v puščavi, je zapisal dr. Šilc, zato je danes vse naprodaj za denar: vera, zakoni umetnost, pa tudi svetovni nazor, o čemer piše Vuk v Zlatem teletu. Vir zla vidi pisatelj v zasebni lastnini, »ki je od drugih pridelana, za sebe prisvojena; tako se ustvari neubežna usoda, ki ni več v oblasti človekove volje, kajti interes svojine se pod imenom dobiček izpreminja v tatvino in krade delavcu mladost, družbi njeno človeško čutenje... v praksi življenja je le še brezsrčnost, topost in sebičnost, ko se uče ljudje iz knjig, da so podobni Bogu.« Tako je ubran prvi del zgodb — priznati je treba, nekoliko resignirano, razočarano, boleče. Toda v drugi polovici preidejo zgodbe v sličice iz življenja, besa, siromaštva v alegorijo o prihodnosti, ko bo zavladala misel svobode, ko se bosta pri ljudeh udomačili enakost in pravica. Ta misel tudi še danes, leta 1985, ostaja v veliki meri samo hrepenenje.
Dr. Šilc je zapisal, da se Vuk v teh zgodbah preveč zavija v skrivnost, saj je v Angliji kapital že deloma socializiran, »veliki in mali« gospodarji in podložniki bodo pa še vedno živi, četudi zavlada Misel, kot nas uči že ruski poskus.
Šilc očita Vuku, da je v zgodbah pokazal samo elito proletariata in »vredno človeštvo«, starše in otroke, ki se žrtvujejo, prezrl pa je elito srednjih slojev, ki ni manj človeška, dasiravno je manj vidna, kajti v vseh slojih ima »sodrga zlatega teleta« veliko večino...
V Zlatem teletu je Vuk povzdignil zlasti človeške vrednote, sočutje do bede; oživil je socialistično miselnost, kar je bilo za leto 1934 veliko, pa dasiravno je zavoljo teh elementov, ki jih je bil močno vtkal v Zlato tele, to tkivo literarno nekoliko atrofiralo. Po Šilcu je napravil Vuk napako, ko je gradil svoje občutje na misli in ni dopustil, da bi zrastlo iz besedne umetnosti, to je iz neposredno oblikovanega življenja. Vidneje
se je to potrdilo v alegorijah in basnih, katerih bistvo je interpretacija misli. Moč Vukove literarne izpovedi nekoliko šibijo tudi mistične personifikacije abstraktnih pojmov, ki jih je bil Vuk zapisal z velikimi začetnicami, da bi jih tako dvignil v sfero tehtnega in skrivnostnega: Misel, Beda, gora Razmišljanja, strahota Nepozabnega, postaneš Človek... Tako je ostala literarno izpovedna misel premalo izčiščena, a ideji socialistične misli je posveti! domala preveč pozornosti. Zato je treba Vuka brati najprej kot proletarskega revolucionarja, ki je kani! na razumljiv način razodeti ljudstvu velike ideje.
Drugačna je Vukova knjiga V ZNAMENJU HALLEYEVE REPAT!-' CE, ki jo je opremil slikar Ravnikar in je nekakšen torzo zasnovanega, a nikoli dokončanega romana. Še v zdajšnjem času se spominjajo nekateri stari ljudje — tako tudi Beno Jugovar iz Rogaške Slatine — da je Vuk razdelil to svojo knjigo prav vsem delavcem steklarne v Rogaški.
1935 - IN VENDAR SE VRTI, ČAS PA POVEZUJE
Kako se čas prepleta in povezuje dogodke, razkriva razstava velikega sovražnika fašizma, Kurta Magritza, leta 1967 v Vidmu ob Ščavnici. Razstavil je vojne motive iz obdobja 1935—1939. Magritzove risbe iz NEMŠKE KMEČKE VOJNE z izredno izpovednostjo avtentično ponazarjajo vojne grozote; njegova dela so verodostojen dokument, so blizu tako mlademu rodu kot starejšim ljudem. Med razstavljenimi deli v Vidmu je izstopala slika iz leta 1935 z naslovom: In vendar se vrti. Te Galilejeve besede je leto poprej izreke! tudi Georgij Dimitrov na procesu v Leipzigu. Magritz je posvetit svoja velika platna tisti veliki nemški kmečki vojni, ki ji je Engels leta 1936 posveti! knjigo. Z njo pa je bil vzbudi! pozornost tudi med napredno mislečimi fanti in dekleti v Vidmu ob Ščavnici, ki so tisti čas že temeljito obujati tradicije kmečkih uporov. Knjiga je imela vpliv tudi na DKFID, ne nazadnje pa celo na krščansko socialistično stranko, v katero se je bila vključila tudi videmska mladina.
Tedanje obujanja spominov na kmečke upore je v Vidmu in po vsej Sloveniji oživljalo Gubčevo idejo o veliki stovensko-hrvaški vojni leta 1573. Zato Je razumljivo, da je okoli leta 1935 med videmsko mladino naraščata želja, da si zgradijo DOM MATIJE GUBCA. Gubec je tako postajat vzornik zatiranih delavcev in kmetov; navdihnit je številne pesnike. dramatike, revolucionarje. Ni naključje, da je napisat domačin Bratko Kreft Veliko puntarijo in je bita leta 1942 ustanovljena slavna Gubčeva brigada, ki je po 370 letih maščevala poraz slovensko-hrva-ških upornikov.
Kdor ob teh dogodkih išče slovensko narodnostno zavest in oporo v preteklosti, jo lahko najde v kmečkih uporih 15. in 16. stoletja, kajti kdor govori, da naš narod nima svoje zgodovine v daljni preteklosti, je slep in laže, kot je zapisal že dr. Bratko Kreft, saj je res, da se s ponosom sklicujemo, da so tista naša zgodovina kmečki upori. V teh uporih je veliko več herojstva kot v vsem srednjeveškem viteštvu. Tako tudi obstoj Vidma ob Ščavnici na svoj način priča, da je nekoč slovensko kmečko ljudstvo v najhujših časih, ko sta morila Turek in graščak, vzdržalo na svoji zemlji. Velika puntarija je lahko Videmčanom v čast in ponos. V tej drami je oživljeno in ohranjeno bistvo vsega, kar je bilo izpričanega v zgodovini in življenju časa. V drami živi enaka bit, kot je bila v ljudeh vsega puntarskega dogajanja.
ZGODBA O BAJONETU
Vuk je s hčerko že zelo oslabel, hlastal za zrakom na sprehodih proti Črnučam in Rašici, kar pa ga ni moglo rešiti. Hčerka mu je bila tedaj že služila za palico. Ta pot je bita tedaj še neprometna in vsa zelena, zato je Vuk užival v zelenju. In ko se je naužil zraka, je bolezen za hipček popustila, da Je pripovedoval o času ruskega ujetništva.
(Dalje prihodnjič)
STRAN 14
VESTNIK, 16. OKTOBRA 1986
PRIPOROČAMO SE S SVOJIMI IZDELKI:
— mleko v prahu — maslo
— posneto mleko — fermentirani v prahu	izdelki
TMP je največji izdelovalec masla v Jugoslaviji, proizvodnja teče brez prestanka
— evaporirano mleko
— kondenzirano mleko
— instant domači čaj
— instant kava
TOVARNA MLEČNEGA PRAHU ČESTITA OB PRAZNIKU SOBOŠKE OBČINE!
^PANONIJA
BMMp Murska Sobota,Bjedičeva 1-3
PROIZVAJAMO:
Brzoparilnike, kotle za žganjekuho, motorne rotacijske kosilnice, traktorske nakladalce, vinogradniške škropilnice: — ročne, nahrbtne, motorne nahrbtne — sadilnike za koruzo — zgrabljalnike — obračalnike — enoosne prikolice — traktorske, avtomobilske — pnevmatske sadilnike — pobiralne stiskalnice — predsetvenike — drobilce — napajalnike za svinje in govedo — transporterje — po-drivače — rotacijske brane — rotacijske drobilce — medvrstne rotacijske kultivatorje — žitne sejalnice napeljujemo In popravljamo gradbene inštalacije — izdelujemo odlitke barvnih kovin (tlačni in kokilni liv), izdelujemo odkovke barvnih kovin
Žitna sejalnica
Pobiralna stiskalnica B 344
Predsetvenik racional
IMP PANONIJA, industrija kmetijske mehanizacije in montaže, MURSKA SOBOTA
Tozd kmetijska mehanizacija, n. sol. o., TOZD BLISK, n. sol. o.
Murska Sobota, n. sol. o., "69000 MURSKA SOBOTA,
Bjedičeva 1 —3
VESTNIK, 16. OKTOBRA 1686
STRAN 15

ŠPORT
----ROKOMET---------------------—--------
Zmagi Kroga in Beltinke
V petem kolu tekmovanja slovenske ženske rokometne lige je Polana gostovala v Mariboru in izgubila tekmo z Branikom s 14:19. Gole za Polano so dosegle: Gamzetova 6, Horvatova 3, Vugrinčeva in Hozjanova po 2 ter Laslova enega. V naslednjem kolu igra Polana doma s Kranjem. V tekmovanju druge republiške moške rokometne lige je Krog v pomurskem derbiju premagal Radgono s 36:22. Najboljši strelci: Varga I in Varga II po 9 pri Krogu ter Želodec in Cajnkar po 7 pri Radgoni. Crenšovci so izgubili z Branikom v Mariboru z 31:16, Bakovci pa so na Ptuju z Dravo igrali neodločeno 27:27. Najboljši strelec v ekipi Bakovec je bil Merčnik z 9 goli. V zaostali tekmi je Branik premagal Radgono s 35:22. V tekmovanju druge republiške ženske rokometne lige je Radgona v zaostali tekmi premagala Radeče z 22:16. Petkova in Maukova sta dali po 8 golov. Beltinka je v Beltincih premagala Brežice z 19:17. Najboljši strelki: Tkalčeva 6 in Kociprova 5 golov.
HOKEJ NA TRAVI
SLOVENSKI DERBI SOBOČANOM
V tretjem kolu tekmovanja medrepubliške lige v hokeju na travi je ABC Pomurka v Murski Soboti v slovenskem derbiju premagala ljubljansko Svobodo s 3:2. Gole za ABC Pomurko sta dosegla Casar 2 in Črnko. Sodila sta Vučak in Petkovič iz Murske Sobote. To je tretja zaporedna zmaga Sobočanov, ki vodijo na lestvici. V naslednjem kolu igra ABC Pomurka s Trešnjevko v Zagrebu.	, 7
----KOŠARKA--------------------------------
V PRVEM KOLU BREZ TOČK
V prvem kolu tekmovanja v republiški ženski košarkarski ligi je ekipa Pomurja iz Murske Sobote gostovala v Celju in izgubila tekmo z Metko z 48:60. Koše za Pomurje so dosegle : Govorčinova 15, Korenova 12, Kolarjeva 7, Kardoševa 6, Borčeva in Kovačičeva po 4. V naslednjem kolu soboške košarkarice zopet gostujejo v Slovenskih Konjicah.
V prvem kolu druge republiške moške košarkarske lige je Slovenj Gradec v Radgoni premagal domačo ekipo s 76:67. Košarkarji Ptuja pa so premagali Pomurje iz Murske Sobote s 103:87. Najboljši strelci pri Pomurju: Klemar 25, Juteršnik in Gomboc po 19 košev.
---STRELSTVO-------------------------------
NORŠINCI POVEDLI
Začelo se je tekmovanje v pomurski ter občinski A, B in pionirski strelski ligi Murska Sobota. Pomurska liga: 1. Noršinci 1480, 2. Tišina 1446 in 3. Panonija 1419 krogov. Posamezno 1. Bukovec 375, 2. Špindler 371 in 3. Horvat 369 krogov (vsi Noršinci). Občinska A liga: 1. SCT 1452, 2. Tromejnik 1390 in 3. Krka Šalovci 1375 krogov. Občinska B liga: 1. Tišina II. 1388, 2. Noršinci II. 1306 in 3. Noršinci III. 1282 krogov. Posamezno: 1. Cvetka Rengeo 368, 2. Štefanec 364 in 3. Škedelj 363 (vsi SCT). Pionirska liga: 1. Noršinci 590, 2. ABC Pomurka 571 in 3. Krka Šalovci 541 krogov: Posamezno: 1. Balažič 173, 2. Kovačič 165 in 3. Horvat 164 krogov (vsi Noršinci).
----NOGOMET--------------------------------
PRVI PORAZ MURE
V sedmem kolu tekmovanja slovenske nogometne lige so nogometaši Mure nepričakovano visoko izgubili v Ljubljani z istoimenskim klubom z 0:3. Sobočani so slabo igrali v prvem delu, ko so prejeli vse tri zadetke. Mura je z 11 točkami na četrtem mestu. V naslednjem kolu pa igra doma z mariborskim Kovinarjem.
V tekmovanju območne slovenske nogometne lige — vzhod je Lendavska Nafta doma premagala Fužinarja z Raven na Koroškem z 1:0. Gol je dal Nagy.
---ODBOJKA---------------------------------
ZMAGAL LE LJUTOMER
V prvem kolu tekmovanja druge republiške odbojkarske lige za moške — vzhod je od pomurskih ligašev zmagal le Ljutomer, ki je na Ravnah premagal Strojnsko reko s 3:1. Radenci so izgubili v Braslovčah z 2:3, Pomurje pa v Celju z 1:3. Z 0:3 pa so izgubile odbojkarice Pomurja v Celju.
Pomurski zdravstveni center, tozd Zdravstveni dom M. Sobota razpisuje dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
pomočnika direktorja za splošne zadeve
za mandatno dobo 4 let.
Kandidati za razpisana dela in naloge morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje:
— da imajo visoko ali višjo izobrazbo pravne ali ekonomske oz. upravne smeri in
— 3 leta delovnih izkušenj.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: PZC, Tozd Zdravstveni dom M. Sobota, Grajska 24.
Prijavljene kandidate bomo o izidu izbire obvestili v 30 dneh po izteku objave.
SLOVIN — LJUTOMERČAN kmetijstvo in predelava, r. o. Ljutomer, Kidričeva ul. 2 TOZD PREVOZNIŠTVO
OBJAVLJA
JAVNO DRAŽBO
za prodajo naslednjih osnovnih sredstev
1.	Osebni avto MERCEDES 210 D, leto izdelave 1968, registriran do 17. 11. 1986.' Izklicna cena 800.000 din.
2.	Tovorni avto TAM 5500, leto izdelave 1972, v voznem stanju, izklicna cena 500.000 din.
3.	Prikolica TEHNOSTROJ AP 5—20, leto izdelave 1967, izklicna cena 180.000 din.
Javna dražba bo 25: oktobra 1986 ob 9. uri na sedežu tozda Prevozništvo, Babinska c. 4, Ljutomer.
Pred začetkom na dan javne dražbe med 8. in 9. uro morajo interesenti plačati 10-odstotno varščino od izklicne cene.
Ogled prevoznih sredstev je možen uro pred začetkom javne dražbe.
Za izdražena prevozna sredstva je potrebno plačati razliko v ceni najpozneje v 8 dneh in jih tudi dvigniti, sicer varščina zapade. Za izdražena prevozna sredstva se obračuna prometni davek, ki ga plača kupec.
—- KEGLJANJE-----------
Kardinar drugi v državi
V Prijedoru je bilo državno prvenstvo invalidov v kegljanju. Tekmovanja se je udeležil tudi Janko Kardinar iz Murske Sobote in dosegel lep uspeh, bil je namreč drugi-
PNL REZULTATI — 7. KOLO Beltinka: Veržej	3:2 Crenšovci :Polana	2:1 Tišina ::Tumišče	6:0 Odranci: Bakovci	0:0 Rakičan: Dobrovnik	2:3 Hotiza :Renkovci	1:2 Tišina	7	7	0 0	22:7	14 Beltinka	7	6	1 0	23:8	13 Dobrovnik	7	5	11	16:10	11 Veržej	7	3	3	1	15:10	9 Crenšovci	7	3	2	2	17:16	8 Odranci	7	2	2	3	14:16	6 Polana	7	2	1	4	6:10	5 Bakovci	7	2	14	10:16	6 Hotiza	7	12	4	12:14	4 Renkovci	7	2	0	5	10:16	4 Rakičan	7	1	1	5	13:20	3 Turnišče	7	1	0	6	13:28	2
1. MNL MS REZULTATI — 7. KOLO Ljutomer:Radgona	1:1 Filovci :Lipa	1:2 Dokležovje:Tešanovci	5:2 Tromejnik:Cankova	2:0 Ižakovci: Apače	1:2 Carda :Gančani	5:0 Dokležovje	7	7	0 0	35:12	14 Lipa	7	4	12	19:11	9 Tromejnik	7	4	12	12:10	9 Ljutomer	7	3	2 2	13:10	8 Tešanovci	7	3	2 2	12:13	8 Filovci	7	3	13	12:15	7 Carda	7	3	0 4	14:13	6 Ižakovci	6	2	13	14:12	5 Cankova	7	13	3	13:16	5 Radgona	7	2	1	4	11:17	5 Apače	7	2	0	5	9:23	4 Gančani	6	1	0	5	6:18	2
ONL Lendava REZULTATI - 10. KOLO Mladost :Olimpija	6:1 Panonija :Lakoš	1:1 Nedelica:Graničar	0:0 Žitkovci:Kapca	1:5 Kobilje .'Nafta	1:2 Mostje :Zvezda	9:0 Bistrica :Petišovci	2:2 Nedelica 10 7 3 0 22:6 17 Nafta	10	6	3	1	36:21	15 Mostje	10	7	1	2	27:12	15 Petišovci	10	6	1	3	23:10	13 Mladost	10	5	3	2	28:17	13 Bistrica	10	4	4	2	20:14	12 Kapca	10	5	1	4	30:20	11 Kobilje	10	4	2	4	23:15	10 Lakoš	10	2	5	3	17:14	9 Graničar	10	3	2	5	22:25	8 Olimpija	10	2	2	6	10:19	6 Panonija	10	2	1	7	10:19	5 Žitkovci	10	2	1	7	18:35	5 Zvezda	10	0	1	9	7:50	1
II. MNL MS REZULTATI 7. IN 8. KOLO Bogojina :Grad	3:1 Puconci:Hodoš	6:2 Selo:Vrelec	4:8 Šalovci:Romah	4:0 Rogašovci:Prosenjak.	5:1 Vrelec .'Šalovci	3:2 Hodoš:Selo	4:3 Grad:Puconci	0:5 Bratonci: Križevci	2:4 Serdica: Bogojina	1:2 Puconci	8 7 0 1 29:8 14 Vrelec	8 5 12 26:16 11 Hodoš	6	5	0 1	26:14	10 Bogojina	7	4	1 2	16:14	9 Rogašovci	6	4	0 2	19:10	8 Šalovci	7	4	0 3	15:11	8 Prosenjak.	7	3	2 2	17:16	8 Romah	7 3 13 16:19 7 Serdica	6	1	2 3	9:11	4 Selo	7	115	16:26	3 Križevci	7	1	1 5	13:24	3 Bratonci	7	11'5	13:29	3 Grad	7	1	0 6	9:26	2
-—ŠAH-----------------
ZMAGA SOBOČANOV NA MADŽARSKEM
V okviru obmejnega sodelovanja so šahisti Radenske Pomurja iz Murske Sobote gostovali na Madžarskem in se v prijateljskem dvoboju (dvokrožno) pomerili z ekipo Šarvarja. Zmagali so Sobočani z 10,5:7,5 točke. Po dve zmagi so dosegli: D. Hari, 'Gaber in Kovačeva, 1,5 točke Čavužičeva, po eno Nerat, S. Kovač.
Visoka zmaga Radenske Pomurja
V nadaljevanju prvenstva v drugi republiški šahovski ligi — vzhod je Radenska Pomurje v Trbovljah premagala Rudarja s 4:2. Zmage za Radensko Pomurje so dosegli: Cigan, I. Kos, D. Hari in Čavužičeva. V tretjem kolu je Radenska Pomurje visoko premagala Impol iz Slovenske Bistrice s 5:1. Zmage so dosegli: Cigan, Kovač, Gaber, Kuhar in Čavužičeva. Šahisti Lendave pa so izgubili v Krškem z 2:4. Zmago za Lendavo je dosegel Strbad,
Sobočani prvi v Radgoni
V počastitev praznika radgonske občine je bilo šahovsko tekmovanje pionirjev in članov. Med pionirji, kjer je sodelovalo šest ekip, je zmagala ekipa Sto-govec pred Radgono in Radenci. V članski konkurenci pa je med štirimi ekipami zmagala Radenska Pomurje pred Radensko TPO in Radgono.
V Radgoni je bil tudi hitropotezni turnir, na katerem je sodelovalo 12 šahistov. Zmagal je Nerat z 9,5 točke pred bratoma Hari po 8,5 točke.
Božič prvi na Sladkem vrhu
V počastitev krajevnega praznika je bilo na Sladkem Vrhu tekmovanje športnih ribičev, na katerem so sodelovali tekmovalci s Hrvaške, iz Slovenije in Avstrije. V ekipni konkurenci planov je Ljutomer zasedel-tretje mesto. Med posamezniki pa je zmagal Janko Božič, Mirko Bor-žič je bil tretji, Magdič pa šesti. V tekmovanju pionirjev pa je Buze-ti zasedel drugo mesto.
"V Ljubljani najhitrejša Dorica MS
V Ljubljani je bila velika kasaška prireditev z dvobojem Bavarska—Slovenija, jugoslovanskim maratonom in nastopom najhitrejših konjev. Tokrat so zmagali tekmovalci iz ZR Nemčije in se oddolžili za poraz na domačem terenu. V jugoslovanskem kasaškem maratonu je na 4000 m dolgi progi, Fit zmagal (Hrovat, Ljubljana) z novim rekordom za jugoslovanske maratone (1:23,9). V dirki najhitrejših konjev je na 1600 m zmagala Dorica MS (Marko Slavič, starejši).
Pergarjeva prva na Madžarskem
V okviru mednarodnega obmejnega sodelovanja med Železno županijo z Madžarske in občino Murska Sobota so se atleti Pomurja iz Murske Sobote udeležili tradicionalnega teka Siesta 86 v Szombatheiyu in dosegli lep uspeh še posebno Manuela Pergar, ki je v konkurenci mladink na 5 km s časom 17:47 zasedla prvo mesto, Marija Števanec pa je bila tretja. Med člani je Geza Grabar tekel na 20 km in s časom 1:11,33 zasedel osemnajsto mesto. MS
SODELOVALO OKROG ŠTIRISTO TEKMOVALCEV
Atletski klub Pomurje iz Murske Sobote je pripravil občinsko tekmovanje v krosu, na katerem je sodelovalo okrog 400 atletov in atletinj.
Rezultati — pionirji 1974: 1. Vinkovič, 2. Tratnjek, 3. Gru-škovnjak (vsi Beltinci); 1973: 1. Zver (Bel.), 2. Žiško (GP), 3. Vnuk (Bel.); 1972: 1. Cener (Tiš.), 2. Molnar (Fok.), 3. Husar (Rog.) 1971: 1. Gruškovnjak (SKŠ), 2. Kološa (GP), 3. Smodiš (SKS); Pionirke — 1974: 1. Luteršmidt (Puc.), 2. Pal (Bel.). 3. Gomboc (Rog.); 1973: Županek (Rog.), 2. Karo (Puc.), 3. Šiftar (Puc.); 1972: 1. Sukič (Grad), 2. Horvat (Grad), 3. Pal (Bel.); 1971: 1. Kous (SDEŠ), 2. Gjergjek, 3. Pučko (obe SCTPU); ml. mladinci — 1. Virag, 2. Škerlak (oba SKŠ), 3. Tkalec (SDEŠ); ml. mladinke: 1. Pergar, 2. Filip, 3. Jerebic (vse SCTPU); st. mladinci: 1. Vučkič (ZŠ), 2. Gomboc, 3. Rantaša (oba SCTPU); st. mladinke: 1. Banfi (SCTPU), 2. Števanec (SDEŠ), 3. Sluga (SCTPU); člani: 1. Grabar, 2. Kodila, (oba Pomurje), 3. Donša (ZŠ); članice: 1. Šadl, 2. Mlakar, 3. Grdjak (vse ZŠ).
----NAMIZNI TENIS '	   —
P0MURCI USPEŠNI
Na prvem republiškem selekcijskem turnirju za pionirje in pionirke, ki je bil v Mariboru, je sodeloval ves slovenski mladi naraščaj, med njimi je bilo tudi devet predstavnikov iz Pomurja. Z njihovo igro in uvrstitvami smo lahko zadovoljni, saj jih je precej prvič nastopilo na republiškem selekcijskem turnirju.
V prvi skupini pionirjev ie Ori z rezultatom 7:2 zasedel dobro tretje mesto, s prvim in drugim Škafarjem oziroma Ignjatovičem pa je izgubil z 1:2. Radgončan Rihtarič je s 4:5 zasedel zanj zelo dobro četrto mesto. V drugi skupini je presenetil Županek, ki je s 7:2 zasedel drugo mesto, dobro uvrstitev na peto mesto z rezultatom 5:4 pa je dosegel Tratnjek iz Beltinec. V tretji skupini je prijetno presenetil Horvat (Beltinci), ki je s 6:3 zasedel drugo mesto, čeprav je prvič igral na republiškem selekcijskem turnirju. Fišer (Sobota) je s 5:4 zasedel peto, Tkalec (Beltinci) s 5:4 šesto in Lenarčič (Beltinci) s 4:5 sedmo mesto. Edina pomurska pionirka na tem turnirju, Jasna Breznik, je v drugi skupini z rezultatom 5:4 zasedla šesto mesto, žal pa na tumitju iz nerazumljivih razlogov spet ni nastopila Koroščeva iz Beltinec, kar pri tej igralki postaja že pravilo.	M. U.
FERI MAUČEC
40 IH POMURSKE KOŠARKE
SOBOČANKE IN RADENČANI
PRVIČ V SLOVENSKI LIGI
Pomurska košarka je doživljala poseben razcvet v letu 1970. Načrtno in strokovno delo v šolskih športnih društvih, ki se je nadaljevalo v društvih Partizan, zlasti v Murski Soboti in Radencih, je pomurski košarki prinašalo vedno večjo kakovost. V tem času sta bila tudi v Murski Soboti in Radencih ustanovljena košarkarska kluba, ki sta bila nosilca razvoja ženske (Sobota) in moške (Radenska) košarke v Pomurju. Tega leta se je tudi ekipa Sobote prvič uvrstila v slovensko žensko košarkarsko ligo. Začetek sodelovanja med najboljši-
mi slovenskimi ekipami je bil za mlade košarkarice Sobote — ki so kljub osvojitvi naslova republiškega prvaka v konkurenci mladink imele premalo izkušenj — težak, saj so uspele šele v desetem kolu tekmovanja prvič zmagati proti Litiji z 39:31. Potem je šlo nekoliko bolje in na koncu so z 8 točkami zasedle deveto mesto. Za ekipo Sobote so igrale: Bjedo-va, Šormazova, sestri Rogan, Poropatova, Kuharjeva, Kuz-mičeva, Števančeceva, Valenči-čeva, Broderjeva in Lanščako-va. Moški ekipi Radenske in Sobote pa sta tekmovali v dru-
OVIZ in Mura
Sklenjeno je bilo tekmovanje delavsko športnih iger soboške občine v odbojki v moški in ženski konkurenci. Zaradi neredne udeležbe na tekmovanjih so bile izključene ekipe: Skupščina občine, PTT, Sobota v moški ter Pomurje, KZ Panonka, PZC in OVIZ v ženski konkurenci. V moški konkurenci je zmagala ekipa OVIZ-a pred Pomurskim tiskom, PM, PZC, Muro, Panonijo, Pomurjem, Mesno industrijo in Potrošnikom. V ženski konkurenci pa je prvo mesto osvojila Mura pred Ljubljansko banko, Potrošnikom, Pomurskim tiskom, Mesno industrijo, Domom oskrbovancem, SO in Panonijo.
Košarkarji Radenske iz Radenec, ki so leta 1971 prvič tekmovali v slovenski ligi.
gi republiški ligi — vzhod. Ekipa Radenske, ki so jo sestavljali najboljši igralci iz soboškega in radenskega kluba, so brez težav in z enim samim porazom ter 34 točkami osvojili naslov prvaka in se uvrstili v slovensko ligo. Ekipa Sobote pa je s 6 točkami zasedla predzadnje mesto. Tako sta leta 1971 nastopali v prvi slovenski ligi ženska ekipa Sobote in moška ekipa Radenske. Sobočanke so tokrat igrale zanesljiveje, zbrale 10 zmag in 20 točk ter med dvanajstimi ekipami zasedle sedmo mesto. Najboljše strelke v ekipi Sobote pa so bile: Šormazova, 346, Bjedova, 200, Kuzmičeva, 195 in Jelka Roga-nova, 131 košev. Ekipo Sobote je treniral Jože Šeruga. Z uvrstitvijo v prvo slovensko ligo se je ekipa Radenške okrepile z nekaterimi izkušenimi igralci iz Maribora, trenerske posle pa je prevzel eden najboljših slovenskih košarkarjev, Herbert Kumer iz Maribora. Košarkarji Radenske so dosegli 8 zmag in s 16 točkami zasedli deveto mesto. Najboljši strelec v ekipi je bil Tone Orozel, ki je bil tudi med najboljšimi strelci slovenske lige. Za ekipo Radenske pa so igrali: T. Orozel, A. Orozel, Jagodnik, Pintarič, Rogan, Vrbančič, H. Hladen, M. Hladen, Beltran in Behek. Tako sta si ekipi Sobote in Radenske že nabrali nekaj potrebnih izkušenj za nadaljnje tekmovanje v prvi slovenski ligi.
(nadaljevanje)
STRAN 16
VESTNIK, 18. OKTOBRA 1888
ASTRA, TEHNIČNA TRGOVINA, MUR-SKA SOBOTA, Staneta Rozmana 13 vam nudi:
podne in zidne obloge — lake — barve — sredstva za impregnacije — avtomobilske lake in pribor — čistilna sredstva — hišno in' ulično kanalizacijo — skaj — plastično galanterijo — avtomobilske gume — klinaste jermene — gu jaste cevi in drugo tehnično gumo — cmrlctua TO vnčAitn M.!
gumi-
ELEKTROTEHNA
Čestitamo ob prazniku soboške občine!
TEKSTI L
Ljubljana
Tozd PLETILSTVO PROSENJAKOVCI
•Tekstil Prosenjakovci izdeluje športno trikotažo. Predelujejo tehnične tkanine za filtre pri suhi in mokri zaščiti. Pomemben proizvod so tudi tehnični filci za avtomobilsko, konfekcijsko in pohištveno industrijo. Proizvodnja teče v Prosenjakovcih in v delovni enoti v Križevcih v Prekmurju.
Ob prazniku občine Murska Sobota čestitamo vsem delovnim ljudem in občanom!
Obiščite naše prodajalne, kjer vam ponujamo: TEHNIČNE PRIPOMOČKE ZA VAŠ DOM
Vsem delovnim ljudem soboške in radgonske občine iskrene čestitke ob njihovem prazniku!
ELEKTROTEHNA
TOVARNA OBLAČIL IN PERILA MURSKA SOBOTA
TOZD Perilo
TOZD Oblačila
TOZD Zenska oblačila
TOZD Zenski plašči
TOZD Oblačila Ljutomer
TOZD Moda-konfekcija
ISKRENO ČESTITAMO OB PRAZNIKU SOBOŠKE IN RADGONSKE OBČINE!
VESTNIK, 16. OKTOBRA 1986
STRAN 17
DO SOBOTA, n. sol. o.
MURSKA SOBOTA
Kopališka 2
Na podlagi določil Statuta in po sklepu delavskega sveta
PONOVNO
RAZPISUJEMO
dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi VODJA FINANČNO-RAČUNOVODSKEGA SEKTORJA V
DSSS za dobo štirih Iket.
Prijavljeni kandidati morajo poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, izpolnjevati še naslednje:
— srednja, višja ali visoka izobrazba ekonomske — finančne smeri in pet, štiri oziroma tri leta delovnih izkušenj pri podobnih delih,
— imeti morajo organizacijske sposobnosti.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati pošljejo v zaprti ovojnici v osmih dneh po objavi razpisa na naslov: DO SOBOTA, Kopališka 2, Murska Sobota, z oznako »za razpisno komisijo«.
Kandidate bomo o izidu razpisa obvestili v osmih dneh po izbiri.
_ sozd
imos
sgp pomurje po murska sobota
40 let
gorenjewDW©o
Industrija in montaža n. sol. o. Lendava Industrijska cesta
Telefon: h. c. (069) 75 271
Telex: 35-238 YU Varle
Telegram: Varstroj Lendava
Žel. postaja Lendava
DO Gorenje—Varstroj, tozd Tovarna varilne opreme., Lendava Industrijska c., razpisuje javno dražbo za prodajo naslednje opreme:
1.
2.
3.
Varmig 160 D 01 — stara izvedba po izklicni ceni
Varmig 300 — Iskra po izklicni ceni
Varmig 120 D 11 po izklicni ceni
174.000 din
258.000 din
116.000 din
Splošno gradbeno podjetje Pomurje, p. o., M. Sobota, Štefana Kovača 10
objavlja po sklepu delavskega sveta
JAVNO DRAŽBO
za prodajo naslednjih rabljenih osnovnih sredstev:
1.	Tovorno vozilo FAP 1820 mešalnik betona, I. 1979
Izklicna cena 2,000.000 din
2.	Tovorno vozilo FAP 1820 BK, I. 1978
Izklicna cena 1,200.000 din
3.	Tovorno vozilo FAP 13 SK HIAB, I. 1972
Izklicna cena 1,000.000 din
4.	Tovorno vozilo FAP 13 SK, I. 1972
Izklicna cena 700.000 din
5.	Tovorno vozilo TAM 6500, I. 1976
Izklicna cena 900.000 din
6.	Tovorno vozilo TAM 5000, I. 1969
Izklicna cena 500.000 din
7.	Kombi IMV 2200 D, I. 1979
Izklicna cena 600.000 din
8.	Osebno vozilo R 4, I. 1978 '
Izklicna cena 150.000 din
9.	Osebno vozilo R 4, I. 1979
Izklicna cena 150.000 din
10.	Osebno vozilo R 4, I. 1980
Izklicna cena 150.000 din
11.	Kompresor KDV 180, I. 1966
Izklicna cena 300.000 din
V izklicno ceno osnovnega sredstva ni vračunan prometni davek, le-tega je dolžan poravnati kupec.
Javna dražba bo v nedeljo, 19. 10. 1986, ob 9. uri v Strojno-ko-vinskih obratih na Bakovski cesti.
Osnovna sredstva si interesenti lahko ogledajo na dan dražbe med 7.00 in 9.00.
Interesenti morajo uro pred začetkom dražbe vplačati 10-odstotno varščino od izklicne cene.
Zemeljski plazovi tudi v soboški občini
Tudi v soboški občini se že nekaj časa srečujejo s problemom zemeljskih plazov, zlasti na Goričkem. Plazovi so najbolj izraziti v katastrskih občinah Krašči, Bodonci, Ropoča, Kovačevci, Prosečka vas in Vidonci — ki zajema v glavnem kmetijske površine, kot so sadovnjaki, travniki in njivske površine — kakor tudi v sadovnjakih in travnikih ob levem bregu Ledave oziroma Ledav-skega jezera. Poleg tega zemeljski in gospodarske zgradbe v Prosečki vasi in Kovačevcih.
Decembra 1984 je Zavod za raziskavo materiala Maribor opravil sondažne preiskave, iz katerih je razvidno, da se zemeljski plazovi na omenjenem območju pojvaljajo že okrog deset let. Z manjšimi posegi, kot so odvoz zemlje in planiranje terena, so zemeljske plazove začasno uredili. Za trajno rešitev pa bo nujna drenaža, s čimer bi zavarovali stanovanjske in gospodarske objekte. Poleg tega bo nujno opraviti dodatna sondažna dela za raziskavo terena. Te raziskave bodo po ponudbi mariborskega Zavoda za raziskavo materiala stale Čez milijon 156 tisoč dinarjev. Poleg tega je komite za urbanizem, gradbeništvo in komunalne zadeve predlagal izvršnemu svetu, da odobri nekaj čez 3 milijone 778 tisoč dinarjev za ureditev teh plazov in raziskavo terena.
M. Jerše
I—PREMOG—
BREZ VRSTNEGA REDA!
Obveščamo kupce premoga, da imamo v prodaji BRIKETE iz ZSSR brez upoštevanja vrstnega reda naročila.
KOVAČI!
Na voljo vam je že dolgo iskani
KOKS
Priporoča se poslovalnica
KURIVO
TOZD MERKUR
POTROŠNIK, MURSKA SOBOTA
4.	Transformator 60 KVA in komandna omarica — Elektroda Zagreb po izklicni ceni
5.	Varus 300 A — stara izvedba rumena barva po izklicni ceni
6.	Varus 300 A — stara izvedba rumena barva
250.000 din
308.000 din
7.
8.
9.
10
11.
12.
13.
14.
15.
16.
17.
po izklicni ceni
Varex 160/180 Al ohišje primar Cu letnik 1975 po izklicni ceni
Varex 160/180 navitje P + S Al letnik 1979 po izklicni ceni
Varex 135/145 navitje P + S ADetnik 1980
Ročni točkalnik VST — 3
Varilni aparat — vzorec — Messer G.
elektra 170 A
Varilni aparat — vzorec — Elektro 35-105 A
Varilni aparat — vorec AL-KO SB — 100 A
Varilni aparat — vzorec AL-KO SB 125 A
Varilni aparat — vzorec AL-KO SMU 170 A
Varilni aparat — vzorec Einchell kompakt 160 A
Varmig 400 DO 3 — 1 kos
226.000 din
22.000 din
19.000 din
16.000 din
44.000 din
25.000 din
14.000 din
17.000 din
20.000 din
27.000 din
27.000 din
460.000 din
Dražba bo v petek, 24. 10. 1986, ob 12.00 uri v DO Gorenje Varstroj, Industrijska Cesta, Lendava.
Ogled je možen tega dne od 10. do 12. ure. Prometni davek plača kupec.
Vsak udeleženec dražbe mora položiti 10-odstotno varščino od izklicne cene.
V Soboti odprli komisijsko trgovino
V Kidričevi ulici v Murski Soboti je odprta komisijska trgovina, katere lastnik je Koloman Farič, ki že 33 let opravlja trgovski poklic. V komisijski trgovini, ki stoji nasproti avtobusne postaje, je zaenkrat možno dobiti razne tehnične predmete, konfekcijske in tekstilne izdelke, rezervne dele za avtomobile in druge stroje, belo tehniko in športno opremo. Ker gre za rabljene predmete, jih prodajajo po polovični ceni glede na nove izdelke. Že prvi dan je bilo precejšnje zanimanje ljudi za tovrstno blago, po katerem je spričo nenehnih podražitev vedno večje povpraševanje, kar pomeni, da je dostopno tudi tistim z nižjimi osebnimi dohodki. M. Jerše
Slovenija ceste tehnika - obnova a soK (jutjjjana, titova 38
DELOVNA ENOTA
TOZD MEHANIČNI OBRATI MURSKA SOBOTA


»AGROMERKUR< perutninarstvo in transport n. o. sol. o. Murska Sobota
I S svojimi
-	_________________/ tozdi:
— Proizvodnja perutninskega mesa Murska Sobota
— Tovarna močnih krmil Lendava — TOK Perutninar Murska Sobota in
— Transport Murska Sobota
Priporočamo se s kakovostnim perutninskim mesom.
Izdelujemo kakovostna krmila.
Vsem občanom in delovnim ljudem čestitamo ob ob^nskem prazniku občine Murska Sobota!
Novi proizvodi
tudi program kmetijske mehanizacije v SCT
Posluje v okviru strojegrad-niške dejavnosti, kjer je pet tozdov, katerih proizvodni programi se dopolnjujejo in imajo organiziran celoten postopek za predelavo kamnitih agregatov, predelavo kamna za gradbeništvo in separacije.
S priključitvijo DO Proizvodnja kmetijske mehanizacije iz Brežic, se je dejavnost strojegradnje razširila na proizvodnjo drobne kmetijske mehanizacije (traktorski sadilnik krompirja, medvrstni okopal-nik, osipalnik, lopatar, vibracijski podrahljač-novi proizvod na našem tržišču, trosilnik za umetna gnojila, traktorski vrtalnik, traktorski cepi(nik drv, traktorska krožna žaga itd.).
v DO tozd Mehanični obrati Murska Sobota izdelujejo transportne trakove in filtre za zaščito okolja (odpraševanje v kamnolomih, asfaltnih bazah in industriji gradbenih materialov). Letna proizvodnja transportnih trakov, širine od 400 do 1200 mm, je 9000 tekočih metrov letno, filtrov pa približno 10.000 kvadratnih metrov različnih zmogljivosti od 70 do 630 kvadratnih metrov.
Letos so izvozili okrog 20 % vseh proizvodov, od tega 10 % v Alžirijo, in Libijo ter Irak, kjer opravljajo investicijska dela, 10 % pa preko poslovno tehničnega sodelovanja z zahod-nonemško firmo BHS iz Sont-hofena.
Stranska proizvodnja zajema ostalo opremo za kompletira-nje gotovih izdelkov za potrebe strojegradnje in kmetijske mehanizacije v sodelovanju s tozd PKM Brežice. Tako sodelovanje pa je obrodilo tudi nove kakovostne stroje oziroma kmetijske priključke.
Delovna enota SCT tozd Mehanični obrati Murska Sobota zaposluje 130 delavcev.
Čestitamo ob prazniku občine Murska Sobota!
F x ijo mnogih igralcev smo v BELTINCIH odprli prodajno mesto!
Pri HARIJ! HORVAT v ulici Štefana Kovača 8, se boste seznanili z vsemi našimi igrami na srečo: ŠPORTNO NAPOVEDJO, LOTO^ in EKSPRES LOTERIJO.
LOTERIJA

SLOVENIJE •
STRAN 18
VESTNIK, 16. OKTOBRA 1986
URADNE OBJAVE
Leto XXI	Murska Sobota, dne 16. oktobra 1986	Št. 28
URADNE OBJAVE OBČINSKIH SKUPŠČIN: GORNJA RADGONA, LENDAVA LJUTOMER IN MURSKA SOBOTA
Odgovorni urednik: Martin Vinčec
VSEBINA
246.	Odlok o organizaciji in načinu ugotavljanja vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš v lasti občanov v občini Lendava	249.
247.	Odlok o spremembi odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča	250.
248.	Odlok o ugotovitvi katere sestavine zazidalnih načrtov in
urbanističnega reda so v nasprotju s srednjeročnim planom Občine Lendava za obdobje 1986—1990
Sklep o razpisu referenduma o uvedbi samoprispevka za območje krajevne skupnosti Spodnji Ivanjci
Odlok o sprejetju ureditvenega načrta za melioracijsko območje Filovci
246
Na podlagi 93. člena Zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Ur. list SRS, št. 3/81 in 34/83) in 277. člena statuta občine Lendava (Uradne objave št. 37/81) je skupščina občine Lendava na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 30. 9. 1986 sprejela
STRAN 19 VESTNIK, 16. OKTOBRA 1986
ODLOK
O ORGANIZACIJI IN NAČINU UGOTAVLJANJA VREDNOSTI STANOVANJ IN STANOVANJSKIH HIŠ V LASTI OBČANOV IN V OBČINI LENDAVA
1.	člen.
Vrednost stanovanj in stanovanjskih hiš v lasti občanov, ki jih uporabljajo njihovi lastniki ugotavljajo na območju občine Lendava popisovalci, ki jih pooblasti upravni odbor Sklada stavbnih zemljišč občine Lendava.
2.	člen
Popis stanovanj za ugotavljanje vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš v lasti občanov se mora izvršiti do 31. 1. 1987.
3.	členi
Sredstva za izvedbo ugotavljanja vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš se zagotovijo pri Skladu stavbnih zemljišč občine Lendava in v proračunu občine.
4.	člen
Vrednost stanovanj in stanovanjskih hiš se ugotavlja na podlagi pravilnika o merilih in načinu za ugotavljanje vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš ter sistema točkovanja (Ur. list SRS, št. 25/81).
5.	člen
Lastnik stanovanjske hiše in stanovanja mora zagotoviti popisovalcem podatke za ugotavljanje vrednosti stanovanja po tem odloku.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja.
Številka: 36-3/84-2
Datum: 29. 7. 1986
Predsednik
Skupščine občine Lendava
Rudolf LEINER 1. r.
247
Na podlagi 58. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Ur. list SRS, št. 18/84) in 176. člena statuta občine Lendava je skupščina občine Lendava na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti dne 30. 9. 1986 sprejela
ODLOK o spremembi odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča
1.	člen
V odloku o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (Ur. objave pomurskih občin št. 5/82) se spremeni prvi stavek 20. člena in se glasi:
Vrednost točke za leto 1986 znaša 0.027 din.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v uradnih objavah pomurskih občin.
Številka: 420-2/82-7
Datum: 1. 9. 1986
Predsednik
SO Lendava
Rudolf LEINER 1. r
248
Na podlagi 82. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, št. 18/84) in v skladu z 277. členom Statuta občine Lendava (Ur. objave št. 37/81) je SO Lendava na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 30. 9. 1986 sprejela
ODLOK
o ugotovitvi katere sestavine zazidalnih načrtov in urbanističnega reda so v nasprotju s srednjeročnim planom Občine Lendava za obdobje 1986—1990
1.	člen
S tem odlokom Skupščina občine Lendava ugotavlja kateri deli zazidalnih načrtov in urbanističnega reda so v nasprotju s prostorskim delom družbenega plana občine Lenda
va za obdobje 1986—1990 (v nadaljnem besedilu: družbeni plan) in se zato ne morejo izvajati.
2.	člen
Z družbenim planom so delno v nasprotju grafične priloge naslednjih urbanističnih dokumentov:
1.	Urbanistični red Občine Lendava (Ur. objave št. 22/74)
2.	Zazidalni načrt Turnišče — Zahod (Ur. objave št. 22/74 in 12/76)
3.	Zazidalni načrt za hotelsko-gostinski, rekreacijski in zdraviliški center v Lendavi (Ur. objave št. 34/78)
4.	Zazidalni načrt za industrijsko cono (Ur. objave št. 19/75 in 17/79).
3.	člen
Urbanistični red in zazidalni načrti, navedeni v 2. členu tega odloka, se lahko izvajajo na območjih in v obsegu, kot je opredeljeno v grafičnih prilogah, ki jih je izdelal Zavod za urbanizem Maribor pod št. 1013/86 in so sestavni del tega odloka in je iz njih razvidno:
1.	Za urbanistični red:
—	meja naselij po urbanističnem redu
—	meja ureditvenega območja naselja po srednjeročnem družbenem planu 1986—1990
—	I. območje kmetijskih zemljišč zaradi nausklajenosti s srednjeročnim družbenim planom 1986—1990 in urbanističnega reda ni mogoče izvajati
—	območje kmetijskih zemljišč, gradnja posameznih objektov je možna v smislu 7. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijskih zemljiščih (Ur. list SRS, št. 1/86)
—	gozd
—	površine v zaraščanju
2.	Za zazidalne načrte:
— območja, kjer zazidalnih načrtov ni mogoče izvajati zaradi prvega območja kmetijskih zemljišč
4.	člen
Urbanistični dokumenti: Urbanistični red za območje goric v občini Lendava (Ur. objave, št. 16/82), Zazidalni načrt za območje mejnega prehoda Dolga vas, (Ur. objave, št. 8/85), Zazidalni načrt za območje pridobivanje gline za opekarno Dolga vas pri Lendavi (Ur. objave, št. 17/79), Zazidalni načrt centralne cone v Lendavi (Ur. objave, št. 19/75), Zazidalni načrt dela centralne cone v Lendavi med Kranjčevo, Partizansko in novo še neimenovano ulico (Ur. objave, št. 34/78), Zazidalni načrt za območje jugozahodno od Kranjčeve ulice v Lendavi (Ur. objave, št. 20/79) in Zazidalni načrt za del naselja Črenšovci (Ur. objave, št. 28/85) so usklajeni z družbenim planom in se lahko izvajajo na način in v obsegu, kot so bili sprejeti.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin.
Datum: 10. 9. 1986
Predsednik SO Lendava Rudolf LAINER 1. r.
299
Na osnovi 3. člena zakona o samoprispevku (Ur. list SRS št. 35/85) in 8. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Ur. list SRS št. 23/77) in 36. člena statuta krajevne skupnosti Spodnji Ivanjci je skupščina krajevne skupnosti Spodnji Ivanjci, na seji dne 3. 09. 1986 po predhodni odločitvi na zboru delovnih ljudi in občanov krajevne skupnosti sprejela
SKLEP O RAZPISU REFERENDUMA O UVEDBI SAMOPRISPEVKA ZA OBMOČJE KRAJEVNE SKUPNOSTI SPODNJI IVANJCI
1.	člen
Razpiše se referendum za območje krajevne skupnosti Spodnji Ivanjci, za naselja Spodnji Ivanjci, Ivanjski vrh, Sta-vešinci, Stavešinski vrh, Očeslavci in Grabonoš.
Referendum bo v neŠeljo, dne 9. 11. 1986 od 7.00 do 19.00 ure na glasovalnih mestih, ki jih določi volilna komisija.
2.	člen
Sredstva zbrana s samoprispevkom v vaseh: Očeslavci, Stavešinci in Stavešinski vrh v znesku 15.200,000, = din se uporabijo za asfaltiranje ceste Okoslavci—Ivanjševci v znesku 13.000.000, = din in 2.200.000, = din za vzdrževanje obstoječe asfaltne ceste v Očeslavcih in Stavešinskem vrhu ter druge komunalne potrebe v omenjenih vaseh. - - '
Sredstva zbrana s samoprispevkom v vaseh: Spodnji Ivanjci, Ivanjski vrh in Grabonoš v znesku 15.510.000, = din se uporabijo za gramoziranje in urejanje krajevnih cest ter za druge komunalne potrebe v omenjenih vaseh. Izračun je opravljen na podlagi ocen v letu 1986.
3.	člen
Sredstva, ki se zberejo nad predvidenim zneskom iz drugega člena se v celoti uporabijo za financiranje referendumskega programa. Svet KS lahko sredstva samoprispevka, ki so začasno prosta vroči pri banki za določen čas v skladu s programom asfaltiranja ceste Okoslavci—Ivanjševci.
4.	člen
Samoprispevek se uvede za dobo pet let, in sicer od 1. decembra 1986 do 30. novembra 1991.
5.	člen
Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju KS Sp. Ivanjci od v tem členu navedenih osnov, v naslednji višini:
—	2 % od neto OD iz delovnega razmerja in nadomestil, — 1 % od neto pokojnin,
—	15 % od katastrskega dohodka od katerega se plačuje davek,
—	2 % od neto OD in davčne osnove iz samostojnega opravljanja obrtne dejavnosti, intelektualnih in drugih gospodarskih ali negospodarskih dejavnosti,
—	2 % od povprečnega OD v občini v vsakem preteklem letu občani, ki so na začasnem delu v tujini.
6.	člen
Lastniki zemljišč in krajani, ki prebivajo na območju KS Spodnji Ivanjci se zavezujejo, da bodo sodelovali pri urejanju krajevnih cest tudi s fizičnim delom po naslednji lestvici:
—	krajani, ki ne posedujejo zemlje
—	lastniki zemlje od 0—20 ha
—	lastniki zemlje od 2—4 ha
—	lastniki zemlje od 4—6 ha
—	lastniki zemlje od 6—8 ha
—	lastniki zemlje nad 8 ha
1 delovni dan
1 delovni dan
2 delovna dneva
3 delovne dni
4 delovne dni
5 delovnih dni
Nadomestilo za neopravljen delovni dan znaša 3.000, = din, delovni dan traja 8. ur.
7.	člen
Svet krajevne skupnosti Spodnji Ivanjci je pristojen, da vsako leto določi novi % samoprispevka iz katasterskega dohodka za katerega se plačuje davek, in novo vrednost od zaposlenih v tujini v skladu z ugotovljenim stanjem gibanja cen v preteklem letu, ugotovljeno po podatkih zavoda SR Slovenije za statistiko.
STRAN 9fl VESTNIK 1A AKTOBD* 1OO«
8.	člen
Lastniki vikendov, vinskih kleti ali kmetijskega obdelovalnega zemljišča na območju KS Spodnji Ivanjci, ki nimajo stalnega prebivališča na območju KS plačajo pavšalni letni znesek 10.000, din, obveznosti se uredijo s podpisovanjem pogodbe med lastniki in KS kot določa 9. člen zakona o samoprispevku.
9.	člen
Svet KS se pooblašča, da vsako leto valorizira znesek iz 6. in 8. člena tega sklepa.
10.	člen
Samoprispevka so oproščeni zavezanci, ki jih določa 12. člen zakona o samoprispevku.
11.	člen
Delavci na začasnem delu v tujini, ki imajo stalno prebivališče na območju KS Sp. Ivanjci, bo v pripravljalnem postopku za razpis referenduma posredovan program, ki bo vseboval namenu, vrsto, osnovo in višino samoprispevka ter čas za katerega se uvaja.
12.	člen
Sredstva samoprispevka se bodo zbirala na posebnem žiro računu KS.
13.	člen
Za razporejanje s samoprispevkom zbranih sredstev se pooblašča svet KS, ki je tudi odgovoren za izvajanje referen-dumskega-programa. Nadzor nad zbiranjem in uporabo zbranih sredstev opravlja skupščina krajevne skupnosti, kateri je dolžan najmanj enkrat letno poročati svet KS.
14.	člen
Na referendumu glasujejo delovni ljudje in občani, ki so vpisani v volilnem imeniku ter delovni ljudje, ki še nimajo splošne volilne pravice, če so v delovnem razmerju in imajo stalno prebivališče na območju KS Spodnji Ivanjci.
15.	člen
Rezultati o izidu referenduma se ugotavljajo skupno na celotno krajevno skupnost SP—Ivanjci, ne pa po posameznih voliščih oz. vaseh.
16.	člen
Volilci glasujejo neposredno in tajno z glasovnico, ki vsebuje naslednje besedilo:
KRAJEVNA SKUPNOST SPODNJI IVANJCI
STRAN 20 VESTNIK, 16. OKTOBRA 1086
GLASOVNICA
za glasovanje na referendumu, dne 9. 11. 1986 o uvedbi krajevnega samoprispevka v denarju in delno fizičnem delu za asfaltiranje ceste, gramoziranje in komunalno urejanje krajevnih cest in druge komunalne potrebe v krajevni skupnosti.
Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju krajevne skupnosti Spodnji Ivanjci od v tem členu navedenih osnov, v naslednji višini:
—	2 % od netto OD iz delovnega razmerja in nadomestil,
—	1 % od netto pokojnin,
—	15 % od katasterskega dohodka od katerega se plačuje davek,
—	2 % od netto OD in davčne osnove iz samostojnega opravljanja obrtne dejavnosti, intelektualnih in drugih gospodarskih ali negospodarskih dejavnosti,
—	2 % od poprečnega OD v občini v vsakem preteklem letu, občani, ki so na začasnem delu v tujini.
Lastniki zemljišč in krajani, ki prebivajo na območju KS Spodnji Ivanjci se zavezujejo, da bodo sodelovali pri urejanju krajevnih cest tudi z fizičnim delom po naslednji lestvici:
—	krajani, ki ne posedujejo zemlje	1 delovni	dan
—	lastniki zemlje od	0—2 ha	1 delovni	dan
—	lastniki zemlje od 2—4 ha	2 delovna dneva
—	lastniki zemlje od	4—6 ha	3 delovne	dni
—	lastniki zemlje od	6—8 ha	4 delovne	dni
—	lastniki zemlje nad 8 ha	5 delovnih dni
Nadomestilo za neopravljeni delovni dan znaša 3.000.— din, delovni dan traja 8 ur.
Svet KS Spodnji Ivanjci se pooblašča, da vsako leto valorizira zneske, plačane iz neopravljenega fizičnega dela.
Svet krajevne skupnosti je pristojen, da vsako leto določi novi % samoprispevka iz katasterskega dohodka za katerega se plačuje davek, in novo vrednost od zaposlenih v tujini v skladu z ugotovljenim stanjem gibanja cen v preteklem letu, ugotovljeno po podatkih Zavoda SR Slovenije za statistiko.
Za razporejanje s samoprispevkom zbranih sredstev se pooblašča svet KS, ki je tudi odgovoren za izvajanje referendumskega programa. Nadzor nad zbiranjem in uporabo zbranih sredstev opravlja skupščina krajevne skupnosti, kateri je dolžan najmanj enkrat letno poročati svet KS.
Plačila samoprispevka so oproščeni zavezanci, ki jih določa 12. člen zakona o samoprispevku.
Samoprispevek se uvedaza dobo pet let, in sicer od 1. 12. 1986 do 30. 11. 1991.
GLASUJEM
»ZA«	»PROTI«
Volilec glasuje tako, da obkroži besedo »ZA«, če se strinja z uvedbo samoprispevka, oz. obkroži besedo »PROTI«, če se ne strinja z uvedbo samoprispevka.
17.	člen
Glasovnice morajo biti overjene s pečatom krajevne skupnosti Spodnji Ivanjci.
18.	člen
Za izvedbo tega sklepa skrbi volilna komisija krajevne skupnosti. Pri izvedbi referenduma se smiselno uporabljajo določila zakona o volitvah in delegiranju v skupščine.
19.	člen
Sredstva za izvedbo referenduma se zagotovijo v planu krajevne skupnosti.
20.	člen
Poročilo o izidu referenduma in o rezultatih glasovanja objavi volilna komisija.
21.	člen
Skupščina krajevne skupnosti sprejme sklep o uvedbi samoprispevka, če se bo večina vseh volilcev iz območja krajevne skupnosti odločila za uvedbo krajevnega samoprispevka.
22.	člen
Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnih objavah pomurskih občin.
Spodnji Ivanjci, 3. 9. 4986
Predsednik skupščine KS Rudi Slogovič 1. r.
250
Na podlagi 2. odstavka 39. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, št. 18/84 in 37/85) ter 167. člena Statuta občine Murska Sobota (Ur. objave, št. 12/80 in 36/81), je Skupščina občine Murska Sobota na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti dne 9. 10. 1986, sprejela
ODLOK o sprejetju ureditvenega načrta za melioracijsko območje Filovci
1.	člen
S tem odlokom se sprejme ureditveni načrt za melioracijsko območje Filovci, ki ga je izdelal Zavod za ekonomiko in urbanizem M. Sobota, pod št. 10/86-UN/S v septembru 1986.
2.	člen
Ureditveni načrt iz prejšnjega člena odloka vsebuje:
a)	tekstualni del:
— obrazložitev k ureditvenemu načrtu, — soglasja pristojnih organov in organizacij;
b)	grafične priloge:
—	izrez iz Družbenega ftlana občine
M. Sobota za obdobje 1986—2000 (nameri
prostora)	v M 1:25000,
—	izrez iz Družbenega plana občine
M. Sobota za obdobje 1986—2000 (naravni
viri)	v M 1:25000,
—	izrez iz prostorskih sestavin Sred-
njeročnega družbenega plana občine M.
Sobota za obdobje 1986—1990	v M 1:5000,
—	v območje obdelave — katastrski
načrt	v M 1:5000,
—	ureditvena situacija	v M 1:5000,
—	pedološka karta	v M 1:50000'
—	protivetmi pas	v M 1:100.
3.	člen
Območje obdelave, za katerega se sprejema ta ureditveni načrt, obsega zemljišča v k. o. Filovci, meja območja in seznam parcel sta razvidna iz grafične podlage, navedene v 2. členu tega odloka, oziroma iz.tekstualnega dela ureditvenega načrta.
4.	člen
Do pričetka melioriranja zemljišč se zemljišča, navedena V prejšnjem členu, uporabljajo v dosedanje namene. Niso dovoljeni posegi, ki bi motilno vplivali na načrtovano izrabo.
5.	člen
Ureditveni načrt je stalno na vpogled občanom in organizacijam pri občinskem upravnem organu, pristojnem za urejanje prostora ter na Zavod za ekonomiko in urbanizem v M. Soboti.
6.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka vrši Uprava za inšpekcijske službe — Enota v M. Soboti.
7.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin.
Številka: 324-3/86-4
M. Sobota, dne 9. 10. 86.
Predsednik Skupščine občine M. Sobota Andrej GERENČER
Radijski in televizijski spored od 17. do 23. oktobra
PETEK SOBOTR NEDEUfi ; ‘PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK •
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
16	.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno v petek, 17. oktobra (informativni del, mladinska oddaja, Kam konec tedna reklame), 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
9	.00 Tednik, 10.00 Glasba starega Jadrana: Šibenik, 15.35 - 00.05 Teletekst RTV Ljubljana, 15.50 TV mozaik — ponovitev, 17.20 Poročila, 17.25 Lj. Bauer: Parnik Kolombina, otroška oddaja TV Zagreb, 17.40 Modro poletje, 3. del španske nadaljevanke, 18.15 Pred izbiro poklica: Poklici v izdelovanju usnja in krzna ter usnjene konfekcije, L del, 19.00 Danes: Obzornik ljubljanskega območja, 19.30 TV dnevnik, 20.05 Trenutki odločitve — Lausanne o prihodnjih 01, 21.10 Derrick, nemška nanizanka, 22.10 TV dnevnik, 22.30 Drugi dvojček, ameriški film
Oddajnik II. TV mreže:
17.25 TV dnevnik, 17.45 Kratki film o Ljubljani (samo za LJ 2)
19.30 TV dnevnik, 20.00 Be-mus — prenos koncerta Simfoničnega orkestra radia Katovice z dirigentom Krištofom Pendereckim, 20.45 Včeraj danes, jutri, 21.00 Porota, 22.05 Nočni kino: Svinjak
TV ZAGREB
8.25 TV v šoli, 12.55 La-ussane: prenos izbora mesta za olimpijske igre 1992, 16.00 Dober dan, 17.25 Kronika skupnosti reških občin, 17.45 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Sherlock Hol- i mes, 20.55 John Lennon, 21.40 Dnevnik, 21.55 V pe- | tek ob 22. uri 23.25 Poročila l
TV AVSTRIJA
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 13.00 Poročila, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Primer za dva, 21.20 Veseli jocker, 22.05 Umetnine.
Drugi program
16.20 Bolnišnica na robu mesta, 17.15 Svet živali, 18.00 Tednik, 18.30 Kolt za vse primere, 19.30 Cas v sliki, 20.15 Donava v notah, 21.15 Cas v sliki, 21.35 Kulturni žurnal, 21.45 Šport, 22.30 Smrtna ježa sedmih veličastnih (film)
JV MADŽARSKA
9.10 Kobra, koristna kača Indije, kratki film. 9.35 Tehnike v umetnosti, pon. 10.00 Upokojenski dopoldan. 15.40 Šolska TV. 16.55 Poročila. 17.00 TV spored za 3 dni. 17.05 SP v veslanju za veterane. 17.25 Mesto ob reki Psjol. 18.00 Okno, notranja politika. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Ljubezen z odgovarjajočim tujcem, amer. film. 21.55 Gost oddaje dr. L. Lapoc-si. 22.50 TV dnevnik.
TV KOPER J TV KOPER _______________1__!______
14.00 Tv novice. 14.10 Otroški program — risanke in tele-filmi. Divji svet živali — dokumentarec. 18.00 Ljubezen in oblast — telenovela. 19.00 Odprta meja. 19.30 TVD stičišče. 19.45 Mesto danes. 20.00 Bolnica Victoria — telefilm. 20.25 Tv novice. 20.30 Sreča — Tv nanizanka — 3. del. 22.00 Ron — glasbena oddaja. 22.45 TVD vsedanes. 23.00 Charley — telefilm. 23.30 Gore in avanture — festival dokumentarnega filma o gorah San Vito di Cadore.
16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno v soboto, 18. oktobra (informativni del, sobotna reportaža, Iskanje—znanje—ustvarjanje, reklame), 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
DEŽURSTVO: 14.00 do 16.00 (telefon: 21-232)
TV LJUBLJANA
8.55 Cirule-čarule: Čudežni šopek, 9.00 Mladinski pevski festival — Celje 85, 6. oddaja, 9.30 Periskop, 10.15 Otrok in igra: Otroška igra, izobraževalna serija, 10.35 Varstvo pri delu: Uvodna oddaja, 10.45 Dokumentarec meseca — ponovitev, 11.25 Poročila (do 11.30), 14.25 Poročila, 14.30 Sindbadovo potovanje, ameriški film, 16.25 Ljubitelji narave, 3. del angleške poljudnoznanstvene serije, 16.25 Tuzla: DP v košar-ki(M)—Sloga Dita:Parti-zan, prenos Sarajevo, 18.30 Na zvezi, oddaja za stik z gledalci, 18.50 Risanka, 19.00 Danes: V šesti prestavi, 19.30 TV dnevnik, 20.15 Orlov grad, angleški film, 22.50 TV dnevnik, 23.05 Vi-deogodba
Oddajniki II. TV mreže:
13.30 Kako biti skupaj, 14.00 Živa voda, češkoslovaški film
15.15 Miti in legende, 15.30 Otroška predstava, 16.35 Filmi A. Hitchcocka: Bogati in čudni, angleški film, 17.55 Kože, 6. del TV nadaljevanke, 19.00 Narodna glasba, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Glasbeni oder, 20.30 Dokumentarna oddaja, 21.15 Poročila, 21.25 Športna sobota, 21.45 Kronika Bemus-a (do 23.15)
TV ZAGREB
9.00 Šolski spored, 14.50 Hitchockovi filmi: Bogati in čudni, 16.10 Glasbena oddaja, 16.55 Košarka: Slo-boda—Partizan, 18.25 Dokumentarna serija, 19.30 Dnevnik, 20.00 Heroji Telemarka, film, 22.10 Dnevnik, 22.25 Od našega dopisnika, 23.55 Poročila
TV AVSTRIJA
9	.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.35 Ponovitve, 13.00 Poročila, 14.15 Otroški in mladinski spored, 18.00 Tedenski tv spored, 18.25 Veselo v soboto, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Cas v sliki, 20.15 Cirkus, 21.50 Nadnaravno (dok. oddaja), 22.15 Smrtne grožnje (film)
TV MADŽARSKA
8.30 Ponovitve do 1L40. 14.05 O zelo resni lahki literaturi. 15.05 Športni muzej. 15.35 Grajske igre, kviz, 17.00 Dnevnik. 17.15 Pravni primeri. 18.00 Življenje na zemlji, 7. del. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Linda, pan-optikum. 21.10 Umetnina tedna. 21.15 Parabola, zunanjepolitični magazin. 21.45 Ciklus S. Lumet: Popoldanska pripeka, ameriški film. 23.40 TV dnevnik.
14.00 Tv novice. 14.10 Otroški program: risanke in telefilm, Divji svet živali — dokumentarec. 18.00 Ljubezen in. oblast — telenovela. 19.00 Kavalirji neba — telefilm. 19.30 TVD stičišče. 19.45 Mesto danes. 20.00 Bolnica Victoria — telefilm. 20.25 Tv novice. 20.30 Sreča — tv nadaljevanka, 3. del. 21.50 Ron — glasbena oddaja. 22.40 TVD vsedanes. 23.00 Charley— telefilm. 23.30 Gore in avanture — festival dokument. filma o gorah — San Vito di Cadore.
10	.05 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 11.00 — Srečanje na pomurskem valu, 12.00 — Spored v madžarskem jeziku, 13.00 — Doma in onkraj meja, 13.30 — V nedeljo popoldne (aktualni prispevek, Minuta za varstvo okolja, kmetijska oddaja, homor), 14.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 17.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
DEŽURSTVO: 9.00 do 13.00 (telefon: 21-232)
TV LJUBLJANA
11.25 Šopek dmačih, 12.00 Ljudje in zemlja, 12.30 (do 12.35), 13.45 Svetovni pokal v gimnastiki — Peking ’86 2. del posnetka, 15.15 Poročila, 15.20 Dekle v rdečem, kitajski film, 17.00 V nedeljo popoldne iz Ljubljane, 18.45 Risanka, 19.00 Danes: Potrošniška porota, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Talal Hadi: Internat — Ljubezen, 3. del TV nadaljevanke, 21.00 Reportaža z nogometne tekme — Haj-duk:Ve!ež, 21.30 Športni pregled, 22.15 Možje, ki zaupajo ribam, reportaža
Oddajnik II. TV mreže:
12.00 Vizualna glasba, oddaja resne glasbe (do 12.45), 15.30 Prometni krog, 15.50 Letopis popa Duklja-nina, oddaja iz kulture, 16.30 DP v boksu — Budu-čnost:Radnički, posnetek, 17.30 Novi Sad: Mednarodni odbojkarski turnir, posnetek, 18.30 Kotor: Turnir za pokal prvakov v vaterpolu, prenos, 19.30 TV denv-nik, 20.00 Afrika, 5. del. dokumentarne serije, 21.00 Včeraj, danes, jutri, 21.20 Malu, 13. — zadnji del brazilske nadaljevanke
TV ZAGREB
9.30 Brazde, 10.30 Nedeljsko dopoldne za otroke, 12.00 Kmetijska oddaja, 14.00 Doktor Who, 14.50 Nedeljsko popoldne, 16.35 Filmi Johna Forda: Jesen Cheyennov, 19.30 Dnevnik, 20.00 Potovanje v Vučjak, 21.00 Reportaža z nogometne tekme Hajduk :Velež, 21.30 Športni pregled, 22.15 Reportaža, 22.45 Dnevnik, 23.05 Dokumentarni film
TV AVSTRIJA
9.00 Poročila, 9.05 Sto mojstrovin, 9.15 Religija, 10.00 Usmeritev, 10.30 Beneške mačke, 11.00 Tiskovna ura, 14.35 Pascal (film), 16.20 Otroški in mladinski spored, 17.40 Klub seniorjev, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Cas v sliki, 20.15 Vstaja (tv igra), 21.45 Šport, 22.05 Dogodivščine v besedi in sliki, 23.05 Podelitev mednarodnih novinarskih nagrad
TV MADŽARSKA
8	.30 Spored za otroke. 11.10 Glasbeni cirkus, francoski film. 15.15 Družinska nedelja, magazin, 17.55 Poročila. 18.00 Delta, znanstveni poročevalec. 19.00 Teden, aktualne reportaže. 20.05 Sest simpatičnih falotov, italijansko-španski film. 21.40 Poklic igralec, predstavljamo vam igralca Ferenca Kallaija. 22.40 Poročila.
TV KOPER
14	.00 Športna nedelja. 19.00 Ipavci — tv nanizanka. 20.00 Dalmatinac — dokumentarna oddaja. 20.30 Sedemdni. 21.00 Film: Operacija Lily Marlene — igrajo: Eva Astor, Eddy Arent, Michel Serrault, režija R. Lamourex. 22.25 Charley — telefilm. 23.00 Delta — dokumentarna oddaia.
16	.00 — Po domače, 16.30 — Aktualno v ponedeljek, 20. oktobra (informativni del, športna oddaja, prispevek o SLO in družbeni samozaščiti, reklame,), 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
10.35), 15.40 - 22.50 Teletekst RTV Ljubljana, 15.55 TV mozaik — ponovitev, 17.30 Poročila, Spored za otroke: 17.35 Halo, tu reševalci!, 17.50 Modro poletje, 31. del španske nadaljevanke, 18.20 Slovenski ljudski plesi: Plesi dravinjskih goric (Poljčane), 18.45 Risanka, 19.00 Danes: podravski obzornik, 19.30 TV dnevnik, 20.05 T. Thompson: Zlati fantje, L del ameriške nadaljevanke, 21.05 Aktualno, 21.45 Glasbeni večer: Televizija in opera, 22.35 TV dnevnik
Oddajnik II. TV mreže:
19.00 Beograjski TV program, 18.55 Premor, 19.00 Indirekt, oddaja o športu, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Znanost in mi, 20.50 Včeraj, danes, jutri, 21.05 Propagandna oddaja, 21.10 Pesem ptic trnovk, 5. del. avstralske nadaljevanke, 22.05 Radio Vara, zabavnoglasbena oddaja (do 22.50)
/O ljubljanska banka
Pomunka bank«
TV ZAGREB
9.00 Šolski spored, 13.50 Ponovitve, 16.00 Dober dan, šport! 17.25 Kronika Bjelovara in Varaždina, 17.45 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Drama, 21.15 Mali koncert, 21.30 Odprta knjiga, 22.00 Zunanjepolitična oddaja, 22.30 Dnevnik, 22.50 En avtor, en film
TV AVSTRIJA
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 13.00 Poročila, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija v sliki, 19,30 Cas v sliki, 20.15 Ponedeljkov šport, 21.15 Kojak, 22.05 Prihodnost iz glave, 23.05 Šah.
Drugi program
17.30 Biologija, 18.00 Lipova cesta, 18.30 Colt za vse primere, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Reši me, kdor more, 21.15 Čas v sliki, 21.35 Kulturni žurnal, 21.45 Schilling, 22.05 Za kralja in domovino (film)
TV MADŽARSKA
18.25 Poročila, nato: Glasbeni ponedeljek v počastitev Ferenca Liszta. 18.30 »Zloglasen svetovni glasbenik...« 19.45 TV dnevnik. 20.00 Rodil se je pred 175. leti, razgovor s predsednikom Lisztovega društva. 20.10 Glasbeni TV klub. 21.00 Po sledovih Liszta na Madžarskem. 21.30 Naš gost Antal Do-raji. 22.20 Deklamacije in glasba. 22.45 Poročila.
TV KOPER
I4.0</Tv novice. 14.10 Otroški program: risanke in telefilm. 17.30 Zdravnik in pacient — medicipska rubrika. 18.00 Zdravnik in otrok — nasveti pediatrov — oddaja v živo. 19.00 Odprta meja. 19.30 TVD stičišče. 19.45 Mesto danes. 20.00 Bolnica Victoria — telefilm. 20.25 Tv novice. 20.30 Film: Umreti od ljubezni — igrajo: Annie Girardot, Bruno Pradal, režija: Andre Cayatte. 22.30 TVD vsedanes. 22.45 Zdravnik in pacient — medic, rubrika — ponovitev. 23.10 Športni pregled. 23.40 Košarka — italijansko prvenstvo A in B.
16.00 — Vrtiljak popevkarskih novosti, 1630 — Aktualno v torek, 21. oktobra (informativni del, pogovor v živo, Predstavljamo vam... Iskrica), 18.00 — Sotočje, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA TV LJUBLJANA
TV LJUBLJANA
10.55 Kragujevac: Velika šolska ura, prenos Beograd
(do 12.00), 16.10 - 23.35 Teletekst RTV Ljubljana, 16.25 TV mozaik — ponovitev, 17.25 Poročila, Spored za otroke: 17.30 Pedenjžep, 18.00 Miti in legende — Nova zaveza: Rojstvo in mladost Jezusa Kristusa, 2. del poučnega niza TV Beograd, Spored za mlade: 18.15 Slovenske ljudske pesmi, predstava SNG Maribor, 18.45 Risanka, 19.00 Danes: Obalno-kraški obzornik, 19.30 TV dnevnik, 20.05 Georges Feydeau:; Bolha v ušesu, predstava) SLG Celje, 22.05 Svet na zaslonu, 22.50 TV dnevnik, 23.05 Kronika Borštnikovega srečanja.
Oddajnik II. TV mreže:
16.30 Beograd: DP v Košarki /M/—CZ:Zadar, prenos (slov, kom.) BG 2, LJ 2 v odmoru, 18.00 Premor (samo za LJ 2), 18.15 Nekoč in danes; Novo pokopališče, 2. del izobraževalne oddaje, 18.45 Moj Beograd srce ima, glasbena oddaja, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Svečana akademija ob 50-letnici španske državljanske vojne, prenos, 21.15 Premor, 21.20 Žrebanje lota, 21.25 Premor, 21.30 Umreti v Madridu, dokumentarni film, 23.00 Portreti: Kri in življenje za svobodo
TV ZAGREB
8.30 TV v šoli, 13.35 Ponovitve, 17.25. Kronika Osijeka, 17.45 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.05 Avstralski filmi: Zven ljubezni, 21.30 Notranja politika, 23.00 Dnevnik
/© ljubljanska banka
Pomurska banka v
TV AVSTRIJA0
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 13.00 Poročila, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18:00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Zunanjepolitični ra-port, 21.15 Dallas, 22.00 Filmski forum, 22.45 Šport, 23.00 Petrocelli (nadaljevanka)
TV MADŽARSKA
9.00 Šolska TV. 10.05 Ponovitve (L Nevidna fronta, 2. Dober večer...). 15.40 Poročila. 15.45 Zgodovina letalstva, pon. 16.35 TV spored za 3 dni. 16.40 SP v judu. 17.40 Koledar, magazin, 18:30 Industrijski svet, notranja politika. 18.50 Mini studio. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Suženjstvo, 8. del brazilske serije. 21.15 Studio 86, kulturni TV tednik. 22.15 TV dnevnik.
TV KOPER
14.00 Tv novice. 14.10 Otroški program — risanke in tele-filmi — Divji svet živali — dokumentarec. 18.00 Ljubezen in oblast — telenovela. 19.00 Odprta meja. 19.30 TVD stičišče. 19.45 Mesto danes. 20.00 Bolnica Victoria — telefilm. 20.25 Tv novice. 20.30 Film: Divje življenje — igrajo: Elizabeth »Tippy« Valker, Robert Porter, režija Russ Mayberry. 22.00 TVD vsedaneš. 22.15 V pasti — Tv nadaljevanka — L del. 23.10 Košarka: italijansko prvenstvo A in B.
16.00 — Iz domačega glasbenega arhiva, 16.30 — Aktualno v sredo, 22. oktobra (informativni del, gospodarska tema, Iz delegatskih klopi, reklame), 18.00 — »21-232« — propagand-no-glasbena oddaja, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV mozaik: 9.00 Ivo Zorman: Botre, izvirna TV drama (do 9.50), 16.25 — 23.00 Teletekst RTV Ljubljana, 16.40 TV mozaik — ponovitev, 17.30 Poročila, Spored za otroke: 17.35 Slovenske ljudske pravljice: Skok čez jarek, L del, 17.50 Modro poletje, 32. del španske nadaljevanke, 18.20 Ladje na Jadranu: Vznemirjena morska tišina, 5. del izobraževalne serije TV Zagreb, 18.45 Risanka, 19.00 Danes: Notranjski obzornik, 19.30 TV dnevnik, 20.05 Film tedna: Vojne je konec, francoski film (čb), 22.05 Spoznano, neznano, oddaja o znanosti, 22.45 TV dnevnik
Oddajnik II. TV mreže:
17.25 TV dnevnik, 17.45 Dolga, bela sled, otroška serija, L del, 18.15 Aktualna medicina, L del izobraževalne serije, 18.45 Prijatelji glasbe, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Športna sreda — evropski nogometni pokali — L tekme 2. kola, 22.30 Informativna oddaja (do 22.35)
TV ZAGREB
8.30 TV v šoli, 13.35 Ponovitve, 17.25 Kronika Karlovca, Siska in Gospiča, 17.45 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Zdravnica Francoise Gailant, film, 22.30 Dnevnik
TV AVSTRIJA
9.00 Poročila, 9.05 Tv y šoli, 10.30 Ponovitve, 13.00 Poročila, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Kir Royal, 21.15 Lenz ali svoboda, 22.45 Zrcalne slike, 23.00 Nebeški klovn (tv igra)
ZO (jubtjenska barka
Pomur»k« bank«
Drugi program
17.00 Vzgojna oddaja, 17.30 Dežela in ljudje, 18.00 Svet živali, 18.30 Colt za vse primere, 19.30 Šport, 21.15 Čas v sliki, 21.35 Kulturni žurnal, 21.45 Madžarska, rojena 1956 (dok. oddaja), 22.30 Šport, 22.45 Rdeči pulover (film)
TV MADŽARSKA
9.00 Ponovitve (L Delta, 2. Zaljubljan v življenje). 16.00 Poročila. 16.05 Nogomet, prenos mednarodne pokalne tekme (če igra madžarsko moštvo). 19.30 TV dnevnik. 20.05 Erno Szep in lepa dekleta, literarni mozaik. 21.00 Umetnina tedna: Rudarski pokal iz XVII. stoletja. 21.10 Ozadje vesti; pogledi in mnenja o javnih zadevah. 22.00 TV dnevnik.
TV KOPER
14.00 Tv novice. 14.10 Otroški program: risanke in telefil-mi, Divji svet živali — dokumentarec. 18.00 Ljubezen in oblast — telenovela. 19.00 Odprta meja. 19.45 Mesto danes. 20.00 Bolnica Victoria — telefilm. 20.25 Tv novice. 20.30 Variete — Lahkotnost v plesu. 21.45 Visoka moda. 22.30 TVD vsedanes. 22.45 Kavalirji neba — telefiltn. 23.10 Nogomet — pokal Evrope.
16.00 — Jazz ... jazz ... jazz, 16.30 — Aktualno v četrtek, 23. oktobra (informativni del, kultura, Iščemo odgovore na vaša vprašanja, reklame) 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV mozaik:
9.00 Iz cikla jugoslovanskih filmov (do 10.25), 15.45 — 23.30 Teletekst RTV Ljubljana, 16.00 TV mozaik — ponovitev, 17.25 Poročila, Spored za otroke: 17.30 J. Ribičič: Miškolin — Učiteljeva nesreča, lutkovna oddaja, 17.35 Modro poletje, 33. del španske nadaljevanke, 18.15 Mozaik kratkega filma: Doline Derbyshira, angleški film, 18.40 Risanka, 19.00 Danes: koroški obzornik, 19.30 TV dnevnik, 20.05 Tednik, 21.05 Besediloslo-vni utrinki: Kdo se boji trpnika?, 21.20 J. Cosmos: Učitelj Louis Meissonnier, 2. del francoske nadaljevanke, 22.15 TV dnevnik, 22.30 Mir in razorožitev: Vesolje — domovina Zemljanov, 2. del dokumentarne serije OZN, 23.00 Kronika Borštnikovega srečanja
Oddajniki II. TV mreže:
16.00 Zdravnica Francoise Gailant, ponovitev francoskega filma, 17.30 Zagrebška panorama. 18.00 31. mednarodni sejem knjig, prenos otvoritve, 19,30 TV dnevnik, 20.00 V senci velikega hrasta, L del italijanske nadaljevanke, 21.00 Poročila, 21.05 Knjiga danes, skupna oddaja Radia Beograd in TV Beograd, 21.05 Umetniški večer — Bitef na TV (do 23.05).
TV ZAGREB
8.30 TV v šoli, 13.45 Ponovitve, 17.25 Kronika Splita, 17.45 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Politični magazin, 21.10 Pot v središče znanja — kviz, 22.10 Goli Evrope, 22.40 Dnevnik
TV AVSTRIJA
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 13.00 Poročila, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Ploska noga v Afriki (film), 21.55 Šport, 22.35 Stepfordske žene (film).
TV MADŽARSKA
9.00 Ponovitve do 11.10. 16.00 Poročila. 16.05 Za naše zdravje. 16.15 Rumena podmornica, magazin pop glasbe. 17.10 Povezava, pogovor ob pismih gledalcev. 17.50 Perpetu-um mobile, roboti. 18.25 Javljamo iz parlamenta. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Zgodovina živi z nami, 2. del: Kdor ima orožje, ima oblast. 21.05 Mednarodni nogometni pokali. 21.55 TV dnevnik.
TV KOPER
14.00 Tv novice. 14.10 Otroški program: risanke in telefil-mi, Divji svet živali — doku-mentai.c. 18.00 Ljubezen in oblast — telenovela. 19.00 Odprta meja. 19.30 TVD stičišče. 19.45 Mesto danes. 20.00 Bolnica Victoria — telefilm. 20.25 Tv novice. 20.30 Film: Pokol v Gvajani — igrajo: Stuart Whitman, Joseph Cotten, Yvonne De Carlo, rež.: R. Cardona jr. 22.30 TVD vsedanes. 22.45 Kralj iz juga — telefilm. 23.40 Eurogol.
VESTNIK, 16. OKTOBRA 1986
STRAN 21
Z UPRAVE ZA NOTRANJE ZADEVE V MURSKI SOBOTI
Prodam
Minuli petek bi upravičeno lahko imenovali črni petek, saj se je na ta dan zgodilo največ prometnih nezgod v minulem tednu. Vse bolj pogosti so tudi požari, pa tudi delovnih nesreč ne manjka.
Trčil v kolesarko
6.	oktobra je voznik kolesa s motorjem Darko Ščavničar iz Skakovec vozil po kolesarski stezi iz M. Sobote proti Rakičanu. V Rakičanu je zapeljal v levo in trčil v kolesarko Katjo Čelič iz M. Sobote. Pri trčenju sta se oba poškodovala.
Zapeljal v jarek
9.	oktobra se je voznik osebnega avtomobila Mihael Martišek iz Lendave peljal iz Dobrovnika proti Lendavi. V Kamovcih ga je zaradi neprimerne hitrosti zaneslo s ceste v jarek, kjer se je avtomobil prevrnil. Voznik se je poškodoval.
Otrok je umrl
9.	oktobra je stopil z avtobusa na postajališču v Lipovcih otrok M. B. iz Lipovec. Ko je avtobus odpeljal, je otrok stekel ob prehodu za pešce na cestišče. V tem trenutku je iz Beltinec pripeljala s osebnim avtomobilom Cecilija Glavač iz Beltinec in zaradi neprimerne hitrosti zadela otroka. Otrok je med prevozom v bolnico umrl.
POLLETNO »POSLOVANJE« KOMISIJSKE PRODAJALNE V RADENCIH USPEŠNO
KONKURENCA ALI VZOR TRGOVINAM?
Po večdesetletnem premoru se je znova pojavilo zanimanje za prodajalne z že rabljenim blagom. Pravzaprav obstaja nekakšna »ilegalna mreža« zamenjevanja rabljenih stvari ves čas: ko so še dobro ohranjeni smučarski čevlji ali zimski plašči premajhni za otroka, jih podarite prijateljici, ki ima mlajšega otroka; kje dobite knjige ali druge učne pripomočke, ko so zmanjkali že v vseh knjigarnah in papirnicah — seveda pri znancih,...
Komisijska prodajalna je torej uradno dovoljena trgovina z rabljenim blagom in je normalna oblika prodaje v vseh velikih mestih v razvitih državah. Razlika med tistimi (imenovanimi starinarnicami ali kako drugače) in našimi prodajalnami te vrste naj bi bila, da lastnikom prodajaln pri nas naj ne bi bil cilj obogateti, temveč pomagati ljudem, da dobijo oblačila ali rabljene predmete po nizki ceni ali pa da se teh oblačil rešijo.
Tudi Tamari Zupe iz Radenec je bil to glavni cilj, ko se je lani jeseni odločila, aa bo vzela popoldansko obrt in odprla na Gregorčičevi 3 v Radencih komisijsko prodajalno. Tačas je to ena od dveh prodajaln te vrste v Pomurju, čeprav jih je bilo v šestdesetih letih kar nekaj. V kletnem prostoru, velikem 21 kvadratnih metrov, je tako zanimivo, kot v največjem blagovnem centru, bolje rečeno — na otroškem oddel-
GP GRADITELJ Beltinci
Št. Kovača 21
razpisuje
dražbo
25. oktobra 1986 na sedežu podjetja ob 10. uri
za prodajo rabljenih osnovnih sredstev:
1.	2 konzolni dvigali
2.	več mešalcev
3.	elektromotorji
4.	vrtalni stroj
in raznega drobnega inventarja (pisarniški stroji, samokolnice itn.).
Prometni davek vračunan v prodajno ceno.
Avtobus izsilil prednost
10.	oktobra je iz Ljutomera proti Križevcem vozil kolo Branko Bratinščak s Cvena. Ko je pripeljal do križišča s stransko cesto za Šulince, mu je po lokalni cesti pripeljal nasproti voznik avtobusa Anton Vugrinčič iz Gornjih Cmec, izsilil prednost pred kolesarjem in ga zbil po cestišču. Kolesar se je poškodoval.
Trčil v križišču
•i------------------ ---------
10.	oktobra je voznik osebnega avtomobila Franc Serec iz Sata-hovec vozil iz Kroga proti Sata-hovcem. Ko se je pripeljal do križišča s stransko cesto, ni pustil mimo voznika osebnega avtomobila Franka Lejka iz Tropovec. V trčenju sta se oba voznika poškodovala. Poškodovala sta se tudi sopotnika v obeh avtomobilih. Vse so prepeljali v bolnišnico, pri Lejku jč alkotest pokazal znake vinjenosti.
Zapeljal na njivo
10.	oktobra je Srečko Ribič iz Branoslavec vozil osebni avtomobil iz Ljutomera proti Rado-slavcem. V naselju je zaradi neprimerne hitrosti zapeljal s ceste ina njivo in se prevrnil. Pri nezgodi se je telesno poškodoval.
ku. Od poletnih oblačil je ostalo le nekaj kosov, kajti tu je že jesen in Tamara vsak dan sprejema po kupe rabljenih, vendar
Nekateri imajo še predsodke pred kupovanjem rabljenih stvari. Za take je najboljše zdravilo, pravi Tamara, da si ponujeno blago ogledajo.
dobro ohranjenih srajc, hlač, kril, plaščev za otroke. Sprejema samo dobro ohranjene in čiste stvari, ceno določita skupaj s stranko, ki prodaja. Vedno svetuje, naj bo cena nižja, pa bo vsaj zagotovo prodano. Kajti če je cena previsoka, lahko še tako dobra obleka pet mesecev visi na obešalniku, potem pa jo vrne ti-
Številne nesreče in
Trčil v telefonski drog
Voznik osebnega avtomobila Štefan Gomboc iz Puževec je vozil z neprimerno hitrostjo v naselju. Zaneslo ga je v jarek in trčil je v telefonski drog. Voznik se je poškodoval, škode pa je za 260 tisoč dinarjev.
Trčila zaradi neprevidnosti
10.	oktobra je voznik osebnega avtomobila Drago Habot s Cankove vozil po Lendavski cesti proti Nemčavcem. Pred gostilno Habot je zavil na levo v trenutku, ko je iz nasprotne smeri pripeljala voznica osebnega avtomobila Slava Horvat iz Nemča-vec. Avtomobila sta trčila, pri tem pa se je poškodoval otrok H. M., ki seje peljal v vozilu Horvatove. Škode je za 700 tisoč dinarjev.
Poškodovalo mu je roko
Pri trganju koruze s strojem se je hudo telesno poškodoval Štefan Grabar iz Pordašinec. Hotel je odstraniti koruzni storž, pri tem pa ni izključil motorja. Valj mu je poškodoval roko.
Našli mrtvo v kleti
9.	oktobra je bila najdena mrtva doma v kleti Jolanka Časar iz
stemu, ki jo je prinesel. Mnogim mladim družinam je že pomagala pri nakupu vozička ali druge stvari, ki je v trgovini zelo draga, ali pa se je ne da kupiti. V tem času se je oglasilo na primer veliko ljudi, ki iščejo otroške pajacke.
In kaj pravi Tamara Zupe o minulih mesecih, odkar je marca začela ob torkih, sredah in četrtkih od 16.00 do 17.30 prodajati v svoji majhni prodajalni: »Zelo rada delam z ljudmi, in to je bil tudi eden glavnih vzrokov, zakaj sem se odločila za to delo. Kaj velikega si nisem niti obetala, pač toliko, da se te stvari obračajo, da ne ležijo po omarah. Mislim, da sem glavni namen dosegla, to pa je, da so nizke cene, da se lahko oblači prav vsak. Imamo namreč nekatere zelo lepe stvari, tudi iz tujine. Cene so bile

ŽIVINOREJSKO VETERINARSKI ZAVOD ZA POMURJE, p. o.
MURSKA SOBOTA
t
ABC Pomurka
Živinorejsko-veterinarski
zavod za Pomurje
Murska Sobota
komisija za delovna razmerja objavlja
prosta dela in naloge
strokovni sodelavec za
selekcijo in progeno testiranje
Pogoj:
— dipl. inž. agr.
8 let delovnih izkušenj ali
— dipl. inž. agr. s specializacijo, magisterij ali doktorat znanosti
5 let delovnih izkušenj
Stanovanja ni.
Dela in naloge se združujejo za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo na zgornji naslov v 8 dneh od dneva objave.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po izbiri.
požari
Mačkovec. Ker sprva ni bilo mogoče ugotoviti vzroka smrti, so odredili obdukcijo. Le-ta je pokazala, da se je Časarjeva smrtno poškodovala zaradi padca na betonski pod kleti.
Vzrok požara ni znan
9. oktobra je zagorelo na novem gospodarskem poslopju Franca Kovača v Prosenjakovcih. Zgorelo je postrešje, 20 ton sena in 15 ton slame. Škode je za 5 milijonov dinarjev. Požar so pogasili gasilci iz Prosenjakovec. Vzroke za požar raziskujejo.
Mož zanetil požar____________
11.	oktobra je zagorelo v stanovanjski hiši Marije Gene na Kobilju. Ogenj je uničil ostrešje, zajel kuhinjo in spalnico. Škode je za 1,5 milijona dinarjev. Ugotovljeno je bilo, da je prišlo do spora med zakoncema. Žena je odšla s doma, mož pa je zanetil požar.
Otroci povzročili požar
12.	oktobra je zagorelo na zidani shrambi Josipa Hekliča iz M. Sobote. Zgorel je del lesenega ostrešja. Požar so pogasili gasilci iz M. Sobote, ugotovljeno pa je, da so požar zanetili otroci, ki so se na podstrešju igrali.
J. D.
na primer take: majice so bile po 500 ali 600 dinarjev, otroške celo po 300; otroški pajaci po 600 (v trgovini so novi po 2000 dinarjev). Čeprav nisem imela nobene reklame, mi prinašajo ljudje rabljene stvari od Lendave pa do Lenarta.«
Pri izbiri se bo tudi vnaprej omejila na otroško konfekcijo, igrače, vozičke in podobno. Samo res dobro ohranjene stvari za odrasle bo vzela, kajti majhna prodajalna je že sedaj pretesna. Seveda pa bo še večja gneča takrat, ko se bo začela smučarska sezona. Pri takem delu in s tako kratkim delovnim časom ne more računati na to, da bo obogatela. Včasih je več vreden občutek, da si nekomu pomagal. In tako naj bi tudi ostalo.
Bernarda Peček
15 SLC prodam za 290.000 din. Telefon: 23 192. M-5051 SPAČEK, letnik 1973, registriran do julija 1987, prodam. Vlado Kikec, Motovilci 41. M-5052 TRAKTOR UNIVERZAL, 45 KS, s prednjim pogonom, hidravlični volan, v zelo dobrem stanju, prodam. Recek, Vidonci 40 a. M-5053
HIŠO, NJIVO, VINOGRAD, SADOVNJAK IN GOZD UGODNO PRODAM. Agata Rebernik, Jurovčak 74, 42312 Martin na Muri. M-5054 OMARO ZA DNEVNO SOBO UGODNO PRODAM. Drago Kaučič, Murska Sobota, Veljka Vlahoviča 2, telefon: 24 545. M-5055
FIAT 125 P prodam. Pečarovci 48. M-5056
KORUZO Z NJIVE, 22 arov, prodam. Rakičan, Panonska 61. M-5058
12-KANALNI MIKSER MM, 2 x 200 W, BAS BOKSA z EV ZVOČNIKI, TROBLJE RCF, 100 W, in električno kretnico prodam. Telefon: 76 145. M-5060
ŠTEDILNIK NA TRDA GORIVA S PEČICO IN MLADIČE, nemške ovčarje, poceni prodam. Alojz Kovač, Murska Sobota, Mojstrska 1. M-5061 MALE PUJSKE PRODAM. Rankovci 23, telefon: 76 432. M-5062
NAHRBTNO MOTORNO ŠKROPILNICO, MOPED S 4 PRESTAVAMI in DVA LESE-
NA SODA ZA GNOJNICO prodam. Telefon: 78 274. M-5063
TRAKTOR JOHNDERE s kabino prodam. Alojz Petrovič, Nu-skova 32, telefon: 23 284. M-5064
BARVNI TELEVIZOR GORENJE in KAVČ, rabljena, prodam. Murska Šobota, Štefana Kuzmiča 16, telefon: 24 944. M-5065
POHIŠTVO ZA SPALNICO, novo, ugodno prodam. Ogled po 17. uri. Murska Sobota, Staneta Rozmana 14. M-5066
DVE BREJI KRAVI prodam. Šebok, Šalovci 122. M-5067 MALE PUJSKE PRODAM. Krog, Brodarska 7. M-5069 BRUNARICO Z VINSKO KLETJO in24 AROV SADOVNJAKA V KRIŽEVCIH NA GORIČKEM PRODAM. Šebja-nič, Stara ulica 14. M-5071
VOZ Z GUMIJASTIMI KOLESI PRODAM. Krog, Murska 104. M-5072
DVE PLEMENSKI KRAVI S TELETI ALI BREZ NJIH, dobri molznici, prodam. Trnje 88. M-5074
TRAKTOR URSUS 335 prodam. Stanko Zmazek, Radoslavci 47, p. Bučkovci. Le-19282 GROZDJE S TRSJA, približno 350 kg (šmarnica), prodam. Oglasite se v Dobrovniku 272 a. M-5018
RENAULT 4 TL SPECIAL IN MOPED TOMOS 15 SLC s 5 prestavami, oboje v odličnem stanju, prodam. Žilavec, Korovci 34 A, p. Cankova. M-5022 STREŠNO OPEKO MEDITERAN, 2600 kosov in 50 sleme-njakov prodam. Viktor Benkič, Cankova 19 b. M-5132
TRAKTOR UNIVERZAL 445 s koso in motor zastave 101 prodam. Evgen Solar, Andrejci 22. M-5133
ŠTEDILNIK DERBY 84 in 30 m aluminijastih obrob za streho, ugodno prodam. Miklošičeva 26, telefon 25 128. M-5136 ENOOSNO PRIKOLICO ZA PREVOZ ŽIVINE PRODAM. Tišina 56. M-5137
FORD ESCORD, letnik 80, prodam. Črenšo-vci 46 a, telefon 70 025 ali 22 145. M-5138
TRAKTOR ZETOR 3511 S, 42 KM, S KOSO, ŠKROPILNICO IN TRIBRAZDNI 10-colni plug prodam. Flisar, Brezovci 64. M-5023
PRENOSNI TELEVIZOR, čr-no-beli, prodam. Karoli, Vrtna 3 — pritličje, telefon: 23 Oil. M-5024
ŠKODO CUPE, letnik 1978, registrirano do 20. 8. 1987, ugodno prodam. Lipa 39. M-5025
FIAT 126 P, letnik 1978, registriran do septembra 1987, prodam. Jože Klemenčič, G. Radgona, Porabska 2, telefon: 74 085. Cena po dogovoru. GR-12753 126 P, letnik 1980, prodam. Koren, Hrastje-Mota 21. GR-12754 STANOVANJSKO HIŠO Z GOSPODARSKIMI POSLOPJI V ŠALOVCIH 42, S PARCELO ŠT.5882 (cena 2.148.000 din) in kmetijska zemljišča (11 parcel) v k. o. Šalovci prodajamo za 7.000 din ar. ABC POMURKA — DS PP, odvetniki, M. Sobota, Lendavska 5. M-MM
STOPNICE ZA VISOKOPRIT-LIČNO HIŠO, 31 kosov, prodam. Maučec, telefon: 71 278.
M-5026
ZASTAVO 101, letnik 1978, prodam. Rajbar, Lendavska 45 b, telefon popoldne: 25 047. M-5029 PRIKOLICO ZA OSEBNI AVTO, lažjo, prodam. Telefon: 71 274. M-5030
TRAJNOŽARNO PEČ ZA CENTRALNO OGREVANJE FERROTERM, 25.000 kalorij, novo, še nerabljeno, ugodno prodam. Andrej Topolnik, Rakičan, Prešernova 35, telefon: 23 172. M-4972
— Potujete na Goričko skozi Cankovo ? Spotoma obiščite prenovljeno gostilno Lovski dom. Pripravljamo jedi na žaru, pice in jedi po naročilu.
AVTO LADA 1500 SL naprodaj. Informacije popoldne: telefon 22 962. Murska Sobota, Gregorčičeva 16. M-5031
ZASTAVO 128 NUJNO PRODAM. Telefon: 21 927. M-5032 ENODRUŽINSKO HIŠO, centralno ogrevano, z garažo in vrtom v Ljutomeru, prodam ali zamenjam za stanovanje v Mariboru. Ponudbe na upravo lista pod UREJENO OKOLJE. M-5033 TRAKTOR FERGUSON IMT 558 in TRAKTOR BELORUS, pogon na vseh štirih kolesih, prodam. Grad 28. M-5034 OBRAČALNIK SIP, v dobrem stanju, prodam. Naslov v upravi lista. M-5035
ŠIVALNI STROJ BAGAT, malo rabljen, na nožni pogon, in televizor, čmo-beli, v dobrem stanju, poceni prodam. Turnišče, Štefana Kovača 158. M—5036 AVTOMATI K TOMOS A 3 ML PRODAM. Gorčan, Vrtna 6, telefon: 24 793. M-5037
TELICO, brejo v osmem mesecu, prodam. Magdič, Renkovci 153, p. Turnišče. M-5040 STEREO-DVOKASETNI (rabljen pol leta) IN STEREO GRAMOFON TOSCA 15 (avtomatsko upravljanje) s ploščami po izbiri, ugodno prodam. Zdenko Gider, Petanjci 115. M-5043 KRAVO, BREJO SEDEM MESECEV, prodam. Žižki 76. M-5044
KRAVO IN TELICO, breji, prodam. Žabot, Gornja Bistrica 188. M-5045
RENAULT 4 GTL, letnik 1984, prevoženih 23.000 km, nujno prodam. Dolina 36, p. Puconci. M-5046
FIAT 1300 PRODAM. Sebebor-ci 70. M-5047
LADA 1600, letnik 1978, naprodaj. Murski Črnci 17. M-5131
MOPED AVTOMATIK PRODAM. Dokležovje 34 a. M-5049 FIAT 750 ugodno prodam. Anton Forjan, Lipovci 88 a. M-5050 BELO VINO (»cepljeno«) 300 1, PRODAM. Naslov v upravi lista. M-5075
PEČ ZA CENTRALNO KURJAVO EMO CENTRAL 23, novo, ugodno prodam. Puconci 47. M-5076
ZGEP POMURSKI TISK
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB
MURSKA SOBOTA, Lendavska 1
Delavski svet delovne skupnosti skupnih služb
objavlja
na podlagi sklepa prosta dela in naloge za nedoločen čas
MEHANIK II
v vzdrževalni službi grafične dejavnosti
Prijavljeni kandidati morajo poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
— strokovna izobrazba IV. stopnja, kovinske smeri — strojni mehanik
— 3 leta delovnih izkušenj v stroki
Z izbranim kandidatom bomo sklenili delovno razmerje po izbiri, ki jo bomo opravili v 30 dneh. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev je treba poslati splošno-kadrovski službi DO ZGEP Pomurski tisk, M. Sobota, Lendavska 1, v 15 dneh od objave.
Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer. Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota, Titova 29/1. Ureja uredniški odbor:
Štefan Dravec (direktor in glavni urednik), Juš Makovec (pomočnik direktorja in glavnega urednika), Jože Šabjan (odgovorni urednik), Brigita Bavčar, Jani Dominko, Jože Graj, Milan Jerše, Ludvik Ko- j vač, Dušah Loparnik, Feri Maučec (šport), Bernarda Peček, Štefan Sobočan, Janko Stolnik (dopisništvo), Branko Žunec, Endre Gonter (tehnični urednik), Nevenka Emri in Marjan Maučec (lektorja); Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29/1, telefoni: novinarji 21 232, 21 064 in 21 383: direktor in glavni urednik, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, gospodarsko-propagandna služba in tajništvo 21 064 in 21 383; dopisništvo Gornja Radgona 74 597, dopisništvo Lendava 75 085 in dopisništvo Ljutomer 83 317. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
-Celoletna naročnina 4,500,—, polletna 2.250,— din; letna naročnina za tujino 322 šilingov, 46 mark, 24 kan. dol., 18 am. dol., 38 šv. frankov; letna naročnina za delovne organizacije 6.000,— din. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota 51900—603—30005. Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana 50100—620—00112—5049512. Cena posamezne številke je 120,— din. Tiska ČGP Večer Maribor. Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
VESTNIK
STRAN 22
VESTNIK, 16. OKTOBRA 1986
Prodam
TRAJNOŽARNO PEČ, MALO , RABLJENO, prodam. Serec, Černelavci, Liškova 16, (novo naselje), telefon: 22 210, interna 381. M-5140
OSEBNI AVTO JETTA, letnik 1981, 60.000 km, prodam. Informacije po telefonu: 069 22 162 ali osebno: M. Soljota, M. Kuzmiča 16. M-5141
MALO ŽABO, letnik 1980, prodam. Informacije: Jelen, mehanik, Beltinci. M-5143
SPAČKA UGODNO PRODAM. Telefon dopoldne: 25 330. M-5144
MOTORNO ŽAGO HOMELI-TE 240, malo rabljeno, prodam. Naslov v upravi lista. M-5145
CVETLIČARSTVO MARIJA RATNIK TIŠINA, obvešča svoje stranke, da jim za 1. november nudimo: — sveže in suhe aranžmaje — sveže in suhe vence — vse vrste rezanega cvetja Naročilo sprejemamo v popoldanskem času, vsak dan po 15. uri osebno ali po telefonu: 76-553.
Aranžiranje cvetja Marija Ratnik
GROZDJE Z BRAJD (jurka in klinton), prodam. Telefon: 26 501. M-5077
ELEKTRONIC 90, prodam. Beat Brumen, St. Rozmana 14. M. Sobota. M-5157
TRAKTOR STEYR, TIP 188, 28 KS, s koso in plugi, prodam. Janko Skrilec, Banovci 24. IN-19276 TELEVIZOR, črno-beli, poceni prodam. Frančiška Muhič, Veržej 148 a. IN-19281
ZAHVALA
Ob nenadni smrti naše ljubljene žene, mame in stare mame
Karoline Sočič
roj. Fartelj iz Noršinec	*
se iz srca zahvaljujemo vsem, ki ste ji izkazali zadnje spoštovanje v žalnem sprevodu, nam pa skušali omiliti bolečino ob izgubi nadvse drage družinske mame, kakor tudi vsem sorodnikom in znancem, ki ste grob pokojnice zasuli z venci in cvetjem.
Posebna hvala g. seniorju g. Ludviku Novaku za ganljiv pogrebni obred in pevcem evangeličanske cerkve v Murski Soboti ter predstavnici krajevne skupnosti za nadvse občutene besede slovesa ob odprtem grobu.
Žalujoči: mož Ludvik, sin Ludvik z Eriko, hčerka Mariška s Karčijem ter vnuki Maja, Aleš, Marjana in Karči
TRAKTOR ZETOR 4911, kompletno s kabino in koso, prodam. Mavrič, Logarovci 38 a, 69242 Križevci pri Ljutomeru. IN-19284
PREGRADNO STENO IZ HRASTOVEGA LESA, visoko 2,60 m, širina 2,40 m, ugodno prodam. Kličite po telefonu 26-082. M-5078
PRIKOLICO ZA AVTO PANONIJA 500 prodam. Jože Marti-nuzi, Murska Sobota, Slave Klavore 6. M-5080
ŠIVALNI STROJ VIKTORIJA prodam. Telefon po 19. uri: 70-396. M-5082
FRANCOSKO ZAKONSKO POSTELJO, skoraj novo, prodam. Partizanska 44. M-5083 MALE PUJSKE PRODAM. Krog, Murska 8. M-5084 KATRCO, registrirano do avgusta 1987, poceni prodam. Franc Horvat, Turnišče, Cvetna 10. M-5086
ZASTAVO 750, letnik 1982, prodam. Tropovci 15. M-5087 BARVNI TELEVIZOR GORENJE, EKRAN 65 cm, ugodno prodam. Vprašati: 25-117. M-5089
TELEVIZOR, črno-beli, prodam. Mate, Lendavska 19 b. M-5091
HIŠO Z GOSPODARSKIM POSLOPJEM in 2,5 ha obdelovalne zemlje v Zgornji Velki prodam. Telefon dopoldne: (069) 74-531. M-4674
PONI EKSPRES, odlično ohranjen, prodam. Stara 1, stanovanje 7/1, telefon: 23-511. M-5096 GRADBENI LES ZA OSTREŠJE PRODAM. Ludvik Bojnec, PTT M. Sobota, telefon: 23-245, interna 21. M-5097
TRAKTOR ZETOR, starejši tip, v voznem stanju, prodam. Cena 450.000 din. Telefon: 042 813-774. IN-19278
HRASTOVINO IN AKACIJO KUPIM. Plačam dobro. Sodarstvo Marjan Maučec, Gančani 149.
RENAULT 4, letnik 83, ugodno prodam. Čupkovič Stojan, Visole 39 pri Slov. Bistrici M-5102 KRAVO, brejo, z drugim teletom prodam. Janez Gomboc, Otovci 8. M-5093
ZASTAVO 101, letnik 1976, prodam. Tešanovci 5 a. M-5094 ŠTEDILNIK NA TRDA GORIVA, nov, in razne druge stvari prodam. Alenka Živkovič, Murska Sobota, Štefana Kuzmiča 22. M-5095
ČISTOKRVNE NEMŠKE OVČARKE BREZ RODOVNIKA (3 samičke), stare osem tednov, prodamo. Hak, Dobrovnik 244. M-4896
KROŽNE BRANE PRODAM. Gorica 45, p. Puconci. M-5103 ZASTAVO GT 55/3, letnik april 1985, ugodno prodam. Jerebic, Odranci 384. M-5106
HRASTOVE PLOHE (5 cm), suhe, 1 m3, lužen les, prodam. Rih-tarovci 23, p. Radenci. M-5107 PEUGEOT 504 prodam. Telefon: 71-546. M-5108
ZASTAVO 101 GTL, julij 1984, prodam. Ogled popoldne: Čeh, Gornji Petrovci 31 a. M-5109 SVINJO ZA ZAKOL, 150 kg, prodam. Rankovci 45, p. Tišina. M-5110
RENAULT 4 GTL, letnik 1983, prodam. Merklin, Vidonci 115, p. Grad. M-5092
POHIŠTVO ZA KUHINJO, mizo, 4 stole in klop prodam. Štefan Babič, Murska Sobota, Vrtna 8. M-5099
MALE PUJSKE PRODAM. Tropovci 21 B. M-5090
OPEL KADET C prodam. Ogled popoldne. Krog, Murska ulica 50. M-5111
PEČ ZA CENTRALNO KURJAVO TAM, 35.000 kalorij, novo, z bojlerjem, nekaj časa shranjeno, prodam 25 % ceneje. Bakovci, Cvetna 10, telefon: 76-071. M-5112
ZASTAVO 101, letnik 1980, prodam. Kranjec, Vučja gomila 105. M-5113
PREMNI SORNIK ZA NSU 1000 kupim. Tel. (062) 816402) KALIFORNIJSKE ZAJCE PRODAM. Telefon: 23-654. M-5114
TRAKTOR STEYR 28 s priključki, male pujske in belo poročno obleko, št. 38—40, prodam. Naslov v upravi lista. M-5098
ZASTAVO 101, registrirano do julija 1987, prodam. Prosečka vas 3, telefon: 77-186. M-5100 GROZDJE IN JESENOVE PLOHE, 5 cm debeline ugodno prodam. Beznovci 30. M-5115 GROZDJE Z BRAJD (klinton, jurka), poceni prodam. Jožef Tratnjek, Gomilica 88. M-5116 KRAVO, brejo devet mesecev, prodam. Lipovci 69. M-5117 RENAULT 4 GTL, letnik 1984, prevoženih 35.000 km, prodam. Informacije: Vidonci 67. M-5118 ZASTAVO 750 PRODAM ZA 260.000 din. Telefon popoldne: 26-543. M-MM
TRAKTOR FIAT 404, prednji pogon, nujno prodam. Balažič, Gibina 24, Ljutomer. IN-19285 ŠKODO 120 L, letnik 1979, prevoženih 36.000 km, garažiran, prodam. Murska Sobota, Žitna 1, telefon: 26-227. M-5119 GROZDJE PRODAM. Tropovci 26. M-5120
GROZDJE RIZLING IN ŠIPON PRODAM. Telefon: 24-845. M-5121
ZASTAVO 101 MEDITERAN, letnik 1981, prodam. Šiftar, Murska Sobota, Aškerčeva 1 B. M-5122
ZVOČNIKE FISHER, 2 x 90, prodam. Telefon: 76-884. M-5123
KRAVO, BREJO Z DRUGIM TELETOM, prodam. Štefan Železen, Puconci 51. M-5125 TRAKTOR STEYR 30 ugodno prodam. Motovilci 29. M-5126 BREJO KRAVO, kontrola A, prodam. Horvat, Turnišče, Ob potoku 10. M-5127 NEŠKROPLJENA JABOLKA: JONATAN, KANADA in BOBOVEC POCENI NAPRODAJ. Hari, Kančevci 5. M-5128 FERGUSON 533, pluge, 12-col-ne, malo rabljene, in kosilnico GORENJE MUTA s priključki prodam. Cezanjevci 17 A, Ljutomer. M-5129
NOVO!
KRIZANTEME - veliko-cvetne in pajke (bele, rumene, lila) ter marjetke lahko že od ponedeljka, 27. oktobra, dobite v Murski Soboti, ob cesti v smeri Markišavec, mimo vojašnice, 200 m čez most na Le-davi.
PRIKOLICO ZA ŽIVINO PRODAM. Beltinci, Panonska 64. M-5130
RENAULT 4, prevoženih 70.000 km, registrirano do oktobra 1987, prodam. Feliks Pihlar, Mota 51 c, Ljutomer. IN-19286 ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK EAG (4 plošče in pečica), dobro ohranjeno, prodam. Vprašati: Gornja Radgona, Jurkovičeva 15. M-MM
NOV, SUH SMREKOV LES, zrezan za ostrešje ali pohištvo, 15 m1 OPEKE MODUL, III. vrste, ter OPEKO N/F, staro, kakovostno, ugodno prodam. Dobrovnik 204 b, 70-414, LE-10405 FIAT 125 P, letnik 1980, prodam. Črenšovci 191, telefon: 70-039. M-5139
POHIŠTVO ZA SPALNICO, rabljeno, dobro ohranjeno, prodam. Franc Koren, Kajuhova 30, Tomšičevo naselje, M. Sobota. M-5146
CITROEN GSX, letnik 1979, ugodno prodam. Ludvik Bojnec, PTT Murska Sobota, telefon: 23 245. M-5147
MZ, 250 ccm, registriran do 23. 4. 1987, prevoženih 4.500 km in MOPED TOMOS 14 TLS prodam. Lipa 162. M-5148
NOVO MOTORNO' ŽAGO HUSQUARNA prodam. Telefon: 23 996. M-5149
TOMOS AVTOMATIK, star dve leti, prodam. Naslov v upravi lista. M-5150
---OBVESTILO!-------------
Obveščam javnost, da sem odprla CVETLIČARNO v Trnju 58. Zbiram naročila za vence, krizanteme in aranžirano cvetje ZA DAN MRTVIH. S svojimi storitvami se priporočam. Marija FERENČAK, Trnje 58.
kupim
LESENO STISKALNICO ZA GROZDJE, v dobrem stanju, 2,5 x 3 m, kupim. Roman Klemenčič, Lešane 1, p. Apače. M-5088
TRAKTOR STEYR, 28 ali 30 KS, starejši letnik, v nevoznem stanju, kupim. Ponudbe na upravo lista. M-5106
zaposlitve
ŽENSKO ZA POMOČ STAREJŠI ŽENSKI V DOPOLDANSKEM ČASU iščem. Telefon: 71 053. M-5027
VARSTVO za štiri in eno leto starega otroka, v okolici Črenšo-vec, iščem. Naslov v upravi lista. M-5028
AVTOKLEPARJA-AVTOLI-ČARJA zaposlim. OD po dogovoru. Radenci, telefon: (069) 73 137. M-5070
MARJANU HOHEGER-JU S TIŠINE. KI JE PRI VOJAKIH V , GRADSKO-
VEM OB PRAZNOVANJU 19. ROJSTNEGA DNE ISKRENO ČESTITAJO. ŽELIJO VSE LEPO V NOVEM OKOLJU; PO ODSLUŽE-NJU PA SREČNO VRNITEV — mama, oče, sestra Marjeta in brat Jože z družinama.
sobe 5
SAMSKA ŽENSKA IŠČE SOBO. Ponudbe od 9.30 do 13.30 po telefonu; 22 210 — prevlečni odd. M-5042
DVE ZAPOSLENI DEKLETI IŠČETA STANOVANJE (SOBO) S POSEBNIM VHODOM. Naslov v upravi lista. M-5101 SOBO IN HRANO NUDIM DELAVKI ALI UPOKOJENKI ZA STREŽBO STAREJŠI OSEBI. Informacije: Miholič, M. Sobota, Mladinska 35, telefon: 21 437. M-5124
razno
OBVESTILO!
Obveščam javnost, da Štefan Nemec iz Žiberec 48 nima pravice prodajati nobenih premičnin ali nepremičnin in bom morebitne kupce sodno preganjala. Zdenka Nemec, Žiberci 48. GR-12755 GOSPODINJE!
Če vam skrinja rosi, toči ali ledeni, pokličite servis na tel. št. 062 774 806. Popravilo opravimo na vašem domu. Miran Žlahtič, Ptuj, Zagrebška 54. M-OP MOŠKI, ki mi je v petek, 3. oktobra dopoldne, v trgovini pri Gradu pokazal francosko pismo o upokojitvi svoje mame, naj gre s tistim pismom nujno, čim prej k advokatu. M-5038
Pomisli in povej, moj otrok zlati, ali ni najslajša ti od vseh besed, kar zna jih svet, beseda mati...
(M. Gorki)
V SPOMIN
15.	oktobra 1986 je minilo žalostno leto, odkar nas je zapustila naša draga in nadvse dobra žena, mati in stara mati
Katarina Jerebic
roj. Pucko z Melinec
Prisrčna hvala vsem, ki ste jo pred letom dni pospremili na njeni zadnji poti v tihi in večni dom, ter vsem, ki se ustavite ob njenem grobu ter se je spominjate.
VSI, KI SMO JO IMELI RADI
S cvetjem ti grob krasimo, v trajno ljubezen in spomin, cvetje s solzami svežimo, a v srcu je polno bolečin.
V SPOMIN
21. oktobra bo minilo leto, odkar nas je v 52. letu starosti zapustil naš dragi mož in oče
Štefan Križan
iz M. Sobote
Hvala vsem, ki obiskujete njegov grob in ga krasite s cvetjem. Žalujoči: žena Antonija, hčerka Silva in sin Marjan
V SPOMIN
16.	oktobra mineva leto, polno žalosti, odkar smo se za vedno poslovili od dragega moža, očeta in starega očeta
Ludvika Zakoča iz Stanjevec
Hvala vsem, ki se ga še spominjate ter njegov grob krasite z rožami in prižigate sveče.
ŽALUJOČA ŽENA IN OTROCI Z DRUŽINAMI
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage, 92-letne
Marije Talaber
roj. Svetec iz M. Sobote
se zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, prijateljem, sorodnikom in znancem za pomoč, izrečeno sočutje, darovano cvetje in vence. Hvala vsem, ki ste jo spremljali na njeni zadnji poti k poslednjemu počitku in darovali v dobrodelne namene. Zahvala osebju kirurškega oddelka bolnišnice v M. Soboti za nego v zadnjih dneh njenega življenja.
Posebna zahvala g. župniku za poslovilne besede in pogrebni obred ter pevcem za ganljivo odpete žalostinke.
M. Sobota, 3. oktobra 1986
Žalujoči: snaha Trezika, vnukinja Savica, vnuk Dušan z ženo Cvetko, ter pravnuka Niko in Andrej
ZAHVALA
V 78. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče in dedek
Viktor Erjavec iz Lipovec
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem, kolektivoma DO Potrošnik in Planika Turnišče ter ysem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje, nam pa pisno ali ustno izrazili sožalje. Posebna zahvala zdravstvenemu osebju internega oddelka in dr. Horvatu, g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostnike in govorniku KS za poslovilne besede.
Žalujoči: žena Terezija, sinovi Viktor, Stanko in Štefan z družinami, hčerki Marija in Pavla z družinama ter drugo sorodstvo
ZAHVALA
26. septembra 1986 nas je nepričakovano zapustil naš dragi
Franc Pintarič
iz M. Sobote
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti in mu darovali cvetje.
Hvala tov. Rapplu za poslovilne besede in g. seniorju Novaku za pogrebni obred.
Lepa zahvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam izrekli sožalje.
NJEGOVI: žena Marija ter sinova Feri in Branko z družinama
VESTNIK, 16. OKTOBRA 1086
STRAN 23
v besedi in sliki
Dva milijona »zelenih«
in
saj je napolnjen 83-odstotno. uvedli zeleni vlak do avstrijske-
Bojan Peček
obratno. Po zasedenosti je ta vlak drugi med vsemi zelenimi,
ska Sobota—Ljubljana
Novo gasilsko vozilo
D. Ivanič
Dolgoletna želja krajanov Bogojine in okolice se je uresničila in v nedeljo bodo predali namenu novo gasilsko avtomobilsko cisterno. Sredstva zanjo so zbrali z nabiralno akcijo v domači in okoliških vaseh, del sredstev pa je prispeval tudi sis za požarno varnost občine Murska Sobota. Ob prevzemu vozila pripravljajo pester kulturni program, posebnost pa bo gasilska parada s prikazom gasilskega orodja in opreme, od
Pa ne zelenih od zavisti ali nejevolje, pač pa gre za svojevrsten jubilej, ki so ga prejšnjo sredo zgodaj zjutraj (pred odhodom zelenega vlaka iz Murske Sobote v Ljubljano) obeležili delavci Železniškega gospodarstva, oziroma TTG.
Na TTG so se odločili, da bodo dvamilijontega potnika primerno nagradili, naključni srečnež pa je prejel vozovnico za enodnevni izlet v Benetke. In pri kom se je ustavilo kolo sreče? Pri Ferdu Pihlerju, zaposlenem na Zavodu za šolstvo. Dejal nam je, da z zelenim vlakom potuje pogosto, saj to zahteva služba. Z uslugami in kakovostjo prevoza je zadovoljen, morda bi kazalo še po-
spešiti hitrost prevoza dp Ljubljane. Na nagradni izlet — ta je namreč za dve osebi — pa bo verjetno popeljal kar svojo soprogo.
Prvi zeleni vlak je začel voziti 29. maja 1979 na progi Maribor— Ljubljana, junija naslednjega leta pa so uvedli tudi »naš« vlak, to je zelenec Mur-
Kot nam je povedal vodja turistične poslovalnice TTG v Murski Soboti, Jože Podlesek, je letošnji načrt, prepeljati okrog 52 tisoč potnikov — seveda samo na progi M. Sobota—Ljubljana in nazaj. Kaže pa, da bo načrt celo presežen,
najstarejše do najsodobnejše.
Mesec požarnega varstva tudi v lendavski občini namenjajo številnim pogovorom o krepitvi požarne varnosti. V delovnih organizacijah naj bi ustanovili gasilske enote, ki bi bile sposobne ukrepati ob požaru. Edina poklicna gasilska enota deluje v Ina-Nafti in je sodobno opremljena glede na razmere, v katerih deluje. Negorljive obleke so prvi pogoj za gašenje lahko vnetljivih snovi. Foto Jani D.

69 000 MURSKA SOBOTA Lendavska c. 9.
telefon: (069) 21-580 teleks : 35 - 219
Ob občinskem
prazniku občine
Murska Sobota
čestitamo vsem
občanom, še posebej
pa delavcem in kmetom,
ki sodelujejo z nami
pri doseganju cilja

Si
cim večje proizvodnje hrane
potnikov
saj je do konca septembra potovalo z zelenci že 39 tisoč potnikov. Ker je konica prometa spomladi in jeseni, pričakujejo, da bo številka 52 tisoč presežena vsaj za nadaljnjih tisoč poslovnežev in drugih, ki uporabljajo trenutno najkakovostnejše železniške storitve.
Ob koncu pa omenimo še novost — sodelovanje slovenskih in avstrijskih železničarjev je privedlo do pobude, da bi
ga Gradca, od koder so odlične povezave z Dunajem in Hamburgom. Cena prevoza iz Maribora do Gradca naj bi znašala 2.576 dinarjev, vlak pa naj bi odpeljal pet minut po pol deveti.
Mesec požarnega varstva
Otroška igra med vzroki požarov
Med pogostimi vzroki požarov je tudi otroška igra. Zato ne bo odveč, če v mesecu požarnega varstva opozorimo tudi na to problematiko. V Sloveniji je bilo lani 1736 požarov, od tega jih je otroška igra povzročila 110, materialna škoda pa znaša nad 75 milijonov dinarjev. Ob teh podatkih se vsekakor velja zamisliti, zlasti še, ker je pri požarih, ki jih je povzročila otroška igra, izgubilo življenje 24 občanov, med njimi tudi trije otroci. Sicer pa so pri nas celo primeri, da so zgore-
le cele hiše in v enem primeru so celo trije otroci izgubili življenje. Zato je dolžnost nas vseh, da v prihodnje več storimo na tem področju — s primerno vzgojo otrok v družini, vrtcu in šoli. Naša dolžnost je, da nenehno opozarjamo otroke na nevarnost igranja z vžigalicami in vžigalniki, ki so pri otrocih čudovito odkritje in jih radi uporabljajo. Prav tako moramo otroke nenehno opozarjati na nevarnost odprtega ognja, to še posebej drži za šole, kjer otroci začnejo skrivoma kaditi — to počnejo tudi doma in v strahu večkrat odvržejo cigaretni ogorek na nepravo mesto, s tem pa povzročijo veliko škodo.
Gasilska zveza Slovenije se je med letošnjimi aktivnostmi v mesecu požarnega varstva odločila, da razpošlje na vse šole in za vsakega učenca opozorilna gesla, ki so navedena na hrbtni strani urnika. Samo ta opozorila pa ne bodo dovolj, če ne bomo na nevarnost pred požarom opozarjali vsak v svojem delovnem in življenjskem okolju. F. Maučec
Prosenjakovci
Podobno kot so na pobudo predsedstva občinske konference SZDL Murska Sobota v nekaterih krajevnih skupnostih soboške občine že organizirali javne razprave o problemih, ki tarejo krajane, so se v ponedeljek zvečer zbrali v Prosenjakovcih predstavniki občinskih organizacij SZDL, ZK in ZSMS ter DO za ptt promet, Cestnega podjetja, KZ Pa-nonke, KG Rakičan, Območne vodne skupnosti Mura in občinske skupnosti za ceste in skupaj z domačini snovali možnosti nadaljnjega razvoja. Največ je tekla beseda o asfaltiranju oziroma vzdrževanju cestnega odseka Motvar-jevci—Prosenjakovci, razširitvi telefonije v krajevni skupnosti in agromelioracijskih delih, ki so potrebna na tamkajšnjih zemljiščih.
V štiriurni razpravi so izrekli precej kritičnih besed, pobud in predlogov; o tem bomo pripravili nekoliko obširnejši zapis za eno od prihodnjih številk Vestnika.
J. G.
SLOVESNOST PRI SPOMENIKU Š. KOVAČA - Planinsko društvo Matica iz Murske Sobote je minulo nedeljo pripravilo tradicionalno vsakoletno akcijo v okviru praznovanja murskosoboškega občinskega praznika — pohod in kolesarjenje iz M. Sobote do Gan-čan. Tako so se pri spomeniku narodnemu heroju Štefanu Kovaču zbrali planinci, taborniki TČ 25. maj s Pušče, borci NOV iz Beltinec ter osnovnošolci COŠ 17. oktober iz Beltinec. Le-ti so izvedli krajši kulturni program, o pomenu oktobra 1941 za današnji čas je spregovoril Jože Kolarič iz Beltinec, vsi udeleženci pa so dobili tudi spominski žig. Nekaj planincev je nadaljevalo kolesarjenje proti Bukovniškemu jezeru, dodati pa je treba tudi to, da skromna udeležba na tej prireditvi postavlja vprašanje: »Ali je akcija soboških planincev, ki je namenjena obogatitvi programa praznovanja murskosoboške občine ter obujanju spominov na NOB v Prekmurju, resnično le akcija planincev in so lahko drugi do nje popolnoma brezbrižni?«
Filip MATKO
Kakor bomo sejali, tako bomo želi! Ce bo setev takšna, kot je na gornjem posnetku, da bomo namesto pšenice sejali stare avtomobile, drugo leto ne bomo imeli veliko dela z žetvijo — spomnimo naj tistega neodgovornega šoferja, ki je pustil razbito škatlo kar na njivi ob cesti Murska Sobota—Tišina, da bo drugo leto zaman čakal majhne avtomobile. Ne bo jih, pa tudi pšenice ne bo.
Kdaj most v Spodnji Ščavnici in cesta Žihlava—Gomila?
To vprašanje so krajani omenjenih vasi postavljali že večkrat in na različnih mestih, toda odgovor je bil zmeraj podoben: kakor bo denar, tako bomo delali. Na tak način se namreč zavlačuje dograditev mostu v Spodnji Ščavnici, ki so ga začeli graditi lani. Most na najpomembnejši in najbolj prometni cesti iz Maribo-
zišče in delno izkopali jarke, potrebno je še navoziti 600 kubičnih metrov gramoza. Prav tako jih potrebujejo 160 za odcep ceste Trdkova—Negova, naročen pa je že les za most v Selišču. Za celotno obnovo teh cest bo nekaj čez 18 milijonov dinarjev, namenjenih za to iz republiških sredstev, premalo.
Komaj sta mimo lanski oviri — ozko grlo in zapora Petanjskega mosta — že se je pojavila nova v Spodnji Ščavnici. Most je sedaj po več kot enem letu narejen, toda kdaj bo Vodno gospodarstvo preusmerilo Ščavnico pod novi most in kdaj bo promet spet normalno stekel?
ra proti Murski Soboti je več kot leto ovira šoferjem avtomobilov, še posebno tovornjakov in avtobusov. V teh dneh je most končno narejen, niso pa končana še vsa dela. Na vrsti je Vodno gospodarstvo, ki mora Ščavnico speljati iz stare v novo strugo in pod novi most. Dela so začeli tudi na cesti Žihlava—Gomila. Z 8 milijoni dinarjev so obnovili vo-
S sredstvi skupnosti za ceste občine Gornja Radgona so pre-plastili odsek ceste Gornja Radgona—Ivanjci (1 kilometer), 700 metrov ceste v Dragotincih ter navozili gramoz na cesto Ščavnica—Lešane. Na vrsti ie še asfaltiranje ceste Hrastje-Mota—Kapela in odsek ceste Radenci—Kapela.
Bernarda Peček
10. športne igre mineralcev Jugoslavije
Od 2. do 5. oktobra so potekale v največjem, jugoslovanskem naravnem zdravilišču Vrnjački Banji jubilejne, 10. igre mineralcev. K osmim stalnim igram so letos dodali tudi tekmovanje v spretnostni vožnji z viličarji. V skupnem seštevku točk je bila prva ekipa Radenske, druga ekipa Knjaz Miloš iz Bukovičke Banje in tretja ekipa Rogaške Slatine, bp